Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 200. V LJUBLJANI, torek, 13. septembra 1927. Posamezna številka Bin 1 LETO IV. nek dan opoldne, iivzonaži nedelje in praznike. Muročcina: V Ljubljani in po pošti: 1Mb 20'—. inozemstvo Din SO-—, fieodtfissn političen lis! UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S, TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tuiftA Pismenim vprašanjem naj se priloži taaamfai za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu itev. i&JS&i Proti naprednjakarstvu. V Ljubljani je zmagalo naprednjakar-stvo, ono najbolj negativno in.brezidejno naprednjakarstvo, čegar vsa modrost obstoji v tem, da prisega na »Jutro« in se od zore do mraka trese pred klerikalci. To starokopitno naprednjakarstvo je vsled svojega negativizma velika kulturna ovira in vzrok, da ima SLS dominantno pozicijo med slovenskim narodom. Ni pa edina hiba naprednjakarstva njegov negativizem, temveč nič manjša napaka ni njegova nekritičnost in njegova absolutna apatija do vseh javnih vprašanj, če se direktno ne tičejo klerikal-c®v- Samo v tem vprašanju je napred-frjakar pozoren. Vse ostalo ga pa no briga in zato je v svojih dejanjih tako Uedosleden, da je čuda. Tako n. pr. so se v sedanjem volivnem boju naprednjakarji silno zavzemali za Ljubo Davidoviča, pa čeprav ravno v sedanjem ni bil šef demokratske stranke na višku svoje dolžnosti, temveč nastopal le kot vsak drug dober agitator. Ko pa je 1. 1924 zapustila stranka, na katero prisegajo naprednjakarji, Ljubo Davidoviča, ni to teh velikih prijateljev Ljube Davidoviča niti najmanj motilo. Mnenje naprednjakarja določa — »Jutro«. Mislite si samo, kako ogorčeni bi bili ti naprednjakarji nad nezaslišanim polomom Slavenske banke, če bi ga zagrešili klerikalci. Grmelo bi »Jutro« in «ato tudi naprednjakarji, ker pa tega poloma niso zakrivili klerikalci, pa naprednjakarja ta polom niti najmanj ne briga, pa čeprav je tudi med njimi dosti žrtev tega poloma. Ali mislite si sveto ogorčenje, ki bi ga znalo vzbuditi »Jutro« med naprednjakarji, če bi SLS zakrivila znano bese-dolomstvo. To bi bilo junačenja z razžaljenim moralnim čutom, to bi bilo zgražanja nad tako pokvarjenostjo klerikalcev. Tako pa tudi ne besedice in vse je v redu, ker pravi tako sv. pismo napred-njakarjev svetovno »Jutro«. Če je kljub temu moglo v Ljubljani zmagati do vseskozi dekadentno napredli jakaistvo, potem le vsled tega, ker pravi naprednjaki se nimajo svoje organizacije. Tudi najboljša ideja ne more sama od sebe zmagati, temveč da dobra ideja' zmaga, se treba za njeno zmago boriti. Vsake volitve so že javno pokazale potrebo, da se pravi naprednjaki organizirajo, toda še nobene niso tega pokazale s tako silo, ko sedanje. Venomer se ponavlja ista situacija. Ker niso resnični demokrati organizirani, so v Ljubljani vedno postavljeni pred eno alternativo, da glasujejo ali za SDS ali pa. za SLS. V resnici pa predstavljajo pravi naprednjaki tako veliko idejno inteligenco in tudi gospodarsko silo da bi mogli oni sami nastopiti kot tekmeci, ki bi v kratkem času morali tudi zmagati Toda predpogoj je, da se organizirajo vsi, ki so za nekompromitirano napredno misel, ker samo ta more stopiti z uspehom v boj. Nikakor ni organizacija pravih demokratov težko ustvarljiva, treba je le malo dobre volje in stvar bo hitrejše in uspešnejše napredovala, kakor pa mislijo pesimisti. Kajti spoznaje, da je negativistično in brezknitično naprednjakarstvo le slovenskemu narodu v škodo, napreduje stalno in čeprav navidezno govori rezultat ljubljanskih volitev proti temu. Toda dokler nima negativistični naprednjaka r pozitivistične napredne organizacije, tudi ne. more postati pozitiven naprednjak. Zato je potrebno, da preidejo pozitivni naprednjaki iz rezerve in osnujejo svojo organizacijo. In čim Preje se to zgodi, tem preje bo napredna misel zmagala. Končni rezultati volitev v državi. Beograd, 12. septembra. Danes ob 11. dopoldne je notranje ministrstvo objavilo rezultat volitev v narodno skupščino: Dobili so: Radikali 111, Demokrati 63 SLS 20 in . Spaho 16. Vlada je dobila torej 210 mandatov, ker ostane radikalna stranka enotna. Od opozieionalnih strank so dobili: Radič (s Pucljem) 61, SDS 23, Zemljoradniki 9, Nemci 6, Kmetski federalisti 2, Hrv. klerikalci 1, Socialisti 1, Črnogorski federalisti 1, Madjari 1. Z ozirom na volitve leta 1925 in izstop disidentov iz HSS, so nazadovali radikali za 29, hrv. federalisti in disidenti za 65, črnogorski federalisti za 2 in SDS za 1. Napredovali pa so demokrati za 27, Radič za 10, zemljoradniki 4, Spaho 1, hr-vatski klerikalci 1, socialisti 1, Nemci 1 in Madjari 1. Če pa se upošteva samo število oddanih glasov, potem bo slika precej drugačna. Tako je n. pr. Radič številčno zelo nazadoval, čeprav je povečal število svojih mandatov. V primeri s številom mandatov, ki ga je dobil Radič 1. 1925 pa je absolutno nazadoval za 8 mandatov. Beograd, 13. septembra. Končni rezultat volitev je sledeči: Službeni radikali 95, radikalni disidenti 17, demokratska stranka 61, muslimanska organizacija 18, skupaj 79 mandatov. Narodna seljašRa stranka 60, Pucelj 1, Sekula Drljevič 1, skupaj 62, Slovenska ljudska stranka 20, Hrvatska pučka stranka 1, skupaj 21, samostojni demokrati 23 mandatov, zemljoradniki 9, Nemška stranka 6, Hrvatski blok 2, socialisti 1 mandat. Radikalni voditelji o volitvah. RADIKALNI KLUB JE ENOTEN. Beograd, 13. septembra. Predsedniki | vseh strank in tudi radikali sami se pritožujejo nad raznimi zlorabami in nepravilnostmi, ki so jih zakrivile policijske oblasti. Vse to nameravajo spraviti pred narodno skupščino. Poedini politiki so včeraj dajali izjave o volitvah. Ilija Mihajlovič je izjavil na vprašanje glede uspeha v Kragujevcu, da so oni to pričakovali, dasi se v Beogradu tega niso nadejali. Nismo povsem zadovoljni. Zmagal je Dragiša Matejčič, pa ni bilo treba, da zmaga. Minister za pravosodje dr. Subotič ni zmagal. Z naše strani so zmagali Kojič, jaz, Izidor Radovanovič in Čeda Radovič. Računal sem ena slabše, ker smo se cepili. Po nekod so bile dve ali celo tri radikalne liste. Bilo je veliko prepira. Glede na vse to smo še dobro odrezali. Kar se tiče bodočnosti, mislim, da ne bo več paši-čevcev, ne veljinovcev, ne uzunovičev-cev, ne božinovcev, ne centrumašev, ampak bomo vsi samo radikali. Potrebno je edinstvo kluba in stranke. To je moje mnenje in smatram, da so vsi oni ladikali, ki pridejo v klub, istega mnenja. Mnogi so morali veliko pretrpeti, tudi jaz sem, a vse to se mora pozabiti v interesu države in naroda in treba ustvariti popolno edinstvo radikalne stranke, ki je tej državi potrebna. Moji odnošaji do demokratov so znani in jih nisem izpremenil. Prejšnje svoje mnenje imam še sedaj, kar se tiče koalicije z demokrati, o tem ne morem govoriti! Marko Trilkovič je izjavil novinarjem, cia smatra, da se mu je zgodila velika krivica na teh volitvah. To se je lahko zgodilo samo vsled terorja in volilnih nepravilnosti. Momčilo Ivkovič, generalni sekretar radikalne stranke, trdi, da so se pri volitvah presipavale kroglice iz skrinjice Marka Trifkoviča v vladno skrinjico. Sam dr. Dušan Subotič, minister pravo-sodstva, je dobil pri oblastnih volitvah 12.000 glasov in ako se to število razpolovi, se ne more smatrati za mogoče, da je dobil Marko Trifkovič tako malo glasov. Kar se tiče Ljubo Davidoviča, se je ta vzdržal vsake izjave. Zdi se, da Davido-vič noče govoriti zato, ker ne ve, kako misli Marinkovič in kako bo pravo razpoloženje v demokratskem klubu. Kakor se govori v najbližji okolici Ljube Davidoviča, je ta zelo nezadovoljen z Ve-ljo Vukičevičem. Davidovičevi demokrati pravijo, da se mora današnja koalicija postaviti na čisto drugo podlago, ker Velja Vukičevič ni izpolnil obveznosti, ki jih je obljubil kot predsednik vlade in zato so demokrati mnenja, da bo moral Velja Vukičevič odstopiti s svojega mesta in dati tako »priliko, da se koalicija obnovi na drugi bazi. Demokrati smatrajo, da mora priti iz demokratske stranke druga oseba, ki bo uživala več zaupanja. Stališče Davidoviča samega še ni popolnoma znano, a se misli, da se bo izjavil v najkrajšem času. — Je pa jasno, da je danes Marinkovičeva pozicija tako trdna, da samo on odloča o taktiki D. S. V vrstah pašičevcev se trdi, da ti ne bodo podpirali vlade Velje Vukičeviča m tudi ne koalioije v današnji obliki. Pašičevci pravijo, da bo Marko Trifkoviča, ki so ga izgubili kot svojega voditelja, nadomestil Nastas Petrovič, ki »se je pokazal zelo agilen in energičen in ki se bo vsekakor zavzel za politiko Marka Trifkoviča. Zatrjujejo, da je v najkrajšem času pričakovati, da se umaknejo, ako ne pride do sporazuma z Veljo Vukičevičem, iz kluba in se eta-biirajo kot posebna parlamentarna skupina. Vladni radikali pa smatrajo, da se bodo morali pašičevci ukloniti pred novo politiko, ki jo je uvedel Velja Vukičevič in se sporazumeti z večino radikalnega kluba. Sicer se bodo morali umakniti, a ta umaknitev bo pomenila za pa-šičevce tem večjo izgubo, ker jih bo nekaj ostalo pri Vukičevicu. Vladni radikali računajo, da je število njihovih mandatov zelo solidno in dovolj močno, ker računajo v to število tudi dr. Korošca, s katerim bodo imeli skupno 120 mandatov in mislijo, da je situacija popolnoma v njihovih rokah. Zanimijo je mnenje iz najbližje okolice Vukičeviča, o katerem se trdi, da bo podal o priliki demisijo na položaj predsednika vlade in da hoče na ta način omogočiti, da pride na čelo vlade druga oseba iz radikalnega kluba, ki bo lažje izvršila potrebno politično kombinacijo. Ta demisija Velje Vukičeviča se pa vendar ne pričakuje, dokler se ne ; završi debata v verifikacijskem odboru, tako da bo sedanja vlada trajala še najbrž dva meseca. V imenu Narodnega seljaskega kluba je izjavil federalist Sekula Drljevič: Konstatiram, da je Vukičevič točno pogodil, koliko kroglic bo dobila radikalna stranka. Prerokoval je, da bodo radikali dobili 110 ali 111 mandatov. Kako je prišel do tega števila, se bo pokazalo o priliki debate v verifikacijskem odboru. V zmoti so vsi oni, ki pravijo, da po Kristu ni več prerokov. Kombinacije vseh ostalih politikov so se pokazale kot netočne in to je dokaz, da so oni imeli v svojih enačbah neznanko, ki se zove policija. Tu je ključ za prerokovanje Velje Vukičeviča. Somišljeniki! Sledili ste pozivu podpisanega Mestnega odbora Narodne radikalne stranke ter na ljubljanskih voliščih glasovali, kakor Vam je ukazovala strankina disciplina ter politična zrelost. Zato Vam izreka podpisani Mestni odbor svojo zahvalo. Nekateri, kaieri iformelno pripadajo naši stranki, se niso zavedali svoje dolžnosti. Niso razumeli politične situacije ter velikih obveznostij, ki jih ima po vsej svoji tradiciji Narodna radikalna stranka napram državi. Pustili so se begati po drzni agitaciji, katere izmišljenost in lažnjivost bi bili mogli spozpati že po tem, ko je prihajala iz nam nasprotnega tabora. Pravilno to sodbo o taki agitaciji potrjuje izid volitev v državi. Zadoščenje imamo, da so le prav maloštevilni bili, ki so se pustili zapeljati tako daleč, da so celo volili kandidata iz nam nasprotne stranke, ki za radikale nima drugega ko klevete. Daleč smo od tega, da bi izrekli svojo obsodbo nad njimi, ker upamo, in smo prepričanima so se sedaj po izvršenem volilnem aktu iztreznili svoje nepremišljenosti. Vam pa, ki ste storili svojo dolžnost, še enkrat hvala. Zvestoba za zvestobo. Mestni odbor NRS v Ljubljani. MARINKOVIČ 0 MALI ANTANTI. Ženeva, 13. septembra. Sinoči ob 8. je izjavil dr. Marinkovič novinarjem, da se je na predvčerajšnjem sestanku ministrov Male antante proučevalo vprašanje v koliko se je izpremenila situacija od sestanka v Joachimovu in se je ugotovilo, da gre samo za eno izpre-mcmbo, namreč za to, da so od te dobe dalje neke akcije, ki so bile že prej naperjene proti obstoječemu stanju, zado-bile širši razmah. Sklenjeno je bilo, da se pobija vsaka akcija proti moralni razorožitvi in obstoječemu miru. Bavili smo se ponovno z vprašanji, o katerih smo razpravljali v Joachimovu in o izpremembi ekonomskega stanja v centralni Evropi. Končno smo se razgo-varjali o našem skupnem nastopu v Ligi narodov, kjer se naš nastop smatra kot nastop enega izmed glavnih faktorjev miru in obstoječega mednarodnega pravnega reda v Evropi. Tokrat se nam bi bilo treba baviti z vprašanji odno-šajev do sosednih držav. Glede na iz-premenljivo situacijo smo določili, da bomo imeli prihodnji sestanek v Rumu-niji, eventualno še pred pomladjo. RAKOVSKI BO ODPOKLICAN. Riga, 13. septembra. Ruska vlada je sklenila odpoklicati Rakovskega, da bi st ne poostrili rusko-francoski odnošaji. Kot njegov naslednik se imenuje Kre-štinski ali pa Urenjev. ATENTAT V ITALIJAN. KONZULATU. Pariz. 13. septembra. Včeraj ob 9. in pol je prišel v italijanski konzulat peki človek, ki je oddal iz samokresa strel na konzulovega namestnika in ga težko ranil v desno roko in levo stran prs. Nato je poskušal atentator zbežati, a so ga prijeli. V teku preiskave je atentator trdovratno tajil svojo identiteto in ni hotel odgovarjati na vprašanja, zakaj je izvršil atentat. Na vseh njegovih legitimacijah je ime izbrisano. Stran 2. >NARODNI DNEVNIK<, 13. septembra 1927. Štev. 206. Cernu nam izseljevanje in lakota? Sempatja bukne v časopisju glas o lakoti v Dalmaciji, na Liki, v Hercegovini ali Črni gori in zabeljenih ocvirkov (v obliki zabavljanja na vlade) na to lačno jed ni ne konca ne kraja. Vlada mora pomagati, poslati komisijo najmanj s kakim ministrom na čelu in delati čudeže v 24 urah, ko jih prebivalstvo niti v stoletjih ni naredilo. Vedeti namreč treba, da omenjeni kraji niso rodovitni in torej a priori za poljedelstvo nesposobni. Nekaj tobaka in vina popijejo in pokade večinoma saimi in tako naj bi država delila moko, mast, sladkor in druge dobrote, kojih bi pravi reveži itak ne dobili, ker je pri nas tudi sicer tako pripresto delo aprovizacije še vedno v povojih časov egiptovskega Jožefa in se moka in mast ob različnih komisijah in de-lilcih prime vsakogar, le ne onih, ki so jo najbolj potrebni in jo najbolj zaslužijo. Če je torej zemlja nerodovitna, se je treba lotiti drugih poslov, kakor delajo drugod, in takih prilik je od Like do Bara na stotine. Prvič bi bilo treba dvigniti ribištvo; že iz benečanskih časov hodijo Italijani v naše kraje lovit, in ob ,prevratu so si znali Italijani to svojo »praoriteto« tudi od nas izsiliti, a mi smo jo samim sebi pred nosom odjedli. Mesto da mi vozimo na Italijansko naše ri.be, jih vozijo Italijani izpred naših pristanišč, a nam v zahvalo pošiljajo Mussolinijeve pajace s kanoni na državno mejo. Ličanin pa sedi doma (glej podlistek >N. D.« št. 199: Nemški turist o našem Primorju!), puši cigarete poleg dobrega dalmatinca, ima slabe ceste in hiše brez stranišč ter zabavlja na — Srbe! Na božjem svetu ni dolgočasnejših mest, nego sta London in Berlin. London s pristno ljubljansko meglo, morjem hiš in rosečim podnebjem; Berlin z enolično okolico krompirja, krompirja in še enkrat krompirja. V tem je podoben Hercegovini, kjer razen trt in oljk po brdih tudi ni drugega nego slabo sočivje, ki ga obdelujejo ženske, a moški sede s prekrižanimi nogami, pušijo cigarete in čakajo na komisijo i moko. Berlinci ^delajo drugače! Iz krompirja delajo špirit, ž njim gonijo motorje (pri nas pijemo slivovko!), izdelujejo manufakturo po tovarnah ali sede v komptoarjih in tržijo s svojimi proizvodi. Roseče londonsko nebo pa rodi plovne reke; pe njih vozijo iz Indije bombaž in druge »eksotične« rastline, izdelujejo jih po tovarnah v najrazličnejše blago in pri tem služijo denar kot mornarji, tovarnarji ali trgovci, ki prodajajo svojo robo tudi v take kraje, kjer bi jo lahko sami naredili, a je ne znajo in nočejo, n. pr. v Hercegovino in Macedonijo; saj naše podnebje je dobro za riž in bombaž, a naše vode za električno silo s tovarnami. Nižje doli od Ličanma in Hercegovca je junaški Črnogorac. Tudi ondi je zemlja pristen Kras, ki 'bi ga moderen Slove k niti s parnika, sredi Jadranskega morija gori, ne$ povohal. Kajti: kakor povsod, tako tudi v SHS ne more biti sama moka, mleko m med, zlasti ne ondi, kjer ni pravega smisla za delo; tudi pri nas so poleg polja torej tudi skale. Teda: če moreš živeti od skal, jih prepusti kozam, pojdi doli in si poišči zaslužka v boljših krajih. Naši konzervativni junaki pa tega nočejo Storiti; še vedno životarijo sredi svojih skal kakor je bilo za dobe Nikita, kjer so imeli (tudi) v Cetinju hiše brez stranišč in edini hotel, kamor so hodili vsi od .linrstra do trgovskega potnika, govorili o »važnih« državnih poslih, pušili cigarete, pili dalmatinca in upali — na ruskega carja in njegovo pomoč, saj njih in Rusov je bilo 100 nilijonav. In to spričo Skaderskega jezera in morja, kamor so hodili Italijani od nasprotnih bregov v naše kraje po dober zaslužek. Celo konzervirano mleko, surovo maslo in podobne stvari so iz naših primorskih mlekarn v idrijski dolini pred kakimi 25—30 leti pošiljali na dvor v Cetinje (istina!). Kako je dandanes, ne vemo. Od Like do Črne gore pa se ob morju razprostira Dalmacija. Nasprotna obal se z dalmatinsko ne more niti primerjati; in vendar Dalmatinec strada in čaka na vlado, a Italijan hodi po naše ribe, cement, vabi v muzejsko-stare Benetke, v Firenco, Rim in umazani Napulj slovanske in nemške turiste in romarje, ki ondi puste milijone, da nam za zahvalo Italijan rije v slovansko in germansko telo, kakor je delal od časov Cirila-Metoda do današnjih Mussolinijev. Oni žive od nas, nc mi od njih, a gospodarsko in politično obvladajo oni nas, ne mi njih, dasi bi moralo biti obratno. To pravilo velja za vso zahodno in južno-zaliodno Evropo (čije prosveto nekateri tako hvalijo!), a ki nas le zato nadvladujejo, ker so ondi delavni, natančni in vestni; medtem ko smo pri nas komodni, razsipni in omejeno-politi-carski Italija ima (leta 1925) na 310.122 km2 prebivalstva 39.300.000, Jugoslavija na 248.987 kvadratnih kilometrih (z Bolgarijo vred na + 103.146 = 352.133 kvadratnih kilometrih) 12,400.000 +5,050.000 - 17,450.000 prebivalcev; na skoro istem prostoru (dobro ali slabo) živi skoro 40 milijonov Italijanov, a pri nas 12 'A milijona, oziroma 17K, ne more živeti in se izseljujejo v Argentino, ali kupuje tuje fabrikate in lenari doma ob cigare-retah in dalmatincu ter zabavlja na vlado. Za vsak predmet od aeroplana do železarne rabimo vsaj eno tovarno, skupaj bi jih bi- lo na stotine; toda organizirati bi morali, in : trgovsko-tehnično pravilno razdelitev posameznih podjetij preskrbeti bi biilo treba dr-i žavi, oziroma primernim oddelkom po mini-I strstih.* Mesto tega smo imeli v 10 letih pet-| inpetdeset vlad, 500 ministrov, 30 strank, le-, gijon shodov in lačne ljudi ob polnih loncih, I kakor je opisal A. G. št. 1 v .podlistku >N. D.« št. 188: Izlet v Banjaluko. — čnjeg, Ličanu!? *Ob sposobnih ljudeh seveda! Kaj pravijo volilnefštevilke? Običaj strankarskega časopisja je, da sitno j rado žonglira s številkami. Primerja oblastne s skupščinskimi, ali skupščinske z občinskimi, pa čeprav je pravilna primera samo z volitvami, pri katerih se volivci o prede le iz istega stališča. Pri nas, ko imamo skoraj vsake dve 'leti volitve, pa je že celo nepotrebno primerjati skupščinske volitve z drugimi. Na-daljna napaka našega strankarskega časopisja je ,da primerja absolutne volivne številke, ki pa nikdar ne morejo dati jasnega pregleda. Jasno sliko dajo le relativne številke in te pravijo to-le: V LJUBLJANSKI OBLASTI. Volivcev je bilo 1. 1925 101.416, od'katerih se je volitev udeležilo 77.158 ali 76/o- Leta 1927je bilo volllcev 107.644, volitev pa se ie udeležilo le 72.729 volivcev ali 67.6%, to je za 8.4^ manj. Vsled tega je naravno, da so absolutno skoraj vse stranke napredovale, razen g. Puclja, to pa le pod tem pogojem, če ne prištejemo glasov, ki jih je dobil g. Prepeluh leta 1905, sedaj zdruzeni SKS. Leta 1925 je dobila SLS 48.259 glasov ali 62.5%, v nedeljo pa 47.369 ali 65.H on je torej relativno napredovala za 2 in pol oa- 'StSDS je dobila 1. '1925 10.422 glasov ali 13.4%, leta 1927 pa 10.136 glasov ah 13.8X* in je torej relativno napredovala za 0.4 odstotka. „ ... SKiS je dobila leta 1925 (Pucelj m Pre peluh skupaj) 12.859 glasov ali 16.6/ž, v ne i deljo pa le 9.900 glasov in je torej nazadovala za 3 odstotke. Če pa upoštevamo samo glasove, oddane za nosilca Puclja, .potem je dobil g. 'Pucelj leta 1925 8720 glasov (11.2%), leta 1927 pa 9900 glasov (13.6%) in je tudi on napredoval za 2.4%. Številke torej pravijo: Čeprav je bila udeležba manjša, so mogle stranke vsled neudeležbe čisto radičevskih volivcev relativno napredovati. Ker ni ne SLS in ne 9DS napredovala, je jasno, da ni mogla za sebe prido: biti prejšnjih radičevcev in da tega tudi ni mogel doseči g. Pucelj če se mu to za prihodnje volitve 'posreči, potem je jasno, da bo še nadalje napredoval, kakor je gotovo, da brez prejšnjih volivcev g. Prepeluha že sedaj ne bi dosegel tega uspeha, ki ga je dosegel. V MARIBORSKI OBLASTI. Tudi v mariborski oblasti je volivna udeležba padla in sicer od 99.696 (1. 1925) na 94.000 (1. 1927). Kljub temu pa so vse stranke razven Radiča napredovale. To predvsem vsled tega, ker je bilo leta 1925 v mariborski oblasti 14 skrinjic, letos >pa le 8 'in so tako vse stranke nekaj pridobile, predvsem pa vsled poloma Radiča. SLS je dobila 1. 1925 52.678 glasov (52.73%), v nedeljo pa 54.289 (57.75%) in je torej napredovala absolutno za 1611 glasov, relativno pa za 5.02%. SDS je dobila leta 1925 9.247 (9.27%), L 1927 pa 12.720 (13.53%). Tudi SDS je napredovala absolutno in relativno. Ravno tako ~5o napredovale vse ostale stranke: Socijalisti 1. 1925 : 4098 (4.31%), leta 1927 6635 (7.05%); Nemci 4362 (4.37%) in 5770 6.14)%, komunisti 3165 (3.17% in 5119 (5.44). Radikali z Demokratsko zajednico 32.34 (.25.%) in 4S90 (5.20%). Nazadoval pa je Radič, ki je padel od 20.016 ali 20% 1. 1925 na 4577 ali 4.97% in postal za Zagorskim najmanjša štajerska stranka. Iz vsega se vidi. da so politične razmere na Kranjskem botj konsolidirane ko na Štajerskem, in da mora preobrat pri sedanjih nevolivcih ali pa pri bivših radioevcih še znatno izpremeniti sliko. Tudi ni mogoče govoriti o konsolidiranih razmerah, dokler vlada med delavstvom taka razcepljenost ko sedaj. Na Štajerskem je sicer v tem oziru navidezno malo boljše, iker so tu socialisti dobili en mandat, toda tega je dobila skupina, ki nikdar ne bo mogla zbrati okoli sebe vsega delavstva, ker ni zastopnica prave delavske ideologije, temveč v mnogih in sicer najvažnejših vprašanjih čisto pod vplivom meščanske ideologije in tudi še pod drugimi uplivi. V Ljubljani je slika v glavnem ista ko 1. 1925, čeprav je napredek SDS nekoliko večji ko napredek dr. Korošca. Uničujoče za vse delavstvo pa je, da so tudi nedeljske volitve potrdile popolen polom delavske vrste med delavci. Delavci so povečini glasovali za izrazite meščanske stranke in v največji meri za — SDS. O motivih tega glasovanja je Jbolj-še, da ne govorimo. Nedeljske volitve so znova potrdile, da so vse naše stranke že zbrale, kar sploh morejo zbrati volivcev in da ne morejo prodreti še v kroge nevolivcev. Voditi bodo morali že malo bolj realno politiko, če bodo hoteli napredovati. Letošnje volitve pa 'so znova pokazale, da je vsa sila SDS v njenem tisku in dobrem strankarskem aparatu. Ni pa tudi podcenjevati starih predsodkov, ki jih zna SDS izborno izkoriščati. Potrebno je zato, da se vsi pravi naprednjaki, ki nočejo odobriti slabih metod in starih grehov in ki jih veže tudi to pozitivno dejstvo, da so se emancipirali od starih predsodkov, združijo in nastopijo pri prihodnjih volitvah skupno, da bo že enkrat konec večnega žongliranja z raznimi bloki in naprednjakarji. Politične vestL = Valitve so potejde v vsej državi v naj-lepšem redu in ne tako ko leta 1925, ko jih je delal esdeesarski nacionalni blok. Tudi ni čuti o nobenih nasiljih in značilno je, da v Sloveniji protestira proti nerednosti samo stranka ki je že skoraj vladna stranka. 'Pritožbe g. dr. Žerjava so se znova izkazale kot čisto neosnovane, kar pa seveda patentirane esdeesarje niti najmanjše ne moti.. Ravno tako te divno zaljubljene v stare čase ne moti nobena druga stvar in oni so menda zadovoljni celo nad polomom Slavenske banke. Vse priznanje njili nebeški zadovoljnosti. — Gospod dr. Kramer je sedaj ljubljanski poslanec in mu že sedaj čestitamo k politiki — ne drju Kramerju, ker to bi bilo neiskreno — pač pa slovenski prestolici. Ljubljančani niti ne sanjajo, kake čudeže bo delal sedaj ljubljanski poslanec in kaldrmina, ležarina in druge dobrote bodo kar deževale l nad srečno Ljubljano. Seveda se bo tudi regulirala Ljubljanica in stanovanjskih hiš bo zgradila država toliko, da bodo hišni posestniki kar zastonj ponujali stanovanja! Menda bo sedaj še Sla venska banka sanirana! Ja, kaj se pravi to, če si Ljubljančani izvolijo pravega poslanca. — Nad vse lep napredek pa so dosegli združeni radikali in demokrati v mariborski vladi. Ni sicer dr. Ravnik izvoljen, toda dosegel je tako visoko število glasov — skoraj 5000, da ni samo upravičil svojo kandidaturo, temveč tudi dokazal, da bo pri prihodnjih volitvah mandat njegov. Kajti pri prihodnjih volitvah se ne bo bati, da bi kdo motil demokrate s kakšnim Sagadinovim pozivom in prav tako bodo vsi radikali znali, da s potvorjenimi radikalnimi izjavami ni mogoče premotiti radikalov. Poleg tega pa je dr. Ravnik izvedel pri 9edanjih volitvah tako lepo organizacijo na Štajerskem, ki bo j sedaj, po zmagi vlade, gotovo krepko napre-| dovala. To tem bolj, ker bo tudi iztreznenje j med esdeesarskimi volivci stalno napredo-! valo. Pozitiven uspeh dr. Ravnika bo rodil i tudi pozitivne uspehe in to ho le v 'korist t štajerski oblasti in vsej Sloveniji. — Konferenca ministrov Male antante. Na nedeljski konferenci zunanjih ministrov držav Male antante so ministri konferirali o političnem položaju. Poročali so tudi o svo jem delu in o sestankih s predstavniki po-edinih držav, zlasti velesil, ki zborujejo v Ženevi na izasedanju Zveze narodov. Jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič je poročal o rezultatih njegovih sestankov z 'bolgarskim zunanjim ministrom Buro-vom, grškim zunanjim ministrom Milaloko-pulosom in z madjarskim zunanjim ministrom Valkom Ministri so nadalje razpravlja- li o stališču, ki ga naj zavzemajo predstavniki Male antante napram delovanju Zveze narodov, a specielno glede izvolitev novih članov Sveta Zveze narodov. Nato so obravnavali splošna politična vprašanja. V tem , pogledu se je določila taktika Male antante proti eventuelnim akcijam za rušitev obstoječih mirovnih pogodb. Mala antanta j« najodločnejši pristaš Zveze narodov, v kš-teri vidi popolno garancijo za očuvanje mirit — Mala antanta se bo letos, bržkone še enkrat sestala. Na prihodnjem sestanku se bo razpravljalo o ohranitvi statusa quoa. = Briand o zbližanju Francije in Nemčije-Na zasedanju Zveze narodov v Ženevi je bil poleg ostalih govorov zelo značilen tudi govor francoskega zunanjega ministra Brianda. Takoj v začetku se je dotaknil izvajanj nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna ter naglašal potrebo skupnega delovanja francoskih in nemških zunanjih ministrov za utrditev mirovne politike. Izjavil je, da | je prepričan, da mora mirovna ideja potem J razsodišč in razorožitve triumfirati. Dolžnost j vseh držav, članic Zveze narodov je, da brez m zahrbtnosti in s popolno odkritosrčnostjo in jf lojalnostjo delajo za omejitev oboroževanja, i Mi smo pokazali dobro voljo in če se naša f , prizadevanja niso povsem posrečila ni naša" j krivda, saj vendar ne more nihče zahtevati, $ da moramo biti že s prvimi uspehi zado-voljni. V ostalem pa so že tu znaki skoraj-šnih uspehov. Mornariška konferenca je že/; en uspeh. Ironzirati pa je lahko. Naj pride klic po miru v juridični obliki ali ne, treba je vpiti tako dolgo in tako prepričevalno, da se bo mistična moč te besede, v katero verujemo, res izkaaala. Kdor samo odklanja zahteve Zveze narodov, gotovo ne zahteva posebno odločno miru. V svojem govoru je polemiziral Briand tudi s Politisem. Nato je Izjavil nado, da bodo tudi Združene države enkrat v sobi, kje rzboruje Zveza narod«'' odločno nastopila z željo po 'miru. Svoj 8 vor je končal z besedami: »Gospoda* 1 coskega zunanjega ministra Brianda je ^ delo za mir potom razsodišč!« — Govor ira -pravil mogočen vtis na vso diplomatsko ja nost. T. — 'Preprečena komunistična revolta v if-tvi. Iz Kovna poročajo, da so hoteli litvinsKi komunisti v provincialnem mestu Taurogg n izvesti državni preobrat. Komunistična 1 e-volta pa je bila takoj v kali zatrta. Vodja komunističnih upornikov je neki socialistični levičar Majus, po poklicu učitelj in bivSi poslanec secialdemokratske sekcije v sejmu, ki je bil že leta 1926 vodja upora in ki je pozneje pobegnil v Tilsit. Komunisti so zasedli poštni brzojavni urad in kolodvor. Po drugih vesteh je kakih 200 do 300 komunistov napadlo tudi državno banko v Tau-roggenu, toda jih je pognal oddelek vojaštva, ki je prihitel v avtomobilih. Uporniki so se umaknili v smeri proti Galson Joneiten. Ubite so bile štiri osebe. Aretiranih je dose-daj 60 revolterjev. »LJUBLJANSKI ZVON«. Vsebina zvezka za mesec avgust: Franc Kidrič: O literarni zgodovini. Joža Lovrenčič: Publius in Hispala. (Dalje prih.) Jos. Wester: Iz Aškerčeve literarne ostaline. (Konec.) Vladimir Levstik: Hilarij Pernat. (Dalje prih.) Joža Glonar: Sambaher in njegovi »Preširenklange«. (Konec.) Tone Seliškar: Moj duh. France Bevk: Poberina Rezi. (Konec.) Stano Kosovel: Sredi brezčasja. — Književna poročila: Slovenska dela: Izidor Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, I. del. (Balduin Saria). — Guyde Maupassant-Janko Tavzes, Povesti iz dneva in noči (Pavel Karlin). — časopis za zgodovino in narodopisje (J- A. G.). — Srb-sko-hrvatska dela: Božidar Kovačevič, Antologija ljubavne lirike (A. Debeljak). — Inozemski pregled: Collezione di letterature slave. Umberto Urbanaz-Urbani: Scrittori ju-goslavi, I. (A. Debeljak). — Kronika: Domači pregled: Razstava grške in rimske plastike v odlitkih (K. Dobida). — Tuja dela: Novi realizem in francoski roman (Miran Jarc). — Portret dr. Fr. Kidriča. PAR BESED 0 NAŠI OPERI. V zadnjem času krožijo v javnosti o naši operi razne alarmantne vesti, katere oci-vidno ne inspirira skrb za obstanek te naše institucije, ki je ravno v poslednjih sezon a Si z vzornimi izvedbami v Ljubljani ter nad vse častnimi afirmacijami v Sarajevu, Dubrovniku in Splitu dokazala svojo solidno organizacijo In umetniško potenco. Ni potrebno povdarjati, da so take vesti nad vse -obžalovanja vredne, saj imajo namen, da škodujejo tej naši instituciji ne da bi komurkoli bile v 'korist. V informacijo in pomirjenje javnosti kon-statiramo, da se vrše priprave na novo operno sezono z vso resnostjo in popolnoma po načrtu uprave, ki si prizadeva, da začrtani program dela izvede kot doslej čim boljše in v napopoLnejši obliki. Predsezona se začne v soboto 17. t. m. ter ho traiala do zaključka rasstave »Ljubljana v jeseni«, t. j. do 25. t. m. Zaradi adaptacijskih del v dramskem gledališču s® tem času vršile v opernem gledališču tudi dramske predstave, tako da se bo v tem poslopju igralo dnevno. Redna sezona pa pne-ne začetkom oktobra. Za začetek sezone se pripravljajo v open tri velepomembna slovenska dela -m sne S. Profokjeva »Tri oranže«, 'P. Konjoviča »Miloševa ženitba«, in M. Kogoja »Črne maske«. O teh delih, ki predstavljajo nekak mejnik ter začetek nove ere v naši operni zgodovini, spregovorimo ob priložnosti obširneje. Za danes bodi omenjeno, da se z njih izvedbo postavlja ljubljanska opera na prvo mesto med jugoslovanskimi operami. Po točno začrtanem programu se poleg teh del pripravlja Mozartovo najzrelejše delo »Čarobna piščal«, njegovo četrto delo, ki v razmeroma kratkem času prihaja na nas oder, kar opravičuje in naglaša visaiko umetniško stopnjo našega zavoda. Kot nove reprize se bodo 'takoj v začetku sezone izvajale na novo študirane in opremljene sledeče opere: Verdijevi »Trubadur« in »Travijata« ter Gounodov »Faust«. Za bližnjo bodočnost prihajajo v poštev komična opera »Marta«, od Flotova, (»Saloma« od iR. Štrausa, »Moč usode« od Verdi-ja; novo študirana »Tosca« od Pucoinija in uMignon« od Thomasa. Od nove instalacije elektrike, (ki bo izvršena do srede novembra), ata odvisni izvedbi najnovejše senzacije v literaturi E. Kreneka Jonny svira« in R. Wagnerja »Walktire«. Opereta pripravlja na novo Kalmanovo »Bajadero«, ki bo poleg dosedanjega reper-laira služila zabavi. Sprejeta je izvrstna do-i Inača noviteta Pobjednica oceana« od BI. Cloudobe in Hirskega, delo, ki obeta postati pravi »šlager«. Balet bo kot prvo veliko delo prinesel U. Nedbala »Andersenove pravljice«. Naštudiral ga bo novo angažirani 'baletna mojster g. Vaclav Vlček. Inscenacijo za ta dela bodo oskrbeli izmenoma gg. R. Kregar, V Skružny, Kralj, J. Spinčič, Gojmir Kos i« I. Vaupotič, kar bo brezdvoma dvignilo interes in nivo predstav. Poleg normalnega opernega zbora je ustanovljen še večerni zbor, ki ga bo pri velikih delih ojačal, kar pomeni novo pridobitev v korist predstavam. Orkester, ki ga je uspelo ohraniti v malodane isti številčni moči kot doslej (nekate osebne spremembe ga bodo kvalitati\m ; dvignile, bo za izvedbo večjih J** že žen s honorarnimi močmi, katere J P ■ pridobila. S tem je f g^^&lo vS * vedba tudi onih del,1 zborovski apa-koniplioiranejši orkestralni "“sodeč po vseh teh navedenih dejstvih se n^a opera ne nahaja pred razpadom am-se mirno in sistematično pripravlja na Velike naloge, katere ji nalaga njen normalni '^Od*javnosti, v prvi vrsti seveda ljubljanske javnosti je odvisno, kako bo izgledala bodočnost. Naj bode povdarjeno, da tri naša opera le državna, ampak tudi in predvsem slove**' ska opera. vf)j Dolžnost občinstva je, da vpošteva no institucijo, ki si je pridobila ®?. . “ J" gostovanjih leta 1926 in 19^7. ® ;ijn! umetniško kvalifikacijo. Na * mora tudi ostati, kar pa bode zasigurajo zadostna d*-" . . , . h državni budžet 'ne ^stuje je dolžnost občinstva da tudi ono stori, kar more, m pri-sneva na ta način, da 'predstave v večjem številu in bolj pogosto poseča. Za dobre soliste, bogato opremo itd. je potreben denar in zopet denar. Kriza našega gledališča je še vedno v prvi vrsti finančnega značaja. Vse ostalo se reši, če se enkrat povoljno urede finance, ki v danem momentu še ne zadostujejo, a se morejo urediti takoj, če se leveča število abonentov. Obstoj, uspeh in napredek naše opere je odvisen sedaj v prvi vrsti od publike. Uprava in igralci vrše svojo dolžnost v polni meri. Objavljamo to poročilo intendance in samo želimo, da bi bil optimističen ton poročila opravičen. Dostavljamo pa, da obstoj iu napredek opere nikakor nista odvisna v pi vi vrsti od publike, temveč v prvi in edina vran le od vodstva. To je odgovorno in nihče arug. — Uredništvo. Dnevne vesli. *- Nov jugoslovenski konzulat. Na Krfu je ustanovljen nov jugoslovenski konzulat. Štipendije sta študij inozemskih dijakov na naših univerzah. Ministrstvo prosvete bo podelilo v letošnjem šolskem letu več štipendij študentom iz Češkoslovaške, Poljske in drugih prijateljskih držav v svrho študira-nja na naših 'univerzah. — Kadrski rok in sprejem v državno službo. Ministrstvo vojske in mornarice je odredilo, da se mladeniči, ki jim je bila vojaška služba iz kakršnegakoli vzroka odložena odslej me -smejo več sprejemati niti v državno niti v komunalno službo, razven če so vojaške službe začasno ali pa trajno oproščeni. —- >Jedna nepravda ministarstva pravde«, irod tem naslovom poroča »Večer«: Ministrstvo pravde objavlja službeno v »Narodnih «-ovinah« uredbo iz finančnega zakona, ki Pfedpisuje, da traja pripravna doba za sod-?'i izpit tri leta. Čl. 5 te naredbe pravi, da sinejo delati oni sodni pripravniki, ki so dovršili že 5 let službe v kaki drugi juri-dični stroki i(ne sodni), sodni izpit še po starih predpisih. Človek, ki veruje v pravičnost, bi mislil, da bo veljalo to za sodne pripravnike v vsej državi, toda dl. 5 pravi, da velja to samo za sodne pripravnike na teritoriju apelacijskih sodišča v Beogradu, Skoplju in Podgorici. Vprašamo javno: Za-kaj velja ta ugodnost .samo za 'Srbijo in Cr-L no goro, za druge pokrajine pa ne. S dim ’f more ministrstvo pravde krivico, storjeno sodnim pripravnikom izven Srbije in Črne gore opravičiti. Ali bodo naši narodni poslanci zoper ta krivičen in neopravičen separatizem nastopili? — Zdravnik okradel trgovca. Vinski trgovec Ivan Jonescu iz Bukarešte se je vozil te dni po trgovskih poslih v Budimpešto. Med vožnjo se je seznanil z zdravnikom dr. Se-t®r(rs.z(>ni- Tik pred ciljem je zdravnik trgov-!rn,fli-0r®*ra^ mu odvzel dokumente in rn® liste, si dal izročiti na budim peštan-rnri™ ^c'dvoru njegovo blago ter je prodal n™ Stn<>' se J’e Policij18 prepričala, da so Soi'.6 vinskega trgovca resnične, je dr. Peresa aretirala. Sekeres je priznal. . Pravniški kongres v Sarajevu. Za letošnji pravniški kongres, ki se vrši, kot zna- r,dne ^®\,t- m- v Sarajevu, se je priglasilo 1200 udeležencev iz vse države. — Kongres plesnih učiteljev. Te dni se je vršil v Somboru kongres plesnih učiteljev iz vse države. Kongresu je prisostvoval načelnik oddelka za umetnost dr. Drinovič. Za predsednika je bil izvoljen plesni učitelj A. Kirušek. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, s katero zahtevajo udeleženci kongresa, da se odvzamejo vsem onim plesnim učiteljem diplome, ki do njih nimajo pravice. Neko plesno učiteljico je kongres iz udruže-nja izključil, ker je nastopila v letošnji po-Igtai sezoni v Vrnjački Banji kot plesalka, d n posvetnega ministrstva je obljuibil, icinin vzpost“vi posebna komisija, ki bo preiskala vSe diplome plesnih učiteljev. I “ J ,c Pripravnice je bilo sprejetih z novim šolskim letom, kot poročajo beograjski listi, v vsej državi vsega skupaj 17C0 novih dijakov. — Za nagrobni spomenik župnika Antona uabrona so darovali: Peter Romavh 50 Din, Knafelc Alojzij 10 Din, Kordež Joško 20 Din, Kunsterle Peter 20, Lodrant 0Žbe 10, Jurač Joško 10, Blaže j Tone 20, Vajncerl 5, dr. BI. Reichmann oO, Grafenauer-Rader, Vel. Beč-^nrei ’ dr- M- Hrašovec 30, Matej Kaki , i':. ol< Jesenko 50, ing. Ivo Kraut 40, Karol Buittner 15, Janko Klun 20. Fr. Grafenauer, Skoplje 50, Ant. Grafenauer, Laško tV» Aichoizer 20, Mil. Nagelschmied 10, . OsNvald 50, Mih. Zenz 30. Iz Kranjske go-Tair ^ore Leop. 30, Černe 20- Jos- Lavtižar 10, l0’ Al. Plan ta v 10, Viktor Mrak 1% £ecar \°' P«ter Klofutar 10, Iv. Grašič 10, Knap Anton 10, Karol čuk 10, Ign. Urbanc 10, Nikolaj Kacarkov 10, Jern-ej Šimenc 10, Brudar Jurij 5, Franc Zurbi 5, Andrej Žbogar 5, Karel Mobanja 5, Cirusk. Josip 5, Honigmann Fr. 5, Franc Bizilj 5, Al. Bauer 5, Josip Pintar 5, Jos. Štravs 5, Janes Pečar 5. Iz Maribora: Koroški klub v Mariboru 50, Ivan Hochmuller 30, prof. Ant. Kovačič 14, Josip Zwitter 10 Din, Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala. Vse koroške rodoljube, ki naših položnic niso prejeli, naprošamo, da pošljejo prispevke za A. Ga-bronov spomenik na tajništvo >Slovenske Straže«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. — Odbor »Slovenske Straže«. , — ljubljanske univerze. Profesor ITT realne gimnazije v Ljubljani dr. Anton Melfk je imenovan za docenta geografije na filozofski fakulteti ljubljanske univerze — Mednarodni kongres telegrafije in tolo-fenije. Od 1. do 25. oktobra se vrši v Comu mednarodni kongres telegrafije in telefonije. Med številnimi udeleženci kongresa je 14 fizikov, ki so bili že odlikovani z Noblovo nagrado. Zaključna seja kongresa, na kateri bi imel zaključni govor Marconi se bo vršila na Kapitolju v Rimu. Naše prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem 30-odstoten popust na državnih železnicah. Ugodnost velja pri odhodu od 1. do 25. oktobra, pri povratku pa od 5'. Oktobra do 1. novembra. — Mednarodni turistični kongres. Program mednarodnega kongresa oficijelnih organizacij za turistično propagando se je v toliko izpremenil, da se podajo udeleženci dne 22. septembra v Ljubljano in na Bled, dne 25. pa nadaljujejo potovanje v Dalmacijo, na Plitivička jezera, v Dalmacijo, Mostar in Sarajevo. — Korupcija v Zedinjenih državah. Kot poroča agencija »Havasc je obtožen guverner Indiane korupcije. Guverner je bil sprejel od skupine sumljivih elementov 10.000 •dolarjev v svrho, da bi preskrbel ljudem službe. . — Vojne ladje in kemija. Kot poročajo 12 Detroita, je imel ravnatelj C. E. Mees na konferenci, ki jo je priredila »American Chemical Society« govor, v katerem se je izrazil, da so postale vsled napredka kemične znanosti vojne ladje praktično brez pomena ter da je napredek kemije morebiti sploh vsako vojno onemogočil. Vsekako pa da so postale vojne ladje — razven podmornic — s perfekcioniranjem letal brez vrednosti. — Želeli so dež — mesto dežja pa je prišla nevihta. Kmetje v okolici Karlovca so si želeli že dalje časa dežja. Te dni se je nenadoma stemnilo in vlila se je silna ploha, ki ■sta jo spremljala blisk in grom. Med nevihto je udarila na več krajih strela. Tako n. pr. v neki hlev v selu Brezniku. Hlev je bil v hipu v plamenih. Ker je bil pihal močan veter, se je ogenj z blikovito naglico razširil ter upepelil tekom dveh ur vse selo. Spričo dejstva, da so so bile hiše lesene, na reševanje ni bilo niti misliti. Tako so ostali ljudje tekom dveh ur brez strehe in Drez pridelkov letošnje letine. — V Mekušju je treščilo v hišo Bare Bedenikovič. Strela je žtno na mestu ubila. — V Karlovcu je treščilo v trgovino trgovca Fingerja. Nastal je ogenj, ki so ga pa ognjegasei hitro pogasili. — Uklonjen defravdant pobegnil. V Novem Sadu je bil aretiran te dni bančni uradnik Josip Furkovič ter eskortiran radi večje poneverbe v Karlovac. Med transportom je skočil v bližini Sl. Požege uklenjen iz vlaka in pobegnil. Dasi je bila poslana za njim takoj orožniška patrulja, ga doslej še niso našli. Pri sebi je imel 800 dolarjev in več kompromitujočih listin. — Volčja nadloga v Hercegovini. Iz Mo-siara poročajo: V Hercegovini se pojavljajo i vedno bolj pogosto velika krdela volkov, ki : povzročajo Seljakom škodo. Te dni so udrli » volkovi v selo Zahumlje ter raztrgali okoli > 50 ovac, nakar so zopet zbežali, ne da bi se bilo posrečilo kmetom ubiti samo enega. — Velika železniška nesreča. 'Iz Krušev-ca poročajo: Pri Vrnjacu se je pripetila te dni velika železniška nesreča. Ko je vozil ob 11. zvečer z voli uprežen voz, na katerem so sedeli seljak Vujiča, njegova žena in njegova dva otroka preko železniškega prelaza, je pridrvel vlak in se zaletel v voz. Vsled silnega sunka so zleteli Vujiča in njegovi v velikem loku daleč v stran; vole je vrglo na isto .stran v jarek, razbiti voz pa na drugo stran. Selajk Vujiča si je prebil pri tem lobanjo in poškodoval možgane. Njegova žena in njegova dva otroka so odnesli deloma težje, deloma lažje poškodbe. Enemu ©d otrok je šele 3 mesece. Mati ga je držala v naročju 'ter ga ni izpustlia, kljub silnemu sunku in padcu iz rok. Njegove poškodbe so neznatne. — Človeško okostje na železniški progi. Iz Jastrebarskega poročajo: Ko je pregledoval te dni železniški čuvaj Ivan Plesič progo svojega rajona, je bil neprijetno presenečen. Na progi je našel človeško okostje, na katerem je bilo še nekoliko mesa. Prijavil je stvar kompetetni oblasti. Na lice mesita poslana komisija ni mogla zaenkrat ničesar pozitivnega ugotoviti. Domneva se, da so truplo neznanca, glede katerega doslej ni znano, na kakšen način je prišlo na železniško progo, oglodale zveri ali pa psi. — Dijak - dvojkar napadel profesorja. Te dni so se vršili na sarajevski trgovski šoli 'ponavljalni izpiti. Iz nemščine je delal ponavljalni izpit med drugim tudi dijak Ilija Rarišič. Ko je Barišič videl, da bo propadel, je navalil na profesorja F. Dibler-ja ter ga hotel pretepsti. Med tem pa so priskočili pravočasno drugi profesorji, ki so rabijat-nega mladeniča .postavili na zrak. Zoper dijaka Barišiča je uvedena sodnijska preiskava. — Dobro se zna skrivati. Iz Sarajeva poročajo: Politik Ris to Djikič je imel nastopiti že pred štirimi tedni radi nekega tiskovnega delikta zaporno kazen, medtem se zna pa tako dobro skrivati, da ga policija ne more najti, dasi izhajajo v »Težačkem okretu« venomer članki, podpisani z njegovim polnim imenom. SVi°^f P°?estv° hoče podariti, ker ne more plačati davka. Te dni je prišel na okrajno glavarstvo v Rogatici invalid Sulei-manbeg Teskeredžič ter izjavil T botvoie 900 oralov obsegajoče posK komu , ker. r!e, m,ore. Plačati davka. Oblast je sprva mislila, da ima opravka z umobolnim, izkazalo pa se je, da ima Teskeredžič res 900 oralov obsegajoče posestvo ob Drini Na njegovo ponudbo se je oglasilo veliko število reflektantov, vendar pa se teskeredžič še ni odločil. Najbrže se bo mož premislil. — Ogromen požar v Carigradu. V noči oa petka na soboto je izbruhnil v Carigradu požar, ki je vpepelll nad 400 trgovin. » — Velik požar v carinarničnem skladišču v Krakovu. V petek zvečer je izbruhnil v carinarničnem skladišču v Krakovu požar, ki je zavzel v kratkem času velike dimenzije ter upepelil večji del skladišča, škoda se ceni na tri in pol milijona zlotih. ~ Strašna bilanca vremenske katastrofe v aliciji. Iz Varšave poročajo: Pomožni komite za žrtve zadnje katastrofalne poplave v vzh mlaji Galiciji poroča na podlagi končne statistike, da .je ,bilo prizadetih od katastro-•e vsega skupaj 43 okrajev. Samo v vojvodinah Lvov m Stanislav je bilo poplavljenih 10 mest in 144 občin, v katerih je vsled poplave 52.244 rodbin brze sredstev in brez strehe. — Napoleonova vila na otoku Elbi v nevarnosti, da se poruši. Kot poročajo, je vila v San Martinu, v kateri je stanoval za časa svojega pregnanstva Napoleon v nevarnosti, da se poruši. Poleg stare zgradbe je sezidal leta 1851 princ D eni id o w muzej, v katerem so bile razstavljene vsakovrstne dragocene slike, skulpture in druge stvari, ki se nanašajo na francoskega cesarja. Princ Demidow je pokupil te stvari od raznih članov rodbine Bonaparte ter jih transportiral na otok Elbo. Do leta 1872 so obiskovali muzej številni tujci, zlasti Angleži. Ko pa je ustanovi- telj muzeja leta 1872 umrl, je dal njegov sin, ki ni bil tak častilec francoskega cesarja kot njegov oče, vse dragocenosti odnesti, tako da je muzej popolnoma izpraznil. — Umobolen skladiščnik v smodnišnici. V noči od petka na soboto je grozila vsemu mestu Krakovu velika nevarnost. Skladiščnik trdnjave Greinbalov, Komja je zblaznel ter sklenil, da izvrši samomor na ia način, da zažge skladišče smodnika ter zleti s trdnjavo vred v zrak. Ta svoj sklep je naznanil popoldne pismeno poveljniku trdnjave. Nemudoma na lice mesta poslana vojaška komisija je našla skladiščnika z gorečo bak-ijo v roki sedečega na oknu prvega nadstropja. Nekemu polkovniku se je posrečilo, da je umobolnega pomirili s tem, da mu je slovesno prisegel, da prideta k njemu predsednik republike in predsednik vlade, katerima bo Kornja ključe trdnjave osebno izročil, nakar je prišel umobolni mirno na dvorišče, kjer so ga zvezali in ga je odvedla komisija v umobolnico. Predno pa je prišlo do tega, je minila precej časa, zakaj pogajanja so trajala od 8. zvečer do 4. zjutraj. — Ženi odsekal glavo, ilz Pariza poročajo: V predmestju A bron je udrl delavec Mefcier v sobo svoje žene, ki ga je 'bila zapustila ter živela v skupnem gospodinjstvu s svojim ljubčkom. Po kratkem prepiru je potegnil delavec izpod suknje dolgo ostro sekiro ter svoji ženi odsekal glavo. Zdravniški kongres, Letošnji jugoslovenski zdravniški kongres se vrši v dneh od 24. do 27. t. m. v Rogaški Slatini. Po kongresu prirede udeleženci izlet v Maribor in okolico, Ljubljano, na Bled An v Bohinj. Najboljši mladinski list Zvonček 1. štev. — izide v drugi polovici tega meseca. Kdor ga še ni naročil, naj stori to takoj, ker se na poznejše naročnike ne bomo mogli ozirati. Celoletna naročnina znaša Din 30.—, polletna Din 15.—, četrtletna dinarjev 7.50. Naročnino mora plačati vsak vnaprej. UPRAVA »ZVONČKA«. — Igralne karte iz aluminija. V mnogih dunajskih kavarnah so uvedli igralne karte iz aluminija. Karte so za dva dekagrama težje od navadnih iz kartona, dajo se umivati ter se ohranijo pri vsakdanji uporabi leto dni. — »Gospodinjski koledar« ia leto 1928 izide že sredi novembra t. 1., na kar opozarjamo zlasti naše gospodinje. Koledar bo kakor vsi prejšnji obsegal v svojem prvem delu nove kuhinjske recepte, razne poučne članke in razprave ter praktična novodila za hišo in dom. Drugi del pa tvori praktično urejen troškovnik za vse dni v letu. Naročila sprejemajo že sedaj podružnice Jugoslo-venske Matice v Sloveniji in pisarna Jugo-slovenske Matice v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-II. — Trgovci! Inserirajte v »Gospodinjskem koledarju« Jugoslovenske Matice, ki izide že sredi novembra .t 1. in ki je v več tisočih izvodih razširjen po celi Sloveniji. — Učiteljem petja priporočamo Kozinovo »Pevsko šolo« I. in II. del. — Naroča se pri Jugoslovenski Matici v Ljnbljani, Šelenburgova ulica 7-II. —; Pristni želodčni liker »Florian« izdeluje E. Kavčič. Glej tudi današnji oglas. Ljubljana. 1— Slava Udruienja rezervnih oficirjev se bo vršila v Ljubljani v četrtek, dne 15. septembra v spomin deveitletnice prebitja Solunske fronte. Ta dan bo črtal č. p.'Alijančič v frančiškanski cerkvi ob 7. uri zjutraj mašo zadušnico za padle bojevnike. Udeležba za vse ljubljanske člane obvezna. Sestanek neposredno v cerkvi. Obleka civilna z znakom. — Zvečer ob 21. uri v restavraciji »Zvezda« prijateljski večer s petjem in godbo. Pevske točke izvajajo člani. Posebnih vabil ne bo. Vabijo se vsi čalni in po »jih vpeljani gostje. — Pododbor Ljubljana. 1— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Deljene pevske vaje se vršijo ob torkih in četrtkih za sopran in tenor, ob sredah in petkih za alt in bas, vedno točno ob 20. uri za vse glasove. —Odbor. i~ Elanela, barhant, belo in rujavo blago dobite najceneje pri Franc Pavlin, Gradišče 3. — Praznik slovenske narodne noše je v nedeljo, dne 18. t. m. — Ljubljana še nikdar m sprejela tako krasnih in tako številnih narodnih noš kot topot. Spoštujemo našo narodno nošo, ceniti jo bomo znali prilikom revije dne 18. t. m. Opozarjamo zlasti na beneško narodno nošo, nadalje na tržaško, belokranjsko, gorenjsko, kočevsko itd. S sej m sl; o legitimacijo — polovična vožnja. I— Zbirališče revije slovcaiskih narodnih noš je v nedeljo, dne ‘18. t. m. točno ob pol 3- uri popoldne na velesejmu pred paviljonom K. Ker je prijavljenih že do danes čez 400 noš, nadalje jezdeci, vozovi, veliko število skupin itd. in ker je prijavljen že tudi velik dotok obiskovalcev iz cele Slovenije in Hrvatske, bo naval velikanski in prosimo občinstvo, da se v izogib nesrečam, strogo pokorava rediteljem. Zlasti prosimo obiskovalce, da puste prostor za ocenjevanje narodnih noš prost. ZASEBNI GLASBENI POUK. | Vsem, ki bi svoje otroke radi glasbeno | izobrazili, prizadeva v začetkiu šolskega leta j največ skrbi vpraSanje: komu bi zaupali j glasbeno izobrazbo svojih otrok. • Društvo j učiteljev glasbe za Slovenijo, čigar cilj je : med drugim tudi povspeševanje in izboljšanje glasbenega pouka, smatra za svojo dolžnost, da pouči tozadevno starše, da jim po svojih močeh pomaga in da jih varuje pred škodljivimi vplivi, katerim je izpostavljen glasbeni pouk. Glasbena vzgoja našega naraščaja bodi predvsem poverjena državnemu konservatoriju in šoli Glasbene Matice. Oba zavoda se v polni meri zavedata svoje naloge ter delujeta že mnogo let vspešno med našim narodom. Dolga vrsta priznanih umetnikov, ki so izšli iz teh zavodov, pač najbolje dokazuje, koliko je mogoče doseči s strokovnim in smotrenim poukom, ako je v rokah strokovnjakov in kvalificiranih učiteljev. Žal prisilijo večkrat razmere starše, ki iz kateregakoli vzroka ne morejo pošiljati svojih otrok v glasbeno šolo, da se morajo posluževati zasebnega pouka. Ta pouk, dasi ima mnogo dobrih strani, pri dosedanjih razmerah ni priporočljiv. Ker ni zaščiten po zakonu, si ga lastijo večkrat osebe, ki nimajo za to ne potrebnega znanja, ne potrebne kvalifikacije, in marsikdo je že obžaloval, da je takšnemu zakotnemu pedagogu zaupal svoje dete. Večkrat mikajo starše tudi izredno nizki honorarji, ki jih zahtevajo taki učitelji za svoj pouk. Šele, ko so čez nekaj let uvideli, koliko denarja so po nepotrebnem izdali, pridejo do spoznanja, da so ure vendar drago plačali. Nekateri starši so tudi mnenja, da je za začetek vsak pouk dober, ne premislijo pa pri tem, da na slab temelj ni mogoče uspešno graditi. Neglede na priučene napake, ki jih večkrat tudi najboljša šola ne more več odpraviti, mora tak otrok, ko pride v roke strokovnjaka, navadno od začetka začeti. Koliko talentiranih učencev je predčasno opustilo glasbeni študij, ker jim je nestro-kovnjaški pouk odvzel veselje do nadaljne izobrazbe. Kakor vsak poklic, zahteva tudi poklic umetnika y.n glasbenega Ipedagoga posebnega znanja in predizobraabe. Ni vsak sposoben poučevati glasbo, ki pozna le površno kakšno glasbilo. Kdor si lasti naslov učitelja glasbe, mora imeti tudi potrehno kvalifikacijo in strokovno znanje. iDa se omeji kolikor mogoče kvarni vpliv zakotnega _ glasbenega pouka, je sklenilo Društvo učiteljev glasbe, v katerem so včlanjene le kvalificirane učne moči in priznani glasbeni pedagogi, pomagati staršem pri izberi učitelja za zasebni pouk z nasveti in in-formacijami. Na razpolago so strokovno izobražene učiteljice in učitelji za gosli, klavir m solopetje. Vse tozadevne informacije daje društvo brezplačno pismeno in ustno, vendar je treba dopisom priložiti znamko za odgovor, Dopisi naj se naslovijo na A. Grobmin-ga, Cojzova cesta 9/1 (za Društvo učiteljev glasbe); istotam se dobivajo tudi ustne informacije do konca tega meseca, in sicer ob delavnikih v času od ill do 12. ure predpoldne. Vse one, ki žele informacij, prosimo, da se točno drže določenega časa, ker izven ur ne bomo na razpolago. Za Društvo učiteljev glasbe za Slovenijo: JOS. BRNOBIC M. BAJUK t. č. tajnik. t. 5. predsednik. " 1 * VELIKE POPLAVE V SLOVENIJI. V ‘ttoži od nedelje, na pondeljek so povzročili nalivi v nekaterih krajih na Gorenjskem m Štajerskem velike poplave. Najtežje sta prizadeti Poljanska in Selška dolina. Podrobnih poročil še ni, ker so pretrgane vse zveze. Kolikor je znano, je odnesla voda kakih 12 mostov, izpodjedla na več krajih ceste ter odnesla mnogo lesa in druge imovine. Narasla Sora in Selščica in drugi potoki so poplavili tudi niže ležeče dele Škiofje Loke in okolico. V Stari Loki je udrla voda v hiši, ponekodi — na primer v Bergantovi trgovini — je stala po 1 m visoko. V akcijo so morali stopiti ognjegasei, katerih požrtvovalnemu naporu se je zahvaliti, da je bila rešena električna centrala, ki oskrbuje Škofjo Loko in Kranj z lučjo in v katero je bila voda že udrla. V Savinjski dolini je napravila posebno mnogo škode Paka, ki je poškodovala vse mline in žage ter odnesla mnogo lesa in dreves. Savinja, ki je narasla do 3 m nad normalo, je povzročila največ škode pri Mozirju in pod Mozirjem, kjer je udrla v več hiš, odnesla več mostov in brvi, raztrgala cesto in odnesla mnogo lesa. Včeraj proti večeru je jela voda zopet padati. Tudi niže ležeči deli Celja so bili pod vodo. Celjski park, ki je bil po lanski poplavi obnovljen, je zopet poškodovan. V celjski okolici je odnesla Savinja neki jez ter poškodovala več mostov. Sava narašča. Iz Črirui? nam poročajo: Sava je včeraj ve« aan naraščala in dosegla zvečer skoro 2 n nad normalo. Odnesla je skoraj ves ozkotirni železniški tir tir pod železniškim mostom, ki je bil zgrajen začasno za popravo mostu; le del so ga delavci rešil} in bi pri tem dva skoro utonila. Voda odnaša tudi cele plasti zemlje z levega savskega brega, kjer je že lanska povodenj pobrala skoro vsem obsav-skim posestnikom velike količine proda in travnikov. Sava še vedno narašča in vsa umazano-rjava v mogočnil# valovih nosi s seboj velike množine drevja, grmovja in lesa. Z vso silo se zaletava v oba mostova, ki pa sta izven nevarnosti, ker sta ibila pri obeh tekom letošnjega leta popravljena oba srednja, železobetenska nosilca, ki ju je lansko leto voda že zelo izpodjedla. — KamniSki vlak je vozil noooj z daljšo zamudo iz Kamnika, ker je pri Trzinu proga v zelo slabem stanju. Proti Kamniku pa je večerni vlak odpeljal z enourno zamudo iz šiške, vozil p3 je samo do čmuč, nakar se je vrnila prazna garnitura v šiško. Šport. Lahkoatletska meddržavna tekma med Češkoslovaško in Italijo v Brnu se je vršila 4. septembra pred 6000 gledalci in je končala v prid Čehom 58:57'A- To je bila že tretja j tekma med obema narodoma in druga zmaga, ki si jo je priborila Češkoslovaška nad Italijo. Radi slabega vremena so bili doseženi uspehi manj povoljni. Najboljši čas je dosegel Carciola v teku na 400 m z 49.3 sek. Tudi Šindler je bil v izborni formi: pretekel je 1500 m v rekordnem času 4:01 štiri desetinke ter bi bil gotovo dosegel še boljši čas, če bi bil njegov pasemaka takoj spočetka ubral hitrejši tempo Starter je odpovedal popolnoma, tako da je bilo treba za 100 m nič manj ko 14' startov. Boksmatch Jack Dempsey in Gene Tunnev, ki se vrši dne 22. t. m., si bo šel pogledat tudi angleški prestolonaslednik, princ \vale-ški. Računajo, da bo velikanska arena popolnoma razprodana in bo vstopnine plačane nad 3 milijone dolarjev. Francija si je priborila Davisov pokal. V zgodovini Davisovega pokala se je zgodilo letos prvič, da’ si ga je priborila Francija. Od leta 1900 naprej, ko se je pričela konkurenca, so ga posedovali samo .Amerika, Anglija in Avstralija in od 1. 1920 naprej so bili vsi poskusi zaman, ga Ameriki odvzeti. V 1. 1925 se Francozom, ki so prišli v finale, ni posrečilo, prinesti pokal čez ocean. Zanimivo je, da so se tega boja udeležili isti igralci kakor letos. 1925 so zgubili Francozi še 5 : 0, 1926 je odločil Lacosie boj proti TA1-denu v štirih setih sebi v prid. Ko je letos Amerika z zmago v doublu vodila 2 : 1, ni skoraj nihče več pričakoval zmage Francozov. V naslednjem potek tekme: V prvem singlu je porazil Lacoste Johnsiojia v 3 setih. V drugem singlu je premagal Tilden Cocheta 6 : 4, 2 : G, 6 : 2, 8 : 6. V doublu je zmagala ameriška dvojica Tilden - Hunter ~7~------------------------------------------- — nad Barotro in Brugnonom s težavo v 3 : 6, 6: 3, 6 : 3, 4 : 6, 6 : 0. V zadnjih dveh singlih pa je porazil Lacoste Tildena 6 : 3, 4: 6, 6:3, 6: 2, Cochet pa Johnst-ona 6:4, 4:6, 6:2, in 6 : 3. S tema dvema singloma je zmagala Francija 3 : 2. Amerikanska svetovna letalca Brooek in Schlce, lci sta s svojim letalom 9. septembra c-b 7. uri pristala v Hongkongu, sta prišla na potu v Rangun v strahovit tajfun. Gotovi smrti sta ušla samo na ta način, da sta krenila čez Jumagorovje v Burno. Vsled silnega viharja sta večkrat izgubila 'smer in sta morala vedno menjavati višino, da sta sploh mogla napredovati. Zgubila sta že vso nado na rešitev in sta dospela v Rangun docela izčrpana. V lahkoatletski meddeželni tekmi med (švedsko in Finsko si je priborila prvi dan Švedska 55 točk proti 33 točkam Fincev. 13.000 gledalcev je občudovalo zares prvovrstne uspehe tekmovalcev. Skok ob palici: 1. iNillsson (Šved) 3.70 m — met kladiva: 1. tfkold (Šved) 53.85 m (nov švedski rekord) — krogla: 1. Jansson 15.08 m (nov švedski rekord) — 200 m: 1. Petersson (Šved) 2-3 sek. — 800 m: il. Byhlen (Šved) 1:57.1 — 5000 m: 1. Erklof (Šved) 15:10.9; mraz in veter sta povzročila primeroma slabi čas — troskok: Tunlos (Finec) 14.71 m. Gospodarstvo. X Praški velesejem se vrši v dneh od 18. do 25. t. m. Število razstavljoleev, tako iz Češkoslovaške kot iz inozemstva, je izredno veliko. Posebno pozornost vzbuja sijajna francoska razstava najmodernejših luksuznih predmetov. Posetniki iz Jugoslavije imajo na jugoslovanskih in češkoslovšakih državnih železnicah SOodstoten popust, na avstrijskih in ma ljarskih pa 25odstoten popust. Podrob- nejše informacije dajejo češkoslovaški konzuli. BORZE, 12. septembra. Zagreb. Amsterdam 22.765 — 22.825, Dunaj 7.9857 — 8.0157, Berlin 13.513 — 13.543, Budimpešta 9.955 — 9.985, Italija 307.89 do 309.89, London 275.85 — 276.65, Ne\vyork 56.65 — 56.85, Praga 168.05 — 168.85, Curih 1094 — 1(97; ameriški dolar 56.175 do 56.375. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 23.3125, Newyork 518.525, London 25.21, Pariz 20.33, Milan 28.20, Praga 15.37, Bukarešta 3.18, Dunaj 73.10. Efekti. Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 140, Merkantilna 0 — 75, Pra-štediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 0 — 383, Stavbna 56 — 0, Strojne 0 — 80, šešir 104 — O. Ljubljanska blagovna borza (12. septembra). Les: Zaključen 1 vagon tramov merkantilnih, fco vagon naklad, postaja po 250. — Deželni pridelki: Zaključkov ni bilo. To in ono. GROTESKNA N AJDU A V PODZEMSKEM PARIZU. Ko so popravljali te dni v Parizu kanalsko omrežje, so našli v katakombah moža, ki je živel v kanalu celiii 18 let. Mož ni imel o tem, kar se je dogodilo tekom Vega časa na površini niti pojma, torej tudi o svetovni vojni ni vedel ničesar. Izgieaa iik.i pošast, | vsled dolgotrajnega molka so mu oslabele j glasilke, tako da je njegov govor komaj raz-I umljiv. Hranil se je z odpadki pariških tr- žnic. Skozi kanal se je splazil vsako noč pod tržnico, zbral ostanke sočivja in mesa ter jih nesel v svoje skrivališče, kjer jih je delil s podganami, edino družbo, ‘ki jo je imel v vlažni luknji, v kateri je stanoval«. Vedo je dobival izpod počene vodovodne cevi. Lase si je porezal parkrat s staro briivijo, ki jo je našel pravtako v kanalu. »Mislile, da ste mi pomagali, je dejal policijskemu komisarju, »toda idijoti ste. Zakaj ne pustite, mrtvecev v miru. Doli je mnogo bolje, tam lahko razmišljam. Strašni hrup tu gori mi je zopern. Najbolj pa sovražim ženske.' Na vprašanje, zakaj je pobegnil v kloake, je odgovoril: »Mogoče zato, ker sovražim svel, mogoče pa zato, da bi pozabil žensko, ki me je prevarila. Bodite dobri z menoj in pustite me nazaj.« Ko je povedal svoje ime, Dublot, je policija ugotovila, da je pred 18 leti neki Dublot res nenadoma brez sledu izginil. Bil je nameščen v neki knjižnici, živel je kot samotar ter užival najboljši sloves. SALON ZA LEPOTIČENJE PSOV. , V enem najelegantnejših londonskih ota*' jev, v katerem stanujejo skoraj sami bogato" ši, je otvoril nedavno neki živinozdravnic salon za lepotičenje psov. Zaposlenih i®a kar cel štab zdravnikov, kirurgov, zobozdravnikov, brivcev itd. Lastnik salona pravi, da »mora nuditi pes pravtako estetičen pogled ko človek :. Če gre milostiva s svojim p®* kom na izprehod, ji mora delati psiček čast-Rep mora biti pravilno zakrivljen, psiček mora biti umit, masiran, parfumi ran itd. Vsekako mora biti v Londonu dovolj takih ljudi, ki nimajo večje skrbi kat skrb z® psa, kajti pred novim salonom se ustavljaj« ves dan avtomobili lastnikov takih cuckov. V salonu vidimo lahko v enem kotu dri’ gocenega ruskega hrta pod žarki umetne# solnca, v drugem popravlja zobozdravnik i nemški dogi zobovje, v tretjem parfmnirajo ! malega pinča. lija Erenburg: 31 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel S. L.) Gabrijela pa še vedno kleči in se blaženo smehlja. Noben angel v izložbah četrti cerkve Saint - Sulpice se ne more tako nežno, tako ganljivo smehljati! Halibjeva pa ta smehljaj draži, dražijo ga sinje oči. Saj ona ne vidi. Zakaj torej tako strmi vanj? Nikakor ne prenese njenih oči! — Pozdravljena, moja grlica! In zroč v te neznosne sinje, stoječe oči iz zlobe in strahu, pokaže iz ust svoj velik, rdeč, mesnat jezik. 13. Tako smo torej doma. Pariz je srečeval Novo leto, srečeval ga je veselo in s šumom. Po vročeni poletju je bilo dosti vina. Po zmagi je bilo dosti tujega premoga. Po dolgih letih vojne je bilo mnogo gorja.. Pariz je vedel da se bo vsaj za eno noč gorje umaknilo odtod, za stare utrdbene nasipe, nekam v nasade, kjer se še črnijo razvaline pikardijskih mestec, če se zažge vse svetilrjke velikih in ograjnih bulvarjev, če se odpre vse steklenice šampanjca, turenca, burgundca, bordojca, soniirca, vuverca. V velikih kavarnah so ropotali bobni jazz-bandov, pokali so zamaški in smokingi suhih modnikov, so se lepili ko črni obliž na ribja telesca krasotic, ki so plavala v fox -trotu. Popotni goslači in požirači gorečega papirja so razveseljevali goste malih barcv. Pravljično so blestele plinove leščerbe uličnih šotorov, kjer so prodajali sladko pogačj, ropotuljce in vijolice iz Nice. Celo noč so po mestu švigali tramvajski vozovi. Trgovci na uličnih križiščih so komaj odpirali školjke portugalskih ostrig. Otroci so dobili velika granatna jabolka in so v postelji zobali nešteta zrnca. Veselje je bilo splošno. Še celo jiediplomirani provizor \je to nož plesal jim-my in govoril o ljubezni, še celo dekleta Iz ulice Tiboumnirv 'so si umile noge. oblekle sveže životke in dobile videz inslitutk. Ali ni veselje zagledati Pariz ravno tako noč? Ali ni veselje priti iz divje dežele severovzhodnika in papah naravnost na le bulvarje? Vendar pa Jeanne Ney, ki je skozi okence najete kočije gledala na snope električnih reklam, na kavalkade veseljakov, ki so se premikali iz bara v bar, na papirnate ivže, s katerimi je brkata prodajalka poma-ianč okrasila svoj voziček — ni občutila veselja. Nasprotno! Čim dalj je bil voz od lion-skega kolodvora, tem bolj je bila otožna ta čudna Francozinja, ki je dospela v svojo domovino. Več mesecev je že preteklo od takrat, ko je italijanski parnik zadnjič obdal z dimom usnjati šlem rdečearmejca, razposajeno tatarsko dečad, jahto z rdečim praporčkom in tuje nebo. Ko je Jeanne prišla v Carigrad, so ji odpovedale noge. Spravili so jo v bolnico pri katoliškem samostanu. Našli so pri njej pljučnico. Izčrpani organizem se je počasi in s težavo popravljal. Ko je pa jeseni sklenila, da se za vsako ceno odpelje naprej, ni imelu ved denarja. Tri mesece je nato živela kot vzgojiteljica pri neki brkati Grkinji, ki je hotela na vsak način, da bi njena hči izgovarjala »r« po pariško. Jeanne je sprejela posteljo v bolnici in sobo v grški družini kot tepluško — to ni bilo življenje, ampak cesta. Nazadnje je pa le nabrala sedemsto frankov in zapustila Carigrad, mesto jazmina in solz, ki je bilo zanjo samo križišče cest. Pot od lionskega kolodvora do ulice T’1** boumairy je bila za Jeanne-o le nadaljevanje potovanja, ki je bilo zanjo izgnanstvo, odgon, bridka ločitev od Andreja. Ko je končno zagledala olivčni, gorki, šumni Marseille, se ni razveselila — saj ni tukaj srečala Andreja! Ko je zaslišala francosko govorico, je ostala ravnodušna: Andrej namreč ni v tem jeziku govoril z njo. On ji je rekel: »slisiš, ne hajaj.« V francoščini bi to bila le ul/u