Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno lK> Din, za
inozemstvo 120 Din -
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SCOVEMEC
Telefoni nredništvai dnevna «1 uživa Ž0W — sočna 299t, 9994 in
sik
ček. račnn: Ljubljana št. 10.650 in 10.749 za inserate; Surajevo štv. 7565 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 ■i.
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2V9J
Izhaja vsak dan ijotraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Spameturmo se!
V	času gospodarske krize, ko vsepovsod narašča beda in prodira v najširše plasti naroda, je kaj čudno, da na drugi struni opažamo vedno vjčje razkošje in zapravljanje, ki dobiva pogostoma ua-fraVnosl take oblike, ob katerih se mora nujno
ustaviti vsa dobfomislečs javnost.
V	takih časih kot so sedaj, moramo reči, da je ta prijav vznemirljiv, posebno v socialnem pogledu. Že v normalnih časih se opažajo socialne in gospodaroke razlike, ki so posebna vzpodbuda onim elementom, ki so v nspomi-rljivem sovraštvu s sedanjim družabnim redom. V časih krize pa se socif»'ne razlike naravno povečujejo in s tem še podžigajo vse nemirneže in nezadovnljneže. Kajti tudi v časih krize oni, ki imajo, nimajo smisla za n aro drlo nesrečo ali kakor že hočete roči gospod, krizi. Njih to ne moti v njihovem načinu življenja, katerega ne marajo za nobeno cono opustiti, čeprav vidijo, kako baš razsipanje in luksus v časih, ko gladuje na desettisoče družin, povečuje prepad, ki obstaja v človeški družbi, tako da grozi postati s časom popolnoma nepremostljiv. V tem smislu je zapravljanje in razsipanje, luksus in podobno skrajno škodljivo interesom niirn?ga sožitja v človeški družbi, ki temelji na solidarnosti stanov, če nočemo prepustiti občestva najhujšim oblikam razrednega boja in sovraštva.
Prišli bodo sicer zagovorniki zapravljanja in razsipanja ler dejali, da je to za gospodarstvo koristno, ker gre denar v obtok in zaradi nakupov najde zaposlitve mnogo delavcev. Toda temu ni tako. Vsi ti nakupi služi-jo samo konzuniu in s t?m samo uničujemo dobrine, ne pa da bi podpirali razvoj produkcije. Zato vidimo, da v dobah krire najprej pade proizvodnja industrijskih sredstev, doiim se proizvodnja dobrin drži bolje, zlasti kar se tiče neobhodno potrebnih stvari, katerim se ni mogoče odreči niti v časih krize. Le v zbiranju kapitala in poveoavanju proizvodnje, da bo lahko zadovoljila vse one mase, ki si sedaj ne morejo privoščiti dosti materialnih življenjskih dobrin, je dan napredek in uspešen razvoj gospodarstva, če pa bomo samo konzumiraii. bomo ostali Se dolgo na sedanjem življenjskem standardu. Vemo pa, da materialne potrebe človeštva še niso zadovoljene, da pravzaprav materialne potrebe nimajo mej svoji zadostitvi. Nusi je na naši zemlji prostora še za miljarde ljudi ((»oglejmo samo, koliko praznega prostor« je še na njej!), vendar na svoji koži čutimo, da primanjkuje mnogim najpotrebnejšega, dočim se na drugi strani uničujejo od manjšine življenjsko važne dobrine, ki bi lahko prišle v dobro najpotrebnejšim, ki jih je neprimerno več ko bogatinov. To je največji paradoks moderne dobe, ki se da razlagati le z nepravično razdelitvijo dobrin. oziroma produkta socialnega dela. kar je značilno za današnji družabni red. ki je torej gotovo zgrajen na napačnih osnovah, če je mogoča tako krivična razdelitev dobrin!
V	zgodovini poznamo mnoge dobe. ko je bilo zapravljanje nu višku, toda vemo dobro, da so bile buš te dobe predhodnice največjih izprememb v družabnem in političnem redu. Imele so za nujno jiosledico upostavilev večje socialne pravičnosti, vendar pa vemo, da še daleč nismo prišli do dobe. ko nam ne bi bilo treba še večje soeialne pravičnosti v človeški družbi. Baš sedaj bi moral prevladovati nov duh, ker je gotovo, da je sedanji družabni red, ki se je držal toliko desetletij, potreben temeljite preosnove in da bo človeštvo obvarovano še hujših kriz nego je današnja le, če bo preosuova sedanjega gospodarskega reda izvršila mirno, po naporih vseh stanov in po temeljiti moralni reformi, kakor poudarja papež v svoji znameniti socialni okrožnici.
Ne smemo pa pozabiti še enega momenta, ki je važen pri presoji in obsoji prevelikega zapravljanja in luksusa. Posebno v gospodarstvu se ma-jejo temelji družabnega reda in zato ni nič čudno, če je postal kapital oprezen, če postajajo oprezni sploh vsi, ki kaj imajo, pe se boje, da bi še to izgubili. Kajti dokler ne bomo jasno videli, da smo že prekoračili višek odnosno dno krize, bo splošna negotovost zelo vplivala na vse življenje, nt- samo na gospodarsko. Zaradi tega tudi vidimo, da tudi drugače resni ljudje prihajajo pod vpliv onih. ki tudi v normalnih časih niso gledali, kaj bo jutri. V takih časih denar nima toliko veljave kakor stvarne vrednote, katerih cene gredo zato gori.
Poleg vsega tega pa smo se navadili živeti preveč dobro. Če ui šlo s tekočimi dohodki, pa smo si denar izposojali, saj je bilo varčevanja dosti in prihrankov na razpolago v izobilju ter poceni. V tem smo grešili vsi: družba in posamezniki. država in gospodarstveniki itd. Zato ni čudno, če je kriza posegla v te razmere katastrofalno. Zato ni čudno, 6e dolžniki ne morejo plačevati (mnogi tudi nočejo), ker niso nikoli mislili na slabe čase, ampak so menili, da bodo lahko zmogli v'se: plačevati obresti, vračati kapital in še živeti dobro! Sedaj pa prihajajo tudi upniki, ki so v dobrih časih nekaj prihranili, in zahtevajo denar nazaj od dolžnikov, saj so sami zašli v slabe raz-aiere.
Zato je prav, če pogledamo resnici v obraz, priznamo, kaj smo zagrešili in začnemo znova na pametnejši podlagi. Posebno Slovenci smo na tem interesirani. Kakor smo sicer imeli velike prihranke, ki pa seveda niso bili relativno toliki kot pri velikih narodih in nas je na tem polju čakalo še veliko dela, taiko nain je na drugi strani zlasti alkoholizem uničil veliko stvarnih in moralnih vrednot. Zato bi morala vsa naša gospodarska politika iti za tem, da omejuje zapravljanje in pijančevanje, Iuksus in potrato, da si izboljšamo nn ta način naš življenjski standard, v katerem nas mnogi narodi še danes v toliki krizi prekašajo. Saj vi-
Izpred Državnega sodišča za zaščito države
Drugi dan zasliševanja prič
Kratek pregled dosedanre razprave
Da ustrežemo ludi naročnikom nedeljske izdaje »Slovenca«, bomo v naslednjem v zelo kratkem izvlečku podali sliko razprave, lri se je pričela pred Državnim sodiščem za zaščito države v Belgradu proti 12 osebam, obtoženim, da so na shodu župnika Barleta 22. maja v Šenčurju pri Kranju, na shodu poslanca Mrav-ljeta istega dne v Priniskovem, nadalje dne 15. maja v Mengšu. 22. maja v Dolu pod Ljubljano pri pri Sv. Trojici z dejanji in vv.klikd kršili zakou o zaščiti države.
Obložem so
1.	Janez Brodar. bivši narod, poslanec, oče šestih otrok. Zagovornik: dr. Jure Adlešič.
2.	Anion U m n i k , bivši oblastni |>oslanec, oče šestih otrok. Zagovornik: dr. Jaka Mohorič.
3.	Janez Štrcin, bivši narodni poslanec, oče devetih otrok. Zagovornik: dr. Miha Krek.
4.	Jernej Vombergar, soboslikar, oče treh otrok. Zagovornik: dr. Ivan Rlbar.
5 Franc Grilc, neoženjen. Zagovornik: dr. Marko Lamešič.
6.	Vinko Kos, neoženjen. Zagovornik: Bora Prodanovie.
7.	Jože Loboda, neoženjen. Zagovornik: dr. Miha Krek.
8.	Tomaž Ogrin. neoženjen. Zagovornik: Vinko Petrovič.
9.	Peler Cerar, neoženjen. Zagovornik; Božidar Vlajič.
10.	Alojzij llija, akademik. Zagovornik: dr. Hajko Džermanovič.
11.	Matija škerbec, župnik v Kranju. Zagovornik: dr. Vladislav Pegan.
12.	Franc Gregor in, neoženjen. Zagovornik : Jovo Zdravkovič.
Razpravo vodi predsednik Dragolin Bubanj iz Zagreba. Čluni sodnega senata pa so: Trajko Sta-meukovič in Milorad Kurtovič. 6odnika belgrajeke-ga kasacijskega sodišča, Vladimir Margetič, sodnik Sodnega stola v Zagreba, Vojislav Paljič, sodnik apelacijskega sodišča v Belgradu, Svetomir Mihaj-lovič, sednik okrožnega sodišča v Belgradu in," dr. Anton tatuhec, sodnik višjega dež. sodišča v' Ljubljani.
Dne 21. februar a
se je žarelo zasliševanje obtožencev z javnim Stanjem obtožnice, ki uvodoma trdi, da so bili nemiri, ki so se dogodili ob priliki 60letnice svečanosti za dr. Korošca v Domžalah, Mengšu, Komendi, llraslju, Šenčurju, Priniskovem, v Dolu in pri Sv. Trojici, vnaprej pripravljeni z namenom, da se politični shodi Barleta in Mravljeta onemogočijo. Ob-tožnica nadalje obtožuje vsakega posameznega obtoženca posebej. Vsi so obtoženi, da so ob priliki imenovanih dogodkov delali protidržavne vzklike. Prvi trije obtoženci so vrhu tega še osumljeni v obtožnici, da so pripravljali iu vodili omenjene demonstracije, od katerih je bila ona v Šenčurju naj-resnejša, ker je tam orožništvo moralo uporabljati »mrzlo n vroče orožje«.
Prič je bilo poklicanih vsega skupaj 15. Žan-darmerijskih zapisnikov je bilo vposlanih vsega skupaj 185.
Prvi je bil zaslišan posestnik in bivši narodni poslanec Janez Brodar, katerega je izpraševal predsednik dr. Bubanj. Janez Brodar je v svojih odgovorih zanikal, da bi bil dobil kakšna navodila od kogarkoli, da razbije shod v Šenčurju, nadalje, da bi bil on hujskal »brano ljudstvo proti držav, oblastem in da bi bil delal protidržavne vziklike. Ampak zatrjuje nasprotno, da je ves čas ljudi ie miril, kakor je dobil za to nalog od kranjskega okrajnega načelnika.
Dne 22. februarja
so btli zaporedoma zaslišani Uiiinik. Grilc, Kos, Štrciu in Ogrin. Anton Umnik je v svojih odgovorih na predsednikova vprašanja zanikal obtožbo, da je igral kakšno vodilno vlogo pri demonstracijah v Šenčurju, ampak, da se je ves čas, dokler so trajali nemiri, prizadeval, da ljudstvo pomiri in ga mirnim potom razprši. On posebno zanikava obdol-žitev, da je iz njegovega dvorišča padel prvi strel, kar je du to povod, da je žandarmerija začela tudi streljati. Polena pa so letela iz njegovega dvorišča, za kar pa on v splošnem razburjenju, ki je nastalo, ne more nositi nobene odgovornosti. Obtoženi Umnik odklanja tudi verodostojnost nekaterih prič. ki so se proti njemu izjavile. — Grilc Franc odgovarja predsedniku, da zanika vsako krivdo in da se on s politiko sploh ni pečal in da nikdar izgovoril besed, zaradi katerih je obtožen. — Vinko Kos je tolmač i, da je takoj v začetku demonstracij bežal iz Šenčurja in ne ve ničesar ne o metanju kamenja in polen, ne o kakšnih vzklikih ali drugih podrobnostih demonstracij. On tudi ne inore obraz-
ložiti, kaj je po njegovem mnenju republika. Bivši poslanec Ivan Štrcin se brani, češ, da o«
on m
mam
dimo, kako skromna so naša gospodarska sredstva, še bolj pa sredstva vsega prebivalstva v državi. Naš narod je Ireba gospodarsko dvignili in mu sploh izboljšati življenjske pogoje, da bo lahko tekmoval z velikimi narodi tudi v onem, kar mu danes ned-.. staja. Nočemo navajati miljonskih in miljardnih številk o potrošnji nepotrebnih reči. začenši z alkoholom in tobakom pa do uvoženega pudra iu le potil, pa .tudi zelenjave, ki ne raste pri nas. m cvetlic, katere moramo tudi uvažati, menila samo zato, da po neprespanih nočeh ginejo po tleh med sledovi pljunkov. Mnogo je še drugega nepotrebnega, kar uvažamo v našo državo in za kar plačujemo Itižko prisluženi denar ia lajdljivemu inozemstvu. Tu ni potrebna samo propaganda prot; temu. kajti samo propaganda pri n išem narodu zaleže bore malo. pač ho treba enostavno prepo vedati tak nepotreben uvoz!
igral nobene vodilne vloge pri dogodkih v Mengšu in da je nasprotno ljudstvo lc miril. Obtožnica mu očita, dn je fante nagovoril z besedami: »Fanlje, ali ue bo nič!« Medtem, ko je res le to, da jim je rekel: »Fantje, ue bo nič, ker je shod oblastveno prepovedan.« — Tomaž Ogrin se ne smatra za krivega. V Mengeš je prišel šele, ko je bilo že vse k<wč uno. On tudi ni vzklikal nedovoljene besede iu ni nosil slovenske zastave. Na predsednikovo vprašanje, kaj je to zeleni kader, on odgovarja, da o tem sploh nima nobenega pojma.
Dne 23. ft-bruaria
so bili zaslišani ostali obtoženci: Loboda, Cerar, Vombergar, škrbec in llija. Prvi je bil zaslišan Peler Cerar. ki zanikava, da bi bil vzklikal prepovedal--> vzklike, ali da bi bil ustvarjal nerazpolo-ženie proti oblastem za javno varnost. — Jernej Vombergar se je zagovarjal, da je bil pri proslavi 60 letnice dr. Korošca v Ljubljani zaradi tega. ker ljubi petje. S politiko se on sploh ni pečal in če ga dolžijo. da je govoril okrog po gostilnah o samostojni Sloveniji, so ga napačno razumeli, kajti on jc meu:l vedno le avtonomno Slovenijo v okviru jugoslovanske države. Izpovedanja Jerneja Vom-bergerja so zanesla dobro voljo v sodno dvorano in liekuterini njegovim izrazom so se soduiki in publika enokosrčno smejali. — Josip Loboda za-niikuje, da bi bil delni nedovoljene vzklike na Ko-roščevi proslavi v Dolu. Tudi otroke ni navajal k nedovoljenim vzkPkom. Vse. kar je napravil, je to, da je kupil zu 8 Din malinovca za otroke. Akademik Alojzij llija priznava, da je bil navzoč ua shodu Mravljeta v Priniskovem. Zanika pn, da bi bil hujskal ljudstvo ali vpil nedovoljene vaklike. Priznava pa, da se je izjavil, da bi bilo morda bolje, ako bi se naša država uredila ua federativni podlagi. Na prcdr-Minikovo vprašanje odgovarja, da razume pod federacijo narod, ki sam sebe upravlja. Pri tem pa je vedno mislil na obstoječi okvir jugoslovanske države. Tudi nn drugih shodih se je nahajal in povsod mirno vplival na ljudske mase. — Za njim je bil zaslišan škof. duh. svetnik Matija Škerbec, župnik v Kranju, ki je v daljšem zelo jpsnain in preciznem govoru opiRal dogodke na
Prfmskovem, kjer je imel namen |xislanca Barleta interpelirati zaradi nekaterih davščin. Kakor hitro so nastali nemiri, je 011 storil vso svojo dolžnost kol katoliški duhovni-k, da ljudstvo pomiri in da prejireči vsako uporno dejanje proti drž. oblastem. >11 izjavlja, da bi javno sodnikom povedal, ako h» bil kriv, kajti kot katoliški duhovnik bi smatral za nekrščansko, če ne bi nosil tudi posledic svojega delovanja.
Dne 24. februarja
se je začelo zasliševanje prič. Prvi je nastopil Janez Rekar iz llrastja, ki obdolžuje Janeza Brodarja, dn je vzklikal nedovoljene izraze, kar on lahko potrdi s prisego, »če je [Hitrebno desetkrat ali pa stokrat«. — Druga priča Anton Zupane iz Voklegn izjavlja, da je slišal vzklike za Korošca in proli Barletu, drugih vzklikov pa se ne spominja. On izročilo izjavlja, da ni slišal govoriti Brodarja o kakšni republiki. Pač pu se mu zdi. da je Brodar prišel nn shod z namenom, da ga razbije. — Tretja priča Miha Molj vztraja pri svojih prvotnih izjavah, češ. dn je slišal, kako je Brodar delal nedovoljene vzklike. — Četrta priča žandarmerijski narednik Franc Sotlar v daljšem govoru opisuje dogodke v Šenčurju ler izjavlja, da je 011 bolj opazoval Um-nika kol pa Brodarja. Slišni je tudi pre|>ovedune vzklike. Njemu se zda, da je prvi strel pade! iz Uninikovega dvorišča. — Kot peta priča je nastopil [>oročnik Rakič, komandant kranjske žandarmerij-ske |>ostaje, ki je v daljše 111, mirnem in objektivnem govoru obrazložil sodnemu senalu jsitek dogodkov. Žaljivega vzklika nobenega ni slišal. On tudi ne ve, odkod je padel prvi strel, niti ne more |>ovedati, iz kakšnega orožja bi mogel biti ta prvi strel. Brodarja je spoznal šele drugi dan na postaji v Kranju, župnika Škerbca pa je videl v Šenčurju, kako jc odpeljal župnika Barleta kot svojega stanovskega tovariša« iz splošne zmede. Poročnik Bo-rislav Rakič je s svojimi mirnimi izvajanji napravil globok vtis v dvorani. — Šesta priča Jožef Prešeren iz Mletika pa hudo obremenjuje Brodarja in Uninika, katera je videl, kaiko sta ljudstvo huj-skala in vpila prejiovedane vzklike. — Sedma priča Jožef Mrak, učitelj iz Mengša je izjavil glede J. Štrcina, da je res izgovoril besede, zaradi katerih je obtožen. Za Cerarja in Ogrina pravi, da sla nosila slovenske zastave a ni mogel slišati, kaj sla govorila.
Priča Milan Mravlie
Belgrad, 25. febr. 1. Ob nezmanjšanem zanimanju se je danes zjutraj nadaljevala pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti Janezu Brodarju in tovarišem. Predsednik senata je ob 8.30 otvoril nadaljevanje procesa ter je dal poklicati v dvorano narodnega poslanca dr. Staneta Rapeta, kasneje je pa naročil, naj stopi mesto njega v sodno dvorano narodni poslanec in lajnik skupščine Milan Mravlje.
Ko je stopil Mravlje pred predsednika senata, mu je ta ljubeznivo ponudil stol, da sede. Priča Mravlje odgovarja v srbohrvaščini, vendar ne v posebno čisti.
Nato ga predsednik dr. Bubanj pozove, naj podrobno popiše, kako je bilo na shodu v Prirn-skovem.
Poslanec Mravlje je odgovoril, da je imel omenjenega dne napovedan shod v Primskovem in v Krizah pri Tržiču.
Shod v Primskovem
»Preje sem prišel v Kranj, od tod pa me je posestnik Lokar z vozom odpeljal na Primskovo. F o sva prišla gor, nam je pritekel povedat neki fant, da so ljudje z zelenimi kravatami napolnili dvorano Gasilskega doma, kjer je bil napovedan shod. To maso da vodi župnik Škerbec iz Kranja. Z ozirom na to sporočilo se je g. Lokar takoj odpeljal s kolesom v Kranj na orožniško postajo, kjer je zaprosil za orožniško pomoč. Bil sem mnenja, naj se shod vrši, naj bo potem, kar hoče. Na Lokarjev povratek sem čakal v njegovi hiši. Ko se je vrnil, mi je sporočil, da so orožniki že na mestu. Takoj nato smo se napotili proti Gasilskemu domu. Tam je bilo okoli 50 ljudi, ki so hoteli iti v dvorano, a jim lo ni bilo mogoče, ker je bila dvorana že polna. Za odrom v posebni sobici so bili skriti orožniki. Tu sem narednika naprosil, da pri prvi rabuki shod zaključi. Zaslor na odru se je nato dvignil, nakar je Lokar takoj otvoril shod, V tem trenutku se je dvignil v prvi vrsti mlad človek ter stavi! predlog, da se voli predsednik shoda.«
Predsednik senata ga vpraša: »Kdo je bil tisti mladi človek? Ali bi ga poznali, če bi vam ga pokazali?«
Mravlje se obrne proti obtožencem > pokaže na Ilijo, ki sedi v drugi vrsti poleg župnika Šker-beca.
Mravlje: »Ker je Lokar izjavil, da si je pri-držal sebi kot sklicatelju shoda njegovo vodstvo, so se v tem trenutku dvignili v dvorani burni protesti. V dvorani je nastala »huronska bilka«. Župnik škerbec je dal z roko znak in v dvorani je nastal še večji hrup.«
Na vprašanje predsednika senata, ali je imel Škerbec tudi palico, priča potrdi.
Mravlje: »Jaz sem potem zaklical: Ako sle pametni, boste dali mir, če sle pa prišli kot organizirana ba-nda kričačev . . . Nato so mi pričeli groziti s pestmi in vpiti: Vrzite ga ven! Že tedaj sem videl, da ne bo mogoče zborovati, ter sem radi tega rekel Lokarju, naj zaključi lakoj shod, da ne bo prišlo do kakih nezaželjenih dogodkov.«
Mravfie in Sfeerbcc
Predsednik: »A!i je gospod Škerbec kaj govoril?«
Mravlje: »Nekaj je govoril, vendar ga |az nisem razumel. Orožniki, ki so se takoi pojavili na odru. so pozvali v imenu zakona ljudstvo, da se j i-azide, ker je shod zaključen. Poslednji ]e odšel iz I dvorane Škerbec. Oii-oiuiki »a 90 te sedaj že uaha-
jali tudi v dvorani in so potiskali maso iz dvorame na proslo. Župnik Škerbec, ki je stal v moji bližini, je tedaj sto-ptl na stopnico, ki vodi na oder, ler je rekel: Če je take, tedaj se mi pokoravamo zakonu! A takoj nato je na vso moč zavpil: Živio Korošec! Živio samostojna Slovenija! Živio republika! Zadnji vzklik je izrekel nekako ironično. Jaz sem čakal, da se je dvorana popolnoma izpraznila. Potem sem šel tudi sam iz dvorane ter sem pred domom stopil na stol. Toda pri tem je priletel kamen, zalo sem takoj slopil e stola na tla. Takoj me je obkolilo kakih 15 zelenih »kravalašev«. Ko so moji pristaši videli, da se nahajam v nevarnosti, so mi priskočili takoj na pomoč in nastal je pravi pravcati pretep. Orožniki so takoj pričeli razganjati ljudi ter jih potiskali proč od gasilskega doma.
Predsednik senata pozove pričo Mravljeta, naj ločno opiše, kako so stali oziroma sedeli ljudje v dvorani.
Mravlje pojasnuje, kje je sedel župnik Škerbec in drugi, ler pravi: »Točno sem ga slišal, kako je zavpil: Živio Korošec! Živio samostojna Slovenija! in obrnjen proti meni: Živio republika! Takoj sem vedel, da je župnik Škerbec vodia teh ljudi, ker so se ludi vedno obračali pogledi nanj.«
Predsednik: »Iz česa to sklepate?«
Mravlje: »Ker je človek z veliko avtoriteto in je on najbolj brihten.«
Predsednik nato konfrontira Mravljeta in župnika Škerbca ler pozove Mravljeta, da Škerbcu v obraz pove, katere vzklike je vse izrekel. Ko se to zgodi, župnik Škerbec svečano izjavlja, da je laž, kar trdi Mravlje. Mravlje ponovno izjavlja, da je resnica, kar trdi on, Škerbec pa nalo: »Jaz ne morem drugače govorili.«
Predsednik konstatira, da vztrajala oba, priča kak or obtoženec, pri svojih prvotnih izpovedih.
Eden izmed votantov vpraša vpričo: »Čigav pristaš je Škerbec?«
Mravlje; »Bil je preje šuštercijanec. To je bila posebna skupina, ki se je spočetka izločila iz
SLS.«
Predsednik: »Koliko ie bilo vaših pristašev na shodu?«
Mravlje: »Niti enajst, mogoče niti deset.«
Isti votanl vpraša škerbca: »Vi niste njegoi pristaš?«
Škerbec: »Ne.«
Volani: »Kako »te pa potem prišli v Primskovo na shod?«
Škerbec: »Mislil sem da bo prišel tja Barle, ki je moj prijatelj.«
Votanl: »Čigav pristaš ste pa vi, gospod lina?«
llija: .N isem njegov pristaš. Kot akademik ne pripadam nobmi stranki.«
Votant: »Kako to, da ste šli na shod?«
llija: »Mislii.11. da grem lahko, ker sem ravno lako državljan kakor prisla.ši Mravlje-•o\ i.<
Predsednik vpraša Škerbca, kako more Mravlje to trditi, kakšne razloge ima za to.
škerbec: »Bržkone je bil jezen, ker se mu je shod ponesrečil.«
Predsednik: »Ampak priča je bila vendar zaprisežena?«
škerbec: »Ker je to že enkrat rekel. 11111 je seveda sedaj nerodno, in bo gotovo pri tem vztrajal. Sicer je pa Mravlje zmožen kaj takega napraviti.
Predsednik senata in votant dr. Štuhec v kratkem pozovetu g. škerbca. naj uikar nc žali priče.
Dr. Rihnr in o$tali odvetniki: »Vprašali ste
Ol.i.iV t.Mx«, »l.ic ivUf u.uja I J SS
Jti.
ga. Njegove besede *> bile samo odgovor na viprašanje»c
Predsednik škerbcn: »Lahko rečete, ti« ni resnica, ali .. .<
škerbec: »Vprašal secn preje, če lahko odkrito povem svoje mnenje. Moja izjava je bila samo odgovor ua vaše vprašanje.«
Predsednik Mravljetu: »Ali je bil kdo v vaši Mižini, ko je župnik zaklieal: ŽivSo republika?«
Mravlje ne ve /a nikogar.
Predsednik: »Kje je bil pa Lokar?«
Mravlje: »Ne vem.«
Predsednik: »Ali ste |k> odhodu komu pripovedovali o tem, kar je vzkliknil g. škerbec?«
Mravlje: »Po dogodku v Primskovem sem
se takoj odpeljal k Sv. Ani pri Krizah, kjer secn istotako imel napovedan 6liod. Ko sem prišel tja, ni bilo nikogar drugega tam razen orožnikov. ter ne vem, kako to, da ni nihče dobil pošte. Jaz sem se takoj vrnil in pripovedoval r> tem komisar ju okrajnega načelstvo. Temu sem vse natančno pripovedoval.«
Državni tožilec: »Ali ste pravili to Lo-karjtt?«
Mravlje: »Ne. Z Lokarjecn sva se razšla.«
Državni tožilec: »Ali vns Lokar ni spremljal?«
Mravlje: »Ne.<
Predsednik: »Ali je tam vaš okraj?«
Mravlje: »Nc, ampak Rarletov.«
Branite c dr. Pegan
N.ito stavi dr. Pegan, zagovornik g. Skerbca, priti sledeča vprašanja:
Dr. Pegan: »Če bi vas gospod župnik šker-bec zaprosil za intervencijo za ugodno rešitev vprašanja »Delavski dom«, ali bi bili vi pripravljeni v tej zadevi intervenirati?«
Mravlje: Gotovo bi.«
Dr. Pegan: »Hvala. Ali ste vi Petni Kuncju pripovedovali ravno tako kot tukaj? Kunej jc nrožnik in je izpovedal, da je župnik to rekel »dha jajoč.«
Mravlje: »Tega se ne spominjam.«
Dr. Pegan: »Ali ste Ijokarjn poznali že oreje?«
Mravlje: »Že od preje.«
Dr. Pegan: »Koliko časa?«
Mravlje: »Morda kakih pet let.«
Dr. Pegan: »Ali ste pn poznali že 1. 19(8?«
Mravlje: »Ni mogoče.«
Dr. Pegan: »To se mi je namrefi čudno ndelo.«
Mravlje: »I.. 1918 ni bil moj somišljenik. Jaz^ sem bil tedaj študent odnosno dobrovoljec v Solunu.«
Dr. Pegan: »Recimo 1. 1928?«
Mravlje: »Otl I. 1928 je moj prijatelj.«
Dr. Pegan: »Poznate Sajovica ir Gorenj?«
Mravlje: »Ne poznam.«
Dr. Pegan: »Mogoče se boste spomnili. On je podžupan in krajevni zastopnik JRKD«
Mravlje: »Nc, se ne opominjam.«
Dr. Pegan: »AH vi vztrajate pri tecn, da je
gosikkl župnik škerbec odnosno masa že preje vpila in tulila, preden je škerbec rekel inkriminirane besede?«
Mravlje: »Preje, tedaj in takoj.«
Mravlje: »llija je rekel, da zahteva volitev predsednika. Tedaj je vstal g. Škerbec in nastalo je vpitje.«
Dr. Štuhec: »Ali l.okar ni ob otvoritvi shoda povedal, da ho dobil vsakdo besedo?«
Mravlje: »Seveda jo povedal.«
Dr. Pegan: »Zakaj župnik Barle ni prišel nn shod?«
Mravlje: >Ker je bil v Preddvoru.«
Dr. Pegan: »Ali ste bili vi od začetka določeni za ta shod?«
Mravlje: >Oil prvega početka sem bil jaz določen za ta shod.«
»Dr. Pegan: »Ali sta šla z Barletom skupaj?«
Mravlje: »Skupaj sva šla.«
Sodnik Balffč in župnik Skerbec
Sodnik Baljič Skerbeu: >Vi ste prišli na shod, da interpelirate poslanca Barlcta in ste rekli, če bi bili vedeli, da poslanca Barleta ne bo, da ne bi na shod niti prišli.«
Skerbec: »Da, če bi bil vedel, tla Barleta ne bo, bi ne prišel na ta shod.«
Sodnik Baljič: »Ko ste prišli tja in videli, tla Barleta ni, zakaj ste ostali vseeno tam?«
Skerbec: »Ker som že bil tam, sem hotel ostati, da prisostvujem, ker me je zanimalo, kako se bosta Mravlje in Lokar izvila iz te zagate. To je bilo zame nekaj teatralnega.'.
Skerbec Mravljetu: »Prosim, gospod poslanec, kje sem pa jaz tedaj stal, ko sem to vzklikal, in kje so stali orožniki.«
Mravlje: »Na stopnicah, da ste imeli pregled.«
Nato je stavil Mravljetu zagovornik Božidar Valjič več vprašanj, med drugim, če so je Mravlje pred 6. januarjem aktivno bavil s politiko.
Mravlje: »Bil sem tajnik kmetske stranke.«
Valjič: »Se niste udejstvovali pri nobeni drugi stranki?«
Mravlje: »Pri nobeni drugi.«
Dr. Pegan vprašuie
Dr. Pegan: »Ali nlnte bili nekoč na komunistični listi?«
Mravlje: »Bil sem kandidat nn komunistični listi, in sicer kot kvalificiran, kot visokošolec.«
Dr. Pegan hoče staviti Se nekoliko drugih vprašanj v zvezi s prejšnjim.
Predsednik senata se temu upira in izjavlja: »Pa to ni važno. To nc spada sem.« (Med odvetniki nastane splošen nemir. Publika po z velikim zanimanjem zasleduje potek razprave.)
Predsednik: »Zahtevam samo stvarna vprašanja ter ne dopuščani nobenih drugih.«
Dr. Krek: »Ali si ti imel vtis, tla je rekel Skerbec: Živio republika, tla to ironizira?«
Predsednik ne dovoli dr. Kreku nadaljevanje tega vprašanja, češ da on ni škerbcev zagovornik.
Priča Ivan Srebat
Oh 9.50 je vstopil v dvorano orožnik Ivan Sre-bot, ki je z odločnimi koraki prišel pred predsednika senata ter močno udaril s petami skupaj in čakal, da mu predsednik senata zastavi vprašanje.
Predsednik senata jc pozval pričo, naj točno ' opiše dogodke v Šenčurju, kjer je tudi v službi pri tamkajšnji orožniški postaji.
Predsednik: »Kje ste stali?«
Srebot: »Pri dohodu s kamniške strani v Šenčur. Imel sem ukaz, da zavrnem vse, ki bi hoteli v Šenčur in ki bi imeli zelene kravate ali pa smrekove vejice.«
Priča nadalje tako nejasno opisuje dogodke, da smatra zagovornik dr. Bora Prodanovič za potrebno, da prosi predsednika senata za neko pojasnilo. nakar ga pa predsednik zavrne z besedami: »Zakaj mi vedno nagajate?«
Predsednik: »Prosim, priča, govorite vendar.«
Priča nato pojasnjuje, kako so sc pričeli upirati ljudje, kako jih jc bilo vedno več in več, kako je rastel nemir, nakar ga predsednik znova prekine z besedami: »Le točno'.<
Predsednik: »Sedaj nam boste pa pokazali, kje st* stali?«
Orožnik Srebot nato pokazuje na skici sodnemu svetu mesto, kje jc slal. Priča pripoveduje, da je, stal osem do deset metrov otl Umnikovega dvorišča. kjer je tudi padel prvi strel Priča izrecno izjavlja, da jo padalo največ kamenja in polen z Umnikovega dvorišča.
Prvi strel
Na vprašanje predsednika, če je še potem padalo kamenje, ko .so padli prvi streli, priča odgovarja, da so se tedaj ljudje razkropili in da kamenje ni več padalo. Priča jasno trtli, da prvi strel ni bil iz puške, temveč iz revolverja. Mi vsi orožniki smo lo mislili, da je prvi strel splošen napad na nas.v
1'redsednik: »Ali je padlo veliko kamenja in polen?«
Srebot: »Padlo ga je kakor dežja.«
Predsednik: »Ali vas jc kaj zadelo?«
Srebot: »Zadel me je en kamen.«
Predsednik opozarja pričo, da je pred preiskovalnim sodnikom izjavila, da sta jo zadela dva kamna.
Priča izpoveduje, da je od tedaj že to pozabil.
Predsednik: »Ali ste pri župnijskem zidu videli nekega fanta?«
Srebot: »Videl sem ga, imel je slovensko zastavo in vpil: Živio republika! Živio, zmaga je naša! Dol z vlado! Živio Korošec!«
Predsednik: »Ali veete, kdaj jc to bilo? Ste ga poznali že od prej?«
Srebot: »Preje ga nisem poznal. Šele tedaj sem si ga zapomnil in sem zvedel, da je to Grilc.«
Predsednik: »Dajte, opišite nam ga, kakšen je.«
Srebot: »Višji je od mene. Bled in mršav.«
Predsednik: »Poiščite ga tu, če je tukaj med obtoženci.«
Orožnik Srebot poišče med obtoženci Girlca.
Predsednik: »Ali ste videli Kosa?«
Srebot: »Videl. Tudi njega sem slišal, ko je kričal.*
Predsednik: »Kje pa je stal?«
Srebot: »Kakih trideset korakov od mene.<
Predsednik: »Ali sle videli Umnika?«
Srebot: »Videl sem ga, in sicer pri vhodu na njegovo dvorišče. Tudi njega sem slišal vpiti: Živio Korošec I Zmaga je naša!«
Predsednik: »Ste videli Brodarja?«
Srebot: »Se ne morem spomniti, da bi ga tidei.
(Predsednik: »Kdaj ste vidoli Umnika?«
Srebot: »Po streljanju.«
Predsednik tu opozarja Srebota, da je pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da jo slišal vpiti tudi Brodarja: »Živio Korošec! Zmaga jo naša!«
Srebot odgovarja: »Pozabil sem.«
Predsednik mu prečita tozadevni zapisnik, ki je bil sestavljen pred preiskovalnim sodnikom.
Srebot potrdi, da je bilo tako. kot stoji Kpi
sano v zapisniku, da pa je danes žo pozabil.
Predsednik: »Ali je Brodar rekel: Mir?«
Srebot: »Po mojem mnenju: ne.«
Predsednik: »Ali ste videli, čc jo Umuik liuj-skal? Ali jo hujskal? ...«
Srebot: »Ja.«	,
Predsednik: »Iz česa to sklepate?«
Srebot: »Ker so prihajali k njemu po informacije «
Predsednik: »Kdo je prihajal k njemu?«
Srebot: »Vsake vrste ljutli, s katerimi je nekaj govoril. Ti so se potem zopet vračali, in po tem sem jaz sklepal, tla je hujskal ljudi.«
IPredsednik: »Ali je bilo kaj ljudi na Umniko-voiit dvorišču?«
Srebot: »Na dvorišču je bila velika masa. Ko se jo shod začel, tam še ni bilo toliko ljudi, šele potem jih jc bilo veliko, ko se jc začela rabuka.«
Predsednik: »Ali ste videli kaj žensk?«
Srebot: Štiri Brodarjeve dekle sem poznal, ker so imele rdeče obleke in so stale pri Umnikovi hiši ter se niso najbolje držale.«
Ker priča zelo hitro govori, nastane med časnikarji in zagovorniki splošno godrnjanje iu z neke strani se celo euje: >Govorite vendar glasno, saj sto vendar Gorenje iu še celo iz Šenčurja.«
Pa tudi predsednik senata opozarja pričo, naj govori glasno, ter izjavlja: »Če jaz lahko govorim, ko sem že ves prehlajen in liripav, ker moram oelo dopoldue govoriti, boste tudi vi lahko govorili malo glasneje, ko ste še tako mlad in imate tako močne prsi in pljuča.«
Predsednik senata nato konfrontira Grilca s Srebotom. Grilc izjavlja priči, da ni resnica, kar ona trdi. Tam so štiri vasi in v vsaki vasi je polno Grilcev. Pa tudi obdolženi Kos zanika pred pričo, da bi vzklikal inkriminirane besede. Enako Umnik zanika, da bi bilo tako, kakor izpoveduje priča Srebot glede njega. Srebot da je bil preveč zaposlen, da bi mogel vse točno opazovati.
Brodar pri konfrontaciji odločno izjavi Srebotu v obraz, da v Šenčurju sploh ni napravil niti enega vzklika.
Križna vprašanja branilcev
Nato stavlja zagovornik dr. Adlešič priči Srebotu vprašanje: »Gospod priča, ali ste poznali Brodarja preje?«
Srebot: »Ne.«
Dr. Adlešič: »Ali ste ga pj-vič videli?«
Srebot: »Ja.«
Dr. Adlešič: »Ali je imel palico ali je bil brez. nje?«
Srelx>t dolgo časa molči, noto pa ft.javi, da sc nc spominja več.
Dr. Adlešič: »Ali ste videli okrajnega načelnika?«
Srebot: »Videl.«
Dr. Adlešič: »AH jC govoril z Brodarjcm?«
Srebot: »To sem pozabil.«
Dr. Adlešič: »Ali je Brodar sam hodil
okoli?«
Srebot: »Tudi , i S6m pozubil.«
Dr. Adlešič: »Ali jc masa hotela navaliti na orožniike prod ali po streljanju?«
Srebot: »Tudi pred streljan jem.«
Dr. Adlešič: >'\!kod je prišla mnsn ljudi?«
Šreltol: »To scin pozabil.«
Dr. Adlešič: »Ali so prišli iz Ccrkcvlj?«
Srebot: »Zopet se ne morem spomniti.«
Dr. Adlešič: »Ali so bili samo moški nli pa tudi ženske?«
Brcbot: »Bil jc mešan tiaro;).«
lir. Adlešič: »Ali jc bilo veliko žensk?«
Srebot sploh ne odgovarja ter se ozira [vo sodnikih.
Predsednik: »Ali je bila kaka služba božja tisto popoldne v Šenčurju?«
Srebot: »Ja, tega se res ;,t* morem spomniti.« j
Noto je dobil besedo zagovornik dr. I.a- j me.šič. ki davi priči celo vrsto vprašani med I njimi tudi:
Dr. I.amešič: »V i kot orožnik ste se morali učiti zakonov ter jih tedaj prav dobro poznate. Ali se niste zavedali, da ravnate proti zakonu, ko niste pustili ljudi na javni shod?«
Srebot: »Učil sem se jih tlobro in tudi poznam jih dobro.«
Dr. l-amešič itavlja drugo vprašanje, ki sledi logično prvemu, toda predsednik isonutn. državni tožilec in tudi votanti tr« vsi soglasno prekinejo in mu odvzamejo brsMo.
Ntftret je in četrto vprašanje tir. 1 aiuešiča odgovarja predsednik senata: »To ni vprašanje!« ter nato obrnjen proti priči izjavlja: »Nič vam ni trclvi izjavljati«
Dr. I.omešie: »Ali so si ljudje, ki jih niste
pustili na shod. kaj vznemirjali?«
Srebot: »Puntali so se.«
Dr. Lamcšič: »Rekli ste. da sle videli Grilca?«
Srebot: »Videl sem ga pri zidu.«
Dr. T.nme.šič: »Ali je bil sam?«
Srebot: »Se ne morem spomnili.«
Dr. f.nmešič: »Če ste natančno videli, kaj je vse delal in kie je stal?«
Priča molči.
Dr. f.nmešič: »Koliko mesecev je preteklo od tega, ko ste videli Grilca v Šenčurju do onega času. ko ste ™a videli zopet preiskovalnim sodnikom v 1 iubljani?«
Srebot: »Ne vem.«
Dr. Lamešič predsedniku: -On bi se moral vendar tega spominjati.« Priči: »Sle vi Grilca, ko ste trn culi. kako vpije, prijavili? Kdaj strto storili?«
Srebot: »Se ne moreni več spomniti.«
i zagovornik Ribar vprašuje: »Ali ste o tem ka j ranortirnli?«
Sreliot: »Sc nc morem več spominjati.«
Dr. I.antešič vzklikne: »Pn človek božji, ti si vršil službo.«
Priča molči.
Dr. lamcšič: »Ali ste Grilca zaprli?«
Srebot: »Jaz ga nisem aretiral.«
Dr. Lamcšič: »Ali jc bil drutretra. tretjega. četTlrtra nli petega dne na to aretirali?«
Srebot: 'Pa se rep ne morem spomniti.«
Zagovornik dr. f nmešič znova v/klikne: »Pa človek božji, ti vendar vršiš službo na orožniški postaji v Šenčurju.«
Srebot: »Jaz ne vršim službe samo ra njega.«
Dr. Lamcšič: »Pa kdaj so se pričele v Šenčurju nrctaciic?«
Srebot: »Jaz sem to pozabil.«
Dr. Lamcšič: 'Zakaj niste prijavili vsega tega. čim ste čuli?«
Srebot: »Ne vetn. faz sem to izoustil "že iz glave. Jnz sem bil v Ljubljani zaslišan «
Dr. T nmešič: » Ali i--o tudi drugi tako vpili kakor Grilc?«
Srebot: »Ves čas je bilo kričanje.«
Dr. f.nmešič: »Kdaj ie bilo !o kričanje, ali pred strelom ali po streljanju?«
Sreliot: »Nc vem «
Dr. IjimeSič: Kako to, ali je samo to vzkliknil in utihnil?«
Srebot nekaj časa molči, nato se obrne proti zagovornikom
Dr. Lamešič: »Vi pravite, da so ljudje imeli zelene kravate in da so jih potem dali dol. samo da bi lahko prišli na shod. Kakšne kravate pa so potem imeli?«
Priča ue dn nobenega odgovora.
Dr. Moltorič: »Ali ste gospod priča opazili, thi so imeli tudi ljudje iz Šenčurja zelene kravate?«
.Srebot: »Tega se ne morem spominjati.«
Dr. Mohorič: »Ali se je v Šenčurju vršila kaka priprava, da se shod razbije?«
Srebot: »Ne vem, ne morem ee spominjati.«
Nato jc pričel stavljati vprašanja Bora Prodanovič,
Prodanovič: »Od kdaj ste nastavljeni kot orožnik v Šenčurju?
Srebot: »Dva meseca pred modno nedeljo.«
Prodanovič: »Ali ste »e spoznali s tamkajšnjimi razmerami do tedaj?«
Srebot: »Pa to spada v ino} posel.«
Prodanovič: ;>.Ste videli med ostalimi ljudmi tudi več ljudi iz Šenčurja, kako so vpili.«
Srebot: »'lega se jaz no morem spominjati.«
Prodanovič: »Kako to, da sto naznanili samo Ui dva?«
Srebot: »Kdor je največ vpil.«
Dr. štuhec proti odvetniku Piodanoviču: »Pa vi polemizirate z njim.«
iProdanovič: »Zakaj je orožništvo uporabilo orožje?«	l-
Srebot: »Taki ao predpisi.«
Prodanovič: »Tudi jaz jih poznam*
Predsednik senata: »O tem tu sedaj ne bomo razpravljali.«
Prodanovič: »Kakdne ao barv« slovenska zastavo?« ,
Predsednik proti priči: »Na to v^alai^e ni treba odgovoriti.«
Predsednik Prodanovidu: »Vi boote tukaj nazadnje spraševali še geografijo. Ni to zgodovina.«
Prodanovič: »Kdaj ste prijavili Kosa? Njegova prijava namreč datira iz začetka avgusta.«
Srebat no odgovori ničesar.
Nato hočejo s pomočjo skice nekaterih pojasnil o stvari, \
Dr. LameSič: »Kakšno zastavo je imel Grilc? Ali državno ali slovensko? In kako se vrste barve teh dveh zastav?«
Srebot molči.
Priča pravi čez delj časa: »Jaz Sem se razburi!.« Čez nekaj časa zopet: »Jaz na to vprašanje ne morem odgovoriti.« In končno zopot: »Jaz sn tega ne morem spomniti.«
Nato je hotel staviti še nekaj vprašanj zagovornik Zdravkovič, kar )ia predsednik nj dopustil, radi česar je prišlo med njima do precej ostrega spopada, tako da je moral predsednik trikrat pozvati Zdravkoviča. naj sede.
dr. Stane Rape
Naslednja priča je dr. Stane Rape. Rekel jc, da je bil pozvan na shod v Šenčur, da tam govori. Izjavil je naslednje: »Dopoldne sem bil zadržan, popoldne pa sem odšel z avtomobilom v Kranj, kjer som zaprosil direktorja Sirca, naj gre z menoj v Šenčur.
On mi je pa rekel: »Ne vem, če bo v Šenčurju kaj shoda, ker jc sreski načelnik dobil obvestilo, tla bo prišlo sem okoli 000 ljudi iz kamniškega okraja, tla shod preprečijo. Sire je rekel, čc ue bi bilo bolje, da bi se shod odpovedal. Jaz sem mu nato odgovoril, dn je to vseeno, če nihče ne pojde, i bom šel pa som. Nato opisuje, kako je po svojem j prihodu v Šenčur hodil na vse strani in opazoval j ljudi, ki so se začeli zbirati. Glavni start nasprot-I ttikov jo bil pred cerkvijo. »Videl sem, kako so ljudje dobili navodila od Brodarja. Midva z Barletom sva hotela govoriti najprej z balkona pri Gašperlinu. Ker pa jo začelo padati otl vseh strani kamenje in je nastalo zunaj vpitje, nisva govorila z balkona, ampak kar na dvorišču. Ljudje so vpili: Živio samostojna Slovenija, živio republika, živio Korošec. Prvi jo na shodu govoril Barle. Njega pa sem hotel jaz prekiniti, rekoč: Nikar ne govori dalje, pusli, tla jaz nekoliko ljudi pomirim! Vendar je Barle svoj govor nadaljeval in dokončal. Jaz som v svojem govom najprej reagiral na vzklike, ki sem jih čul, nato pa sem govoril o delu v narodni skupščini. Po shodu sem šel takoj meti ljudi, kjer sem imel najprej majhen konflikt z nekim akademikom, ki mc je napadal, češ: sLepo se upate govoriti v varstvu orožnikov.« Tedaj jo prišel k meni dr. Alujevič in povedal, kaj se je pripetilo.''
Priča nato opisuje, kakšna situacija jc bila med ljudmi. On se je takoj nato podal v Kranj. »Šircu sem rekel, naj v slučaju, če mene zatlene kamen, vzame on volan v roke.« Na vprašanje predsednika, če je njega oziroma njegov avtomobil zadel kamen, odgovarja, da nobeden.
Dalje izjavlja na vprašanje predsednika, da je videl -zunaj, teko so se ljudje obračali za Brodar-
Priča Mihae
Potem je vstopil v sodno dvorano Mihael Beljšak, orožnik v službi v Mengšu. Izjavil je, da je bil kritičnega dne v Mengšu, kjer se je zbrala velika množica ljudi.
Predsednik takoj nato stavi vprašanje: »Kdo je vodil »prevod?«
Priča izjavlja, da so vodili sprevod Ogrin Tomaž, Ogrin Janez in Cerar Peter. Vsi so vpib na vso moč nedovoljene vzklike in oosili slovenske zastave. Meti drugim so vpili: »Živio Korošec! Živio 6vobodal Živio republilcal«
V Mengšu
Na vpraSanje predsednika, ali ao bili to samo ljudje iz domačega kraja, izjavlja priča, da so se tega dmc zbrali v Mengšu ljudje iz vseh mogočih krajev. Orožništvo jih je na etni strani razganjalo, na drugi strani so sc pa ljudje zopet zbirali na cesti. Tega dne jc imel za časa sprevoda konflikt z Ogrinom Janezom, ki se je obnašal napram njemu zelo brutalno ter izzivalno kričal proti njemu: »Prebodi mc, čo se upaš!« in razgalil pri tem prša.
Beljšak: »Dmklcr nismo dobili pomoči iz Domžal, nismo mogli proti množici ničesar ukreniti, ker nas je bilo premalo, Zato smo jo pustili pri miru, da je šla najprej, md smo ji pa eatno sledili. Ko smo dobili okrepitev, snto pričeli ljudi razganjati.«
Predsednik: »Kdo je najbolj vpil?«
Priča ponovno izjavlja, da so najbolj vpili Ogrin Tomaž, Ogrin Jernej in Cerar Peter.
Predsednik: »Ali ste pozvali tudi množico, da se razide?«
Beljšak izjavlja, da niso pozvali posameznih ljudi, ampak «o množico večkrat pozivati, da te mirno razide.
Predsednik: »Kje ste videli Cerarja?«
BeljSak: »Bil je v prvih vrstah in je nosil UmUvo. MahaJ ie z nio ua vit strani in v ml lo-
jeni Sicer ni slišal, da bi Brodar dajal tato ukaze. Vendar je zvedel od ljudi, da je bil Brodar vodja vsega, ter je bilo vso dobro organizirano. Čuli so sc tudi razgovori o »pufcrslaatu« in njemu se je takoj zdelo, da jc vse naučeno. On je samo osebno slišal, kako se je vpilo, naj orožnike razorožijo.
Na vprašanje predsednika, kotiko ča6a pozns Brodarja iu kako ga pozna, jc izjavil dr. Rape, da ne ve drugega, kakor da je bil Brodar njegov politični neprijatclj. Na shodu v Šenčurju je bil Brodar centralna oseba, ki jo imela vse ljudi za seboj.
Nato stavlja priči nekaj vprašanj drž. tožilec dr. Djadrov. kakor: »Ali ste na svojih shodih že pred temi dogodki slišali fantastične vesti o preureditvi države?«, nakar Rape zatrjuje, da je skoraj na vseh shodili, ki jih ima navadno v sobotah in nedeljah širom cele Slovenije, silšal take stvari, da so ga ljudje že takoj po 8. novembru 1. 1981 s skrbjo spraševali, ali ros nc bo več dolgo Jugoslavija.
Dr. Štuhec vpraša pričo: »Ali šc. danes?«
Priča dr. Rape vstane Ier izjavlja: sTudi s« danes.« Potem stopi pred predsednika senata Ier mu pomoli dva letaka z besedarfii: »Evo vam.t
Zagovorniki
Nato so na pričo stavili posamezni zagovorniki celo vrsto vprašanj, med njimi največ dr. J. Adlešič in dr. Lamešič, Dr. Lamcšič stavi med drugim vprašanje, če mu je auaiK), da jo časopisje razpravljalo o puferstaatu, na kar priča izjavlja, da lega v čacopisju ni čital.
Zagovornik Adlešič mu prav tako stavi vprašanja glede zn utega shoda, ki ga je imel poslanec dr. Rape rut Jesenicah in o tožbi, ki je nastala zaradi tega govora mod uredništvom »Slovenca« in jJutra«.
Nato so bili po7,vaoi posamezni obtoženci, v kolikor jih obremenjuje priča dr. Rape. Vsi obtoženci vztrajajo pri svojih prvotnih izpovedih.
fcriminirane besede.«
Predsednik: »Ali rte ga pozvali, naj preneha x vpitjem m na) gre domov?«
Beljšak izjavlja, da ga osebno ni pozval, am-pr . orožništvo je večkrat pozvalo množico, naj se mu no razide.	1 '
[f t,BTfie° .Vlajii: 'K<la' priSli v Me»geS? Kako dolgo ste tam služili?«
Beljšak: »V Mengšu sem služil pet let.«
Vlapč: »Ah ste poznali Cerarja že od preje?«
V& r ri fem, P žc od
lam?«	'Ud 'C bi'° 110 va5em mnenju
BeljSak: »Okoli tisoč.«
liudi? flf^Vf0, ^*1? Cera^a? A'i i® on vodil R vi1, U c 'Ša i' da |C ravuo Cerar vrklikal?« oetisak: »Slišal sem njega in Cktrina.«
Zagovornik dr Vinko Petrovič: »Kolikokrat dvakrat?«	'C°' se	Rnkrat ali
Beljšak: »Večkrat smo jo pozvali.« Dr. Petrovič: »Ali poznate vi Marto Mrak? Al, ,e mogla videti s svojega okna ves prizor?
ga okna *Poitnam '<>• I-ahko je videla s svo^c-
Soočenie z Ogrinom
Predsednik pozove nato obtoženca Tomaža Ogniaa in ga sooči z Beljšakom.
Predsednik: »Slišali ste izjave priče? Ali priznate, kar je prifa izpovedala?«
Ogrin: »Ni rea, kar je povedal oni Ni rte, da sem nosil slovensko zastavo.«
Beljšak: »Vi ste bili z bratom Um in ste imel* v rokah tna)hno slovensko zastavico. Vpili ste-žtvto dr. Korošecl Živio republikal« Obtoženec to odločno zanika. PTed pričo jo nato pozvan obtoženi Cerar. redsednik- »Ali «c vi strinjate s tem, kar
i«*>V«duU Driča?«
Cerar: »N«.« (Obrnjen proti orožniku): »Ali ate vi mene že preje poznali?« .
Beljšak: »Poznal sem vas. Gologlav ste bili tam «
Cerar: »To ravno ni res. Bil sem v klobuku.«
Beljšak: »Videl sem vas in Ogrina.«
Cerar: »Vi ste šli nekaj časa v zadnjih vrstah ca množico. Štirje ste bili in ste mirno korakali Ali je to res?«
Beljšak: »Šli smo res tako. Potem smo se ustavili in ukazali množici, naj se razide.«
Predsednik; »Torej vztraja vsak pri svoji izpovedi.«
Zagovornik dr. Krek: »Ali ste videli v Malem Mengšu Šlrcina?«
Beljšak: »Ne, nisem ga videl«
Dr. Krek: »Ali je g. Ogrin znan v Mengšu kot pijanec in potepuh?«
Beljšak (odločno): »Ne, to ne..
Priča Jernej Vadn ai
Potem pozove predsednik senata v sodno dvorano naslednjo pričo Vadnjala Jerneja, podnared-nika iz Kranja, ki odgovarja na stavljena vprašat a tako-le:
Predsednik: »Ali ste bili tistega dne v Mengšu?«
Vadnjal: »Ne v Mengšu, samo na Primskovem tem bil.«
Predsednik« »Koliko vas je bilo?«
Vadnjal: »Štirje smo bili, ko nas je komandir poslal tja.«
Predsednik: »Kje ste bili v dvorani?«
Vadnjal: »Stal sem za odrom.«
Predsednik: »Kdo je bil na odru?«
Vai'njal: »Nekaj civilistov iz Priimkovega in poslanec.«
Predsednik: »In kaj je bilo potem?«
Vadnjal: »Potem so se naenkrat dvignili v prvi vrsti klerikalni pristaši z zelenimi kravatami. Rila je «buna» in rabuka. Sploh se ni moglo govoriti. Potem smo začeli na ukaz dvorano prazniti. Množica je odšla ven. Masa se je potem razdelila. Del je Sel pod vodstvom Joškota Zabreta proti Preddvoru, druga skupina pod vodstvom Ilije proti Kranju. Vzklikali so: Živio svoboda! Živio dr. Korošec! Živio samostojna Slovenija!«
Vadnial in Škerbec
Predsednik: »Kako je bilo v dvorani? Ali ste videli tam Škerbca?«
Vadnjal: »Videl! Škerbec je sedel v prvi ali drugi klopi: tako-le na desni, llija pa je bil za njim ali zraven njega.«
Predsednik: »Ko so vstajali, ali ste videli Škerbca?«
Vadnjal: »Škerbec je stal in vpil, da si ne pusti reči od poslanca, da smo banda. Potem smo jih izgnali iz dvorane.«
Predsednik: »Ali je Škerbec odšel za maso iz ivorane?«
Vadnjal: »Zdi se mi, da je šel z njimi ven.«
Predsednik: »Kje je bil tedaj posi. Mravlje?«
Vadnjal: »Stal je na odru. Množica je kričala. Mf smo jo šli razgnati, ko je dal narednik Dolšina povelje za razhod. K njemu je prišel Zabret Joške in je rekel, naj mu garantiramo, da se shod ne bo vršil. Ko jim je Dolšina to zagotovil, so nato odšli. Masa je kričala: Živio dr. Korošec! Živio svoboda!«
Predsednik: »Pravite, da ste Škerbca dobro videli? Ali je imel palico ali ne?«
Vadnjal: »Zdi se mi, da jo je imel. Tudi roko je dvignil proti dvorani, ko je šlo za besedo: banda. Drugih njegovih vzklikov se več ne spominjam. Ko so šli ljudje ven, je šel za njimi. Tam je pa vodil del množice Zabret, drugi pa llija. ki so šli do mosta.«
Predsednik: »Ali se je tamkaj kričalo?«
Vadnjal: »Ne.«
Predsednik: »Mogoče llija?«
Vadnjal: »Ne, nisem slišal.«
Predsednik obtožencu Iliji: »Ali ste slišali izjavo orožnika Vadnjala? Se strinjate z njo?«
llija proti priči: »Kje so padali potem inkriminirani vzkliki?«
Vadnjal: »Na cesti.«
llija: »Vi me niste mogli videti, če ste šli za nami.«
Vadnjal: »Videl sem vas. Bili ste v prvi vrsti.«
llija: »Da me niste poznali, priča tudi dejstvo,
da sem bil jaz tisti, ki sem vprašal narednika Dol-šino, ali nam garantira, da se shod ne bn več vršil. Vi pa pravite, da je bil to Zabret.
Vadnjal: »Zdaj se pa spomnim, tla ste bili to vi.«
llija: -Od kod me pa poznate?«
Vadnjal: »S ceste v Kranju. Po glasu sem vas pa pozneje spoznal.«
Predsednik: »Ali vztrajate pri tem, da ua poznate po glasu in da je on vzklikal?«
Vadnjal: »Tako je. On ie vpil: Živio samostojna Slovenija! drugi pa za njim.«
Predsednik: »Ah ste mu videli v usta, ko je klical?«
Vadnjal: Ne, ampak roko.«
llija: »Ali sem imel zeleno kravato ali ne?«
Vadnjal: »Ne vem. Ne spominjam se.«
Predsednik Iliji: »Vi ste se sugerirali za vodjo mase.«
llija: »Ni res.«
Dr. štuhec Vadnjalu: »Ali ste videli, da je Škerbec stopil na stol in nekaj govoril?«
Vadnjal: »Tega se ne spominjam.«
Škerbec izprašuje
Škerbec zastavi potem orožniku več vprašanj.
Predsednik ga opominja, naj bo kratek.
Škerbec: »Ali ste slišali na odru, ko je Mravlje pokazul Dolšini name, rekoč: Zapišite ga! in | mu je ta odvrnil: Saj ga poznam?«
Vadnjal: »Ne spominjam se.«
škerbec: »Kdo je bil meni bližji, vi ali I Mravlje?«
Vadnjal: »Tudi ne veui.«
škerbec: »Kje ste stali na odru?«
Vadnjal: »Mislim, da sem bil za Mravljetom. Potem sem pa stopil naprej.«
škerbec: »Ali ste me videl, kako sem šel iz dvorane in kdaj sem šel?«
Vadnjal: »Ne. Gneča je bila velika. Ne morem ' ludi reči, kje ste govorili.«
Škerbec: »Ali sem kaj hujskal ljudi?«
Vadnjal: --Tedaj ne.«
Zagovornik dr. Gjermanovič: »Koliko je na tistem mestu cesta široka?«
Vadnjal: »Osem do deset metrov.«
Gjermanovič: »Kako dolg je bil sprevod množice?«
Vadnjal: »Približno petdeset metrov.«
Gjermanovič: »Koliko melrov ste pa približno hodili za Ilijo?«
Vadnjal: »Dvajset do petdeset metrov.«
Gjermanovič: »Kako sle pa potem na to razdaljo spoznali Ilijino roko?«
Vadnjal: »Osebno sem ga videl.«
Dr. Pegan priči: ^Ali se spominjate, kdo od orožnikov je bil najdalje na odru?«
Vadnjal: »Zdi se mi, da Dolšina.«
Dr. Pegan: »Gospod predsednik, prosim, da predočite iz sodnih aktov, kaj je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom prav ta orožnik Vadnjal.«
Predsednik išče po aktih.
Orožnik molči.
Dr. Pegan čita iz aktov. Po njih je škerbec na poziv orožnikov k razhodu rekel: »Spoštujemo zakon in gremo ven.«
Dr. Pegan: »Ali ste bili še na odru, ko je Škerbec to rekel?«
Vadnjal: »Moral sem že biti.«
Zadnja priča Jože Adamič
Nato stopi pred sodnike mladi orožniški ka-plar Jože Adamič.
Predsednik: »Pripovedujte, kako je bilo tistega dne v Mengšu.«
Adamič: »tPrišli smo v Mengeš i z Domžal. Tam je bilo silno veliko naroda. Proti tej množici mi orožniki nismo mogli ničesar, ker nas je bilo premalo. Šele iko je prišla okrepitev, smo mogli uspešno nastopiti. Jaz ljudi nisem poznal, ker sem bil tedaj prvi dan po končani pripravljalni šoli v službi. Vem samo to, da so ljudje nosili slovenske zastave, klicali vsevprek in metali od strani na nas kamenje.«
fredsednik: »Ali ste poznali Šlrcina?«
Priča: »Ne.«
Predsednik: »Ali bi ga lahko poznali, če pregledate vrste obtožencev?«
Orožnik se obrne proti obtožencem in pregleda njihove obraze. Za nobenega se ne more odložiti, kdo bi bil Štrcin. Nato se obrne zopet do predsednika: »Ne poznam ga.«
Predsednik: »Kako ste potem mogli vedeti, da je 011 najbolj razgrajal?«
Adamič: »Drugi so mi rekli tako.«
Predsednik: »Kako so vam ga pa opisali?«
Adamič: »Da je bolj majhen in debeL«
Predsednik: »Ali ste videli takega v množici?«
Adamič: »Videl.«
Predsednik: »Gospod Štrcin, vstanite!« Proti orožniku: »Ali je to tisti?«
Orožnik in Štrcin se pogledata in »e potem drug drugemu nasmehneta.
Adamič: »Sedaj ste pa malo bolj suhi. Ne morem se spomniti, da bi bil to on.«
Po tem zasliševanju se zadaja priča odstrani.
Predlogi branilcev
Dr. Pegan predlaga, naj se pokliče v Belgrad radi pričevanja komandir orožniške postaje Dolšina, ki je bil sicer zaslišan, ki pa o tem predmetu ni izpovedal. Poslanec Mravlje je namreč rekel, da v tem času, ko je Škerbec izrekel inkriminirane besede, ni bilo drugega na odru. Dolšin ni bil o lem zaslišan. Treba je Mravljeta konfromlirali z Dolšino. da zadnji pove Mravljo tu v obraz, da ni
Banovinski svet zaključen
bilo tako. Tudi predlaga, da se zasliši Sajovica. ki je bil predsednik shoda in je odločno zanikal, da bi bil rekel škerbec inkriminirane besede. Sajovic ni njegov somišljenik, marveč nasprotnik.
Predsednik: »Najbolje bi bilo, če bi dali celo Slovenijo zaslišali.«
Nato dr. Adlešič izvaja: »Predlagam, naj se zasliši o tem predmetu še g. Praust, da se dokaže, da ni priča Rekar verodostojen. Dalje predlagam, da se prečita in obravnava tu izjava »Jutra« odnosno njegove redakcije, ki je bila tožena, ko je prinesla govor narodnega poslanca dr. Rapeta na Jesenicah. »Jutro« je to lojalno preklicalo in zanikalo. Tudi naj se dostavijo sodni akti, v katerih se vidi, da je Anton Brodar tožil več ljudi radi tega, ker so mu očitali, da je vpij nedovoljene vzklike. Te obrekovalce ie sodišče tudi obsodilo.«
Predsednik: »Vi hočete oelo registraturo iz Slovenije privleči v Belgrad.«
Državni tožilec vse predloge zagovornikov odbije, češ da niso meritorni.
Potem predsednik senata zaključi današnjo razpravo ter odredi, da se nadaljuje v ponedeljek ob 9 dopoldne.
Snernf viharii
London. 25. febr. A A Nad vso Anglijo je divjalo strahovito neurje. Vihar je dosegel hitrost več kot 100 km na uro. Iz vse dežele poročajo, da so cest ezainolene, da vlaki niso mogli voziti dalj«, da so se ladje morale vrniti v pristanišč«
IGNACIJ NAROBE, TAPETNIK,
GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 (PRI LEVU).
f Dr.Ferdo Kune}
V Slovenjgradcu je nenadoma umrl g. dr. Fer-do Kunej, zdravnik in primarij bolnišnice ter hišni posestnik. Rojen je bil v Oplotnici. Zadela ga je kap. Njegovo truplo je bilo preneseno iz njegovega doma v javno bolnišnico, kjer bo položeno na mrtvaški oder. Pogreb bo v ponedeljek na mestno pokopališče v Slov. grade*
Ljubljana, 25. febr.
Snoči ob pol 10 se je nadaljevala seja banovinskega sveta, ki jo trajala pozno v noč in se je zaključila šele ob pol 2 ponoči, nadaljevala pa se je danes ob 9 ter je trajala do poldne, ko je bilo za. sedanje banovinskega sveta zaključeno.
Snoči je član g. Stane Vidmar kot referent finančnega odseka k proračunu za trgovino prečital obširno rcsolucijo, v kateri zahteva odločne ukrepe v zaščito trgovine, kakor uvedbo nekaterih zaščitnih carin, dalje ukrepe za zboljšanje razmer na finančnem trgu in drugo.
Ban dr. Marušik jo izjavil, da resolucija v tej obliki prekoračuje delokrog banovinskega sveta, ker bi se njene zahteve dale izvesti le z avtoriteto države in bi morali ukrepi veljati za vso državo. More sprejeti resolucijo samo na znanje in jo po možnosti uvaževati. oziroma po možnosti pri vladi posredovati za izvedbo nekaterih njenih zahtev.
Dr Pirkmajer pripominja, da banovinski svet tudi ni homogena enola in si interesi posameznih zastopnikov nasprotujejo. Kmetski stan ima v ne. katerih ozirih prav nasprotne zahteve, kakor trgovski.
Ban je priporočil nato novo redakcijo resolucije v milejši obliki in v mejah kompetence banovinskega sveta. Resolucija je bila nato odgodena na drugi dan.
K trgovinskemu proračunu so govoriti še Go-louh. dr. Sajovic in dr. T?oš.
Debata o nebodienšbn
Dr. Roš je napadel nebotičnik, češ, tki je v njem denar nepravilno investiran, da je zanj upo-rabljenih 32 miljonov Din. ki se sedaj bridko po-grešaio v denarnem prometu in da je Ljubljana preveč protežirana. Vprašal je bana, koliko kompetence ima banska uprava nad Pokojninskim za. vodom.
Ban dr. Maruši?: »Pokojninski zavod spada pod neposredno nadzorstvo ministrstva za socialno politike. O kakšnem doloznem (zlonamernem) uporabljan iu denarja zavoda dosedaj ni bilo mogoče govoriti in tudi revizije niso ničesar nepravilnega urotoviie. Ni se moglo nič ugotoviti, kar bi sprav-i ljalo uprav« zavoda, ali kakšno pos-imezn« osebo aH celo uradnika zavoda v slabo luč. Tndi pri na-tffnu gospodarstva z denarjem ni mogoče govoriti o kakšni politiki!«
Odsrovor dr. F'iso.
K besedi se oglasi Evgea Lovšin, podpredsednik Pokojninskega zavoda. »Pokojninski zavod je samoupraven in določa o njegovi usodi predvsem njegova lastna instanca: občili zbor delegatov nameščencev in delodajalcev. Je lo korporacija 52 oseb in ni mogoče tej številni korporaciji očitati, da ne bi mogla kontrolirati pravilne u|>orabe denarja. Občni zbor je pred 3 leti sklenil investirati denar v blok nebotičnika. Poudariti moram, da mora zavod nalagati po določenih odstotkih denar v različne naložbe, tako v gradbe, v državne papirje, v vloge pri denarnih zavodih, v gradbena posojila itd. Samo pri državnih papirjih je zavod izgubil zaradi padca kurza 16 milijonov Din v zadnjem času, ker smo jih kupili po 80%, sedaj pa so po 40%. Če bi počakali in le državne papirje kupili sedaj, bi imeli za drugi denar še en nebo-točulk. Predvojni avstrijski pokojninski zavod je gradil palače na Dunaju, v Trstu, v Gradcu, samo v Ljubljani ne. Po prevratu so ostali tukajšnji zavarovanci brez rent in brez sredstev za kritje svojih prejemkov. Morali smo pričeli znova. Pred tremi tedni smo dobili za likvidacijo obveznosti avstrijskega pokojninskega zavoda tukajšnjim upokojencem — tri zaboje vojnega posojila. Pokojninski zavod nalaga sedaj denar enkrat v hiše, drugič v državne papirje, absolutne varnosti pa na svetu ni, največja varnost je še v istočasnem nalaganju v razne namene, tako da dobiček na eni strani nadomesti izgubo na dmgi. Ni res, da proležiranio samo Ljubljano. Pred dvema letoma, ko je bil še denar, smo ponujali stavbi Jesenicam in Trbovljam, pa so jih krajevni činitelji odklonili. Mariborska stavba je veljala 12 milijonov Din, pa donaša komaj 3 do 4%, medtem, ko je samo stavba na Miklošičevi cesti v Ljubljani donaša la pred kratkim čistih 9% bi bo donašala dobiček tudi pozneje, čeprav ne tako velik. Nebotičnik je preračunan na 7%, donašal bo vsaj 5%, ker so najemnine padle. Gradili smo ludi v Celju. Sicer pn: sedaj nebotičnik stoji, pred tremi leti, ko smo sklenili zidati ga in ko je za to javnost zvedela, ni bilo nikogar, lci bi protestiral ali predlagal drugačno nalaganje denarja.
(V pojasnilo g. dr. Rošu pripominjamo s svoje strani, da je Pokojninski zavod za to stavbo najel po nizki obrestni meri posojilo 2r> milijonov Din pri Poštni hranilnici, torej je v resnici preskrbel
V
denar v Slovenijo in ni imobiliziral lastnega de. narja. S tem je Pokojninski zavod preskrbel našim obrtnikom lep zaslužek in ta denar še sedaj oplaja naše gospodarsko življenje. Pokojninski zavod pa nalaga denar tam, kjer je največ zavarovancev in ti so v pretežni meri — v Ljubljani.)
Trgovinski proračun je bil nato sprejet. Enako je bil tudi brez debate sprejet proračun komisije za agrarne operacije.
O dohodkih, to je o novih davščinah je poročal nato v imenu finančnega odseka dr. Roš. iPo daljši debati, ki je trajala pozno v noč, so bili do. liodki, to se pravi z davščinami sprejeti v bistvu tako, kakor smo poročali v predvčerajšnji številki.
Današnja seva
Danes dopoldne se je seje udeležil tudi minister za socijalno politiko g. Ivan Pucelj. Tavčar ga je pozdravil in mu sporočil, da je banovinski svet sklenil ustanovitev bednostnega fonda v znesku 23 milijonov Din in ga prosil, naj pri centralni vladi podpira, da bo ta sklep odobren. Minister jo obljubil, obenem pa sporočil, da je tudi država skle. nila določili |Kiseben znesek v višini 200 milijonov za pobijanje brezposelnosti. Po svojem govoru s* je minister poslovil od banovinskega sveta.
Izvoljen ie bil nato 7-članski odbor, ki bo ta fond upravljal. Ijovšin je predlagal, naj ban takoj skliče banovinski svet. ko bo bodnostni fond odobren in naj banovinski svet potem sklepa o uporabi fonda.
Resolucije.
G. Stane Vidmar je nato prečital resolucijo k trgovinskemu proračunu v novi redakcija Resolucija predvsem ugotavlja, da je kriza na denarnem trgu pri nas zato tako oslra, ker se ji ne dovoljujejo krediti. Dravska banovina pričakuje, da bosta Državna hipotekama banka. Poštna hranilnica in drugi državni denarni zavodi stavili gos)>odarstvu v dravski banovini na razpolago oni denar, ki iz dravske banovine prihaja \ te denarne zavode. Resolucija naproša bana. ministra za trgovino in industrijo, da to izposlujejo, obenem pa naj se ustanovi poseben kolegialon organ za dravsko banovino. ki Iki imel isto nalogo. Dr. Ruš je predložil podobno resolucijo, ki zahteva, da izda finančni minister pooblastila, da se nalaga pupilarno varen denar zopet v domačih pupilarnih zavodih. Tavčar pa je predlagal posebno resolucijo o dekonccntra-ciji javne uprave, to je o prenosu raznih kompetenc na banovine. Vse resolucije so bile sprejele p« kratki debati. Banovinski svet je danes sprejel še resolucijo, naj ban prepusti vojaškemu erarju vojašnico kralja Petra v Ljubljani in naj skuša doseči zamenjavo objektov in državno dotacijo banovini. Sprejela je bila tudi posebna resolucija o trošarinah.
Podban dr. Pirkmajer se je zahvalil g. banu v imenu uradništva banovine, za njegovo priznanje. Tavčar pa se je zahvalil g. banu za uvidevnost in Z4i pripravljenost banske uprave.
Zedravor je predlagal, naj se izvoli posebna deputacija, ki bo izposlovala pri centralni vladi odobritev proračuna. V to depulacijo so bili izvoljeni: Stane Vidmar, Tavčar, dr. Lipold in Bajuk. Posebno adreso kralju pa bo izročil v imenu banovinskega sveta g. Goričar.
Ban dr. Marušič se je nato zahvalil banovin-skemu svetu, članom finančnega odseka in referentom za delo pri sestavljanju proračuna in za nasvete. Končno je še Tavčar poudaril željo o čimprejšnji izvedbi dekoncentracije. nakar je bilo zasedanje banovinskega sveta opoldne zaključeno.

SWr.t«r»tY0 jociiolfte polili« in noiodrttso rtmvljo J. itn 2U1 u 11 l 1932.
Reaktivirani supienli
Ljubljana, 25. febr. AA. Reaktivirani so su-plenti Kovač Marija, realna gimnazija v Novem mestu, Vodnik Dora, učiteljišče v Ljubljani. Fortuna Martina, realna gimnazija v Ptuju, Globočnik Olaf, klas. gimnazija v Ljubljani, Kocjan Andrej, realna gimnazija v Murski Soboti in Sle r le Marjan, II. drž. realna gimnazija v Ljubljani.
Dunajska vremenska napoved: V največjem delu Avstrije bo jasno vreme. Zjutraj bo hud mraz, podnevi pa zelo loplo. V nižji Avstriji bo morda še nekoliko snežilo.
+
PAVLA RIGLER naznanja v svojem imena in v imena rvoj« matere ter ostalih sorodnikov, da je njen srčno ljubljeni in dobri soprog oziroma sin, brat, svak aa stric, gospod
Ivan Rigler
iolski apravitel) t Semiču
v soboto, dne 25. t m., po dolgi tn mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagopokojnika se bo blagoslovilo v ponedeljek, dne 27. L m. v Semiču ob pol 12 dopoldne, nakar se bo prepeljalo ▼ Ljubljano, kjer se bo vriil pogreb istega dne ob 5 popoldne iz cerkvice pri Sv. Križu na pokopališče. Prosi se tihega sožaljal
S emič - L j ob I j an a , dne 25. februarja t933.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Ljubljanske vesti:
Tihe številke - glasno govore
Kaj f® slorila za bedne brale Vincencijeva konferenca presv. Srca Jezusovega
Ljubljana, 26. februarja. Danes ima svoj prvi občni zbor Vincencijeva konferenca presv. Srca Jezusovega v Ljubljani. Ustanovili so jo gg. lazaristi 8. decembra 1931, da skrbijo za reveže in odpomorejo veliki bedi v kolodvorskem okraju. Vodmatu, Zeleni jami in Novih Jaršah. Delokrog konference je obsežen. Boda pa še večja v teh okrajih. Saj so to večinoma delavski . okraji, kjer je pa delo po tovarnah precej prenehalo,' brezposelnost zavzela širok obseg, beda se naselila v prav mnoge delavske in druge družine.
Člani konference so obiskovali te siromašna družine, nosili podpore, nakaznice za živila, lajšali bedo po svojih močeh in razpoložljivih sredstvih, ki jih je konferenca nabrala pri raznih svojih dobrotnikih.	„
Obiskov pri družinah so naredili Meni cez ,00. Za veliko noč jc bilo obdarovanili 105 družin z da-
dalo predstojništvo Marijinih sester v Šinarlnein dve sestri, ki obiskujeta bolnike in reveže v Jaršah, šmarlnein iu Tomačevem ter sta naredili 1S7 obiskov in razdelili raznih živih in oblake v vrednosti 3980 Din.
Konferenca je s pomočjo zavodov usmiljenih sester v Ljubljani ustanovila ubožno in dijaško kuhinjo v prostorih Marijinega doma, Kotnikova ulica v Ljubljani. Kuhinja ja začela poslovati za dijake 14. septembra, za brezposelne pa 25. septembra. Naval je bil ogromen. Začetka .je prihajalo dnevno do 130 brezposelnih na kosilo. Ko sc je uvedla natančna kontrola Imen, zaposlenosti, premožen.;,-ke-ga stanja, je število obiskovalcev kuhinja nekoliko padlo, vendar pa v vseh zimskih mesecih prihaja dnevno 90 do 100 brezposelnih in revežev. 33 družinam se dajo kosilo na dom. Dijakov, akademikov, srednješolcev in dijakinj jo nameravala konferenca v začetku sprejeti samo 10, ker pa jo bilo vedno več siromašnih dijakov, ki so prosili za hrano, jo. konferenca preuredila še eno rx>bo, tako da sedaj v dveh sobah prejema 75 dijakov dnevno kosilo in večerjo. Dnevno se razdeli do-330 porcij. Od dne 21. septembra do danes sa jo. razdelilo: družinam mi dom 13.220 porcij, brezposelnim rn revežem 9885 porcii. dijakom kosilo in večerja 19.100 porcij, skupaj 12.155 porcij!
Da jc možno vso to ogromno množico dnevno prehraniti, gre priznanje zavodom usmiljenih sester v Ljubljani, ki podpirajo ubožno kuhinjo z živili. Nadalje gre vse priznanje in velika zahvala ljubljanskim gg. mesarjem, ki kuhinjo velikodušno podpirajo s svojimi prispevki. Prav tako jc ubožna kuhinja dolžna veliko zahvalo ljubljanskim gg. pekom, ki pošiljajo kuhinji brezplačno kruh, ter trgovcem ki so prispevali za opremo kuhinje. TPD je naklonila ubožni kuhinji vagon premoga po znižani ceni. Živila so poslale župnije z dežele: Ig, Horjul, Peče, Moravče, Zlalo polje, Gorice, Cerklje in celo iz Savinjska doline Braslovče in Šl. Andraž. Doslej je prejela kuhinja živil do 23.000 kg.
teroeniinovo
SE VEDNO
NAJUGODNEJŠI
nakup dežnih plaščev, ilubertus pla-ščev, suknjičev, krojev za orožnike in finančno uslužbence je pri
Drago Schwab, Ljubljana
Marjan Čudež:
Ljubljansko vreme preteklega ledna
(od 18. do 25. februarja)
Minuli teden smo imeli povečini oblačno vreme z vsakodnevnimi padavinam iin v splošnem s vzhodnimi vetrovi pri tleh in v oblakih. Temperatura zraku se je radi oblačnih dni le malo iz,|ireminjala, barometer pa jc spočetka tedna precej padal in se je do srede 22. t. m. tako znižal, da nismo beležili tako nizkega stanja že od oktobra I. 1952.
V petek, 17. t. m. je začel barometer padati in popoldne so sc že pojavili nu nebu najvišji, tanki in iz snežnih kristalov sestavljeni oblaki; začeli so prepletati jasno nebo in so naslednji dan, v soboto popoldne že zakrili sonce. Tu dan so začelo mulo pred četrto uro (»opoldne nuleta-vulj snežinke in do večera so bila tla žc mulo pobeljena (sneg jo padal pri —2UC). Sneg je v noči na nedeljo Se po malem padal, do jutru se ga je nabralo zu I cm, nato jo pa ponehal in nedelja jo bila oblačen in precej miren dun z meglenim ozračjem. V noči na ponedeljek je začelo znova snežiti in jo. snežilo v presledkih do večera, ko jejiiln sne/ua ode ja že 16 cm visoka. Zvečer je začel sneg zopet stulnejc. |wduti ter jo snežilo skoro nepretrgoma do četrtka, 23. febr. do 9. Kljub lomu, da je barometer v leni času precej padal so še vodno pihali vzhodni in jugovzhodni vetrovi, jug ui prišel do moči, iu ozračje jc ostalo primemo hladno, da sc sneg ni mogel izpre-lncnili v dež.
■ie
0 »Trojčke« bodo igrali drevi ob pol 8 v cerkveni dvorani pri Sv. Krištofu. Igra jo polua zdravega humorja. Vso vloge so v rokah najboljših igralnih moči Bežigrad,". Predproda.ja vstopnic v cerkveni pevski sobi od 2—3. Cisti dobiček je namenjen Društvu za zidavo nove cerkve sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu.
rili v vrednosti 3000 Din. Za božič je dobilo podporo v živilih iT! darilih 110 družin v vrednosti Din. Obleke se jc doslej razdelilo revnim družinam in siromakom 1050 kosov. Konferenca je prejela od dobrih gorenjskih posestnikov iz Cerkelj in Mengša devet voz drv ter od tvrdke - Ilirija in g. Olupa tri vozove drv, ki jih je razdeljevala revnim družinam. Denarnih dohodkov j-'' imela konferenca v prvem poslovnem letu 30.780 Din. izdatkov za podi>ore družinam, revežem in dm£o 31331.11 i n.
" Vodstvo usmiljenih sester v Radečah je dalo konferenci na razpolago dve usmiljeiiki, ki sle obiskovali 218 bolnih družin revežev iu brezposelnih ter jim delili zdravila, lirano, obleko iu posteljnino. Naredili ste vsega skupaj 1260 obiskov.
Ker ie delokrog konterence tako obsežen, jc

SCO 3
matere
$eve
Kdo v Krakovom in Trnovem ne po7.na Šuniar-J«ve matere, ki danes v Kladezni ulici 21 praznuje ŠO letnico svojega življenja? Nobeden ji no more prisoditi osem križev, kdor jo vidi vsako jutro hiteti jutranji maši v trnovsko cerkev. Pu ludi pri domačem delu se suča kakor kakšna mladenka.
Taka je naša jubilantka, prava gorenjska korenina. ki so. je rodila 20. februarja 1853 v Modnu
St. Vidu nad Ljubljano kol hči posestnika Valentina Berganta. Kot brhko dekle se je že z 20 leti poročila z Janezom Černetom, posestnikom v št. Vidu, yulgo pri Tirpču, ter je bila v Št. Vidu najbolj:1 poznana pod imenom »Tirpčeva matic. A že po dvanajstih letih srečnega zakona ji je umrl mož Janez. Hod i lo se je osem otrok, od katerih živila samo dve. starejši hčeri, in siccr Manca, jioročena Stresen, in neporočena Micka. Sin Janez, prevzemnik posestva, je padel lata 1916 na italijanskem bojišču pri Gorici, dočim je sin Leopold od istega lela pogrešan ua ruskem bojišču. Leta 1906 se je preselila v svojo hišo v Ljubljano, kjer še danes kljub visoki starosti umno gospodinji in pesluje pravnukc. K številnim gratulantom se pridružujemo tudi mi z željo, da jo Vsemogočni ohrani še mnogo let!
Naznanil® ororclitve!
TVRDKA E. PETERKA
..PRI \ln\fi
vljudno naznanja, da je primorana s 1. aprilom 1933 preseliti svojo trgovino iz dosedaj-nega lokala, kjer je delovala nepretrgoma 84 let, na. POGACARJEV TRG V ŠKOFIJSKO PALAČO poleg stopnic. — Vsem svojim cenjenim odjemalcem se ob tej priliki najlepše zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča še nadalje.
Ubožno iu dijaško kuhinjo čakajo šc težki meseci marec iu april, ker zaloge živil že precej pojemajo. V teh mesecih bo morala ludi mestna uprava priskočili na pomoč iz svojega londa za brezposelne in drugimi podporami, da bo možno ku-! hinjo vzdržati do konca. Kr. banska uprava je na-j klonila konferenci za kuhinjo za brezposelno pod-j poro 3000 Din.
Za vse dovršeno gre posebno priznanje agiluim članom konference, častitim sestram usiniljenkam, neumornemu predsedniku Vincencijeve konference g. superijorju Lovru Sedeju in blagajniku g. misijonarju Matiji Contala, ki se nc ustraši potov, da naprosi drv, živil in prispevkov za podpirance.
jlepi „jurji"
Ljubljana, 24. februarja.
Grenko čuvslvo navdaja človeka, ko stoji pred okencem in čaka, da odda denar, svoj težko pri-služeni denar. Izdatkov je mnogo, važni so in potrebni za narodov blagor in blagor posameznikov. In čini nujnejši in važnejši je iadatek, neizogiben i zri a l ek, iem grenkejše jc čuvslvo v notranjosti.
Dandanes poznamo ljudje zlasti mnogo lakih grenkih čuvstev, ko primanjkuje gotovine. Sediš doma in misliš, kje bi dobil denar za čevlje, za obleko. za kurjavo, kar vse so neodložljivi in važni izdatki, ki spravljajo v zadrego ludi človeka, ki je v službi. Kaj šele onega, ki je nima, ki je kot zajček na polju navezan na srečno naključje, da najde zelen listič, seneno bilko?!
Skrbi tarejo tudi ubogega kmeta davkoplačevalca, ki mora skrbeti, da pravočasno zadosti zakonskim predpisom, in uide rubežui. Kako silno težko jim je spraviti nekaj dinarčkov skupaj, dokazuje tole:
Pride gospod k okenčku, kjer stoji par kmetice v ■/. dinarski v rokah, iti bahato odpre lislnico. Mastni »jurji« se zvale iz njo, in še je polna, da jo videti vabljiva fh zapeljiva. S repo in z začudenjem strme kmetje v »jurje:, ne morejo verjeti lastnim Očem, da vidijo v teh časih res prave ju rje pred seboj. Nehote in kakor vzdih se prikradejo šepetajo vsakomur skozi zobe besede: O. koliko denarja! Kako lepi jurji!«
In drugi: >Da bi bili mojik
In trelji: »Ali je mogoče?*
Ukradeno stranišče
Ljubljana, 24. februarja.
Iznajdljivost tatov ja v današnjih težkih časih našla moderne načine, ki ludi v krizi še pomagajo. Ce ee ne da ukrasti veliko, se pa zadovoljijo z malim, in če n i mogoče ukrasti ua lahek način, jia so poslužijo dolgotrajnih metod, ki tudi privedejo do uspeha. Zgodba jc resnična, čeprav je lako smešna, da bi jo človek smatral za predpustno šalo.
Skoraj v centru belega mesta Ljubljane sloji pritlična hiša z dvoriščem. Pred nekaj leti si je dal tedanji najemnik postavili v hiši moderno angleško stranišče, kakor jih ima danes vsaka novejša hiša. Ker je bila stavba stara, je bil dohod v stranišče z razmeroma obsežnega dvorišča, ki pa se čez noč zaklepa. Stranišča samega nihče nikdar ni zaklepal, tako je bilo noč in dan nezaklenjeno. V noči na debeli četrtek pa so neznani zlikovci s strokovnjaško ročnostjo odvili lijak iz kamene robe, cevje in rezervar pod stropom, iz katerega leče voda v lijak. Bili so celo tako kavalirski, da so pred začetkom svojega dela zaprli vodovod, tako da se voda ni razlivala. Vse kaže, da je šlo delo hitro izpod rok, kajti na licu m -sta so pustili le nekaj obžganih vžigalic in na tleh je bilo opazili nekaj kapljic voska od sveče. Kdo si more predstavljati, kako je bil presenečen na debeli čelrtek v jutro član družine, ki stanuje v dolični hiši, ko je prinesel škaf z umazano vodo in jo hotel vliti v lijak: s praznega stranišča mu jc zevala nasproti majhna odprtina v betonu, v katero ee je nadaljevala končna odprtina lijaka iz kamene robo. Verjetno je, da dotični zlikovci, ki so si prisvojili lijak za tako kulturne potrebe, stanujejo v kaki stavbi, ki nima te lako važne prilikline, ne ljubi pa se jim obiskovati mestnih stranišč, s katerimi občina tako štedi. Prepričani smo, da bo policija zaključila to <nred-
A'ase ženstvo kupuj sama domače milo! Naše gospodinje, zavedajte se: Z nakupom domačega blaga ... za. svojega moža ... za svojo družino ...
Čis$o naše - zares domače
Kai danes?
Drema: Ob 15; Pastirček Peter in kralj Bri-ljantin«. Mladinska predstava. Izven, Znižane cene. — Ob 20: »Gospa ministrica«. Izven. Znižane cene.
Opera: Ob 15: »Baletni večer Pia in Pino Mlakar«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Blejski zvon«. Opereta. Izven.
Kino Kodclje',o: Premijcra komedije Dvorni svelnik in smešnica Vesela družba . Ob A4, G in ob 8.
Nočno službo imata lekar-i. dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg.
KAJ BO JUTRI?
Drama in opera zaprti.
Kino Kodeljevo: Dvorni svetnik ob 8.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Peira c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 31
Vi/al Voduielc:
Nedeljske misli
Evangelij tretjo prcdposlne nedelje je iz Luka 18, 31—iH: kako je Jezus napovedoval tvoje trpljenje in ozdravil slepca pri Jerilii.
Ce hitro preberemo danainji evangelij, jm bi sv nam skoro zazdelo, du ima le malo pomenu. Saj slika samo daven prizor is Jezusovega življenja. Samo enega izmed tisol in tisoč čudežev, In samo ob p°ti je zgodil, mimogrede.
V resnici — če hitro preberemo. A pri evangeliju se jc treba ustaviti. Kakor pri Jezusu. Evangelij je Jezus med nami. Treba je kar videti kraj, pot. okolico: tod je liudit. V pomladi. V viharju, nevihti. Med tijkimile ljudmi. Potem se je treba ■se bolj zamislili. Kakšen je bil Jezusov pogled. Kakšna beseda. Morda tiha, ločeča. Morda bridka, grozeča. Morda težka, obsojajoča.
Jn če enkrat vidimo Jezusa v tem davnem okvirju, ga vi težko prestavili v naše življenje. V naš kraj, našo okolico, v naše mesto, na našo pot; v naše domove, med naše ljudi, k tebi in meni.
Tako nam Jezus govori. In tako postaja ludi nam vsebina evangelijev zgovorna. Čeprav jc kratek prizor ob poti.
Berač je sedel ob cesli. blizu mestnih vral; morda jc bil semanji dan. Slep je bil. O Jezusu pa je murni ie mnogo vedeti. In kakor vsi majhni in ubogi in trpeči ljudje je v slutnji eahrepenel za odrešenjem, ko jc slišal pripovedovati o tem čudovitem preroku. Morda ga je ie mesece iskal in hodil za Njim. Zalo je kur vzlrepelal, ko jc izvedel, da je Gospod blizu.
Talil je, vpil, kakor vpijejo samo slepci, ki vc vidijo, kje sc njihov krik ujame. Tako je tulil, da so ga morali miriti. A ni nehal. Vedel je, da listi Jezus, v katerega je upal z vso svojo beruškn dušo, nc bo preslišal obupane prošnje. Res je ni. Se na usta mu jc položil odločivne besede. .-Kaj naj ti storim?« Kakor bi mu kar čudež ponudil, ponudit ozdravljenje. Ponudil nebo in sonce in zvezde i v. no lepoto zemlje in življenja. Zalo Iccr jc videl njegovo vero. Prav za prav bi mu prošnje nc- bilo treba več izgovarjali. Saj ga je Jezus skoro prehitel in uslišul: *Spreglej, tvoja vera le je ozdravila.
Glejte, r Iem jc rešitev. Ni najhuje, če je človek step in ubog in berač. Ce nima doma in miru. Morda, ie celo vse lo potrebno, da ozdravi, da'obogati. Stilno da v tisti slepoti in bridkosti in revščini dozori v njegovi duši strašen krik za Bogom. Da dozori svetlo upanje, svetla vera. Potem še prosi/i ni treba. Potem Bog čudež skoro ponudi, skoro prinese. Poleni prinese zdravje in sonce in bogastvo in prostost in lepoto in večnost.
Pa ni samo za nebeško kraljestvo tako. Tudi za nas, za vsak dan. S tem sem se tolažil ie neštetokrat, kadar mi jc bilo najtežje. Dozorevamo. Moč raste v slabosti. Čc smo vsaj toliko vredni, in vztrajni, kol berač ob poti. Iz lega ubošlva pa se nam bo izvil strašen krik, s katerim si bomo priborili odrešenje.
.U. F.' povsod sc ze govori iu sliši .li.F.'. - Vsakdo vpraša: Kaj jc ta .U. V:. - Povsod sc naglasa, da je .U. P.' snm o za dame. - Kai pomenita ti (Ivo črki ,U. P.V
Vsak dar. pm/ aH pozneje, k S/antiču grem s k umom, tam p i jeva hej, to grc-c čdiček s finim rumom!
G Koncert Ciiilo-Mutodovega zbora. Ker bo zbor pel vse pesmi v izvirniku, torej v staroslovcn-skem jeziku, zalo jo za ločneje razumevanje preskrbe I sporede z originalnim staroslovenskim le-kslom in sporedno I iskano prestavo v novi slovenščini. Ti sporedi so po 3 Din že v prodaji. V uvodu je natisnjen- ludi kratek organizacijski in idejni oris zbora ier kratek življenjepis vseh devetih skladateljev, lci bodo imeli svoja dela na sporedu. Posebno li življenjepisi bodo veliko pripomogli k boljšemu um a vanju vsega koncerta. Zbor izvaja koncert svojevrstno, odeto v niisterijoznosl, zato bo dvorana mračna ali pohnračna in začetek petja no bo naznanjal zvonček, lemveč znamenje z, lučjo. V zvezi z vso resnostjo in poglobitvijo, s katero zbor pojo svoj spored, je tudi točnost: Zbor pričenja s koncertom točno, iia kar že danes opozarjamo, da ne bo zamud iu motenja. Vstopnico so v predprodaji v koncertni posredovalnici Glas-bono Matico; lam tudi sporedi.
blago po nam Hi)) cenaf) v frančiškanski ulici 10
0, Sobotni živilski trg je bil v splošnem zelo slabo založen z živili, zlasti okoliških kmetic jc bilo ziialno numj nn trgu kakor sicer. Cene kmel-skini pridelkom so slnlne: krompir po 1 Din, kislo zelje po 3, kisla repa po 2, čebula po 2 Din kilogram. 1'ižol j« po 3 Din liter, koruza po 2 Din. kaša po 3 Din liter Tudi jabolk je bilo precej manj na trgu. cene so se zaradi tega nekoliko ulr-dile. Prodajali so lepa jabolka od 4 do 5 Din kilogram, slabša tudi po 3 Din kilogram. Pač pa je bilo na trgu zelo mnogo jajc, ki jih prodajajo po 75 par do 1 Din, pa ludi že po 1.25 Din par. Perutnine jc na trgu zelo malo.
0 »Lutka« v operi. Danes ob 15 se ponovi v operi »Lutka«, baletna predstava, ki jc imela pri ' premijeri in pri reprizah dosedaj toliko uspeha. Balet sta naštudirala naša mojstrska plesalca Pia in Pino Mlakar skupno s plesnim zborom ljubljanske opere. Predstava sc vrši pri znižanih ljudskih ccinah, kar je z ozirom na popularizacijo te lepe umetnostne panoge gotovo hvalevredno in na kar p. n. občinstvo še posebe opozarjamo, ker se mo bo nudil danes izreden umetniški užitek.
© Krošnjarjenjc v Ljubljani. Mestno načelstvo opozaija, u« j« po določilih ministrske uredbe t
Koncert. V nedeljo, dne 19. februarja jo priredilo Godbeno društvo koncert v dvorani Rokodelskega doma. Zelo go ugajale občinstvu zadnje ti i točke sporeda iu sicer iz oper Faust, Hoffmano-ve pripovedko in Carnien. Napredek društva je poslušalec zelo navdušil ter jo splošno odobravanje dokazalo g. kapehiiku Dan. Grumu in društvu, naj so nikar no ozirajo na one, ki imajo vso kulturo iu umetno,-jI v najemu, pa zato no posečajo kulturnih prireditev. Godbeniki, Vrhnika vas jo vesela, le čvrsto naprej.
Smetarji in sankarji imajo zopet lepo priliko, da pokažejo svoje znanje. Zelo pa je nevarno sankanje s klancev čez staro cesto, po kateri sc vrši ves promet. Starši, pazite na otroke!
Kriza se pozna tudi pri predpustnili plesnih prireditvah: le redko kdaj se sliši >cigumigu«.
Trdovratno se ponavlja govorica, da bo Mestna hranilnica ljubljanska začela delati v bivši PollakO vi tovarni oziroma io dala v najem. Bog daj, da bi začela tovarna z delom kar mogoče kmalu, ker čaka na stotin« pridnih rok nu lo. V— Vrhnika dobi v trgu drugi kolodvor, kateri bo slal ca. 250.000 Din. Krstili ga bomo Centralni kolodvor«. Kdor še ne pozna naše enajste šole, mu povemo, da imamo že :! kolodvore, v občini prvega, na Vrhniki , Pod-hruševco', drugega na Verdu in tretjega na Drenovem griču, p« bomo imeli le enega več kot Ljubljana. Niso brez vzroka nemškularji Vrhniko prekrstili v iOberlaibach«.
Naša lepa romarska cerkev sv. Trojice, v Cankarjevih spisih tolikokrat nazvaiia - Bela golobica«, je postala ujetnica gozda, ki raste okoli nje. Ko bi Cankar šo danes živel, bi gotovo spisal kako satiro na razumnike v dolini Šentflorjauski, kateri so lo ujetništvo iztuhtaii in lud' izvršili. Cujniuo, da si je novi odbor Olepševalnega društva na Vrhniki napravil velikopotezen program za olepšanje in napredek Vrhnike. Ce omogoči prost razgled z grička •sv. Trojice na Vrhniko iil njeno okolico, ho žo nekaj na njegovem programu izvršenega. Vrhnika je vendar do polovice obdana z gozdovi, druga polovica okolico pa so travniki in njive. Kakor hilro bo "zopet nioe.oč razgled od cerkve sv. Trojice na ves trg iu od tam na cerkev — bo gotovo dnlo cerkveno predstavništvo cerkev pobelili in bi poslala zopet Vrbničanom lako ljuba Bela golobica .
dne 8. marca 1932, - Služb. list« št. 270/26 v Ljubljani kroStojarjenje spiošno prepovedano. Ta prepoved pa ne velja za prebivalce kočevskega okraja, prebivalce nekaterih občin novomeškega in črnomaljskega okraja glede kočevskega blaga, !er -/a prebivalce imotskega, duvanjskega in livanjskc-ga okraja -lleclc prodaje drobnega (galanterijskega) blaga, ludi ne velja prepoved za krošnjarjenjc z izdelki domače hišne industrija. Vsem drugim jc pa vsako krošnjarjenjc po mestu Ljubljani zabranjcuio. Prestopki se kaznujejo po § 397. obrtnega zakona z globo do 1500 Din, oziroma z zaporom in 30 dni.
0 Ljubljanska mestna plinarna opozarja one svoje odjemalce, ki neredno plačujejo plinske ozir. instalacijske račune, da poravnajo zapadle račune odnosno instalacijske obroke najkasneje do ir«. marca I. L, ker v nasprotnem slučaju se jim bo brez-IKigojno odvzel plinomer in neplačani aparati. Za ponovno montažo pliuomern se ho zaračunalo 30 Din. V nadalje sc morajo računi za plin poravnali takoj ob predložitvi inkasantu ali najpozneje v teku S dni osebno v jiisartii mestno plinarne Mi po pošlni položnici. Po preteku le dobe se bo brez prejšnjega obvestila odvzel plinomer.	i
© Modne hlače — pumpnree dobite najceneje pri Prcskerju. Sv, Petra ccstn 14.
0 Denl. Pavla Marija Kocjančič zopcl redno ordinira.
O Dr. V. Stacul, Gosposvelska 2, zopet redno ordinira
Dnevna
Franc Papler - 70 letnik
Kdo ga ne pozna? Visokoraslega, pokončnega Gorenjca, ki mu sedem križev še kar nič ni upog-nilo hrbta: Vsa Gorenjska, tudi Ljubljana im Dolenjska, pa prav tako Celovec in slovenska Koroška od Žile do Braž so znane njemu in PapleT znan njim.
Franc Papler je bil rojen 24. februarja 1803 v Vrbnjah iz znane Tršičeve rodovine. V ljudsko šolo je hodil v Radovljici; nato ga je oče dal učit
strojarske obrti v Požarnlce na Koroško. Saj je bila tedaj navada Gorenjcev, da so radi pošiljali otroke na Koroško, Korošci pa na Gorenjsko »v meno«, da eo se naučili gorenjski »šipraha«, koroški pa po »slovenje«. Kot strojarski pomočnik je delal Papler pri raznih podjetjih na Koroškem, najdlje v Brezah. Kot štiriindvajsetletni »rokodelčič« je kupil majhno strojarno v Dosiovičah, v brezniški župniji. Tedaj je bila strojarna čisto v razsulu in ni obratovala. Iz te strojarne pol tika znani rod podjetnih slro-jarjev Knafličav iz Litije. Prišel je torej kot priseljenec v vas. strojarno je kupil s prihranki in skromno doto, in se lotil z vso vnemo obrti. Bil je nenavadno priden, bil pa tudi rojen trgovec. Razširjeni strojarski obrat mu kmalu ni zadostoval. Lotil se je kupčije z lesom, začel nakupovati gozde in posestva, ki jih je pridržal deloma zase, večkrat pa raaparceliral in prodal na drobno. Na ta način se ja dokopal do lepega imetja. Imel in ima pa še vedno tisto lastnost, ki jo kajkrat v Slovencih pogrešamo. Imetje ga namreč ni pomehku-žilo in ga ni spremenilo v »gospodo«. Koliko slovenskih ljudi, ki so imeli srečo, je vprav ta gospodarska sreča omamila, da so začeli gosposko živeti dn so propadli. Papler se še danes vozi na lojtrali, Papler orje in seje sam, Paplar je vedno pri družini (s hlapci, pomočniki in deklami) iz i6te sklede; ne pozna prav nič tistih gosposkih prigrizkov, ki so za »gospoda in gospo« posebej pripravljeni. Ob nedeljah popoldne je njegova hiša zbirališče sosedov, kjer »pokličejo kralja«, namesto da bi posedali po krčmah. Je pa ob vsaj štedlji-v'6sti tudi radodaren. Koliko revnih se je že nasitilo iz njegove hiše! Menda ga ni bilo revnejšega bolnika v vasi, ki bi ne bil prejemal po Papler-jevi ženi priboljškov in podpor. Kolikokrat je daroval za cerkev in druge občakoristne namene. Seveda tudi za Štefan vina da, zlasti če zaide med (pevce. Narodno pesem, ki jo je vzljubil posebno na Koroškem, poje sam in je ves srečen, alto jo sliši peti druge. Zato ne pravijo po krivici, da je sicer tako varčnemu Paplerju ob lepi pesmi »krava groš«. Jasno je, da so takega gospodarja občani radi volili v razna zastopstva. Papler je v občinskem odboru 40 let, blagajnik gasilskega društva 34 let, mnogo let član krajevnega šolskega odbora, cerkveni ključar brezniške farne cerkve, predsednik nadzorstva posojilnice v Radovljici 30 let. Bil je odlikovan z redom sv. Save V. in z medaljo za zasluge.
Želimo mu olb sedemdesetletnici, da bi bil še dolgo tako neupognjen kot je sedaj in da bi krizo, ki seveda tudi njegovi obrti in gospodarstvu ne priznaša, čvrsto prenesel na krepkih, gorenjskih plečih.
KRASNA IZBIRA D4MSKIH PLAŠCEV. športni jopiči, trenchcoati, hubertusi, najceneje pri
K. PUČNIK
SELENBURGOVA ULICA ŠT. 1
nasproti kavarne Zvezda
gospode vsa oblačila po meri
Elektrifikacija
Selške doline
Pod tem naslovom je izšel dopis v »Jutru« št. 43 z dne 19. febr. 1933, h kateremu v pojasnilo pripomnimo sledeče:
Dopis navaja, da je v Selški dolini 13 električnih naprav, _in da bi od teh lahko ena, če bi bila izvršena pravilno po gospodarskih in tehničnih načelih, razsvetljevala celo dolino. V vseh teh napravah je investiran večmilijonski kapital, ki se ne rentira, tehnika povzroča krizo. Ker je po mnenju dopisnika, kar se v dopisu nadalje razvidi, temu krivo vodstvo Elektrarne Sodarske zadruge na Cešnjici od leto 1921 dalje, ki ni imelo smisla, dn bi se iz te elektrarne napeljal tok po celi Selški dolini ter s tem prihranile lastnikom drugih elektrarn težke investicije, ki so jih v svoje naprave vložili.
Dopis navaja, da je bila časovno ena prvih zgrajena v Selški dolini elektrarna Sodarske zadruge na Cešnjici, 1. 1912, bili sto pa že poprej v bližnji okolici 2 zasebni električni napravi in tudi elektrarna Elektrostrojne zadruge v Sorici je bila že leto 1911 v prometu. Tudi v Selcih je že v predvojnem času začela obratovati elektrarna privatnega lastriika.
Mnenje, da bi mogla elektrarna na Cešnjici vsem potrebam Selške doline ugoditi, je pogre-šono. ker so strokovnjaki dognali, da ni mogoče dobili na podlagi terena vodne sile, ki jo ima elektrarna na razpolago, večje energije, četudi se predela iz sedaj istosinernega na vrtilni ali izmenični lok. Zato bi tudi ne bilo gospodarsko, dosedaj še dobro napravo z drugo zamenjati, sedanjo pa med staro šaro zavreči. Da bi se pa Iskala druga vsporedna vodna brez preizkušene sigurnosti,, bi se pa lahko zgodilo kakor se je drugim.
Da imata pa samo tedanji načelnik zadruge fn predsednik nadzorstva zasluge za vpostavitev elektrarne, tudi ne drži, ker so vsi odborniki kot
kronika
Slani bodisi z garancijo za posojilo ali s prostovoljnim delom k zgradbi pomagali. Ako niso hoteli vedno enega odbora ali načelnika voliti, je to njihova zadeva, ki se je morejo kot člani zadruge po-služiti.
Kar se pa tiče inicijative dr. Kreka za zgraditev elektrarne na Cešnjici, je pa gotovo, da je on vplival na ustanovitev zadružništva od početka v splošnem. Hranilnica in posojilnica je bila ustanovljena 1. 1899. Sodarska zadruga pa I. 1902, in je zgradila elektrarno v 1. 1912. Tudi sta bila tokrat načelnik in predsednik nadzorstva zadruge z dr. Krekom v prijateljskih stikih in sta z njegovimi nasveti zadružništvo vodila. Dr. Krek se je zanimal kot rojak za Selško dolino, četudi ni bil njen zastopnik. Radi Sodarske zadruge in elektrarne pa ni bilo niti 10 delavcev vojaščine oproščenih.
Tudi ni bil z letom 1920 ustavljen ves dotedanji razvoj zadruge in njene elektrarne, kar dokazuje stanje «1 jemalcev loka in montiranih žarnic. V letu 1920 je bilo 124 odjemalcev z 575 žarnicami in 1 motorjem za pogon, n dne 31. dec. 1932 pa je bilo 215 odjemalcev /. 920 žarnicami in 8 motorji za pogon strojev. Da je bil pa z letom 1921 ves dolg poplačan, ni posebno težko razumeti z ozirom na takratne valutne razmere in prilike lesne trgovine. Zadnji dolg je plačal načelnik, ki je prevzel vodstvo po 1. 1920. Tudi so bili vedno kaki nepredvideni stroški z elektrarno. Tako je v 1. 1923 ob veliki povodnji votla jez odnesla, ki se je moral nov narediti, kar je stalo do 100.000 Din. Nadalje je v zadnjih časih skoraj vsako leto povodenj škodo napravila, kar je bilo treba popravljati iu plačevati nastale stroške. Temu bi tudi ne mogel noben strokovnjak odpoinoči, kakor tudi ne defektom in pritožbam, ki se jim pri toki napravi ni mogoče izogniti. Največ pri vsem pa je to, da ni imelo pristojno oblastvo nobenega povoda kazensko postopati
Da se pa sedanje načelstvo lte spušča v kake negotove poizkuse, kakor bi morebiti nekateri radi videli, je jasno, ker se zaveda svoje odgovornosti do članstva. Posameznik lažje riskira na svojo . odgovornost, kakor pa zadružno vodstvo, ki ima odgovornost do 50 članov. Zato tudi sedanje načelstvo Sodarske zadruge na Cešnjici ni krivo, ako so lastniki privatnih elektrarn prišli v težkoče, da ne morejo svojih načrtov izvršiti. Seveda se vali sodaj vsa krivda na to elektrarno, da bi bila morala ona to narediti in pri tein v težkoče zabresti, da bi ne mogla naprej, in bi se lahko potem vodstvu očitalo, da se spušča v negotove špekulacije na račun zadruge.
Koledar
Nedelja, 26. februarja: (3. predpepelnična nedelja (pustna)j Matilda, devica; Viktor (Zmagoslav), spoziiiavalec.
Ponedeljek, 27. februarja: Gabrijel od Žalostne Matere božje; Baldomir, epoznavalec.
Novi grobovi
V Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zaspala Marija Pečar, roj. Jagodic, vdova po železničarju. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 3 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim inaše globoko sožalje!
-f- V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrla gdčna Mici Knourekova, bivša posestnica la-pega vinograda na Bizeljskem. Bila je zlato duša, plemenitega značaja ter povsod spoštovana in priljubljena. Naj uživa rajsko veselje, saj so ji bili sončni dnevi v življenju le redka izjema!
+ V Sv. Petru nad Laškim je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Hercog. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
—	Odpuščen iz državne službe. Ministrstvo prosvete v Belgradu je s svojim odlokom Sn. br. 4102 z dne 18. febr. 1933. na osnovi § 103. 104 toč. 16 in 110 zakona o uradnikih odpustilo iz državne službe dr. Kajetanu Gantarja, s uplenta realne gimnazije v Gelju.
= Duhovniška vest. Za drugega kaplana v D. M. v Polju je imenovan gosp. Pavel Slapar, doslej kaplan v Tržiču. Svoje novo službeno mesto je že nastopil.
= Poročil se je v Loki pri Zužmu g. dr. France Mozer, živinozdravnik v Kozjem, z gdčno Faniko Gajšek iz Loke pri Žusmu. Mlademu paru čestitamo!
= Poročena sla bila preteklo nedeljo v stiski cerkvi g. Janez Škufca iz Iznail in gdčna Pepca Špendalova iz Drage. Želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
—	Poročil se je g. Florjančič Ludvik, odv. kandidat z gdč. Anico Jenko, uradnico hotelu Union v Ljubljani, liog daj srečo!
= Poroči! se je na Gor. Topli Rebri pri Kočevju v četrtek. 23. t. ni. g. Povše Franc, tamkajšnji šol. upravitelj, z gospodično Habbe Mari, šolsko vrtnarico. Iskreno čestitamo!
Ostale vesti
—	Mednarodna konferenca o brezalkoholni uporabi grozdja in sadja se bo vršila od 18. do 21. aprila v Parizu pod pokroviteljstvom francoske vlade. Konferenci bo priključena razstava raznih doslej v praksi preizkušenih naprav in aparatov. Na francoskih železnicah je dovoljen 50% popust. Za podrobna pojasnila naj se interesenti obrnejo na Brezalkoholno produkcijo v Ljubljani, Komenskega 17. (Za odgovor znamka za 3 Din.)
—	Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano vprizori danes ob štirih popoldne operetno burko v treh dejanjih »Cigan-baron«. Vstopnice so v predprodaji pri g. Zakotnik v St. Vidu.
—	Poziv ohrekovavcem! Pozivljent vsakogar, ki lahko potrdi, da sem bil latos kdaj v Kranju (mestu), v Šenčurju ali v Cerkljah, naj lo jasno in javno pove; prav lako jasno in javno imenujem jaz vse take in tiste, ki le vesli v očitnem namenu in v nasprotstvu z resnico raznašajo in pripovedujejo poklicani ali sami od sebe — za lažnivce in podle denuncijante. — Št. Vid-Vižmarje. dne 25. februarja 1933. — Jože Magister.
—	Na ha no vinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se bo vršil v četrtek 9. marca kle-tarski tečaj. Tečaj se bo pričel ob 8 zjutraj. Do-j>oldne bodo v veliki učilnici teoretična predavanja o pretakanju, žveplanju vina, vinskih napakah in o boleznih. Popoldne pa bo leoreličid pouk praktično ponazorjen z deli v šolski kleti. Nn istem zavodu se bo vršil 16. marca sadjarski tečaj, na katarem se bodo obravnavala najvažnejša spomladanska dela. to je saditev sadnega drevja, obrezovanje, pre-cepljevanje, pomlajevanje in škropljenje sadnega drevja.
—	Slov. prosvetno društvo Triglav« v Karlovr.u priredi v soboto t. marca ob 20 v dolnji dvorani »Hrvatskega doma« svoj drugi nastop. Na s|H>redu
jo burka »Trije ptički«, katero poda dramatični od- i
sek društva, in skladbe od Vodopivca, Sattnerja. Žganca in Vilharja, katera izvaja društveni mešani in moški pewski zbor. Vstopnina 5 Din.
— Rekorden obisk smučarjev na Menini. Na j
Menini planini se je pričela zimska sezona letos I razmeroma kasno. Prvi kamniški smučarji so jo obiskali šele v petek in soboto, 17. in 18. t. m. V petek je bilo še sončno vreme, v soboto pa je naletelo do 10 cm pršiča. Snega je bilo na Menini že takrat dovolj in 6muka povsod ugodna. V soboto zvečer so pris.peli na Menino člani TK Skale iz j , Ljubljane in Savinjske doline, da se sestanejo na | tej še malo poznani planini. Iz Ljubljane jih je ' prišlo 31, Savinjska podružnica Skale pa je po-I slala 8 zastopnikov. Oskrbnik Jeglič je za tako številno družbo smučarjev pripravil udobno in toplo skupno ležišče, kajli postelj je samo 8 na razpolago. Izletnikom jc zelo ugajala dobra in ce- j nena postrežba v planinskem domu, pri idealni , smuki po planini pa so lahko spoznali, da ima Me-nina prav krasne in privlačne smuške terene. | Družba ljubljanskih Skalašev je odšla v nedeljo i dopoldne proti Črnivcu po poti Miss Copelandove, ; vendar pa ni vztrajala do konca. Ena skupina jc j odšla v Tuhinjsko dolino, druga pa v Gornjigrad. Kamniška družba 10 smučarjev je ostala še naprej na planini, ki je tako preteklo soboto doživela največji obisk prijateljev belega športa. Skalaši so imeli na svoji poti prav ugodno smuko in lepe terene. tako da so bili z izletom vsi zadovoljni. Nekaj Kamničanov je ostalo še naprej na Menini, kjer je v ponedeljek in torek zapadlo nad 1 meter novega snega, ki bo zdaj gotovo ostal do spomladi in vabil smučarje. V sredo je prišel na Menino gosp. Badiura, ki si je ogledal planino in vse ugodne ture, katere bo popisal v svoji novi knjigi o Smuškah turah v Sloveniji. Gosp. Badiura je odšel z družbo kamniških smučarjev v petek zjutraj na Črnivec in točno označil najugodnejšo pot po robu te dolge in še malo znane planine. Sklenjeno je že, da se bodo na tej turi v poletju izse-kale vse goščave, ki ovirajo pot po nekaterih delih planine, tako da bo pot z Menine na Črnivec in dalje na Veliko planino dobro markirana in dostopna vsakemu smučarju. Govori se tudi, da se neki športni klub zavzema za zgradbo smuškega doma na Menuni.
.BAltVE LAIfE. URNEl"
iir. vse vstale pleskarske in slikarske potrebščine — ako hočete biti res zadovoljivo postreženi — kupujte le v trgovini.
..IUSIHA" V LAŽNIH
Ljubljana, Gosposvetska 8 (poleg Slamiča). Tel. 2753
Pri večjem odjemu znaten popust.
—	Dva zgodnja, neprostovoljna plavača.
Iz Kamnika nam pišejo: V začetku tedna je divjal nad Kamnikom hud snežni vihar, ki je nosil s planin cele oblake drobnega, suhega snega. Posebno hud je bil vihar v Tuhinjski dolini, kjer je napravil velike snežne žamete. Na Kozjaktt je bila cesta 3 metre visoko zacne-tnna s snegom, da je bila za dva dni pretrgana avtobusna zveza s Kamnikom. Med snežnim viharjem so v kamniškem kopališču zniževali strugo v malem bazenu. Pri tecn je bilo zaposlenih več delavcev, ki so vztrajali pri delu, čeprav trdijo, dn tako hudega snežnega viharja I še niso doživeli. Naenkrat je močan sunek vi-] barja podrl ograjo na levi strani kopališča. Sunek je bil tako močan, da je potisnil ograjo daleč naprej in pahnil v vodo kamniškega mestnega stražnika in pri delu zaposlenega delavca, ki sta stala na levem robu kopališča. Oba sta se s težavo izkobacala iz neprijetne kopeli v mrzlem elementu. Med tecn, ko se za stražnika ostal nenadni neprostovoljni skok brez |>o.slc-dic, je delavec pri padcu treščil z glavo ob kamen in si prizadejal precejšnjo poškodbo na glavi, tla je moral takoj poiskati zdravniško ! pomoč.
—	Preložitev banovinske ceste v Klečah. Na dopis poti tem naslovom z Ježice z dne 22. februarja nam piše g. Val. Babnik, bivši načelnik cestnega odbora, sladeče: Med novicami z Ježice z dne 22. februarja ste objavili, da je imel za nameravano prestavitev banovinske ceste v Klečah največ zaslug bivši župan Janez Sever ta občinski odbornik Lovro Sever, kar pa ni točno. Kakor je meni znano, se je pri cestnem odboru za lo zadevo v prvi vrsti zanimal in dosegel tozadevni sklap pri bivšem cestnem odboru ljubljanske okolice, kakor ludi za sprejem občinske ceste Ježica—Šmartno—Hrastje v ba-novinsko takratni odbornik cestnega odbora g. Lo-v.ro Kos, Savlje št. 5.
— Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah
i in špecerijskih trgovinah.
i i
—Usoda osješkega gledališča. Z imenovanjem gosip. Petra Konjoviča za upravnika Narodnega gledališča v Zagrebu je ostalo izpraznjeno mesto upravnika osješkega gledališča. Kakor se poroča, ne bo za upravnika osješkega gledališča sploh nihče imenovan, marveč bo gosp. Konjovič ostal vršilec dolžnosti upravnika osje-škega gledališča in bo obenem vodil tudi zagrebško gledališče. Čuje se, da bo z novim državnim proračunom osješko gledališče razpuščeno, posamezni člani gledališča bodo pa prideljeni zagrebškemu gledališču, ki bo v svojem okvirju osnovalo potujoče skupine za gostovanja po raznih mestih savske ia primorske banovine.
—	Direktna telefonska zveza Zagreba z Novim Sadom. Spomladi bodo montirali direktni telefonski vod med Zagrebom in Novim Sadom. S tem bo ugodeno večletnim zahtevam trgovskih krogov teh dveh močnih gospodarskih središč. Poleg tega bo Novi Sad dobil Se peto direktno telefonsko zvezo z Belgradom.
Huda železniška nesreča v Št. Vidu v Avstriji. Iz. Solnograda poročajo: Pri Št. Vidu je iztiril tovorni vlak s 70 vagoni. Pet vagonov je popolnoma u«ličenih. V štirih vagonih so bila jajca iz Jugoslavije, v enem vagonu pa 10 kon| iz Jugoslavije in gonjač Josip Vek, katerega so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico v Schvvarzach. Od 10 konj je 8 ubitih, eden je bi! hudo ranjen in so ga morali ustreliti, samo en konj je le lahko ranjen.
—	Zop.st orkan v dalmatinskem Zagorju. V četrtek okrog poldne je na progi Zrmanja-Gračac prenehala pihali burja in padati sneg. Motorni plugi so lačas napredovali in čistili progo med Pri-hudičem in Zrmanjem. Popoldne se je začel sneg tajali, drugi dan pa se ie stanje zopet poslabšalo. Začelo ie znova snežiti in ludi burja ni prizanesla. Položaj se je poslabšal še zaradi lesa, ker ie južni
Doffy milo
Lavendel, Buttermilk, Idol, Chypre so najboljša za negovanje lica
sneg zmrznil in za čiščenje ne bodo zadostovati samo plugi, marveč bodo morali s krampi razkopavati in z lopatami odmetavati sneg. Sneži še vedno. Kdaj bodo vlaki spet začeli voziti, 6e še ne ve. V petek zvečer je v Splitu divjal hud orkan in padala je debela in gosta toča. Morje je precej nemirno, vendar parniki normalno vozijo.
—	Nova zalozba kupi broširane izvode Cankarjevih knjig: Hiša Marije Pomočnice, Lepa Vida, Kurent.
—	Pastoralno bogoslovje, spisal dr. Franc Uše-ničnik, druga popravljena izdaja. Ljubljana, 193*2.
. 591 + XVI. strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, nevezana 140 Din, polplatno 160 dinarjev, poi usnja 180 Din. Nova izdaja se po vsebini precej razlikuje od prve. Pisatelj upošteva v drugi izdaji najnovejše odloke svete stolice o kršč. zakonu, o krščanski vzgoji, o duhovnih vajah, o katoliški akciji, o socijatnem vprašanju. Dodal je tudi več novih odstavkov kakor o duhovnem vodstvu mladine, pastoralnih obiskih v družinah, li-lurgičuo življenje v župniji, delavsko vprašanje, društveno delovanje itd. Knjiga govori v prvem dalu o osebi dušnega pastirja, v drugem delu o dušnem pastirju kot ntašniku in v tretjem delu o dušnem pastirju kot voditelju krščanske občiue. — Pred kratkim pa je izšla tudi Liturgika, ki je pisatelj izločil pri drugi izdaji iz prvotnega dela in izdal v posebni knjigi. Obsega 373 strani in stane nevezana 96 Din, polplatno 1.10 Din ter polusnje 125 Din. To je sedaj prva slovenska stro-kovno-znanstveno pisana liturgika, ki obdalava vsa liturgična vprašanja in vse zunanje obrede svetih opravil. Koliko ogromnega gradiva je pisatelj obdelal v tej knjigi, razvidimo že iz pregleda vsebine. Pisatelj je preštudiral starejše in novejše li-turgično slovstvo in vse kritično presodil, kar odgovarja duhu cerkvane liturgije. Obe knjigi sta namenjeni v prvi vrsti teologom teološke fakultete, dalje aktivnim dušnim pastirjem, katerim bo knjiga zanesljiva vodnica pri izvrševanju njihove vzvišene službe. S pridom in veseljem pa bodo segli po njej tudi izobraženi laiki, da se pobližje sazna-ii i jo z lepoto katoliškega bogoslužja. Važno za čč. duhovščino je dovolilo obeh knezoškofijskih ordi-narijatov, da se dr. Ušeničnikovo Pastoralno bogoslovje in Liturgija sme nabaviti za župne urade in župnijske knjižnice s cerkvenim denarjem. V tem primeru ostane knjiga v svrho porabe na razpolago vsain duhovnikom dotične župnije.
—	Odri, ki žele uprizoriti vojno dramo: »A njega ni...«, naj pišejo ponjo na naslov Rudolf Šalehar, Borovnica.
—	»Naša Zvezda«, 6. številka. Prijeten dijaški i kongregacijski list, ki se zmerom bolj uveljavlja v j dijaškem svetu in med prijatelji mladine, je prinesel sledečo lepo vsebino: K enajsti obletnici
, kronanja Pija XI. (Dr. 1. Lenček); škandal naših dni; Lurd (Jože Pogačnik); Poslanstvo kongrega-cijska mladine (Prof. Ivan Hogovič); Borba za dušo Cpovest); Vitez naše ljube Gospe; sveža mladost veje iz zaglavij Kongregacijskega obzornika, Povsod Boga, Na potih ljubezni. List toplo priporočamo.
—	Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelosl jeter, zastajanje žolča, bodlja-
! je, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce.
—	Pozor zobozdravniki in zobolehniki! Kupim j nožni del vrtalnega stroja Kolovrat. Ponudbe z i navedbo cene na upravo pod Kolovrat štev. 1136.
—	Žična železnica. Rudnik »Marija« išče Tehnično tvrdko, ki bi nn rudniku montirala žično železnico. Celokupni žični materijal nn
! mestu. Interesenti nuj se rudi detajlnih tlogo-j vorov obrnejo nn upravo rudnika -Marija -. Zu-vršje Cerje Tužno pri Vnraždinu.
,1! F." povsod so žc govori in sliši ,U.F.'. - Vsakdo vpraša : kaj je to .F. F.'. - Povsod se naglasa, tla je .U. F.' »amo za dame. - Kaj pomenita ti dve črki .U.K."?
Pevska zveza
Cerkveni koncert ljubljanskih okrožij bo dne 30. aprila, ne 10., kol je bilo zadnjič pomotoma na-j tisnjeno. Če še kateri zbor ni prišel po note. a želi ( sodelovati, naj pride čim prej poinje. Za Tomčevo mašo nam je glasov zmanjkalo; upamo, da izide kmalu druga izdaja in bo še pravočasno mogoče dobiti.
»Pevec« št. 7—10 ja razposlan. V prihodnjih dneh razpošljemo še zadnji dve številki (il. in 1'2.). ! Novi številki, 1.—2., bosta gotovo izšli kmalu za I tem.
Lepo prosimo vse, ki so nam še dolžni naročnino, naj nam jo čimprej pošljejo, da bomo inogl-list redno izdajati.
Cerkveni vestnih
V ljubljanski stolnici jc danes, jutri in v torek štirideseturna pobožnost sv. Rešnjegu Telesa. Najsvetejše je ves dan izpostavljeno, od ponedeljka na torek pa tudi vso noč. Popoldne ] vsak dan tridnevnice ob 4 pridiga, nato slovesne . lilanijc z blagoslovom. V ponedeljek zvečer od pol 8 do pol 9 skupna molitvena ura, od 0 dalje češčenje le za moške. — V sredo pepelenje.
Nočni častilci presv. Srca Jezusovega bodo v teni tednu dvakrat molili tiajsvet. Zakrament - v nočnih urah v ljubljanski stolnici. Prvo nočno | češčenje bo od ponedeljka nn torek (27. na ! 28. febr.). To noč se bo molila iz »Večne molitve« 30. molitvena ura: Spravne 'molitve. — V noči od četrtka na prvi petek (od 2. na 3. marca) bo pa redno mesečno češčenje. Molili I>01110 6. uro: Češčenje sv. ran in sv. obličja Gos po-j dovega. Možje in mladeniči! Udeležite se v oliil-; nem številu obeh nočnih češčenj, tla Inko vsaj nekoliko zadostimo za mnoge zablode .sedanjih j dni.
Vesela vest za nočne častivce presv. S. J. j Po naklonjenosti presvetlega gospoda knezo-1 škofa ljubljanskega se jc izpolnila vroča želja nočnih častilcev. Pri vsakem nočnem češčenju ( v stolnici bo doslej od 21 do 4 izpostavljeno sv.
Rešuje telo. Izkažimo sc hvaležne za to izredno j milost s tem, da poskrbimo ob vsaki uri za primerno rastno udeležbo.
Bratovščina sv. Reškega Telesa bo imela | svojo mesečno pobožnost v četrtek 2. marca v ! uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, oh pol 6 pridiga in ob 6 sveta maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vsi častilci svetega Rešnjega Telesa naj se zanesljivo udeleže evha-ristične pobožnosli v uršulinski cerkvi
Iz Narodne skupščine
Pakt Male antante objavljen
Belgrad. 25. f< br. I. Nu današnji seji narodnega predstavništva, na kateri je bil od ministrov navzoč zunanji minister Jevtič. je bil predložen zakonski predlog o paktu Mule antante.
Predsednik Kuninniidi je predlagal, da se takoj sestavi odbor, ki bo proučil la zakonski predlog. Navzoči poslanci so sprejeli predlog predsednika, nakar ji liii izvoljen sledeči odbor: Nikota Lzonovič. dr. Niuko 1'erii. dr. Ivan Pn-leček, Ivan \io!ioiie. dr. Oga Angjelinovič, dr. Bogoljub kiijundzic, dr. Filip I.uznrevič, dr. Slavko šečerov. dr. Drngoljub jevreinovič, M-koln Preka, dr. i\ikolu iNikič in Stavru Trpkovič.
Belgrad. 25. febr. 1. Zakonski predlog o paktu male antante se glasi tnko-le:
1.	Ustanovi se kot pravni organ politične skupine treh držav stalen svet Male antante, ki ga tvorijo zunanji ministri vseh treh držav. Vsi sklepi stalnega sveta morajo bili soglasni.
2.	Stalen svet se sestaja najmanj trikrat letno obvezno, poleg lega pa obdrži stalne stike s pomočjo diplomacije.
5. Predsednik stalnega s-, et« je zunanji minister one države, v kateri se vršijo obvezni letni sestanki. Njemu pripada iniciativa zn določevanje dneva, kraja sestanku in določitev dnevnega reda in pripravitev sklepov, ki se iinajo sprejeti. Do prvega obveznega sestanka naslednjega leta obdrži predsednik svojo funkcijo.
4.	V vseh vprašanjih, katera se razpravljajo. kakor Imli \ vseh sklepih, ki se sprejmejo, bodisi onih. ki se tičejo medsebojnih od-liošajev držav Male antante «!i pa njihovih od-liošajcv z drugimi državami, se mora strogo izpolnjevati načelo popolne enakosti treh držav Male antante.
5.	Po polrebi niom odločiti stalni svet, da sc poveri zastopanje kakor tudi obramba držav Male antante v kakem posebnem vprašanju sjiino enemu delegatu ali delegaciji ene same države
fi. Zn vsak politični sporazum vsake teh treh držav iu za vsak enostranski akt. s katerim bi se menjal sedanji politični položaj ene teh držav z czirom na druge države, kakor tudi zu vsak gospodarski sporazum, ki bi mogel imeti važne politične posledice, je potreben soglasen pristanek stalnega sveta Male antante. Dosedanji politični sporazumi vsake od ireh držav Male antante / drugimi državami se morajo stop-n jem a izenačiti.
7. Ustanovi naj se poseben gospodarski svet držav Mnlc antante, ki ima nalogo, dn koordi-
nira medsebojne gospodarske koristi vseh treh držav kakor tudi one napram tujim državam. Ta svet sestavljajo gospodarski, trgovski in finančni strokovnjaki ter specialisti in ima služiti kol pos\ctovaleii organ stalnega sveta.
8.	Stalen s\et lahko ustanavlja druge stalne uli začasne organe, komisije ali odbore, kadar gre za kako posebno važno vprašanje \ svrho priprav njihove rešitve pri stalnem svetu.
9.	Osnttje se tajništvo stalnega sveta. Njegov sedež se določa vedno za leto dni \ prestolici predsednika stalnega svet«. Odsek tajništva stalnega sveta se osnuje na sedežu Zveze narodov v Ženevi.
tO. Vzajemno politiko stalnega sveta morajo prešinjevati splošna načelu, ki so vsebovana v vseh mednarodnih aktih povojne politike, kakor pakt Zveze narodov, pariški pakt, splošni arbitražni pakt. konvencija o razorožitvi in locnrn-ski sporazum. Poleg tega ne sme biti v teh paktih ničesar, kar bi se protivilo načelom in določbam Zveze narodov.
11.	Konvencije o zvezi med Romunijo in češkoslovaško z dne 25. aprila (921. med Romunijo in Jugoslavijo z dne 7. junija 1921 in med češkoslovaško in Jugoslavijo z dne 51. avgustu 1922, katere so bile 21. maja 1929 podaljšane iu spopolnjenc z določbami tega pakta, kakor tudi snlošni akti o arbitraži, podpisani od treh držav Male antante v Belgradu, 21. maja 1929 -- se obnavljajo za neomejen čas.
12.	Ta pakt se bo ratificiral v Pragi naj-knsneie ob priliki prvega obveznega sestanka.
V	veljavo stopi na dan izmenjave ratifikacij.
V	to svrho so podpisali najprej imenovani opol-nomočeniki tn pakt.
Pisano v Ženevi, Ifi. februarja 1955. v treh ena kov el ja v n i h izvodih.
Ministri: Jevtič, Titulescu, Beneš.
Pakt nima nobenih vo3a$hih klavzul
Praga, 25. febr. tg. Danes je bilo objavljeno besedilo pakta o organizaciji male antante, o katerem piše oficijozna »Prager Pressc«: Ugovore in dvome o paktu male antanto so izjavile skoro samo Italija, Madjarska in Nemčija. Svoje ugovore utemeljujejo s tem, da vzroki in dejanski nameni novega pakta niso znani in da ni gotovo, ali nima (udi vojaških klavzul. Danes se objavlja pakt v vsem obsegu in zato odpade za vse ljudi, ki so dobre volje, vsak strah in dvom o smislu in namenu pakta. Pakt np vsebuje nobenih vojaških klavzul in nobenih prilog, v katerih bi bile lake klavzule.
Pariz. 25. Mir. ž. Poluradni Journal poroča iz Ženeve: Češkoslovaški minister dr. Beneš je žalne val od Paul-Boncourja. da izvršita Francija in Anglija no e korake pri dunajski vladi. Po mnenju dr. Beneša je avstrijska vlada dolžna še mnogih pojasnil. Zlasti ni točno obvestila, obe gori omeni. vladi o delovanju dosedanjega glavnega ravnatelju zveznih železnic dr. Seefehlnerja. V sporazumu z Jugoslavijo in Romunijo je poslal dr. Beneš francoskemu zunanjemu ministru predlog, da z avstrijsko vlado principielno razpravlja o vprašanju prek tavanja avstrijskega teritorija.
Dunaj, 25. febr. tg. Paul Boncour je izvršil danes na Dunaju nov diplomatski korak, katerega je. zahteval dr Beneš. Francoski poslanik dr. Clausel se je zglasil danes pri zveznem kanclerju dr. I)oll-fusšu, ki je ponovil obljubo, da se bo orožje, nahajajoče se v Hirteiibergu. po izvršenem popravilu rnilo v Italijo. Poslanik .io obenem sporočil, da se francoska vlada pridružuje angleškemu predlogu, da naj .ee pogoji note i. dne 11. februarja smatrajo
T
l
m via
"Vli.niikovit, 25. febr. Tu jo imel bavarski mini dr, ki predsednik dr. Held oster govor, v kaierem je dejal, da vlada kanclerja Hitlerja ruši nemško duhovno življenje in veča notranjo napetost, dokler se bo vse končalo v popolnem kaosu. Bavarska ee drži svojih pravic, katerih si ne bo dala za nobeno ceno vzeti. Held svari pred eksperimenti z državnim komisarjem, ker si Bavarska takega varilstva iz Berlina ne bo pustila dopasti in se bo znala braniti, če. bi boleli na mesto njene lastno duše vsiliti Bavarski berlinsko dušo. Bavarska bo Knalfl varovali svojo svobodo in čast napram vsakomur. Državna vlada se nahaja v usodni zmoti.
Senzacionalna najdba v Berihm
»s hi
»U-.
Berlin, 25. feibr. t g. Policijsko predsedstvo v Berlinu je izdalo senzacionalno poročilo o tem, da so na>li katakombe in podzemeljske hodni k 6 v komunističnem domu Karla Liebknechta, ki ga je policija zasedla v petek Teh katakomb in hodnikov policija do sedaj ni opaž; I a. Pokazalo se. je. da je, komunistična stranka živela še drugo nelegalno življenje pod zemljo. Že prej jt-. večkrat začudilo policijo, kako .so komunistične osebnosti, ki so po spopadih zbežale v dom Karla Liebknechta, naenkrat izginile, da jih ni bilo mogoče več najti. Sedaj pa se je stvar razjasnila. V tako zvani straž-
Krvavo maščevanje
Sofija, 2-5. febr. Ig. Odpuščen poštni sluga je danes opoldne prišel v pisarno generalnega direktorja bolgarske poštne brzojavne in telefonske narave .Štefana Ivanova in zahteval od ravnatelja odgovor radi njegove odpustitve. Po kratkem prerekanju jo potegnil volik noz in divje maha I pn generalnem direktorju, ki se je radi mnogih ran agrudii mrtev na tla. Dejanje se jo izvršilo za vrati, ki so bila dvojno tapecirana, tako da »» ni slišal noben šum li sobe. Šele potem, ko je odpuščeni poštni sluga stopil krvav nn hodnik. so postali pozorni in napadalcu takoj prijeli. Napadalec je izjavil, da jc dejnije storil iz maščevanja radi velike bede, v katero jc z;w-el radi odpustitve.
Japonci zavzeli ie skoro vse obmejne točke Džehola
Zavzeta tudi Kajlu in Caojan
NIkolaJEVSK
LA>U ■	■ 2«. čavIAK
za brezpredmetne, da pn obe velesili tudi še nadalje vztrajata na svojem prvotnem pravnem stališču. Oficijozna objava, ki ,je bila izdana o tem, ne pove, kako naj se to razume, vendar je treba smatrati, da vztrajata velika iu mala antanta pri tem, da jc dobava orožja v kako premagano državo po določbah mirovnih pogodb prepovedana.
os-oz^ig
ije
Pariz, 25. febr. tg. »Peiit Journal« porota o vc-j likeni tihotapljenju orožja iz italijanskih prista-j niš« v Dalmacije). Jugoslovanska policija je dognala, ; da se nahaja v Kadru tihotapska centrala, in za-i plenila veliko zalog« revolverjev in peklenskih stro-! jev. Zalo.ili -o tudi dve ribiški barki, na katerih je bil naložen velik tovor razstreliv, dva peklenska stroja, tri bombe, 80 revolverjev in mnogo mu-nieiie. Ta lovor so iz Kadra' hoteli pretihotapiti v Preko.
če misli, da bo mogla z diktrturo odpraviti pravice bavarsu".' države in zalreli nemško svobodo.
Berlin, 23. febr. tg. Kakor piše »Deiitsehe A1I-gemcine Zeiiung«'. namerava pudkaneier Papen napravili korak pri bavarski vladi, iia pomiri vznemirjenje zaradi groženj pruskih fašistov, naslovljenih na adreso Bavarske. Papen ie naglašal, da imii zagotovilo predsednika republike v pismu, ki gaje pisal bavarskemu ministrskemu iirerL.ecliiiku, da ne iiti-,l:.jo na »ošiljatev državnih komisarev v iiižnup.-iijske dežele, slej ko prej svojo veljavo. Papen je izreiuo obž!;l<>vul tudi dogodke v K»>««rs-lauternn, kjer so fašisii napadli i eiitrumušc in ranili Stegevvalda.
ni sobi, v kateri so prebivale komunistične straže, so pod posteljami odkrili v tleh tajna Mata, skozi katera je vodila lestev v klet. potem pa cel labirint hodnikov na vse strani. Našli so podzemeljski hodnik do neke hišo v Bartelstrasse. iz katere so komunisti neopažemi prihajali in odhajali. V podzemeljskih prostorih so našli mnogo slo stolov vele-j izilajniškega materiala, s katerim so poživljali k oboroženemu prevratu in krvavi revoluciji. Z električnimi jn.-ili pa .so pri policijskih preiskavah lahko lak ij posvarili vso osebe, ki so bivale v domu.
Za manjšine
Bruselj. 25. febr. Ig. Od 26. do 28. februarja bo imela svetovna zveza Lig Zveze narodov pod predsedstvom lorda Cerila v Bruslju svoje prvo letošnje zasedanje. Manjšinske komisije bodo tedni obravnavale med drugimi ludi probleme jugoslo vanskih in ijiadjarskih manjšin, šolski režim manj — i * t na Mailjardiem in v Itouiuiii.ii iu predloge polj sko lige * korist poljskega prebivalstva \ v/.hodni šleziji.
Madrid. 25. febr. AA. Zaradi lM-pie-laiiegu >ne žonja ni mogel poštni vlak i/. Mailritla a saiilaiuler j nadaljevati vožnje. Celih 21 ur je moral stali .'I km i od poslale Po'-zal v pclrejini Siiulatuler. Pod lež.i i snegu se je v Ueiuusi nodrlo i ce hiš.
London, 25. febr.
Maudžurske čete poel poveljstvom inaiulž(irskega generala Hang Haj Poinga, kateremu so pomagali tudi japonski odele!ki, so zavzeli obmejno mesto Kajlu na severu Džehola. (Kajlu leži nekako v sredi med mestom Ttuiliao v Mandžuriji in glavnim mestom Džehola Čengte (glej zemljepisni črježl)
Še prej so bile niandžursko-japonske čete zavzele važno točko Peipiao, (Peipiao leži v črti med činčou-om in Šankliajkvanom ob železnici, ki veže Mukden preko Šankhajkvana ob kitajskem zidu s Tiencinom — glej zemljepisni črtež, na kaierem je meslo Peipiao in nekateri drugi manjši kraji, ki leže na vzhodni meji province Džehol, zaznamovano s znaki XXX.)
Zavzet pa jc tudi že važni kraj Č a o j a n (leži istolako na vzhodu men XXX na našem črtežu.)
Sedaj naskakujejo Japonci in Mandžurc.i trdnjavi Čifeng in Lin g jan (oba ta kraja ležita na severovzhodu od Dženli-ola.)
10 stopinj pod ničlo
Borbe, se vrše ob mra:«u 10 stopinj pod ničlo in v snežnih viharjih. Japonci, oziroma Mandžiirci so sijajno opremljeni, dočim se hrabri kitajski pro-s'ovoljci morajo braniti slabo oileti in slabo hranjeni.
Japonci so. preden so omenjene strategi ene točke zavzeli, bombardirali vsak kraj tri dni tako iz letal kakor s (ežko artilerijo.
Povsod dvigajo
mandžiirske, oz. japonske čete zastavo Mandžu-koa. med navdiiienim pleskanjem mongolskega prebivalstva (lako vsaj poročajo japonski viri.)
Japonci svoje ljudi jako Sled jo in napredujejo počasi; v svojih poro ilih povsod s avljajo v ospredje inandžursko čete. dasi operacije vodijo skoro sami japonski generali in gros armade brez dvorila obstoja iz Japoncev.
Bančna kriza v US.4
Newyork, 25. febr. tg. Bančna kriza v Ameriki traja dalje. Po zasilnih zakonih za države Nevv-Verk. Ncw -Versev. Mi bi-an. Nebraska. Indiana, \Viskoiisin. Jova, Florida in Okloliama je danes o polnoči tueli guverner države Marjland odredil splošni bančni moratorij do torka. Medtem pa imajo parlamenti skleniti zakonite izjemne določbe, ki naj pooblastijo vodstva bank, da določijo hranilne roke in omejijo dvige.. V glavnem je prizadeto mesto BaJJiniore. Tudi v Minnessoti so že bile odrejene restrinkeije. Poslanska zbornica bo sklepala danes o za . i Istem bančnem zakona, po katerem se narodne Im nI;- vseh držav podredijo giivernerjem in peslanejo sklepi gl-dc mora orija za banke ur-lonintičiio veljavni tudi za banke, ki pripadajo fe-devul rezei vneinu sistemu. Senat je zakon že odobril. Hcover ga I:o takoj proklamiral, kakor hitro ga bo sprejela poslai: ka zbornica. S tem sc ho ves b-iiriii s'~'' 'ni Amerike podredil neomejeni uradni linančni diktaturi.
Drobne vesti
Pariz, 25. febr. AA. Iz Tunisa poročajo, da so tjakaj prispela letala angleške odprave za polet preko najvišjega vrha himalajskega gorovja.
Madrid, 25 febr. AA. V Lacoruni je umrla 105 let stara Rosa Martine/, za bronhitisom.
Oslo, 25 febr. AA. V sredo zjutraj se je pripetila nesreča v sovjetskem rudniku bl!:'ti Longye-arcityja na Špitzbergih. 10 rudarjev je ubilo. Trupla ponesrečencev so našli šele v četrtek.
Pariz. 25. febr. A A. Danes ob 11.45 je dolar notiral 25.8825, funt pa 80.50.
Madrid. 26. febr. A A. iPo najnovejših podatkih je v Madridu vpisanih 499.300 volivcev, mod njimi 282.727 ženfik. Torej je v Madridu več volivk nego volivcev.
Ospbne vesti
Belgrad, 25. febr. 1. Premeščen je ing. Alojz Novak, dosedanji rudarski pristav, na rudarsko šolo v Kiijnževeu. dalje je premeščen administrativni j uradnik Ceper Prane i', železniške delavnice v Mr-riborit v kontrolo dohodkov v Belgrad. Napredoval je v S. polož. skup. KarkaS Maks, pisarniški uradnik kaznilnice v Mariboru. Postavljen je za višjegi proinelniku 7. skup. na postaji Celje Anton Albert, višji prometnik iste sltnpine iti šef po°lajp Itače-l'rnni. Premeščen je v želez, delavnico v Maribor kentvlor Prane Borko iz kontrole dohodkov v Bel- | gradu.	'
....	JUI-
............e^a. 4Cayndna,-
pTa*n 'HontjoUjC yz~ padM- <M. j(Lp. t^Tftji TVJb
■Miniuuu \l(UKX fehy'sKl.' (dcl i tčvri Kitaj o3 ManjoC^j,
...... ri.W Il/t^TUk^,
i	Oarurru*; fZiestL
Vojni fabrikanti strahovito
zaslužijo
London, 25. febr.
Vse angleške tovarne za orožje in inUnieijo imajo ogromna naročila. Tvrdka AiViekers v Els-vvicku n. pr. dela 24 ur vsak dan. Ogromne količine topov, tankov in granai je že odšlo na Japonsko.
V Crajionlu in Dasffordu se izdeluje orožje tudi za Kitajsko. Obe fi dve (ovarni izdelujeta tudi ogromne količine bomii za letala.
Cema se
>rožss$e S mm ?
Seiizacijenclno j« pa to. da ie pri Wi«kersn naroči! veliko orožja Siani. Od seofembra 1982 (lo danes je hilsi odposlanih v Siam 21! tankov. Oči-vidno pričakuje Siam velikih komplikacij v Aziji. Kakor znano, ima Siam prijateljsko pogodbo z Japonsko. Siam bi lahko delal velike neprilike Angliji. Vse to vzbuja veliko pozornost med angleško publiko.
V Pekingu se boje iapomshega napada
Peking, 25 febr. ž. V glavnem me«ta Kitajske vlada velikansko razburjenje, k<-r vlada splošna ltojazeK. da bodo Japonci bombardirali kitajsko glavno mesto. Pričakujejo namreč, da bo Jajionska jio -aaseiilii glavnega džeholskega me,sta zahtevala, da se kitajske čete takoj umaknejo za veliki kitajski zid. Če bo naiikinška vlada, kar jc popolnoma gotovo, odklonila fo japonsko zahtevo, je več kot sigurno, da bo Japonska najpreje bombardirala Peking, nato pa še vsa važnejša kitajska mosta. Tudi v Hankovu je položaj zelo resen in vsa Kitajska se vedno bolj pripravlja na vojno.
Se ia oz ef a v&bora
šhi&fovshe kossierence
Zagreb, 25. febr. ž. Danes se je pod preds -l. stvom hrvatskega metropolita dr. Antona Bauerja pričela konferenca episkopatr, in sicer ožjega odbor?.. ki obstoja iz senfskega škofa dr. Antona Star-čevičji, ljubljanskega škofa dr. Gregorja Božnmna, belgra.jskega nadškofa Bodica in vrlibosanskega metropolita dr. Ivana šariča, djakovskega škofa dr. Akšatuoviča in splitskega škofa dr. Bonefnčiua. Dr. Akšamovič na sejo ni prišel, ker je bolan, spliiski škof Bonefačič pa ni mogel prit', ker je lišku proga zasnežena.
— Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, '-»elino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josei« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno-sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekar-

Infltienci (hripi)
se najlažje izognete, ako se ognete obo-enju z marljiv m negovanjem telesa Glavni [irodi ogoji dolgega življGnia in dob ega zdravja so povečanje odpornosti organizma, kakor tudi ohranjenie dobrega razpoloženja 11 delovne moči — Kdor itna sta no doma steklenico pravega
f
DIHNH'
francoskega vinskega cveta
se bo preprič-1, da je to izborno osve žiijočc in krepcujočc domače sredstvo Jo zelo blagode.no delu e na stnn f-no' odpornost mišičevja, pomirjenje živcev krepitev vsega telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti
Za masažo ,DIANA<!
Grad Ljubljančanom na novo odkril
Mo sfer Plečnik zasnoval prenovitev Gradu
Ljubljana, 26. februarja.
Na danaSnji seji magistratnega gremija je bil med drugim sprejet načrt mojstra arh. prof. Plečnika o preureditvi nasadov, potov in sprehajališč na ljubljanskem Gradu. V zadnjih letih so se ljubljanski parki pod umetniškim Plečnikovim vodstvom tako odlično preuredili v duhu moderne gradbene umetnosti, da je Ljubljana kot tipično mesto vrtov in gajev postala v resnici krasno slovensko mesto. Samo Grad doslej od tega razveseljivega razvoja ničesar ni pridobil. To priljubljeno sprehajališče in izletišče Ljubljančanov in tujcev je ostalo precej nedotaknjeno od kulture in so je razvijalo samo od sebe, kakor je Bog dal.
Zdaj je posegla vmes umetnikova roka, da smiselno uredi in izrabi ves prostor. V načrtu je predvsem preureditev poti, ki iz mesta vodijo na Grad. Te poti so skoraj brez izjeme strme in nerodne, tako da doslej hoja na Grad ni bila poseben užitek. Dohod iz Študentovske ulice po stezi . Na ovinkih«, se preuredi tako, da bodo odpadle strmine in se bodo ovinki izravnali. Nekatero strmine se bodo ublažile s stopnicami. Pred vstopom na Grajsko planoto se bosta zgradili dve komodni stopnišči. Od lesnega trakta mestnega magistrata se bo zgradila
Celje
J2r čajanka Družabnega kluba bo drevi ob 6 v hotelii Kvropa. Vsi člani in prijatelji najvljudneje vabljeni
.& Koncert pevskega društva Oljke«, ki bi se imel vršiti na dan Sv. Jožefa, dne 19. marca t. I.. je radi obiska Cirilo Metodovega kora preložen na 2. aprila.
iS Odpovedana gledališka predstava. Igra: Velika repattca, ali 8 dni pred koncem sveta«, ki bi jo ime; vprizoriti danes popoldan fantovski odsek prosvetnega društva v posojiluiški dvorani, v Vojniku odpade.
13 Umrla je v tukajšnji javni bolnišnici Goršek Olga, 46 letna žena delavca iz Liboj.
ssf Redni letni občni zbor Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Celju bo dne 15. marca t. 1. ob 8 zvečer v zadružnih prostorih v Prešernovi ulici
Frotačun Združenja trgovcev za mesto Celje. Uprava Združenja trgovcev za mesto Celje razglaša, da sta v smislu čl. 40. pravil sklepni račun za leto 1932. in proračun za leto 1933. vsem članom na vpogled v pisarni Združenja, Celje, Razlagova ulica št. S. in sicer od 27. februarja 1933. do vštevši 13. -aiarcu 1933.
& Redna skupščina Združenja trgovcev za mesto Celje v Celju se bo vršila v sredo, dne 15. marca 1933 ob pol 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju.
& Zborovanje veterinarjev Dravske banovine. Danes ob tO dopoldne zborujejo v Celjskem domu veterinarji Dravske banovine.
& Avtomat za čokolado in bonbone so mu ukradli. Trgovec g. Jakše Franc je imel pri svoji podružnici v Zavodni, Cesta nu grad zunaj na steni avtoaiat za čokolado in bonbone. Zadnje dni mu je nekdo avtomat, ki je bil v steno dobro pritrjen odnesel. G. Jakše ima škode: avtomat stane 1500 Din, v avtomatu je pa bilo blaga za 200 Din.
& 30 letnico poroke obhajata danes Josip in Marija Kavčič, Lava 7 pri Celju v krogu svoje družine in prijateljev. Častitamo!
J3 Planinsko in lovsko prireditev lahko vsaka dama obišče v novem kostumu, ker prodaja Trg. dom Stennecki, Celje, :; Steru u-svilo po 15 Din. — )glejte si izložbo.
Pim
Poroke: V cerkvi Sv. Petra in Pavla v Ptuju 60 sc poročili v tekočem pustu sledeči pari: Jožef Peruek in Ivana Zecnljič iz Ptuja, Janez Vojsk in Marjeta Kolarič iz Sv. Marjete niže Ptuja, Friderik Milošič iu Ana Kurbus iz Ptuja, Anton V rabi in Marjeta Kramberger iz Sv. Marka, Martin Bezjak in Antonija Bombek iz Spuh-I ju, Alojz Toplak in Ana Toplak iz Podvincev, Oto Borko in Marija Potočnik iz Ptuja, Franc Čuš in Terezija Volgemut iz Gabernika. Janez Kuhar in Ro/.a Čeh iz Podvincev, Jakob Soko in Marija Arnuš iz Krčevine pri Ptuju, Janez Ratajc in Antonija Friedauer iz Brega, Fjanc Bezjak in Lucija Meglic iz Sv. Murka, Franc Širec in Ivana Golob iz Brega, Jožef Zelenik in Terezija Čeh iz Podvincev, Franc Mar in Marija Zupane iz Sv. Marjete niže Ptuja, Alojz Botolen in Ivana Šalamun iz Žabjaki, Ivan Ze tenko iu Marija Čeh iz Podvincev, Jožef Vrtič in Marija Toplak iz Podlehnika, Franc Peteršič in Ana Čuš iz Domove, Janez Tomažič in Marija Arnuš iiz Muretincev ter Franc Čuš in Julijana Golob iz Domove. Novoporočencein obilo sreče!
Komisijonalni ogled. V četrtek 23. t. m. se jc sestala komisija, da izvrši ogled prizidave v ptujski bolnišnici ter čistilnih naprav in kanalizacije bolnišnice in hiralnice v svrho uporabnega dovoljenj«. Komisijo so tvorili: dr. Kovačič in inž. Dolenc kot zastopnika banske uiprave v Ljubljani, podnačelnik Levičnik in sanitetni referent dr. Vrečko za okrajno načelstvo v Ptuju, ravnatelj Zavadlal kot zastopnik mestne občine, cestni mojster Zagoršek za okrajni cestni odbor ter ekonom Vtik zn upravo obeh zavodov, pri ogledu, ki se je vršil vsestransko in natančno, sicer ni bilo ugovora proti uporabnemu dovoljenju, pač pa se je ugotovilo, da čistilna naprava ne deluje radi pomanjkanja vode. Zn odpravo tega nedostatka je sklenila komisija prcdlosr. da se mora čimpreje ukreniti vse potrebno, da sc prične čimprej z gradnjo potrebnih studencev v obeh zavodih.
Tedensko službo ptujskih gasilcev od 26. fe-bruai jo do '> mnre* ima prva desetina prvega voda in sicer četovodja Ernst IJasch in desetnik t.,j ude vi t Kropf. Reševalno službo iina šofer ller-Schonloub in desetnik Vinko Zajšek, od moštva pa Ferdo Menili in Norbert Murko.
Smrtna kosa. Umrla .je Dominika Palese, '.asebnica v Ptuju, v 84 letu starosti. Pogreb bo danes v nedeljo ob 16. uri na mestno pokopališče. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje.
Trbovlje
Pet šaljivih prizorov bodo zaigrali naši dile-tantje danes popoldne v Društvenem domu.
Kolesarje poziva občina, da plačajo državno in nbSinsko nristoiDino od svotili vozil, kar znese s prometno knjižico vred 35 Din. Ob sedanji stiski za denar je to precejšnja svota. Slišimo, da so radi visokih pristojbin tudi skoro vsi lastniki motornih vozil dali raje motorje zapečatiti, ko toliko plačati.
Podružnico Jadranske straže za Trbovlje so ob lep udeležbi ustanovili zadnji petek. Za predsednika je bil izvoljen rud. ravnatelj g. inž. Loskot.
nova pot skozi vrtove, ki leže tain na pobočju. Sredi te poti se bodo zgradile položne monumentalne stopnice. Pot v Za ograjami« se bo prav tako ublažila ponekod s stopnicami.
Od Rebri vodi na pot lepa, pa precej pozablje-nn 'Mačja steza«. Od tam, kjer ta steza dospe do Gradu, pa do glavnega vhoda v grajsko poslopje se bo zgradila impozantna terasa. Nižje, med >Mačjo stezo« in »Osojno stezo«, bo tekla vzporedna soln-čna terasa z lepim parkom.
Dostop iz Lončarske steze, ki so vzpenja sedaj po prav nerodnih polomljenih lesenih stopnicah, se bo uredil s položnimi stopnicami in serpentinami.
Najlepše, kar bo Grad pridobil z novo ureditvijo, pa je Plečnikov osnutek novih drevoredov. Vzporedno z glavnim drevoredom, ki teče od grajskega poslopja do ulrdb, se bosta na vzhodnem pobočju zasadila dva nova drevoreda s topoli ali podobnim drevjem. Ta kombinacija drevoredov bo gledalcu od daleč nudila krasno sliko.
Ko bo Plečnikov načrt uresničen, bo Grad za Ljubljančane in za tujce na novo odkrit in pri-j dobljen. Mestna občina je s prvimi deli že pričela. Uporabljeni bodo pri teh delih v znatnem številu tudi brezposelni.
R aše
Premestitev. Ruškega kaplana g. Rudolfa
Vahčiča je škofijstvo po službeni potrebi premestilo k Sv. Juriju ob ščavnici. Kaplansko mesto v Rušah ostane radi velikega pomanjkanja duhovnikov začasno nezasedeno.
Pomožna akcija se je uvedla tudi v občini Smolnik Posestniki so darovali živila, industri-jec g. Viktor Glase r 1000 Din, konzum blago po znižani ceni in zastonj.
Pokolj. Zadnja ura je odbila ruškim psom zadnji četrtek. Zavoljo dveh psov, ki sta bila radi suma pasje stekline ustreljena, je prišel konjederec iz mesta in pričelo se je divje klanje psov, od hiše do hiše, dokler ni bil voz poln pasjih trupel. Seveda je vsak storil, kar je lc nrigel, da reši, kar se še rešiti da.
Senovo
Stari kmečki pregovor, da zima in gosposka nikoli ne prizaneseta, se je letos res točno izpolnil. Prejšnje tedne je bilo krasno solnčno vreme, le tu in tam so se videle bele lise snega. Na prisojnih legah so že cveteli pomladanski zvončki in tam v rebri so se ženili ptički; noči so bile lepe, jasne in če bi bile nekoliko toplejše, bi mislili, da je pomlad. Pa se je spremenilo. Od nedelje na ponedeljek je zapadel sneg, ponedeljek ves dan snežna burja, v noči od ponedeljka na torek pa silen vihar, da je meta! opeko raz strehe, lomil veje raz drevje in delal velike žamete. Snežna burja je trajala več dni in tisti, ki se sedeli v gorko zakurjenih sobah, so si lahko predstavljali gorje tistih, ki si nimajo s čim zakuriti, da bi si ogreli od mraza premrle ude, ter nimajo kaj dati v usta, da bi potolažili glad svojih želodcev. In takih je danes mnogo. — Za letošnji predpust so se tukaj mnogi spomnili svetopisemskih besed, »človeku ni dobro samemu biti,« ter si poiskali življensko tovarišijo. No, saj to je popolnoma naravna stvar. Bolj zanimivo je, če prime življensko dolgočasje takega, ki' je mladostna leta že davno prebrodil, pa se šele v poznih letih skesal samskega stanu. Tudi nekaj takih je letos srečno zajadralo v zakonski pristan. Naj bi bili srečni in se prav dobro počutili.
Središče ob Dravi
Roditeljski sestanek. Preteklo nedeljo se je vršil po večernicah v tuka šnji šoli drugi roditeljski sestanek. Ob mnogoštevilni udeležbi staršev je imel gosp. katebet A. Staknč predavanje o temi: »Šola in dom«. Pokazal je tri glavne vzgojne činitelje, ki na| roko v roki de!a;o pri vzgoji naše mladine: družina, šola .cerkev. Vez med dobrim učiteljstvom in starši bo marsikatero nesporazum-Ijenje ugladila in vzgojo ui-merila v pravo smer, ki bodi: vzgoja dobrih državljanov in vernih katoličanov. Vodstvu šole in gosp. predavatelju smo starši za lepo predavanje hvaležni in želimo še več sličnih sestankov.
Izgubljeno. V petek, dne 17. t. m. se je izgubilo pravilno frankirano, naslovljeno in oddano pismo v sivozelenem kuvertu. Pošten najditelj se naproša, naj ga adda na najbližnji pošti jMacinec ali Ormož) ali pa ga izroči odpošiljatelju v Središču ob Dravi.
Noči v gorah. Zopet so se zganile v torek, dne 21. t. m. zvečer ljudske množice v Krekovo dvorano, kjer ie predaval znani turist in humorist prof. I. Mlakar o svojih doživljajih na planinah in strminah. 50 skioptičnih slik je zanimivo in s humorjem prepleteno predavanje še bolj poživelo. Do 300 poslušalcev ie po končanem dveurnem predavanju zadovoljnih obrazov zapuščalo dvorano, prireditelji so pa imeli veselo zavest, da so vrsto svojih kultumovvgoiiih prireditev zopet za eno povečali. — Sličnih predavanj še želimo, vsaj z daleka odtehta:o vse šumne veselice s pijačo in plesom, kjer mladina zapravlja le svoje zdravje in često tudi poštenje!
Poroka. Preteklo nedeljo sta se poročila tukaj gosp. Rudolf Jaki. znani središki elektrotehnik in gdč. P epik a Krčar. Nai jima bo skupno življenje srečno in blagoslovljenol
Št. Vid nrtid fJnbtimno
Cerkveni pevski zbor bo imel v nedeljo dne 5. marca t. 1. ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu v Št. Vidu svoj tretji -amostojni koncert. Zbor šteje skupno štirideset pevcev in pevk. Izvajal bo skladbe samo naših domačih skladateljev. Koncert je razdeljen v tri dele: v prvem delu nastopi moški zbor s šestimi pesmami; v drugem delu pa bo zapel mešani zbor deset pesmi in eno s spremlje-vanjem klavirja in harmonija; v zadnjem delu pa nastopi zopet moški zbor s štirimi krepkimi moškimi zbori. Na sporedu je ludi precej koroških na-rodinih, ki vsakega poslušalca takoj privežejo nase. Kdor se zanima za lepo petje, naj pride gotovo poslušat.
Vič
Smučanje. Veselega človeka, pravijo, ima vsakdo rad. ludi Bog. ki je sam priporočal veselja in radost. Iu kje moreš biti bolj dobre volje, kje pozabiti vse moreče skrbi bolj kakor pri smučanju? Kaj ti je mar vsa zahrbtnost in hudobnost sveta, lažnivost iu obrekovanje, ko leži pred tabo snežno-bela poljana, vabljiv svel, kakor še ne dotnknjenn rožii... Mi Vičani imamo .še precej !*•> teran za smučanje. Tam v Brdu je nekaj griievuega sveta, sicer malenkost, a vseeno vleče, ker je pripraven tako za začetnike kakor za že izurjenejše smučarje. Ni ga dne. da n? bi tam na znameniti »Fržolovci kar mrgolelo »dilcarjev«, odkar se je vreme' »za-
Tdko vreme
škoduje Vasi koži!
Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremol Nadrgnite si temeljito vsak večer pa ludi po dnevu, preden gres.e na prosto, roke in obraz z Nivea kremo Tako Vam 03tane koža ne«na in prožna, odporna proti vetru in vremenu ler dobi ono milino in svežost ki jo vsi tako ljubimo pri mladini
Sami dobro veste: nobene druge kreme ni, ki bi vsebovala eucerit. in zato se Nivea-lirema ne da na lomestiti
NIVEA-KREMA:
V dozah. po Din &-v tubah po Din 12 -
. 12--, 25 — in D m 17—'
brniloc. Smo tako navdušeni, da nas ne moti mrak no noč, vztrajamo tudi ponoči, dokler gre. Gre nam pa prav dobro, malo po glavi, malo po nogah, z vrha griča navzdol recimo: Hola! Počasi, malo hitreje, na dtsno, ua levo, zopet naravnost, nato oster ovinek, smučki navskriž in... lop ter tresk, da se zabliska po glavi in prši sneg na vse strani! In zopet dalja, nič hudega ... Ho, lop, lop, lop...
Draga malica. Naravnost oderuško je opeharila neka gcstilničarka na Brdu tri fante smučarje, ki so jo posetili lačni in žejni v dobri veri, da so prišli k poštenjakom. Naročili so vsak pol mesene klobase (suhe), en kruh in en čaj z limono. Teknilo je Fantom, lačni so bili, čeprav je bil kruh vse prej kot dober in so največ upanja stavili nanj. Plačali pa so za zgoraj našteto vsak 9.50 Din. Za ta danar dobiš v Ljubljani že celo klobaso in dober čaj.
iMnvo mesto
Pevci frančiškanskega cerkvenega pevskega zbora vprizorijo danes ob 20 v dvorani Prosvetnega doma Vombergarjevo komedijo v treh dejanjih »Voda«. Čisti dobiček predstave je namenjen za popravilo orgel v frančiškanski cerkvi.
Licitacija za dobave. Dne 10. marca li)S3 ob 10 dopoldne se bo vršila pri upravi javne ženske bolnišnice v Novem mestu pismena ofer talna licitacija za dobavo mosa in mesnih izdelkov, kruha, specarijakega in kolonijalnega blaga ter čistilnih in hišnih potrebščin za čas od 1. "aprila 1033 do 31. marca 1934. Podrobni dobavni in dražbeui pogoji ter količine blaga so interesentom na vpogled pri upravi bolnišnice med uradnimi urami.
Zastopstvo »Slovenca« za Novo mesto in okolico ima samo podružnica »Slovenca« v hiši tvrdko J. Krajec nas!, in po njenim nadzorstvom akvizi-ter g. Viktor Sonc, pa nihče drugi. Toliko v vednost našim cenj. naročnikom in inserenloni, da ne bodo nasedli kakamu nepoklicancu.
Kamnih
Kamniško mestna kopališče je po mnenju ne-! Katerih maščanov kakor nebogljeno dete, lcate-i ro moramo redno s skrbjo in bojaznijo negovati. I Vedno najdejo pri kopaiiških napravah kak ue-dostatek. katerega je treba seveda takoj nadomestiti. Ce bi hoteli poslušati vse dobrohotne nasvete ali očitanja, imamo lahko takih obnov, poprav in prenarejanj vedno čez glavo. Lani sa je baje pokazala potreba, da so napravili nov vhod h kabinam in novo blagajniško okence, v sezoni pa se je nato izkazalo, da je bilo pravzaprav to delo popolnoma odveč. Sedaj se epet kaže potreba, da so prezida okrepčevalnica in napravi stanovanje za oskrbnika. Nihče ne oporaka, da to ni potrebno, vendar pa bi želeli, da še vendar napravi generalni načrt in točno določi, kaj bo treba v teJui časa popraviti in prenarediti. Teh večnih »flikarij«, ki navadno vzamejo skoro ve.s čisti dobičok sezone, bo moralo biti konec. Ker bo nameravana preure-; ditev močno spremenila lice vhoda v kopališče, bi bilo pač dobro, da se o tem ludi javno nekoliko razpravlja, da ne bodo potom spel deževala očitanja in predlogi po ponovnem popravljanju. Kar je potrebno izboljšanja, naj se napravi enkrat, pa takrat temeljito.
Naznanilo. Poročali smo ža, da je radi renc-viranja za nedoločen čas zaprta znana Novakova gostilna na Vrlipoiju pri Kamniku. Radi podobnega vzroka je do nadaHnjega zaprta tudi gostilna načelnika gasilnega društva in bivšega župana na Homcu g. Repanška.
Shoita Loha
»Slovenca« prodajajo ob nedeljah in delavni-kio odslej tudi trgovina L. M. Planina in Andrej Ravnihar na Spodnjem trgu. Podpirajmo trgovin obrtnike, ki imajo krščanske liste.
Občni zbor Združenja obrtnikov v škofji Loki se je vršil preteklo nedeljo v gasilskem domu. Udeležilo se ga je kakih 40 obrtnikov in kot zastopnika TOI njen tajnik dr. Pretnar in od pripravljalnega odbora obrtniških združenj g. Fr. Pristen. Živahna debata se je razvila pri poročilih mizarskega in čevljarskega odseka, kjer ja bi! ugotovljen uspeh propagande za domače obrtnike in se je zahtevalo, naj imajo vsi obrtniki približno enake cene, da ne bo umazane konkurence. — Dr. Pretnar je govoril o pridobninskih davkih in o starostnem zavarovanju, ki naj bi se osnovalo po sklepu občnega zbora v mejah banovine. Obrtni referent sreske izpostave je bil naprošen, naj glavarstvo podipira domačo obrt in zatira šušmarstvo. Nadalje se je občni zbor soelnsno izjavil za skupno in ne ločeno obrtno zbornico.
Obrtno-knjigovodski tečaj, ki ga je obrtno združenje priredilo v prostorih Društvenega doma, sijajno uspeva. Udeležuje se ga nad 60 udaležen-cev. Vod! ga g. Fr. Debel jnk. K lepi in uspeli iniciativi Združenja obrtnikov čestitamo.
U
Poročila se je Tvana Kraljic z Iga s Kav-škoni Alojzijem z Gorice pri Brezovici. Poročil ju je nevestin brat g. Ivan Kraljic, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki je v cerkvi v izbranih besedah ženinu in nevesti ter zbranim vernikom govoril o važni nalogi, ki jo morata vršiti verna mati in oče, da vzgajata otroke v katoliškem in slovenskem duhu. Nevesta jc bila dolgo let pri cerkvenem in društvenem pevskccn zboru ter članica prosvetnega društva na Igu. Zato ji je pri poročni maši pel ves cerkveni zbor. društveni moški zbor pa ji je zapel v slovo zvečer podok-nico. Na dan pred poroko jo še zadnjikrat nastopila v društvu pri spevoigri »Srce in denar«. Prod igro se ji je predsednik v imenu društva zahvalil za vse njeno delo pri društvu in ji želel, da jo sprecnlia sreča in blagoslov v pribodnjosti.
Poizvedovanja
Izgubila je učenka III. razreda (od Lichten-turnovega zavoda do Dolinarjeve pekarne na Poljanah) šolarski kovček, v kalerem jc bilo ročno delo. zgodovinski zvezek ter pušica. — Poštenega najditelja prosim, da odda kovček pri: Z. A, Ge-strinova ul. 6/IV/10 (Rdeča hiša).
Joža Herfort:
Beli ietnih
Na jesen sta prišla na trudnih krilih dva galeba, lepa bela, ls hrbta sta se iima sivila v rahli pepelnati barvi, pa ostala dolgo, izrecno dolgo ob reki. Vedno sta mirno letala nad vodo gori, doli. gori, doli. \'&s dan, neutrudno. Zn izpremenibo sta sedla na gladino, se pozibavala na rahlih valovih in si iskala hrane. Redko sta prišla na breg; tedaj sta hodila nerodno se pozibavaje. vendar ljubko, da bi jih najraje gledal ves dan.
Navadna tonovšica
Vsak večar sta šla s temo nočeva t v ločje, kN se je zarasilo kraj vrbja ob bregovih. Tam je ujel onega od njiju deiavec, ki mu je bil poleg tovarniškega dela ptičji lov poglavitni posel. Belosivo ptico golobje velikosti, prisekanega repa, rdečih nog in rdečega, malo zakrivljenega kljuna je našel domv, jo pristrigel in spustil na dvorišče. Žalostno je hodila bela tonovšica. prosti beli galeb je postal suženj. Par dni je povešal glavo, postajal na eni sami nogi in premišljeval svojo žalostno usodo.
Kmalu je pričel pobirati hrano — meso, črve in drugo drobnjad pa nekako pozabil na mameče južno sonce in temnomodro morja.
Tovariš v prostosti je še par dni žalostno, otožno poletaval nad vodo. zdaj zdaj hrešreče zakričal druga, pa kmalu odšel za soncem, hrepenenje po morju, klic morja je bil močnejši, kot tovariška vez.
Prišla je pomlad, belemu sužnju so se obrastla krila, obenem pa se ja sprijaznil z življenjem na dvorišču. Pomladno sonce in zelenje i>a je belega zapuščenca zavabilo s prečudno silo. Tedaj, ko pri-čno ptiči peti, ko zapolje povsod novo življenje, tedaj pač ne vzdrži v sužnosti nihče!
Plaho je prtiutal galeb z belimi krili, kot bi jih hotel preizkušati. Zbudil se jc nekja za zahodnimi griči jug nežno je božal z mlačnim dihom vso svežo stvarnico, prinesel ji je topel, mil poljub morja.
Galeb je nemirno zamahnil s krili, odskočil od tal. pa v hipu zaplaval v zraku, dana umetnost kril, ki mu jo je vzela in zatrla sužuost, je v hipu za-plala s podvojeno močjo v novih krilih in galeb je zletel. Zablestelo je belo talo v sončnem škrlatu — še je zaklical s hreSčečim glasom, kot bi se poslovil od sužnosti — pa zaplaval z mirnimi zamahi kril proti deželi sonca. Vabilo ga je sinje morje, ono veliko morje, ki mu je poslalo na brzili pero-tih juga, topel vabeč poljub.
HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠMARTNEM PRI LITIJI
r. z. z n. z., sprejema hranilne vloge in izplačuje na novo vložene takoj v vsakem znesku. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker iamfil zanj poleg rezerv dve hiši in nad 500 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
Naznanila
Družabni večer Propagandnega društva ob L'0 v veliki dvorani hotela Miklič.
Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor d«ie 5. marca t. !. ob 8 zjutraj v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. Udeleženci — samo člani — naj prinesejo članske izkaznice s seboj in pre;mejo ob vstopu v dvorano z društvenim žigom opremljen listič, ki bo po potrebi služd kot volilni listek. Članom brez članskih izkaznic bo vstop v dvorano zabranjen. K obilni udeležbi vabi odbor.
Moste pri Ljubljani. Prihodnji četrtek ob pol 8 zvečer bo v kapelici Salezijanskega mladinskega doma pridiga za može in fante. Vsi možje in fantje vljudno vabljeni
MHHB8HHIliBlB8HKK!WB&gi
PreskrbP.e so pravočasno in varno! Zavarujte sebe in svoje domaČe pri
KARITAS
Sprejemamo samo zdrave osebe. Zahtevajte prospetkte! »Karitas«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice.
Katoliška športna vzgoja
Da so današnje katoliške športne organizacije tako močne in tako zelo razširjene, ni vzrok samo velik idealizem onih ljudi, ki jih vodijo, ampak predvsem športna vzgoja v katoliškem duhu. Kajti mi ue smemo prezreti dejstva, da delovanje obstoječih športnih organizacij ni katoliško, pa najsibo to od najvišje svetovne športne instance pa do zadnjega goiskega kluba. One so sicer nevtralne, vendar se je sčasoma vedno bolj uveljavljal nekatoliški duh, ki je napravil iz športne vzgoje nekak monopol. To je katoličane pred leti — v nekaterih državah preje, v drugih kasneje — privedlo do tega, da so si osnovali lastne katoliške športne organizacije, ki so si napisale na svoj prapor: »Katoličanom katoliško športno vzgojo.«
»Zdrav duh v zdravem telesu«, značilne besede starih Grkov, gotovo niso nobenemu športniku neznane, a se danes žal samo enostransko izvajajo v športnih krogih. Katoliška vzgoja pa zahteva celega človeka. P. Phil. Kiible je nekoč zapisal: Kdo je bolj poklican, da vodi stremljenje po ozdravitvi sedanje športne vzgoje po poduhovljenju telesne kulture, kakor ravno mi katoličani. Pa tudi Cerkev sama je že opetovano pokazala, kako nujno je potrebna športna vzgoja katoličanov. Papež Pij X. je o priliki mednarodnega športnega kongresa dne 22. septembra 1908 izrekel naslednje besede: >Bla-goslavljam Vaše igre, cenim Vaše telovadne vaje, gorske ture itd.«
Če je rimska pracerkev prepovedala udeleževati se gladiatorskih bojev, je to duh iste cerkve, ki mora danes nastopati proti duhu posurovelosti, ki pripozna le še silo, duh, ki posurovi in tudi telo ubije, ker ni več posoda duše, ampak samo še gladiator ali kakor je »Magdeburger Zeitung« nekoč zapisala: »Beštija.« Katoliški šport mora paziti na telo svojega bližnjega in mora torej tudi skrbeli za to, da vlada pri tekmah v tem pogledu največja obzirnost.
Tudi tako zvana telesna kultura, s katero se tako radi ponašajo današnji športniki, je največkrat nekultura — protikultura. Vsaj so v katoliških športnih organizacijah ludi tekme in še celo na zelo visoki stopnji stoje gotove športne panoge in tudi borbeni športi so zelo priljubljeni v katoliških vrstah, toda vse samo do dovoljenih mej. Ne smemo pa prištevati borbo dveh poklicnih boksarjev, v kateri se do krvi ali celo do smrti bijeta, kulturnim činom. In nihče ne more trditi, da je desetindeset-tisočglava množica, ki to gleda in morda celo želi krvi, kulturna. Torej tudi v tem pogledu treba katoliške športne vzgoje.
Šport mora vzgajati karakterje, šport v službi duše inora pa še prav posebej gledati na to. Nevarnost zaradi enostranske in pretirane športne
vzgoje je precejšnja. Še hujša je pa cela stvar tedaj, kadar hoče kdo za vsako ceno zmagati. Zmernost je predpogoj za vsak športni uspeh, premagovanje napravi šport kulturen, prisotnost duha, premišlje-nost, vzdržnost in pokorščina, to so pa lastnosti, katere bi morale dičiti vsakega športnika.
Čujejo se razni glasovi, da se prireditev katoliških športnih organizacij ne udeležujejo mase in da baš zaradi lega — četudi stojijo športno na visoki stopnji — nimajo takega pomena, kakor drugi slični nastopi. To za stvar ni važno, ampak čisto podrejenega pomena je. Kajti današnje ljudstvo hoče samo senzacij in teh bo tudi na ostalih igriščih enkrat zmanjkalo. Vsaka stvar gre do gotove meje in ko se bo še tam ustavilo, tudi publike ne bo. Sicer je že danes tako. Če sodelujejo svetovni »kanoni«, so stadioni polni, pri manj važnih tekmah pa je nebroj vrzeli med posameznimi gledalci. Carl Diem, gen tajnik nemškega drž. odbora za telesne vaje, ima v tem pogledu čislo prav, ko pravi: Športni vrišč, lov za senzacijami in dobičkom je privedel šport tako daleč, da se ljudstvo le še za tekmovanja vrhunških športnikov zanima« Kam bo to dovedlo. menda ni treba posebej poudarjati. Zatorej so katoliške športne organizacije na pravi poli in se bo ljudstvo, ki ga bodo one vzgojile na svojih stadionih in — ki jih bo sčasoma že napolnilo — lahko imenovalo kulturno.
Pa še nekaj je, česar katoliški športniki ne morejo in ne smejo trpeti: Tekmovanj nedeljo za nedeljo in večnih popotovanj v bližnje in daljne kraje v tu- in inozemstvo. Da se pri tem športnike telesno in duševno popolnoma izčrpa in da se zanemarja poleg poklica in družine tudi nedeljska služba božja, o tem menda ni nobenega dvoma. Tudi tu je f'arl Diem pravilno posegel vmes — sicer iz drugega stališča — ki pravi: Poglejmo igralce kakega prvorazrednega nogometnega moštva. Mislim, da se ne motim, če trdim, da morajo štirideset nedelj, najbrže pa še več, v enem letu igrati tekme. Tudi priznani atleti startajo najmanj dvajset nedelj v letu. K temu pa je prišteti še tedenske treninge, včasih pa še kako tekmo vmes. Večkrat sem že opozoril, da tiči vzrok vsega zla ravno v tem. Hiper-organizirano športno udejstvovanje ne niore brez škode prenesti niti telo, niti duh. niti karakter.«
Povsem tem je postalo vprašanje, zakaj je treba katoliške športne vzgoje, jasno. Kajti katoliška športna vzgoja mora vzgajati, to se pravi: voditi, dvigati, čistiti, na kratko napraviti ljudi, ki ne bodo samo hoteli postati veliki in dobri, ampak bodo dejansko tudi sami širili tako športno idejo. V katoliških športnih vrstah morajo vsi delovati na uresničenju lepe ideje: Zdrav duh v zdravem telesu.
Ivo Kermavner.
Kriza naše lesne industrije
Vseslovanske zimske igre v Moravski Ostravi
Brusla?sky klub Mor. Ostrava je priredil I preteklo soboto in nedeljo prve vseslovanske 1 zimsko-sportne tekme. Na programu so bila i tekmovanja v hitrostnem drsanju, umetnem drsanju dain. gospodov in parov ter kanadskem hokeju na ledu. Poleg Čehov. Poljakov. Leton-eev. Rusov in Latvicev so se tekmovanja v umet-•nem drsanju gospodov udeležili tudi Jugoslovani Avčin, Schvvab in Thumn.
V	hitrostnem drsanju so dominirali Polja-1<i. Omeniti je pred vsem Kalbarezyka, ki je prevozil 3000 m dolgo progo v času 5 : "59 min. — nov pol jskj rekord.
V	nedeljo dopoldne so nastopili pri šolskem drsanju umetni drsalci in sicer 12 gospodov, 5 dam in 3 dvojice. Obvezne like so izvajali gospodje precej zenačeno. le ing. Sliva in mladi simpatični poljski prvak Ivvasicvvicz sta pre- i segala ostale v stilu, risbi in kritju likov. Naši j tekmovalci, ki niso imeli dovolj treninga vsled | mile zime. so bili tu nekoliko handicaipirani — : vendar v splošnem niso zaostajali za ostalimi. Osmico na eni nogi nazaj je pa izvajal izmed | vseh tekmovalcev Schvvab najlepše in na.jpre-ciznejše.
Pri tekmi juniorjcv v okvirju vsoslovan-skih zinisko-sporl ni h iger, to jc tekmovalcev, ki šc niso dosegli prvega mesta v kaki internacionalni tekmi, sta nadkrilje.vala ostale Schvvab in Thumn.
Pred več tisoč glavo množico se je vršilo v nedeljo popoldne prosto drsanje in drsanje parov. Kljub temu, da so Iu Jugoslovani in Poljaki daleč prekašali ostale, jim lega sodniški zbor (kjer so imeli Čehi večino) v končni oceni ni upošteval. To priznavajo celo nekateri češki časopisi sarni. Tako piše n. pr. »Ostauer Zeitung« z dne 20. II.. da vrstni red zmagovalcev v umetnem drsanju ne odgovarja njih dejanskemu znanju, ker so bili tako Poljaki in Jugoslovani domačim absolutno nad močni v tehničnem in estetičnem pogledu in <!a jo njih prosto drsanje vseskozi modernega stila — ki ga ( domačini niso pokazali.
REZULTATI:
Vseslovansko juniorsko prvenstvo je dosegel Jugoslovan Pavel Schvvab, SK Ilirija Ljubljana; 2. Heinz, Praga; 3. Thuma, Ilirija; 4. Mo-rosow, Rusija; 5. Varnas, Litvanska; 6. Malik. Mor. Ostra v: 7. Doležal. Praga.
Seniorsko prvenstvo; t. Inž. )osef Sliva 1066.50 (mestna številka 10); 2. Koudelka (V.
5.	Praha) 1124.65 (13); 3. Iwasciewicz (Varšava) 1067.45 (14); 4. Staniszevvski (Varšava) 1025.65 (22); 5. dr. Anton Sliva (V. S. Praha) 1056 (24):
6.	Grobert (Katovice) 957.05 (33); 7. Schvvab (Ilirija. Ljubljana) 955.95 (35): 8. Jar. llain/ (V. S. Praha) 921.35 (39); 9. Ilercjk (Plzen) 910.4 (46); 10. ing. Greck (V. S. Praha) 908.35 ( 46); ti. Avčin (Ilirija. Ljubljana) 871.4 (54); 12. Tlin-ma (Ilirija. Ljubljana) 711.4 (55).
Dame: 1. Veselv (Kolin 765.1 (mestna številka S); 2. Popovviczovvna (Varšava) 789.2 (9); 3. Czorovvna (Katovice) 635.5 (10); 4. Skopal (13. K. O.): 5. Do lanska (B. K. O.).
Pari: t. Belorovvna-Koinaliskv (Lvov) 58.5; t Vesclv-Veselv (Kolin) 50.8; 3. Rudnicka-Tlie-ner (Lvov) 54.2.
Pri damah bi bilo posebej omeniti ne/.aslu-ženo samo drugo plači rano Popowiczowno. ki je drsalka velikega formata. Pri parili je zmagovalni par. ki je treniral v Budimpešti pri svetov, prvakih Rotter-Szollus. daleč prekašal ostale. Omenimo naj le takozvano smrtno spiralo in piznete v dvoje.
Po končanih igrali se je vršil v hotelu Brioni banket, kjer sc je vršila razdelitev daril in so govorili za Češko-slovenske bruslarsky svaz kapetan gen. štaba Lad. Fiirst za Poljsko drsalno zvezo major Goebcl in v imenu jugoslov, tekmovalcev in šport, kluba Iliri je Schvvab Polo.
Končno je šc omeniti, da so sklenili delegati sodelujočih držav, da se bodo slovanske zimske igre vršile odslej vsako lelo, v letu 1934 v Varšavi.
SKAKALNA TEKMA V LJUBLJANI
Za skakalno tekmo, ki se vrši danes ob otvoritvi nove ilirijauske smuške skakalnice na Mo-stecu v Ljubljani vlada tudi med tekmovalci veliko zanimanje. Skakali bodo najboljši naši skakalci.
*
Športno društvo »Vrhnika« priredi razpisane smuške tekme v nedeljo, dne 5. marca t. 1. iu sicer mladinske juniorsko in seniorske za prvenstvo »Vrhnike«. — V nedeljo, dne 12. marca pa priredi smuško vztrajnoslno tekmo na daljavo 15 km od Vrhnike —Sv. Jošt—Žiri—Sv. Trije kralji—Rovte— Logatec in nazaj do Vrhnike. Ker je bilo od L/.SP objavljeno, da se prepoveduje tekmovati drugim članom, sporočamo, da bo društvo poravnalo članarino in bo dovoljen start vsem smučarjem. — Prijave /.a vse smuške tekme je oddati na društvo ali pa v trgovini Fr. šuštaršič poleg Lekarne.
SK Vrhnika.
Sm. klub Dovje-Mojstrana priredi 12. marca po programu svojo tradicionalno vsakoletno medklub-sko štafetno tekmo v zvezi s skakalno tekmo. Natančnejši spored sledi. — Klubi se že sedaj opozarjajo na lo veliko in zanimivo prireditev!
Znani Norvežan Sigmur.d Ruud je skočil s smučmi 86 m. Neverjetno dolžino je dosegel že preteklo nedeljo, ko je skočil 84 m daleč na neki skakalnici v zapadni Švici. Toda žilica mu ni dala miru ter je hotel doseči nov rekord. To se mu je v polni meri posrečilo. Svoj zadnji uspeh je prekosil /a 2 ni in je nov rekord — 86 m skok izvedel brez padca ler v krasni drži. Pri treningu za slalom tekmo pa se je pri nekem padcu poškodoval, tako, da so morali radi lega in pa z ozirom na poškodbe njegovega brata Rin.icr Riiuda ter na:boljrih švicarskih skakalcev Chiogna, Kaufma-na in Marer-ja odpovedati mednarodno tekmovanje v skokih, ki bi se moralo vršiti v Davose
Sv. zakon-vrelec livlfcnlo
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničuiau. — Din 20-—.
Vsaka gospodarska politika zahteva točno ugotovitev dejanskih gospodarskih razmer in gosi lod ar sik i h pojavov. Tako ugotavljanje je mogoče izključno le nu podlagi zbiranja objektivnih statističnih podatkov, katere je treba potem še pravilno analizirati in tolmačiti. Dasi-ravno ima cela vrsta naših institucij več ali manj obsežne statistike, vendar je statistika Ol!ZD-a v Ljubljani za presojanje gospodarstva najprimernejša.
V	sledečem navajamo statistične podatke o številu lesnih delavcev, zavarovanih pri OUZDu. Do 30. junija 1932 je objavljal OUZD take podatke vsako leto samo enkrat in sicer po stanju 30. junija vsakega leta. Od 1. julija 1932 dalje pa objavlja OU/^D mesečne povprečnine v vsaki industriji zaposlenega delavstva. Statistika OUZD razlikuje dve vrsti lesnih industrij:
1.	Gozdno-planinska industrijo,
2.	Industrija za predelovanje lesa in rez-barstvo.
V	prvo skupino sipadajo gozdni posli n. pr. sekanje in prevažanje lasa, žaganje lesa (iparne žage, venecinnke, krožne žage itd.), tesonje lesa (trami, železniški pragi), inipregniranje lesa, žganje oglja, žaganje, in cepljenje drv, proizvajanje lesne volne itd.
V	drugo skupino spadajo obrati, ki les predelujejo n. pr. izdelovanje sodov, čebrov, piir-ketov. palic, kopit, igračk, vozov, pohištva, rez-barstva itd.
Število zavarovanih delavcev je znašalo:
Datum Gozdno-planin. Predelava lesa industrija	in rezbarstvo
30. junija 1926	s.439	".-,1" (minim!)
30 junija 1927	9.547	3.795
30. junija t928	11.067	4.373
30. junija 1929	12.614 (maks!) 4.978
30. junija 1930	12.002	4.634
30. junija 1931	8.647	5.348 (maks!)
30. junija 1932	6.898	4.159
povpr. Vil. 1932	6.366	4.152
povpr. VITI. 1932	6.198	4.144
povpr. IX. 1932	5.963	4.152
povpr. X. 1932	5.918	4.165
povpr. XI. 1932	5.987	4.099
povfir. XII. 1932	5.514	4.018
povipr. 1. 1953	5.224 (min!) 3.813
Podatki do 30. junija 1932 predstavljajo v prvi vrsti konjunklurno valovanje (t. j. padanje tekom krize) in podatki od julija 1932 dalje pa predstvaljajo v prvi vrsti sezijsko valovanje.
Gospodarska kriza je mnogo bolj prizadela gozdno planinsko industrijo, od katere živi pretežno naše poljedelsko prebivalstvo (kmetje), kot pa industrijo predelovanja lesa. kolera tvori del naše obrti. Naši kmet je, zlasti na Notran jskem, ne pridelajo na polju toliko, da bi mogli od poljskih pridelkov živeti in shajati. Radi tega so bili zlasti kmetje prisiljeni, da sekajo
gozdove in prodajajo les, ter tako dobijo denai potreben za vsakdanje izdatke: sol. kava. sla.I kor, luauufukturu, davki itd. S prodajanjem goveje živine in prešičev je dobil nuš kmet večji zneske, s katerimi je pa večinoma odplačeval dolgove in obresti. Padec od ca M) odstotkov gozdno planinske industrije jc torej mnog«, doprinesel k današnji bodi našega kmeta. Žalibog ne kaže statistika OUZD-u še nobenega dviga niti prve niti druge lesne industrije. Potrebno je torej, da se merodajni faktorji / \so vnemo in požrtvovalnostjo interesirujo za problem sanacije naše lesne industrije, saj je to bila pred začetkom svetovne gospodarske krize ena najmočnejših naših industrij. '/. njeno rehabilitacijo se bo brez dvoma vrnilo po večini tudi blagostanje našega podeželskega prebivalstvu.
Števib delavcev
12.100
nooo
11400 11.000 lOSOO IO 000
4	Soo s ooo asoo 8 ooo >500 /000 t»500
boOO 5.500
5	000
H. 500 M 000
3 500
											1 I
											
											i
											
											
											
	/										
											
											
										-	
											
—											
											
						h	N				
										s	
											
											
	/										
/	f-						-				v
											
K
I *
s g
(v aa C o r- rt
^ (M cJ cs n ni
^ cn Ci OI 11 Ol »
Zgornja črta pomeni delavstvo gozdno planinske industrije, spodnja delavstvo v industriji za predelavo lesa in rezbarstvo.
Pri svetovnem prvenstvu v hokey-ju na ledu,
ki se vrši v Pragi, so bili v nadaljnjih tekmovanjih doseženi naslednji rezultati: Kanada prema g a M a d ž a r s k o 3 : 1 (1 : 0, 1 : 0, 1 : 1). Kanadčani niso dali vse iz sebe, toda Madžari so bili tudi zarije precej trd oreh. — Švica proti P o 1 j s k i 3 : 1 (2 : 0, 0 : 1, 1 : 0). Švicarji so bili videli utrujeni, a so kljub lemu obvladali situacijo s svojo izredno hitrostjo, — Amerika je premagala Č e h o s 1 o v a š k o z 6 : 0 (1 : 0, 4 : 0, 1 : 0). Čehoslovaški so postavili v boj drugo garnituro, ki se je dobro branila. Amerikanci so bili v premoči zlasti v drugi tretjini igre. — Av-strija pa je premagala Nemčijo z 2 : 0 (0 t 0, 0 : 0, 2 : 0). Borba je bila huda. V prvi tretjini vsled nervoznosti obeh moštev ni prišlo do kakih kombinacij. V drugi tretjini je pa izvrstni nemški vratar odbil vse avstrijske napade. Šele v zadnjih Ireh minutah Iretjega dela igre, se je posrečilo Avstriji izvojevati zmago, ter se je s tem kvalificirala za finale.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 15. februar 1033 kaže v primeri z izkazom za
8.	februar tele najvažnejše izpremembe:
Zlata podlaga je oslala v glavnem neizpremenjena: 1701.4 milj., dočim so valute narasle za 1.5 na 2.36 milj. Din. devize pa za 0.5 na 179.4 milj. Din. Skupno je podlaga narasla za 2.0 na 1943.2 mili. Din. Tudi devize izven podlage so narasle za 0.6 na 15.4 milj. Vsota kovanega denarja je narasla za 11.15 na 183.6 milj. Din.
Menična posojila so nadalje padla za 1.0 na 2057.2 milj. Din. lotnibard pa za 0.25 na 343.6 milj. Din. Prejšnji predujmi državi so narasli za 0.2 na 1810.4 m'ilj. Din, začasni predujmi državi so ostali neizpremenjeni 600 milj. Dih.
Med pasivi je obtok bankovcev padel za 59.95 na 4532.5 milj. Din, dočim so se obveznosti po vidu povečale za 68.3 na 930.55 milj. On tega so narasle državne terjatve za 1.64 na 20.3 milj. Din, nadalje žiroračuni za 19.7 ua 331.4 milj. Din in končno razni računi za 36.9 na 578.8 milj.
Obveznosti z rokom so padie za 14.85 na 1335.4 milj. Din, razna pasiva so narasla za 19.65 na 172.55 milj. Din.
Skupno so obtok bankovcev in obveznosti po vidu narasle za 5.4 na 5463.0 milj. Din. Zaradi lega se je skupno kritje neznatno zmanjšalo, in sicer od 35.58 na 35.56% in prav tako zlato kritje od 32.29 na 32.24%.
NAPISI NA OBRTNIH OBRATOVALNICAH
Po razpisu banske uprave objavlja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani nastopna pojasnila:
»Po § 128. odstavek 1. obrt. zak. se morajo obrtni lokali vidno in razločno označiti z napisom na vnauji strani v državnem jeziku. Napis mora vsebovati popolno rodbinsko (priimek) in rojstno ime imetnika obrta. Prav to je veljalo po g 44. obrtnega reda iz leta 1907 za vse obrtnike, razen za one protokolirane trgovce, ki so po vpisu v sodnem registru smeli krajšati svoje rojstno ime v firmi. Le-tem protokoliranim trgovcem, ki so si pridobili obrtno pravico pred 9. marcem 1932, se dopušča, da smejo svoje trgovinske lokale označevati skladno s svoječasn.im obrtnim listom ali wbn-cesijsko listino z okrajšavo rojstnega imena, upoštevaje določilo § 446 (1) obrt. zak. Za vse druge obrtnike, ki so si pred 9. marcem pridobili obrtno pravico, je že t »krat veljal predpis, da morajo rabili ludi polno rojstno ime v firmi. Novi obrtni zakon niti protokol i ranim trgovcem, ki si šele po
9.	marcu 1932 pridobe pooblastilo ali dovolilo, ne dovoljuje okrajšave rojstnega imena. Napis mora biti po Velikosti črk označen tako. da ne morejo nastati zmote. To velja /Jasli tudi za družbe, katere označbe ne sme rabiti nihče, če dejanski ni družba, ali kolikor lega zakon ne dovoljuje. V napis se smejo poleg označenega postavljati ludi druge neosebne označbe ali pristavki. Označba stroke ni obvezno predpisana niti v § 128.. niti v § 48. obrt. zak. Če pa se hoče označiti tudi stroka, mora biti napis v skladu z izdanim pooblastilom ali do-volilom. Gostilniški obrti se morajo označiti z nazivom po $ 76. obrt. zak., točka 1, 2. in 5, vendar pa velja za one obratoval niče, ki so obstojale že pred 9. marcem 1932, ugodnost § 448., obrt. zal;., dokler se luuradno ne predpiše rok, omenjen v 2. odstavku lega določila. Ko izda ministrstvo odredbo po S 128., odstavek 7 obrt. zak., bo tudi označba stroke v obrtnih napisih obvezna.
Banska uprava je prepustila določitev roka za izvedbo § 128. obrt. zak. prvostopnim oblaslvom.
Konkurz jc razglašen o imovini Praprolnik Jerice, posestnice iu gostiln i čai-ke v Marenbergu, prvi zbor upnikov 4. marca, oglasiti se je do 30. marca, ugotovitveni narok 31 marca, nadalje o imovini Prve južnoštujerske vinarske zadruge, r. z. z o. z. v Celju, roki: 2. marca, 22. iu 30. marca 1933.
Oddaja popravila strehe v vozovnem oddelku delavnice v Mariboru se bo vršila pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. Ponudbe je poslali do t. marca t. I. (Pogoji so na vpogled pri referatu 111-2 v gradbenem oddelku te direkcije.)
Sestava seznama strojev in strojnih delov, ki se izdelujejo v državi. Ministrstvo trgovine in jn-dustrije namerava v smislu pripombe 4. k XV. delu carinske tarife revidirati seznam strojev in strojnih delov, ki se izdelujejo v državi. Tovarne in obratovalnice, katere izdelujejo slroje in strojne dele, navedene v omenjeni pripombi, poziva Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da pošljejo ministrstvu trgovine in industrije, kolikor tega še niso storile, najkasneje do 5. marca 1933 podrobne podatke, katere predmete izdelujejo v svojem obratu iz pripomb 4 k XV. delu carinske tarife. Poleg seznama predmetov, katere izdelujejo, naj pošljejo še podrobne tehnične podatke s prospekti (slikami itd.) in navedbo, koliko je znašala njihova produkcija v lanskem letu in koliko znaša celotna kapaciteta njihovega obrata. Prav tako naj posebej navedejo za vsak posamezen predmet, ali in kaj imajo pripomniti glede na zaščito domače produkcije.
Borza
Denar
Dne 25. februarja
Devizni jiromet je ta teden znašal na ljubljanski borzi 2.345 milj. Din v primeri 2.4, 2.11 in 1.89 milj. v prejšnjih tednih. Od tega je znašal promet v avstrijskih šilingih v zasebnem kliringu 1.426 milj. (prejšnji teden 1.647 milj. Din). Pretežni del zaključkov pa odpade na zasebno blago, ker NaTod-na banka intervenira običajno.
V	ostalem je bila ta teden zaključena Budimpešta po 10 v zasebnem prometu. V ostalem je položaj za šiling mednarodno uekoliko slabejši, dočim je narasel ažio za tuje valute pri nas. Vrši pa se itak skoraj ves promet izven borze in bank.
Curih. Pariz 20.24, London 17.495, Ne v York 513.25, Bruselj 72.10, Milan 26.24, Madrid 42.60, Amsterdam 207.50, Berlin 122.75, Dunaj 72.045 (59.15), Stookholm 92.75, Oslo 89.75, Kopenhagen 78, Sofija 3.74. Praga 15.24, Varšava 57.70, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.08.
Živina
Mariborski svinjski sejem. Nu svinjski sejem. dne 24. februarju je bilo pripeljanih 15 svinj, cene so bile sledeče. Mladi prašiči od 5 do 9 tednov stari komad 120—150 Din. 3—4 mesece 250 -380 Din. 5—7 mesecev 450—480 Din; mladi prašiči I kg žive teže 7—7.50 Din. I kg mrtve teže 10—11 Din. Prodanih je bilo 15 svinj.
■v
Les
V	letošnji zimi se je pričelo ponovno s produkcijo pragov, in sicer pragov, ki sc uporabljaji doma za naše železnice in pragov, ki se izvažajo v Ilalijo.
Dimenzije za naše železnice so v hrastovim sledeče: 2.00 16/26 10. 2.50 15/25 16, 2.50 15/25 14. 2.3(1 14/22 14. 2.30 14/20 14. 1.70 14/20 14. v buko-vini pa 2.60 16/26 16.
Da ustrezajo pragovi predpisanim zahtevam., se mora pri produkciji posebno paziti na mere. da so natančno lake kakor zgoraj označene, ker se na dimenzije polaga največja važnosl. I/, letujejo se pragovi samo iz lesa zimske sečnje iz zdravih stebel, ki niso Irlilena. gnila, zimusla ali mušičava. Talk les se mora iz produkcije popolnoma izključiti. Zn izdelavo pragov cer ni uporabljiv. Pri bukovih pragovih se mora produkcija tako urediti, dn pridejo ti pragovi še pred poletnim časom v impregnacijo, ker sicer obstoja nevarnost da sc .-kvarijo in tudi zelo popokajo. Bukovi pragovi se morajo izdelovali v času od 1. oktobra do konen marca. Pri hrnslovih pragovih se lolerira zdrava bebava. Pri prevzemu pragov se pa zahteva, da so lepo zloženi in očiščeni
Vatikan in Zveza narodov
Dunajski nadškof dr. Innitzer je predavnl na avstrijski ligi Zveze narodov o tem i j Vojna in mir«, kjer je sledeče izvajal:
Po sklepu svetovne vojne je šlo skozi svet mnenje, da ne bo nikoli več noben narod prijel za orožje. Osnovala se je Zveza narodov, ki naj bo čuvarica miru. Tudi letošnja otvoritev svetega leta ima samo ta zmisel, da bi opozorila ves svet na Kristusovo poslanstvo miru. Letos ae praznuje 1900-letnica njegovega prvega prihoda, ki je bil blagoslov za vse človeštvo.
Govoril bi rad le o odnosu med cerkvijo in svetovnim mirom. Vsi vemo za peto zapoved deka-loga: Ne ubijaj I Tudi prerok Izaia je pričakoval srečo narodov le v tem, ako zamenjajo ljudstva orožja s plugi. In Jezus sam je odklonil mesijansko vojsko, češ, kdor sega po meču, bo z mečem končan. Tud<t apostoli in cerkveni očetje so odločno odklanjali vojsko. Že v prvem stoletju po Kristusu je nastopilo napeto nasprotje med krščanstvom in vojno. V rimskem cesarstvu so se izjavili cerkveni voditelji za odločne nasprotnike vojne. Tertulijan, Origenes in Lactanius so utrjevali vernike v tem smislu. Ta nazore so zastopali tudi cerkveni vodi. telji poznejših stoletij, kakor sveti Cipriijan, Kri-tostom in milanski škof Ambrozij.
V srednjem veku se je cerkev borila proti dvobojem. Kar se tiče pa križarskih vojska, moramo vedeti, da so bile defenzivnega značaja:
kristjani zapada s0 branili kristjane z vzhoda, ki so ječali pod saracenskimi nasilstvi.
Krščanski vzor miru pa so imeli pred očmi predvsem poslednji papeži. Papež Leoii XIII. je že leta 1983 predlagal, da bi se sklicala svetovna razorožitvami konferenca. Leto kesneje je razposlal poslanico na regente vseh držav, v kateri poudarja, da je postal oborožen mir neznosen in da pride lahko vsak trenutek do prelivanja krvi. Znano je, da je nedolgo po izbruhu svetovne vojne preminul mirovni papež Pij X., zakaj prevelika bolest mu je strla srce. Mirovni klioi papeža Benedikta XV. 8. septembra 1914. leta in 1. avgusta 1917. leta so še v svežem Bpominu. Zahteval je zvezo narodov, razorožitvene konference, mednarodno razsodišče s sankcijsko oblastjo kakor tudi prosta morja in vsa prometna pota... Sedanji papež Pij XI. pa je znan po svojem reku: »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem I <
Zakaj vendar še ni povabila Zveza narodov papeža kot suverena Sveta Zvez« narodov! Zakaj se vendar branijo, povabiti katoliško cerkev, kot duhovno silo, v tovrstna posvetovanja! Saj vendar ne bo miru brez Boga, brez vere, brez pravičnosti in ljubezni, pa tudi nikake svobode ne bo. Mar hočete zabraniti kakemu narodu, ki jo izgubil vojno, da bi bil naroden?! Tudi za narode živi postava, ki daje vsakemu svoje. Radi pravičnosti je mir sveta zapoved. Zatorej moramo vsi z vsemi močmi delovati zanj.
Pfoščc z oporokami
Znamenje časa
Bahavost. Oče pripoveduje sinu, kako je » Afriki ubil 40 ljudožreev. »Papa, lani si mi pa pravil, da si jih ubil 30.« »Ze res, toda takrat si bil še tako majhen in slaboten da ii nisem mogel odkriti vse strašne resnice.«
Pri zdravniku. »Gospod doktor, vaš račun za lečenjc moje žene je odločno previsok.« »Pomislite vendar, koliko denarja sem vam prihranil s tem. da sem prepovedal vaši ženi hoditi letos na letovišče.«
Na banketu. -Na našem banketu je bilo v začetku tako dolgočasno, da so hoteli ljudje kar zbežati. Ko pa je vstal predsednik in spregovoril nekaj besedi, je zavladalo med gosti veselje in navdušenje. Kaj je pa povedal?« »Dejal je, da bo on vse plačal.«
V Avstriji so. kakor je znano, odkrili na več
mestih petrolejske vrelce, ki so menda precej j ittlatui. Slika: Dva moža sta našla m» vir v Dolnji Avstriji
Muzej posetnic
Pred 25. leti je prevozil avtomobil prvikrat progo okrog sveta. To je bilu tekma (v februarju 1908) nekaterih evropskih držav. Avtomobili so najprej prevozili ameriški kontinent počez, tu so že trije francoski tekmovalci odstopili. Po vožnji na parnikih če/. Tihi ocean so nadaljevali avtomobili svojo tekmo po Sibiriji, Rusiji, Nemčiji in Franciji (Pariz), kamor je dospel neki nemški tekmovalec teden poprej kakor ostali. — Slika: Zmagovalni nemški avtomobil v Berlinu
Policija je zadržala v Marseilu 63 let starega berača Leona Ernesta Sillyja s 650 franki gotovine. Ugotovila pa je pri tem, da ima že 17 krat kaznovani Silly (radi tatvin, pretepa in izgredov) dve hiši v mestu. — Kaj hočete? — je rekel nn stražnici beraški hišni lastnik uradniku, imamo težke čase. Stanarina se plačuje jako neredno. A jaz moram pravočasno poravnati davke in skrbeti za vzdrževanje hiš. Če ne bi hodil beračit, bi bil že davno zadolžen pri davkariji. Stari berač oddaja 12 stanovanj v delavskem predmestju.,.
Angleški industrijalec George Wintsham ima v posesti svojevrsten muzej. Zbral je namreč po-setnice malone od vseh sodobnih državnikov, uče-I njakov, športnikov, umetnikov in ostalih znameni, i tih ljudi z vseh kontinentov zemlje in te razprostrl v svojem muzeju. Tu je razgrnjenih neštevilo i japonskih posetnic, od katerih so nekatere velike j tudi po pol metra. Razen teh jih je mnogo iz Indije, Tibeta itd. Ta muzej hrnhi tudi najstarejšo 1 posetnioo, to je iz časa rimskega cesarja Valen-tinijarui.
I
Turških lepotic ne ho več
Radi različnih obsodb ki jih je izrekala turška javnost in časopisje v Carigradu ob zadnji izvolitvi lepotne kraljice, je predložil ankarski poslanik Aka Gunduz zakon, po katerem naj bi bila sleherna volitev turških lepotic prepovedana.
Velika newyorSka gramofonska založba »Spe-akofon« inia poseben delokrog. Zapisuje samio glasove svojih zasebnih in uradnih naročnikov: govore, seje, predavanja itd. Zdaj je otvoril a nov oddelek za plošče z oporokami. Sjveakofonov« inženir gre k naročniku na dom z vsemi potrebnimi aparati takoj po prejemu naročila. Navadno telefonsko obvestilo zadostuje. Naročnik oziroma dediči dobivajo tako ploščo z ustno zadnjo voljo, dočim ostane izvirnik v arhivu založbe. »Gramofonske oporoke* so v kratkem času postale j;d;o priljubljene v Združenih državah. Američani menijo. da napravi pokojnikov glas več vtisa na dediče kakor samo rokopis. Razen tega se na ta na-čin preprečujejo potvorbe, zlorabe in podobno. Sodniki so že večkrat poslušali gramofonske oporoke pri zapuščinskih razpravah. Te veljajo zdaj kot najboljši dokaz. Strokovni pravni listi so že ponovno predlagali vladi, naj proglasi plošče za splošno veljaven način oporoke.
Prohibieija je podla, pivni sodčki se bližajo...
Senat Združenih držav je izglasoval z dvetretjinsko večino ukinitev prohibicije. Kleti newyorških pivovarni so že oživele in bruhajo iz sebe tako dolgo zadrževane dobrote ...
Anekdote
Rimski rudnik se odpira
Zgoraj levo: Motorna prikolica v tkzv. vodupadni Bvetljenim zemljevidom; spodaj levo: Pogled v kuhinjo; spodaj desno: Posebnost razstave:
obliki; zgoraj desno: Sedež motornega kolesa i raz-Weeckend-avto, ki nudi poleg bivališča tudi malo Mayhach-»Zeppelin<-avto z motorjem 200 k. s.
Novi izsledki o Kolumbu
Zločini kitajskih roparjev
življenje misijonarjev iu njihovih vernikov v pokrajini Yengchowfu v Shantungu skoraj neprestano ogrožajo banditi. Neki semeniščnik je pred j kratkim padel s svojim očetom v roke roparjem, ! ki so zahtevali odkupnino 100 dolarjev; ubožna | družina jih ni mogla zbrati več kakor 60, zatorej so banditi odrezali mlademu možu obe ušesi, predno so ga Izpustili. Malo pozneje je bila ugrabljena mati nekega drugega semenišču i ka. Njen mož, ki ima le neznatno premoženje, je ponudil pol posestva, toda roparji so odklonili izročitev j nesrečne ujetnice. — Taki zločini se dan za dnem : množe, zatorej je življenje teh ubogih ljudi nevzdržno. saj jih sleherni trenotek vznemirja bojazen pred strašnimi sosedi.
Cesar Jožef II. je, kakor znano iz zgodovine, povzročil neizmerno zla katoliški cerkvi v svoji državi, bivši Avstriji. Imel je pa navado, da se je preoblekel Ln šel med preproste ljudi, da bi zvedel, kako ljudstvo misli o njegovi vladi. Tako prišel tudi v kapucinski samostan na da bi morebiti redovnike zalotil pri oprav-Vprašal je samostanskega vratarja, kaj sodi o vladi cersarja Jožefa. Vratar se mu nasmehne: »Vsa njegova vlada je samo dolgočasen »Requiem< (črna maša). Brez »Slavec, brez >Vere«, dolgo darovanje, pa brez blagoslova.« Pri črni maši se namreč opušča Slava in Vera, ima dolgo molitev za darovanje, a na koncu duliovuik ne blagoslovi ljudstva.	.
Virtuoz na dvoru. Nedavno umrli saški kralj Friderik III. je bil v občevanju z ljudmi vsej prej kot kralj. Na dvornem koncertu saškega dvora je igral škotski virtuoz Frede-rick Lamond. Kralju je bil virtuoz všeč in navezal je z njim pogovor: »Maestro,« je dejal kralj, »slišal sem slavnega virtuoza Paderevv-skega .. .« »Lamond se je spoštljivo priklonil « »Slišal sem starega Rubinsteina . . .« Lamond se je poklonil še spoštljiveje. Moram vam pa odkrito povedati, da se noben teh pianistov ni tako strašno potil, kakor vi.« ★
Moderno. »Kako moderno pohištvo?« »A potem?« »Potem ločeni.«
dolgo pa jamčile za to »Dve leti, milostiva,«
so zakonci navadno žc ★
»Kaj ti je povedal zdravnik, ko te je pregledal?«
"Kaj je povedal? — Mm, hm. ej, ej. tako, tako — je rekel.«
»Pa kaj to pomeni?« »Šestdeset dinarjev!«
Dvesto petdeset letnica rojstva znamenitega francoskega fizika Reaumurja se bo obhajala 28. febr. t. 1. Zapustil je znani »Reaumurjev toplomer«, v katerem se uporablja vinski cvet namesto živega srebra, lestvica pa je razdeljena v 80 stopinj. Portret datira iz njegovega časa
Angleži znova odipirajo zlati rudnik v za-padnem Walesu, katerega so že Rimljani izkoriščali. Država ga je dala zasebnim podjetnikom za 60 let v zakup.
Ako so izsledki Adriana Sancheza, ki jih podpira sloviti učenjak Silvagni iz papeževega arheološkega instituta v Rimu, pravilni, bomo prišli v povsem novo fazo vprašanj o izvoru Krištofa Kolumba. Andriauo Sanchez trdi namreč, da se odkrite 1 j Amerike sploh ne imenuje Kolumb, marveč Henriqiues Sanchez Fobar in da ni iz Genove, marveč iz Olive, malega mesteca v španski provinci Estremaduri. Ta njegova teza pa ne sloni le na dejstvu, da je še danes živo ustno izročilo tega mesteca, da se je meščan tega mesta odpeljal proti zapadu Svetovnega morja in odkril tam nov svet — marveč predvsem na starem napisu na podnožju nekega križa (ki je seveda danes že razdejan), ki pravi: »Ghristobal de Henriqueiz Sanchez Tobar iz Olivije, veliki admiral, guverner morja, generalni
guverner obeh Indij in obeh novoodkritih zemelj, vicekralj, se je rodil 10. julija 1441 v tem mestu.« Ta podpis in pa ustna izročila mesta Olive so priganjala Andriana Sancheza, da je pregledal naj-prej pokrajinske arhive Španije, nato državne arhive v Madridu, nato pa se je odpravil v Rim, kjer je odkril v aktih one dobe, da je bil Kolumb, imenovan »Romar«, v resnici v Španiji rojen in sicer v družini Tobar; ta rodbina je spadala k mestni aristokraciji in je bila smatrana na Dunaju radi velikih uspehov v odkritju novega sveta za najnevarnejšega pret-endenta za špansko krono. Podoben napis, kakor oni na križu v Olivi, je odkril Sanchez (kakor poroča) tudi v Italiji, toda noče naznačiti kraja, dokler trdi Genova, da je bil odkritelj Amerike njen meščan.
' Gospa Nadajda Suinarovka, ki se že deset let udejstvuje v letalski službi sovjetske armade, je prejela te dni naslov poveljnika eksperimentalnega letališča v Moskvi. Njen vojaški čin je pa nikakor ne ovira, da ne bi bila poleg tega srečno poročena in mati enajstletnega Kina. Nekateri ljudje znajo pač združiti več nasiprotu-jočil si del v eno celoto; seveda je opisani slučaj naravnost fenomen nasprotujočih si del!
Staro galsko mesto
Po vesteh iz francoskih listov je francoski slikar Busiset odkril v Auvergne-u neko staro galsko mesto. Aheologi domnevajo, dn bo to Georgovia.
MLADI SLOVENEC
Esžn:
Februar na Krasu
V dolini pod grmi popek vijolice je vzbrstčl, ščinkovec nad hišami je zapel — — ščink, ščink konec je žalostink, nismo več v zimi, zvončki 6rebmi z-azvončkljald so, otroci so jih nabrali, v šopek /.a Marijo povezali — — —
Mizica, mošnjičeh in krepelce
Približala se je nedelja, Gospodov dan-Vrtnar in njegova žena sta sedla v gosposko kočijo, ki je knez nima enake, in se s ponosno dvignjeno glavo odpeljala k maši. Pred cerkvijo je vrtnar vprašal ženo: »Kaj nič ne pritrkavajo zvonovi?« »Nič!«
Vrtnar se je razjezil: »Sramota! C© bi se bil pripeljal kakšen Škof, bi pa gotovo zvonili.«
Ko jo bila maša končana, je vrtnar izvlekel mošnjiček iz žepa in jel trositi med zbrane otroke bakrene novce. Na moč imenitno »e je zdelo obema, da so ju otroci tako spoštljivo gledali in hlastno pobirali žvenkljajočo kovino. Ko pa sta spet sedla v kočijo in se odpeljala domov, so se otroci zakadili za njima in posmehljivo kričali:
>Mož in žena, bavbavbav — našopirjena kot pavi« Ogorčena jc vrtnarjeva žena šc istega dne pisala kraljici pismo, v katerem se je bridko pritoževala čez malopridne otroke in zahtevala, naj jih pusti obesiti...
Vrtnar pa ni mogel pozabiti zvonov. Takole se je jel širokoustiti:
»To nikakor ni v redu, da zvonovi slovesno zvonijo, kadar se pripelje v cerkev škof, oe pa se pripeljeva midva, ki sva vendar najbogatejša v mestu, pa molčijo. Daj žena, splezaj še enkrat pred nebeške duri in razloži sv. Petru, kakšna krivica se nama godi ter zahtevaj od njega, da l>ova poslej tudi midva deležna iete časti kakor škof!«
Zena si tega ni pustila dvakrat reči. Splezala je vnovič po Storžu, a je bilo to-pot plezanje združeno z veliko težavo: žena se je bila medtem zredila, da je postala enaka zavaljenemu sodu. Kakor kovaški meh je sopla in debele znojne kaplje so ji lile po tolstem obrazu...
Ko je slednjič vendarle priplezala do vrha, se je samozavestno postavila pred svetega Petra in odločno zahtevala od njega, naj prisili župnika in cerkovnika, da bosta tudi njej in njenemu možu zvonila na čast kakor škofu.
Sv. Peter ni dejal ne bev ne mev. Segel je v torbo in izvlekel iz nje krepelce, podobno zvonovemu kemblju. Tzročil ga je vrlnarjevi ženi z besedami:
»Če v nedeljo, ko pojdeta k maši, zvonovi spet ne bodo zvonili vama na čast, vzemita to krepelco in mu ukažita: Krepelce, udari!« ...
Drago nedeljo sta se vrtnar in njegova žena res odpeljala k maši ošabno in mogočno kakor vsako nedeljo.
A zvonovi so tudi topot trdovratno mol-
Sali.
Žena se je raztogotila. Vzela je krepelce in besno zakričala: »Krepelce, udari k 0, zakaj ni molčala! — Krepelce se ji je izvilo iz rok, ljuto zaplesalo po zraku in uato začelo udrihati po njej, da se je vse kadilo. Z njenega hrbta je skočilo na možev hrbet in tudi temu tako temeljito ustrojilo kožo, da je tulil in skakal od bolečin.
Tako sta bila vrtnar in njegova žena kaznovana za svojo ošabnost in lakomnost. Ono krepelce ni bilo navadno krepelce; bila je to pravično?* božja, ki jo pošlje Bog na zemljo, kadar se krivica le preveč razipase in kadar je mera Njegovega potrpljenja polna do roba.
(Konec.)
Od
»	V* • A
cesa zwt?
Neki bogatin se je peljal po cesti z vozom, v katerega sta bila vprežena dva konja. Srsča starega cigana s sinom, ustavi voz in ga vpraša:
»No,' kako je kaj, cigan? Od česa živiš?«
»Pa — živim, gospod, siromašno. Pletem košare in jih prodajam skorajda zastonj.«
»Kje pa imaš košare? Dve ali tri bi kupil tudi
jaz.<
»Jih nimam s seboj. Doma jth imam. Ampak že bi mi gospod posodil enega konja, lahko moj sin odjeodi domov in jih prinese...«
»Dobro!« reče gospod, stop! z voza in izpre-5e konja.
Ciganov tin ga zajaha in ae «pusti v dir.
Ko je bil že daleč, zaklMfe stari cigan:
»Joj, gospod! Porabil sem sinu dati ključ od hišnih vrat. Zdaj no bo mogel priti do košar. Veš kaj? Posodi mi še drugega konja, da odjezdim za nJim in mu iaročrm ključ.«
Gospod mu ustreže. Cigan zajaha drugega konja, ga izpodbode hi odpeketa, da se je vse kadilo za njim.
Ko je M tako datoS, da ga j« gospod komaj m videl, aa&rlčl na ise grlo nazaj:
>Zdaj ThW, gospod, od fesa živim! Kar čakaj na koiare, hafaa!«
S®"*''* kf jo trgajo in nabirajo, je rdečkaste bsfrs kot čeSnja; vsaka kavina jagoda ima dva sss Asfsl
Piskači na mehove
Takšnegale čudnega godca, kakršnega vidite ua sliki, najbrž še nihče od vas ni ne videl ne slišal. Včasih — pred leti — pa so piskače n« mehove tudi pri nas dobro {»znali. Hodili
so od vasi do vasi, od hiše do hiše, pobirali novce in piskali tako žalostne melodije, da se je človeku trgalo srce. Dandanes poznajo piskače ua cneliovc samo še na Angleškem, na Francoskem, v Italiji in v nekaterih krojih na Balkanu.
Ta instrument, ki mu Nemci pravijo »Du-dclsack«, je podoben usnjatemu mehu (zato 11111 tudi pravimo »meh«). Na zgornji strani ima kratko cev, v katero godec piha, na spodnji strani pa eno sacno piščalko z luknjicami, ki dajejo najrazličnejše zvoke; druge piščalke so brez luknjic iu samo e.uozvočno brundajo zraven. Meh jc narejen iz živalske kože.
Kadar so piskači ua mehove pred leti pri romali v vas, je bil za nas otroke velik dogodek. Od vsepovsod smo prihiteli skupaj in jk>-silušali prečudne godce /. usti in očmi ter jih v dolgi procesiji spremljali od p ropa do praga. Na sliki vidite takšen prizorček: prvi godec stoji na stopnici pred hišo iu napenja lica kakor za stavo, drugi godec stoji spodaj in ga spremlja na navadno prščal. Otroci pa sc dro-njajo okoli njiju in ju poslušajo verno in zamaknjeno, kakor da jim svirajo sami angelci iz nebes — in ne dva uboga, jiopotnn cnuzi-knnta, ki sta večkrat lačua ko sita ...
ZA BISTRE GLAVE
iiiiHHiiniiHiimiiitnimiiiiiiiiiiMiiiiHniMiiiHHiiiiHMiiiHnmiiiHiHiiiHiiii
Rešitev izpolnjevalke: Slepo dete
»Mamica, kakšno je. solnce, povej.
Ali je lepše kot zarja?
S kom se igra ves dan? Z angclci?«
Mamica ne odgovarja.
»Mamica, kakšne so tvoje oči?
Ali 90 dobre in lepe?
Ali so kdaj tako žalostne,
kot so oči moje slepe?«
Mamica ne odgovarja. Molči.
Preveč ji t srcu hudo je.
Ve, dobro ve: zaman pravila bi
slepemu detetu vse žive dni,
kakšno in — o — kako daleč od njega
solnce in božje nebo je.
Pravilnih rešitev smo prejeli topot samo 21.
Za nagrado je bila izžrebana M i m i o a j e n -ko, učenka I. m. razr. v škofji Loki, Fužina, predmestje št. 8. Dobi knjigo »Prigode malega Nonnija«.
Stric Matic in električna ura
Nekaj rešitev:
Ivan Marke ž, učenec I. m. razr. na Jesenicah:
Stric Matic pride v mesto obiskat svojega sina dijaka. Ker še ni konec šolskega pouka, so stric odloči, da si malo ogleda mesto. Ko se tako nekaj časa sprehaja po mestu, zagleda veliko električno uro.
Takoj pogleda na svojo uro in ko vidi, da je mestna ura deset minut prehitra, se vzpne k njej iu premakne kazalca. To vidita dva stražnika in prihitita k stricu Maticu.
3. slika.
Stric Matic se hoče opravičiti in pojasniti vso reč stražnikoma. Toda stražnika ga ne poslušata. Uklcneta ga in odvedeta na sodnijo. Ko mestni otroci lo vidijo, se zberejo okoli strica Matica in sc mu smejijo in mu kažejo osle.
Na sodniji so stricu Maticu pojasnili, da je njegova ura prehitra in ne mestna.
Marjan Bohinc, učenec II. razr. na Rakeku:
Stric Matic se z vlakom pripelje v Ljubljano. Na trgu zagleda električno uro in jo primerja s svojo. In vidi, da je električna ura šele osem, medtem, ko je njegova že deset.
Hitro se vzpne k njej, da bi jo uravnal ]*> svoji uri. A komaj začne s svojim dolom, že prihitita z velikanskimi skoki odnekod dva strica policaja.
Kljub temu, da jima stric Matic dokazuje svojo nedolžnost, ga zgrabita in ml vedela v ječo. Nesrečni stric Matic še danes sedi lam — v družbi mišk in podgan — in premišljuje svojo žalostno usodo... Milka Tomažfe, učenka (?) razr. v Celju: «■ »roti kolodvoru. Vas zamišljen
zagleda pred kolodvorom električno uro. Hitro stopi k njej iu začne veselo premikati kazalce, misleč, da je to igrača. Tedaj ga zagledata stražnika, ga ukleueta in odvedeta na policijo. Ubogi stric Matic dobi 25 klofut, navrh pa mora iti še v zapor ...
Milena Simončič, učenka I. razr. m. šole v Ljubljani:
Stric Matic zapazi, da je električna ura za celo uro prekasna. Hitro stopi na podstavek in začne premikati kazalce. Toda glej smole! Kor so vse električne ure v mestu med seboj zvezane, se kazalci na vseh za celo uro premaknejo. Povsod nastane zmeda, posebno na magistratu, kjer nihče več ne ve, koliko jc ura. Strica Matica zgrabita dva policaja in ga odženeta na magistrat, kjer mu prav pošteno navijejo uro in naložijo občutno kazen ...
Bojan Rozman, učenec III. razreda v Ljubljani:
Stricu Maticu se čudno zdi, da mestna električna ura ne kaže toliko kot njegova, ki je vendar najboljša na svetu. Ker je stric Matic dober človek, brž pravilno naravna kazalca. V tem liipu pa ga že zgrabita za vrat dva stražnika, ki sta prepričana, da sta ujela znanega tatu, ki krade ure po mestu ...
Jelica Kramberger, učenka I. razr. m. šole. pri Sv. Lenartu:
IPo Ljubljani stric Matiček so sprehaja in zagleda uro, ki tam zaostaja. Brž iztegne svoj debeli palec in pomakne ji naprej kazalec. A tedaj, ojoj, kot zmaja pridrvita policaja.
Stricu brž rešilna misel v glavo pade:
»Kar nnlažem se, hej, pa bo konec zgage!«
In lagati res jima začne,
da naprej porinil uro je
neki paglavec, a on nazaj
uravnal je uro zdaj.
In verjameta mu policaja —
stric veselo dalje se sprehaja ...
Podobno pesem je sestavila tudi Stana Novak, učenka 11. razr. gimn. v Ljubljani, ki na koncu pravi:
Hm, ljubljansko ure so res take:
redka je, ki srčno ne imela bi napake...
Ciril P i 1 h a n , dijak L razr. gimn v Ljubljani:
Stric Matic je nekega lepega dne kolovratil križem kražem po mestu. Kmalu je prišel do nove električne ure. Kot vnet branilec vsega starega, je kmalu opazil majhno napako na novi uri in jo takoj popravil, kar je pa nepoklicanim ljudem seveda prepovedano. Prisopihala sta dva policaja, ga zgrabila za ramo in odgnala v »aresk, kjer še dane« ričet jc ...	*
Bori6 Bohinc, učenec V. razreda na Rakeku je zložil pesem, ki jo zaključuje:
V ječi stric zdaj premišljuje, svoj prestopek obžaluje in ponavlja nauk si ta: »Pusti, kar ni tvojega!«
Za nagrado je bil izžreban Ivan Markež, učenec I. m. razr. na Jesenicah. Dobi knjigo: Mu-keredži: »Mladost v džungli«.
464. Preljubi striček! — Strašno zanimivo novico Ti moram sporočiti. Veš, pred par dnevi sem šla malo na izprehod iz Skoplja. In kaj misliš, kdo mi jo je je primahal nasproti? Nihče drugi kot Požgančev oča v spremstvu dveh z drvmi natovor-jenih osličkov. Koj smo si bili dobri prijatelji. Seveda sem povedala vse, kar se piše v kotičku o njih. Grozansko so so režali, ko so zvedeli, da ko-tičkarjj mislijo, da so na luni. Veš, kaj so na lo dejali? Da vas v Ljubljani menda luna trka. Ne veni dobro, kaj se to pravi; Ti boš pa že vedel...
Vprašala sem jih, če mislijo kmalu odrajžati nazaj v Ljubljano, pa so rekli, da so slaba vremena in da sc jim nikamor ne mudi. Bodo žo prišli, kadar bo čas!
Pri slovesu so mi naročili, naj pozdravim vse kotičkarje, a za Tebe so mi izročili svojo najnovejšo fotografijo, ki Ti jo v pismu pošiljam. Vprašala sem jih še, kje stanujejo. Pa so zamahnili z roko, rekoč: Za lem hribom!«
Radovedna sem, kaj porečeš k temu.
Te lepo pozdravlja G o j k a S t u k e 1 j, učenka
1. razr. gimnazije v Skoplju.
Draga Gojka! — Te Tvoje strašno zanimive novice sem se tako prestrašil, da mi je edini las, ki ga na plešasti glavi še imam, vstal pokoncu. »Joj, prejoj,« sem zastokaj in se zgrabil za nos, >kaj bo, kaj bo, če se Požgančev oče vrnejo v Ljubljano!? Grozno bi se maščevali za vse moje šale. ki sem jih na njihov račun v kotičku napravil. Jaz bi se jim sicer junaško postavil v bran, ampak kaj bom sani proti dvema osličkoma to se pravi, zmotil sem so, kajti hotel sem reči: proti njim, ki imajo krvoločnega oslička s seboj... Osliček bi ino utegnil pohrustuti s kožo in kostmi vred. Kakšen bi bil Kotičkov striček brez kožo in kosti, si laliko misliš. Ne, sem si dejal, ne, lo se na noben način ne sme zgoditi! In sem ročno stekel v trgovino in si kupil velik kanon. Deset delavcev je imelo dovolj opravka z njim, da so ga postavili na streho Jugoslovanske tiskarne. Zdaj stoji tam, z bridko kroglo nabasan, in je vsak hip pripravljen, da reče: »Putnfk in še enkrat: »Purnfk, čc se Požgančev oča prikažejo izza kakšnega ogla... Seveda stoji pri kanonu noč in dan hrabra straža z daljnogledom v rokah in oprezuje na vse strani. Ta straža sem kakšen dan jaz, kakšen dan pa moj kolega, ki je droben in majhen kakor palček Ska-kalček, a hraber in močan, da so treh osličkov ne boji. kanioli samo enega, ki ga imajo Požgančev oča s seboj. Gorje torej Požgančevemu očetu, kadar pridejo!
Ampak da so se v tem času lako strašno spremenili? Prav nič si niso na sliki podobni; izgledajo kakor kakšen krutobrkasti arnavtski razbojnik — tužna jim majica, lepe reči so morali medtem časom doživeli za onim hribom , kjer zdaj s svojim osličkom živijo... Co pridejo v Ljubljano, se jih bodo še podgano v strugi Ljubljanice prestrašile, samo moj ljuti kanon se jih ne bo — tako daj Bog in sreča junaška!
Lepo Te pozdravlja - Kotičkov »tri3«k.
165. Dragi striček! — Zadnjič si mi obljubil pol lonca medu, pa mi ga še do danes nisi poslal. Kaj vendar misliš? Ne vem, ali si pozabil nanj, ali si ga pa polizal sam ...
Zdaj Ti moram povedati ie nekaj flatnega. Veš, pri nas imamo prav srSkane mlake kujflte. Ce kdaj prideš k nam, Ti od srca rada enega dam. Pridi! Kužki Te bodo sprejeli z ogromnim navdušenjem in Te glasno pozdravili: »Bev, bev, bor, stričeh, ali si prišev?!«
Te pozdravlja Rozi Jamnik, učenka IIL razredn na Barju.
Drago Rozi. — Na obljubljeni med nisem pozabil in tudi polizal ga nisem sam. Nekaj l>ovsoin drugega, strašnega, se jc zgodilo z. njim. Postavil sem ga opoldne na mizo, da bi ga popoldne odposlal po pošti ua Troj naslov. Lahiko si misliš, kakšne oči sem napravil, ko secn se popoldne vrnil v pisarno in zagledal na mizi lonec — prazen. Bliskovito sem tedc-foniral na policijo in ji prijavil gromozansko tatvino. Policija jc pridrvela ua konjih in pc£ in začela n« vse kriuije po tiskarni iskati tatu. In ga jc v treh debelih urah tudi našla — vsa čast in slava ji! Veš, kdo je bil neznani tat oziroma tatica? Nihče drug kot neka požrešno muha, ki je niti zima niti mraz nista mogla ugonobita in nam je neprestno brenčala okoli ušes... Ta muha, ta požrešna cnuha je torej jKHizala ves med in postala debela kot balon
—	da se ne zlažem niti za las! Policija si jc dolgo belila glavo, kaj bi z nesramno tatico napravila, kajti tatvina je bila storjena — muha pa ostane muha, napravi z uio, kar hočeš. Ali jo bos pred sodnike postavil, adi v ječo zaprl, hoho? Pa jc meni šinila srečna cniscl v glavo. »Veste kaj, gospodje,« sem dejal in svečano prislonil kazalec na čelo, »veste kaj? Tamle v kotu je pajek. Počakajmo, da bo tudi on po6tal tako velik in debel kot je muha — takrat ji bo za kazen kri izpili« — »živijo, naš modri Kotičkov striček!« jc navdušeno zaorilo po vsej tiskarni. Najeli smo žensko, ki skrbno pazi na muho in ji streže z vsemogočimi sladkarija m, da nam ne pogine do onega dne, ko jo bo doletela grozovita kaaen o<i strani ljutega rablja
—	gospoda pajka. Ta pajek jc zaenkrat še zalo majhen m droben, upamo pa, da bo v nekaj letih žc zrastel in se odebelil tako, da bo ogro-mni muhi-tatici kos... Takšna, vidiš je ta reč z obljubljenim medomi. Kakor vidiš, jaz nisem prav nič kriv...
Vaše kužke bi si prav rad prišel ogledat, ampak prej mi moraš še sporočiti, če jim že kaj rastejo zobje. Kužkc imam rad, kužke, njihovih zob pa nič kaj ne obrajtum. Sem nekoč doživel neprijetno presenečenje, d« sc jc tak droben kužek, ki s eni ga prijazno na cesti pozdravil in mu ponudil sladkorček v dar, v zahvalo zakadil vame in mi hotel odgrizniti nogo. lo sc mu sicer ni posrečilo, umpak velik kos blaga od hlač 6i jc pa Ic vzel s seboj za spomin, kajon nemarni! Odsilidob kužkov z. zobmi ne maram, čeprav bi bili zlati... roči eni!
Pozdravljena! — Kotičkov striček.
466. Dragi Kotičkov striček! - 2e zdavnaj sem Ti nameravaila pisati, pa mi je mama vselej dejala: »Saj te nc bo vtaknil v kotiček!« Danes pa nisem mame več vprašala; napisala sem pismo in ga vrgla v [>ošini nabiralnik.
Tukaj imamo mnogo snega. Pridi k nacn, se bova skupaj smučala in sankala! Povabim Te tudi na pustne krofe. Imam tudi sestro, ki je stara 8 let. Nagaja mi tako, da včasih še naloge ne morem spisati.
Drugi otroci Ti pišejo, da imaš dolgo sivo brado in veliko plešo ua glavi. V jubilejnem »Slovencu« pa sem videla, da imaš gladko obrito brado in lepe črne lase. Pa za Tvoje ime tudi vemo. Le pridi k nam, pa Tj ga lepo na uho povem.
Prav lepo Te pozdravlja moja mama, očka, brat Janko, sestra Francko in moji najboljši prijateljici Palečkova Nada in Mikovčičeva LX>-rica. nosebno pa Tvoja Vida Gantar učenka IV. razr. na Trati.
Draga Vida! - Aha, pa sem spet ujel neko ticko v past! V začetku svojega pisaia praviš, da si nu pisala brez materiuc vednosti, ua koncu pa mi pošiljaš njene pozdrave. Daj, daj. razlozi mi, kako mi more mama pošiljati pozdrave, če o Tvojem pismu uič ue ve. Holaj, ali so lxxlo Kotička ji saicjali, ko bodo Te vrstice brali! Saj je nazaduje vseeno, ali mama ve ali nc ve, da si mi pisala — noben greh ni, cc_ mi kakšen kotičkar brez vednosti staršev pise —, ampak pismo, v katerem cn stavek ik>-bija drugega, pač ne zasluži polivale. No, ja* M to nerodnost odpustim, ker vem, da sc I i je pac zareklo in je ta Tvoja nerodnost posledica naglostj in nepremišljenosti, ki sta Tvojemu pisinu kumovala. V drugič pa le glej'
Pustni krofi so dobra jed, so imenitna jed
—	kljub temu pa ne pridem k vam. Kajti mi jc neka druga punčka obljubila tako velik krof, kot jc reseto. Zdaj samo cakaoi, da me še kakšna punčka povabi ua kranjsko klobaso, veliko Kot je konjski komat — ia dovolj bom imel dobrot v teli norčavih pustnih dneli f
Kako je z mojo brado in plešo in ono mojo sliko v jubilejnem »Slovencu«, sem /c tolikokrat v kotičku povedal, da me žc jezik Doti. AH naj se kar naprej goni™ sta.ro lajno? IN c. zdaj se mi pa res ne ljubi več! Cc hočeš vse se bolj natanko vedeti, kako jo bilo z ono
HT.ni, čl k o jo DllO z ono mojo sliko, sc obrni na gluhega in nemega strica Jerneja. On TI bo lo reč tako natančne pojasnili, da boš kur strmela!
Za lepo pozdruvc so prisrčno zahvaljujem vsem skupaj in vam gromko kličem iz dna srcu: Bog vas živi! — Kotičkov striček
Vesel dogodek
»M&u*5, uaiičs smo začeli v šoli pisati » «r-niVomic
DELAVSKI VESINIK
sam
Bol med človekom in strojem
Kadar podjetnik svoje podjetje racionalizira .— postane vedno več ali manj delavcev nepotrebnih, ker namesto njih opravi stroj enako delo prej in mnogo boljše. Večina ljudi dolži moderno tehniko, da je s svojimi stroji povzročila brezposelnost tolikih milijonov. Neštetokrat slišimo, da je stroj tisti, ki meče delavce iz tovaren. Zato pravijo, da stroj nikakor ne prinaša blagoslova delavstvu in ostalemu človeštvu, ampak je za večino ljudi pravo prokletstvo. Dejstvo je, da je milijon rok ostalo brez dela, stToj pa še vedno maši posameznikom ogromne vsote v žep.
Res, da je stroj pospešil proizvodnjo in izdelke pocenil, toda milijon brezdomcev je zato brez kruha. Tam, kjer leže grmade bogastva, so zraven knpi siromaštva! Čim več strojev, temveč je brezposelnih! Čim več brezposelnih gladuje, tem manj se kupujejo izdelki strojev. — Stroji mečejo izdelke v skladišča, dokler se ta ne napolnijo. Stroji se začenjajo polagoma ustavljati in so zaradi tega zopet novi in novi delavci brez kruha. Iz sestradanih delavcev se mora izzvati krik: »Stroj je kriv naše nesreče!«
S stroji si noče človek izpolniti samo potreb,
—	hoče si povečati le svoje bogastvo! Ali teko stroji tovaren, da koristijo delovnemu ljudstvu? Ali dele delodajalci z delavci zaslužek? Kaj še?!
—	Stroji teko le do takrat, ko prinašajo velika bogastva v kapitalistovo blagajno. Delavci pa prejemajo plače le v najnižji meri in pri tem morajo dati stroju poslednjo telesno in duševno silo. Ko zmanjšajo stroji denarni dotok v magnatovo blagajno, takrat pa delavca brez nadaljnjega na cesto.
Prav tako, kakor gradi človek nasipe in kanale, da bi uravnal tok rek, bi mogel tudi produkcijo zadržati in regulirati... Stroj je brez dvoma velik blagoslov za človeštvo. Napačna je le
njegova uporaba. Pomislimo samo, če bi nenadno obstali vsi stroji, a bi vendar hoteli imeti v obratu vse tovarne, železnice, električne napeljave itd. Strokovnjaki so izračunali, da bi moralo za delo strojev nad 2 milijardi sužnjev vse življenje brez odmora vrteti, dvigati, vlačiti... Predstavljamo si zgradbo faraonskih piramid, nasipe Nila v Egiptu, stare orjaške stavbe v Rimu; stotisoči sužnjev, brezupnih ljudi, so morali znašati kamenje. Danes izvršimo vsako težje delo s strojem.
Stroj jc omogočil skrajšanje delovnega časa in ga bo omogočil 5e bolj. Ljudje bodo radi tega imeli vedno več časa, katerega bodo lahko žrtvovali za svojo izobrazbo, razvedrilo in zdravje. — (Seveda pa postane pravi smisel skrajšanja delovnega časa šele takrat, kadar se delavcu ni treba bati za svojo eksistenco.) Ali je torej stroj zaslužil kletev delavcev? Kdo je torej kriv, da je stroj nepravičen? Človek ostane človek! Stroj, ki bi človeku lahko služil za ustanovitev raja, mu služi le za sramotno uničevanje svojega bližnjega — za sebično kupičeujc denarja. — Doba stroja lahko konča v kaosu in brezkulturi — seveda ni v bistvu stroja, ampak v bistvu pohlepnosti, katera se poslužuje strojev. Mnenje, da je stroj vzel človeku delo, je popolnoma napačno. To mnenje izvira le iz tega, ker mnogi mislijo, da je po izdelkih (produktih) strojev vedno enaka potreba. Temu pa ni tako. Brez dvoma je res, da nudi stroj človeštvu toliko prednosti, da njegove dobre strani odtehtajo senčne strani. 1 reba pa je pri razvoju in vedno večji uporabi strojev paziti na pravilno uporabo in na krajšo zaposlitev delavstva.
Naloga delavstva in delovnega ljudstva je, da napravi stroj za orodje človeka in zn bra- .ILa človeških pravic. Stroj naj pripomore, da zavlada v človeški družbi miselnost, ki temelji na Kristusu, nc pa na materiji.
ZEN A IN DOM
StSsha med starši in otroci
Naša davčna politika
in delavstvo
Na V. kongresu delavskih zbornic v Belgradu — o katerem smo na tem mestu že večkrat govorili, — se je razpravljalo tudi o naši davčni politiki in o njenem vplivu na naše delavstvo. Na kongresu je govoril o tej stvari gosp. Filip Uratnik, tajnik ljubljanske delavske zbornice. Njegovo izčrpno predavanje je v posebni brošuri izdalo osrednje tajništvo delavskih zbornic. Iz predavanja hočemo podati samo par varnejših misli.
Naša davčna politika obremenjuje gmotno slabo stoječe sloje mnogo bolj od gmotno dobro stoječih slojev. Indirektni davki, to je davki, ki najbolj obremenjujejo revno ljudstvo, zavzemajo pri nas prevelik procent v primeri z drugimi državami. Pa tudi v zakonu o direktnih davkih ni dovolj dobro izvedeno progresivno obdavčonje dohodkov, ui Znižala sc je trošarina na vino, toda zvišala na slidkor. Celokupni narodni dohodek znaša v naši državi 60 milijard dinarjev. Dohodki uslužbenskega davka znašajo približno eno šestino neposrednih davkov. Ker pa pri nas dohodki od plač ne dosegajo ene šestine celokupnega narodnega dohodka, je s tem dokazano, da plačujejo delavci in nameščenci več neposrednih davkov, kot pa drugi 6loji.
Dalje obravnava predavanje vprašanja osebnega dela pri davčnem sistemu (kuluk), govori o tem, katere reforme naših neposrednih davkov so potrebne ter daje v dodatku pregled vseh davkov v naši državi. Kongres je v davčnem vprašanju sprejel tudi posebno resolucijo. Ta resolucija zahteva, da se poviša eksistenčni minimum, ki je oproščen uslužbenskega davka, od 400 Din na 1000 Din in da se ta minimum pri davkoplačevalcih z več otroci še poviša, Dodhodki od nesamostojnega dela do višine 40CO Din naj se oproste samoupravnih doklad, pa tudi kuluka. Kuluk naj se ukine Ln zamenja z doklado na direktne davke. Osebno delo kot oblika plačevanja teh doklad naj velja le za one, ki to zahtevajo. Biti pa morajo tudi za taka dela zavarovani za bolezen in za nezgodo. Delavci in nameščenci naj bodo oproščeni nekaterih visokih taks (šolniae).
Tem zahtevam delavskih zbornic se v polni meri pridružujemo in želimo, da bi resolucija ne ostala samo na papirju, ampak postala čimprej resnica.
Brezposelno zavarovanje
Ni ga kraja in dežele na svetu, kamor ne bi posegla že svetovna gospodarska kriza in brezposelnost. Države so zato primorane, da na ta ali omi način sferbe .~a brezposelne, ker pač ne smejo pustiti, da jim tisoči in milijoni umirajo od lakote.
V	Le ionski imajo izvedeno brezposelno zavarovanje po posebnih »blagajnah« z zakonom z dne 31. decembra 1931. Vsi delavci, kateri so obvezni zavarovanju za bolezen m nezgode, imajo pravico do brezposelnih podpor. De'avec in delodajalec morata za brezposelno zavarovanje prispevati vsak po 1 odstotek od delavčeve plače. Plačevanju prispevkov .so izvzeta državna in občinska podjetja. Država zalo daje iz svojega proračuna subvencije za brezposelno zavarovanje. Del dohodkov »Blagajn za podeljevanje podpor brezposelnim« se mora uporabiti za posredovanje dela. Proti brezposelnosti za zavarujejo tudi lahko ljudje s svobodnimi poklici.
V	Poljski je višina prispevkov za brezposelno zavarovanje na novo urejena. Pred julijem 1932 je prišla v poštev samo zavarovana mezda do 10 zlotov ali do 60 Din. Maksimalna meja jc sedaj ukinjena in znaša prispevek za brezposelno zavarovanje 2 odstotka od zavarovane mezde delavca. Delodajalec mora plačati tri četrtine prispevkov, delavec pa samo eno četrtino.
V	Italiji imajo poseben fond za podeljevanje podpor brezposelnim delavcem. V proračunskem letu 1931/32 so v ta fond vplačali delodajalci 15 milijonov lir ali 45 milijonov dinarjev. Delavci so vplačali 14 milijonov lir ali 42 milijonov dinarjev. V Milanu so novembra lanskega leta ugotovile strokovne organizacije, da je vplačal vsak industrijski delavec za gornji fond najmanj 1.5 lir mesečno ali 4.50 Din. Nameščenci so plačevali po 8, 15, 20 ali še več lir, kolikor je pač znašala njihova plača. Nameščenske strokovne orgr.ni/acije so predlagale, da se osnuje za nje še posebna blagajna za podpiranje brezposelnih. V to blagajno bi prispevali delodajalci in delavci vsak po 0.75 odstotka od plače nameščenca.
V	Estonski je Narodna skupščina odobrila kredit 750.000 Kr ali približalo 1 in pol milijona dinarjev za podpore brezposelnim. Od tega kredita Se mora porabiti 100.000 Kr za bolnike in otroke
brezposelnih delavcev in ostanek 650.000 Kr pa za različna javna dela pri katerih bodo zaposleni brezposelni delavci. — V mestih Estonske je bilo oktobra 1932 registriranih 7027 brezposelnih. V letu 1931 je bilo v istem času prijavljenih samo 2056 oseb. Strokovnaki računajo, da je v vsej Estonski državi okrog 40.000 brezposelnih delavcev kar je zelo veliko v primeri z majhnim številom prebivalstva.
Kako umirajo otroci
v malih stanovanjih
Strahotna pa tudi poučna je statistika umiranja otrok v velikih mestih. Seveda umirajo najbolj protelarski otroci. Umrljivost je tem večja, čim slabše in čim manjše je stanovanje. Statistika iz nekega velikega mesta pravi, da je v letu 1911 umrlo od tisoč rojenih v stanovanju
z eno sobo 828.5 otrok; z dvema sobama 321.9 otrok; s tremi sobami 133.3 otrok.
Umrljivost otrok |e torej v stanovanjih z eno sobo šestkrat večja kot v stanovanjih s tremi sobami. To potrjuje tudi statistika iz Belgrada, kjer umre v siromašnem delu mesta (v Savamali) vsak drugi, v centru meis'a (na Terazijah) pa šele vsak peti človek na jetiki. Seveda vpliva na umrljivost tudi prehrana — toda zdravo stanovanje je, četudi so drugi življenjski pogoji slabši, prvi pogoj telesnega pa tudi duševnega zdravja.
Delavska literatura
V	Misijonski tiskarni v Grobljah sta izšli dve knjigi, ki sta vredni vse naše pozornosti, posebno v današnjih težkih časih, ko smo lačni kruha, resnice, pravice in jasne besede. Knjižici sta drobni, toda polni aktualne vsebine in sta jedrnato napisani.
Prva nosi naslov Naša pot. V knjižici je osem sestavkov naših najboljših javnih delavcev s sledečimi naslovi: Boljševizem in naše stališče napram njemu, AvktoTiteta, Osnovne smernice za katoliško mišljenje, življenje in kulturno delovanje, Zvestoba papeštvu, Nekaj misli k vsebini okrožnice Quadragesimo anno, Moralični činitelji v zadružnem delu, Pot do socialne obnove, Potreba praktičnega krščanstva. Niso tu obdelana vsa sodobna vprašanja — knjižica je šele l. zvezek — toda, kar je izbrano, je dobro podano. V sestavkih je nekaj najvažnejših smernic, da se varno in zanesljivo orientiramo v nekaterih vprašanjih, ki v sedanjem času mnoge begajo. Knjižica hoče biti in tudi je vodilo in pravec vsem borcem za resnico in jasnost.
Tudi druga knjižica Katoliška socialna pr os veta je napisana v namenu podati slovenskemu delavsko-kmelskemu človeku nekaj jasnih navodii za izpolnitev naloge, ki nam jo ukazuje sedanja doba socialnih prevratov, ko umira kapitalistično gospodarstvo v temi lastnih zmot in ves svet mrzlično dela na preosnovi človeške družbe. Štirje sestavki noaijo naslove: Praktične socialne smernice okrožnice Quadragesimo anno, Kako ohraniti delavcu vero. Kmet in sedanja gospodarska kriza, O nalogah katoliške prosvete v slovenski kme^sko-delavski občini.
Obe knjigi toplo priporočamo.
Drobne vesli - v dveh, treh vrstah
Ljubljanska mestna občina jc za pomožno akcijo določila 200.000 Din.
Na Sušaku so uvedli ma občinske doklade še posebno socialno davščino za podpiranje siromakov in brezposelnih.
Pri mariborski borzi dela je v letu 1932 iskalo 5645 oseb dela, od katerih sta dobila samo 3002 delavca zaposlitev. Rednih, izrednih in drugih podpor je mariborska podnižnica izplačala 338.150 dinarjev.
Rudniškim delavcem v Idriji so plače znižali za 8 odstotkov in tudi število delavstva so zmanjšali na 150 oseb.
V	Hudijemi je odpuščenih 112 rudarjev. TPD utemeljuje to redukcijo, da je preiralo storitve. Redukcija je brez dvoma krivična, saj je dokazano, da ima rudnik v Hudijami največ naročil radi boljše kakovosti premoga.
V	Rimu so zgradili .-Dom za stare in onemogle delavce«. Gradbeni stroški so znašali 4.SOO.COO italijanskih lir.
Tudi v češkoslovaški republiki brezposel. ost resno narašča. Število brezposelnih je sedaj na-! raslo na 865.000 vseb, to je za 119.C00 oseh več od lanskega ieta.
V	Cluisu v Romuniji ?e je u^rlc 2000 železniških delavcev, kateri so zasedli vsa tamkajšn:a železniška poslopja. Ko so vojaki začeli streljati, je bilo več desetin upornih delavcev mrtvih.
Vzgoja otrok ni bila nikoli lahka naloga, dandanes pa najmanj. Vse razmere so se silno izpremenile in vplivajo na mladino, duh novega časa je za starše skoroda nerazumljiv. Enako nerazumljiva je za mladino miselnost staršev. Iz tega obojestranskega neumevanja, iz tega življenja drug mimo drugega nastaja med starši in otroci napetost, ki se utegne stopnjevati v mrzkost.
Sedanja mladina toži, da ne najde pri starših nobenega uraevanja, da starši njena nag-nenja in želje brezobzirno zatirajo, da starši z vso strogostjo uveljavljajo vedno in povsod le svojo voljo iu da vedno povdarjajo le svoje roditeljsko stališče in svoje pravice. Na drugi strani so pa starši vsi zgroženi nad čisto tujimi nazori otrok, nad njihovo nebrzdano težnjo po popolni prostosti, nad izginjanjem vsakega spoštovanja in strahu pred njimi aH celo nad očito upornostjo.
Priznati treba, da je predvsem naloga staršev, da najdejo pota do otrok iu še njim ugla-dijo nota do sebe. Oni so vzgojitelji, oni tudi pametnejši in izkušenejši. Razen tega si mora biti vsak vzgojitelj vedno v svesti, da mora za vse otrokove napake iskati vzroka predvsem v sebi samem.
Starši le prevečkrat podlegajo nevarnosti, da sami sebe postavijo za merilo vse vzgoje. Otroke hočemo tako vzgojiti, da bi nam bili v vsem popolnoma podobni, da bi si osvojili naš značaj in naše mišljenje, vso našo bit. Na srečo je največkrat to prizadevanje jalovo, saj ima vsak otrok svojo lastno naravo, naj je tudi v tem ali onem ali v marsičem podobna naši; razen tega pa ima vsak otrok tudi pravico do svojih lastnih, prirojenih osobin. In slednjič so važen činitelj razmere, v katere se je otrok
rodil, v katerih dorašča, ki odločilno vplivajo nanj, ga vzgajajo in oblikujejo.
Druga napaka staršev je, da preveč povdarjajo in zastavljajo svojo avtoriteto. Gotovo je avtoriteta staršev naravna zahteva in nujno potrebna, toda ta avtoriteta se ne sme uveljavljati kakor Damoklejev meč ali celo kakor pasji bič, ki bi zahteval hlapčevsko, suženjsko pokorščino in vzgajal hinavske ali zagrenjene nravi, ki bi komaj čakale, da sc za to maščujejo ali odškodujejo nad komurkoli in kakorkoli. Otrok ni stvar, ni nihče, marveč osebnost, otrok božji, ki so mu tudi starši dolžni neko spoštovanje.
Starši se morajo pred vsem prizadevati, da svojega otroka razumejo, prav spoznajo. Kakšne zmožnosti, nagnjenja, lastnosti so mu dane, kakšnim vplivom je izpostavljen, kako ravna z njim življenje? Staršem se bo potem odkrilo marsikako spoznanje in bodo otroke sodili mileje. Marsikaj bo potem z zrelejšimi leti odpadlo samo ob sebi, proti čemur so se preje zaman borili.
Seveda nad resničnimi očividnimi zablodami in pregreški otrok ne sinemo enostavno zapirati oči, marveč moramo budno paziti nanje in jih tudi dosledno in strogo pobijati. Način pobijanja, poboljševalna sredstva pa je treba v vsakem slučaju posebej dobro premisliti in izbrati tista, s katerimi v otroku ne bomo morda nehote ubili zadnjega nagnjenja k dobremu, vero vase.
Danes preživlja družina usodno krizo, ki ne poteka v zadnji vrsti iz nasprotja med starši in otroci. Kjer znajo starši to nasprotje poravnati, ožive blagodejni ogenj družinskega življenja v srečo vseh družinskih članov.
Enostavno, prakfčno, lepo
To je geslo sodobne notranje arhitekture. Lepo nam to geslo ponazoruje naša slika, ki kaže del sobe s pisalnikom.
Risalnik ima polno dnevno svetlobo neposredno pred oknom, moderno električno sve-
tilko, predal za pisalni stroj, ki se potegne ven in služi takoj za mizico. Zgornja plošča ptsal-nika je gladka brez navlake in brez preje običajnega sukna, v katero bi se lovil prah.
Modna gesla za pomlad
Nekdo, ki ima zveze v pariškem modnem generalnem štabu, napoveduje za pomladno modo:
»Črna barva je pokopana, prvenstvo imata turšično-rumena in »beige«;
z daljšimi dnevi postajajo krila krajša; zvončasti vstavki se umaknejo gubam; marocain in crčpe-satin ohranita med svilami svojo veljavo, stekleni batist in organdy vstaneta iz groba;
stroga krojaška obleka se umakne vedri, lagodni obleki z jopo dvetretjinske dolžine;
popoldanski klobuk za prehodno dobo je bel, najbolje iz crepc-satina ali ripsa, za vsakdan »canotier« iz črne slame.
•	9 ' *
Trenotno so v modi majhni klobuki mornarske oblike s plosko glavo, potisnjeni na desni globoko v obraz, tako da ostanejo na levi j čelo in lasje prosti: dalje prešiti klobuki iz ! blesteče se svile v triosti obliki, plitki klobuki iz tenke klobučevine itd. Priljubljena ie sklad- | nost med klobukom in šalom; zadnji del glave ] ostane nepokrit, lasje so v zatilniku kratko ostriženi, daljši ob straneh. Velo se opne in priveze na klobukov rob, mornarske in trioste oblike treba nositi brez vela. Za okrasje služijo trakovi, stilizirane cvetlice in peresa.
*	* m
Vedno več je žena, ki si kupujejo obleko v konfekcijskih trgovinah; tako jim ni treba cele tedne poprej misliti na nakup blaga, izognejo se »sej« in »stoj« pri šivilji itd. Kadar imajo ravtlO čas in — denar, stonijo v trgovino ter se »oblečejo« za tisto ah prihodnjo sezono. To je res zložen način, da človek kar mimogrede »daruje« modi, nc da bi bil njen suženj. Stvar pa žal le ni tako enostavna, če docela nepripravljena enostavno »padeš« v konfekcijsko trgovino in nič ne veš o razvoju mode, ki je neprestano v teku, tedaj se ti prav lahko zgodi, da ti natvezijo kake zastarele stvari. Tako tečeš vedno nekoliko za modo, namesto da bi šla z njo vštric. Obleka pa tc stane enako. Razen tega se izgotovljena obleka redko kdaj popolnoma sklada z duševnostjo in telesnostjo kupo-valke. Zato ie vendarle najbolje, če imaš spo-
sobno krojačico in šiviljo, ki te vestno in vešče vodi modnem labirintu. Ce se pa že na vsak način držiš konfekcije, potem ne hodi nepripravljena kupovat obleke in se ne zanašaj na prijazne nasvete, ki jih dobiš v trgovini sami Jasno je, da tam samo čakajo prilike, da s« znebe ze ali skoro zastarelih stvari.
MODNE NOVOSTI
Za spomlad: lagodna, praktična, primerno topla in brhka obleka s tričetrtinsko dolgo vrlino jopa
Naš domači zdravnik
K. K. — S. Rev mati t cm je skupno ime za kopo raznovrstnih bolečin v »klepih, mišicah in živcih, morda uelo v drobju. Kaj]>ada se tako različni >rev-matiuni« adravujo uspešno na različne načine Vas, mladeniča, trga v sklepih »pod koleni«, večkrat vas boli vae telo, kakor da vas je kdo pretepel, čaaih ae bolezen sprehaja i* uda v ud. Zdravniška pomoč ni zalegla; od mene želite dobrega sveta glede domačih zdravil. Najprej treba izslediti virok vašemu bolekauju in ga odstraniti oz. se ga ogibati. Morda je vlažno vaše bivališč«, inurda je vaše po. klicno delo preveč na mokrem in mrzlem kraju (mlinar, strojar ali kam ena r ne more biti vsak radi »revmatične« preobčutnosti). Morda imate kje v te-lesu kakšno majhno neznatno vnetje (v drgalkah. v nosu, ušesu ali zobnih koreninah), ki sproža in vadržuje vnetje v sklepih ali mišicah. Revmatične bolečine m pogostoma posledica ne prav ozdravljene hripe ali drugih nalezljivih bolezni, časih tod i znaki tastrupljenja (alkohol je pri nas glavni krivec) te vrste »revmatizma«. K »revmatizmu« štejejo tudi protin ali putiko (»gibt«), ki je svojevrstna bolezen notranje presnove. Vse to treba nraževati in, če se le da, »trn izdreti«. Domače Klravljenje? Toplota v vsaki obliki je primerna, rabijo se kopeli ali obkladki s toplo zavrelioo se-nenili mrv ali smrekovih vršičkov, nekaterim dobro de topla kopel z »žvepleuimi jetri« (ki se dobe v vsaki lekarni ali mirodilnici). Poleg toplote se cevmatiki radi masirajo, maž v te namene je toliko, kolikor je lekaren ali mirodilnic na svetu, vse so dobre, da se le krepko vtirajo! V moji domovini so si kmetje sami delali tako zdravilo, »dimec« (prvo motno žganje) so začinili s »pečeno« soljo in imeli domač pripomoček zoper trganje in krče.
J. t — R. Ikra* t» m run se sme vživati brez nevarnosti, le da je dobro prekuhano, v vreliščni toplini mora biti vsaj eno uro. Trakulja včasih ne dela posebnih motenj, njeno gostovanje 9e da za. nealjivo ugotoviti samo po členkih, ki se trgajo od nje in prihajajo i govnom. Sicer pn so vaše skrbi — prazne.
E. R. — Lj. Kronično vnetje oči (prav za prav aamo veznic — očesne vrhnjico) je v vašem dopisu točno popisano glede postanka in dolgega trajanja. Da se vam bolezen kar noče izboljšati, je morda kriva vaša nepočak. nost, da se naveličate zdravljenja, če vam brž ne pomaga, morda pa tudi prirojena ali pridobljena občutnost veznic. Pijte, dokler traja hladnejša letna doba ribje olje, za oči pa se držite predpisanih zdravil in navodil.
Isti. Kraste v n«su se vam tako suše, da si jih morate trebiti s prstom? Nikar ne tako, ni ne lepo, še manj zdrava Spirajte si nos s toplim kamilič-nim, kaduljevim ali slezovim čajem, ki mu dodajte nekaj zrn soli ne samo en teden ali dva zjutraj in zvečer, marveč vsaj tri mesece. Ce 90 kraste tako prisušene, da jih takšno spiranje ne odstranja, ovijte si konec palčice s pavolnim koslničem, na. močite ga v dobrem namiznem olju in ai s to pripravo očistite nos, potem -*i ga namažite z borovo -1 ali kakšno drugo mažo in sicer samo s pavolo, pribit jeno na palčici. Zdi se, da je vnetje nosa v zvezi il»i vnetjem oči, kar treba ugotoviti, in da ne pojde brez notranjih zdravil in splošnega zdravljenja. Dr-Hte ae vztrajno samo enega zdravnika!
V. K. — R.Driska, ki traja pri dojencu že čez mesec dni, se ne bo dala kar čez noč odpraviti. Ne morem in ne maram presojati vašega dosedanjega ravnanja, tudi glede bodočnosti ne morem dajati točnih navodil, ki se morajo menjavati po dejan, skem vsakokratnem stanju bolezni. Na splošno menim, da je poleg diete ali primerne prehrane treba črevo vsak dan sproti očistiti bolezenskih tvorevin. Dokler je kaj vidnega sluza v blatu, dajem takim bolničkom po eno žličko ricinovega olja na dan. Prehrana prvih dni sestoji iz prežganke, riževega ali zdrobovega sluza, kakava na vodi, ruskega ali kamilčnega čaja, vode iz suhih hrušek ali borovnic, tudi dobro zmrvljeno sveže jabolko spada v ta jedilnik. Kasneje pride na vrsto, po malem in za poskušnjo, mleko s kakavom ali ječmenovo kavo. kakšen pire ali zmečkanina krompirja, korenja, morda tudi graha ali fižola, prežgan riž itd., kot prigrizek po jedi košček prepečenega kruha. Ogrevanje trebuščka je priporočljivo. Časih treba tudi zdravil za vživanje ali vlivov, to pn more naročiti samo zdravnik, ki bolnička opazuje neposredno.
Isti. Večletni srbež pri »nervoznem, vztrajnem, sanjavem in domišljavem možu tuhtarske nature« — vaša lastna oznaka —, ki je prestal že vse mo-
goče bolezni, med njimi tudi garje in si jfh sam zdravil, bi ai upal prevzeti v zdravljenje samo, če bi si mogel poprej ogleda« moča in njegovo koto prav od blisu.
V. R. — M. Bolečin« v trtici so morda v zvozi 3 tistim organom, ki ni v redu; mogoči 90 pa še drugi vzroki, ki ae dajo dognati le pri osebnem pregledu. Ne odlašajte torej r. sdravniško preiskavo!
A. P. — T. Preveč kisline imate v ietoden?
Pred letom dni vam je zdravnik naročil posebno prehrano, ki ae je še držite, a ieloder vam če nagaja. Zaupam ram, da se tudi meni ne posreči zlepa, kar vi pričakujete od zdravnika, da vam ie v eni sami ordinaciji odpravi bolezen, ki j« morda ae zastarela. Preveč kisline ima razdražen želodec, največkrat je to samo inak želodčnega čira (ali 9amorazjedline v želodcu). Da se osdravi ta bolezen, treba večmesečnega zdravljenja z dieto in zdravili, kar se po potrebi menjuje. In kar koristi temu, škodi drugemu, zato ae ne da ena in ista bolezen enako adraviti pri dveh ljudeh. 6e ▼ domačem kraju ni mogoče izvršiti točne preiskave želodca, pojdite za nekaj dnj v bolnico in držite se enega zdravnika!
A. C. — B. Ni silila, ni kapavira. kar tako nazorno opisujete, marveč samo razboljena domišljija, nastala bržkone po prebiranju kakšne »medicinsko.znanstvene« knjižure, kakršne se širijo tajno med mladostniki pod lažno krinko spolne prosvete. ki pa je dejansko tako nevarna, kakor prave spolne kuge. Telesnega zdravljenja vam ni treba, pač pa preokrenitve in j»dviga v miselnem in nravstvenem pogledu. Tare vas brezposelnost? Mnogo je brezposelnih, ker nimajo večnega in vajenega dela. Pameten človek se loti vsakega poštenega dela in priden človek najde in vidi povsod delo. Brezdelje je velika zguba v vsakem, tudi zdravstvenem pogledu! Lotite se resnega dela. kakršnegakoli, telesnega ali duševnega, pa <•> vam vse tiste bolezni razblinijo v nič!
A. C — D. Zlvci 6e vam kujajo? Vaše vprašanje, ali ima zdravljenje sploh kakšen zmisel, ker so dosedanje vaše izkušnje ž njim malo zadovoljive, ne kaže toliko preudarnosti kakor zagrenje-nost. Medicina je in ostane še dolgo časa velika revica, ker ne zna in ne bo zlepa znala delati čudežev, da bo volk sit in ovca cela, da bi smel kdo svoje živce poljubno pre-napenjati in zlorabljati, pa bi vzel dve, tri steklenice kakšne, ne vem od kod priporočene brozge in bi se tako dobro počutil kakor oni, ki ima živce že po rodu trdne, ui jih po pameti rabi. Medicina ima sestro-dvojčico, higiena ji pravijo, ki uči, kako se zdravje ohranja in vtr-juje. Kdor zanemarja higieno, mu medicina ne more pomagati. Upornih ali kujavih živcev ne morete s silo ukrotiti ali čez noč utešiti. zato treba časa in vztrajnosti, najprej za odmor, potem pa vajenje ali »training«, kakor pri športu. Pametnemu človeku športno vežbanje jači telesno moč in spretnost, nespametnega človeka sjKirtno siljenje končuje. Mlad človek doseže, kar hoče, vendar ni vsakdo za vse enako sposoben, zato se drži preudaren človek namenoma ali nagonsko tistih poslov, ki mu prijajo in ne »gredo toliko na živce«. Ce pa se znajde človek v nevšečuem položaju, ki se mu ne da več izogniti, potem si pameten človek napravi iz nuje krejiost; s potrpežljivo vajo si okrepi svoje živce tako, da brez j>osebnih težkoč obvladuje položaj. Ne v medicini, v vaši volji je vaše zdravje!
Upokojenec _ C. Izmučena trupla prezasluž-
i nih in odlikovanih upokojencev da sem sramotil in 1 označil najodličnejše slovenske može za — mrhe? [ Vaše ogorčenje je odveč, zakaj škandal se je pri-I petil menda samo v vaši glavi. (Preberite tisti odstavek še enkrat, a poprej si denite mrzel obkla-dek okoli glave, da morete mirno in stvarno presoditi zmisel tistega odgovora. Kot svarilen zgled je omenjena neka vrsta upokojencev, ki je zgubila vsak višji življenjski pogled (»ki ne ve od dolgočasja kaj početi«) in se ukvarja z opazovanjem in vrdevanjem najnižjih opravil svojega telesa in kot poudarek nasvetu, naj mladenič obrne zanimanje kam više, je zapisana beseda mrhovina, kar naj pomeni toliko kakor kadaver. Ali poznate kateri boljši izraz za brezdušno telo? »Famozni* zdravnik doživlja zadoščenje, da pazno prebirajo njegove odgovore Slovenci vsevprek in vsak dobi v njih, ! kar išče: »Ata Narod« kakšno pikantnost, vi žali-| lev, ki menda ni prva v vašem življenju, drugi 1 časih ludi zrnce pouka in razvedrila.
Ne bi pa s tem mogel z absolutno guhmotjo doka Bati. da on ni oče.
Primorka. Odpoved dedni pravici. Na prigovarjanje domačih ste. bili prisiljeni odpovedati se dediščini, še predno ste bili polnoletni. Bili ste pa istočasno proglašeni za polnoletno. Sedaj vam je žal in bi odpoved radi preklicali. Ali je to mogoče? — Težko vam bo dokazati, da je bila odpoved prisiljena. Zakon ravno zato predpisuje za takšno odpoved posebno obliko (sodni zapisnik ali notarski zapis), da sodišče odnosno notar pazi, da se odpoved izvrši brez vsake tile prevare ali zmote. Gotovo ste bili tudi zaslišani, zakaj se odpovedujete in ste navedli razloge. Odpove se dedni pravici lahko vsak, kdor je upravičen razpolagati s svojo imovino. Ker ste bili istočasno proglašeni za polnoletno, ste se lahko odpovedali dedovanju. Iz navedenih razlogov je zelo malo verjetno, da bi uspeli z eventuelno tožbo, s katero bi zahtevali razveljavljeni« odpovedi.
Oporoka brei prič. J. K. 3. Ako sami spišete in lastnoročno podpišete oporoko, je veljavna brez prič.
Šolnina. J. M. Vprašate, kako bi mogli doseči oprostitev šolnine na univerzi, ker je oče ne more plačati. — Zakon pravi, da se na univerzi le tedaj šolnina ne plačuje, če dijakovi starši plačujejo manj nego 300 Din davka na leto. Drugače vam pa po našem mnenju ne bo mogoče doseči oprostitve.
Dopolnitev dednega deleža. N. P. T. Oče se je 1. 1932 vnovič oženil in izročil posestvo ženi. Otrokom, ki jih je pet. je zapustil le majhne deleže. Sedaj je oče umrl. Ali se da testament razveljaviti, da bi otroci dobili večje deleže? — Ako testament povsem odgovarja zakonitim predpisom, se ne bo
dal razveljaviti, pač pa otroci, ki se čutijo prikrajšane, lahko zahtevajo dopolnitev dednega deleža do višine nujnega deleža. Ako je pet otrok in očetova žena še živi, znaša zakoniti delež otrok tri dvajsetine vrednosti očetove zapuščine, nujni delež pa polovica tega.
Nnjni delež. Š. A. B. Edini sin je v skrbeh, dn ne bi oče vsega premoženja izročil ženi, s katera ae je vnovič poročil. Koliko mora zapustiti edinemu otroku. — Otrok ima pravico do nujnega deleža, M znaša po zapustniku, ki ima ženo in enega samega otroka, tri osmine vrednosti zapuščine.
Nezakonski otrok. V. F. Š. Nezakonski otrod nimajo pravice do dedovanja po očetu. Pač pa mo rejo po materi in materinih sorodnikih enako dedo vati, kakor zakonski otroci.
Iitirjevanje dolga. I. M. L. Če dolžnik noče vrniti dolga, pač upniku ne bo kazalo drugega, kakor da ga loži in nato zarubi njegovo plačo. Tožiti ga bo treba pri sodišču njegovega bivališča. Ker je upnik v inozemstvu bo najbolje, da izroS. iztirjanje odvetniku v kraju tožnikovega bivaliSča.
Oprostitev vojaščine. C. M. Š. Ne moremo Is dopisa presoditi, če ima nečak pravico do oprostitve, ker ni navedeno, koliko davkov plačuje oče in če je še kdo, ki je za delo sposoben, pri hiSi. Naj vloži prošnjo na poveljstvo vojnega okrožja, da bi bil še nadalje oproščen.
Narednik ali »gospod narednike. H- A. J. Po službenem pravilniku niso bili dolžni častniki e. in kr. armade službeno nagovarjati narednika z besedo »gosjx>d< narednik. — Čudno je, da se najdejo I ljudje, k' se v sedanjih resnih časih ženejo za namišljene pravice, od katerih nihče nima nikakega t haski
Kmetijski nasveti
Pravni nasveti
Neopravičena sahteva J. S. M. Od leta 1928 ste v trgovskih zvezah z neko tvrdko, ki vam je redno pošiljala blago, vi pa ste redno plačevali fakture direktno tvrdkii. Sedaj terja neka banka od vas plačilo vseh dobav, češ, da ste morali fakture poravnati le banki na račun tvrdke, ne pa naravnost tvrdki in vam grozi z tožbo. — Če niste bili nikdar obveščeni, da je tvrdka prostovoljno odstopila svoje terjatve banki, oziroma, da 90 bile tvrdkine terjatve sodnijsko zarubljene v korist banke, potem ste smeli vaše račune poravnavati naravnost tvrdki. če imate dokaze o plačanih računih, vam banka tudi s tožbo nič ne more. — Zahtevani znesek za enkratno informacijo se vam zdi visok. Zahtevajte, da sodišče odmeri stroške in te pla-Sajte.
Izročilna pogodba in dolžni delež. J. I. S.
Oče treh živih otrok in pok. sma, od katerega ima vnukinjo, je izročil posestvo sinu, sebi pridržal gospodarstvo do smrti, ob smrti pa ima sin-pre-vzemnik izplačati bratu in sestri po 10.000 Din dote. Pokojni sin je bil med vojno odpravljen od hiše, a vendar zahteva sinaha za svojo hčerko — vnukinjo izročitelja — isto tako doto, kakor jo bosta dobila brat in sestra njenega moža. — če pokojni sin ni dobil od očeta, ko je bil odpravljen od hiše, niti toliko, kolikor znaša dolžni delež, potem lahko vnukinja po smrti starega očeta zahteva še tekom S let dopolnitev dolžnega deleža.
Koliko maša nujni delci? V. B. IP. Za nujni «11 dolžni delež določa zakon vsakemu otroku polovico tega, kar bi mu prij>adlo po zakonitem dednem nasledstva Ako ste štirje otroci in je očetova žena fe živa, bi po zakonitem dednem nasledstvu pripadla ženi ena četrtina zapuščine, otrokom pa ostale tri četrtine po enakih delih; vsak bi torej dobil bi šestnajstine. Nujni delež ps znaša poloviro tega. kar ai boste sami lahko izračunali. Ako ste te dedi-
ščini odpovedali, nimate pravice do dolžnega deleža. Odjjoved se ne da preklicati enostransko, ker je to pogodba z zapustnikom. Za veljavnost te pogodbe je treba notarskega zapisa ali posvedočeuja v sodnem zapisniku. Če je testament napravljen pri notarju, gotovo odgovarja vsem zakonitim predpisom in ga vam bo težko izpodbijati. Sicer pa vse svoje zahteve in ugovore stavite pri zapuščinski razpravi.
Apnonica r gosdu. K. J. L. Ni nikjer predpisano, koliko mora biti apnenica oddaljena od sosedovega zemljišča, vsekakor pa toliko, da soseda ne ovira bistveno pri rabi njegovega zemljišča. Od javne ceste mora biti oddaljena apnenica vsaj 20 metrov. Ako so upravičenci do sedaj preko vašega sveta vozili samo les in steljo, bi vožnja apna iz nove apnenice pomenila razširjenje služnostne pra-vioe pota, česar niste dolžni odpustiti. Če ne boste mogli tega zlepa zabraniti, boste morali pa tožiti.
Alimentacijn. P. M. L. Ker je sodba, s katero je bil nezakonski oče obsojen na priznanje očetovstva in plačevanje alimentacije. pravomočna. mu pač ne kaže drugega, kakor v redu plačevati, da se ne bo preveč nabralo. Glede enkratne odpravnine naj stavi predlog pri sodišču. Nobeno sodišče pa po našem naziranju ne bo moglo potrditi poravnave, glaseče se na 3 do 4000 Din odpravnine, ker e tem zneskom ni mogoče vzdrževati otroka do časa ko se bo mogel sam preživljati. Zato naj takega predloga sploh nikar ne stavi. Tudi naj opusti misel, kako bi se znebil premoženja, ki ga pričakuje od staršev, samo zato, da se izogne plačevanju preživnine. Takšne pogodbe v škodo upnikov se namreč lahko izpodbijajo. Preiskava krvi je dokazno sredstvo, ki bi ga bil toženec lahko predlagal v pravdi.
Kmet. opravila v prihodnjih štirinajsti dneh
Na domu in okrog doma. Pripravi drva za domačo kurjavo za vse poletje, ker ni za to časa poleti, ko je tu vse polno drugega dela. Poskrbi si stavbni materijal za morebitne poprave in prezidave na poslopjih; hlevske prostore bo treba pobelili, kakor hitro bo v to ugodno vreme. Popravi in uredi ograjo na tekališču za živino m drugod, kjer je ograja potrebna. V shrambah pre-birai krompir in druge okopavine in zrači shrambe ob primernem vremenu.
Poljedelstvo. Dnevi sc daljšajo in solnčni žarki postajajo od dne do dne močnejši. Zemlja sicer še < edno ždi pod belo odejo, vendar se že obuja k novemu življenju. Tudi poljedelec mora vse pripraviti za spomladno seter. Pregledati je še enkrat pluge in sejalne stroje, brane in kultivatorje, mo-tik« hn lopate ter drugo orodje. Vse je očistiti in namazati, da bo ob času uporabe v redu. Njive 60 itak že določene za posamezne kulture. Poskrbeti je za seme ovsa, ječmena, detelje, trav, stročnic, krompirja in drugih rastlin. Seme je prečistiti in sortirati na trijerju, po potrebi tudi dvakrat, kajti za setev ni 6eme nikdar predobro. Kdor se ie namenil gnojiti z umetnimi gnojili, si jih mora pravočasno preskrbeti, predvsem superfosfat za ozimine in jarino. Takoj ko vreme dopušča, je pregledati ozimine, če niso trpele vsled zime. Ob suhem vremenu je pšenico pobranati; če jo je mraz privzdignil, z valjarjem potlačiti; če je redka, jo pognojiti z gnojnico ali čilskim solitrom. Dokler je zemlja mokra, ni opravljati na njej nobenega dela, da ie ne pokvarimo. Pripraviti se moramo tudi za bra-nanje in gnojenje travnikov.
Živinoreja. Po hlevih in svinjakih je v tem času polno mladih živali, telet in prašičkov. Je pa tudi tukaj doba plemenitve. V tem času mora biti živinorejec še posebno oprezen in razsoden, ko odloča in odbira živali za nadaljnjo plemensko rejo, da pride po pravilni odbiri do čimbolj tvorilnih in dobičkonosnih živali in da postane njegov hlev čimbolj dooosen. Napolni najprej svoj hlev z dobrimi plemenskimi živalmi in kadar zadostiš tej svoji potrebi, potem šele začni prodajati plemenske živali. Pa tudi tedaj se drži pravila: najboljše živali odberi za lastno izpodrejo, šele kar ti ostane od najboljših, prodaj najboljše za plemensko rejo, vse druge preostale živali pa uporabi ali pa oddaj za pitanje itd. Nikdar ne ravnaj nasprotno. Živinorejec, ki prodaja prvovrstne živali, predno jih ima že sam v hlevu v zadostnem številu, škoduje samemu sebi in svojemu imemu, Živinorejec, ki proda najboljše živali in rabi slabejše za nadaljnjo plemensko rejo, gre s svojo rejo rakovo pot. — Pripuščaj svoje plemenske živali le k priznano dobrim plemeniakom. Kdor tega ne upošteva, škoduje svoji reji in svojemu žepu. Le če plemeni« natboljše z najboljšim, lahko pričakuješ najboljše. Prav zato, ker so cene za živino nizke, moraš polagnti največjo važnost na prvovrsten plemenski materijal. — Polagaj skrb na pravilno vzrejo in krmljenje telet in prašičkov, še doječo svinjo krani dobro, da se bodo mladi prašički krepko razvili. Imej pred očmi, da mora doječa svinja n. pr. z desetimi prašički doprinesti približno isto kakor krava, ki molze okrog 18 Ktrov mleka na dan. Mladi prašiček potrebuje povprečno 1 liter mleka dnevno za dobro prehranitev. V svinjskem mleku pa je približno dvakrat toliko redilnih sinovi kakor v kravjem mleku. Poskrbi, da imajo prašički v hlevskem kotu po nekoliko sveže in čiste zemlje, lesnega oglja ter peska, da lahko poljubno rijejo po teb snoveh in si iščejo v njih zlasti fosforovokisle soli, ki so potrebne za raščo kosti. — Zbiraj jajca za valjenje od najboljših kokoši-nesnic, hrani jih v hladnem prostoru in obračaj vsak dan, dokler jih ne podložiš.
Sadjarstvo. Obrezuj sadno drevje im izčisti pre-goste veje, zamaži rane 6 cepilno smolo. Snaži mah in lišaje z jekleno ščetko, strguljo ali drugim primernim orodjem. Nadaljuj s škropljenjem sadnih dreves z 10% karbolinejem ali arborinom. Približal se je že čas pomladanskega cepljenja. Kdor si je pravočasno poskrbel cepiče od krepkih zdravih in dobro rodečih dreves, ki so že nekoliko starejša, bo lahko dosegel s cepljenjem dobre uspehe. Na zabi tudi na okopanje in gnojenje sadnega drevja.
Vinogradništvo, Marec že zahteva delo v vinogradu. Nadaljuje ee rigolanje za nove trtne nasade. Pripraviti je kolje za trte. Da postane bolj trpežno in ne gnije, ga je par dni namakali v 5% raztopini modre galice. Pa tudi režnja trt že začenja, takoj ko vreme to dopušča. Zadnji čas ie. da narežemo cepiče najboljših trt, ki smo jih že lani ob trgatvi [ zaznamovali. Tistim divjakom v vinogradu, ki jih : mislimo cepiti v zeleno, in šmamico, ki jo nameravamo preceprti, pustimo !e po eno oko, ki naj bo obrnjeno navpično. Ko so trte obrezane in povezane, začnemo s spomladno kopjo. Pregloboko pa n« smeo kopati in tudi gnoja ne pregloboko spraviti v zemljo, ker slabo učinkuje. Rosne korenine o4> deblu blizu vrha je pri kopanju odstraniti. Pobrigati sc je že sedaj za modro Šalico in žveplo, da bo pri roki, ko ga bo vinogradnik rabil.
Kletarstvo. Skrbeti je za red in snago v Meti.
Ob lepem vremenu jo je prezračiti, vina pokušati, če nimajo kakega pogreška, sode dopolniti z zdravim dobrim vinom in jih nato dobro zamaSHL Če imamo čas in se nam zdi potrebno, lahko ob ugodnem vremenu pretakamo vina, ki so ostala na drožeh. Odrabljeno vinsko posodo operimo, osušimo i«i jo zažvepljamo z žveplenim zakadom ter jo dobro zabijemo.
Vrtnarstvo. Vsak lep dan je uporabiti za pripravo vrla. Kjer ni bilo še mogoče urediti toplih gred, je sedaj zadnji čas. Vanje posejemo zgodnjo solato, redkvice, kolerabe, ohrovt in drugo boli občutljivo zelenjavo in cvetlice. Tople grede i« zmerno zalivati, če solnce premočno sije na steklena okna, jih je privzdigniti, da premočna toplota pod steklom ne spari mladih rastlin. Ne pozabimo jih pa zvečer zopet zapreti, da nočni mraz ne škoduje, te jeseini na vrtu prekopana zemlja se poravna in poseje peteršilj, korenje, grah, špinačo in drugo zelenjavo.
Vprašanje: Imam dve piški sive barve. Prilagam perje teh pišk. Tu jim pravijo, da so italijanke. Prosim vas, da mi odgovorite, prvič, kako se pravilno imenujejo te piške, drugič, kako in po čem se loči petelin od piške, tretjič, ali je mogoče križanje n. pr. s štajersko pasmo? V. K. — J. p. R.
Odgovor: Sodeč po peresu, ki ste ga doposlal, in po označeni sivi barvi spadati vaši piški k pe-gatkam Ibiserkam). in sicer k navadnim pegatkipjj. Glavna ali osnovina barva perja pegalk je siva aH črnomodra in v tej so posejane bele pege (biseri), po katerih so dobile pegalke (biserke) svoje ime. Pegatke so doma v Vzhodni Afriki. Najbolj razširjena in znana je navadna pegatka. Goji se pri nas in drugod radi izredno okusnih jajec in pa radi slastnega mesa. Mehko in fino meso mladih pegatk sliči mesu jerebic in fazanov. Samec in samica dosežeta velikost sredinje težke domače kokoši. Samec je navadno nekoliko večji od samice. Za pe-gatke je glava značilna. Na temenu gole glave je trd čeladi podoben izrastek (rožiček), ki je pri mladih živalih rdečkasto-rožene, pri starejših pa temne roženo-sive barve. Roženosiv kljun je na konici rdečkast. Oči so temnorjave. Lica so modri-kastobela. Rdeči podbradek je širok, zlasti pri samcu precej dolg in mesnat. Gornji vrat je brez perja, na spodnjem vratu »n gornjih prsih je perje sivovijoličasto in brez belih peg. Ostalo perje ie na spodnjem telesnem delu bolj temno, na zgornjem delu pa bolj svetlo modrosivo ter posejano z manjšimi ali večjimi belimi temno obrobljenimi pegami, ki se na nerazprostrtih pero tih zlivajo v ozke bele proge. Pri mladih živalih so noge rdeče, ki postanejo pozneje roženo- ali skrilastosive, — Spol se po zunanjosti ne da zanesljivo določiti, ker samec nima ostrog na nogah. Na splošno je navadno nekoliko večji in se nosi bolj pokonci kakor samica. Samčev podbradek je bolj živordeč in nekoliko daljši. Vse to pa še ni nikaka zanesljiva razlika med samcem in samico. Edino zanesljivi znak med samcem in samico je glas ali klic. Samčev klic izzveneva nekako v »raček, račekekekek —• ek — ek* ali »četerek — četerek — kek — kek
—	kek«; pri samici je klic dvozložen »glokaht« ali »pajad«, ki je na koncu vedno zategnjen v višino.
—	S križanjem (pegatka samec X domača kokoš ali domači petelin X pegatka samica so se vzgajali ali se dajo vzgajati mešanci (polulani). Vendar pa takšno križanje nima praktično gospodarskega pomena, ker se je izkazalo, da so mešanci nerodovitni.
F. I, — R. — Smemo li sejati oves po ovsu? —
Lani ste posejali oves in vanj deteljo. Oves je pa polegel deteljo in zamoril. Letos nameravate na isti njivi isto posejati, pa vam sosedje odsvetujejo, češ da oves na istih tleh drugič ne uspeva. — To je malo verjetno, kajti izmed žit je oves tisti, ki še najbolje prenese lasten predsadež. Toda paziti morate, kako ga sejete, da 6e vam ne dogodi isto kakor lani. Vi ste gotovo oves pregosto posejali na dobro zagnojeno zemljo, toda brez superfosfata, vsled tega se vam je bohotno razvil, ne da bi s( mogel utrditi slame. Posledica je bila poleganje in zamorjenje detelje. Svetujemo vam, da potrosite letos na poldrugem hektarju njive 400 kg superfosfata, nato zaseiete oves, toda bolj na redko, in vanj deteljo. Prepričani smo, da dobite na zrnju in slami bogat pridelek ovsa in krepko razvito deteljo.	Lng. R. L.
R. K. — L. — Dosetev domače detelje. — Laneka domača detelja vam je ostala redka ter pokazuje polno pleš. Škoda se vam zdi jo preorati, ampak bi jo rajši dosejali. Katere detelje ali trave so za to primerne? — Težko ie pomanjkljiva dete-ljišča tako izpopolnili, da bi se doseglo polno košnjo. Manjkajočo deteljo nadomestimo lahko samo $ takimi travami, ki hitro rasejo. Taka zgodnja trava je n. pr. laška ljulka, ki hitro dorašča, se močno obrašča ter da že v prvem letu bogato košnjo. Tudi se dobro ujema z domačo deteljo, s kalero skupno nudi obilno in tečno aveio ali pa suho krmo. Prazne pleše deteljišča prebranajte al: prevlečile z železimi grabljaml in poseite jih t laško ljulko, čim to vreme dopušča. Še boljSi uspeh closežete, če te pleše že prej pognojite z gnojnico, da bo trava buineiše rasla. To storite najmanj ' 14 dni ored setvijo, najboljše tako«. Ing. R. L
Čitatelj em »Slovenca" za n e del i o
L,. Bernard;
Čudno naključje
Kreti jc imel spretne roke, a je bil tudi jako potreben zaslužka. Četudi jc srečno pustošil žepe modnega sveta na morski obali, inu jc vendar narekovala nesrečna revščina sovraštvo do »ge.utlcmana Jimniyju«. Slednji je namreč nastopil kot nepošten tekmec, kajti tudi tatovi imajo lasten, dasi nezapisan obrtni zakon.
»To je žc res otl sile,t — jc nekoč potožil ženi. — *Ta Jimmy bi moral vendar vedeti, da mi ne sme hoditi v zeljnik. Kolikokrat sem danes po nepotrebnem v teknil roko v prazen žep. In vedno sem \idcl Jimmyja prav blizu. I-ahko sc mi je smejal, če me jc prehitel. Če bi sonel, takoj bi ga tožil radi umazane konkurence!«
>Veš kaj?« se je zamislila žena. »Ce ne gre drugače, pripravi mu past, pa se bo ujel.t
»Na kak način? sc je zanimal Fred.
>0, to je popolnoma preprosta reč. Francoska policija vendar nima zabeleženih tvojih osebnih podatkov. Spusti torej svojo najboljšo /.lato uro Jimmyju v žep, pokliči najbližjega stražnika ter ga ovadi pri policiji. Gentleman Jimmy bo najmanj za ŠMt mesecev zašit radi tatvine v prvorazreduem kopališču. Ti boš pa ostal nemoten.*
»Morebiti imaš prav,« je odgovoril Fred. »Premisliti si moram to stvar, ker tako res ne siue ostati.«
*
Med tem je pripovedoval Jimmy v skromnem letovišču v najbližji okolici svojemu ooelu, starcu s častitljivo anežnobclo glavo, kako mu Fred kvari obrt »Današnja mladina res ne kaže nobene podjetnosti in samostojnosti,« jo ogorčeno zaključil. »Ko sem bil jaz zelenec Fredove starosti, sem zapustil popolnoma sam rojstni kraj ter prav dobro zaslužil v Chicagu. No, in zdaj? Bes se je splačalo potovati v staro Evropo, da bi se me držal za suknjo ta lenuh. Ker je prelen, da bi si poiskal samostojen delokrog, hoče enostavno živeti z ženo vred na moj račun. Nesramnež!«
08e je sočutno gledal pridnega sina, ki ga je tako požrtvovalno zalagal z drobižem za obiske v igralnici. Sočutje je dobro storilo sinu, In je tarnal naprej:
»Ta promenada na obali res je zelo pripraven Irraj. Kako sijajno bi utegnil tod zaslužiti. A paglavec mi piha v kašo in vse pokvari. Ne vem, kaj bi vse dal, da bi se ga odkrižal.«
Stari gospod je nekaj časa molčal z zaprtimi očmi in potem odgovoril siuu:
>Jimmy! Jaz vem za sredstvo, če se le ne boš z bal. Na isti način sem pred leti uničil tekmeca, ki -mi je bil na poti v New Yorku. V kmečko uošo preoblečen sem ga zasledoval na ulici, mu podtaknil sveženj bankovcev in poklical stražnika. Poličem eni so jako dobro poznali mojega sovražnika, in jaz sem bil seveda zabeležil številke bankovcev. Kratkomalo je dobil eno leto ječe. Zdaj res nisva tako bogata, da bi razmetavala denar. A saj imaš zlato uro. Spusti jo Fredu v žep, obvesti poli-cemana. Freda bodo zaprli, ti pa boš kakor riba v vodi! «
»Oče!« je navdušeno odgovoril gentleman Jim-my. »Vi imate res glavo na pravem (oporišču. Ko sera vas peljal v Evropo, sem zadel glavni dobitek!«
★
Fred se je potikal po obali in je bil jako slabe volje, Jezilo ga je namreč, da ni smel izrabiti gneče, čeprav je srečal toliko premožnih gostov. A ta večer je sklenil obračunati s sovražnikom in je moral opustiti vse drugo. Gentleman Jimmy bo seveda tajil svojo krivdo, in je res vedno dobro oblečen. Ni izključeno, da bo hotela policija pregledati tudi njegove, Fredove žepe. Vsled tega jih nocoj ni maral obtežiti s tujo lastnino... iPo daljšem tavanju je naposled zagledal obsovraženega tekmeca poleg nekega bara. Pisano 6e je ozrl na njega in mu pričel slediti. Kmalu sla dospela v gnečo. Množica se je zbrala okoli dalmatinskega krošnjar ja, ld je v komični spaoeni francoščini priporočal svoje ceneno blago. V tem trenutku je
Fred naglo spustil svojo zlato uro Jimmvju v žep. A v istem trenutku ga jc Jimmy nepričakovano sunil v bok in vljudno dejal: Oprostite! S tem je Fredu srečno podtaknil svojo uro.
Fred ga je surovo zagrabil za roko. »Počakajte, prijatelj, 8e ste tako vljudni! To pot ste bili premalo spretni in sem vas zasačil v pravem trenutku.« Takoj je poklical stražnika. Jimmy si jtf na tihem krčevito otipal žep: »Ali tako! To pa je res nezaslišano. Gospod stražnik! Ta žepar mi je pravkar izmaknil drago zlato uro, ki jo med brati vredna 3000 frankov!«
Stražnik je stopil bliže in vprašal, kaj se jc zgodilo?
»Nesramno sleparstvo!« je odgovoril Fred. »Ta mož me je hotel okrasti. Čutil sem njegovo roko v svojem žepu in takoj videl, da nimam več ure.«
»Gospod stražnik! Ta cigan se laže. Izginila je moja, najmanj 3000 frankov vredna ura, in jaz vem, da je tat samo on.«
»Gospod stražnik! To jc podlo obrekovanje. Ponavljam, da sem skoro videl, kako mi je ta žepar vtaknil roko v žep. Ta žep je zdaj prazen. Moja ura jo zlata in zaznamovana z mojo začetnico »J«. Če jo bosto našli, boste sami vedeli, kdo je kriv. Preiščlte, prosim, takoj tega moža na stražnici!«
Stražnik jc pogledal oba razjarjena glaspa Američana. Prav slabo je razumel njuno francoščino in videl, da bi se bila najrajši stepla.
»Gospoda, sledita ini oba,« je rekel. ★
Stražnik jo javil dogodek policijskemu nadzorniku. Ta je obvladal angleščino, in jc razgovor takoj postal živahen.
»Gospod nadzornik!« je vpil Jimmy, »temu se bodo vendar krave smejalel Jaz sem okraden, in zdaj meni pravijo, da sem jaz tat. Preiščite rajši tega možak
»Samo vi ste žepar!'. je odgovarjal Fred. >Kje pa je moja najmanj 3000 frankov vredna ura? Preglejte takoj njegovo žepe!«
»Tiho, gospoda!« je strogo zapoveda) nadzornik in velel stražniku, da bi preiskal oba Američana.
Stražnik je odpeljal dvojico v preiskovalno sobo. Četrt ure pozneje so prišli vsi trije nazaj. Fred in Jimmy sta imela jako začudena in nezadovoljna obraza. Stražnik je kratko javil, da ni našel v nobenem žepu nobeue ukradene ure. Nadzornik jo sklenil, da se jc moral zgoditi nesporazum in naznanil sovražnikoma, da sta prosta. Odšla sta iz hiše in takoj izzivalno obrnila drug drugemu hrbet. Fred je odkorakal ua desno dočim je krenil Jim-my na levo... Med tem se je povrnil stražnik, ki jo oba odslovil, k svojemu predstojniku.
»Čudno naključje!« jo pripomnil nadzornik. »Nekaj tu ni v redu. Eden od njiju je sicer boljše oblečen kakor drugi ,toda oba sta izven suma.'
»Tisto že!« jc pritrdil stražnik, oba sta izven suma. Najbrž sta tudi šele pred kratkim dospela k nam, ker ju nisem srečal nikoli poprej. Kako je vroče nocoj.« Stražnik je privlekel iz žepa robec, tla bi si obrisal zuojno čelo in nenadno v nepopisnem začudenju izbuljil oči. >Tristo zelenih, kaj pa to pomeni?« Privlekel je iz žepa in molče pomolil ostrmelentu nadzorniku obe pogrešani zlati
H. Gljmn - Ward:
Skok na življenje in smrt
(Konec.)
»Izkopala jih bom, morda je peč še toliko topla, da se bodo stajalo in posušile.« In vzela je nož in pokleknila in začela sekati v led.
»Zastonj! Peč je že popolnoma mrzla. Zmrznili bomo!«
Tn res, peč se je ohladila že pred več urami, ogenj je že davno ugasnil. Oče in hči sta obupana zrla drug v drugega. Nalo je pa izpregovorila Maggie:
>Pojdite nazaj v posteljo, oče, poklicala bom Kurta, da gre v mesto ponjc.«
>Kaj, ta lenoba, saj bomo zmrznili, preden pride nazaj! Nič zajtrka, nič toplega .. .< ,je tarnal ubogi stari in šepal nazaj v posteljo, dočim si je Maggie oblekla kožuh in odprla vrata. Mraz ji je rezal v obraz kakor nož in kar sapo ji je zaprlo.
- Kurt,« je poklicala. »Kurt, vstanik
Prikazal se je na vratih senika.
>Oh, Kurt, ogenj je ponoči ugasnil in niti ene vžigalice ni v hiši. Dete jih jc vrglo v pomije, kjer so zamrznile, zdaj pa jih niti olajati ne moremo!«
»Jej. jej, lo je pa slabo! Pojdem v Pa\v-hannac ponjc. Takoj sem pripravljen.Maggie!
»Zal mi je. da te moram prositi za to. Kuri. V tem mrazu, tako daleč in brez zajtrka!«
Kaj lo, Maggie! Še veliko več hi stori! tale in za male, če bi moeel. Ze grem, Maggie.«
Da bi mogel leteti
Šel je doli v drvarnico in si pritrdil smuči. Za jermene je porabil stare vajeti in drogova si je bil že prej omislil.
>Ali si se toplo oblekel, Kurt?« ga je vprašala Maggie, vsa v skrbeh in zrla nanj, ko je prišel v kuhinjo povedat, da odhaja, in da naj nikar ne skrbi, ker bo kmalu nazaj.
Smehljal se je, ko jo je nežno potegnil k sebi iu jo poljubil. Pn kaj ni že zopet pri-krevsal stari Keller in zarcutačil: »Ti, Kurt, pusti mojo hčer pri miru in glej, da sc odpraviš na pot!<
Kuri Si je potegnil kučmo čez ušesa in temna kožuhoviua .je delala modrino njegovih oči, ki so se še vedno smehljale, še modrejšo. Skočil je k vratom in odšel. Maggie je pa skoz okno opazovala njegovo mlado, junaško postavo, kako lahno je oddrčula na smučeh, dokler ni izginila.
Smuči so šle, da je l>ilo veselje iu z dolgimi krepkimi koraki sc je poganjal po snegu, da je vse kar pršilo okoli njega. Dvajset milj od Pavvbannaca, dvajset dolgih milj! Lahko bi napravil to pot v eni uri. tla jc bila že prej i zglajen a otl smuči: na novo padlem, kepastem, /.mrzlem snegu bo pa rabil trikrat toliko.. Vrh tega je bilo še tema.
Vlnrl lom ic\ rl t*iwt,i., »,., f, «,.»<« r\i.pTAlioiMiln
.........■• j.............. '."> ■ ■...................
in zmrzovala, stari nadložni farmar, bolna
žena v postelji in otroka in Maggie, njegova Maggie.
Premišljeval je. kod bi šel. Moral bi ili ob reki, ki se vije v neskončnih vijugali sem in tja in skoraj oklepa hrib, ki čepi med Patvhannacom in Kellerjovo farmo, za katero se razprostira neizmerna prerija.
Da bi vsaj čez reko mogel! A vedel je, da ne more, dasi ni široka, kor teče po globokem jarku skozi nekakšno sotesko in so ji bregovi strmi in nedostopni, sami nevarni prepadi in se venomer lomijo. Tu nc more splezati doli, ne da bi tvegal življenja, pa nc samo svojega, ampak tudi ono družine, ki zmrzuje in čaka nanj.
Da bi mogel ta hrib preleteti kakor ptič! Ko je tako oral po snegu navzgor, pri čemer je napenjal vse sile, se jc naenkrat na glas zasmejal: »Seveda hi lahko preskočil reko!« Blizu Kellerjeve farme jarek namreč morda ni širji kakor sto petdeset čevljev, morda par čevljev več ali manj. To za Kurta, ki je bil v svoji domovini prvak v skoku slo devetdeset čevljev, ni nič! Ce tega ne zmore, ni Kurt Jferggelseu; zlasti še, ker bi sc v dolgem zaletu lahko spustLI z vrha strmega hribn in ker leži Pavvhannac precej više kakor farma.
Blizu farme je ta jarek morda Iri sto čevljev globok. A kaj za to! Čeprav bi bil tisoč, bi sc zagnal čezenj k,akor ptič. To hi vendar družini prihranilo cele ure zmrzovanja.
Smehljal se je in dr&il In za trenutek ves blažen užival smučanje in zimsko krasoto.. To mu je bilo v krvi, to naglo, gladko, dražestuo drčanjc po snegu ki jc škripal pod smučmi in tu še bolj navduševal. V jutrnji zori je hitel po snežnih poljanah, koder ni bilo žive duše razen njega, iu koder "i bilo slišali drugega kakor škripanje snega pod smučmi.
Zivlienre ie zastalo
Na f rmi so od mraza skoraj otlreveneli. Otroka sla se v postelji tiščala kakor preže bajoči ptič.ici, noska sta jima bila žc kar modra iu hotela sla zajtrk. Mlada mali pa jima ni mogla dali drugega kakor suh kruh, zakaj še maslo je zmrznilo.
Skodelico tople kave,« jc klicala bolna mati iz postelje.
k Pij mleko. mali. jc godrnjal stari Keller izpod odeje. To jc vse, kar lahko dobiš, dokler sc ne vrne tisti Kurt.
Poleg kruha so imeli za zajtrk še ledeno mrzlo mleko, po katerem pa so od mraza le še bolj trepetali. Začelo se je. danili. Sc celo ure ho treba čakati iu zmrzovati, dokler sc Kuri ue vrne. Maggie je računala, da bo prišel šele pozno popoldne. Ali ga bodo dočakali?
Maggie jc svojo mater pokrila še z eno odejo iu položila časnike vmes, da I>i zadrževali uhajanje toplote in jo skrbno zavila. Stara žena jc pa ječala, da jo kosti bole in stokala, da sc ji roke nočejo in nočejo ogreli.
»Tudi moja kolena ne,<; je tožil Keller. '•Zalo hom pa rajši vstal in malo okoli hodil.<
Iu tako so skušali na vse mogoče načine, kako hi se ogreli; hodili so sem iu tja in cepetali in si domišljevali, da jim je topleje. Jiiniuy je tudi vstal in tekal in skakal gori in doli; on je še najmanj zmrzoval; mala Doris jc pa jokala. Uboga mati jo jc drgnila s svojimi trdimi premrlimi rokami, pa seveda brez uspeha. Ko je sonce vzšlo, /.mrzlemu svetu nj prineslo toplote in dobrote. Videlo se je, kakor tla jc življenje zašla lo.
Počasi so sc vlekle ure, polne trpljenja in vsako uro je družina prenašala teže, vsako uro se je manjšala njena odpornost. Stara mati je poslala kar vsa topa in Irda, tako tla se ni mogla več geniti. Farmar je sede! v kuhinji, vsak ud ga je bolel. Solze so mu polzele po licu in mu tam zmrznile. Molčal jc. Zdaj ni imel več moči, da bi godrnjal!
Maggie, poosebljena potrpežljivost, je sedela v kuhinji pri oknu in stiskala k sebi Doris. Okoli sebe in deteta je ovila še odejo. Jimmy je letal okoli in od časa do časa se je pa zatekel k materi in zlezel pod odejo kakor pišče pod peroti koklje, da bi se scgrel.
Od ure do ure je bilo huje, od ure do ure so mraz teže prenašali. Ivako dolgo še?
Čudežni shoh
Maggie in otroka sta gledala skozi okno, ki jc zrlo na reko in pot, po kateri hi moral priti Kurt. Ali ga bodo dočakali? Kaj pa, če bi se mu kaj pripetilo?
Maggie so oči že kar bolele, ko je neprestano strmela ven, v bleščečo se snežno nc (zmernost in na visoki hrib, ki se je iztegoval proti modremu nebu, in na katerem je bilo samo nekaj dreves, ki so pa bila globoko v suegu. Tam gori jc moral sneg biti deset do dvanajst čevljev visok.
Edina črta. ki je rezala vso tisto belino, jc bil strm breg jarka, ki je kazal, kod sc vije reka ob vznožju hriba. Od ondod sc je spuščal svet doli proti farmi.
Maggie sc je obrnila od okna, ker žc ni mogla več gledati. Saj ho od bleščečega sc snega še oslepela!
Glej. glej, inati. lain na hribu!« jc vzkliknil Jimmy, ki je na šipo pritiskal obraz Poglej listo črno lam gori! To ni drevo, premika se
Živo so gledali gori. V premrlem svetu se ni nič gibalo kakor samo tista mala črna lisa, daleč uori vrhu hriba. »Saj res, premika se in prihaja doli. jc potrdila Maggie.
Kaj more lo hiti? Žival?
»Kako naglo prihaja tloli, silno naglo! '•'o n c* uifjep !t»!i « hodili tako hitro .
ni
»Pa vendar... to jo človek... glejs kako kakšenkrat izteguje roke... ne, zdaj mu zopet padajo... iu ... na smučeh je! Mož — smučeh... Kurt je! Kurt! Oh, Kurt je!«
Zdaj se je stari Keller, ki je bil že ves hripav, oglasil: »Ta prismoda prismojena! Z našimi vžigalicami in vsem, kar nosi s seboj oh, ta bedak!«
Maggie je pa poznala svojega Kurta. On bil mož, ki bi delal neumnosti in tvegal <1111, kjer jo to nemogoče, zlasti pa ne zdaj, ko jc vedel, kaj vse je nn kocki, da gre za draga uiu življenja. Ne, gotovo ima načrl, ki ga je trezno premislil. Zrla je skoraj brez sape skozi okno.
In prihajal je... hitreje in hitreje, bliže in bliže.
»Glej, kakor pšica leti doli . . . cele milje v minuti!«
»A zdaj bo pri jarku... oh...« je za-pila Matrgic in zailitela, »moj Bog. pri jar-u... ali je pozabil? Oh...«'Krik ji jc zastal v grlu, sklonila se je naprej in strmela Vsi so strmeli in zadrževali sapo. Z vedno večjo naglico, več knkor eno miljo v minuli, res kakor krogla, ki jo izstreliš, se je bližal robu prepada.
A on je dobro poznal svet. »Tam ob jarku,« dobro se je spominjal, »je nekaj jardov ravnine in to mi ho služilo kot zalet.<
Z nepopisno naglico je drčal zadnjih sto jardov; zdaj je bil na ravnini ob robu jarka... zletel je v zrak z iztegnjenimi rokami kakor plavač, mirno v popolnem ravnotežju z nekoliko naprej sklonjenim telesom.
Opazovalci so ga videli, kako je za trenutek plaval visoko v zraku kakor velikanski plič. Zadrževali so sapo iu niso vedeli, kaj sc ho zgodilo, niti niso imeli časa. tla bi ugibali. Videli so ga, kako je plaval čez tisti strašni prepad z razprostrtimi rokami kakor orel s perutmi... Zdaj veličasten skok... in žc jc varno pristal na drugi strani. Slišali so udarec smuči, ki so ostro priletele na trdi sneg. Videli so ga. kako sc jo spuščal naprej tloli ob pobočju, šp vedno v besnem tempu, nakar sc je zasukal in ustavil, ne da bi se lc za prst pripognil.
Solze olajšave so tekle po licu mlade žene. Stari mož je pa bil še vedno naprej sklonjen in. še vedno jc strmel s široko odprtimi očmi ui ni mogel verjeti, da je lo, kar vidi, resnica. To jc čudo, ki ga v svojem življenju šc ni videl in lo jc storil mož, ki ga jc imel za bedaka.
Šc vedno so sedeli tam, kakor ukovaui, trdi otl mraza in očarani od čuda, ko je stopil Kurt v kuhinjo in prinesel s seboj novi dih življenja.
>Prinesel sem vžigalice,« je rekel preprosto in skromno. »Rezal sem jo tako hitro kakor sem mogel. Bal sem se, da boste zmrznili.«
Ko so šc vedno slrmeli vanj brez besed kakor v nadzemsko bitje, je šel naravnost k peči in liho so ga gledali, kako jc prižigal papir iu suhe smolnate trske in postavil lonec na luknjo.
Kmalu je glasno iu veselo plapolal ogenj, blaženi glasovi za premrlo družino. Zrak se je začel ogrevati, njihovi premrli udje tajati iu nazadnje sc je začel širili močen, prijeten duh po sveži kavi. Za ubogo Kellerieo šo pa napolnili termoforke z vročo vodo in jo z njimi obložili.
Nazaduje je stari Keller vstal in stegnil roko proli Norvežanu.
Kurt. hvala — hvala Ii, Kurt! Ti si dober fant, najboljši fant. Ce hočeš Maggie. lc vzemj jo iu ...« in obrnil sc je in leseno od-šepal k svoji ženi.
»Videli smo ga, kako je delal,« ji je pravil. »Nikoli ue bi tega verjel, a videl sem na lastne oči. Pa nikdar ni nič rekel, dn kaj zna! Nikoli mi ni rekel besede o tem! Kaj praviš, mama, midva pojdeva v mesto in si lam napraviva tlom, kaj? In pustiva farmo našemu Kurtu. l,ahko vzame Maggie. če jo hoče. To je mož, to! Nikdar še nisem vitle! takega! Pa nikdar nič ni zinil o temi«
V kuhinji je pa Maggie slonela na Kur-tovih prsih in od sreče jokala.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NCDI PO IZBEDNO UGODNIH CKKA»
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISRARNB PBEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 II. NAD8TROPJB
B. Manuel:
Zobovje filmske zvezdnice
Ker je znamenita filmska zvezdnica odklonila poročevalčev obisk in se branila, da bi na iskreno moledovanje podpisala svoje ime na par razglednicah, je bilo očito, da je resno bolna. Nahajala se je v docela nerabnem stanju. Boleli so jo namreč zobje. Spodnjo čeljust ji je spreletalo zbadanje, ki mu nobene slovite tablete in niti sam jod niso mogli do živega.
Ko je bila preizkusila vsa bolečina lajšu-joča sredstva, vse tinkture in maže, se je slednjič odločila, da pojde k zobozdravniku. Storila je to z zelo mešanimi čustvi.
»Prosim, izvolite sesti,« je dejal izredno | prijetno presenečeni zobozdravnik. Kajti prvič je bil deležen milosti, da je smel pogledati v usta slavne umetnice. Kdor ima le malo časa i aveličino, bi ga bil za ta trenutek zavidal.
Znamenita filmska zvezdnica se je na znanem stolu mirno in hrabro naslonila nazaj. Zdravnik se je oborožil s srebrnim zrcalcem in previdno ogledoval njene povečini prekrasne zobe. In ko je povrsti strokovno potrkaval po njih, je prevdarjal, kako bi to srečno naključje propagandistično izkoristil. Menil je, da je nujno potreben izdatnega zboljšanja dohodkov.
»Škoda,« je dejal nato in nabral obraz v skrbipolne gube. »Rad bi se bil izognil dretju, toda ta-le mora ven, brezpogojno.«
Slavna filmska diva, ki je bila iz občevanja z režiserji vajena hudemu, ni z nobeno besedico ugovarjala. Vprašala je samo: »Ali pa ne bo bolelo, gospod doktor?«
»Ce vas omotim, ne čutite nič.«
Omotil jo je. Potem je vzel klešče. Ob pogledu na to orodje je zvezdnico streslo, kakor da bi jo bolelo. V tistem trenotku je zahreščalo.
»Ga že imamo,« je rekel zdravnik in pokazal na nekaj belega. »No, ali je bilo hudo?«
»To ste pa res sijajno napravili,« je rekla igralka in si splaknila usta. »Najtopleje vas . bom priporočala.«
• • *
Kar se tiče propagandističnega izkoriščanja igralkinega zoba, je zdravnika še tisti večer obšlo znamenito razsvetljenje. Vzel je zob, položil dragocenost v svojo izložbeno omaro in z velikimi črkami napisal, da se je slavna zvezdnica priznalno izrazila o njegovem zdravljenju brez bolečin.
Prihodnje jutro se je že na vse rano zglasil neki gospod, ki se je izdajal za nabiralca redkosti. Da bi se čutil srečnega, je dejal, če bi mogel dobiti zvezdničin zob. Ta kos, je dejal, bi njegovo dragoceno zbirko zobovij, ki sega nazaj v 1. 1682., zelo obogatil. Dasi se je dal potem gospod spoznati kakor goreč častilec igralke in je bil celo pripravljen, da žrtvuje za dragulj neko vsoto, je zobozdravnik odvrnil:
»Dasi vašo željo docela razumem, vam zobu ne morem dati. Od njega je odvisen pro-speh moje prakse.«
Gospod pa se očividno na noben način ni maral dati brez uspeha odsloviti. Šel je tako daleč, da je začel celo groziti, da si bo predmet samolastno prisvojil. Zdravnik je menil, da ima pred seboj nepreračunljivega človeka, steklega zbiralca redkosti, ki je vsega zmožen. Zato se je zatekel k majhni potvorbi.
>Nekaj vam bom povedal,« je dejal, »izdreti sem bil moral dami dva zoba. Eden je bil kočnik.« Segel je v predal za izdrte zobe, Vzel prvega, ki mu je prišel pod roke in ga pomolil gospodu. »Tega bi vam mogel nazadnje prepustiti, dasi sem ga bil že obljubil nekemu prijatelju.«
»Ali je res lahko moj?« je ves blažen vzkliknil gospod. Motril je zob z nabiralskim navdušenjem. Potem je dejal iskreno prevzet: »Najlepša hvala, in če bi si dala vaša pacien-tinja še kdaj izdreti kak zob... sem vedno pripravljen .. .« Plačal je za dragocenost okrogel znesek, dasi ne ravno prevelik, in šel. • • •
Zdravniška praksa se sicer zaradi slavne zvezdnice ni izboljšala. A oglašalo se je na desetine gorečih častilcev. Hoteli so kupiti razstavljeni zob. Nekateri so v svoji omami trdili, da brez tega dragulja ne morejo več spati. Ce je zdravnik vsakemu izmed njih izročil kak zob iz svoje mnogoletne prakse, se je zgodilo to edinole iz človekoljubnih ozirov na nočni počitek sodržavljanov. Vsekakor je za to sprejemal denar, ker že drugače ni bilo mogoče.
Kmalu je prejel celo dopise iz drugih mest. Pošiljalci so se potegovali za nakup znamenitega zoba. Ni bilo nobenega dvoma, da zdravnik tudi teh ljudi ni mogel odgnati s pestjo po očeh. Tako je kmalu razdal vso zbirko zob, ki se mu je v teku dolgih let nabrala in ni bilo nobenega razloga, da bi si predčasno belil glavo zaradi možnih posledic tega svojega človekoljubnega početja.
Ko je zbirka pošla, povpraševanje pa še vedno ni ponehalo, je bilo treba dreti nove zobe. Seveda pa ni veliko takih ljudi, ki bi si dali radi izdreti zob. Zdravnik si je pomagal na ta način, da je obljubil, da bo za vsak izdrti zob dva druga brezplačno plombiral. To je pomagalo. Zobozdravnik je mogel zdaj skoro neomejeno zadostiti povpraševanju po igralkinem zobu. Vsega je prodal že 354 zob. In bi jih bil še več. Kajti to je bil zdaj njegov glavni dohodek. A temna kupčija je doživela nenaden konec.
Ne, da bi se bila zdravniku iznenada oglasila vest. Te sploh ni imel. Ampak čuden slučaj mu je vso reč temeljito spackal.
Neki poseben gorečnik je bil polagoma nakupil dvaintrideset igralkinih zob in jih spravil v stekleno omaro. Ob puščobnih večerih sedi s steklenico konjaka pred vitrino in ogleduje polnoštevilno zbirko zob z zelo mešanimi čustvi. Zelo mu je hudo, da je še čisto mladostna umetnica že brez zob in v obžalovanje vredni posesti umetnega zobovja. Vendar se je razočaranje običajno po petem šestem šilcu porazgubilo. Potem se je čutil umetnici tem vdanej-šega, ker je bil po vsej priliki edini človek, ki je razen njenega zobozdravnika poznal umetno resnico njenih ust. Zelo je pazil, da ne bi izdal komu te tajne njenega zasebnega življenja.
Tako so potekali ti večeri melanholičnega zbiralca v nekaljeni skladnosti, dokler ni nenadoma dobil po pošti triintridesetega zobu filmske zvezdnice. Tedaj mu je postala stvar grozljiva. Saj je vendar ugotovljeno, da ima človek samo dvaintrideset zob. Vsak nadaljni zob pomenja abnormalnost.
Hudo vznemirjeni zbiratelj kar ni mogel verjeti, da bi bilo pri tako slavni umetnici kaj takega mogoče. Nesel je njenih triintrideset zob v pregled strokovnjaku
Strogemu pogledu tega izvedenca dragocena zbirica ni mogla odoleti. Mož je izjavil, da predstavlja zvezdnica, če so ti zobje v resnici njeni, višek človeške abnormalnosti. Kajti zobovje je vsebovalo samo levih podočnikov kar pet.
To je človekoljubnemu zobozdravniku in njegovi kupčiji z igralkinimi zobmi slednjič in zadnjič zavilo vrat.
Šah
Nevoščiiiv zdravnik
(Vzhodna pravljica.)
Nekoč je živel car, ki je imel svojega zdravnika; ta je veliko znal, a bil je zelo nevoščljiv in ni maral niti sluge, da se ne bi kdo od njega kaj naučil. Bil je pa neki mladenič zelo bistre glave; ta se je delal muta-stega, šel po svetu sreče iskat, in prišel tudi k temu zdravniku. Ko je ta videl, da je mladenič mutast, je rekel sam pri sebi: Ej, to je sluga zame, in če se tudi nauči moje umetnosti, mi vendar ne more postati kos, ker je nem.« In tako ga je obdržal pri sebi.
Fant je ostal pri njem sedem let, in nihče ni opazil, da je znal govoriti. Zdravnik ni imel nobene tajnosti pred njim, tako da je postal učen kakor sam zdravnik in skoraj še bolj.
Car je imel hčer, ki je že dolgo zelo trpela zaradi glavobola. Tedaj je car ukazal zdravniku, naj stori vse mogoče, da jo ozdravi. Zdravnik pa je rekel carju: »Mogočni ear! njena bolezen je zelo huda; preostaja le še upanje rta eno samo sredstvo, ki ga moremo preizkusiti; a to je strašno; utegne tudi umreti za tem. Zato mi daj pismo, da mi ne storiš žalega, če tvoja hči — kar Bog obvaruj — umrje; potem liočem poizkusiti še to.«
Tedaj je car vprašal svojo hčer, ta pa je rekla: »Naj umrjem uli ozdravim, teh bolečin ne morem več prenašati.«
Car je dal zdravniku dovoljenje; ta se je s carjem in njegovo hčerjo zaklenil v neko sobo in vzel s seboj vse, kar je potreboval, slugi pa ni pustil, da bi bil zraven, da se ne bi tudi tega naučil; kajti bila je zelo redka bolezen. Sluga pa je silno želel, da bi se tudi tega naučil in si ni mogel kaj, da ne bi bil opazoval. Čisto tiho se je vzpel na podstrešje in napravil luknjo v strop, ravno toliko veliko, da je mogel videti, kaj ho zdravnik delal. Ta je položil carjevo hčer na mizo, jo trdo privezal, dn se ni mogla geniti, potem jo omotil, ji z zarezo razklal črepinjo in jo na čelu odprl. In kaj je videl? Hrošča, ki se je bil z nogami zagrebel v možgane. Tedaj je vzel klešče, da bi ga odtrgal, a ko ga je hotel prijeli, se je zaslišal glas s stropa: »Za božjo voljo, čuj! Ne izvleci hrošča s kleščami, ker ho drugače raztrgal možgane in deklica bo morala umreti. Ampak razbeli šivanko, jo od zadaj zahodi skozi hrošča, ki bo nato sam popustil z notami
j in odpadel, ne da bi ranil možgane.« Zdravnik ! je izprevidel, da je res bolje tako, in je storil, I kakor mu je veleval glas s stropa. Potem je lobanjo zopet čisto narahlo zaprl in z ovoji obvezal glavo. Deklica se je prebudila in čutila, da ji je odleglo. Ko je bila zopet lepo zdrava, je car poklical zdravnika in mu dejal: »Kaj hočeš, tla ti dam za to, ker si ozdravil mojo hčer?« Zdravnik je odgovoril: »Zahtevam, da usmrtiš mojega učenca.«
Ko je to car slišal, se je začudil in rekel zdravniku: »Zahtevaj kaj drugega, samo tega ne.« Zdravnik pa je vztrajal na tem. Tedaj je mladenič rekel carju: »Mogočni car, vidim, da mi nočeš storiti hudega in da se ti smilim; a zdravnik ne bo popustil, ker hoče, da poginem. Zato ukaži, da naj ine sam zastruipi, in če tisti dan, ki ga sam določi, ne bom umrl, potem naj jaz pripravim strup zanj, in videli bomo, če se bo mogel tako rešiti kakor jaz.«
Car je privolil, enkrat zato, ker ni hotel, da bi fant umrl, drugič pa zato, da bi si mogel tako najboljšega izmed obeh izbrati za zdravnika. Tako je tedaj izdal ukaz in naslednji dan je prinesel zdravnik za slugo najhujšega strupa in mu ga dal zaužiti vpriča carju. Sluga pa je vprašal zdravnika: »Koliko ur mi bo še živeti, ko bom zaužil strup?« Ta je odgovoril: »Sedem ur!« Sluga pa. ki je bil preje zaužil sredstvo proti zastrupi jen ju, je spil strup in šel ven.
Ko je pu preteklo sedem ur, je zopet stopil pred carja svež in zdruv in rekel:
»Zdaj sem jaz ua vrsti, da pripravim strup za mojega mojstra, toda prosim te, mogočni car, ukaži, da poseben klicar oznani na trgu, da naj tri dni in tri noči nihče ne hodi iz hiše, ko bom kuhal strup, kajti že od njegovega so-puha padajo ptice izpod neba na zemljo.« Po tem sta z zdravnikom odšla.
Četrti dan je sluga zopet Mopil pred carja, vzel vpričo njega nekoliko vode, jo zlil v steklenico in to zapečatil. Potem je rekel carju, naj dn poklicati zdravnika. Ko jc ta prišel, mu je ponudil steklenico, dn bi jo izpil, in ko ga je zdravnik vprašal: »Koliko ur bom živel, ko boin to izpil?«, mu je odgovoril: »Kakor hitro vzameš steklenico v roko. bos umrl.« In res, kakor hitro jo je zdravnik prijel, je padel mrtev na tla	1
Naslednja partija iz zadnjega rezervnega turnirja v Hastingsu nam dobro predoča, v kakšen težave zaide črni, 6e ne odgovarja točno na dam-ski gambit. Damski gambit je že desetletja naj-priljubljenejša otvoritev na turnirjih in je znan kot preizkušeno in strahovito orožje skoraj vsakega lurnirskega igralca. Leta 1895 je na turnirju v Hastingsu nepričakovano zmagal 23-letnj Ameri-kanec Pilsbury pred največjimi tedanjimi mojstri, dr. Laskerjem. dr. Tarraschem, Steinitzem. Čigo-rinom in drugimi tedanjimi matadorji in so je za ta sijajni uspeh imel posebno zahvaliti damskemu gambitu, ki je bil tedaj še malo raziskan in je !PrIsbury z znanim svojim manevrom Se5, f4, Df3 poleg D h 3, Tf3 itd. matiral skoraj vse svoje nasprotnike. Od kod izvira velika sila bele pozicije v damskem gambitu in kakšna mora biti obramba črnega, je zelo dobro razložil v svoji knjigi »6ah«, dr. Vidmar, ki je znan kot klasik damskega gambita. Črni ima v damskem gambitu zelo težko obrambo in se kljub lemu, da je sedaj damski gambit že zelo raziskan, še vedno pogosto ?odi da že v otvoritvi pride v izgubljeno pozicijo. V naslednji partiji napravi Rejfižev nasprotnik navidezno malenkostne otvoritvene napake in že dobi beli napad, proti kateremu je črni brez moči. — Partija je bila igrana januarja 1933 in so napake črnega zelo poučne.
Damski gambit.
Rejfir : Hunman
1. d2—d4. d7—d5; 2. c2—c4, e7—e«; 3. Sbl —c3, Sg8—f6; 4. Lcl-g5, Sb8-d7; 5. e2-e3, Lf8 —e7; 6. Sgl—f3, 0 0; 7. a2—a3 (beli čaka z razvojem kraljevega lovca, da črnj ne more igrati
dXc4 s tempom); 7. —--, Tf8—e8; 8. Ddl—
c2, a7—a6; 9. Tal—dl, d5Xc4? (Črni 'je izgubil [»trpljenje! Zadnja [»teza je napaka, posebno še, ker stoji bela trdnjava že na d 1 Boljše bi bilo c7—c6). 10. LflXc4, b7— bo; 11. Lc4—e2 (Grun-feld igra lovca na a2 z namero, napadati točko h7 po Lbl. Le2 je bolj logično, ker lovec strelja na oslabljene pešce črnega damskega krila). 11. — — —, Lc8 b7; 12. O—O. c7—c5? (Črni nadaljuje dosledno svoj napad na damskem krilu, toda pri tem ne upošteva, da ima njegova dama v trdnjavi dl zelo neprijeten vis a vis. Pred to potezo bi morala njegova dama izginiti z d linije). 13. d4 Xc5, Le7Xc5; 14. Lg5Xf6. g7Xf0 (Izsiljeno! Črni je moral radi nespretne pozicije svoje dame oslabiti kraljevo krilo. Sedaj pa pride še hujše). 15. Sc3Xb5! (Beli zelo spretno izkorišča svoje šanse. Črnemu ne preostaja drugega, kot da žrtev sprejme). 15.---—, a6Xb5; 16. Le2Xb5, Dd8—b6;
17. LboXd7, Te8—d8; 18. Tdl—d2l (Slabo bi bilo
La4 radi TXdl; 19. TXdl, LXe8; 20. !Xe6, DX
e6+; 21. Khl, LXI3 in črni bi dobil lovca). 18.
---, Ta8—a7; 19. Tfl—dl, Lc5Xc8 (Črni se
obupno brani); 20. fXe3, Db6Xe3+; 21. Td2—f2l (Na Khl bi prišlo LXf3; 22. gXf3, DXf3+; 23. Tg2+, Kh8 in črni je imel nekoliko izgledov s
Tg8); 21.---, Lb7—e4 (Bela dama ima sedaj
samo še eno mesto, ker ne sme spustiti polja c8 iz kontrole, da ne izgubi lovca d7); 22. Dc2—c4, f6—f5 (Na Ld5 sledi Dg4+); 23. Ld 7—a4 (S tem je spravil beli svojega lovca na varno in črni bi
se sedaj že lahko vdal); 23. — — —, Le4_d5-
24. Dc4—d4, De3Xd4; TdlXd4, Td8—a8; 26. La4 -dl, Ta7—b7; 27 b2-b4, Kg8-g7; 28. Tf2—b2, Tb7—c7; 29. Kgl—f2, Tc7-c3; 30. a3—a4, Ta8 —c8; 31. b4—b5, Tc3—a3; 32. b5—b6, Tc8—b8; 33. Td4—b4, Ta3-al; 34. Tb2—61, Tal—ac+; 35. Tbl—b2 in črni se je vdal, ker ni imel ničesai več pričakovati.
Problem št. a A. Keirans
Beli: Ka3, Dh5, Ta2, c8, Lfl, eft, Sd4 P: b3, b5, b6, e6, f5 (12 figur).
Črni: Kc3, Dc7, Te3, Lbl el, Se8. P: a4, b7, f2 (9 figur).
1 SI	2				■
jgj i			B		
H			ž jjjj		H
■ ž	um mtm		iS *		m
i PS 1 ¥M					
§§ ž jj§			B		
sil		11 H			
■ i	mm wm				
•»bcdeltfh Mat v dveh potezah.
Rešitev problema št. 7. 1. Td3—cSI, LalX c3; a) 2. Le3—d3 in mat v naslednji potezi. 1. —
--, d4Xc3; b) 2. Tb5—b4l 1. — _ —,a7—a6;
c) 2. fS-f4+, KXe4; 3. Se3-d6 mat; 1.---,
Sh6—f5; d) 2. f3—f4+ in Sf6 mat; 1.---,
Sh6—17; e) 2. do—d6+, Ke5—e6; 3. Ld3—15 mat; 1.---, d4—d3f; 2. Tb5—b4!
Frtaučhu Gasil ma beseda
Taka mizeri-ja je dondons iz gnarjam, de nkol tacga. Če seže m u desn varžet, ni nč noter, če se ženi u letiga, je glih t>ku ena figa. jest res na veni, za kua nam delaja žni-dari tu J k varžetu na gvaute, ke jh ros na nucama. Sej varžeti sa en zaimuden deu. Pu-glejte, jest mam na niojccn grant glih petnajst varžetu, pa prou-zaprou riubenga na nucam. Pumislte, kulk je mou žnidar iz tem varžetem engu dela, pa prou pu neputrebneiu. No, pa nč na rečem, ta deu je biu sam enkat. Ampak jest »m revež, ke morm usak dau pu ene parkat use te varžete temelit preštefnat in preberskat, če um u ker-niu kej notr najdu. Pa skori zmeri zastojn pu uli brskam. Kulk je tu ene zamude časa. Pa ne še. sam tu. Večkat morja tud druh brskat pu moje h varžeteh. Kulikat sam jh že saim zavle kuluka prebrskal, pa use zastojn. Zavle tistga dauka, ke b ga mogl tist plačvat, ke s nisa tli babe na glava nakopat, al kokr se prau uradno: zavit? samskega dauka, sa m jh tud že več ket desetkat preštelnal. Pa sa se glih tku zastojn martral in čas tratil.
Astn, za kua se pol žnidari medeja iz varžetem, ke b na blu treba. Čas je ja zlatu. Sam tu je škoda, de Naradna banka noče plačat čas, ke ga maja, pusebn brezposln več ket preveč, u metalnoj zakonskoj moneti. Prec b blu ge-spudarske griže konc. Se vede, zde j se pa iz časam glih tku dela, kokr iz kufetam, ke ga u murje mečeja, de soje urednast na zgebi. Sej b blu za brezposelne tud ta nar bi pameten, če b soj čas, kar ga maja preveč, kar u Iblanca pumetal. Tku b saj tud čas soja zlata valuta uhranu. Ampak, jest mislem, de sa nas ubčinsk učeti use tu še pravočasn zašnofal, de zna tud brezposelnem kej tacga u glava past in uja začel soj čas u Iblanca metat, zatu sa ja pa pu,stl hiter zaprt. Pa nej brezposeln ukreneja iz sojem časam, kar čja, u metalnoj zakonskoj moneti se j m na bo splačvau pa je fertik, ke čas je soja u redu ust že zdauui zgubu.
Pa tu glih ui res. Za nektere je čas še zmeri zlatu. Sevede ush tisteh, ke dubeja soj čas ud narudne banke u metalnoj zakonskoj moneti pusten izplačan, na morm tlela pudrobn naštevat. Tu b blu preveč enga pisajna. Jesit nej umenem sum tiste, ke hodja pulet ukul pu svet žoga brcat iu gnar zapraulat. Tem bo čas zmeri zlatu, dokler se na uina spametval in tist gnar raj duma ponuoal. Pu zim je pa čas tistem zlatu, ke hodja iiz remelcem, al kokr pranju sami: iz dilam, tam ukul pu hriibeh, sam Buli ve kod use, de se soiučaja in soj čas u splošna kurifrt ubrneja. Učaseh s tud uoge al pa kej druzga pulooija. ampak tu gre na nhna raj-tenga. Tu je boli šport. Kun čina.
Vite, soje čase sina mel tud mi šport. Učaseh sma »svinko pasi«, »koza klamful«, »ris-Uinc«. frnikulal« in druge take kumedije. Ain-tu jc slu UuC na nasa rujtcnjju. Ke sma prsli
dam, sena dubl use per kasa in punavad u les-kou uionet izplačan. Tu je biu naš puleten šport. Pu zim sma se pa kepal, mužice iz snega deiai. Ta nar lubš sa nain bla pa kurita. Ampak ne taka, kokr jh zdej ubrajtaja. Mi 6mu bli tcka<t še iz takem zaduvoln, kokr jh nucaja perice za prat. Kar duma sena jh pofulil mamam, pa sma šli iz nim na Goluc al pa na Grad, pa sma se na nh pu hribe dol spušal, de nas je blu vesele za pugledat. Učaseh nas je blu use črn, tku, da sma se mogl nazadne še urgunizirat, de sma loži zastopal soje interese, kedr sma j h duma pu grb dubl. Douh sma se špeteral. kuku b naša urganizacija iaienval. En sa bli za tu, de b se imenvala »Smuk«. »Smuk« tu ni nč, sa druh pru-testiral. »Kokr s enkat na vrh in se usedeš u kurit, pa s prec dol. Še 6am na veš kdaj, pa se že valaš pu grmovje,« je trdila upu-zicija. »Dejma naš društu raj »Pohod« imenvat, ke gor u hrib s k uri tam na hrbte, je bil težiku prkubacat. kokr pa dol smuknt.« Sevede, tu pa spet tistem, ke sa bli za »Smuk« ni blu ušeč. Mejčken je ma.nkal, de se ni usa naša kumfe-renca razdirla. Kokr u Ženevi večkat naprej pride. K sreč je men zadn mument padla reši-una misu u glava. »Dejma naša urganizacija krstet »Kuritari«, sm reku, »ke tu kar uma zdej ustanoul je res kuritarsk društu, ke mama ta nar več iz kuritem za upraut.«
Vite, in moj predlog je biu enoglasn z nau-dušejnam sprejet. »Žiuja kuritari« sa upi!, de se je po celaiu Golucu razlegal. Ke sm jm pol še puvedu, de se uma u sil, če b glih preveč u kašne dougove zabrcdl, lohka tud iz kašna druga urganizacija fuzjoniral, sa bli pa usi tku naudušen, de sa me uzel kar štuparama in sa ene nesl dol z Goluca.
Pa tekme sma mel tud že tekat. Sevede sina se bi Goluca držal, ke ni blu ud nubene plati za naše tekme kredita. Na soje stroške nam pa tud ni kazal pu svet ukul ruguvilt, ke sma mel usi kače pu varžeteh. Jest sm biu edn ta na.r-bulšeh kuritarskeh smučarju. Škoda je le tu, de tekat še ni pusluvala »Avala«, de b pršou tud jest u časuipise ket zniaguvalc in b biu dons že lohka slaun mož. Še kašna cesta b in mu rde špenderad. Vite, tku sni ustou pa ena figa.	F. G.
Specijelni entel oblek, ažuriranje,
najhitrejša postrežba — najfinejše
iredtisk
elo pri
Mateh & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih roonogramov, perila, zaves,
pregrinjal, entlanje, izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških m igralnih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa. šivalni stroji in motorji Velika izbira. - Najnižje cene. — Ceniki franko
Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, KarlotiU e«*«* ii. i. »i
*»HHnHnBns9Bwnanaaw:saRaaHiaE
2aj)tevajte takoj ponudbo
JfN*
Mehanična delavnica opank iu ohntvc Petar M. Dnmitrov, Pančevo. BmnaH9ai»aiBffiiBSBBRinsnBB!siBiiBBHBunaiHBiBUHainBa
O p
A N K A
Za vsa zavarovanja pride v pošlev le
mmm zftusroiialnica
Ljubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, jamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas«
Zavarujte sebe iii svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici.
• Si
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi iastni palači sprejema hranilne vloge in izplačuje na novo vložene takoj v vsakem znesku.
»
Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jnmči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članovpo-sestnikov z vsem svojim premoženjem.
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
V najgloblji žalosti naznanjamo veem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vesl, da je naša nad vse ljubljena mati, sestra, Sij lota, tašča, gospa
Marija Pečar r®f. Jagodic
vdova po železničarju
danes, dne 25. februarja t. 1., po dolgem, mučnem Irpljenju, bogu-vdano za vedno zaitisnila svoje blage oči. Pogreb drage mame bo v ponedeljek ob pol 3 popoldne iz Splošne bolnišnico k Sv. Križu. Ljubljana, dno 26. februarja 1033.
Anton. Ludvik, Stanko, sinovi. Ncžka 1'ečar roj. Tckavc, sinaba ter ostalo sorodstvo.
Priporočamo Vam
naiboliše šivalne stroie
in kolesa
Adler -
GRITZNEB
švicarski pletilni stroji
DIJBIED
edino le pri tvrdki	Trgovina Levičnik
Jos. Peteline, Ljubljana
Teler. it. 2913	za rodo. Tolef. št. 2913
Brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvo.
za mesto Ljubljana in okolico išče vpeljana tovarna živilske stroke. — Ponudbe pod »mlajša moč" 2059.
Perilo

direktno iz tovarne
Oksford srajca Din 27'— Poplin srajca Din 36.— Touring srajca Din 42.—
samo Tovarna perila
T5G0VSK! • DOM
Veliki ilustrirani cenik zastonj
i 0VART1A-PEfillA • in • HBLE^
Celje si. i8
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete irt pojasnila.
Domača zavarovalnica
HERCEa-BOSHH
Ljubljana, Selenburgova ul. 7/1
sprejme vsakovrstna zavarovanja
Išče zoiitsijiHii iiovepjenilie v vseh »t?iih krajih
*2air©£aife ,Slovenca" 1
LIPSKI POPHJtDANSKI VHLESEJEM 3933
- Začetek ilne 5. marca Vse informacije daje
l I P S K S S E I n $ K fi
ali: častni zastopnik Ing. G. Tonnies, Ljubljana. Dvorakova ul. 3, ielefon 27fi2
R A 0
Vogalna
trinadstropna z 18 stanovanji in enim poslovnim lokalom, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Kupnino jc plačati v gotovini v dinarjih v Jugoslaviji. V svrho bližnjih informacij naj izvolijo reflektanti javiti svoj naslov pod Stev. 2057.
Firma 1111111111111
strojno pletilstvo, Celovška c. 44, ,S|>. ŠIŠKA je prevzela zastopstvo tvrdke:
Franjo
KRANJ
pralnica, svetl.olikalnica in barvarna
Cer^ensmu občinstvu se toplo priporoča — CENE NAJNIŽJE, POSTREŽBA SOLIDNA.
ZAHVALA. Za premnogo dokaze iskrenega sočutja in so- 1 žalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega nad vse ljub- | Ijouega soproga, očeta itd., gospoda
"fes
kakor za poiklaujeno cvetje, so tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo fč. duhovščini ter rodbini pl. Trnkoczy, ter končno vsem, ki so blagega pokojnika v lako ninogobrojnem številu spremili na njegovi zadnji poli. Ljubljana, dne 25. februarja 1033.
ŽALUJOČI OSTALI.
tj-m O fl 5
o o -n
</)• ^ Ji. ts
> »^ ET* c
D 2. o S* c- r? ar
0°rBS'
- r ■
< ta Z"	n<
„ TJ	a
n q a a
• O 2 »S m ' » 8„ -
O-" S' o-
S-s
o
N
p
I s.' _
<wgs S'
I,	D
(JI
a gO
C/l« •
• 6 t-.' •■ E. <
rt) (O o N i/> N
i' a "
iv QO
Stalna razžta VG. 7*tixh& CGffg /

0
P jo. o
o§oaN2
lilo" ' S"
1	f 9 5 S ,3
§ HjPg <
- u 3
o< Ei r-r-S 2 «
2 2 nO" m te -j —
' S B S p S"S.o !?
C .'A _ _ * " m °
^ 3 E5
_< a n a On crn o.
h;

/St. Vid ?w J2jublja.no
Uelike plačilne ugodnosti!
A
iran
tik zadnje trama postaje
Miatoiamiu 'OstMnMUuatrtiin
P. C. Wren:
Lepi Milia<el
48
>Po predpisih bi morali dobiti ob petih juho, kruh in pol litra vina,« je odvrnil. >Vse pa kaže, da nas hoče kuhar malce izrabiti in nam hrano prodajati — kar tile prašiči pogosto delajo .. .<
Kakor rečeno, je bilo tudi čuti iz kuhinje živahno ropotanje — in tako suio tipali na najboljše v pričakovanju najhujšega.
Uro kasneje smo bili za eno uro bolj lačni in nasajeni. HankoVa velika potrpežljivost je vsa izpuhtela.
>Cujto vi, Cascara,< jc rekel, ko se je prerinil skozi klobčič ljudi, v čigar sredi je stal Boldini, ki je svoje ljudi opozarjal na njih pravice in ua vzrok sedanjega zapostavljanja. >Vi mi bosle znali povedati, zakaj sedaj ne dobimo nič jesti?«
>Ker hoče ta tatinski kuharski prasec izsiliti denar iz nas,« je odgovoril Boldini.
>Ali je tako?« je menil Hank uežno. >Polem mislim, ne bo dočakal starosti, da bi se veselil svojega življenja. Naj se le poslovi od samega sebe, kajti ne bo imel več dolgo prilike videti sc, ako kmalu ne dobim svoje piče...«
Boldini me je poučil, da bi bilo popolnoma nemogoče, da bi šel, kakor sem predlagal, h korporalu, ker se jo ta mudil v drugem razredu in bi mi zabranili,
iti tja.
>Toda lahko pa dobile od mene hlebček kruha,« je menil Boldini,« ako hočete žrtvovati en frank. Ne bi rad, da hi umrli od gladu.«
Pokazalo se ie, da je bil v dobri slutnji spravil štiri
hlebčke v kraj že med zajtrkom v fortu St. Jean. Izročil sem mu tri franke ter dal Hanku in Buddyju po en hlebec.
>Vi sle plemenita duša, Boldini,« sem dejal, ko sem kupoval kruh; moje besede so izzvale pri Buddyju porogljivo krohotanje, ki me jc užalostilo. Nekako eno uro kasneje je nastala v kuhinji sumljiva tišina, iu bilo jo le preresnično, da jed ni bila namenjena nam. Rekrtiti so godrnjali, sc pritoževali in kleli v raznih govoricah. Stemnilo se je in Hank je besen vstal.
Neki velilt, umazan, masten dedec v uesnažni obleki in izziva jočega obličja je stopil iz kuhinje in nas gledal z rogajočim se zaničevanjem.
Omenil sem Boldiniju, da bi nam malopridni kuhar lahko prodal, česar nam noče dali. Boldini je odvrnil, da se bo to zgodilo točno jutri, lio borno zares pošteno lačni — seveda pod pogojem, ako bomo imeli denar in plačali, kar bo kuhar zahteval.
Hank je stopil naprej.
»Mar je lo kuhar?« je vprašal povsem mirno.
>Da, lo je ta prasec,t je odgovoril Boldini.
»Pojdite sem in mu prevedite, kar mu hočem povedati,« je zaklical Hank Boldiniju in stopal proti kuharju; Buddy se jima je takoj pridružil.
»Kdaj bomo dobili jed, ki nam «rc po vseh predpisih, kuhar,« jc vprašal krotko.
Kuhar ga je docela prezrl in sc obrnil, da bi ponosno in molče odšel. Ta hip pa se jo stegnila proti njemu ogromna roka ler z železnim prijemom plosknila v mast zalitega tilnika, druga pa ga jo zagrabila za zapestje in kot kužka ga je Hank zrinil do ograje ladje.
»Vprašaj ubogega požeruna, če zna plavati?« je dejal Hank in držal kuharjevo glavo nad držaji.
Boldini je ubogaL
Kuhar je l^esno tolkel okoli sebe, odgovoril pa ni nič.
»Pograbi njegovi nogi, Buddv, drugeck je velel Hank in že je Buddy zagrabil /.a obe brcajoči nogi ler jih dvignil na držaje.
Rekruti, ki so vse lo gledali, so kar tulili od veselega odobravanja.
Mislil sem, da bodo moža resnično zagnali čez krov, in sem jih prosil, naj ne utopijo brez potrebe tako izvrstnega kuharja.
»Seveda,« je pritrdil Hank, »prej nam mora postreči /. naso jedačo,c in nemilo so vrgli kuharja na tla
Kuhar se je dvignil, toda zopet ga je prijel Hank i 11 tekel /. njim do kuhinje ter ga porinil vanjo.
»Cookez-vous, pronto!« je ukazal. Kuhar je zagrabil neko težko železno ponev in planil y. njo zopet ven.
Toda ni je hotel uporabiti za kuhanje, temveč kot orožje. Z vso silo jo je zavihtel kvišku — toda iztrgali so mu jo iz rok in mu jo krepko poveznili na glavo.
»Jc trmast in neposlušen,« je izjavil Hank 111 poslal resnejši; prijel je moža za goltanec in ga jel daviti.
»Reci mu, da sem lačen in da se ni dobro šalili /. menoj ob laki priliki.«
Boldini je zagotavljal kuharju, da mu bo Hank iztrgal ud za udom iz telesa, a razsrjeni rekruti da bodo že popazili, da mu nihče ne bo pomagal
Ded so jc nehal braniti in Hank ga je butnil v kuhinjo. Nekakšen ladijski stanorednik sc je pojavil, za njim pa neki mornar, in bal sem sc že, da nam bo slaba predla. V duhu sem nas že videl vse vkovane v železo in izročene vojaškemu sodišču v Oranu.
»Ali so napadli kuharja?« je vprašal mož v kroju.
Prav lako! Le pobijte tega trikrat prekletega prehranjevalnega tntu in Bog naj vas blagoslovi za to!«
Ona?il cain Ho ni uii -----1-----» v	«
-r—.. —ua M* u« isvavuuu uavuu5en za Kuhana.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ženitovmijski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 1(1"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znan ko-

v čakalnici KINO IDEAL
6 različnih slik za
15 Din.
Kuharico
pošteno in pridno, ki bi poleg hišne opravljala tudi druga dela — iščem. Zglasiti se je: Ljubljana, Marmontova 15.	(b)
Mesto
k otrokom ali kot pomoč v gospodinjstvu iščem. -Posedujem večletna izpričevala. Ponudbe na upr. »Slov.« ped »Nemka« št. 2098.	(a)
Samostojna kuharica
išče mesta gospodinje, gre tudi v boljšo gostilno. Ponudbe na opravo »SI.«, Maribor, pod »Pridna« št. 2051.
Dekle
pridno, resno, vajeno preprostega gospodinjstva — želi stalno službo na vele-posestvu za kuhinjska in vsa hišna dela. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1988.	(a)
Hlapca
sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2092. (1)
Kuharica
dobra, zanesljiva, ki okusno kuha in pomaga tudi druga hišna dela — se ■ sprejme s 15. marcem. -Pogoj: čistost. Pismene ponudbe na upravo »SI.« pod »Ljubljana 50-2062«.
Potnika
za spec. trgovino, dobro vpeljanega, ki potuje z avtom po deželi, iščem. Naslov v upravi »Slov.« št. 2085.	(b)
Boljšega gospoda
serioznega, z obširnim znanstvom in odličnim nastopom, sprejme zavarovalnica v svrho akvi-zicije. Le resni interesenti naj se zglase v pisarni Kralja Petra trg 8-1. dne 27., 28. ali 29. t. m. med 9. in 12. uro.	(b)
Absolvent trgov, šole j Rabim več tesačev
zmožen slovenskega, sr-bo-hrvatskega, nemškega jezika, strojepisja in stenografije, želi primerno službo. Krajevno kierkoli. Vojaščine prost. Nastopi tudi takoi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1942.	(a)
Vrtnar
oženjen, z večletno prakso, išče stalno službo. Ponudbe prosi na upravo ■ »Slovenca« pod »Sposoben« št. 1995._(a)
Prodajalka
dobra moč, želi preme-niti sedanjo službo. Razumem vsa gospodinjska dela in kuho ter bi šla ta gospodinjo kamorkoli. Nastop takoj. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Marljiva« »t. 1991.__(a)
Manufakturistinja
t dobrimi izpričevali išče mesto za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« v Celja_(a)
Služkinja
ta vsa dela išče službo. Gregi Berta, Kopitarjeva 6/1, Maribor.	(a)
EKONOM-
STROKOVNJAK j
aeoženjen, prost vojaščine, absolvent dvoletne vinarske-kmetijske šole, odličnjak, z večletno prakso na veleposestvu in dvoletno, prakso v Švici. Vešč vseh panog kmetijstva, vinarstva, sadjarstva, živinoreje, gozdarstva itd. Praktično izvež-ban v vseh kmetjiskih strojih; upravljati s traktorjem. Vešč knjigovodstva, pisarniških poslov, slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, pošten, zanesljiv, z najboljšimi spričevali in priporočili, želi primerno Službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 2116.	(a)
za tesanje pragov. Oglasiti se takoj. Boris Samsa, Litija.	(b)
Deklica
mlajša, zdrava, poštena in zvesta, z znanjem nemškega jezika, za vsa hišna dela in kuho, se išče. Po-I nudbe poslati na: Elza Grgurič, Skrad, Gorski kotar, Savska banovina.
Inštruktor
starejša resna moč — se išče za francoščino in srbohrvaščino v pomoč za malo maturo. Cenjene ponudbe pod »Francoščina, srbohrvaščina« na upravo \ »Slovenca« Celje. (b)
Hlapca
poštenega, hiši in gospodarju zvestega, vajenega l dela v kravjem hlevu, ze-I lenjadnem vrtu in vsega hišnega dela, z dobrimi ; spričevali, sprejme v stalno službo hotel »Belle-vue«, Ljubljana,	(b)
Mesto zdravnika
proti odkupu domače lekarne se izprazni. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 279 2131. (b)
Z malimi in
velikimi oglasi
v »Slovencu"!
Rdor išče pekovskeg i p »močnika, kdor hoče kaj vzeti v najem ali dali v mi. cm kupiti ali prodati, posoditi, zamcn.ati ali s;irc eti koga v službo, najde vse, kar iSce. z malimi in velik mi oglasi v »Slovencu« I
Maserka
dobro izvežbana se priporoča. Naslov v uprav. »Slov.« pod št. 2097. (z)
Vložne knjižice
kupite ali prodast* oai-bolie pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana Selenburfiova ulica 6 II Telefon 10-52	Idi
Hegentin Uelfl
• teb trikih rasth « more e ra.Iaže d: biti z astano vitvi-o dcr-5:e !etaffme. Mr Jamo vsakomur teko:? delo. | <er smo d ematc- ^ I« fenine, doba.ime Dfe« -'zplačamo z:?s!aIt* z-\ st* teme kar dokaza* mso^c zahvalnic. V s I a-' 3 n d.3 h čete delati in za-laži}', ** obrnite po gratis-proipek*.* na tvrdko Domača Pletsr«« industrija Josip Toraižič, Maribor, Trubarjev* al. t. odd. 7
1
Deklica
14 let, močna, s 6 razredi osnovne in 1 razredom meščanske šole, želi mesto trgovske učenke, najraje v Kranju ali v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1946. v
Vajenec
I primerno šolsko izobrazbo se sprejme. Odon ftoutny, trgovina z že-leznino, Ljubljana VII — Medvedova 28.	(v)
zaiamnio najpopolncih uspeh
Šoferska šola E. Čeh
bivSa Camernuova šoferski šola) Liubliana. Dunaiaka c. 3T-Sola za poklicne Šoferje ln amaterje. Prospekti in iio-Jannila zastonj in franko.
Kuharski tečaj
popoldanski na Krekovi gospodinjski šoli se prične t. marca.	(u)
Oblastv. koncesijonirana
šoferska šola I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljana, Bleivveisova cesta št. 52,
Iščem do 40.000 Din
posojila na enonadstropno hišo z dobro vpeljano gostilno in trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1939._(d)
Iščem posojilo
50.000 Din v gotovini za dvonadstropno veliko trgovsko hišo v Celju, ki je vredna čez 1,000 000 Din, ali pa na zemljišče v ravnini (veleoosestvo), v izmeri 80 oralov, 2 km oddaljeno iz sredine mesta v Celju, proti 8% obrestim na eno leto na prvo mesto. Sigurnost je samo v nepremičninah 50 kratna, v premičninah pa 20 kratna. Ponudbe pod št. 23, Celje na upravo »Slovenca« v Celju do 28. februarja 1933. (d)
Posojila podeljuje
»Zadruga«. Liubliana pp. 307 Sprejme poverieni-ke._Idi
Z večjim zneskom
pristopim kot družabnik k zdravemu podjetju. Ponudbe upr. »Slov.« pod • Napredek« št. 2115. (d)
Zagotovite si
lastno domačijo in brez-ikrbno bodočnost. Brezobrestno posojilo za zi-iito Ustnega doma, od-p!i'..'o obrestnih dolgov, izplačilo dedičine in dote, doiež<>'.e !<ot član zadruge »Moj dom", Ljubljana. Tyrieva c 31 I. (dl
Kdor hoče hitro
in ceneno posojilo, naj kupi številko, katera ie proda pri »Jugradu«. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1948.	(d)
Kdo posodi
na novo zgrajeno hišo 30.000 Din proti vknjižbi na prvo mesto. Pon ulbe pod »Kapital« št. 2019 na podružnico »Slovenca« v Celju.	(d)
Poročiti želim
pridno, vestno in krščansko kmečko dekle, staro 20—30 let, ki bi imela veselje do grunta. Sem mladenič 34 let in samostojen gospodar. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Pridna gospodinja« št. 2006.	(ž)
Poročiti se ?el?m
z dekletom ali vdovo na deželi — od 23 do 33 let staro, ki ima lastno trgovino ali goslilno z nekaj posestva ali samo posestvo. Slar sem 30 let in imam premoženja Din 150,000, Naslov na upravo »Slovenca« pod značko Nekadilec« št. 1981. (ž)
Trgovec in gostilničar
na deželi, dobro sitniran, srednje starosti, želi poročiti gospodično neoma-deževane preteklosti, trgovsko naobraženo, staro 20—28 let, z nekaj premoženja (gotovine), katera ima veselje do trgovine in gostilne. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Vsled pomanjkanja orimernegazna-nja« št. 2025.	(ž)
OGLAŠUJTE v
SLOVENCI'
IŠČEJO: Enosobno stanovanje
oddam takoj eni ali dve-i ma osebama. Staretova | ul. 14._(c)
Dvosobno stanovanje
b pritiklinami, išče mirna stranka (3 osebe) v bli-I žini Sv. Petra ali Sv. Jo-I žefa, za takoj ali za 1. ! april. Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod »Mirna stranka« št. 2128. (c)
Stanovanje
dvo- ali trisobno, solnčno, snažno s pritiklinami, iščem za april ali maj. -I Naslov v upravi »Slov.« i pod »Dve osebi« št. 2096. :______(c)
Mirna stranka
1 ena oseba s služkinjo — išče eno- ali dvosobno I stanovanje, suho. solnč-; no, v pritličju ali v prvem | nadstropju, v mestu ali ! na periferiji, za maj. — | Ponudbe pod Mir« na upravo »Slov.« št. 2089.
ODDAJO;
Stanovanje
kuhinja in soba se odda. Tovarniška ul. 23. Moste^_ (č)
V Zg. Kašlju
poleg Grada« se lakoj
Dvosobno stanovanje
z vsem modernim kom-forlom se odda s 1. majem. Istotam se oddasta dva lokala ali skupaj, ali posamezno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1983.	(č)
Stanovanje
dvo- ali trisobno, z vrtom in pritiklinami se odda s t. marcem, t. 1. Poizve se Dvorakova ul. 3, pisarna, dvorišče.	(č)
Stanovanje
dvosobno, oddam majni-ka za 360 Din. - Moste, Predovičeva ul, št. 11/I., desno.	(č)
Sobo in kuhinjo
oddam. Kodeljevo 110 — ob Ljubljanici.	(č)
Slanovarije
eno- ali dvosobno, ~a takoj ali pozneje, oddaja Josip Pretnar, Tržaška cesta 24.	(č)
Dvoje stanovanj
eno- in dvosobno, v novi vili, takoj oddam. — Št. Vid n. Ljublj. 40. (č)
Enosobno stanovanje
krasno, takoj oddam. — Rožna dolina V-24, 2e-leznik.	(č)
Stanovanje
leoo, soba in kuhinja — oddam. Kavškova 5-1. (č)
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin, oddam. Val. Vodnikova št. 15, Moste.	(č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico (Šiška) 750 Din, oddam. — Vprašati: Kavarna »Metropol«, (č)
Solnčno stanovanje
lepo, obstoječe iz treh sob, kabineta, predsobe, kuhinje, kopalnice, pralnice, kleti in vrta, oddam z majem v Streliški ulici št. 19. visoko pritličje, (č)
Trisobno stanovanje
sončno, z vsem modernim komfortom, se odda na Mirju. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1996. č
Enosobno stanovanje
s pritiklinami se takoi odda. Tyrševa cesta 99. (č)
Stanovanje
soba, kuhinia, parket, pri-tikline, oddam uradniku. Rožna dolina cesta V 33. _tf)
Enosobno stanovanje
suho in solnčno, ne v kleti, s pritiklinami — se takoj odda. Moste, Šušter-šičeva ulica 5 (za šolo), č
Opremljena soba
s posebnim vhodom se odda na Bregu št. 2/II., po hodniku desno. (s)
Opremljeno sobo
solnčno, z električno razsvetljavo, oddam boljšemu gospodu ali gospodični takoj. Vprašati Trnovo, Kolezijska ul. 18. (s)
Prazno sobo
oddam. Staretova 31. (s)
Sobo
prazno ali opremljeno, z uporabo telefona, oddam. Pleteršnikova ul. 24-11. s
Snažno sobico
oddam gospodični. Res-Ijeva cesta 26-1.	(s)
Opremljeno sobo
lepo, solnčno in mirno, s posebnim vhodom, oddam solidni osebi. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 2043.	(s)
Lepo opremlj. soba
s tremi posteljami se odda gospodom z ali brez hrane. Naslov v upravi -Slovenca« Maribor štev. 278/2109.	(s)
Preprosto sobico
opremljeno ali pa ne, z železno pečjo iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca pod Sobica« št. 2141.	(s)
kitajte in širit«1 »Slovenca«!
Garaže Kopač. Tel. 2775. i .•*»»»*•••**•++*»***+»»* nje z vrtom.
ti)
i ww>: hmmismi
CESSa1
IŠČEJO: Iščem lokal
v pritličju, v sredini mesta Kranj, za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2087.	(m)
ODDAJO: Pisarniški ali poslovni
prostori! Štiri pritlične poslovne prostore z izgledom na ulico, sredi Ljubljane, oddam s 1 ma-jsm. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1468. (n)
Manuiakturna trgovina
dobro upeljana, se vsled bolezni odda v najem z zalogo ali brez nje, 2 skladišči in stanovanjem. Ponudijo naj se samo resni refiektanti na upravo »Slov.« pod »Trgovina v Ljubljana« št. 1980. (n)
Dva lokala
v Ljubljani, na dvorišču, se takoj oddasta v najem za mirno obrt ali pa za pisarno. - Frančiškanska ul. št. 8.	(n)
Lokal v Kranju
na Glavnem trgu oddam. Dopise na upr. »Slov.« pod »Siguren in stalen« št. 2070._(n)
Gostilno
prvovrstno, v prometnem mestu dravske banovine, z lepimi prostori, gostilniškim vrtom, zaprtim kegljiščem, balinom, z vsem inventarjem in vinom oddam takoj podjetnima in izvežbanima zakoncema brez majhnih otrok. Izčrpne ponudbe na upravo »Slov.« pod »Večje kavcije zmožen« št. 2069.	(n)
POSESTVO
10 oralov, gospodarska poslopja z vsem gospodarskim orodjem v dobrem stanju, elektrika, vodovod, 10 minut od žel. postaje, se da v zakup. Letno 12 000 Din. Kavcije 12.000 Din. V zakup se da od 1. maja 1933. — A. Kulmer, Ruše.
Trgovina s čevlji
in čevljarsko delavnico, v prometnem kraju, z vso ali nekaj zaloge in inventarja, se odda v najem. -Na razpolago tudi obe obrtni pravici. Naslov v upravi »Slov.« št. 2049. n
Gostilna
stara, dobro vpeljana, na prometnem kraju v centru Ljubljane, se odda pod ugodnimi pogoji v najem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2044. (n)
Prodajalniški prostor
na Dunajski cesti, blizu kavarne Evropa, se odda v najem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prodajalna« št. 2142. (n)
IBil
Dve spalnici
moderni, orehove korenine — po izredno nizki ceni prodam. Andlovic, Komensekga 34.	(š)
Najugodnejši nakup pohištva!
Spalnice plesk. 2000 Din omare pleskane 400 Din postelje pleskane 200 Din kuhinje komplet. 950 Din Imam veliko izbero vsakovrstnega modern. pohištva po najnižjih cenah.
Andlovic strojno mizarstvo Komenskega ul. 34.
Kompletna jedilnica
iz svetlega mecesna naprodaj za 2000 Din. Istotam tudi kompletna jedilnica iz temnega oreha za 3000 Din. Vse v dobrem stanju. Ladstatter, Domžale.	(š)
Spalnica
nova, se proda za 1600 Din. Naslov v upr. »SI. pod št 2094	U)
Posestva
Droben oglas r »Slovenca* posestvo ti hitro proda; 1 it ie ne x gotovim denarjem oai kupca ti s knjihco da.
\ Lepa vila
s tremi zaključenimi stanovanji, s predsobo (par-! ket, elektrika, vrt) ugod-: no naprodaj. — Ponudbe pod »Priložnostni nakup« št. 1784 na upravo »Slovenca«.	(p)
Radi preselitve
prodam ali dam v najem s L aprilom svojo hišo. | Inž. A Štebi, Rožna dolina, cesta X št. 6. Ogled vsak dan razen nedelje od 14—15.	(p)
Lepa parcela
s krasnim razgledom na mesto Celje in celo Savinjsko dolino ter na drugi strani na Košnico, ležeča na kupi Anskega vrha v Celju, obstoječa iz pol orala vinograda, pol orala travnika in sa-donosnika ter pol orala pašnika in gozda, oddaljeno pol ure od središča mesta Celja — se takoj proda. Oglasiti se na: V. J., Celje, Gosposka ulica št. 23, pekarija. (p)
Gozd 100 oralov
do 50 let star se proda. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 1976. (p
Stavbne parcele
krasne, pri kolodvoru v ; Devica Marija v Polju — prodam za vloge in knji-■ žice denarnih zavodov, i Pojasnila daje Jože Seme, Tržič, Metova 1. (p)
i Več stavbnih parcel
naprodaj v Vodmatu. -Proda se tudi na vložne knjižice Poizve se pri l. Oražem. Moste	(p)
Enostanovanjska hiša
!z obsežnim vrtom v Vod-! matu, oddaljena 2 min od ; tramvaja se proda Poizve se pri Josip Oražem. Moste.	(p)
Proda se
i iz proste roke, posestvo v Zdenski vasi št. 15, p. i Videm-Dobrepolje, obstoječe iz 15 ha dobrih ; njiv in senožeti, s staro, vpeljano gostilno v naj-1 lepšem kraju, gospodar-I ska poslopja v najboljšem < stanju s celim inventarjem. Cena po dogovoru, j Ponudbe na lastnika: No-j vak Anton, posestnik in ! trgovec, Malavas 16, p Videm-Dobrepolje. (p)
Lepo posestvo
3 km od Kranja se radi preselitve proda. Hiša in gospodarsko poslopje vse novo pred tremi leti. Poleg gotovine vzamem tudi hranilno knjižico. Po-iasnila daje Markič, ključavničar, Kranj.	(p)
Mlekarna
v Ljubljani, dobro vpeljana, s stanovanjem oz. z veliko kuhinjo, se z vsem inventarjem ev. tudi koncesijo, ugodno odda. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Gotovina« št. 2093. __(P)
Vrtno hišo
poceni prodam. Cena od 50 do 60 tisoč. Poizve se v trafiki Vodmat. (p)
Visokopritlično hišo
3 stanovanja po 2 sobi, kuhinja, vrt, vodovod, pralnica, elektrika, kanalizacija, vse novo in v najboljšem stanju, oddam, Vzamem tudi hranil, knjižice »Ljudske posojilnice« v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1465.	(p)
Hišico z vrtom
vzame v najem ali kupi kjerkoli upokojenec. Ponudbe na Kožuh, Gorje-Bled.	(p)
Enodružinsko hišico
z vrtom — prodam. Na račun vzamem tudi hranilno knjižico ali proti plačevanju na obroke. Ponudbe na upravo »SL« pod »20.000 Din - Štajer-sk.o posEvjs 2056^,
Hišo
pripravno za trgovino • kupim. Plačam takoi v gotovini. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Primorec« št. 2095.	(p)
Enonadstropno hišo
še nedograjeno, 10 minut od tramvaja, prodam. — Sprejmem tudi nekaj na knjižice Kmetske hranilnice. Cena v sedanjem stanju 95.000, gotovo 130 tisoč Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2086, p
PRODAM HIŠO
z vrtom, ali celo posestvo, 7 oralov, 10 minut od Slovenske Bistrice. — Vprašati v gostilni Zur-man, Slov. Bistrica. (p)
Hišo
3—4 sobno, z vrtom, blizu železnice, kupim. Ponudbe pod 5060/1985 upravi »Slovenca«.	(p)
Stavbne parcele
5 minut od kolodvora, od 10—15 Din m2 naprodaj. Vprašati v gostilni Rak, Domžale.	(p)
Kupim hišo
z vrtom na Dolenjskem, v Savinjski dolini ali na Gorenjskem za ceno Din 35.000. Takojšnje plačilo. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Celju pod šifro »Točne ponudbe 367« št. 2015._(p)
Iščem v najem
majhno posestvo blizu Maribora za takoj ali s 1. aprilom. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor št. 1981.	(p)
Lepe parcele
v bližini Hoč se prodajo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(p)
Na parceli 470 m*
Podrožnikom. zraven vodovod, kanalizacija, elektrika, takoj napravim za nizko ceno lepo, solidno zidano dvo- ali tristano-vanjsko hišo. Kdor :eli vrednost denarja najboljše naložiti, naj pošlje naslov upravi »Slove;-> -a« pod »Podjetje« št. 1810 p
V najem se odda
hišica z vrtom blizu postaje, trga ter 9 km id mesta Celja. Pripravna ta upokojenca. — Naslov v podružnici »Slovenca v Celju._(p)
Hiša
(kmetiška) v Ljubljani — pod Rakovnikom, in nekaj zemljišča, ceno naprodaj. Prodam pa tudi samo zemljišče. Poizve se: Dolenjska cesta 25. p
Strojna pletarna
kompletno urejena, dobro vpeljana, na prometnem kraju v Mariboru, se radi družinskih razmer ugodno proda. — Ponudbe na upravo »Slovenca« Mari-bo- pod »Strojna pletarna« št. 2032.	|p)
Parcelo
blizu Vrtače proti goto vini ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2130.	(p)
Parcela
naprodaj v Linhartovi ulici. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2145.	(p)
Radio-aparai
izmeničen tok, 220 voltov, poceni proda česal-ni salon Hešik, Medvedova 38.	(i)
Avto ali motocikl
najugodneje kupite ali prodaste potom avtotvrd-ke Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.	(f)
\
Jnserati
v -Slovencu*
imajo naj\>eqi u2peh\
»rs
Citre poučuje
Emil Mesgolits, Prečna ulica 3-1._(g)
Tovarna glasovirjev
Ivan Kacin, Domžale, izdeluje prvovrstne pianine — večletna garancija — od 10.000 Din naprej — harmonije od 2000 Din. Zahtevajte cenik! Naročila se sprejemajo: Ljubljana, Tabor 6.	(g)
Klavirje,
pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke -Muzika, Ljubljana, Sv. Petra c, 40.	(g)
Dve harmoniki
trovrstni, nemški, delo Franc Goloba, proda Ivana Golob, Cegnarjeva «t. 10. (g)
T^VHMnBflflMH
ly332J33n3
če avto sro/ stari prodajaš aF motorja bi znebil se rad. bri kupcev ti mnueo prižene Sloveniev najmanji' inserat
Črne suknje
najboljii nakup. - Anton Presker. Sv. Petra c. 14, Liubliana.	(1)
Puhasto perje
15 Din, čohano 32 Din, puh 140 Din kg, ter volno in žimo za madrace prodaja izredno poceni Sega, Wolfova 12, dvorišče. (1)
II
KupiitlP
la bukovino
rezano, parjeno in ne-parjeno, kupim po dobrih cenah. »Bukovina«, hotel Kajiež, Ljubljana. (k)
Bukovo oglje
kupi vsako množino Uran Franc, Ljubljana, Sv. Pc-•ra cesta 24._(k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DR A-GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Sadno drevje,
pritlično, zajamčeno pristno, lepotično grmovje in nizke vrtnice v 40 vrstah, nudi drevesnica Omersa, Kranj, Zahtevajte cenike! _(1)
Dieselmotor
25 HP, v popolnoma dobrem stanju, proda tovarna testenin »Pekatete«, Ljubljana. Zelo ugodni plačilni pogoji, tudi na obroke.	(i)
Naprodaj
dve stelaži s premikalni-mi vrati (Schiebetur), ena velika stelaža brez vrat, en pult in dva stola. Poizve se v pisarni dr. F. Luckmanna, Ljubljana — Gradišče.	(1)
Prvovrstni, enobarvni in vzorčasti
baržun
kakor vso nianufak-turo prodaja tudi na hranilno knjižice Zadružne zveze v Ljubljani .
Dbicičilnica za Slovenijo L!iibljaiia, Dunajska c. ZS
(v hiši Gospodarske zveze(
Kava
vedno sveže žgana,
caj, rum,
semena
zanesljivo kaljiva, pri poroča
Josip jagodic
Celje
Glavni trg - Gubčcva ul
Cunje
tekstilne odpadke, krojaške odrezke, ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. št. 15 ;
Vsakovrstno
ZlatO
po oaivišiib ceoab
ČERNE, iuvelir, Liubliana. Wolfova ulica 51. 3
Zobofrefece
v snopičih, ne-zavite, kupujem vsako količino. -
Iščejo se zanesljivi nakupovalci. - Ponudbe z vzorci na:
A. MARTEK Beograd, Vrazova 26 m
Novo motorno kolo
600 cm3, se ugodno proda. Plačljivo event. deloma s hranilno knjižico. Naslov v podružnici »Slovcnca« v Celju pod »Motor«. (I)
Šivalni stroj
rabljen, kupim. Petcrnel, Sodarska steza 6/1. (nad 1'lorjansko cerkvijo), (k)
Pozor!
Kupim v vsaki množini nove volnene odpadke. Podbevšek, Celovška 101. Sprejemališče: Mohorič, Kopitarjeva 1.	(k)
Elektromotor 5-6 Ph
malo rabljen, kupim. — Tomačevo 25.	(k)
Foto-aparat
6x9, na film, kupim. — Opisne ponudbe s ccuo. Dolar, Ljubljana, Močni-kova 13.__(k)
Suh lipov les
kupim. Ponudbe z navedbo cene na: Vidmar, Zg. Šiška. _(k)
Patbologic
(Lehrbuch) Ribherl, kupim. Herfort, Ljubljana, Kodeljevo.	(k)
1960 m rezanega lesa
potrebujem in sicer: 1300 m'1 desk 18 in 24 mm, 2.50 do 4 m IV/V KI, 480 nr' mostnic 60 X 220 mm - 7 m, 60 m;l tramov 18 V30 cm 6.50 m, 120 m" brodarskega poda I KI, in 60 vagonov prvovrstnega apna. Dobava marca do junija. Plačuje se lakoj. Cenjene ponudbe ? najnižjo ccrio na Rudolf Rižnik, Dalj.	(k)
Fino kislo zelje
par tisoč kg, prodamo po Din 1.50 kg. Izidor Flor-jančič, Dravlje 34, pošta št. Vid nad Ljubljano. (1)
Ugodno naprodaj na javni dražbi:
27.	februarja ob 11 v Litiji št. 84 — 24 m:' smrekovih desk.
28.	februarja ob 9 v Ormožu 62 — razno pohištvo ter istega dne ob 14 na Runču 32 — 50 hI vina.
2. marca ob 8 v Kranju št. 78 — auto, pisalni stroji, večja množina moških in otroških čevljev.
2.	marca ob 14 v Ljubljani, Puharjeva št. 3 — pisalne mize, pohištvo, moško dvokolo, gramofon itd.
3.	marca ob 15 v Mostah pri Ljubljani, Društvena št. 13 — šivalni stroj ter razno pohištvo.
3. marca ob 16 v Ljubljani. Postojnska št. 11 — pisalni stroj, železna blagajna, tehtnica,	(I)
Kontrolna blagajna
National-, skoraj nova Imahagoni), na električni pogon, zelo ugodno naprodaj. Nadalie razna pisarniška oprema in drugo Ponudbe pod »Izredna pril Ua« št. 1916. (!)
puhasto . . kg 32 Din belo ... I g 45 Din beli puh . . kg 110 Din razpošilja tudi povzetjem; lepo volno in žimo poceni prodaja
SEVER
Marijin trg št. 2. Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13.
Moko, pšenico in koruzo
vagonsko blago, dobite od prve roke po borzni dnevni ceni, ako pišete dopisnico na naslov Hotel Miklič, Ljubljana, soba št. 61.
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, lorbice,
kravate nizke cene. samo pri
PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernoveca spomenika.
Joughurt
sladka smetana, stolčena, razni sir, čajno maslo — najbolje in najceneje v Mlekarni, Dunajska 17. (1
Perje ,
kg 9 Din, belo čohano ~->b Din kg, sivo čohano ?4 Din in 24 Din kg, čisto belo puh perje 130 Din kg Razpošiljam po p ' uecn povzetju. L. Brozovič, Zagreb Hita -2.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v v-jeb vrstah, za strolno pletenie id ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelofi. Liubliana — Židovska ul in Stari trg.
Pozor Izletniki
Predno odhajate na hribe ali izlete — tako ob prihodu v Ljubljano, posatile našo vsem znano aClIEtOtCSO
založeno /. izbranimi izletniškimi špecijalile-lauii. — Za ločno postrežbo jamčimo.
r. tt. KovaciC
Miklošičeva cesla
Ha p« One 7
napolnjene blazine ca 40 > 50 cm
Kavne mešanice
iz lastne pražarne, mleto kavo, po želji tudi turško, na električni mlin, vedno sveže pripravljeno, tako mleti mak in orehe v špeceriji F. K. Kovačič, Miklošičeva cesta. (I)
Komate
v dobrem stanju proda ali kupi. — Ponudbe na upravo »Slovenca- pod -Komati« št. 1891. (1)
Najnovejše navodilo za kuhanje terpenti-novega mila
za perilo, kakor vse potrebščine, ki spadajo zraven, se dobi v drogeriji Hafner, Šiška, Celovško cesta 14.
Piaff šivalni stroj
krojaški, z veliko mizo, tri mesece rabljen, naprodaj za podkupno ceno 1000 Din — tudi na obroke. Tavčarjeva u!.7, v trgovini.	(1)
Redka prilika
Lepa starinska spalnica, kompletna z uro, lepo ohranjena, se proda (tudi proti knjižici Banovinske hranilnice). Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2113. (1)
Skobeljniki
(Hobelbank) 500 Din. -Franc Mušič, mizar, Mengeš._(I)
Dve postelji
2 nočni omarici, 3 omare, t kredenca in železna peč zelo ugodno naprodaj. Vrazov trg 4, priti, soba 7.	(1)
Razni vozovi
dvovprežni, konjske opreme in konjske odeje — ugodno naprodaj. Ogled Šmartinska c. 21.	(I)
Dva nova voza
z zaprtimi redeži, ne. štirih peresih, poceni prodam. Jenko Josip, kovač, p. Radomlje.	(1)
Motorno kolo
malo rabljeno, 2. ■ HP, znamke -BSA", poceni pfodam. Josip Jenko, kovač, p. Radomlie. (1)
Mesarske vozičke
neokovane, ima naprodaj Anton lančigsj, kolar V Mangšu.	(1)
Trajro ondulacijo
z »Nam* aparatom, poljubne frizure, 80 Din. Salon Hutar, Trbovlje II. _ (t)
Posteljno mreže
izdeluje in popravlja najceneje po naročilu Alojz Andlovic. Kolenskega ul. 34.	(t)
Tvrdka A. VOLK
l iohl jana. limllevo cr»1a 2». uadi natccnejt! vse vrste ušenrfun moko tn aro« mlevske izdelke
Zahtevajte ceniki
. Cobano kg po Din 16'—,
" *"	. Din 10 —, 15 —
napolnjene blazine ca 60X' 80 cm ... Din 27"—, 35 — napolnjene pernice ca 120X180 cm ... Din W)'—, 135 — z rožastim ali plavim inletom. Viorci brezplačno.
PERJE
,,p©smota" «. wetss mmm, iuca ?6o
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Stari trg št. 32
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Trgovski lokal
?. lepimi prostori, na jako prometni točki blizu Maribora, se takoj poceni proda. — Naslov v upravi Slovenca' Maribor.	(1)
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni u a k u p morske tiave. žime, cvilhs za modroce in blaga ze prevleke pohištva.
U preoblek zof
foteljev i, t. d. najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih ccnah pri:
R. SEVER
Marijin trg SI. 2.
Zavese, odeje, pe-je, pub.
Stavbni hranilnici in posojilnici >Moj donit v Ljubljani, T.vrševa cesta 31-1 sc zahvaljujeva za izplačano nama brezobrestno posojilo za odplačilo najinega, dolga. V lej hranilnici vidiva najprimernejšo pol za ljudsko razdolžitev.
Jurij in Marija Majncr, Pniovše 121, p. Radeče.
Polenovko
namočeno, priznano najboljšo — nudi delikatesa-špecerija Kovač ič, Miklošičeva cesta 34.	(1)
Živinsko peso
ugodno prodam. Vprašati Fran Repič, Ljubljana, Trnovo.	(1)
OtroSki vozički
po zelo nizkih cenah — trgovina M. Tomšič, Sv. Petra c. 52.	(I)
Čevljarsko delavnico
lahko s šivalnim strojem, vpeljano, prodam. Ponudbe na upravo 'Slovenca« pod »Ugodnost 2076«. (1)
Harmoniko
Lubasovo, malo rabljeno, tritonsko, trikrat uglašeno, poceni prodam. Josip Jenko, kovač, p. Radomlje.	(I)

BM
Sredi dela nas ie zapustil naš dobri soprog, oče
MARTIN BRUCAN ■
K večnemu počitku, ki ga v življenju ni poznal, ga spremimo v ponedeljek, dne 27. februarja ob pol 5 popoldne. Slov. Javornik, dne 25. februarja 1933.
Amnlija Bručan roj. Rozman, soproga, Marijo, Davorin, Ljuba, otroci in ostalo sorodstvo.
Vinske sode
j od 50 litrov naprej ugodno proda hotel Bellev a Ljubljana.	(1)
Vremenekaz!
Za vsakega čitatelja je šc vedno na razpolago vre-menokaz ali barometer, ki zelo zanesljivo kaže vreme za 24 ur v naprej (pat. 5t, 9514). Pošljite ta oglas in znesek Din 3.50 v znamkah ra naslov raz-pečevalca: Barometer — Ljubljana f, poštni prodal št. 18, nakar boste dobili napravo takoj doposlano. Eno izmed mnogih zahvalnih pisem se glasi: Kupil sem pri Kmetijski družbi Vaš »vremenokaz«, s katerim sem prav zadovoljen, ker res kaže vreme za 24 ur v naprej. Imam tudi barometer, za katerega sem dal v Ljubljani pred tremi leti 500 Din, a jc Vaš bolj ločen in stane le 5 Din s pismom ; iii poštnino! Naročil sem j še en Vaš barometer za vas Prigorico in sedaj naročam zopet enega. Anton Joras, posestnik, Ribnica, Dolenjsko.	(1)
Črn svetel premog
po 38—40 Din franko dom prodaja samo Mejovšek Branko — Tatienbachova št. 13, telefon 2457. (1)
Sekire
garantirane kakovosti, lopate, krampe, raolike, cepine, kladiva, macole, pile, žage ter drugo orodje, prodajam vsled ugodnega nakupa po nepovišanih cenah, dokler ta zaloga Iraja. Odon Koutnv, sedaj Ljubljana VII, Medvedova 28 (Šiška).	(I)
Kompletne smuči
poceni proda hišnik Nunska ulica 17.	(I)
Dii
Ni knialo povesli, ki bi bila loko sodobna in tako fantovska kakor
spisal Fr.VVeiser D. J.poslovenil Jože Jagodic. Cena broširani Din 15"—, polplatno vezani Din 22 —
Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Sla
invama
Dame, ki hočejo obleke same šivati, dobe temeljit in poceni pouk v modnem salonu lise šušieršič, Maribor, Dravska ulica 10.
Potrtega srca javljamo žalostno vest, da je danes 25. februarja nenadoma, v 64. letu starosti, umrla moja dobra žena
Antonija Macuh ro?. jRofsc
soproga poStnega zvaničnika
Pogreb bo v ponedeljek 27. februarja ob 4 popoldne iz mrtvainlce mestnega pokopališča na Pobrežje. Prosim, da se rajnice spominjate v molitvi.
V Mariboru, 25. februarja 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.

V konkurzu Lekič Bože se bo vršila 10. marca 1933 ob 11 dopoldne v Mariboru, Dravska ulica 8
prodaja vse zaloge krošnjarskega ga la uteri jskega blaga
sodno cenjenega na 43.1S5 Din najboljšemu ponudniku. Ponudbe je staviti konkurznemu upravitelju dr. Stanku Mihaelu, odvetniku v Mariboru do
gorenjega dne ter je najvišji ponudek lakoj plačati v gotovini. Cenilni zapisniki in blago je na vpogled pri upravitelju. Proda se le vsa zaloga skupno.
...................——m— hm
Kuiturni obzornik
Opereta „Blejski zvon"
V pogledu lastne gledališke gh.sbene produkcije sino Slovenci res :;e nebogljeni. Kljub dejstvu, da bi ze porabi! prste obeh rok, če bi ho e naiteti vsa tovrstna dela, obstane-š vendarle onemogel m zmeden z njimi pred ostro, resno kritiko, Ueislvo je, tla do zadnjega časa izrazitih dramatakih glasbenih tvorcev nismo imeli. !.e tu in lam je na-, dušenje in hotenje pritegnilo posameznika, dj se je za spremembo loti! (in to kaj rado šele v poznih letih) takega dela, ki je pa po nekaj vprizoritvah utonilo v arhiv. Prav ta stroka tvornosti pa zahteva za viden uspeh jK>6ebnega misla, ki mora biti izključno vanjo usmerjen. Saj vemo i z zgodovino, da so se operni skladatelji redko uspešno udejstvovali v simfonični ali sploh koncertni glasbi in prav tako tudi obratno. Beethoven, veliki mojster simfonije je s svojim Fideliom ustvaril rec genijalno umetnino, ki jo p3 z izrazito opernega vidika marsikatera čisto glasbeno mani vredna tvorba prekaša. V zadnjem času imamo pri nas zopet več tvorcev gledaliških de! in kakor sc e-ni usmerjajo v re«»;o operno produkcijo, je druge zajel naš čas s svoje lažje zunanje strani in jih vzpodbodel k upereti.
Po »Prešmentajii ljubezni« in »Erika« nam je operno vodstvo postreglo z novim tovrstnim delom; sinoči se je vršila premijera Šantlove operete »Blejski zvon Skladatelj je pri nas znan kulturni delavec, ki >e uspešno udejstvuje v slikarski umetnosti, ki se pa obenem ne more ustavljati tudi privlačni sili glasbe. S precejšnjim številom koncertnih glasbenih tvorb je že obogatil našo literaturo in z njimi dokumentiral	—J—i — >-----
velik smisel za kompozicijo. fo( pot pa ni imel srečne roke. Lotil se je libreta, ga je napisala Mary Garden in mu napisal v smislu operete glasbene vložke. Snov je vzeta iz našega življenja, dejanje .«« godi na Bledu. Pisateljica je zajela življenje, ki ga v današnjih dneh živi to naše letovišče in ga v dveh paralelah -- letoviščarjev v hotelih ob bregu in domačinov v našem narodnem elementu na otoku — z|'netlo v tridejan.sko veseloigro, ki ima za podlago' obi-bajne ljubezenske zapletljaje. Delo pa je tako po svoji dramatski napetosti in scenični tehniki, kot po duhovitosti in dovtipih, ki jih dobra o-pereta zahteva, jako borno m sc že v lem delu uspeh odmika. ~ Z glasbeno estetskega vidika pn stvar močno pogreša stilne enotnosti. Je to mešanica različnih glasbenih tvorb, iztrganih deloma iz klasične, deloma iz moderne šlagerske operete, v katere se čudno mešajo naše narodne pesmi, ki so po^ svoji obdelavi zopet problematične. Kajti na-rodr.a pesem naj bo, prirejena za umetno reprodukcijo ali povsem pristna in do potankosti .ie-okrnjen.-,, ali pa naj tvori lc molivično snov za samon-kle, individualno zgrajen glasbeni umotvor, n?®LPečat skladateljeve osebnosti (n, Pr. Smetana) Poleg tega pa posamezni vložki — dasi ima o mars-ikako muzikalno vrlino in očitujejo res solino in resno delo — nimajo tipične karakteristike, ki jo zahteva bodisi tipičen šlager, bodisi s sentimentalnega čuvstvovanja rastoča kantilena in so poleg tega precej rcmininiscenčni. _ Instrumerita-cija, ki jo jc izvršil skladatelj L. M. Skerjanc je originalna in prozorna.
Uprizoritev ni bila deležna v6c pozornosti. Igralci — solist, so sicer dokazali mnogo naklonjenosti do stvari in so posamezni ustvarili prav po-srečene tipe, a muzikalna stran je bila močno labilna. Deloma že solisti, še vse bolj pa je hil zbor nesiguren v ritmu in napevu. V režiji jc bilo de^ti zanimivih m deloma posrečenih momentov, vendar tudi marsikaj nespretnosti prisiljenosti, ki *re morda res na rovaš libretislke, pa bi se dala ven-dar kako premostiti. Posebno v 11. dej jc mnočo spodtakljivih mest. (Nastop župnika je za lase privlečen.) Inscenacija, ki jo jc izvršil skladatelj sam, te lepo uspela __ Dirigiral jc delo kapelnik Neffat, rezir.il B Kreft, koreografske točke, ki jih je nle-jal naš ba.et, pa jc našfudira! g. Golovin.
Gledališka dvorana je bila poba občinstva ki ie simpatičnega slfladatelja prisrčno pozdravljalo
V. U
Dr. Stanko Vnrnlk: Uvod v glasbo. Ponovno opozarjamo na to delo prezgodaj umrleaa strokovnjaka, ki je edino Ic vrste pri nas in podaja v lahko umljivi besedi osnovne pojmo o glasbi •/. ozirom na njeno vsebino in obliko. Knjiga jo važen prispe vek za splošno urnevanje umetnosti, globoko pa it zajeto vprašanje glasbe, zalo je .lelo vzbudilo veliko pozornost in priznanje. Založila ga je Nova založba v Ljubljani.
1'rogTami Kadio-M.itsblfttna s
Ponedeljek, 27, februarja: 12,15 Plošče. - 12.45
Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet, — 18.30 Esperanto (goep. Kozlcv-čar). — 19 Srbohrvaščina (dr. M. Rupel). _ 19,30
Prenos iz Zagreba: Simfonični koncert. _ 22 Ca s,
poročila plošče.
Torek, 23, februarja: 11.15 Šolska ura: Povesti in šale (Manica Komanoval. — 12.15 Radio-kvar-let. — 12,ij Dnevne vesti. — 13 Cas, radiokvartet, borza. — 17.30 Kuplelc poje gosp. Niko Slapar. --18 Zabavni kotiček (St. Bitežnik). 18.30 \'em. ščina (dr. Gralcnauer). — 19 Polhov gradeč (dr. R. Andrejka). — 19.30 Junaki današnjega časa Veliki leta ■ec Alan Cobham (P. Kunaver).__20 Harmonika solo (gosp. Stanko). — 20.30 Kuplele poje .i0sp Peš. — 21.15 Citroški trio kroJka -Vesna 22 Čas. poročila. — 22.15 Salonski kvintet [lahki glasba). — 23.15 Plošče.
Dru&i programi t
Ponedeljek, 27. februarja.
Zagreb: 19.40 Vokalni koncert pevskega tlru-Jtva Lisinski. _ Milan: 20.30 Komorni koncert — London: 19.30 Koncert orkestra kraljeve garde. -20.30 Ruska glasba. — 21 Orkestralni koncert — Stuttijert: 19.30 Pustni koncert. _ 20.30 Confet-ti«, i^ra. — Toulouse: 21.30 Simfonična glasba. Leipzig: 20 Simfonični koncert. — Suissc komande: 20.30 Poljudni simfonični koncept. - Bolgrad: 19.30 Klavireki koncert gospe Petrovič. 0 Pr nos iz Zagreba. — Rim: 20.45 Koncert lahke gia: b«. — Beromiinster: 20 Simfonični koncert. — Pra ga: 21.30 Instrumentalni koocerl. — Dunaj: 19.3« Jugoslovanske melodije. — 20.'0 Humoresl-a. — Miincbcn: 20 »Grofica Marica«, opereta. — Budlm-peSta: 20.10 Koncert filharmoničnega orkestra, — varsava: jx) L>peretni prenos.
VSAK DAN VEČ
Vrsta 7042
Tople copate iz volnene klobučevine z močnim podplatom in toplimi vložki, bodo obvarovale Vaše otroke prehiajenja. — Ženske Din 29 —.
DIN.
Vrsta 2851-05
Čeveljčki iz laka ali rjavega bok a /.a nase najmlajše odjemalce. Vel. 19 26 Din 35"—, vel. 27-34 Din 49 —, vel. 35-38 Din 69 —.
Vrsta 3661-00
Otrokom za zimo visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz krupona. — Vel. 19-27
Vrsta 9891-60
Neoremočljivi otroški škoren čki iz lak ranega gumija, v katerih otrok lahko hodi tudi po največjfm dež u in blatu Vel. 19-26 Din 59 -, vel. 27 34 Din 79- , vel 35 33 I) n 99" noški zastrapac Din 129 —, takasii JJin 14J'—.
Ponosni smo, da nam je uspelo z domačimi delovnimi močmi in s sirovinami iz domačih tvornic proizvajati dobro in ceneno obutev za svoje odjemalce.
Naši odjemalci dobivajo danes najcenejšo obutev, cenejšo kot v predvojni d bi. Za uspeh se imamo zahvaliti našim odjemalcem, ki so nam vedno izkazovali svoje zaupanje. To nas primora, da tudi nadalje izdelujemo obutev po
še nižjih cenah.
Pridite v naše prodajalne, iznenadeni bodete od naših novih vrst in od naših nizkih cen.
Vrsta 3945-03
Udobni čevlji iz črnega boksa z gumi asi ra podplatom. Izdr/.ljiv, /a vsak šlrapac. Za vsakdanjo vporabo nenadomestljivi.
Vrsta 2 45-11 Okusni čevlji iz rjavega ali črnega boksa. Neol hodno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz najboljšega laka za Din 99-.
ŽENSKE NOGAVICE
Vrsta 2605 51
Elegnnten čevel č?k iz rjavega teleč eaa boksa z usnjen m pod > atom Zeio prikladen /a športni kostum.
Vrsta 9805-07
Ta čeveljček iz finega laka bo dal Vaši n o: i c i lepo linijo in posebno eleganco. Neobhodno |>olreben za ples in družbo.
Močne raaco Din 9' Debele voln. > 12 Fine flor . . > 15 Na finejšiflor » 19" Svilene. . . > 25 Tople voln. . > 29
M0ŠKK NOGAVICE:
Bomhažaste uladke . . 5'-, 7 -Boinba*aste z vzorcem . > 7"-Fine svdene > 10-Tople voln.. > 15-
Vrst' 7047
Po dnevnem naporu se počutile najbolje v teh udoonih domačih čevljih iz volnene .kanine.
Vrsta 1937-22
Trpežen evelj iz črn« ga ali rjavrga boksa z. ne iremočliivim guinijas.im i o Iplalom. Primeren za vsakogar ki polaga važnost predvsem na trpežnoat čevljev.
Vrsla 1977-22
Visoki čevlji iz finega, črnega telečjega boksa z elastičnim gumi lastim podplatom Odlični za vse one, ki zahtevajo predvsem trajnost obutve.
Vrsta 3967-22
Udobni čevlji iz črnega boksa z neraztrglj-i vim gumijastim podplatom. Zelo prikladni za vse one, ki so v svojem poslu prisiljeni mnogo hoditi.
Specialna trgovina premoga in drv y ^
Fran o Kaldn, Cel e
se priporoča. Ima vedno v zalogi vse vrste premoga, inozemski koks za industrijo in centralno kurjavo, kovaški in plinski premog ter trda in mehka drva. Postrežba točna in solidna!
OZEBLINE
novo nastale, vsake vrste, na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoi izginejo. ako jih namažete s poznano »LJEKOVITO BARTULIcEVO MASTJO«
Cena zavitku samo 10 Din. Proizvaja in v promet io daje stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Dolac krai Tržnice. Dobi se v vsaki lekarni.
'S* '->
Bolni na pllučlh!
iisoči že ozdravljenil
Zahtevajte takoj knjigo o meji
novi umetnosti prehranjevanja,
ki ie že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Ciiti prej začnete z mojim načinom prehranjevanja. tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto:
GE0RG FUL0NER, Rerlin-NenkiHln,
Ringbahnstrasse 24. Abt. 516.
ODDA J A TRGOVINE
Svopm cenj nim odjem ilcem vljudno na-znaniam, da sem prepustna svoio
delikatesno trgovino z za utrkovalnsco
v Celju. Aleksandrova ulica 2. gospej Lujizi Savodmk Beneš
Iskreno se zahvaljujem cenjenim odje-m dcem za m o^e dokaze zvestobe in prosim d» se /.aujianje, ni sem ie uživala skozi toliko let, naklanja ludi moji nasb-dnici.
Z vsem spoštovanjem Domenika Zumparutti Celje, v februarju 1933.
PREVZEM TRGOVINE
Cenienemu p. n. občinstvu najvljudneje na/.nanjiim da sem z dnem 21 februarja od gospe Domemke Zam a utti prevzela
delikatesno trgovino z zaiutrkova/nico
v Celju, Aleksandrova ulica 2. ter bom
isto dalje vodila z naivečjo skrbi ji vostjo.
Prizadeva a se bom vselej, da bo na zalogi samo prvo rstno blago po zmernih cenah, in zagotavl ara p. n. odiem ilce. da jih bom vedno najpazljiveje postregla. Velespoštovanjem Luiiza Savodnik-Beneš Celje, v februarju 1933.
Oblastno dovoljena
ODA]A
Ker naša razprodaja traja le še par dni, smo ponovno znižali cene la angleškemu in češkemu blagu za moške in ženske obleke, kakor tudi ostali manufakturi. Velika izbira ostankov
OBLAČILNICA ILIRIJA
Ljubljana, Mestni trg št. 17/1.
14480
in o.z.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstna moHa Ji mino fortfacs, OaCKa Topola,
fe slamo na zalogi.
MESTO HLAPCA
h konjem, za domača in poljska dela, vajen tudi mestnega vrveža, ižčem pri dobrih krščanskih ljudeh. Nastop takoj. Trezen, nekadilec. Sprejmem tudi službo na Kranjskem. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih voz čkov, previ znib tricik-Ijev, motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera — Najnižje cene — Ceniki Iranko
Tribuna1 F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkos Ljubljana Karlovška cesta št. 4. 191
dopiaca
ZAVAROVALNA »IlUlBA
odda
OhUMM //IS MM
za NOVO MES I O. ČRNOMELJ, METLIKO in UREŽICE.
Istočasno --prejema zastopnike v vseh večjih krajih na Dolenjskem. — Po udbe je poslali na upravo pod »VISOKA PROVIZIJA« 2090
Pod'el!e živilske stroke
modam proti knjižici Mariborske hranilnice, Narodni dom. Podjetje je garantirano dobro-idoče v lepem mestu Slovenije z dvema hišama.
IJopisi pod »Lep zaslužek« 1865 na podružnico »Slovencu«. Maribor.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel <"'«u
Izdajatelj: Ivan Rakove«
Urednik: Franc Krenižar.
Dnevna
Franc Papler - 70 letnih
Kdo jja ne pozna? Visokoraslega, pokončnega Gorenjca, ki mu sedem križev še kar nič ni upog-ii i lo hrbta: Vsn Gorenjska, tudi Ljubljana in Do-lenjsku, pa prav tako Celovec in slovenska Koroška od Žile do Braž so znane njemu in Papler znnn njim.
Franc Papler je bil rojen 24. februarja 1803 v Vrbnjah iz znano Tršičeve rodovine. V ljudsko šolo je hodil v Radovljici; nato ga je oče dal učit
strojarske obrti v Požarnice na Korošku. Saj je bila tedaj navada Gorenjcev, da so radi pošiljali olroke nn Korcško. Kort.šci pa nu Gorenjsko s-v meno . da so se naučili gorenjski »prah?-, koroški pa po ;sloveiiji; . Kol strojarski pomočnik jc delal Papler ■pri raznih podjetjih na Koroškem, najdlje v Brezah. iKot štiriindvajsetlelni ; rokodelčie." je kupil majhno strojarno v Doslovičah, v brezniški župniji. Tedaj je bila stro.jarnu čisto v razsulu in ni obratovala. Iz le sliojarne poteka znani rod podjetnih stro-jarjev Knafličav iz Litije. Prišel je torej kot priseljence v vas, strojarno je kupil s prihranki in skromno dolo, in se lotil z vso vnemo obrti. Bil je nenavadno priden, bil pa tudi rojen trgovec. Razširjeni strojarski obrat mu kmalu ni zadostoval. Lotil se je kupčije z lesom, začel nakupovati gozde in posestvu, ki jih je pridržal delo-ma zase, večkrat pn razparceliral in prodal na drobno. Na ta način se j.' dokopal do lepega imetja. Imel in ima pu se vedno tisto lastnost, ki jo kajkrat v Slovencih pogrešamo. Imetje ga namreč ni pomehku-žilo ui ga ni spremenilo v gospodo«. Koliko slovenskih ljudi, ki so imeli srečo, je vprav ta gospodarska sreča omamila, da so začeli gosposko živeli in so propadli. Papler se še danes vozi na lojtrah, Papler orje in seje sam, Paplar je vedno pri družini (s hlapci, pomočniki in deklami) iz iste sklede; ne pozna prav nič tistih gosposkih prigrizkov, ki so za gospoda in gospo posebej pripravljeni. Ob nedeljah popoldne je njegova hiša zbirališče sosedov, kjer »pokličejo kralja«, namesto da bi posedali po krčmah. Je pa ob vsaj štedlji-vosli ludi radodaren. Koliko revnih se je že nasitilo iž njegove hiše! Menda ga ui bilo revnejšega •bolnika v vasi, ki bi ne bil prejemal po Papler-jevi ženi priboljškov in podpor. Kolikokrat je daroval za cerkev in druge občakoristne namene. Seve la ludi za Štefan vina da. zlasti če zaide med pevce. Narodno pesem, ki jo je vzljubil posebno ma Koroškem, poje sam in je ves srečen, ako jo sliši peli druge. Zato ne pravijo po krivici, da je sicer lako varčnemu Paplerju ob lepi pesmi »krava groš . Jasno je, da so takega gospodarja občani radi volili v razna zastopstva. Papler je v občinskem odboru 40 let, blagajnik gasilskega društva 34 let, mnogo let član krajevnega šolskega odbora. cerkveni ključar brezniške farne cerkve, predsednik nadzorstva posojilnice v Radovljici 30 lel. Bil jc odlikovan z radom sv. Save V. in z medaljo za zasluge.
Želimo mu ob sedemdesetletnici, da bi bil še dolgo tako neupognjen kot je seda|j in da bi krizo, ki seveda tudi njegovi obrti in gospodarstvu ne priznaša, čvrsto prenesel na krepkih, gorenjskih plečih.
Kit »SNA IZBIRA D4MSKIH PI.AŠČEV. športni jopiči, trenchcoati, hubertusi, najceneje pri
SC. PUČNIK
ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1
nasproti kavarne Zvezda
5f-.fi grspode vsa oblačila po meri
Elektrifikacija
Selške doline
Pod tem naslovom je izšel dopis v »Jutru« št. 43 z dne 19. febr. 1933, h kateremu v pojasnilo pripomnimo sledeče:
Dopis navaja, da je v Selški dolini 13 električnih naprav, in du bi od teh lahko ena, če bi bila izvršena pravilno po gospodarskih in tehničnih načelih, razsvetljevala celo dolino. V vseh teh napravah je investiran večmilijonski kapital, ki se ne reutira, tehnika povzroča krizo. Ker je po mnenju dopisniku, kar se v dopisu nadalje razvidi, temu krivo vodstvo Elektrarne Sodarske zadruge na Cešnjici od leta 1921 dalje, ki ni imelo smisla, da bi se iz le elektrarne napeljal tok po celi Selški dolini ter s tem prihranile lastnikom drugih elektrarn težke investicije, ki so jih v svoje naprave vložili.
Dopis navaja, da je bila časovno ena prvih zgrajena v Selški dolini elektrarna Sodarske zadruge na Cešnjici, 1. 1912, bili sta pa že poprej v bližnji okolici 2 zasebni električni napravi in tudi elektrarna Elektrostrojne zadruge v Sorici je bila že leta 1911 v prometu. Tudi v Selcih je že v predvojnem času začela obratovati elektrarna privatnega lastnika.
Mnenje, da bi mogla elektrarna na Cešnjici vsem potrebam Selške doline ugoditi, je pogre-šetio. ker so strokovnjaki dognali, dn ni mogoče dobili nu podlagi terena vodne sile, ki jo ima elektrarna na razpolago, večje energije, četudi se predela iz sedaj islostnernega na vrtilni a I i izmenični lok. Zato bi tudi ne bilo gospodarsko, dosedaj še dobro napravo z drugo zamenjati, sedanjo pu med staro šaro zavreči. Da bi se pa iskala druga vsporednu vodna brez preizkušene sigurnosti,, bi se pa lahko zgodilo kakor se je drugim.
Da imata pa samo tedanji načelnik zadruge in predsednik nadzorstva zasluge za vppstavilev elektrarne, tudj ne drži, ker so vsi odborniki kot
kronika
člani bodisi z garancijo za posojilo ali s prostovoljnim delom k zgradbi pomagali. Ako niso hoteli vedno enega odbora ali načelnika voliti, je to nji-nova zadeva, ki se je morejo kot člani zadruge po-služiti.
Kar se pa tiče inicijative dr. Kreka za zgraditev elektrarne na Cešnjici, je pa gotovo, da je on vplival na ustanovitev zadružništva od početka j v splošnem. Hranilnica in posojilnica je bila usta- j novljena 1. 1899. Sodarska zadruga pa I. 1902, in i je zgradila elektrarno v I. 1912. Tudi sta bila ta- I krat načelnik in predsednik nadzorstva zadruge z ! dr. Krekom v prijateljskih stikih in sta z njegovimi : nasveti zadružništvo vodila. Dr. Krek se je za- ! ni mul kot rojak za Selško dolino, četudi ni bi! j njen zastopnik. Radi Sodarske zadruge in elek- I trume pa ni bilo niti 10 delavcev vojaščine opro- ! ščenih.
Tudi ni bil z letom 1920 ustavljen ves dote- ' dnnji razvoj zadruge in njeno elektrarne, kar doka- ! zuje stanje odjemalcev toka in montiranih žarnic. \ letu 1920 je bilo 124 odjemalcev z 575 žarnicami in I motorjem za pogon, a dne 31. dec. 1932 pn je bilo 215 odjemalcev z 920 žarnicami in 8 motorji za pogon strojev. Dn je bil pa z letom 1921 ves dolg poplačali, ni posebno težko razumeti z ozirom na takratne valutne razmere in prilike lesne trgovine. Zadnji dolg je plačal načelnik, ki je prevzel vodstvo po I. 1920. Tudi so bili vedno kaki nepredvideni stroški z elektrarno. Tako je v I. 1923 ob veliki | ki vod nji voda je/, odnesla, ki se je moral nov narediti, kar je stalo do 100.000 Din. Nadalje je v zadnjih časih skoraj vsako leto povodenj škodo napravila, kar je bilo treba popravljati in' plače-vati nastale stroške. Temu bi tudi ne mogel noben strokovnjak odpoinoči, kakor tudi ne defektom in pritožbam, ki se jim pri laki napravi ui mogoče izogniti. Največ pri vsem pa je to. da ni imelo pristojno oblastvo nobenega povoda kazensko posto-pati
Da se pn sedanje načelstvo ne spušča v kake negotove poizkuse, kakor bi morebiti nekateri radi videli, je jasno, ker se zaveda svoje odgovornosti , do članstva. Posameznik lažje riskira na svojo ! odgovornost, kakor pa zadružno vodstvo, ki ima odgovornost do 50 članov. Zato tudi sedanje načel- , sivo Sodarske zadruge na Cešnjici ni krivo, ako i so lastniki privatnih elektrarn prišli v težkoče, da ne morejo svojih načrtov izvršiti. Seveda se vali sodaj vsa krivda na to elektrarno, da bi bila morala ona to narediti in pri tem v težkoče zabresti, da bi ne mogla naprej, in bi se lahko potem vodstvu očitalo, da se spušča v negotove, špekulacije na račun zadruge.
Koledar
Nedelja, 26. februarja: (3. predpepelnična nedelja (pustna); Matilda, devica; Viktor (Zmagoslav), spoz.tavalec.
Ponedeljek, 27. februarja: Gabrijel od Žalostne Mat ere božje; Baldomir, ^poznavalec.	i
Novi grobovi
+ V Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zaspala Marija Pečar, roj. Jagodic, vdova po železničarju. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 3 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
+ V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrla gdčna Mici Knourekova, bivša pocestnica la-pega vinograda na Bizeljskem. Bila je zlata duša, plemenitega značaja ter povsod spoštovana in priljubljena. Naj uživa rajsko veselje, saj so ji bili sončni dnevi v življenju le redim izjema!
+ V Sv. Petru nad laškim je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija H e r e o g. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
—	Odpuščen iz državne službe. Ministrstvo jrosvete v Belgradu je s svojim odlokom Sn. >r. 4102 z dne 18. febr. IO?'*. na osnovi $ 103, 104 toč. 16 in 110 zakona o uradnikih odpustilo iz državne službe dr. Kh je ta na Gantarja, suplenta realne gimnazije v Celju.
= Duhovniška vest. Za drugega kaplana v D. M. v Polju je imenovan gosp. Pavel Slapar, doslej kaplan v Tržiču. Svoje novo službeno mesto je že nastopil.
= Poročil se je v Ix)ki pri Zužmu g. dr. France M o z e r . živinozdravnik v Kozjem, z gdčno Faniko : G a j š e k iz Loke pri 2usmu. Mlademu paru čestitamo!
= Poročena sta bila preteklo nedeljo v stiski cerkvi g. Janez škufca iz Iznail in gdčna Pepca Š p e n d a 1 o v a iz Drage. Želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
= Poročil se jc g. Florjančič Ludvik, odv. j kandidat v. gdč. Anico Jenko, uradnico hotela ; Union v Ljubljani. Bog daj srečo!
= Poročil sc je na Gor. Topli Rebri pri I Kočevju v četrtek, 23. t. m. g. Povše Franc, tam- ! kajšnji šol. upravitelj, z gospodično Habbc Mari, šolsko vrtnarico. Iskreno čestitamo!
Ostale vesti
—	Mednarodna konforcnca o brezalkoholni uporabi grozdja in sadja se bo vršila od 18. do 21. aprila v Parizu pod pokroviteljstvom francoske vlade. Konferenci bo priključena razstava raznih doslej v praksi preizkušenih naprav in aparatov. Na francoskih železnicah je dovoljen 50% popust. Za podrobna pojasnila naj se interesenti obrnejo na Brezalkoholno produkcijo v Ljubljani, Komenskega 17. i (Za odgovor znamka za 3 Din.)
—	Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano vprizori danes ob štirih popoldne operetno ; burko v treh dejanjih »Cigan-barou«. Vstopnice so 1 v predprodaji pri g. Zakotnik v Št. Vidu.
—	Poziv ohrekovavcem! Pozi vijem vsakogar, 1 ki lahko potrdi, da sem bil lalos kdaj v Kranju (mestu), v Šenčurju ali v Cerkljah, naj to jasno in javno pove; prav tako jasno in javno imenujem jaz vse take in tiste, ki te vesti v očitnem namenu in
v nasprotstvu z resnico raznašajo in pripovedujejo poklicani ali sami od sebe — za lažnivce in podle : denuncijante. — Št. Vid-Vižmarje, dne 25. februarja 1933. — Jože M a g i s t e r.
—	Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se bo vršil v četrtek 9. marca kle-t a rak i tečaj. Tečaj se bo pričel ob 8 zjutraj. Dopoldne bodo v veliki učilnici teoretična predavanja
o pretakanju, žveplanju vina. vinskih napakah in o ( boleznih. Popoldne pa bo teoretični pouk praktično ■ ponazorjen z deli v šolski kleti. Na istem zavodu se bo vršil 10. marca sadjarski tečaj, na kalarem 1 se bodo obravnavala najvažnejša spomladanska dela. to je saditev sadnega drevja, obrezovanje, pre-cepljovanje. pomlajevanje in škropljenje sadnega drevja.
—	Slov. prosvetno društvo »Triglav« \ Karloviu
priredi v soboto 4. marca ob 20 v dolnji dvorani »Hrvatskega doma« svoj drugi nastop. Na sporedu
je burka »Trije ptički«, katero poda dramatični odsek društva, in skladbe od Vodopivca, Sattnerja, Žganca in Vilharja, katera izvaja društveni mešani in moški pevski zbor. Vstopnina 5 Din.
— Rekorden obisk smučarjev na Menini. Na Menini planini se je pričela zimska sezona letos razmeroma kasno. Prvi kamniški smučarji so jo obiskali šele v petek in soboto, 17. in 18. t. m. V petek je bilo še sončno vreme, v soboto pa je naletelo do 10 cm pršiča. Snega je bilo na Menini že takrat dovolj in smuka povsod ugodna. V soboto zvečer so prispeli na Menino člani TK Skale iz Ljubljane in Savinjske doline, da se sestanejo na tej še malo poznani planini. Iz Ljubljane jih je prišlo 31, Savinjska podružnica Skale pa je poslala 8 zastopnikov. Oskrbnik Jeglič je za tako številno družbo smučarjev pripravil udobno in toplo skupno ležišče, kajti postelj je samo 8 na razpolago. Izletnikom je zelo ugajala dobra in cenena postrežba v planinskem domu, pri idealni smuki po planini pa so lahko spoznali, da ima Me-nina prav krasne in privlačne smuške terene. Družba ljubljanskih Skalašev je odšla v nedeljo dopoldne proti Črnivcu po poti Miss Copelandove, vendar pa ni vztrajala do konca. Ena skupina je odšla v Tuhinjsko dolino, druga pa v Gornjigrad. Kamnišk^ družba 10 smučarjev je ostala še naprej na planini, ki je tako preteklo soboto doživela največji obisk prijateljev belega športa. Skalaši so imeli na svoji poti prav ugodno smuko in lepe terene, tako da so bili z izletom vsi zadovoljni. Nekaj Kamničanov je ostalo še naprej na Menini, kjer ie v ponedeljek in torek zapadlo nad 1 meter novega snega, ki bo zdaj gotovo ostal do spomladi in vabil smučarje. V sredo je prišel na Menino gosp. Badiura, ki si je ogledal planino in vse ugodne ture, katere bo popisal v svoji novi knjigi o Snuiškah turah v Sloveniji. Gosp. Badiura ie odšel z družbo kamniških smučarjev v petek zjutraj na Črnivec in ločno označil najugodnejšo pot po robu te dolge in še malo znane planine. Sklenjeno je že, da sc bodo na tej turi v poletju izse-kale vse goščave, ki ovirajo pot po nekaterih delih planine, tako da bo pot z Menine na Črnivec in dalje na Veliko planino dobro markirana in dostopna vsakemu smučarju. Govori se tudi, da se neki športni klub zavzema za zgradbo smuškega doma na Menini.
.DAUVE LAKE. NP\f*
io vse vstale pleskarske in slikarske potrebščine — ako hočete biti res zadovoljivo postreženi — kupujte le v trgovini.
..IUSIHA" V IAZNIK
Ljubljana, Gosposvetska 8 (poleg Slanrča). Tel. 2753
Pri večjem odjemu znaten popust.
—	Dva zgodnja, neprostovoljna plavača.
Iz Kamnika nam pišejo: V začetku tedna je divjal nad Kamnikom hud snežni vihar, ki jc nosil s planin cele oblake drobnega, suhega snega. Posebno hud jc bil vihar v Tuhinjski dolini, kjer je napravil velike snežne žamete. Na Kozjaku je bila cesta 3 metre visoko zamotana s snegom, da je bila /u dva dni pretipana avtobusna zveza s Kamnikom. Med snežnim viharjem so v kamniškem kopališču zniževali strugo v malem bazenu. Pri tccu je bilo zajio-slenih več delavcev, ki so vztrajali pri delu, čeprav trdijo, da tako hudega snežnega viharja še niso doživeli. Naenkrat jc močan sunek viharja |>odrl ograjo na levi strani kopališča. Sunek jc bil tako močan, du je potisnil ograjo daleč naprej in pahnit v v°do kamniškega mestnega stražnika in pri delu za poštenega delavca, ki sta stala na levem robu kopališča. Oba sla se s težavo izkobacala iz neprijetne kopeli v mrzlem elementu. Med tecn, ko se zn stražnika ostal nenadni neprostovoljni skok brez poslc-«lic, jc delavec pri padcu treščil z glavo ob kamen in si prizadejal precejšnjo poškodbo na glavi, da jo moral Inkoj poiskati zdravniško polnoč.
—	Preložitev banovinske ceste v Klečali. Na dopis pod tem naslovom z Ježice z dne 22. februarja nam piše g. Val. Babnik. bivši načelnik cestnega odbora, sladeče: Med novicami z Ježice z dne 22. februarja ste objavili, da je imel za nameravano prestavitev banovinske ceste v Klečah največ zaslug bivši župan Janez Sever in občinski odbornik Lo-vro Sever, kar pa ni točno. Kakor je meni znano, se je pri cestnem odboru za to zadevo v prvi vrsti zanimal in dosegel tozadevni sklap pri bivšem cestnem odboru ljubljanske okolice, kakor tudi za sprejem občinske ceste Ježica—Šmartno—H rastje v ba-novinsko takratni odbornik cestnega odbora g. Lo-vro Kos, Savlje št. 5.
— Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josei« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josei« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. — »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—Usoda osješkega gledališča. Z imenovanjem gosp. Petra Konjoviča za upravnika Narodnega gledališča v Zagrebu je ostalo izpraznjeno mesto upravnika osješkega gledališča. Kakor se poroča, ne bo za upravnika osješkega gledališča sploh nihče imenovan, marveč bo gosp. Konjovič ostal vršilec dolžnosti upravnika osješkega gledališča in bo obenem vodil tudi zagrebško gledališče. Čuje se, da bo z novim državnim proračunom osješko gledališče razpuščeno, posamezni člani gledališča bodo pa prideljeni zagrebškemu gledališču, ki bo v svojem okvirju osnovalo potujoče skupine za gostovanja po raznih mestih savske io primorske banovine.
—	Direktna telefonska zveza Zagreba z Novim Sadom. Spomladi bodo montirali direktni telefonski vod med Zagrebom in Novim Sadom. S tem bo ugodeno večletnim zahtevam trgovskih krogov teh dveh močnih gospodarskih središč. Poleg tega bo Novi Sad dobil še peto direktno telefonsko zvezo z Belgradom.
—	Huda železniška nesreča v št. Vidu v Avstriji. Iz Solnograda poročajo: Pri Št. Vidu je iztiril tovorni vlak s 70 vagoni. Pet vagonov je popolnoma uničenih. V štirih vagonih so bila jajca iz Jugoslavije, v enem vagonu pa 10 konj iz Jugoslavije in gonjač Josip Vek, katerega so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico v Schvvarzach. Od 10 konj je 8 ubitih, eden je bil hudo ranjen in so ga morali ustreliti, samo en konj je le lahko ranjen.
—	Zop.st orkan v dalmatinskem Zagorju. V četrtek okrog poldne ie na progi Zrmanja-Gračac prenehala pihati burja in padati sneg. Motorni plugi so tačas napredovali in čistili progo med Pri-budičem in Zrmanjem. Popoldne se je začel sneg tajati, drugi dan pa se ie stanje zopet poslabšalo. Začelo je znova snežiti in tudi burja ni prizanesla. Položaj se je poslabšal še zaradi tega, ker je južni
Oo|Iy milo
Lavendet, Buttermilh, Idol, Chypre so najboljša za negovanje lica
sneg zmrznil in za čiščenie ne bodo zadostovali samo plugi, marveč bodo morali s krampi razkopavati in z lopatami odmetavati sneg. Sneži še vedno. Kdaj bodo vlaki spet začeli voziti, se še ne ve. V petek zvečer je v Splitu divjal hud orkan in padala je debela in gosta toča. Morje je precej nemirno, vendar parniki normalno vozijo.
—	Nova znložha kupi broširane izvode Qankur
! jevih knjig: Hiša Marije Pomočnice, Lepa Vida, ! Kurent.
—	Pastoralno bogoslovje, spisal dr. Ftutnc Uše
! ničuik, druga popravljena izdaja. Ljubljana, 1932, ] 591 + XVI, strani, založila Jugoslovanska knjigur-i na v Ljubljani, nevezana 140 Din, polplatno 100 I dinarjev, poiusnja 180 Din. Nova izdaja se po vse-i bini precej razlikuje od prve. Pisatelj upošteva v j drugi izdaji najnovejše odloke svete stoliee o kršč.
zakonu, o krščanski vzgoji, o duhovnih vajah, o | katoliški akciji, o socijalnem vprašanju. Dodal je tudi več novih odstavkov kakor o duhovnem vod-i stvu mladine, pastoralnih obiskih v družinah, li-j turgično življenje v župniji, delavsko vprašanje, i društveno delovanje itd. Knjiga govori v prvem I d du o osebi <lušnega pastirja, v drugem delu o dušnem pastirju kot mašuiku in v tretjem delu o dušnem pastirju kot voditelju krščanske občine, j — Pred kratkim pa je izšla tudi Liturgika, ki je pisatelj izločil pri drugi izdaji iz prvotnega dela in izdal v posebpi knjigi. Obsega 373 strani in stane nevezana !H> Din, polplatno 110 Din ter polusnje 125 Din. To je sedaj prva slovenska strokovno-znanstveno pisana liturgika. ki obdalava vsa liturgična vprašanja in vse zunanje obrede svetih opravil. Koliko ogromnega gradiva je pisatelj obdelal v tej knjigi, razvidimo že iz pregleda vsebine. Pisatelj je preštudiral starejšo in novejše li-turgiČno slovstvo in vse kritično presodil, kar odgovarja duhu cerkvane liturgije. Obe knjigi sta namenjeni v prvi vrsti teologom teološke fakultete, dalje aktivnim dušnim pastirjem, katerim bo knjiga zanesljiva vodnica pri izvrševanju njihove vzvišene službe. S pridom in veseljem pa bodo segli po ujej tudi izobraženi laiki, da se pobližjmsazna-" i jo z lejioto katoliškega bogoslužja. Važno za čč. duhovščino je dovolilo obeh knezoškofijskih ordi-narijatov, da sc dr. Ušeničnikovo Pastoralno bogoslovje iu Liturgija sme nabaviti za župno urade in župnijske knjižnice s cerkvenim denarjem. V tem primeru ostane knjiga v svrho porabe na razpolago v sam duhovnikom dotične župnije.
—	Odri, ki žele uprizoriti vojno dramo: »A njega ni...«, naj pišejo ponjo na naslov Rudolf
i Šalehar, Borovnica.
—	»Naša Zvezda«, (i. številka. Prijeten dijaški kongregaeijski list, Ri se zmerom bolj uveljavlja v dijaškem svetu in med prijatelji mladine, je prinesel sledečo lepo vsebino: K enajsti obletnici kronanja Pija XI. (Dr. I. Lonček); škandal naših dni; Lurd (Jože Pogačnik); Poslanstvo kongrega-
j cijska mladine (Prof. Ivan Bogovič): Borba za dušo I (povest); Vitez naše ljube Gospe; sveža mladost veje iz zaglavij Kongregaciiskega obzornika. Povsod Boga. Na potih ljubezni. List toplo priporočamo.
j — Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodlja-je, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmani-I ša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce.
—	Pozor zobozdravniki in zobotehniki! Kupim nožni del vrtalnega stroja Kolovrat. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod Kolovrat štev. 1136.
i — Žična železnica. Rudnik Marija išče - Tehnično tvrdko, ki hi na rudniku montirala žično železnico. Celokupni žični matcrijul nn mestu. Interesenti nuj se radi detajlnih dogovorov obrnejo na upravo rudnika Marija«. Za-vršje Cerje Tužno pri Vnraždinu.
.1! F." iiovnoiI se že govori in slisi ,!'. F/. - Vsakdo vpraša : ka j je to .11. F.'. - Povsod se, naglasa, da jf ,U. F.' samn za ilanie. - Kuj pomenita ti dve črki .F. F.'?
Pevska zveza
Cerkveni koncert ljubljanskih okrožij bo dne 30. aprila, ne 10., kot je bilo zadnjič pomotoma natisnjeno. Ce še kateri zbor ni prišel po note, a želi sodelovati, naj pride čim prej ponje. Za Tomčevo mašo nam je glasov zmanjkalo; upamo, da izide kmalu druga izdaja in bo še pravočasno mogoče dobiti.
»Pevec« št. 7—10 ja razposlan. V prihodnjih dneh razpošljemo še zadnji dve številki (11. in 12.). Novi številki, 1.—2.. bosta gotovo izšli kmalu za tem.
Lepo prosimo vse, ki so nam še dolžni naročnino, naj nam jo čimprej pošljejo, da bomo mogli list redno izdajati.
Cerkveni vestnih
V ljubljanski stolnici je danes, jutri in v torek štiridesetunin pobožnost sv. Rešnjegu Telesa. Najsvetejšo je ves dan izpostavljeno, od ponedeljku na torek pu tudi vso noč. Popoldne vsak dan tridnevnice ob 4 pridiga, nato slovesne litanijc z blagoslovom. V ponedel jek zvečer od pol S do pol 9 skupna molitvena ura. od 9 dalje češčenje le za moške. — V sredo pepeleujc.
Nočni častilci presv. Srca Jezusovega bodo v tem tednu dvakrat molili najsvet. Zakrament v nočnih urah v ljubljanski stolnici. Prvo nočno češčenje bo od ponedeljka na torek (27. na i 28. febr.). To noč se bo molila iz Večne molitve, i 30. molitvena tiru: Spravne cnolitve. — V noči ' od četrtka nn prvi petek (od 2. na 3. marca) bo pa redno mesečno češčenje. Molili Ijouio 6. uro: češčenje sv. ran in sv. obličja Gospodovega. Možje in mladeniči! Udeležite se v obilnem številu obeh nočnih češčenj. da tako vsa j nekoliko zadostimo za mnoge zablode sedanjih dni.
Vesela vest /,a nočne častivce presv. S. J. Po naklonjenosti presvetlega gospoda knezo-škofa ljubljanskega sc jc izpolnila vroča želja nočnih častilcev. Pri vsakem nočnem češčenj n v stolnici bo doslej od 21 do 4 izpostuvljeilo s\. Rešuje Telo. Izkažimo sc hvaležne /a to izredno cnilost s tem. dn poskrbimo ob vsaki uri /n primerno častno udeležilo.
Bratovščina sv. ReSr.^ega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 2. marca v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, oh pol 6 pridiga in ob 6 sveta maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vsi častilci svetega Rešnjega Telesa naj se zanesljivo udeleže evha-ristične pobožnosti v uršulinski cerkvi
Mariborske vesti:
V 65 dneh pod streho
Ob Aleksandrovi restl, severno od kolodvoru na prostoru, ki ga je še do nedavno zavzemala raz-drapana in očrnela železniška lampisletlja, se je v rekordngiu času (35 dni dvignilo iz tal mogočno dvonadstropno poslopje, ki efektno zapira zevajoče vrzel, ki je kalila izgled gornjega dela cesto. IV.-

< lup je je namenjeno bodoči kolodvorski carinarnici ,n carinski pošli. Zgradila ga je ljubljanska tvrdka Inž. Dukič ni drug, ki je pričela s stavbnimi deli ilne 12. septembra, pod streho pa je poslopje prišlo ilne )(i. decembra 1983. Zunanjost stavbe je sedaj zapušča mi ter čaka v surovem stanju, da se osuši, 'leni živahnejše pn je v notranjosti: vse vrvi od monterjev raznovrstnih mariborskih tvrdk, ki inštalirajo elektriko, plin. vodovod, centralno kurjavo na paro in toplo vodo, kanalizacijo itd. Posebnost centralne kurjave je, da bo kurjena s plinom, !;pr pri rncijonelni izrabi vseli prostorov ni bilo mogoče dobiti dovoljnih skladišč za premog, za velike [teči in ostale pritikline. Celotna stavba, ki
J Končen ii arija dobrodelnih sil. Misel krščau-dobftdelnosli vse bolj tudi v Mariboru prodira med najširše plasti prebivalstva. Zasluga za razmah dobrodelne misli v Mariboru gre vsem trem mariborskim župnijskim Vincencijevim konferencam. ki izkazujejo lepo bilanco dobrodelnega delovanja. Da pa ta mis»l ljubezni in pomoči bližnjemu š<- z večjim itipelioni j>reSrne usmiljena mariborska >rca, se je te lini na pobudo bogoslovnega ravnatelja in stolnega kanonika dr. Cnkalr. ki je eden najvnetejših projiagatorjev dobrodelne misli v Mariboru. vršil v sainoslanski dvorani sestanek zastopnikov vseh treh mariborskih Vincencijevih konferenc. Na omenjenem sestanku je bilo govora zlasti o potrebi enotnega in centralnega vodstva vsega karitativnega dela v Mariboru. Izvolil se je ob tej priliki poseben ožji pripravljalni odbor z nalogo, da pripravi vse potrebne predloge za veliko zborovanje vseh delavcev na polju dobrotvor-nosli, ki se bo vršilo prihodnje dni in na katerem se bodo določile smernice za bodoče karita-tivno delovanje v Mariboru pod enotnim vodstvom. V omenjenem pripravljalnem odboru so najodlič-nejši predstavniki karitativne misli v Mariboru s sodnikom Maksom Ašičem na čelu.
HJ Smrt blage žene. Včeraj zjutraj je izdihnila gospa Antonija Macuh rojena Rojie, soproga poštnega zvaničnika. Pokojnica je bila vzor značajne krščanske žene, kakor jih je v današnjih časih malo. Vedno delavna, vedno skrbna gospodinja in vzorna družica svojemu soprogu, bila je spoštovana in ljubljena od vseh. ki so poznali njeno blago in dobro srce. Bila je tudi zvesta prijateljica in čita-teljica našega li.-ta. Blago pokojnico bodo položili juitni v ponedeljek ob 4 popoldne k večnemu počitku. IPogreb bo iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Svetila nepozabni rajnki večna luč. hudo prizadetemu soprogu in svojcem naše iskreno sožalje.
Avto s 17 osebami v jarku. Nenavaden slučaj je obravnaval včeraj sodnik poedinec mariborskega okrožnega sodišča. Zagovarjal se je 28letni šofer Maks Krnic iz Prekorja, predmet razprave pa je bila avtomobilska nesreča dne 4. septembra 1982 pri Prc-valjah, pri kateri je zn vozil tovorni avto z 17 osebami s ceste v jarek. Kakor opisuje dogodek obtožnica, je :ofiral obtoženec omenjenega dne tovorni avto iz Poljane v Pliberk na Avstrijskem. Na avtu j'- bilo 17 oseb. Ko je privozil do kraja Ger-lacb na avstrijski strani, je prispel od nasprotne strani osebni avto. s katerim se je vozil odvetnik dr. Štefanov ič v Prevalje. Obtoženec se je hotel prihaja jočem u vozilu sprva umakniti po jugoslovanskem voznem redu na desno, v zadnjem hipu pa se je spomnil, da se v Avstriji izogiblje na levo ter je krenil z. vso silo vozilo v to smer. Zavoj je bil usoden, avto je zdrknil v jarek, se zadel s sprednjim delom v zemljo ter se nato trikrat pre-koipicnil v zraku ter priletel zopet na kolesa nazaj. Učinek nesreče je bil strašen. Cela vrsta oseb je bila več ali manj hudo ranjenih. Med temi je zadobll Fcrk Andrej zlom lobanjske kosti ter je kmalu po nesreči izdihnil. — Osumljenec se zagovarja. da je nastala nesreča radi ozke ceste, na kateri .-e je nemogoče izogniti dvema avtomobile, j ma. - Priče pa so zatrjevale, da je bilo prostora za izognjenje dovolj. Obsojen je bil na 4 mesece zapora, pogojno za dobo 3 let.
p Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru. Na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor pekovskega združenja se je konstituiral. Za načelnika je izvoljen g. Jakob Koren, pekovski mojster v Mariboru, Koroška cesta št. 47, za njegovega namestnika pa g. Ivan Horvat, pekovski mojster, Aleksandrova c. .">9, ki ,je uspešno več let vodil zadrugo. •Združenje ima pisarniški lokal v verandi gostilne Bmeršič na Aleksandrovi cesti in so uradne ure vsako sredo od 16 do 18. v nujnih slučajih pa se morejo člani Združenja izven poslovnega Časa obračati naravnost na predsednika Korena na Koroški cesti. Združenje obsega sedaj okraje Maribor desni in levi breg ter Prevalje in šteje 108 člane.
□ Vodna pravda traja dalje. Med KriVvino in mestno občino mariborsko ne more priti do sporazuma v vodovodnem vprašanju. Prišlo je že do uekaj tožb za izterjavo voda,rine, pri katerih je
>e mora predati do 5. novembra carinskim iu poštnim uradom v vselitev, bo stala okoli 4,800.000 dinarjev. Gradi se iz sredstev knldrininskega fonda. Opremljena bo najmodmieje. Poleg že omenjene centralne kurjave, plina in elektrike bodo v vseh sobah parketi, za paket e bodo posebna dvigala v vsa nadstropja, v kleli in prvem nadstropju bodo prhe in umivalnice za uradno osebje, ekshaustorji bodo skrbeli za primerno temperiran svež zrak, skratka: uporabile se bodo vse novodobne pridobitve na polju higijen-ke in praktične moderne opreme uradnih prostorov. Zgrajeno je poslopje i/, votle opeke, ojačene z želeaobetonskiin ogrodjem. Streha je popolnoma ravna, krita z lesenim cementom.
Glavni del jiostopjl' je namenjen kolodvorski ;.cinarnici in obmejnim uradom. Ti prostori bodo \ proti jugu in kolodvoru obrnjenem traktu. Tu se bo vršil potniški promet k inozemskim vlakom ter m- bo opravljalo carinjenje in pregled potniške prtljage, (ilavni vhod bo ua vogalu v vftliko in zračno čakalnico, v kateri bodo okenca za vozne listke. Iz čakalnico vodijo vrata v dolg hodnik, ob l-aterem bo»k> najprej uradni prostori za carinski pregled in pri izhodu prostori za pregled potnih listov. I/, hodnika bo izhod v drugo čakalnico, v kateri se bodo mudili |H>tniki do vstopa na vlak. Potnikom, ki odhajajo ali prihajajo iz inozemstva, se lio na ta način prezentiial Maribor v čisto drugi in doslojnejši obliki, nego do sedaj. Priključno na omenjene prostore se bodo nahajali uradi carinikov in obmejnegu komisar i jata. — Severni del poslopja je namenjen pravi carinski pošti, ki bo nameščena v pritličju in prvem nadstropju, dočim bodo v drugem štiri tri- in št tri.sobna stanovanja za uradno osebje. V severni trakt sega po sredini obsežno dvorišče, ki bo zaenkrat proti severni strani odprto. Ko pa bo uresničen drugi del projekta — da se pr izida k carinski pošti še enako veliko l>ot4opje za kolodvorsko paslo, potem se bo nahajalo dvorišče v sredini obeh združenih poslopij, da ju nekako spajal Na dvorišče bodo dovažali poštni vozovi pošlo in pakete in kar trn za inozemstvo, se bo j io dvigalu poslalo v carinski del enotnega poštnega poslopja. Bo to mogočna zgradba, kras mestu in v veliko olajšavo dosedaj oviranega poštnega in carinskega poslovanja.
zavzelo upravno sodišča zanimivo stališče. Odločilo je, da so so terjatve mariborske občine napram vodovodnim odjemalcem v Krčevini zasebno-prav-nega značaja, ker vodarine, ki jo pobira mariborska občina v Krčevini, Iti ni več smatrati za dovščino. Tozadevne terjatvi- bodo radi tega prišle pred redno civilno sodišče.
□	Prof. Mlakar predava o svojih pohodih. V sredo dne 1. marca, predava naš priljubljani predavatelj in odlični alpinist g. prof. Mlakar iz Ljubljane o svojih pohodili po avstrijskih Alpah, posebno po Visokih turah na podlagi skioptičnili slik. Njegovo predavanje Ima naslov: Od Hochgalla do Dachstelna.
□	Ljubljanski godalni kvartet bo nastopil v
Mariboru dne 0. marca in sicer v Ljudski univerzi.
□	V Kamuiri ima tamošnje gasilno društvo svojo prireditev danes zvečer pri lliterju. Začetek ob 19. _ Vstop prosti
□	Ponesrečila v stanovanju. Huda nesreča je zadela raznašalko našega lisla gospo Marijo Jug. Padla je v svojem stanovanju v Vojaški ulici 10 tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v bolnišnico.
□	Mesarji in prekajevalci v Mariboru bodo zborovali prihodnjo nedeljo dne 5. marca. Občni zbor se bo vršil s pričetkom ob 13 v restavraciji Halbvvidl. ^
— Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilpbo v črevesu, okus po žolču, slabo prehfavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije-naravno »Franz-Josel« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-.Tosef« grenčica se dobiva v lekar-
□	Studončani — podjetni -mučarji. Kljub razmeroma slabi letošnji smučarski sezoni je zavzelo zanimanje za lo športno panogo v Mariboru tak obseg, da so smučarske sekcije vseh športnih klubov najštevilnejše oskrbljene s članstvom in še poleg tega nastaja en smučarski klub za drugim. Sedaj so si osnovali lasten smučarski klub'tudi že smučarji iz Studencev. Danes bodo vprizorili že svojo prvo tekmo za klubsko prvenstvo. Start iu cilj je v Studencih pri gostilni Kraner.
□	Gasilci bodn sfražili. V delavnicah državnih železnic opažajo baje zadnje čase čim dalje več tatvin raznih kovinastih predmetov. Da bi te tatvine omejilo, se bavi vodstvo delavnic z mislijo, osnovali posebno varnostno stražo katero bi tvorili Mani delavniškega gasilnega društva, ki bi imeli pri izhodu Iz tovarne pravico preiskati vsakem sumljivega delavca.
□	Mnogo in poceni. Veliko obilje najrazno-vrstnejšlh dobrot je bilo včeraj na trgu. Zlasti dobr o so bile obtožene špeharske in mesarske stojnice. Špeharji so pripeljali na 40 vozovih slanino in meso. Tudi Vodnikov trg jc. bil založen dokaj dobro s poljskimi pridelki, zlasti s čebulo in krompirjem. Na novem Glavnem trgu so ostali 4 vozovi jabolk ter nekaj vozov perutnine, ki je je bilo okoli 800 komadov. Dasi je sneg oviral dohod kmetov iz daljne okolice, vendar je bilo kljub temu dovolj blaga na razpolago. Cene so ostale pri starem še nadalje nizke. Piščanci par. 20—35, kokoš 23 -40, gosi in purani 30—65 Din. Krompir je bil po 1-1 30, čebula 2—1, kislo zelje 3.50 4, kisla repa 2—2.50, karfijola 3—6, glav-
nata salata 1.50—3.50, zeljne glave 2.....4. jajca 1 —
1.28, jabolka 3—5, hruške 0—8 Din.
□	Dražbe nepremičnin v mestu. Številne nepremičninske d ražbe na področju mariborskega mesta so razpisane za prihodnji mesec. Dne 27. marca bo na okrajnem sodišču dražba nepremičnin k. o. Koroška vrata št. (13. 254 in 377 ter Sv. Magdalena vi, šl. 010. Cenilnn vrednost vseli nepremičnin skupaj 581.111 Din. Istega dne bo dražba nepremičnin k. o. Koroška vrata vi. šl. 882, k. o. Košpoli vi. št. 144j in 199. Cenilna vrednost vsega
znaša skupno 549.854.50 Din. — Dne 3. aprila bo dražba nepremičnin k. o. Koroška vrata vi. St. 12 ,vl. št. 337 in 253. Cenilna vrednost skupno 234.159.87 Din. — Dne 7. aprila bo nepremičninska dražba k. o. Grajska vrata vi. št. 468. Cenilna vrednost je 73.472. Din.
□	Nekaj za naše gospodinje. Maribor je bogatejši za pridobitev, ki bo dobrodošla zlasti gospodinjam. V Dravski ulici 10, se je otvorila posebna šivalna šola, ki nudi interesentkam na razpolago šivalne stroje in Izvežbano šiviljo, da jim pomaga pri krojenju ter jim daje navodila za šivanje. Za obisk te šivalne šole se plačuje mesečno 50 dinarjev. Podjetje bo omogočalo tudi onim ženam, ki si ne morejo nabaviti lastnega stroja, da si šivajo same svoja oblačila.
□	Dvojica oh prste. V mariborsko bolnišnico sta so zatekla včeraj po pomoč 39 letni Žagar Nikola Magič iz Loč pri Konjicah in 18letni mizarski pomočnik Frane Dobnik iz Sp. Polskave. Prvi si je na cirkularki odrezal mezinec desne roke, drugI pa na istem orodju palec desne roke.
□	Gambrluova dvorana: Prvovrstna domača hrana. Opoldanski in večerni abonma 12 Din. — Vedno sveže Tscheligijevo Boek pivo. Izborna vina. Velika dvorana za sestanke in družabne večere.
n Mozlavec, izborna kvaliteta, liter 8 Din. čez ulico t! Din. — A. Senica, Tattenbahova.
□	Pekerski bukelni rizling iz Scherbaumovih goric iu dišeči tramlnec iz Uitoznoja (Rittersber-ger), dobite le v Tattenlmhnvi 5 — restavracija Senica.
Inffuenci (hripi)
se najlažje izognete, ako so ognete obo-•■nju z marljiv,m nepovanjem telesa Glavni predpogoji dolgega življenja in dob ega zdravja so povečanje odpornosti organizma, kakor tudi obran,enie dobrega razpoloženja n delovne moči. — Kdor ima sta no doma steklenico pravega
»DIHNIT
francoskega vinskega cveta
se bo prepriči 1, da je to izborno osvežujoče in krepčujoče domače sredstvo, da zelo blagode no delu e na stamčno odpornost mišičevja, poinirjenje živcev krepitev vsega telesu kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti
Za masažo ,D!ANAM
Trboveljski občinski proračun
Trbovlje, 25. februarja.
Občinski proračun za 1. 1933 je razpoložen in imajo občani pravico staviti k njemu svoje pripombe. Obsega pa te-le postavke: A. Osebni izdatki: župan 30.000 Din, uradništvo 245.311 Din, revizorji občinskih računov 2500 Din, redarji 103.380 Din, nočni čuvaj 5760 Din, cestarji 19.560 Din. konjač 6000 Din, obč. zdravnika 38.400 Din, sestri pojnoč-nici 32.400 Din, babica 240O Din, mrliški oglednik 7200 Din, bol. sestre v izolimicah 10.260 Din, de-sinfektor 19.890 Din, upravitelj ubožnice 4320 Din, bol. zavarovalnine uslužbencev 11.500 Din, pokojninsko zavarovanje za živinozdravnika 20.000, pokojnine uslužbencev 8550 Din, stanarina 3600 Din in razne nagrade 5000 Din.
B. Stvarni izdatki pa so: potninc 16.000, pisarniške potrebščine 26.000 Din, kurjava in razsvetljava 10.000 Din, oprava pisarne 2000 Din, poštnina, brzojav in telefon 8500 Din, tiskovine 8000 Din, službeni list 600 Din, naborni stroški 5000 Din, nabava blagajne 5000 Din, za uradne dni sreskogu nnčelstva 4700 Din, monturni prispevek 7000 Din, gasilcem 15.000 Din, javna razsvetljava 60.000 Din, odgonstvo 500 Din, požarni ogled 1000, popravila nlektr. voda 10.000 Din. Za prosveto: deški šoli v Trbovljah 130.506 Din, dekliški šoli v Trbovljah 141.000 Din, deški šoli na Vodah 04200 Din, dekliški šoli na Vodah 97.914 Din, za šolo pri Sv. Katarini 39.616 Din, za deško in dekliško šolo v Hrastniku 252.810 Din, za meščansko šolo v Trbovljah 170.343 Din, otroški vrtec 300U Din, Sokol 10.000 Din, šolske kuhinje 10.000 Din. javna knjižnica 1000 Din. Odplačilo in obrestovanje dolgov 838.000 Din, materija! za vzdrževanje cest 70.400 Din, gradnja mostov 28.000. nakup Savskega mostu 40.000 Din. razširjenje vodovoda v Hrastniku 100
Spremembe v žet. s-užbi
Premeščeni so: uradnika VIII. položajne skupine: Paučjiik Anton, nadzornik proge v Vuzenici, progovne sekcije Maribor kor. proga v Maribor koT. kol. iste progovne sekcije; Kranjc Alojzij, nadzornik proge v Škofji Loki, progovne sekcije Ljubljana gor. kol. proga k gradbenemu odelenju direkcije; uradniki IX. položajne skupine: Omahen Janez, nadzornik proge na Rakeku, progovne sekcije Ljubljana glav. proga v Zalog iste progovne sekcije; Kralj Viktor, nadzornik proge na Lescah-Bled, progovne sekcije Jesenice na Rak .-.k, progovne sekcije Ljubljana glav. proga; Novšak Janez, nadzornik proge v Savskem Marofu, progovne sekcije Zidani most v Škofjo Loko, progov-nene sekcije Ljubljana gor.-dol. proga; Drnovšček Jožef, nadzornik proge v Slovenjgradcu, progovne sekcije Maribor kor. proga v Trbovlje, progovne sekcije Zidani most; Jelene Fraačišek, nadzornik proge v Sevnici, progovne sekcije Zidani most k progovni sekciji Novo mesto; Bužan Ivan, nadzornik proge v Dolnji Lendavi, progovne sekcije Ptuj, v Sevnico, progovne sekcije Zidani most; Drove-nik Emerik, nadzornik proge v Brežicah, progovne sekcije Zidani most, v Brezno-Ribnico, progovne sekcije Maribor kor. proga; Divjak Jožef, nadzornik proge, progovne sekcije Jesenice v Slovenj-gradec, progovne sekcije Maribor kor. proga; Šalamun Franc, nadzornik brzojava v Čakovcu, signalne delavnice Ljubljana v Maribor glav. kol. iste delavnice; Gobec Martin, nadzornik brzojava v Celju, signalne delavnice Ljubljajna v Čakovec iste delavnice; Gaber Janez, oficial, gradbeno ode-ljenje direkcije v signalno delavnico Ljubljana; Batista Ivan, oficial, gradbeno odeljenje direkcije k progovni sekciji Ljubljana glav, proga; uradniki X. položajne skupine: Ivanuša Matija, pomožni nadzornik proge v Brezno-Riboici, progovne sekcije Maribor kor, proga na Lesce-BIed, progovne sekcije Jesenice; Pezdir Gregor, pomožni nadzornik proge v Kamanju, progovne sekcije Novo mesto v Vuzenico, progovne sekcije Maribor kor. proga; Dobovišck Ciril, pomožni nadzornik proge v Trbovljah, progovne sekcije Zidani most k progovni sekciji Jesenice; Majer Anton, pomožni '.nadzornik proge v Ljutomeru, progovne sekcije Ptuj v Brežice, progovne sekcije Zidani most; uradniški pripravek: Ankon Alojzij, v Ljubljani glav. kol. progovne sekcije Ljubljana glav. proga v Savski Marof, progovne sekcije Zidani most. Zvaničniki II, kategorije: Majcen Ivan, kretnik na Rakeku v Dobravo-Vuitgar; Berdnik Jernej, kretnik v Polj-čanah v Malo Subotico; Plaznik Martin, premikač v Zidanem mostu v Hrastnik; Urbič Anton, de-setar na Rakeku v Ljutomer; d-nevničarji: Dolgan Jožef iz Krcsnic v Ponikvo; Zw6lf Josip iz Št. Ilja v Semič; Lapanja Bogomir iz Škofje Loke v Logatec. NameSčeni so: za uradniška pripravnika: Selimbegovič Šefkija v Ljubljano gor. kol.; Šetina Franc v Vuzenico-Mulo; za zvaničnika I. kategorije: Kocbek Jožef za nadzornika kretnic v Maribor glav. kol. Upokojena sla: zvaničnik I, kategorije; Pečar Franc v Teznem in zvaničnik II. kate-
gorije: Pleunik Ivan v Mariboru glav. kol.
tisoč Din, za vodovod v Prapretno 204.000 Dtn, čiščenje potokov 2000 Din. Za kmetijstvo 25.000 Din, gospodinjski nad. šoli 2987 Dini in za elementarne nezgode 15.000 Din. Narodno zdravstvo: oskrba v bolnišnicah, izolirnice, zdravila, sanacija, škropljenje cest skupaj HM.000 Din. Socialno skrbstvo: prispevek ubožnemu skladu 378.900 Din, gradba stanovanjske barake 120.000 Din, podpore brezposelnim 50.000, podpore družinam vojnih obveznikov 2500 Din, posvetovalnici za matere 10.000 Din, nadaljevalne šole 50.840 Din, za davke 30.000 Din, zavarovalnina 0500 Din, popravilo tehtnice 2000 Din. Vojaški- zadeve 3000 Din, volitve 1Q,000 Din, za cerkvene potrebe 2.000 Din, nabava davčnih knjig 4000 Din. nepredvideni izdatki 50.000 Din, pobiranje obč. trošarine 30.000 Din. Stanarina učiteljstvu na Vodah 215.000 Din, prispevek zvezi mesl in trgov 1000 iu škropilni avto 120.000 Din Vsi predlagani izdatki znesejo 4,423.411 Din.
Dohodki pa so predvideni: od trošarine na vino po 1 Din od 1 404.700 Din. od vinskega mošta po 50 par od I 29.650 Din, od žganja in likerjev 54.655 Din, donos raznih obč. taks 28.350 Din. od avtobusov in tovornih avtov po 500 Din, od osebnih avtov 250 Din, od motorjev 100 Din in koles 10 Din, skupno od teh vozil 7000 Din. Zakup lova 14.430 Din in orl ribolova 1000 Din, druee najemnine 10.800 Din. Od občinskih podjetij 153.090 Din, vrnjeno za bol. zavarovanje 5000 Din, obresti hranilnih vlog 80.000 Din, obresti drzjivnih obvoznic 700 Din, povrnjeni bolniški in rnzkuževahii slro-Mu 10.000 Din. Izkupiček za hišo v Hrastniku 225.000 Din in drugi nepredvideni dohodki 10 200 Din. Skupaj dohodkov 1,031.255 Din. Primanjklja! okoli 3,400.000 Dini pa se bo kril z dokladanii na neposredne davke.
Slovvm,gradeč
Številni po/uri. Preti pur dnevi jo okrog 2 ponoči i/ dosedaj še nežna nega vzroku izbruhnil )>ožar v hlevu posestniku Antona Ta nišo v Vrbah. \ • loti pozne nočno uro. kor ni blizu dobiti vode za gašen je, je zgorelo ve gospodarsko |K)«lop.jo in nekaj metrov oddaljena lesena hiša <lo tu I. škode, trpi I ainšo nad ".090. zavarovalnina pil znaša lo o k i o;: 23.0011 O in. Isii dan okrog 2 popoldni- jo i hi začelo goreli m>>|>odaisKo poslopje posesti: i ki,- Ivan Koprivmkarju s Vrhah, to je najbližjem sosedu pogorel en Tu nšetu. Tudi tu jo bilo \M!l,;.> gašenji /uinan. ker :ii \ bližini vode. Puč pn --o gasilci iz Starega trga, ki so kmalu prihiteli na pomoč, obvarovali, da se ni ogenj oprijel tudi hišo. dočin ji gospodarsko poslopje pogorelo iio tal. Tudi 111 jo popolnoma neznano, kako jo iiustul požar. — Par dni zatem je pogorelo tudi gospodarsko pc-lopjo Sovine Vntona v Završali \ st Vidu nad Valil, (udi ta je požar iiustul i/, neznanega vzroka, škoda znaša okrog 6D.OI.mI Din. zavarovalnina pa okrog 25.000 Din.
Pileško gostuvan.je. Preteklo nedeljo je tukajšnji prleški krožek priredil svojo gost ii vanje, ki ni prav nič zaostajalo po običajih in tradicijah resni,-ne,ua prleškcgu go-tiivnn ja. Okrašeni vozovi in godba .■-;> se pomikali z. ženinom od hotela Balkan . I.jer so je eola prireditev vršila. skozi mesto po nevesto h gostilni IMhing. I'n šo sva to; n fantje lik prod ur.-igo m zaprli pot ter zahtevali odkupnino. l'o daljšem jn/gajanju se je dosegel sporu zum. da -o je svatom odprla . P°d do nevesto. Zn daljšo |>ogostitvijo na domu, so so sva tj c zo.net odpeljali -ko/.i mesto na ženinov doni v hotel lUilkaiK. Proti koncu ine.sfa pn so zaprli cesto brezposelni in niso pustili svatov naprej, dokler se niso- pobotali za v isoko odkupnino. Vsej zanimivi pri redil vi je sledilo mnogobrojno občinstvo, ki s,. je navžilo mnogo zabave in s:iioha.
ne
Osebna vest. Gospodična Sabadinova, ki je •kaj časa poučevala na tukajšnji dekliški osnovni .šoli, se jo vrnila na svoje prvotno službeno mesto v Križevce. Tako jo na ljutomerski dekliški osnovni šoli en razred zopet'ostal brez učne moči. Pouk trpi!
Poročila sc jc gdč. Tilčka Rajhovu, učite Ijicu v Križeveih. hčerka g. Jakoba Rujlut iz Ljutomera, z g. Vobrotn, velelrgovcotn v škofji f.oki. Želimo ji no novem domu obilo sreče in blagoslova.
V naši cerkvi sc bo v nedeljo, ponedeljek in torek vršila tridnevna ovliaristično pobož-nost v zadoščenje za predpustne žalitve. Vse ni dni bo izpostavljeno Najsvetejše. Pobožnost bo vodil knpucin |>. Ladislav iz. Ptuj«.
Slovo. V četrtek sc je poslovil' od svojih <lu-liovnih sobratov g. Franc Satler, kaplan pri Sv. Juriju ob sčavniei. Odhaja kot župnik v Go-i:nilsko.
Grad Ljubljančanom na novo odkrit
Mo sfer Ptečnih zasnoval prenovitev Grada
Ljubljana, '26. februarja.
Na današnji seji magistralnega gremija je bil med drugim sprejet načrt mojstra nrh. prof. Plečnika o preureditvi nasadov, potov in sprehajališč na ljubljanskem Gradu. V zadnjih letih so se ljubljanski parki pod umetniškim Plečnikovim vodstvom tako odlično preuredili v duhu moderne gradbene umetnosti, da je Ljubljana kot tipično mesto vrtov in gajev postala v resnici krasno slovensko mesto. Samo Grad doslej od tega razveseljivega razvoja ničesar ni pridobil. To priljubljeno sprehajališče in izletišče Ljubljančanov In tujcev je ostalo precej nedotaknjeno od kulture in se je razvijalo samo od sebe, kakor je Bog dal.
Zdaj je posegla vmes umetnikova roka, da smiselno uredi in izrabi ves prostor. V načrtu je predvsem preureditev poti, ki iz mesla vodijo na Grad. Te poti so skoraj brez izjeme strme in nerodne, tako da doslej hoja na Grad ni bila poseben užitek. Dohod iz Mtudentovske ulice po stezi Na ovinkih . se preuredi tako, dn bodo odpadle strmine in se bodo ovinki izravnali. Nekatere strmine se bodo ublažile s stopnicami. Pred vstopom na Grajsko planoto bosta zgradili dve komodni stopnišči. Od lesnega trakta mestnega magistrata se bo zgradila
Celie
J2r Čajanka Družabnega kluba ho drevi ob
0	v hotelu K v ropu. Vsi člani in prijatelji naj-\ i iiiilm-U" \:ihl jeni
& Koncert pevskega društva Oljke«, ki bi sc imel vršiti nu dan S\. Jožefu, dne 19. marca t. I., je rudi obiska Cirilo Metodovega koia preložen nn 2. aprila.
Odpovedana gledališka predstava. Igra: \clikn lepotica nli m dni pred konte n sveta«, ki bi ju ime! vprizoriti danes popoldan fantovski oiWk prosvetnega društvu v posojilniški dvorani. \ Vojniku odpade.
sj Umrla je v tukajšnji javni bolnišnici Goršek Olga, 40 letna /ena delavca i/. Liboj.
& Redni letni občni /.bor Nabavljalne zadrugo državnih name-ščencev v Celju bo dne 15. marcu t. 1. oh 8 /večer v zadružnih prostorih
V I * «•( ŠCl IH Vi ;:.IC j
«"*■ I roi:'čiui ^draženja trgovcev za mesto Celje. Upravo Združenja trgovcev za mesto Celje razglaša, da sta v smislu čl. 40. pravil sklepni račun za ielo 1952. in proračun za leto l'Ji5. vsem članom nu vpogled v pisarni Združenju, C elje. Kazlagova ulica št. H. in sicer od 27. februarja 1935 do vštevši 13. marca 1933.
.J Redna skupščina Združenja trgovcev zu mes io Celje v Celju se bo vršila v sredo, dne 15. marcu 1953 oh pol S zvečer v mali dvorani Narodnega oonia v ( elju.
J3 Zborovanje veterinarjev Dravske banovine. Danes ob 10 dopoldne zborujejo v Celjskem domu veterinarji Dravske banovine.
0r Avtomat za čokolado in bonbone so mu ukradli, trgovec g. Jakše i* rane je imel pri svoji podružnici v Znvodni. Cesta na urad zunaj nu steni avtomat za čokolado in bonbone. Zadnje dni mu je nekdo avtomat, ki je bil v steno dobro pritrjen odnesel. G. Jakše ima škode: avtomat stane 1500 Din, v avtomatu je pa bilo blaga zu Din.
S3 30 letnico poroke obhajata danes Josip in Marija K a v č i č . Lava 7 pri Celju v krogu svoje družine in prijateljev. Castitamo!
. r Planinsko in lovsko prireditev lahko vsaka dama obišče v novem kostumu, ker prodaja Trg. dom Stennecki, Celje, Storil "-svilo po 15 Din. — Oglejte si Izložbo.
Piui
Poroke: V cerkvi Sv. Petra in Pavla v Ptuju <so se |ioi;očili v tekočem pustu sledeči pari: Jožef Pcrnck in Ivana Zecnljič iz Ptuja, Janez Vojsk in Marjeta kola rio i/ Sv. Mar jete niže Ptuja. Friderik Milošič in Ana Kurbus iz Ptuja, \ n ton Vrolil in Marjeta Krumberger iz Sv. Marka. Martin Bezjak in Antonija Bombek i/. Spuli-
1	ja. Alojz Toplak in Ana Toplak iz Podvincev, Oto Borko in Marija Potočnik iz Ptuja, Franc čuš in Terezija Volgeniut iz Gabernika. Janez Kuhar in Roza Čeh iz Podvincev, Jakob Soko in Marija Arnu.š iz Krčevine pri Ptuju, Janez Ratajc in Antonija Friedaucr iz brega, Franc Bezjak in Lucija Meglic- iz. Sv. Marka, Franc Sirec in Ivana Golob iz Brega, Jožef Zelenik in Terezija Čeh iz Podvincev, Franc Mar in Marija Zupane iz Sv. Marjete niže Ptuja, Alojz Botolen in Ivana Šalamun iz Žabjaki, Ivan Zelenko in Marija Čeh iz Podvincev. Jožef Vrtič in Marija Topla.k iz Podlehnika, Franc Peteršič in Ana Čuš iz Domove, Janez Tomažič in Marija Amuš iz Muretincev ter Franc Čuš in Julijana Golob iz Domove. Novoporočcnceni obilo sreče!
Kontisi.jounlni ogled. V četrtek 23. t. ni. se je sestala komisija, da izvrši ogled prizidave v ptujski bolnišnici ter čistilnih naprav in kanalizacije bolnišnice in hiralnice v svrho uporabnega dovol jen ja. Komisijo so tvorili: dr. Kovačič in inž Dolenc kot zastopnika banske uprave v Ljubljani, podnačelnik Levičnik in sanitetni referent dr. Vrečko za okrajno načelstvo v Ptuju. ravnatelj ZavadlaJ kot zastopnik mestne občine, cestni mojster Zagor.šek za okrajni cestni odbor ter ekonom Vuk za upravo obeh zavodov, pri ogledu, ki se jO vršil vsestransko in natančno, sicer ni bilo ugovora proti uporabnemu dovoljenju, pač pa se je ugotovilo, da čistilna naprava ne deluje radi pomanjkanja vode. Za odpravo tega nedostatka je sklenila komisija Tjrcdloir. do sc mora čimpreje ukreniti vse potrebno, da se prične čimprej z gradnjo potrebnih studencev v obeh zavodih.
Tedensko službo ptujskih gasilcev od 26, fc-bruaijc. do ':> marci' ima prva desetina prvega voda in sicer četovo-dja Emst Doseli in desetnik Ljudevit Krop!'. Reševalno službo ima šofer fler-hert Schonlauh in desetnik Vinko Zajšck. od moštva pa Ferdo Menili in Norbert Murko.
Smrtim kosa. Umrla jc Dominika Palese, zasebnica v Ptuju, v 84 letu starosti. Pogreb bo lanes v nedeljo ob 16. uri na mestno pokopališče. blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje.
Trbovlje
Pet šaljivih prizorov bodo zaigrali' naši dile-uinlje danes popoldne v Društvenem domu.
Kolesarje poziva občina, da plačajo državno in občinsko pristojbino od svojih vozil, kar znese s prometno knjižico vred 35 Din. Ob sedanji stiski za denar je to precejšnja svota. Slišimo, da so radi visokih pristojbin tudi skoro vsi lastniki motornih vozil dali raje motorje zapečatiti, ko toliko plačali.
Podružnico Jadranske straže za Trbovlje so ob lep; udeležbi ustanovili zadnji petek. Za predsednika je bil izvoljen rud. ravnatelj g. inž I.oskot.
nova pot skozi vrtove, ki leže tam na pobočju. Sredi te poli se bodo zgradile položne nionuniantalne stopnice. Pot vZn ograjami se bo prav tako ublažila ponekod s stopnicami.
Od Kobri vodi na pol lepa, pa precej pozabljena -Mačja steza*. Od lam, kjer ta steza dospe do Gradu, pa do glavnega vhoda v grajsko poslopje se bo zgradila impozantna terasa. Nižje, med Mačjo stezo« in »Osojno stezo ., bo tekln vzporedno soln-čnn terasa z lepim parkom.
Dostop iz Lončarske steze, ki se vzpenja sedaj po prav nerodnih polomljenih lesenih stopnicah, se bo uredil s položnimi stopnicami in serpentinami.
Najlepše, kar bo Grad pridobil z novo ureditvijo, pa je Plečnikov osnutek novih drevoredov. Vzporedno z glavnim drevoredom, ki teče od tiraj-skega poslopja do utrdb, se bosta na vzhodnem po-I bočju zasadila dva nova drevoredu s topoli ali podobnim drevjem. Ta kombinacija drevoredov bo gledalcu od daleč nudila krasno sliko.
Ko bo Plečnikov načrt uresničen, bo Grud za Ljubljančane in za tujce na novo odkrit in pri-; dobljen. Mestna občina je s prvimi deli že pričela. ; Uporabljeni bodo pri teh delih v znatnem številu ' tudi brezposelni.
Rttš <p
Premestitev. Ruškega kaplana . Rudolfu Vahčiča je škofi jstvo po službeni potrebi premestilo k Sv. Juriju ob ščavnioi kaplansko mesto v Rušah ostane rudi velikega pomanjkanja duhovnikov začasno nezasedeno
Pomožna akcija se je uvedln tudi v občini Smolnik Posestniki so darovali živila, industri-jec g Viktor Gluser 1000 Din. konzuni blago po znižani ceni in zastonj
Pokolj. Zad nju ura je odbila rii-kim psom zadnji četrtek Za voljo dveh paov ki sta bilo radi suma pasje stekline ustreljena, je prišel konjcderec iz mesta in pričelo se jo divje klanje |wov. od Iliše do hiše, dokler ni bil voz poln pasjih trupel. V v oda je vsak storil, kar jc le u gel, da reši, kar se še rešiti da.
Seno« o
Stari kmečki pregovor, da zima in gosposka nikoli ne pi izanesetn, se Je letos ros ločno izpolnil. Prejšnje tedne je bilo krasno solnčno vreme, le tu in tam so se videle bele lise snega. Na prisojnih legali so že cveteli pomladanski zvončki in tuui v robri so se ženili ptički; noči so bile lepe, jasne in če bi bile nekoliko toplejše, bi mislili, dn je pomlad. I'a se je spremenilo. Od nedelje na ponedeljek je zapadel sneg, ponedeljek ves dan snežna burja, v noči od ponedeljka nu torek pa silen vihar, da je metal opeko raz strehe, lomil veje raz drevje in delal velike žamete Snežna burja je trajala več dni iu tisti, ki se sedeli v gorko zakurjenih sobah, so si lahko predstavljali gorje tistih, ki si nimajo s čim zakuriti, da bi si ogreli od mraza premrle ude, ter nimajo kaj dati v usta, da bi potolažili glad svojih želodcev In takih je danes mnogo. — Za letošnji predpnsl so se tukaj mnogi spomnili svetopisemskih besed, jčloveku ni dobro samemu biti,«-, ter si poiskali življensko tovarišijo. No, saj to je popolnoma naravna stvar. Bolj zanimivo je, če prime življensko dolgočasje takega, ki je mladostna leta že davno prebrodil, pa se šele v poznih letih skesal samskega stanu. Tudi nekaj takih je letos srečno zajadralo v zakonski pristan. Naj bi bili srečni in se prav dobro počutili.
Središče ob Dravi
Roditeljski ses'anek. Preteklo nedeljo se je vršil po večernicah v tuka šnji šoli drugi roditeljski sestanek. Ob mnogoštevilni udeležbi staršev je imel gosp. katehet A. Staknč predavanje o temi: »Šola in dom«. Pokazal je tri glavne vzgojne činiteilje, ki na| roko v roki dela c pri vzgoji naše mladine: družina, šola .cerkev. Vez med dobrim učiteljstvom in starši bo marsikatero nesporazum-ljenje ugladila in vzgojo usmerila v pravo smer, ki bodi: vz<?oja dobrih državljanov in vernih katoličanov. Vodstvu šole itn gosp. predavatelju smo starši za lepo predavanje hvaležni in želimo še več sličnih sestankov.
Izgubljeno. V petek, dne 17, t. m. se je izgubilo pravilno frankirano, naslovljeno in oddano pismo v sivozelenem kuvertu. Pošten najditelj se naproša, naj ga adda na najbližnji pošli (Macinec ali Ormož) ali pa ga izroči odpošiljatelju v Središču ob Dravi.
Noči v gorah Zopet so se zganile v torek, dne 21. t. m. zvečer ljudske množice v Krekovo dvorano, kjer je predaval znani turist in humorist prof. 1. Mlakar o svojih doživljajih na planinah in strminah. 50 skioptičnih slik je zanimivo in s humorjem prepleteno predavanje še bolj poživelo. Do 300 poslušalcev ie po končanem dveurnem predavanju zadovoljnih obraeov zapuščalo dvorano, prireditelji so pa imeli veselo zavest, da so vrsto svojih kulturnov7goiiih prireditev zopet za eno povečali. — Sličnih predavanj še želimo, vsaj z daleka odtehta:o vse šumne veselice s pijačo in plesom, kjer mladina zapravlja le svoje zdravje in cesto tudi poštenje!
Poroka. Preteklo nedeljo sta se poročila tukaj gosp. Rudolf Jaki znani središki elektrotehnik in gdč. Pepika Krčar. Naj jima bo skupno življenje srečno in blagoslovljeno!
Št. Vid nnft LhihUftno
Cerkveni pevski zbor bo imel v nedeljo dne 5. marca t. I. ob pol 4 popoldne v Liudskem domu v Št. Vidu svoj tretji <amoslojni koncert. Zbor šteje skupno štirideset pevcev in pevk. Izvaja! bo skladbe samo naših domačih skladateljev. Koncert je razdeljen v tri dele: v prvem delu 'nastopi moški zbor s šestimi pesmami; v drugem delu pa bo zapel mešani zbor deset pesmi in eno s spreml;e-vanjem klavirja in harmonija; v zadnjem delu pa nastopi zopet moški zbor s štirimi krepkimi rroški-mi zbori. Na sporedu je tudi precej koroških narodnih, ki vsakega poslušalca takoj privežejo nase. Kdor sc zanima za lepo petje, naj pride gotovo poslušat.
Vič
Smučanje. Veselega človeka, pravijo, ima vsakdo rad. tudi Bog, ki je sam priporočal veselj? in radost. In kje moreš bili bolj dobre volje, kje pozabiti vse moreče skrbi bolj kakor pri smučanju? Kaj ti je mar vsa zahrbtnost in hudobnost sveta, lažnivost in obrekovanje, ko leži pred tabo stiežno-bela poljana, vabljiv svet. kakor še ne dotaknjena roža... Mi Vičnni imamo še precej I*»i tersn za smučanje. Tam v Brdu je nekaj gričev nega sveta, sicer malenkost, a vseeno vleče, ker je pripraven tako za začetnike kakor za že izurjenejše smučarje. Ni ga dne. da n - bi tam na znameniti »Fržo ovčk kar mrgolelo sdilcarjev«, odkar se j« vreme »za-
Tdko vreme
škoduje Vaši koži l
f
Vendar se prav lahko obvaruiete z Nivea-kromo! Nadrguite si t. ineliito vsak večer pa tudi po dnevu oroden gres e na prosto, roue in obraz z Nivea-kremo 'l oko Vam ostane ko/.a ne ua in prožna, odporna proti vi-tru in vremenu ter dobi ono milino in svežost ki jo vsi tako ljubimo pri mladini
Sami dobro veste: nobene dru-je kreme ni, ui bi vsebovnla eurerit in zato se Nivea-kremti ne da na lomesttti.
N IVI-A-KREMA:
V dozuh po Din &— I2'—, 25 — v tuoah po Din 12 — in Din 17 —'
brailo . Smo tako navdušeni, da nas ne moti mrak ne noč, vztrajamo ludi ponoči, dokler gre. Gre nam pa prav dobro, malo po glavi, malo po noguli. z vrha griča navzdol recimo: lUilal Počasi, malo hitreje, na clenno, n« levo, zopet naravnost, nato oster ovinek, smučki nuvskriž in... lop ler tresk, da se j zablUka po g.avi in p rti i sneg ua vse straui I In j zopet dalj' nič hudtga ,. Ilo, lop, lop, lop...
Draga malim. Naravncst oderuško je opeharila neka g,stilničarka na Brdu tri fante smučarje, ki so jo poselili lačni in žejni v dobri veri, du »o pri-| šli k poštenjakom. Naročili so vsak pol mesene klobase (suhe), tn kruh in en čaj z limono. Teknilo je funtom, lačni so bili, čeprav je bil kruh vge prej kol dober in so največ upanja stavili nanj. Plačali pa so za zgoraj naštelo vsnk 9.50 Din. Za ta dinar dobiš v Ljubljani že celo klobaso in dober čaj.
i^nuo mesto
Pevri frančiškanskega cerkvenega pevskega
zbora vprizorijo danes ob 20 v dvorani Prt svetnega doma Vombergarjevo komedijo v Ireh dejanjih ■»Vodar. Čisti dobiček predstave je namenjen za popravilo orgel v franč škmiski cerkvi.
Licitacija za dobave. Dne 10. marca 1033 oh 10 dopoldne se bo vršila pri upravi javne ženske bolnišnice v Novem mestu pismena ofertalna I ici -laci.a za dobavo mesa In mesnih izde kov, kruha, specirijskrga in kolonljalnega blaga ter čistilnih in hišnih potrebščin za čas od 1. aprila 1933 do 81 marca 1934. Podrobni dobavni in družbeni pogoji ler količine blaga so interesentom na vpogled pri upravi bolnišnice med uradnimi urami.
Zastopstvo »Slovenca« za Novo mesto in okolica ima samo podružnica -Slovenca« v h'SI tvrdke J. Krajec nasl. in po njenim nadzorstvom akvizl-ter g. Viktor Sonc. pa nihče drugi. Toliko v vednost našim cenj. naročnikom in inserenlom, da ne bodo nasedli kak.unu nepoklicancu.
Kamniti
Kamniško mestno kopališče je po mnenju nekaterih meščanov kakor nebogljeno dete, katero moramo redno s skrbjo in bojaznijo negovati. Vedno najdejo pri kopaliških napravah kak ne-dostatek katerega je treba seveda takoj nadomestili. če b; hoten poslušali vse dobrohotne nasvete ali očitanja imamo lahko takih obuov, poprav in ; prenarejanj vedno čez glavo. Lani s? .e baje pokazala potreba, da so napravili nov vhod li kabinam in novo blagajniško okence, v sc-zjui pa se je nato izikazalo, da je bilo pravzaprav to delo popolnoma odveč. Sedaj se spet kaže potreba, da se ! pre/.ida okrepčevalnica in napravi stanovanje za oskrbnika. Nihče ne opor?ka. da lo ni potrebno, vendar pa bi želeli, da se vendar napravi generalni načrt in točno določi, kaj bo treba v teku časa popraviti in • prenarediti. Teh večnih »flikarij«, ki navadno vzamejo skoro ves čisti dobiček sezone, bo moralo biti konec. Ker bo nameravana preureditev močno spremenila lice vhoda v kopališče, bi bilo pač dobro, da se o tem tudi javno nekoliko razpravlja, da ne bodo potem spet deževala očitanja in predlogi po ponovnem popravljanju. Kar je potrebno izboljšanja, naj se napravi enkrat, pa takrat temeljito.
Naznanilo. Poročali smo že, da je radi reno-viranja za nedoločen čas zaprta znana Novakova gostilna na Vrhpolju pri Kamniku. Radi po'ob-nega vzroka je do nadaljnjega zaprla tudi gostilna načelnika gasilnega društva in bivšega župana na Homcu g. Repanška.
Skolia Loka
. »Slovenca« prodajajo ob nedeljah in delavni-kio-odslej tudi trgovina L. M. Planina iii Andrej R a v n i h a r na Spodnjem trgu. Podpirajmo trgovin obrtnike,'ki imajo krščanske liste.
Občni zbor Združenja obrtnikov v Škof j i Loki se je vršil preteklo nedeljo v gasilskem domu. Udeležilo se ga je kakih 40 obrtnikov in kot zastopnika TOI njen tajnik dr. Pretnar in od pripravljalnega odbora obrtniških združenj g. Fr. Prištini. Živahna debata se je razvila pri poročilih mizarskega in čevljarskega odseka, kjer j? bil ugotovljen uspeh propagande za domače obrti.ike in se je zahtevalo, naj imajo vsi obrtniki približno enake cene. da ne bo umazane konkurence. — Dr. Pretnar je govoril o.pridobninskih davkih in o starostnem zavarovanju, ki naj bi se osnovalo po ■sklepu občn ega zbora v mejah banovine. Obrlni referent sreske izposlave je bil naprešen, naj gla-varslvo podipira domačo obrt in zatira šušmarstvo. Nadalje se je občni zbor soe'nsno izjavil za skupno in ne ločeno obrlno zbornico.
Obrn o k n jigo v ods k i tečaj, ki ga je obrtno združenje priredilo v prostorih Društvenega doma. sijajno uspeva. Udeležuje se ga nad (X) udeležencev. Vodi ga g. Fr. Debeljak. K lepi in uspeli iniciativi Združenja obrtnikov čestitamo.
Iff
Poročila ko jc Ivana Kraljic z Iga s Kav-škoin Alojzijem z Gorice pri Brezovici. Poročil ju je nevestin brat g. Ivan Kraljic, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani ki jc v cerkvi v izbranih besedil h ženinu in nevesti ter zbranim vernikom govoril o važni nalogi, ki jo morata vršiti verna mati in oče, <ln vzgajata otroke v katoliškem in slovenskem duhu. Nevesta je bihi doliro let pri cerkvenem in društvenem pevskem zboru ter članica prosvetnega društvu na Igu. Zato ii je pri poročni maši pel ves cerkveni zbor. elruš veni moški zbor pa ji je zapel v slovo zvečer |>o:lok-nico. Na dan pred poroko je še zadnjikrat nastopila v društvu pri .spevoigri Srce in denar«. Pred igro sc ji je predsednik v imenu društva zahvalil zn vse njeno delo pri društvu in ji želel, ela jo sprecnlja sreča in blagoslov v priliodnjosti.
Poizvedovanj*
Izgubila je učenka 111. razreda (od Lichten-Urrnovega zavoda do Dolinarjeve pekarne na Poljanah) šolarski kovček, v katerem je bilo ročno delo, zgodovinski zvezek ter pušica. — Poštenega najditelja prosim, dn odda kovček pri: Ž. A., Ge-strinovn ul. 8/IV/10 (Kdeča hiša).
Joža llerforl:
Be'i ietmh
Na jesen sla prišla na trudnih krilih dra galeba. lepa bela. 13 hrbla sta se jima sivila v rahli pepelnati barvi, pn ostala dolgo, izredno dolgo ob reki. Vedno sta mirno lelula nad vodo gori. doli, gori, doli. . e.s dan, neutrudno. Zu izpremembo sta sedla na gladino, so pozibavala na rahlih valovih in si iskala hrane. Redko sta prišla na breg; ledaj sta hodila nerodno se pozibavnje, vendar ljubko, da bi jih nujraje gledal ves dan.

f........

Navadoa toaovšiea
Vsak vef?r sta šla s temo nočeva! v ločje, ki se.je zaraotlo kraj vrbja ob bregovih, lam je ujel enega od njiju de.avee, ki mu je bil poieg tovarniškega dela ptičji lov poglavitni posel. Belosivo ptico golobje velikosti, prisekanega ropa, rdečih nog iu rdečega, malo zakrivljenega kljuna je n?sel domv, jo pristrigel in spustil na dvorišče. Žalostno je hodila bela tonovšica, prosti beli galeb je poslal suženj. Par dni je pov.rf.il glavo, postajal na eni sami nogi in premišl.evul svo]o žalostno usoelo.
Kmalu je pričel pobrati hrano meso. črve in drugo elrobnjad pa nekako pozabil na mamece južno sonce in temnomodro morjj.
Tovariš v prostosti je še par dni žalostno, otožno pole ta val nad vodo, zdaj zdaj hreščeče zak.ical druga, pa kmalu odšel za soncem, hrepenenje po morju, klic morja je bil močnejši, kot tovarišku vea
Prišla je pomlad, belemu sužnju so se obrnstla krila, obenem pa se jj sprijaznil z življenjem na dvorišču. Pomladno sonce in zelenje pa je belega zapuščenen zavabilo s prečudno silo. Tedaj, ko pri. čno ptiči peti, ko zapolje povsod novo življenje, tedaj pač ne vzdrži v suŽnosli nihče I
Plaho je prnulnl gaieb z belimi krili, kot bi jih hotel preizkušati. Zbudil se je nekjs za zahodnimi griči jug. nežno je božal z mlačnim dihom vso svežo stvarnico, prinesel ji je topel, mil poljub morja.
Galeb je nemirno zamahnil s krili, oelskočil od tal, pa v hipu zaplaval v zraku, dana umetnost kril. ki mu jo je vzela in zatrla sužnost, je v hipu za-plala s podvojeno močjo v novih krilih in galeb je zletel. Zablestelo je belo talo v sončnem škrlntu — še je zaklical s hreščečim glasom, kot bi se poslovil od sužnosli — pa zaplaval z mirnimi zamahi kril proti deželi senea. Vabilo ga je sinje morje, ono veliko morje, ki mu je poslalo na brzili pero-tih juga, topel vabeč poljub.
HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠMARTNEM PRI LITIJI
r. z. z n. z., sprejema hranilne vloge in izplačuje na novo vložene takoj v vsakem znesku. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker iamči zanj poleg rezerv dve hiši in nad 500 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
Naznanila.
Družabni večer Propagandnega društva ob 20 v veliki dvorani hotela Miklič.
Podporno društvo Železnikih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 5. marca t. 1. ob 8 zjutraj v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Mikloiičeva cesta 20. Udeleženci — samci člani — naj prinesejo članske izkaznice s seboj in preimejo ob vstopu v dvorano i drultvc-nim ži"om opremljen listič, ki bo po polrebi služil kot volilni listek, članom brez članskih izkaznic bo vstop v dvorano zahrnnjen. K obilni udeležb1 vabi odbor.
Mos|e pri Ljubljani. Prihodnji četrtek ob pol s zvečer bo v kapedici Salezijanskega mladinskega doma pridiga za može in fante. Vsi možje in fantje vljudno vabljeni.
Preskrblte se pravočasno in varno I Zavarujte sebe in svoje domaČe pri
K ARi T AS
Sprejemamo samo zdrave osebe. Zahtevajte prospekte! Kariias«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice.
Katoliška športna vzgoja
Da so današnje katoliške športne organizacije nt Ko močne in tako zelo razširjene, ni vzrok samo velik idealizem onih ljudi, ki jih vodijo, ampak predvsem športna vzgoja v katoliškem duhu. Kajti mi ne smemo prezreti dejstva, da delovanje obstoječih športnih organizacij ni katoliško, pa nnjsibo to od najvišje svetovne športne instance pa do zadnjega gotskega kluba. One so sicer nevtralne, vendar se je sčasoma vedno bolj uveljavljal nekatoliški duh, ki je napravil iz športne vzgoje nekak monopol. To je katoličane pred leti v nekaterih drža vali preje, v drugih kasneje — privedlo do tega, da <o si osnovali lastne katoliške športne organizacije, ki so si napisale na svoj prapor: - Katoličanom katoliško športno vzgojo.
»Zdrav duh v zdravem telesu«', značilne besede starih Grkov, gotovo niso nobenemu športniku neznane, a se danes žal samo enostransko izva jajo v športnih krogih. Katoliška vzgoja pa zahteva celega človeka. I'. Pliil. Kilble je nekoč zapisal: Kdo je bolj poklican, da vodi stremljenje po ozdravitvi sedanje športne vzgoje po poduhovljenju telesne kulture, kakor ravno mi katoličani. Pa tudi Cerkev sama je že opetovano pokazala, kako nujno je potrebna športna vzgoja katoličanov. Papež Pij X. je o priliki mednarodnega športnega kongresa dne 22. septembra 1908 izrekel naslednje besede: Blagoslavljam Vaše igre, cenim Vaše telovadne vaje. gorske ture itd.
Ce je rimska pracerkev prepovedala udeleževati se gladiatorskih bojev, je to duh iste cerkve, ki mora danes nastopati proti duhu posurovelosti, ki pripozna le še silo, duh, ki posurovi in tudi telo ubije, ker ni več posoda duše, ampak samo še gladiator ali kakor jo Magdeburger Zeitung nekoč zapisala: Beštija. Katoliški šport mora paziti na telo svojega bližnjega in mora torej tudi skrbeti za to, da vlada pri tekmah v tem pogledu največja obzirnost.
Tudi tako zvana telesna kultura, s katero se tako radi ponašajo današnji športniki, je največkrat nekultura — protikultura. Vsaj so v katoliških športnih organizacijah tudi tekme in še celo na zelo visoki stopnji sloje gotove športne panoge in ludi borbeni športi so zelo priljubljeni v katoliških vrstah, toda vse samo do dovoljenih mej. Ne sinemo pa prištevati borbo dveh poklicnih boksarjev, v kateri se do krvi ali celo do smrti bijeta, kulturnim činom. In nihče ne more trditi, da je desetindesel-tisočglava množica, ki to gleda in morda celo želi krvi, kulturna. Torej ludi v tem pogledu treba katoliške športne vzgoje.
Šport mora vzgajati karakterje, šport v službi duše mora pa še prav posebej gledati na lo. Nevarna! zaradi enostranske in pretirane športne
vzgoje je precejšnja. Še hujša je pa cela stvar tedaj, kadar hoče kdo za vsako ceno zmagati. Zmernost jo predpogoj za vsak športni uspeh, premagovanje napravi šport kulturen, prisotnost duha, premišlje-nost, vzdržnost in pokorščina, to so pa lastnosti, katere Iti morale dičiti vsakega športnika.
Čujejo se razni glasovi, da se prireditev katoliških športnih organizacij ne udeležujejo mase in da baš zaradi tega — četudi stojijo športno nn visoki stopnji — nimajo takega pomena, kakor drugi -■slioni nastopi. To za stvar ni važno, ampak čisto podrejenega pomena je. Kajti današnje ljudstvo hoče samo senzacij in teh bo tudi ria ostalih igriščih enkrat zmanjkalo. Vsaka stvar gre do gotove meje in ko se bo še tam ustavilo, tudi publike ne bo. Sicer je že danes tako. Če sodelujejo svetovni kamini . so stadioni polni, pri manj važnih tekmah pa je nebroj vrzeli med posameznimi gledalci. Carl Diem, gen tajnik nemškega drž. odbora za telesne vaje, ima v tem pogledu čisto prav, ko pravi: Športni vrišč, lov za senzacijami in dobičkom je privedel šport tako daleč, da se ljudstvo le še za tekmovanja vrhunskih športnikov zanima.« Kam bo to dovedlo, menda ni treba posebej poudarjati. Zatorej so katoliške športne organizacije na pravi poti in se bo ljudstvo, ki ga bodo one vzgojile na svojih stadionih in ki jih bo sčasoma že napolnilo lahko imenovalo kulturno.
Pa še nekaj je, česar katoliški športniki ne morejo in ne smejo trpeti: Tekmovanj nedeljo za nedeljo in večnih popotovanj v bližnje in daljne kraje v Iu- in inozemstvo. Da se pri tem športnike telesno in duševno popolnoma izčrpa in da se zanemarja poleg poklica in družine tudi nedeljska služba božja, o tem menda ni nobenega dvoma. Tudi tu je Carl Diem pravilno posegel vmes — sicer iz drugega stališča — ki pravi: Poglejmo igralce kakega prvorazrednega nogometnega moštva. Mislim, da se ne motim, če trdim, da morajo štirideset nedelj, najbrže pa še več, v enem letu igrati tekme. Tudi priznani atleti startajo najmanj dvajset nedelj v letu. K temu pa je prišteli še tedenske treninge, včasih pa še kako tekmo vmes. Večkrat sem že opozoril. da liči vzrok vsega zla ravno v tem. Hiper-organizirano športno udejstvovanje ne more brez škode prenesti niti telo, niti duh, niti karakter.«
Povsem tem je postalo vprašanje, zakaj je treba katoliške športne vzgoje, jasno. Kajti katoliška športna vzgoja mora vzgajati, lo se pravi: voditi, dvigati, čistiti, na kratko napraviti ljudi, ki ne bodo samo hoteli poslati veliki in dobri, ampak bodo dejansko tudi sami širili tako športno idejo. V katoliških športnih vrstah morajo vsi delovati na uresničenju lepe ideje: Zdrav duh v zdravem telesu.
Ivo Kerniavner.
Kriza naše lesne industrije
Vsaka gospodarska politika zahtevu točno ugotovitev dejanskih gospodarskih razmer in gospodarskih |iojavov. Tnko ugotavljanje je mogoče izključno le na podlugi zbiranja objektivnih statističnih podatkov, katere je treba potem šc pravilno analizirati in tolmačiti. Dasiravno ima cel« vrstu naših institucij več ali manj olisežne statistike, vendar je statistika OUZD-a v Ljubljani za presojanje gospodarstvu najprimernejša.
V	sledečem navajamo statistične podatke o številu lesnih delavcev, zavarovanih pri OUZDu. Do 30. junija 1952 je objavljal OUZD take podatke vsako leto samo enkrat in sicer po stanju 30. junija vsakega leta. Od I. julija 1032 dalje pn objavl ja OUZD mesečne povprečnine v vsaki industriji zaposlenega delavstva. Statistika OUZD razlikuje dve vrsti lesnih industrij:
1.	Gozd no-planinska industrija,
2.	Industrija za predelovanje lesa in rezila rstvo.
V	prvo skupino spadajo gozdni posli n. pr. sekanje in prevažanje lesa. žaganje iesa (parne žage, venecianke, krožne žage itd.), tesanje lesa (tračni, železniški pragi), inipregnirnn je lesa, žganje oglja, žaganje in cepljenje drv. proizvajanje lesne volne itd.
V	drugo skupino spadajo obrati, ki le^ predelujejo n. pr. izdelovanje sodov, čebrov. pnr-ketov. palic, kopit, igračk, vozov, pohištva, rozini rstva itd.
število zavarovanih delavcev
gozdove in prodajajo les, ter tako dobijo členili l>otreben za vsakdanje izdatke: sol, kava, sladkor, nianufaktura, davki itd. S prodajanjem goveje živine in prešičev jc dobil naš kmet večje zneske, s katerimi je" pa večinoma odplačeval dolgove in obresti. Padec od ca 60 odstotkov gozdno planinske industrije je torej mnogo doprinesel k današnji bedi našega kmeta. Zalibog i nc kaže statistika OUZD-a še nobenega dviga ! niti prve niti druge lesne industrije. Potrebno ! je torej, da se merodujni faktorji z vso vne-i mo iu požrtvovalnostjo interesi ni jo za problem sanacije naše lesne industrije, saj je to bila I pred začetkom svetovne gospodarske krize erin , najmočnejših naših industrij. Z njeno rehabili-j tacijo sc bo brez dvoma vrnilo po večini tudi blagostanje našega podeželskega prebivalstva.
Datucn Gozd no-plan in.
industrija
"M), junija	1926
30. junija	1927
30. junija	1928
30. junija	1929
30. i unija	1930
30. junija	1931
30. junija	1932
8.459 9.547 11.067
12.614 (tnaksl) 12.002 8.647 6.898
povpr.
VII. 1932 6.366
povpr. VIM. 1932	6.198
povpr. IX. 1932	5.963
povpr. X. 1932	5.91S
povpr. XI. 1932	5.987
povpr. XII. 1932	5.514
povpr. I. 1933	5.224 (min!)
je znašalo:
Predelava lesa in rezbarstvo
3.317 (minim!) 3.795 4.373 4.978 4.634 5.348 4.159 4.152 4.144 4.152 4.(65 4.090 4.0t8 3.8(3
(uiaks!)
Število delavcev
Vsesiovanske zimske igre v Moravski Ostravi
Brus(ufsky klub Mor. Ostrav.i je priredil preteklo soboto in nedeljo prve vseslovanske zimsko-sportne tekme. .\n programu so liila tekmovanja v hitrostnem drsanju, umetnem drsanju dani. gospodov in paro\ ter kanadskem hokeju na ledu. Poleg Čehov Poljakov, L.efon-eev, Rusov in Latvicev so se tekmovanja v umetnem drsan ju gospodov udeležili tudi . Jugoslovani Avčin, Schvvab in Thuina.
V	hitrostnem drsanju so dominirali Poljaki. Omeniti je pred vsem Knlbarczvk«, ki je prevozil 3000 m dolgo progo v času 5 : 50 min. — nov poljski rekord.
V	nedeljo dopoldne so nastopili pri šolskem drsanju umetni drsalci in sicer 12 gospodov, 5 dam in 3 dvojice. Obvezne like so izvajali gospodje precej zenačeno, le ing. Sliva in mladi simpatični poljski prvak hvasicvvicz sta presedala ostale v stilu, risbi in kritju likov. Naši tekmovalci, ki niso imel i dovolj treningu vsled mile zime. so bili tu nekoliko Im ndica pira ni — vendar v splošnem ni.so zaostajali za ostalimi. Osmico na eni nogi nazaj je pa izvajal izmed vseh tekmovalcev Schvvab najlepše in najpre-ciznejše.
Pri tekmi juniorjov \ okvirju vsoslovatiskih zimsko-sportnih iger. to je tekmovalcev, ki še niso dosegli prvega mesta v kaki internacionalni tekmi, sta nadkriljevala ostale Schvvab in Thumn.
Pred več tisoč glavo množico se je vršijo v nedeljo popoldne prosto drsanje in drsanje parov. Kljub temu. da so tu Jugoslovani in Poljaki daleč prekašali ostale, jim tega sodniški zbor (kjer so imeli Čehi večino) v končni oceni ni upošteval. To priznavajo celo nekateri češki časopisi saciii. Tuko piše u. pr. Ostuucr Zeitung« z dne 20. II.. da vrstni red zmagovalcev v umetnem drsanju ne odgovar ja njih dejanskemu znanju, ker so bili tako Poljaki in Jugoslovani domačim absolutno lindtnočiii v tehničnem in estetičnem pogledu in da je njih prosto drsanje vseskozi modernega stila — ki ga ■lomačini niso pokazali.
REZULTATI:
Vseslovunsko juniorsko prvenstvo je dosegel Jugoslovan Pavel Schvvab, SK Ilirija Ljubljana: 2. Heinz. Praga; 3. Thuina, Ilirija; 4. Mo-rosovv. Rusija; 5. Varnas, Litvanska: 6. Malik. Mor. Ostra v; 7. Do le žal. Praga.
Seniorsko prvenstvo: I. Inž. Josef Sliva 1066.50 (mestna številka 10); 2. Koudelka (V.
5.	Praha) I t24.65 (13): 3. Ivvascievvicz (Varšava) 1067.45 (14): 4. Staniszevvski (Varšava) 1025.65 (22); 5. dr. Anton Sliva (V. S. Praha) 1056 (24):
6.	Grobert (Katovice) 957.05 (33): 7. Schvvab (Ilirijo. Ljubljana) <155.95 (35); 8. Jar. Ihiinz (V. S. Praha) 921.35 (38): 9. Herejk (Plzen) 010.4 (46): 10. ing. Greck (V. S. Praha) 908.35 (46):. ti. Avčin (Ilirija. Ljubljana) 871.4 (54): 12. Thumn (Ilirija. Ljubljana) 711.4 (55).
Dnine: I. Veselv (Kolin 765.1 (mestna številka 8):. 2. Popo\viezo\vna (Varšava) 789.2 (o): 3. Czorovvna (Katovice) 635.5 (10): 4. Skopal (B. K. O.); 5. Dolanska (B. K. O.).
Pari: I. Belorovvna-Komalskv (Lvov) 5S.5: 2. Veselv-Veselv (Kolin) 50.8: 3. (Uubiicka-The-ner (Lvov) 54.2.
Pri damah bi bi'o posebej omeniti nezaslu-ženo samo drugo placirano Popowiczowno, ki je drsalka velikega formata. Pri parih je zmagovalni par. ki je treniral v Budimpešti pri svetov, prvakih Rolter-Szollas, duleč prekašal ostale. Omenimo na j le takozvano smrtno spiralo in piznete v dvoje.
Po končanih igrah se je vršil v hotelu Brioni banket, kjer se je vršila razdelitev daril in so govorili za Češko-slovenske bruslafsky svuz knpetnn gen. štaba Lad. Fiirst /a Poljsko drsalno zvezo major Goeb°l in v imenu jiigoslov. tekmovalcev in šport, kluba Ilirije Schvvab Polo.
Končno je še omeniti, dn so sklenili delegati sodelujočih držav, da se bodo slovanske zimske igre vršile odslej vsako leto, v letu 1934 v Varšavi.
SKAKALNA TEKMA V LJUBLJANI
Za skakalno tekmo, ki se vrši danes ob otvoritvi nove. ilirijanske smuške skakalnice na Mo-stecu v Ljubljani vlada tudi med tekmovalci veliko zanimanje. Skakali bodo najboljši naši skakalci.
*
Športno društvo »Vrhnika« priredi razpisane smuške tekme v nedeljo, dne 5. marca t. 1. in sicer mladinske juniorske in seniorske za prvenstvo ■Vrhnike:. — V nedeljo, dne 12. marca pa priredi simiško vztrajnostno tekmo nn daljavo 15 km od Vrhnike —Sv. Jošt—Ziri—Sv. Trije kralji—Rovte— Logatec in nazaj do Vrhnike. Ker je bilo od LZSP objavljeno, da se prepoveduje tekmovati drugim članom, sporočamo, da bo društvo poravnalo članarino in bo dovoljen start vsem smučarjem. — Prijave za vse smuške tekme je oddati na društvo ali pa v Irgovini Fr. šušlaršič poleg Lekarne.
SK Vrhnika.
Sni. klub Dovje-Mojstrana priredi 12. marca po programu svojo tradicionalno vsakoletno medklub-sko šlafetno tekmo v zvezi s skakalno tekmo. Natančnejši spored sledi. — Klubi se žo sedaj opozarjajo na lo veliko in zanimivo prireditev!
Znani Norvežan Slgmur.d Ruud je skočil s smučmi 86 m. Neverjetno dolžino je dosegel že preteklo nedeljo, ko je skočil 84 m daleč na neki skakalnici v zapadni Švici. Toda žilica mu ni dala miru ter je hotel doseči nov rekord. To se mu je v polni meri posrečilo. Svoj zadnji uspeh je prekosil za 2 m in je nov rekord — 86 m skok izvedel brez padca ter v krasni drži. Pri treningu za slalom tekmo pa se je pri nekem padcu poškodoval, lako, da so morali radi tega in pa z ozirom na poškodbe njegovega brata Binger Ruuda ter najboljših švicarskih skakalcev Chiogna, Kaufma-na in Marer-ja odpovedati mednarodno tekmova-nie v skokih, ki bi se moralo vrniti v Davosu.
Pri svetovnem prvenstvu v hokey-ju na ledu,
ki se vrši v Pragi, so bili v nadaljnjih tekmovanjih doseženi naslednji rezultati: Kanada premaga Madžarsko 3 : 1 (1 : 0, 1 : 0, t : 1). Kanadčani niso dali vse iz sebe, toda Madžari so bili tudi zanje precej trd oreh. — Švica proti P o 1 j s k i 3 : 1 (2 : 0, 0 : 1, 1 : 0). Švicarji so bili videti utrujeni, a so kljub temu obvladali situacijo s svojo izredno hitrostjo. — Amerika je premagala Čehoslovaško z 6 i 0 (1 ; 0, 4 : 0, 1 : 0). Čehoslovaški so postavili v boj drugo garnituro, ki se je dobro branila. Amerikanci so bili v premoči zlasti v drugi tretjini igre. — Av-strija pa je premagala Nemčijo z 2 ; 0 (0 : 0, 0 : 0, 2 : 0). Borba je bila huda. V prvi tretjini vsled nervoznosti obeh moštev ni prišlo do kakih kombinacij. V drugi tretjini je pa izvrstni nemški vratar odbil vse avstrijske napade. Šele v zadnjih treh minutah tretjega dela igre, se je posrečilo Avstriji izvojevali zmago, ter se jc s tem kvalificirala za finale.
Sv. zahon-vrclec življenji)
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20-—.
Podatki do 30. junija 1932 predstavljajo v prvi vrsti konjunkturno valovanje (t. j. padanje tekom krize) in podatki od julija 1932 dalje po predstval ju jo v prvi vrsti sezijsko valovanje.
Gospodarska kriza je mnogo bolj prizadela gozdno planinsko industrijo, od katere živi pretežno naše poljedelsko prebivalstvo (kmetje), kot pa industrijo predelovanja lesa. katera tvori del naše obrti. Naši kmetje, zlasti na Notranjskem. ne pridelajo na polju toliko, da bi mogli od poljskih pridelkov živeti in shajati. Radi tega so bili zlasti kmetje prisiljeni, du sekajo
Stanje Narodne banke
Najnovejši izikaz o stanju Narodne banke za 15. februar 1933 kaže v primeri z izkazom za
8.	februar tele najvažnejše izpremembe:
Zlata podlaga je ostala v glavnem neizpreme-njena: 1761.4 milj., dočim so valute narasle za 1.5 na 2.3(5 milj. Din, devize pa za 0.5 na 179.4 milj. Din. Skupno je podlaga narasla za 2.0 na 1943.2 milj. Din. Tudi devize izven podlage so narasle za 0.6 na 15.4 milj. Vsola kovanega denarja je narasla za 11.15 na 183.6 milj. Din.
Menična posojila so nadalje padla za 1.0 na 2057.2 milj. Din, lombard pa za 0.25 na 343.6 milj. Din. Prejšnji predujmi državi so narasli za 0.2 na 1810.4 milj. Din, začasni predujmi državi so ostali neizpremenjeni 600 milj. Din.
Med pasivi je obtok bankovcev padel za 59.95 na 4532.5 milj. Din, dočim so se obveznosti po vidu povečale za 68.3 Hia 930 55 milj. On tega so narasle državne terjatve za 1.64 na 20.3 milj. Din, nadalje žiroračuni za 19.7 na 331.4 milj. Din in končno razni računi za 36.9 na 578.8 milj.
Obveznosti z rokom so padle za 14.85 na 1335.4 milj. Din, razna pasiva so narasla za 19.65 na 172.55 milj. Din.
Skupno so obtok bankovcev in obveznosti po vidu narasle za 5.4 na 5463.0 milj. Din. Zaradi tega se je skupno kritje neznatno zmanjšalo, in sicer od 35.58 na 35.56% in prav lako zlato kritje od 32.29 na 32.24%.
NAPISI NA OBRTNIH OBRATOVALNICAH
Po razpisu banske uprave objavlja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani nastopna pojasnila:
»Po § 128. odstavek 1. obrt. zak. se morajo obrtni lokali vidno in razločno označiti z napisom na vnanji strani v državnem jeziku. Napis mora vsebovati popolno rodbinsko (priimek) in rojstno ime imetnika obrta. Prav to je veljalo po § 44. obrtnega reda iz leta 1907 za vse obrtnike, razen za one protokolirane trgovce, ki so po vpisu v sodnem registru smeli krajšati svoje rojstno ime v firmi. Le-tem prolokoliranim trgovcem, ki so si pridobili obrtno pravico pred 9. marcem 1932, 6e dopušča, da smejo svoje trgovinske lokale označevati skladno s svoječasnim obrtnim listom ali koncesijsko listino z okrajšavo rojstnega imena, upoštevaje določilo § 446 (1) obrt. zak. Za vse druge obrtnike, ki so si pred 9. marcem pridobili obrtno pravico, je že takrat veljal predpis, da morajo rabili ludi polno rojstno ime v firmi. Novi obrtni zakon niti prolokoliranim trgovcem, ki si šele po
9.	marcu 1932 pridobe poobiastilo ali dovolilo, ne dovoljuje okrajšave rojstnega imena. Napis mora biti po velikosti črk označen tako, da ne morejo nastati zmote. To velja zlasti ludi za družbe, katere označbe ne sme rabiti nihče, če dejanski ni družba, ali kolikor lega zakon ne dovoljuje. V napis se sinejo poleg označenega postavljali tudi druge neosebne označbe ali pristavki. Označba stroke ni obvezno predpisana niti v § 128., niti v § 48. obrt. zak. Če pa sc hoče označiti tudi,stroka, mora biti napis v skladu 7. izdanim pooblastilom ali do-volilom. Gostilniški obrti se morajo označili z nazivom po S 7 (i. obrl. zak., I očka 1, 2, in 5, vendar pa velja za one obratovalnice, ki so obstojale že pred 9. marcem 1932, ugodnost S 448., obrt. zak.. dokler se tuuradno ne predpiše rok. omenjen v 2. odstavku tega določila. Ko izda ministrstvo odredbo po S 128-1 odstavek 7 obrl. zak., bo tudi označba stroke v obrtnih napisih obvezna.
Banska uprava je prepustila določitev roka za izvedbo § 128. obrl. zak. prvostopnim oblaslvom.
Konkurz je razglašen o imovini Praprolnik Jerice, posestnice in gostilničarke v Marenbergu, prvi zbor upnikov 4. marca, oglasili se je do 30! marca, | ugotovitveni narok 31 marca, nadalje o imovini j Prve južnoštajorske vinarske zadruge, r. z. z o. z. ! v Celju, roki: 2. marca, 22. in 30. marcu 1933.
5 -
T «0
tv. oo m o «- M <°	cd	"i m
o, <ri cn cr, en
Zgornja črta pomeni delavstvo gozdno planinske industrije, spodnja delavstvo, v industriji za predelavo lesa in rezbarstvo.
Oddaja popravila strehe v vozovnem oddelku delavnice v Mariboru se bo vršila pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. Ponudbe je poslati do 1. marca t. 1 (Pogoji so na vpogled pri referatu 111-2 v gradbenem oddelku te direkcije.)
Sestava seznama slrojev in strojnih delov, ki sc izdelujejo v državi. Ministrstvo trgovine in industrije namerava v smislu pripombe 4. k XV. delu carinske tarife revidirati seznam strojev in strojnih delov, ki se izdelujejo v državi. Tovarne in obratovalnice, katere izdelujejo stroje in strojne dele, navedene v omenjeni pripombi, poziva Zbornica za trgovino, obrl in industrijo v Ljubljani, da pošljejo ministrstvu trgovine in industrije, kolikor lega še niso storile, najkasneje do 5. marca 1933 podrobne podatke, katere predmete izdelujejo v svojem obratu iz pripomb 4 k XV. delu carinske tarife. Poleg seznama predmetov, katere izdelujejo, naj pošljejo še podrobne tehnične podatke s prospekti (slikami ild.) in navedbo, koliko je znašala njihova produkcija v lanskem letu in koliko znaša celotna kapaciteta njihovega obrata. Prav tako naj posebej navedejo za vsak posamezen predmet, ali in kaj imajo pripomniti glede na zaščito domače produkcije.
Borzo
Denar
Dne 25. februarja.
Devizni promet je ta teden znašal na ljubljanski borzi 2.345 indij. Din v primeri 2.4, 2.11 in 1.89 milj. v prejšnjih tednih. Od tega je znašal promet v avstrijskih šilingih v zasebnem kliringu 1.426 milj. (prejšnji teden 1.647 milj. Din). Pretežni del zaključkov pa odpade na zasebno blago, lter Narodna banka intervenira običajno.
V	ostalem je bila ta teden zaključena Rudim-pešta po 10 v zasebnem prometu. V ostalem je položaj za šiling mednarodno nekoliko slabejši, dočim je narasel ažio za tuje valute pri nas. Vrši pa se itak skoraj ves promet izven borze in bank.
Curih. Pariz 20.24, London 17.495, Nevv York 513.25, Bruselj 72.10, Milan 26.24, Madrid 42.60, Amsterdam 207.50, Berlin 122.75, Dunaj 72.045 (59.15), Stookholm 92.75, Oslo 89.75, KopenhSgen 78, Sofija 3.74, Praga 15.24, Varšava 57.70, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.08.
Živina
Mariborski svinjski sejem. Nu svinjski sejem, dne 24. februarja je bilo pripeljanih 15 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 9 tednov stari komad 120—150 Din, 3—4 mesece 250—380 Din. 5—7 mesecev 450—480 Din; mladi prašiči I kg žive teže 7—7.50 Din. 1 kg mrtve teže 10—11 Din. Prodanih jc bilo 15 svinj.
Les
V	letošnji zimi se je pričelo ponovno s produkcijo pragov, in sicer pragov, ki se uporabljajo doma za naše železnice in pragov, ki se izvažalo v Italijo.
Dimenzije zn naše železnice so v hrastovim sledeče: 2.60 16/26 16, 2.50 15/25 16, 2.50 15/25 14, 2.30 14/22 14, 2.30 14/20 14. 1.70 14/20 14. v bukovim' pa 2.60 16/26 16.
Da ustrezajo pragovi predpisanim zahtevam, se mora pri produkciji posebno paziti na mere, da so natančno talke kakor zgoraj označene, ker se na dimenzije polaga največja važnost. Izdelujejo se pragovi samo iz lesa zimske sečnje iz zdravih stebel, ki niso trhlena, gnila, zimasta ali mušičnva. laik les se mora iz produkcije popolnoma izključiti. Za izdelavo pragov cer ni uporabljiv. Pri bukovih pragovih se mora produkcija tako urediti, da pridejo ti pragovi še pred poletnim časom v impregnacijo, ker sicer obstoja nevarnost, da se »kvarijo in tudi zelo popokajo. Bukovi pragovi sc morajo izdelovati v času od 1. oktobra do konca marca. Pri hrastovih pragovih se tolerira zdrava beljnva. Pri prevzemu pragov se pa zahteva, da so lepo zloženi in očiščeni.