— 368 —
Razžaljenje svečenika pri izvrševanji cerkvenega opravila. (§. 303 kaz. zak.)
(Razsodba od 21. aprila 1879, št. 1351.)
Državno pravdništvo v Celovci je zatožilo Ano A., da je župnika V. pri blagoslovljenji njenega otroka na pokopališči v P. s psovko razžalila. (§. 308 kaz. zak.) Deželna sodnija pa jo je oprostila te zatožbc in jo obsodila le zaradi prestopka §. 496 kaz. zak. in to z ozirom na to, da župnik ni bil pri izvrševanji cerkvenega opravila razžaljen, ker je bil v trenutku razžaljenja cer-
— 369 —
kveni obred blagoslovljenja že dokončan in ker je župnik, akoravno še v cerkvenej svojej obleki in s štolo, vender že hotel pokopališče zapustiti. — Zoper to razsodbo vložilo je državno pravdništvo na podlagi odd. *10, §. 281 kaz. pr. r. ničevno pritožbo, ker je bilo za časa razžaljenja le obredno blagoslovljenje v najožjem pomenu dokončano, nikakor pa ne cerkveni pokop sploh, in ker je bil župnik kakor tudi zbrano ljudstvo še pri pogrebu.
Pri kasacijskej obravnavi, ki seje dne 21. aprila 1879 pod pred-sedništvom senatnega predsednika viteza pl. Krenna vršila, opravičeval je generalni odvetnik dr pl. Frey to ničevno pritožbo naslednje: „Po drugem oddelku §. 303 kaz. zak. postane prestopka oni kriv, ki sve-   . cenika pri izvrševanji cerkvenega opravila razžali. Zakon rabi tedaj predlog „pri" in ne „mej". Zadnji predlog n.anaša se na trajanje dogodka in zazuamenuje natanko obmejeno dobo od njenega začetka do njenega konca. „Pri", kot predlog časa, zazuamenuje v ožjem pomenu ravno isto, kakor ,imej"; v širjem pomenu pa prav za prav ne zaznamenuje trajanja, temveč le sploh dobo, v katerej se je kaj zgodilo. V tem pomenu kaže na dobo, katera, ne da bi bila v svojih mejah natanko določena, dalje sega, kakor določen dogodek sam, prične se namreč že pred začetkom določenega dogodka in pušča konec njegov za sabo.
Da je zakon, kateri na mnozih krajih besedico „pri" nedvom-Ijivo v širjem pomenu rabi, s tem izrazom širji splošni pomen združil, razvida se najprvo iz tega, da je v neposredno sledečem
stavku („ali kdor se mej očitno božjo službo.....nespodobno
vede") besedo „mej" porabil, tako da se s tem različnost obeh besedic v pomenu samem kaže.
Resničnost tega mnenja potrjujejo pa tudi notranji razlogi. Z določbami §. 303 kaz. zak. hotelo se je na versko čutje ver-.nikov zakonito pripoznane cerkve ali verske di-užbe ozir jemati ter razžaljenje onega čutja zabraniti. Dokler je govorjenje o javnem bogoslužji, je zadostno, ako se nespodobnemu obnašanju „mej" bogoslužjem s kaznijo preti, ker se tudi iz verskega stališča le za ono dobo spodobno obnašanje terja. Temu nasproti se ujema, da se mora svečenik tako mej obrednim aktom samim, kakor tudi toliko časa razžaljenja braniti, dokler sploh v zvezi s sv. obredi kot svečenik službuje, tedaj, dokler je „mej" opravilom. — Iz vsega tega sledi, da se vsled §. 303 kaz. zak. svečeniku
84
— 370 —
zagotovljeno varstvo ne razteza samo na trajanje samega (z obredom v svojem začetku in konci obmejenega) bogosliižnega opravila, ampak tudi na ono daljšo dobo, v katerej je svečenik pred začetim obredom, ali pa obredno že dokončanem aktu krajevno in zunanje spoznaven tako, da se nam kaže kot že ali še pri opravilu cerkvenem službovajoč.
Ta pogoj pa v predležečej kazenskej zadevi očitno nastopi, ker je župnik V. po določbah deželne sodnije za časa razžaljenja grob še-le zapustiti hotel, in je tedaj bil še na onem kraji, kjer je neposredno poprej cerkveno blagoslavljal, ter stal v oblačilih cerkvenega obreda mej verniki, kateri so k bogoslužji prišli. —
Kasacijski dvor je ničnosti pritožbo opravičil, spodbijano i'az-sodbo uničil in Ano A. prestopka po §. 303 kaz. zak. za krivo spoznal iz naslednjih
razlogov:
Od C kr. državnega pravdništva vložena ničnosti pritožba glede na §. 281 št. 20 kaz. pr. r. kaže se kot opravičena, ker po §. 303 kaz. zak. postane prestopka oni kriv, kateri svečenika zakonito priznane cerkve pri opravilu bogoslužja razžali. Ta besedica apri" ima kot določilo časa širji pomen, kakor v istem paragrafu pozneje rabljena beseda „mej;" ona obsega dobo kratko pred in po bogoslužji, kar sledi iz primere z določbo §. 139 kaz. zak., v katerem ima izraz pri porodu tudi širji pomen. Zakon hotel je očividno duhovna braniti, dokler je na mestu bogoslužja in oblečen v zunanja znamenja svoje rituvalne službe, toliko časa, dokler se nam v zvezi z določenim bogoslužjem kot svečenik kaže. Sodnijskemu dvoru je kot dokazano veljalo, da je Ana A. dne 17. avgusta 1878 na pokopaUšči v P. po blagoslovljenji mrtveca župnika V. v navzočnosti pogrebcev psovala z besedo „Pfaff", da je takrat župnik še cerkveno oblačilo in štolo na sebi imel in še-le pripravljal se, pokopališče zapustiti. Akoravno sodniji ni kot dokazano veljalo, da je župnik še mohl ali grob in navzočne z blagoslovljeno vodo škropil, je bil razžaljeni župnik vender še pri grobu in razžaljenje je tako neposredno verskemu opravilu sledilo, da se nikakor ne more misliti, da je župnik pravico do z določbo §. 303 kaz. zak. dogotovljenega mu varstva izgubil.   Ker tedaj
371 —
dovršeno hudobno dejanje znake prestopka po §. 303 kaz. zak. obsega, morala se je Ana A. tega prestopka kriva spoznati. (§. 288 odd. 3 kaz. pr. r.)