St. 97 PMilMlSVRMKStimfclBlIltt) V Trstu, V 23. «01118 1924. Posamezna Številka 20 cent« Letnik XLIX ,zb«ja. tmmmrn pecidefjck, nk da Asiiket* tL 20. L oadstropte. DopU naj M- petljao vi ptenu te tm ■ prej«ma)c, MkopM m m vnFia. Luiaj« Aston Oerbec. — Ustnik tisksros 1ftTU * * maša sa mesec L 7.—, 8 meaece L «1 leta L .. U inozemstvo mesečno 6 11/ v« * m "TeDINOS Posamezne številke ▼ Trsta in okolld po 20 cent — Ogiasf se rsčassje v Hrokostl eos kotom (72 sur.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice* zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L Z — Malt oglasi po 20 cent beseda, najmanj pe L 2. — Ogla^ naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, alica m FrančiSka Astikega ftev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprav« 11-57. Varnost driavP in ugled države Nemci v Poachžju zo mogli neovirano 2» vr4i*ča in glasovati mirno.. Pa tudi vo-&!r.o g'banje se je razvijalo brez posebnih dc^odkov, izvzemši par hujših slučajev, ki imo ph omenili tudi mi v tem listu. To bi kil zlasti slučaj z dvema starima nemškima ^o s podoma. — z bivšim županom boce ruskim in enim bivših poslancev —, ki bo ju pretepli do krvavega. In še v tem slučaju sta toliko prefekt v Bocena, kolikor generalni komisar za javno varnost v Rimu i7rekla brzojavno svoje obžalovanje z zagotovilom, da bo preskrbljeno za miren polek volitev. Tako je tudi res bilo v vsem nemškem območju bocenske prefekture z eno edino izjemo v pustertalski dolini. V Brunecku so nekega Nemca na dan volit 2 v z gor jača mi oboroženi junaki na javm ulici pretepK tako hudo, da se je zgrudil na tla ves v krvi. Da je bil ta dogodek res hude narave, priča dejstvo, da je pokrajinsko vodstvo uaiizma odredilo strogo preiskavo o dogodkih v Brunnecku na dan volitev. Seveda je sledilo potem tudi pri nas znano opravičevanje, da je oni Nemec razžalil italijanski narod z nekim grdim vzklikom. Ko, tc je cicer žalostno, ali ne bi nam biio v povod, da se tu bavimo s tem dogodkom. Nič posebnega ni to za nas. Saj so ram od blizu znane take metode vo-lilnega boja, da sme se že precej privadili, smatrati take stvari Lo* rekake elementarne nezgod*,, ki jih ne moremo preprečiti kakor ni na pr. v naši moči, da 1 i preprečili — točo. Drug poseben razlog je, da se bavimo s ;:er.i dogodkom v Brunnecku. To je: porLopanje tamošnjih državnih funkcijo-r~qev. Taauo-nji redarstveni komisar sam •2 zaprosil, na; se javno ugotovi, da je v slučaju NeuLaeu^erjevem — to je ime tistega gospoda, ki so, ga pretepli — Sorti:,;:; o storil svojo delžnost. Menil je: «Kaj je hotel g. iNeuhaeuser od mene? Če je hotel zahtevati zaščito, to ni bilo potrebno lter je _ bil že tepen!! Če pa je hotel, da jaz kc4. uradna oseba uvedem postopanje nom, če res hoće, da se vzpostavijo Sa ustalijo v deželi mirni in normalni odno-šajiJ Kako opravičeno je bilo to naše na glasanje, pričajo gori opisani dogodki v Brunnecku na nazoren način Mussolini bo moral prisiliti podrejene mu organe k spoštovanju njegove volje in pokorit vi njegovim ukazom. Zopet in zopet treba povdarjati, da je potrebna podlaga za mirno sodelovanje drtsgorodne manjUfee z državo pred vsem v tem, da oblastva strogo nepristransko in brezobzirno uve- jjadjafo zakon proti nakomorl Le s takim postopanjem ščitijo oblastra ttgled države in morejo dovesti do pomirjenja duhov. Vsako drugačno postopanje pa izziva razburjenje in ogorčenje! m kriv samo neposredni storilec zločina, marveč so krivi tudi tisti, ki mu dajejo potubo s svojim pasivnim vedenjem in ne preprečajo zla. dasi bi mogli in morali to po svoji službeni dolžnosti I Gre za najvišji interes državljanov in za ugled in avtoriteto države 1 sednika kongresa je bil izbran prof. Cogliolo tev vsote francoskih reparacijskih terjate* JusaslcjensKfl jugnost preti usakl protlrosRI zvezi Posvetovanja za rešitev krize se bodo nadaljevala — Pašif aH Jovanović nasprotnikov Davidovića in opozicijonal-nega bloka. Ko je predsednik krajevne organizacije Milivoj Popcrvič hotel otvoriti BEOGRAD, 22. (Izv.) Vesti o sklenitvi obrambne pogodbe med Jugoslavijo m Francijo ob priliki poseta kraljevske dvo- . b-----,------, , , jice v Parizu vlada sicer ne zanika; vendar zborovanje, so samostojni demokrati z raj pa poudarja, da je sklenitev take pogodbe dikali, ki so biH nav2»či J dvorani, zaceli neverjetna, ker ni v interesu niti Francije, kričati: «Dott z DavidfcvicemU, «2ivel daniti Jugoslavije. i šić!», « Živel Pribičevill*. V« poskusi Mi-V Pesarabskem vprašanju stoji vse jugo^livoja Popoviča, da otvori zborovanje, so slovensko časopisje, da je treba odkloniti ostali brezuspešni. Pozvana je bila P0™^ sklenitev vsake zveze, ki bi bila naperjena da intervenira. Prišlo je do spopada med proti Rusiji Prizadevanje Francije, da bi policijo m onimi, ki so ovirali zborovanje, prišlo do te zveze, je povzročilo, da sta Nekaj oseb je bilo težko ranjenih. Lboro-danes radikalna lista « Samouprava* in vanje se ni moglo vršiti, ker je bilo "f™® «Balkan* jasno izjavila, da ne more biti nasprotnikov v premoči. Ljuba Davidović govora o kakem sporazumu med Jugosla- je krenil s svojimi poslanci v stanovanje vijo in Rumunijo proti Rusiji. Tudi je beo- | krajevne organizacije ob hrupmh demon-grajsko časopisje — kar se je prvič zgo- stracijah svojih protivnikov. Na konte-dilo — napadlo Francijo zaradi njenega renči, ki je bila potem v klubu demofpat-prizadevanja za uresničenje te zveze. j ske stranke v Subotici, je govonl najprej BEOGRAD, 22. (Izv.) Politično življenje Ljuba Davidović, potem pa je postalo nekoliko živahnejše, odkar so se dr. Ribar, Slavko Dukanac, dr. Miče Anič, začeli vračati poslanci v Beograd, med dr. Novakovič in dva dijaka ts Bosne. JNa drugimi se je vrnil Davidović, poslanci, ki koncu te konference je bila sprejeta reso-so se udeležili zborovanja v Subotici in lucija, v kateri je rečeno, da je konferenca Zagrebu, potem dr. Lukinič, predsednik demokratov iz Subotice in subotiske oko-narodne skupščine Jovanović, dr. Koročec lice sklenila, da se odobrava delo načel-in zemljoradnik Lazič. 0 predsedniku nika demokratske stranke, obsoja pa na-skupščine Jovanoviču, ki je bil v bli:":ini silno delovanje Pribičeviča m Paši ca. r o kralja, ko je bil na lovu in ne v Skoplju, tej konferenci je odšel Lpba Davidović s trdijo, da je zelo verjetno, da dobi mandat, svojimi poslanci somišljeniki v Bajmok, za sestavo vlade. ; kjer je tudi imel zborovanje. Zvečer pa je FE0GRAD, 22. (Izv.) V vladnih krogih. odpotoval v Zagreb, vedno bolj prevladuje prepričanje, da je j ZAGREB, 21. Današnja skupščina demo-liTo-aiia Uieua uvcuciu ^vj/bu,, nemogoče, da bi opozic. blok dobil ram- kratske stranke se je vršila na dvorišču uri je bilo ustreženo 5 tem, da sem mu j dat za sestavo nove vlade. Vzrok tiči v fc^ io.30 dopoldne. Zborovanje je rekel naj se povrne črez pol ure v svrho, pisavi raznih inozemskih, Jugoslaviji so- otvoril narodni poslanec dr. Ante Pavelic. :lra » vraž ni h listov, ki jasno dokazujejo, da je jz Beograda so dospeli Ljuba Davidović, Fadič v zvezi z njenimi sovražniki. Tako Slavko Dukanac, Ilija Sumenkovič, Joka piše madžarski list «A Nebst*, da je bil p0p0vič, dr. Krstelj in dr. Sečerov. Dalje Radić že v bivši Avstriji neizprosen so- j ^ sodelovali na tej skupščini iz Zagreba "ražnik tistih Srbov in Hrvatov, ki so dr. 2ivko Petričič, dr. Tomljenović, dr. An-hoteli boljšega življenja izven države, ki gjetinovič in dr. Ribnr, biv^ predsednik jo krasi krona sv. Štefana. Omenjeni ma- narodne skupščine. Za npm je govoril Lju-Oizni/su. i^iugaLiia v* »iva. ^ ^ džarski list odkrito izraža vesolje, češ da ^a Davidović, dalje demokratski poslanec pretepenemu čioveku, naj pride pozneje j ni več daleč čas, ko bo Radič preprečil Beograda Slavko Dukanac, ki je v imenu za sestavo zapisnika. Po našem skromnem | stvorite v moćne države Srbov, Hrvatov Beograjčanov pozdravil Zagreb in obenem .mravtrpfipni mnfniii mora varstvena! in Slovencev, ki bi imela imperijalistične L.riti7iral delovanje Pašiča. Omlacfinovec __tavc zapisnika.* Čudne pojme mora imeti ta gospod redarstveni kon isar o svoji uradni dolžnosti Da tudi on ne more nikomur odvzeti batin, ki jih je že dobil — to je že res. Noben uradni, predpis ne more naložiti in ne aa-^ga redarstvenemu funkcijonarju take dolžnosti. Drugačna pa je stvar z izjavo z genovske univerze. Otvoritvene seje se ie udeležil tudi ministrski predsednik in visoki komisar za aeronautiko Mussolini. Elsonora Duše umrla RIM, 22. Včeraj je umrla v Pittsborgu Eleonora Duše. Pred dvemi tedni je obolela na influenci, tu pa tam se je ugotovilo malo zboljšanje tekom bolezni, ali njeno zdravstveno stanje je ostalo vse te zadnje dni opasno. Neizprosna smrt je doletela slovito umetnico na njenem triumfalnem pohodu po Zedinjenih državah. Zadnjo zimo je preživela ob Tihem oceanu. Parnik «Duilio» bo odplul 1. maja iz New Yorka z zemskimi ostanki velike umetnice v Italijo. Rojena v vlaku nedaleč od Benetek 3. oktobra 1859. si je Eleonora Duse-Chechi zvila začetkom osemdesetih let minolega stoletja prve lovorjeve vence. Nastopala je tedaj na italijanskih, pred- pa ni odvisna le od ureditve medzavezn> ških dolgov, ampak se bo vprašanje številk teh terjatev lahko rešilo edino v okvirju splošne ureditve, kjer bo moralo bLtft vključeno tudi vprašanje zaščite. Ta so seveda vprašanja, ki se tičejo le zaveznikov in ki so od Nemčije popolnoma neodvisna. Ta vorašanja, ki se imajo rešiti izključno med zavezniki, bodo po mnenju tukajšnjih merodajnih krogov zadela na večje težkoče, kakor pa uresničenje načrta izvedencev. Končna odločitev v reparacijskem vprašanju bo vsekakor padla šele sredi maja, t. j. po volitvah v Nemčiji in v Franciji. K temu poroča tudi «Temps=> iz Londona, da je bilo na številnih diplomatskih pogovorih teh oni v Londonu in v Parizu domenjeno, da bodo zavezniške vlade predvsem čakale na ukrepe reparacijske komisije. Ameriški izvedenci so po mnenju nekaterih listov prepričani, da se Anglija ne bo obvezala za sodelovanje pri izvrševanju morebitnih sankcij proti Nemčiji. V tem ■/sem rimskih odrih kot ustvariteljica žen- skih glavnih ulog v Dumaiovih in Sardou-|^^"^ Anglija le "pačila ^vprlšanj^ jevih nravstvenih dramah ter je gostovala nadal'}njega poŽ*£anja Kar se pa tiče po- s svojim italijanskim ensemb!e~om leta ^ Nprnrii] katero nredvideva Dawes 1892. na Dunaju in v Berlinu, 1393. v New 80,114 ,iNemclJ1< katero predvideva L>awes v t x vr o ... i v svojem poročilu, so v Londonu prepnea- Vorku, # poaieje zoget v Nemčiji, Ru^ji,; ^ da'bo d 't ,ila Španiji i. t. ± Povsod ,e zela največje odo-. ^ ^ A^crika vod%{^ l io svrho ioo bravanje raci.svojega vsestranskega in ge- j ^OJiOY dolariSv, ' Anglija 75 milijonov malnega prednašanja živahnega tempera- : ^^ ostaHh 25 milijcSiov bi pa podpi-menta m globokega občutja ter je močno ^ ^ c ke v^stii med temi tudi upuvala na igralce tudi drugrh narodov, — 6 * Akoravno se je njena nadarjenost izkazovala najbolj v tragičnih in resnih ukfgah 'Dama s kameli jami, Fernanda, Magda v Sudermannovi »Domovini*), je tudi v komičnih ulogah (na pr. kot gostilničarka v Goldonijevi «La Locandiera») dosegla velikanske uspehe. Duše je prvič nastopila v Trstu spomladi Francija. MacDonald o pogajanjih z Nemčijo LONDON, 22. Angleški ministrski predsednik je izjavil dopisniku lista «New York WorId», da bi morala Nemčija iz proste volje sodelovati na mednarodnih konferencah, kjer se sklepa o vprašanjih, ki se je tičejo. Neumnost da je, nalagati dolžnosti dovedejo ckn zaslužene Kazni. G. Neuhaeuser pripoveduje v «Lands-mannu*, kako ga je sprejel g. podprefekL Ko so mu povedali, da se redarstveni komisar nahaja pri poćprefeVtu v I. nadstropju, je šel tja gori in potrkal na vrata pisarne tega gospoda. Jim ga je podprefekt zagledal, ga je — ne da bi bil Neuhaeuser mogel priti do besede — zavrnil s kričanjem in s kretnjo, ki je pomenila: spravi se od todl Neuhaeuser je zapustil ptoslopje podpre-fekture globoko užaljen. Na ulici pred poslopjem je dobil maršala orožnikov. Zaprosil ga je za osebno zaščito, a ta mu je odgovoril, da — žal — nima nobenega c rožnika na razpolago. V tem je zagledal Neuhaeuser v neposredni bližini g. redar-stvenega komisarja. Sporočil mu je o svojem razgovoru z maršalom, ni pa pomiril napram komisarju svoje zahteve za zaščito, ker mu — kakor pravi — niso znane rakorrte določbe, po katerih se mora v takem slučaju v uradu za javno varnost Žele prositi za zaščito ogrožene osebe. --Ugotavljam ta dejstva — pravi Neu-has u ser — v svrho resnici na ljubo, ker komisar za javno varnost meni, da je s tem, da me je povabil k sestavi zapisnika, že storil svojo uradno dolžnost. Temu povabilu pa se nisem odzval, ker sem do znal o drugih napadih na mirne ljudi in sem vedel, da bi bil, če bi se zopet prikazal na ;Grabau», zopet brez zaščite izložen novemu pretepanju. Vrhu tega sem videl v tem povabilu le prazno formalnost z ozirom na povsem pasivno vedenje pod-prefekture, varnostne oblasti in orožnikov spričo* onih nasilslev.* Zakaj omenjamo tu vse te dogodke v Hrunnecku? Radi dejstva, da ni državljan, ogrožen na svojem zdravju in v svoji osebni varnosti, našel zaš:»ebe?.' Bavimo se s temi dogodki posebno še lato, ker smo mi ravno te dni — spričo vesti, da sta gospod Mussolini in vrhovno vodstvo fašistovske organizacije vnovič Izdala stroge odredbe proti vsakemu na-silstvu — naglašali da bo moral ministrski predsednik razvijati vso svojo energijo gin oomnevajo, aa do Krona nacaijevam omiaame iz ali t--- posvetovanja takoj po pravoslavnih praz- ško omladino in prinaša pozdrave Suma-nikih. Dne 2. maja bo dobil po teh domne-' dije. Narodni posainec dr. Ilija Sumcnko-vanjih Pašič volilni mandat. Dne 3. maja vič omenja borbo demokratske stranke bi bil prečitan v narodni skupščini ukaz o njenem razpustu in o razpisu novih volitev. ________ Razbito BavldevKevo ztiorovanjs v Sniiotld BEOGRAD, 21. Ljuba Davidović je do-potoval s svojimi poslanci-somišljeniki v soboto zvečer v Subotico. Davidovića so pričakovale na postaji krajevne subotiške organizacije z nekaterimi člani iz subotiške okolice. Po prihodu je odšel Ljuba Davidović v dom demokratske stranke v SuboticL Med potoma so mu prirejali demonstracije samostojni demokrati, radikali in večje število Bunjevcev in vzklikali: dntit j« prišlo vetje število, Orano. ,e bo v,*ia tu* v IW .besedo Mussolini. Rekel fe, da ie ganjen. [Danes na dan obletnice Rima, na praznik Mussolini proglašen _____ , r " vv italijanskega dela, na tem gnču, ki |e za za rimskega meščana Golsoto najsvetejši, lahko rečem: Civis RIM 21 Pri slavnostnem sprejemu. ki!rt»"anu* O""*1 s«m)" _ u , Mstonniki * «Salve dea Koma!* ^dravstvuj bog Lbsu^^^ za rimskega meščana. Slavnostna proglasitev pa je bila odložena na 21. aprila, t. j. na praznik obletnice ustanovitve Rima, češ, ko bo vsa Italija slavila dan, ko je bil ustanovljen mogočni Rim, sedež poznejšega rimskega imperija, naj rimski orel sprejme pod svoja krila Mus9o4inija, ki hoče Italijo dvigniti na višino nekdanjega rimskega imperija. Poleg tega pa ie 21. april praznik dela, ki ga je postavila fašistovska vlada proti socijalističnemu 1. maju. Danes ob 10.30 je prispel na Kapitol ministrski predsednik Mussolini v spremstvu podtajnika v predsedništvu barona Acerbo. Mussolinija je sprejel komisar sen. Cremonesi v slavnostni dvorani, kjer so bili že zbrani ministri, zastopniki civilnih in vojaških oblastev ter mnogo drugih odličnih Rimljanov. Vsi so biK v fraku ter imeli na prsih vsa odlikovanja. Tudi Mussolini, ki sicer rad nosi črne jahalne hlače, je imel frak. Sen. Cremonesi je izpregovori! prvi. Slavil je nekdanji in posebno današnji Rim, od Mussolinijevega pohoda nad Rim dalje. Ob zaključku govora je proglasil Mussoli- pergamen, s katerim ga Rim imenuje za svojega meščana. Mussolini si je zadovoljno ogledal pergamen ter se nato oddaljil iz dvorane na malo južino. Veliki ffailstovskl svet RIM, 22. Nocoj ob 22. se je sestal pod vodstvom ministrske^ predsednika Mussolinija veliki fašistovski svet. V aprilskem zasedanju so naslednja vprašanja na dnevnem redu: 1. proučitev političnega položaja; 2. organizacija in pravifarik fašistovske parlamentarne skupine; 3. rešitev vprašanja, ali smejo izvoljeni poslanci obdržati mesta v stranki; 4. imenovanje na nova vodilna mesta. Deveti tfslijsssirf geografski kongres GENOVA, 22. Davi ob ti. uri se je otvoril v palači Giorgio ob navzočnosti pred- stavnikov oblastev, univerzfteTnlh profesor«-jev in dijakov deveti italijanski geografski kongres. Otvoritveni govor je obdržal minister za prosveto Gentile. Piitd kongres zrakoplovstva. RIM, 22. Danes se je otvoril na svečan način 6. mednarodni kongres za proučevanje jjTeaseaniK razvijati vso svojo energiju \ju ^dtiijuctiu guvuio i/ivgju« . cuu o. mcuumuu bvukb«* |»vu^vaui« tudi napram podrejenim državnim orga- nija za rimskega meščana. Nato je povzel pravnih vprašani ▼ zrakoplovstvu, Za pred- leta 1384 in je bila takrat v polni bujnosti le drugim naro'dom; zavezniki bi morali srvojih šestindvajsetih let in v vsem blesku med seboj prevzeti obveze. Do sedaj da svoje izredne lepote. Po dveh letih se je so se le uničevale miroljubne plasti v po prvili triumfih povrnila zopet v Trst. Nemčiji. Pozneje se je umetnica vračala v Trst le; Keynes je istemu dopisniku izrazil svoje za nekatere izredne predstave. Zadnjič je! mnenje, da je Nemčiji dovoljen moratorij nastopala tu predlanskim v Ibsenovi drami preltratek. Rekel je, da ne bo mogla Nem-«Gaspa z morja*, D'Annunzijevi «Citta čija izvrševati po načrtu izvedencev dolo-morta* in v Galarati-Scottijevi «Cosl sia*. čena plačila, da pa je vendar poročilo In ta plamen je sedaj ugasnil... Blesk Dawesa ustvarilo novo spravljivo ozračje slave brez madeža je izginil baš ko je ter začelo novo dobo v reševanju repara-slavna igralka hodila novim višinam na- cijskega vprašanja. Dalje trajajoča zasedba proti. Od obraza tako ljubkega, obraza, ki pOTurja kliče po reviziji versailleske mise je — po dnevih ali po ulogah — zvijal revne pogodbe in Anglija mora to diplo-v bolesti ali žarel v prelesti, bo skoro matsko vprašanje zajeti v njega temeljih. ostala le pest pepela. Z njo izginja čudoviti --- triumf velikih umetnic, ki so bile ponosj Streseinann proti desnim radiltalcem sodobne dramatske umetnosti: Sarah Bern-j BERLIN, 22. Minister Stresemann je ob-hardt, Gabrijela Rejane, Eleonora Duše. 'javil v velikonočni številki «8-Uhr-Abend-So^alje Francije jblatta* članek, kjer svetuje nemškemu PARIZ, 22. Predsednik udruženja drama-! d.a nai™}sU P5ihodjljih vf°'itval; turgov je brzojavno izrazil sožalje svojemu politiko Končno ,e - Uko se italijanskemu tovarišu radi smrti Eleonore v omenjenem članku - ^ ^ra-DusL. Vsi Usti posvečajo veliki umetnici dolge nekrologe. Odmevi t Angliji LONDON,. 22. Vsi listi objavljajo dolge spominske članke za Eleonoro Duše, pri- slvari v zunanji politiki. Izkustva nas učipo, da ne morejo skrajne stranke vladati v Nemčiji. Nacijonalno čustvovanje mora postati pri nas samo ob sebi umevno in ne sme povzročati bojev med strankami. našajo njene slike ter povdarjajo, da je . Sedaj si smemo najmanj do-voliti hik^m slovita umetnica močno uplivala na vso i ojačevanja skrajnih strank. S pretirava-sodobno umetnost. I njem v izražanju nacijonalnih čustev ne ' I bomo prišli nikamor; iz sedanjega usode- D-iiirl izgledi za udejstuiteu ^Ts^torl ^zi^rZJ: načrta izvedencev svobodi na ljubo, katera je še vedno najboljši izraz resničnega narodnega čustvovanja. _ PARIZ, 22. Iz zanesljivega vira se poroča, da niso našli glasovi proti predlogom izvedencev nikakega odmeva v francoskih vladnih krogih, ki nasprotno gojijo najboljše nade, da se bo na podlagi teh predlogov moglo priti do končne rešitve reparacij-skega vprašanja. Stališče Francije in Nemčije je napravilo v drugih prestolnicah kar najboljši vtis. Sme se tedaj upati, da ne bo udejstvitev po izvedencih izdelanega načrta naletela na kake nepremagljive ovire. V merodajnih pariških krogih se sodi o tem načinu ureditve na splošno optimistično. Francoska vlada je baje trdno odločena za iskreno sodelovanje pri izvrševanju načrta. Medtem prevladuje v tukajšnjih uradnih krogih prepričanje, da ni zaenkrat mogoče določiti višine vojnih odškodnin. Na drugi strani pa vztraja Francija na stališču, da bo le v toliko plačala svoje dolgove Angliji in Ameriki, v kolikor bo Nemčija zadostila svojim dolžnostim. Končna določi- Komunistlčna občinsHa uprava v nekem poljskem mestu VARŠAVA, 22. Znano poljsko industrijsko mesto Zyrardow si je kot prvo mesto na Poljskem izvolilo popolnoma komunistično občinsko upravo. Za župana je bil izvoljen nek krojač, za podžupana nek brezposeln, med drugimi občinskimi svetovalci so en strojar, en tkalec in en kovač. Meščanski volilci so se volitev večinoma vzdržali, medtem ko so volili socijalisti za komuniste. _ Zasedanje Medparlamentarne unije v letu 1925. WASHINGTON, 22, Senat je naprosil predsednika republike Coolidgea, naj povabi Medparlamentarno unijo, da bi se vršilo njeno zasedanje v 1. 1925. v Wa-shingtonu. dnevne vesti M Riiijaai in Mm Mi Batoii Fašistovska organizacija se ne ponaša samo s tem, da je potisnila uporne elemente, vzpostavila mir in red v njih, ampak tudi s tem, da hoče med italijanskim narodom uveljaviti sijajne j glede starih njegovih prednikov — Rimljanov. Toda dejanja pripadnikov fašistovske organizacije v tem in onem kraja so v kričečem navskrižju s tem stremljenjem. Stari Rimljani so bili osvoje valno ljudstvo in ustvarili so mogočno rimsko cesarstvo. Toda ravno v verskem pogledu so postopali povsem drugače. V deželi, ki so si jo osvojili, so pred' vsem spoštovati versko čustvo ljudstva. V tem so bili tako obzirni, da so celo bogove prenesli iz dotičnih krajev v Rim v posebno počaSčenje. _ V Kobaridu pa so n. pr. sedanji pretvezni potomci starih Rimljanov s tistim «pogrebom* krvavo žalili verski čut našega ljudstva. Ponašajo se sicer s potomstvom starih Rimljanov, ali njihovih zgledov nočejo posnemati I Pravijo, da služijo novi veliki bodočnosti Italije in da hočejo izsiliti v vsem svetu spoštovanje do nje. S svojim žaljenjem najsvetejših čustev ljudstva — verskega in narod, čuta — pa ubijajo ugled svoje države pred lastnimi državljani in izzivajo njih nezadovoljstvo. Slabo izvajajo torej nalogo, ki jo — kakor pravijo — morejo izvršiti le oni. 2a zslo mM na — Gtikem I Uradni list «Gazzetta U!fic.» je objavil tc dni kraljevi dekret z dne 31. januarja 1924, štev. 457, glede odobritve pogodbe, sklenjene med zavezniškimi vlastmi in Grško v zaščito manjšin na Grškem. Z grenkim čutom beležimo kakor druge te vrste tudi to objavo v rimskem vladnem listu. Povdarjamo, da ta meddržavna pogodba, ki jo je podpisala tudi Italija in uradno objavila, ne govori morda samo o zaščiti Italijanov na Grškem, marveč o zaščiti narodnih manjšin sploh. S (»odpisom te pogodbe je tudi Italija priznala načelo zaščite narodnih manjšin v drugorodnih državah. V svoji lastni državi pa ni hotela doslej niti slišati o kakem praktičnem izvajanju tega načela napram slovanski in nemški narodni Seveda se sklicujejo v svoje opravU tevanje na liberalne in svobodoljubne državne zakon«, ki da že sami po sebi zagotovljajo iako zaščito in enakopravnost drugorodnih državljanov. Ali, kaj koristi tudi najlepši in najidealnejši zakon, če pa ostaja le na papirju In se ne izvaja praktično?! Nazoren zgled o »vojnem stališču, iti ga zavzemljejo naši gospodarji napram vpražanju zaščite narodnih manjšin, vidimo v Dalmaciji. Italija je zagotovila svojim tamošnjim soplemenjakom svobodno šoio v materinem jeziku. Italijanski odvetnik — ^eprav so optirali za Italijo — morejo lam izvrševati svoj poklic. Pri nas pa so nam poitalijančili celo ljudsko šolo- Našim odvetnikom pa, ki so skozi desetletja izvrševali tu •voj poklic in ki so prosili za italijansko državljanstvo, odrekajo opcijo in jim prepovedu-|ejo izvrševanje odvetništva. opriČo teh dejstev čitamo z grenkobo v srcu poročilo v italijanskem uradnem listu o pogodbi, podpisani tudi od Italije, v zaščito narodnih manjšin na -— Grškem. _ Č3. 82. volilnega recSa V zadnjem časti sta se stara zakonca, nahajala v bednih razmerah. Preteklo soboto so sosedje videli starko, ko je šla po zdravila za soproga; bila je videti zelo oslabela. Od tistega dne ni bilo starke več na spregled. Pretekli pondeljek zjutraj je neka soseda potrkala na vrata stanovanja Černigojevih, da bi revežema kaj malega prinesla. Na ponovno trkanje pa ni dobila nikakega odgovora. Sluteč, da se je pripetila kaka nesreča, je poklicala druge sosede, ki so začeli z vso silo razbijati po vratih. Čez nekaj časa je prišel bolni Čer-nigoj sam odpre t. Ko so navzoč ni pogledali v stanovanje se je navzočnim nudil žalosten prizor: na hodniku za vratmi je ležala Čemigojeva žena mrtva na tleh. Na lice mesta poklicana sodna komisija je dognala, da je nesrečna starka umrla naravne smrti. Njeno truplo je bika« prepeljano v mrtvašnico. Usmiljeni sosedje so ubogega starca prepeljali v mestno bolnišnico. Nevaren padec. Zasebnica Amelija Pe- ki določa, kako se imajo razdeliti poslanska mesta med posamezne manjšinske liste, je še vedno predmet živahnih razprav po italijan- | teani, stara 38 let, stanujoča v ulici Rigutti skih Ustih. Kakor smo ie poročali, je ta člen i ^ je preteklo nedeljo zvečer vra- novega volilnega zakone nejasen v toliko, ker v veseli družbi sv<*ih znancev domov se da tolmačiti na dva vprašnja, ali na,« . Katinare, kjer so vsi skupaj prebili dan pri razdelitvi »mandatov upoštevajo ostani« i , , ' ' . _ »1" \- samo pri tistih ki so dosegle količnik, ali pa v dobrem razpoloženju. Medpotoma, je pri vseh listah sploh, torej tudi pri tistih, ki postalo Peteanijevi slabo, menda radi zav-ga niso dosegle. j žitega vina. V hudem živčnem napadu se Jutri v četrtek se sestane osrednja volilna je zgrudila nenadoma na tla ter pri padcu komisija v Rimu; da odloči, kako se ima tol- zadela z glavo ob kamen s tako silo, da __x-4;____:__: xi__i . i 'i r___».-». mačiti omenjeni člen volilnega reda. Ertfšteefžd vesti si je prebila črepinjo. Kragelj. Občinski svet ni sptcjtl oetav&e, t«m- kjer so pre več je sklenil, da odstopi ves občinski svet, ako odobri ostavko politična oblast. Kaj neki to pomeni? Ali j* Mrak tako navdušen parlamentarec, da note ostati več na svojem mestu, ko so mu pa izrekli tolminski volilci dne 6. april« nezaupnico, afi pa bi mogoče Mrak rad komisaril v Tolminu? Nam se zdi bolj verjetno poslednje. Istotako je tudi politični tajnik bovškega fašja inž. Fischer najbrže žrtev volitev. Pred volitvami je igral velikega junaka, po vofitvah pa je naenkrat utihnil in sedaj se je raznesel glas o njegovem premeščen ju. Borvčani mu pripravljajo ginljivo slovo, ker težka bo ločitev. Letni urnik goriškega tramvaja. S 16. aprila je bil pri goritkem tramvaju uveden letni urnik. Po tem urniku odhaja prvi voa z južnega kolodvora ob 6.52 zjutraj in poslednji ob 9.24 zvečer, Beračica — samomorilka. Beračica Gertruda Solič iz Trsta je živela od milodarov mimoidočih, ki so pa bili tako redki in skopi, da ji niso zadoščali za njeno itak skromno življenje. Da napravi konec temu žalostnemu življenju, večno odvisnemu od milosti drugih, je Soiič skočila iz soškega mosta v motne valove Soče. Dva mimoidoča sta jo še pravočasno potegnila iz Soče, od koder so jo prepeljali v gcri*£o bolnišnico. Uboga stara beračica nima sreče z življenjem pa tudi ne s smrtjo. . Služkinja — samomorilka. V ljudskem vrtu so opažih mimoidoči mlado dekle, ki se je zvijalo na tleh v strasnih bolečinah. V rokah je krčevito držala stekleničico, v karteri je bilo Še nekaj karbolne kisline. Bila je to 20-lelna Frančiška Pintar, katero so takoj prepeljali Navzočni so obvestili telefonično o do- v bolnico, kjer so ji izprali želodec, tako da godku rešilno postajo, odkoder je kmalu je pri Sv. Jakoba naznanja potem dospel na lice mesta zdravnik, ki je nesrečna ljubezen, se bo vTšil v nedeljo, dne podal nesrečni ženski prvo pomo-č; nato je ° vzroku nj Podružnica «Š. D si. občinsktvu, da 27. t. m. ob 10 dopoldne ko.ns, društva* občni zbor n^m redom: 1} Nagovor predsednika, poročilo tajnika in blagajnika, 2} Poročilo pregle- j dovalnega odbora, odseka za šolsko refekcijo j in vrtnarice, 3) Volitev odbora in nadzorništva, ' 4} Volitev delegatov za glavno skupščino j osrednjega društva, 5) Slučajnosti izven nevarnosti. V smrt io je menda gnala vendar Pintar trdovratr enega obupnega dejanja. daruje družina Schmidt 25 lir svetoivanaki podružnici »Šolskega društva*. Tolminska posojilnica in hranilnica darui« L 200,— »Šolskemu društvu*. Srčna hvala! Borzna poročila. .63.40 27.86 11.25 _ respah, z avtomobili na igrišče pri Sir. Ivanu, kfer eo knett nastopiti proti «Ede-ri». Tekma je bita napovedana za 4. uro pop., toda začela se je bolj pozno, ker Primorci niso dobili pravočasno na razpolago avtomobilov. Tudi so izgubili mnogo časa za to, da so pripravili svojo opremo za tržaško igrišče, ki je povsem različno od ljubljanskega. Jugoslo- ogrske krone ........... Cl.02 venski nogometni klubi igrafo namreč po an- avstrijske krone.........O.OH15 gleškem in češkem vzorcu na igriščih, s travo, italijanska igrišča pa so posuta s peskom. — Igrišče «Edere» je razen tega polno grušča, vsi cd katerega žoga previsoko odskakuje. Ko se je pričela tekma, je bilo igrišče že nabito polno nestrpnega občinstva. Kljub skrajno neugodnemu vremenu — viled silr., burje je bilo igrišče ves čas ovito v gost prah —se je zbralo občinstva, kolikor ga na tem j Adriatic« . igrišču ni bilo tako kmalu. Po pozdravnih govorih in klicih sta si zastopnika obeh društev izmenjala lepe šope cvetlic. Šop «Edere» je nosil italijansko trobojnico in društveni znak. Na dani znak sta se obe skupini razvrstili " - -2 11 češkoslovaške krone...... dinarji .......... lejl marke •••••• ." -— dolarji..............22.30 francoski franki..........34b.2f> švicarski franki..........80 k— angleški funti papirnati fi5J.06 T*caSU Cosulich • • • • Dalmatia • • • • CeroHmicii • < Libera Triestina Lloyd • • • • i Lussino v bojno vrsto. Vsaka skupina je nastopila hus? ............... T>-;---' „ *__.: i„ Martinolfch . *...... • ...... Oceania Tripcovi( Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato • člani. Primorje je nastopilo s temi-le .( . T «, . - ry ' n. ir. 1 t-JCCTniH dani: Jancigajem, Bregarjem, Birso, Vmcnsem, i Trfpcovich.......... Fizom, Vrancicem, Zargajem, Ermanonom, i Ampelea .............c . . Kamernikora, Pretnarjem in Ternovcem. Ede-ra» pa s Stritzelom, Maranzonom, Visnovijem, Aihom, Ghergichem, Flaiderjem, Gorlatom, Albanijem* Annibalom, Mantovanijem in Do-rattijem.' Igra se je pričela točno ob 16.30 uri z ve-hementnimi napadi «Edere», katerim je kljubovala izvrstna obramba na strani «Primorja«. Vratar Jančigaj si je pridobil svojo čudovito spretnostjo simptije vsega občinstva, ki mu je burno ploskalo. Nasplošno je vladala premoč «Edere*. V 26. minuti Je srednji napadalec udaril v prazna vrata «Pri hi edini goal. —0*03 en;.so 12.— 146.75 39h,— oa.f>o 256 579 930 1470 Vb 2č:o 170 IS« 4P3 4U8 436 Nali oglasi 'rimorja« prvi SOBA, lepa, meblirana se odda. Via Ginn.-stica 37, vrata 8 473 ŠIVALNI stroji ' Singer», originalni se prcdioo na obroke. Kupujejo sc stari stroji. Izvršujejo se popravila. Vialc XX settembre 60. 474 raesino bolnišnico, kjer boja^tudi n^no srce isprali so jo sprejeli v opasnem stanju v kirurgičrti oddelek. v dvorani -Del. hi]a prepeljana v s sledečim dnev NepoboSOSr ćrciaik. Pri tvrtlki Raiacl b"n,|ec katerega je Rani^e^fe ^nčt&s* nastavljen kot!^ > V drugem polčasu je valed blezure izostal ŠTIRINAJSTLETNA DEKLICA, ki bi nosila nadomestil Peč- i svojo nalogo. Od tega časa je začela premoč «Primorja», ki je Une«I 9 GfiriikfiAS ogoljufal svojega gospodarja, toda ta mu ^ . r rf X . ie velikodušno spregledal njegov greh v Goriška velika noč. Letošnja velika noč je ■ di ^ sc bo piani končno le poboljšal. _ . , t ... , iim^^ ^>nske Slovence, poseben po- p d ^^ ^ ^ na slcd Obenem se naznanja, da se bo vršila popol- men. oaj so nas pri ravnokar minulih volitvah . r < . _. * f i , dne ob 4. otro5ka nrireditev z raznimi dekla- veliki duhovniki furlanskega fašizma hoteli <» ]e fnkasjral prt OJl?enMlCin KKtU- obsoditi na skorajšnjo smrt, saj nas videmski re brez njegovega vedenja m dovoden?a " " " in tedaj je bilo tudi njegovemu vehkodušju konec. Sel je na kvestoro in naznanil ne- macijami, otroškimi prizori, petjem in nasto pi. Pri glasovirju bo svirala iz prijaznosti go- despoti križajo vsak dan, vsak dan režejo v epodična AJmira Kette. Prepričani smo, da ne naše narodno telo vse nove rane, našlo se je ! bo nihče manjkal že z ozirom na to, ker gre tudi precejšnje število Judežev, ki so za Hvaležifceža varnostni oblasti, ki ga je za-za otroški vrtec pri Sv. Jakobu. M. D. P. — St, Jakob. Danes, zvečer ob 20.30. uri redni društveni sestanek. — Odbor. žvenk srebra izdali svoje lastne brate, toda varovala v goriških zaporih. naS narn/1 to nota Tal ta vn 7ivlipnclfn ci t n A n 1 M.____M /IT' i_• T__S_ m Si tržaškega livSIenia Slabo končan nedeljski irprehod- Prijatelja Mnogi plodovi njegovega truda ležijo doma Matija Stocovatz, star 34 let, stanujoč v Šked- neprodani, mnogi družinski očetje ne se- naš narod je pokazal tako življensko silo, da ] so onemeli kričavi veliki duhovni v Vidmu in zbesneli od jeze naši nasprotniki, V težki bedi je praznovala večina našega naroda na Goriškem letošnjo veliko noč. uradnik 23letm Karl PUm. Žejrnkratje lrJjala do 'konca tck^e V splošnem se lahko reče, da razpolaga «Edera» z dobrimi krili, katerih vrlina sta histrost in ambicija. Srednji krilec jako dober, obramba isto, vratar slab. Moč «Primorja» je v obrambi. Omeniti moramo posebej vratarja Jančigaja, ki je naravnost briliral s svojimi vratolomnimi in drznimi nastopi. Napadalna vrsta je nekoliko šibkejša. Moštvo razpolaga z dobro tehniko in kombinacijo, ki se je uveljavila, Čeravno ne v matematičnem razmerju, tudi proti «Ederi». Na moštvo «Primorja» je očividno vplival slab , trd teren — dokaz številne blezure! — .poleg tega je igral ne majhno vlogo tudi psihološki moment. Nahajalo sej e namreč v mestu kjer Jugosloveni doslej niso bili dobro otroke na izprehod v popoldanskih urah išče. Naslov pove upravništvo «Luinosti-. 475 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje ia prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mori cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko, I? Blaznost 47žetni Josip Bina iz Rihem-berga je nenadoma zblaznel r Gorici na Stolnem trgu. Goriški «zeleni križ» ga je epeljal v norišnico arv. O s val da pri U. KROTKE, s^ebr^ zlato in piutin kupuje«*. Plačam več kot drug1. Zlatarna Pcvb Albert, Trst, via Mazzini 46 25 ZLATO, srebro, briljaute, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. _ 76 BABICA, avtorizirana. sprejema nt-.seče ke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slo vensko. Slavec, Via Giulia 29. 306 Poglavje bre* konca. 271etni Štefan Cej i sprejemani. nju št. 252, in .AjigeT Palmizi, star 33 let, sta- je igrala bolj sek jc vsaki (sedemdeset in dve). Ta zih-član dolžan plačati v pokril] vigrano od «Edere». Sodnik Pettarini objekti- zgube likvidacijske fcliaace gorn;-j zadruge ven, toda vsled svoje popustljivosti ni obvla- glasom sklepa 3. izrednega občnega ibo:« "■"I ' '•> b------- -----I--—' _------11 ■ ■ j doval položaja. Občinstvo je vsled tega sku- dne 13. 4. 1924 in sicer na podlagi y zadrur v,. . i !• .. « n ■__• • t ■ t ____- _ i _ _____:: t_ _____:n r%ru«Ti>ti.(ii ? a m c * v. 1 < Spori Prw italUsasks-jDBOslovensIta tekma v Trstu «Prfmorje» proti cEdeva* m «Poaziana». Letošnja Velika noč je prinesla TrfaČanom, Slovanom in Italijanom ugodno Iznenađenje, Prvič po vojni lahko vrMla v Trstu došle iz Rima ter so razstavljene na «Goriški' jaleljska tekma med najmlajšim ___< _____i___* _ t 1 _ Ot\____' 1 _ t______ti i UImKaih U r 1 r s tu pi Ijabljanaki umetn. razstavi» od 23. do 30. aprila (nasproti Trgovskemu domu). Volilni odmevi. Videmske in goriške fašiste je izid volitev na Goriškem kaj neprijetno dirnil. Pisenti-ja jezi, da ne bo mogel nesti v ri- im nogometnim klubom »Primorje* in najbolj uvaže van ima tržaškima nogometnima kluboma «Edero» in «Poaziano^t katera ee med seboj Še vedno borita za prvenstvo. Mladim ljubljanskim požrtvovalnim športnikom se mora Rim kože goriških Slovencev, italijanski fa- ! le častitati, da eo pogumno In ne»ebi£no raz-, ^ šisti na Goriškem besnijo, da je njihovo «kul- bili led in tako ugladili pot za nadaljnje med- na označeno mesto toda neznanec )e , furn03> delovanje našlo tako malo odmeva med i sebojne rftike med obema sosednima aarodo-tem časom ze izginil pod vodo. Sele po slovenskim ljuistvomT slovenski snopaiii so vima. Silimo, da bosta v kratkem «Ed in dolgem iskanju so ribiči s pomočjo dolgih drogov spravili truplo nesrečnika na površino vode ter ga položil: na breg. Sodna komisija, ki je prišla pozneje na lice poparjeni, ker jim bo težko dajati odgovor! «Ponziana» vrnili -Primorju* obisk v Ljublja-pred gospodarji o uspehih tako drago plača- ni. Želeti bii bik>, da bi ti priiaMjaki stiki med nega dela. spehih , .a !"'n;,5,;a- ^ na "" Radi tega izUvajo eni in drugi svojo jezo itvi ne o.tal; omejeni n« bi E^lŽ^rt; tUM^^r"^'«- slovenskim ljudstvom. V Kobaridu so Upajmo, d. ko to -od-o. Pri utopljencu so našli nekatere listine, podlagi katerih je bil mož spoznan za nega Aloiziia Picassi: ni pa biJo mogoče gnati od kod ;e in kaj ga je gnaio v smrt. Šentjakobski «&ialnica» priredi v nedeljo, dne 4. majnika, velik društven izlet v Velike 2ab]ie na Vipavskem. V to svrho je najetih več koriier. Vožnja tja in nazaj s kosilom vred ■tane 20 lir za vsako osebo. Vsi prijatelji narave, ki se hočejo naužiti krasote vipavske dn'ine v buini pomladanski odeji, naj ne zamudijo te ugodne prilike. Kdor se želi udeležiti tega iziela raj 5c prijavi v gostilni DICD pri Sv. Jakobu. Potne stroške (20 lir) je treba plačati pri vpisanju. Umrle poJe^ bolnega moža. Kočijaž Andrej Černigni star 70 let, stanujo-č v Rojanu v ulici Rarbariga št. 3. je ležal doma ž SJa-e<5l As.1 T uprizorili gnusno orgijo z Wilfanovim pogre- , razmah in ofUitev slovanskih mortnih .j bom, v Rfliembergu so terorizirali mirno pre- štev v Italiji, katera so vried sile ram ce OO- .. t . _ ci_____: 1 rt____i „ i__.:—!:__,r<<1/>J /lomrrf? n i7B/*i i r uctavtla irvoie deki j jugoslovenskimi ki italijanskimi Športnimi dru- to zadnjo tekmo, vplivalo tudi na dru-razmer in bivalstvo, na Slapu pri Vipavi so izzivali naše vsled dezorganizacijc^ ustavila svoje delovanje, ljudstvo, mnogim gostilničarjem so bile od- | * vzete koncesije le zato, ker so zavedni Slo- «Primoiie» je prispelo v Trst V soboto 2ve- venci, akoravno se niso vtikali ne v poliiiko čer ob 8.30. Na postaii se fe bilo zbralo poleg ne V volilni boj. Tako je bila naprimer odvze- članov «Edere» in «Ponziane» veliko Število ta koncesija g. Slamiču v Cerničah, gospe ljudi, po veČini Slovencev, ki so čakali pri- Polanc na Dol-Otlici i. dr. hoda ljubljanskih športnikov. Zastopniki Politična oblast sc ni minulih volitev, ampak nadaljevati s politiko groženj, strahovanja in samovolje, ki je vse prej kakor pametna man:-šin^ka politika in ki ne bo nikdar vzbudila istinitega spoštovanja in iskrene ljubezni do države. 'Tiamo pa še druge vrste volilne odmeve: V Tolminu je pod vplivom volilnega izida po- prav nič naučila iz tržaških športnih dmštev so čakali ljubljanske misli kot vse kaže, gostcTSa peronu in jih tam pozdravili. Komaj so se pokazali prvi Primorci v čakalnici, jih je začelo zbrano občinstvo pozdravljati z burnimi kHct «Zdravo!» Zbrani člani športnih aprila 1924 Dr. Dioniz Godina Trst, Vi aTorre Bianca 41, i' ecarife" rega so slovenski gledalci krstili zaradi nje- morali nositi troške op^minjeva'nega # p gove izredne spretnosti. Z imenom «maček». | troške eventualne toži- in eksekoc'je Olede «Primorja* nai *c omenimo, da je pr- j TRST, 19. vak ljubljanskega drugega razreda, v katerem I je zmagalo lani. Skuj>en izid tekem 22:1. Na Velikonoč sta nastopila v I-taliji še dva jugoslovenska kluba. Jugoslovenski športni klub iz Zagreba v Puli in «Gradjanski» iz Zagreba v Turinu. Ta poslednji, ki je eden najboljših klubov v Jugoslaviji je bil nedavno odnesel v Zagrebu zmago nad turinskim klubom s 5:1. Enako zmago je odnesel tudi sedaj v Turinu. «Edera» in «Ponziana» sta v ponedeljek zvečer povabili «Primorje» na domač večer v hotel «Europo». Večer je potekel zelo veselo in zabava se je zavlekla do pozno v noč. Včeraj zjutraj je «Primorje» zapustilo Trst. DAROVI Za «Dijaško Matico« Lit 38.50. Vesela družba pri Bubničevlh v Slivju: Čutila naša pri večeru v Slivju nam tako vele: «Na delo vsi, kar nas Slovanov je Dolžnost naj svojo vsi store». Denar hrani upravništvo. Mesto cvetja na grob Marije vdove Rupena BelnlšKa druži: s za ssiointi zavarovani? Popolnoma vplačana glavnica L 3,0 -0 000. ki se lahko povi5a na L 20.000.000. Leta 1922: Prejete pre-'ije L 20.0C0.00G Plačane škode: L 5.305.626.06. Centralni sedež Riltt, Plazza S. S. Apostol 53 (Palača Colonna). Panoge: Požar, tatvine, zavarovanje trgovskega kredi9*4. To v«Ua kol dirtklno obvestilo. Novo pogrenno podjetje, Trst, Corso V. E. III It. 47. PODLISTEK W. Ccllins: BREZ IfAEMA (7) Roman. sUim občutkom, da se je prvič zgodilo, da so j podiš svoje prste, namesto da M itfraš z žep-jima starši nekai prikrili. Nora se je vsedla ; nim robcem. Ob enajstih vzamemo prigrizek na stolico v predvežju in zrla skozi odprta j in nato pojdemo na izprehod s pu. Bodita Drugo poglavje. Ob desetih naslednjega jutra sta zrli Nora in Magdalena sami v predvežju za odhajajočim vozom) ki je peljal njune »tariše na železniško postajo. Do zadnjega hipa sta sestri upali, da bosta zvedeli za tisto skrivnostno ^družinsko zadevo«, toda zaman. Niti razburjenje pri slovesu, ki je bilo za njih življenje nekaj tako nenavadnega, ni moglo naruiiti molčečnosti roditeljev. Prisrčno in večkrat sta se poslpvila od otrok, toda niti besedice nista zinila o namenu potovanja. Ko je pri nekem ovinku drdranje koles za- .kakor nav?r*no . 1 1 1 • ' ____1 — 1" __i rt'irt^O vri^ mfi! t mrlo, sta se vrata na prosto, medtem ko ni Magdalena mogla zatajiti svoje nevolje. «To je grdo postopanje!® je vzkliknila, se vrgla na stolico in gledala skozi hišna vraia na prosto. Gospodična Garth, ki je prišla za njima, je takoj spoznala, da mora pomagati s praktičnim predlogom. "Izvolite dvigniti svoj pogled k meni,» je rekla in poslušajte me. Ako naj se v naši samoti dobro počutimo, pojdimo vsaka po svojem opravilu. Taka je stvar. Akceptirajte situacijo, kot pravijo Francozi. Jaz vam dam dober vzgled. Ravnokar sem naročila izvrstno kosilo za običajno uro, zdaj pa grem v zdravilsko omaro, da skuriram kuharico, ki jo trže po obrazu. Ti, Nora, najdeš svoje delo in svoje knjige kniiinici, a ti, Magdalena, dekleti spogledali z obojestran-i napraviš najbolje, če se vsedeš h klavirju in i bene vaje Magdalene. dobre volje in prijazni, kot sem jaz. No, torej! Će bom morala gledati še dalje vajina sitna obraza, tedaj pišem vajini materi in se odpeljem ob dvanajstih in štirideset- minut k svojim znancem tako gotovo, kakor ae imenujem Garth.» S temi besedami je peljala Novo k durim knjižnične sobe In porinila Magdaleno v družinsko sobo ter odšla trdih korakov k zdravil sk i omari. Na takšen, deloma resen, deloma Šaljiv način 9i je znala ohraniti gotovo oblast nad dekleti tudi potem, ko >e njeno vzgojno delo guvernante že prenehalo. Takrat ko sta dekleti odrastli, je izjavila, da mora sedaj iz hiše, toda nihče ni hotel o tem kaj slišati, tako da je to le v Časih in samo v lak ponovila. Od tedaj je vodila hišno gospodinjstvo in poleg tega nadzorovala Normo čitanje in gias- Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena mati, tašča, stara mati Rupena roj. ftha danes, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, 23. t. m., ob 9. uri, cerkev sv. Vincenca. Zemski ostanki se bodo prepeljali na pokopališče Vodice pri Podgradu. TRST, dae 20. aprila 1924. Anton, Marija, Josip (odsoten), Terezija, Ivan, Franc, sinovi In hčere, Marija« Ražalila, Majda, slnahe, vnuki in ostali sorodniki Hovo pogrebno podjetj*, Corso "V. E m 5t. 47.