SLOVENEC
Političen	list za slovensk	i narod.
Po pošti prejeman veljf Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., 2 mesec 1 gld. 40 kr.	a četrt leta 4 gld sa jeden Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo |in ekspedlclja v ^ ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.^S.	
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (Id V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
J
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 254.
V Ljubljani, v torek 6. novembra 1894.
Letni It XXII.
Državni zbor.
Dunaj, 5. novembra. Smrt ruskega carja.
V današnji seji se je predsednik Chlumecky v jako prisrčnih besedah spominjal smrti ruskega carja, prijatelja našega vladarja in ohranitelja miru.
Jedva je končal Chlumecky svoj govor, že se oglasi Poljak dr. Avgust Lewakowski: BJaz protestujem v imenu poljskega naroda." Predsednik je na to pozvonil, rekši Lewakowskemu, da nima besede, ker o tem ni nobene debate. Mladočehi so klicali proti Lewakowskemu: „Pustite mrtveca v miru. Ta je huje, kakor barbarjil"
To dogodek je vzbudil mej Poljaki samimi veliko nevoljo. Lewakowski je govoril popolnoma na lastno odgovornost. Večina poljskega kluba obsoja njegovo postopanje, ker utegue le škodovati poljskemu narodu. Po seji je imel poljski klub sejo, kaj da naj se stori. Pričakovati je, da Poljaki s kako izjavo obsodijo Lewakowskega postopanje.
Interpelacije.
Dr. Roser je v današnji seji interpeloval ministra notranjih stvarij, če vlada hoče vse storiti, da se omeji tuberkuloza pri govedih, če hoče kmete poučiti, kako škodljivo je meso tacih živalij, dalje uvesti odškodnino za konfiskovauo meso bolnih živalij in pa uvesti zavarovanje živine. Govornik je pojasnoval nevarnost, da se prenese tuberkuloza z živine na ljudi, posebno če se rabi mleko bolnih krav.
Na interpelacijo Lan^a in tovarišev zastran postopanja okrajnega glavarja v Pilgramu je odgovoril minister, da izimši jednega slučaja se stvar ni mogla preiskavati, ker je bila interpelacija presplošna. Tisti slučaj je minister obširno pojasnil in dokazoval pravilno postopanje glavarjevo. Nekatere stvari v interpelaciji so pa neresnične. Tako se okrajni glavar ni
branil predložiti rekurzov strank višjim instancam. — Na interpelacijo ravno tega poslanca, da okr. glavar v Miihlhausenu nepravilno postopa proti ta-mošnjemu „Sokolu", je odgovoril minister, da je glavarjevo postopanje bilo popolnoma pravilno in v zakonih utemeljeno.
Na interpelacijo FUrnkrancovo je odgovoril minister, da se je uvažanje in prodajanje stvarij za izdelovanje umetnega vina neke tvrdke v Budimpešti že prepovedalo, ker se je najvišji zdravstveni svet izrekel, da so zdravju škodljive.
Kazenski zakon.
Danes so le rabinec Bloch, Pernerstorfer in pa pravosodni minister govorili. Prvi je pred vsem le napadal antisemite in hvalil Žide ter za poslednje zahteval večje varstvo. Spodtikal se je nad tem, da je dr. Pattai zahteval, da bi se prepovedalo klanje živine na način, kakor je pri Židih v navadi, ker se živina preveč muči. Ce je protisemitom za odpravo mučenja živine, naj predlagajo, da se odpravi lov.
Pernerstorfer"je proti načrtu kazenskega zakona, ker je v njem smrtna kazen in pa ker je sestavljen le v prid premožnejšim ljudskim razredom. Posebno se mu zde nekateri paragrafi preveč raztegljivi ter bi se dali preveč porabiti proti soci-jalnim demokratom.
Minister je pobijal v svojem govoru razne ugovore proti predlogi.
Potem se je seja zaključila. Jutri je zopet seja.
Liberalizem — socijalizem — anarhizem
(Govoril g. dr. Ign. Žitnik na osnovalnem shodu v Kamniku.)
(Konec.)
b) V političnem oziru hočejo socijalni demokratje republiko Oni tako sklepajo : „Vi liberalci
učite, da je človek sam svoj gospod, da ljudstva volja bodi zakon. Dobro, a kdo je ljudstvo? Ne vi s svojimi kapitatisti, temveč delavski stanovi, ki vse živ4, za vse delajo. Zato zahtevamo občno volilno pravico za moške in ženske, ljudstvo samo naj si daje zakone ter jih tudi prenareja." — Torej soc. demokratje hočejo isto izvesti v politiki, kar liberalci učd v teoriji. „Ljudska volja", „ljudski glas", to je le prazna beseda ali fraza iz ust lažiliberalca, kajti liberalec v slabem pomenu besede — in taki so skoraj povsod — le sami sebe štejejo za narod, sami sebi priznavajo oblast, sami hočejo vladati, v svojih rokah hočejo imeti državne vajeti, to je, oni c e n -t r a 1 i z u j e j o , podržavljajo , uniformujejo, vse v večjo čast in slavo svojo, češ, mi smo država, in ta država je naš bog. In isto, samo v večji meri hočejo socijalni demokratje. Vsem je geslo : Kdor ima večino, ta ima oblast, kdor ima oblast, ta vlada in kraljuje. A ljudska volja se preminja, po vet/u obrača svoj plašč, in vsled tega se menjajo tudi večine in ž njimi vlade. Odtod vedna prememba zakonov. Liebknecbt je priznal, da se zakoni vsak dan morejo 24krat premeniti, če je treba. Kako spoštovanje more imeti ljudstvo do takih zakonov? Modrijan Sokrat je rekel: Tak zakon je kakor nos iz voska, katerega lahko obrneš na levo ali na desno, gori ali doli, kakor ravno hočeš izraziti svoj obraz I Liberalci hočejo civilni zakon, poroko pred županom, soc. demokratje pa prosto ženitev in ločitev zakona. Bavarski soc. demokrat Vollmar uči: „Prosta ljubezen je zdravilo za državno gnilobo !"
e) Poglejmo na gospodarsko polje. Tu so si liberalci in soc. demokratje posebno v laseh. Učenec lasa učenika. Liberalizem uči: država je bog; soc. demokrat dostavlja: mi, delavski stanovi sestavljamo in vzdržujemo državo, torej tem z vašim denarjem in imetjem, država je jedini lastnik, ona naj gradi
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LX1II.
Gojila sva upanje, — ki se nama je tudi izpolnilo, — da se bova lahko umela, ako prav bolj tiho govoriva in da bodo včasih prišle usmiljene straže, ki se bodo delale, kakor bi ne slišale najinega pogovarjanja. Z vajo privadila sva se tako tiho govoriti, da sva se midva pač umela, drugi pa ali niso ničesar slišali ali pa se jim je zdelo samo, a gotovega niso vedeli. Vender se je včasih pripetilo, da sva imela poslušalce boljših ušes ali pa da sva pozabila, govoriti previdnim glasom. Potom pa je zopet vdrihalo vpitje in suvanje na duri in kar je bilo še huje — Schiller in oskrbnik sta se jezila.
Počasi popolnila sva vse previdnosti, lo je govorila sva bolj v gotovih četrtih ure nego v druzih, bolj, kader so bile take straže, nego kader so bile drugo in vedno kaj lihim glasom. Bodisi, da je bila vrlina najine umetnost', bodisi, da je bila nekaka prizanesljivost, ki se je bila vkoreni-nila, temu vzrok, nazadnje sva vsak dan lahko •mnogo razgovarjala se, ne da bi bil še kdaj kak predstojnik kaj godrnjal.
h
L,
l h (
">rx
Sklenila sva iskreno prijateljstvo. On mi je pripovedoval svoje življenje, jaz pa njemu svoje; težnje in tolažbe enega postale so težnje in težave druzega. Oh, v kako tolažbo bila sva drug druze-mu! Kolikokrat je šel po neprespanej noči vsakdo izmed naju zjutraj k oknu in pozdravivši prijatelja, slišal mile besede, čutil v srcu, kako se lajša žalost, kako raste pogum! Drug je bil prepričan, da je koristen drugemu in ta gotovost vzbujevala je neko sladko skušanje v ljubežnjivem mišljenji in ono zadovoljnost, kojo občuti človek tudi v nesreči, ako more pomagati svojemu bližnjemu.
Vsak razgovor zapustil je potrebo nadaljevanja, pojasnil; bilo je živo, neprenehljivo vzpodbujanje, umevanja, spomina domišljije, srca.
Začetkoma spominjal sem se Julijana ter nisem zaupal stanovitnosti novega svojega prijatelja. Mislil sem si: do sedaj še nisva naletela na različne misli, en dan ali drugi je mogoče, da mu ne dopadem v kakej zadevi, potem pa se mi bo odtegnil.
Ta sum pa je kmalu prešel. Najini nazori bili so v vsih glavnih vprašanjih enaki. S plemenitim srcem, plamtečim vzvišenim nazorom, kojih ni bila strla nesreča, zjedinjeval je najčistejšo in najpopolnejšo vero v krščanstvo, mej tem ko ta nekoliko časa sem v meni ni bila prav trdna in se mi je včasih zdela, da je vsahnela popolnoma.
h
Oroboni zavračal je moje dvome z izvrstnimi razlogi in veliko ljubeznijo; čutil sem, da ima on prav in sem mu tudi pritrjeval, a dvomi so se vračali. To se pripeti vsakemu, kdor nima evangelijev v srcu, vsakemu, kdor sovraži druge, samega sebe pa povišuje. Razum vidi za hip resnico, a kakor hitro mu ne dopade, takoj ne veruje več vanjo in se trudi, najti jo kje drugje.
Oroboni bil je pravi mož, ki je znal obračati mojo pozornost razlogom, koje ima človek, biti od-pustljivim nasproti neprijateljem. O nobenem človeku, kterega sem sovražil, mu nisem govoril, ne da bi se on ne potegnil zanj in ga ne branil, in sicer ne s samimi besedami, ampak tudi z izgledi. Mnogo jih je bilo, ki so mu škodovali. Žalosten je bil tega, a odpustil je vsem in ako je mogel povedati mi kako pohvalno črtico o tem ali onem izmed njih, storil je to rad.
Razburjenost, v kojej sem bil od svoje obsodbe sčm, in ki me je bila odtujila veri, trujala je še nekaj tednov, potem pa je izginila popolnoma. Krepost Orobonijeva mi je bila naredila. Trud6 se, pridobiti si enako krepost, prišel sem vsaj na njegovo pot. Tedaj pa sem zopet lahko verno molil in mogel sem živeti, ne da bi koga sovražil; dvomi o veri so sc izgubljali. Kjer je vera in ljubezen, tam je Bog.
tovarne, ona naj vsem jednako deli kruh in obleko. In to je glavna točka v programu soc. demokratov. Liberalizem je že skoraj slekel iz kože delavca, obrtnika in kmeta, a soc. demokratje hočejo imeti sužnje novodobne države. Oni zahtevajo pravico do dela ! Dobro, ali pa hočejo delati lenuhi in potepuhi? Bebel odgovarja: Kdor ne bo delal, ne bo jedel. Posl. Richter mu je odgovoril: V naši državi bodo same tovarne in — kaznilnice I
In če vprašamo soc. demokrate: Kako hočete vse ljudi spraviti pod jeden klobuk ? Oui odgovarjajo : S silo I »Wir haben lang genug geliebt und wollen endlich hassen."
Ali razumete te besede?
3. Anarhizem izvaja do konca, kar učita liberalizem in soc. demokratizem.
a)	Anarhist ne pozna nobenega Boga, nobenega višjega bitja, on je zverina v človeški podobi. Imel sem priliko že večkrat slučajno in v svojem poslu občevati s takimi ljudmi , tudi čitati njihove li->te, zato smem trditi, da ti unuki brezverskega liberalizma nimajo v srcu svojem druzega čustva , kakor sovraštvo do Boga in vsake oblasti. Z dinamitom in bodalom hočejo spraviti s pota vsakega, ki ne prisega na njihovo zastavo. Anarhist pravi: »Ce po nauku liberalizma ni živega Boga in če so socijalisti istih mislij , zakaj bi mi nenravnosti (razuzdanega življenja) ne postavili na tron, od koder ste vi vrgli Boga ?" In ta nauk anarhisti naravnost uče v svojih listih, katerih imajo na vsem svetu sedaj 63 (13 italijanskih, 11 francoskih, 10 nemških, 11 španskih, 5 čeških, in sicer 2 v Ameriki, 3 v Avstriji, 6 angleških, 1 poljski itd.)
b)	V politiki hodijo anarhisti po sledi liberalizma , toda gredo še dalje, do skrajnosti. Kakor omenjeno, je liberalizem odstavil Boga od vlade ter voljo ljudsko proglasil za edino podlago zakonom in avtoriteti; moč naj odločuje, večina v parlamentu naj vlada. Tako n. pr. je mej drugimi delal knez Bismarck , dokler mu ni zašlo solnce cesarske milosti. Socijalni demokrat je s to napravo zadovoljen, vendar zahteva politične pravice tudi za delavske stanove, nekateri soc. demokratje celo samo za delavce, češ, drugi stanovi so le trotje v človeški drtržbi. Z občno volilno pravico za moške in ženske hočejo dobiti večiue v zbornicah in potem preosno-vati ves svet po svojem kopitu: razdeliti imetje na jednaka dele ter podržaviti vso trgovino, obrt in prometna sredstva, itd. Anarhist pa pravi: »Vi liberalci trdite, da ni Boga in je človek sam svoj gospod. Dobro, čemu pa bi mi polušali svetno gospodo; čemu so vladarji, čemu zbornice, ki so nasilstvo večine nad manjšino. Mi, pravijo anarhisti, hočemo najširše, to je , občno glasovanje; zakonov mi nočemo, vsakdo naj dela in živi, kakor kdo hoče. Torej proč z vladarji, proč s parlamenti I" Tako so govorili, tako sklenili n. pr. 1. 1893 v Cirihu. Ali ste brali v francoskih dinamitardih, ruskih nihilistih? Znani Bakuniu je pisal naravnost: Uničimo vsakega, ki se ustavlja našim zahtevam !
c)	Poglejmo še , kaj hočejo anarhisti v gospodarstvu. Liberalizem je uničil s konkurenco ceno in čast dela. Soc. demokrat sicer daje čast delu, toda delo mu je breme, katero se mora zmanjšati do najnižje mere. Zato zahtevajo osemurno delo, in če to dosežejo, zahtevali bodo šestumo, češ, delati morajo vsi državljani, in če vsi delajo z rokami , dovolj je nekaj ur dela na dan. Anarhisti pa gredo dalje; oni trde, da sploh nikogar človeška družba ne sme si liti, da bi moral delati. Dela naj, kedor hoče. Tako so govorili lansko leto v Cirihu , tako je pisal letos „Socijalist" : Delali ne bodemo nič, mesto vode bodemo pili burguudca, mesto krompirja jeli ananas. Uživati hočemo veselje na svetu , skratka mi hočemo nebesa tukaj na zemlji. — Jaz privoščim vsakemu srečno, dobro življenje, toda vprašam : ali živimo v raju, ali je mogoče jelo in pilo brez dela? Ali so ljudje angelji?
In sedaj, ko liberalci vseh narodov vidijo, kak sad rode njihovi nauki, hočejo zatajiti svoje otroke. Toda Marx, Eugels, Lassalle in Bebel ponavljali so mnogokrat v |asnosti: Mi smo učenci liberalnih modrijanov, mi hočemo le v življenju izvesti to, kar vi učite v šolah.
In v Bruselju so anarhisti povedali v obraz socijalnim demokratom: „Mi smo kri od vaše krvi, kar hočete vi doseči na polovico in počasi, to hočemo mi do cela in s silo".
To je v kratkih besedah zgodoviua in nauk liberalizma, socijalizma in anarhizma. — Rodil se je ta rod iz ateizma (brezverstva). Zastonj se tru-
dijo, ki hočejo s silo zatreti te ideje, z vojaki uničiti anarhiste v »bluzah". Ne, vir se mora zamašiti, iz kojega prihaja ta socijalna povodenj. In ta vir so krivi nauki liberalizma, življenje brez Kristusa. Dokler bodo »anarhisti v črnih frakih in cilindrih" učili na višjih in srednjih šolah, dokler bodo boga-tajci sedeli na ministerskih sedežih, kakor je to v nekaterih državah, tako dolgo se bode množilo število soc. demokratov in anarhistov. Povrat k Bogu, h Kristusu in njegovim naukom, to je prvi pogoj če hočemo, da bode kdaj bolje iu ne še slabše.
Nemški cesar Viljem I. je rekel nekoč svojim svetovalcem: »Glejte, da ohranite vero mojemu ljudstvu". A mi smemo in moramo obrniti te besede tako: »Glejte, da ohranite vero med gosp8do, med onimi, ki narodom narekujejo zakone".
Zato naš boj za verske šole, zato naše prošnje, da volite krščanske može, ki imajo um za dobro stvar in srce za naše potrebe.
Slavni Washington je rekel ob postanku se-vero-ameriških držav: BVera in mor&la (nravnost) sta podlaga človeški družbi. Oui ni prijatelj domovine, ki izpodkapa ta dva stebra. Pamet in izkušnja učita, da je mordla (pošteno življenje) brez vere nemogoča. Vera je fundament državi. Hrabri, dobri, pošteni narodi zagotavljajo državi prihodnjost".
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. novembra.
Zjedinjena levica je ob začetku koalicije že bila pomnožila svoje načelstvo s 3 na 6 članov, sedaj se pa govori, da jih misli pomnožiti na devet. Tedaj se je govorilo, da se število članov načelstva mora pomnožiti, ker Plenerja jeden sam ne more nadomestiti, sedaj se pa govori zcpet o preobilici dela. Nam se pa dozdeva, da to mora imeti kak drugi vzrok. V klubu se prikazuje nesloga. Nekateri vplivni člani niso zadovoljni, da so jih prezrli pri volitvi načelstva in se sploh čutijo prezirane. Ker pa vsak teh članov ima nekaj pristašev, se levičarji bojč, da bi kateri ne izstopil. Zato jih pa mislijo spraviti v načelstvo. Da ni popolne jedinosti v klubu, se je pokazalo pri posvetovanjih o istrskem vprašanju. Nekateri so kar hoteli, da levica takoj v opozicijo stopi, če vlada ne odjenja, drugi so pa stvari malo hladnokrvnejše presojevali.
Volilna reforma. Posvetovanja mej zastopniki koalicijskih klubov in vlade o volilni reformi dosedaj niso imeli še druzega vspeha, da se je odstranil Hohenwartov predlog in vsi drugi predlogi o razširjenju volilne pravice odklonili. Le v tem so sedaj vsi jedini, da se mora sestaviti nov načrt zakona, toda nobeden ne ve, na kakšni podlagi. Sploh je vedno manj upanja, da bi se doseglo kako sporazumljenje. Levičarji so se dolgo nadejali, da bode obveljal vladni predlog in se osnuje posebna kurija za delavce, ali zadel je ta predlog na odločen upor Poljakov in pa konservativnega kluba. Drugim predlogom, kateri zahtevajo tudi pravičnejšo razdelitev mandatov, se pa upira levica, ki se boji za svoj vpliv. Prav nič se ue inore vedeti, če bodo ta posvetovanja imela kak vspeh.
Proticerkvene predloge na Ogerskem. V odseku gospodske zbornice se nista tako gladko vsprejeli predlogi o ravnopravnosti Židov in pa o prostem bogoslužju, kakor bi kedo sodil po vladnih poročilih. Posebno o zakonu o svobodnem bogoslužju ugovarjali so celo nekateri liberalni magnatje. Grof Aladar Audrassi je ponovil svoj predlog, da se izpusti odstavek o brezverstvu. Vecz»-y jo pa opozoril na važnost prisege v javnem življenju. Brez prisege ne morejo izhajati pri sodniščih, priseči morajo uradniki in ministri, da celo vladar. Prisega pa ima kak pomen le, ako se opira na kako določeno vero. Argumenti tega govornika so bili tako tehtni, da se je zastonj trudil minister, da bi jih ovrgel. Pa tudi mnogi drugi govorniki so odločno pobijali vladno podlogo. Upati je, da pri drugem branju zbornica zopet ti predlogi odkloni.
Rusija. Princesinja Alice je v soboto v kapeli carske palače v Livadiji prestopila v pravoslavje in dobila ime Aleksandra Teodorovna in naslov „blagovernaja velikaja knjaginja". Pri tej slovesnosti bili so car Nikolaj, carica vdova, veliki knezi in velike kneginje. Prestop njen se je narodu naznanil v posebnem manifestu. Kdaj bode poroka, pa sedaj še ni določeno. Ce ne bode ta mesec, se bode odložila do januvarija, ter v adventu tudi v pravoslavni cerkvi ženitovanja niso dovoljena. — Manifest novega carja je napravil dober vtis, ker se v njem ne na-
glaša samo dejanje, kakor se je v manifestu carja Aleksandra III. Celo Poljaki upajo, da pod vlado novega carja za-nje pridejo boljši časi.
Manifest ruskega carja je tako nejasen, da nikdo ne more iz njega posneti, kaka pota bode hodil. Zato ga pa razni listi različno tolmačijo. Nekateri iz njega sklepajo, da se bode car trdno držal absolutizma, kar zahteva od podložnikov neomejeno udanost, drugi pa že sanjajo, da se vpelje ustava, ker se v vsem manifestu beseda »samodršUo" ne naglaša. Nekateri hočejo iz tega, da se v manifestu., posabe omenjati Poljska in Finska, sklepati, da novi car hoče tema deželama podeliti nekako samoupravo. Vse to so pač samo ugibanja. Kake zanesljive podlage nima ne to, ne ono mnenje. V kratkem se bode že stvar pojasnila, kajti novi car bode moral izbrati druge svetovalce, če ne bode hodil po potu svojega očeta._
Razgled po slovanskem svetu.
Nadškof dr. Stadler o zedinjenju grško-iztočne cerkve s katoliško.
Kakor se »Katol. Listu" iz Sarajeva poroča, razposlal je nadškof dr. Stadler vsem škofom grškoiztočne vere prav prijazen dopis, kateremu je priložil papeževo encikliko o zedinjenju grškoiztočne cerkve s katoliško. V tem pismu je razodel nadškof svoje nazore o tem zedinjenju, ter je ob enem pozval grškoiztočne metropolite, da se tudi oni izjavijo o tej zadevi ter stavijo shodne predloge v to svrho. Da se more o sporazumljenju točneje razpravljati povabil je nadškof dr. Stadler vse grškoiztočne škofe na sestanek ter jih prosi, da označijo sami čas in kraj zato. Nadškof dr. Stadler omenja v svojem pismu, da se morajo tudi v verskih vprašanjih točno razločevati bitne in nebitne stvari. Kristus je dozvolil, ko je svojo cerkev utemeljil za vse narode, da naj odgovarjajo cerkveni zakoui najrazličnejim svojstvom in šegam narodov; zatoraj nahajamo tudi v iztočnej, kakor tudi v rimskej cerkvi različne obrede, ki pa edinstva cerkve ne motijo. Zedinjenje obeh cerkev je tudi ena glavnih nalog nadškofovih, pa se more po tem tudi vse njegovo dosedanje ravnanje presojevati; da ni posebno pri podeljevanju dobrot nikdar gledal na versko razliko dotičnika, in da je ravno v obrambi krščanske vere največ grškoiztočnim pomagal, morda več, nego to sami mislijo. Nadškof prosi Boga, da bi blagoslovil to delo zedinjenja, za katero je pripraven žrtvovati tudi svoje življenje, da bi se namreč čim preje izvršilo.
Novo gledališče; nova gimnazija iu realka.
Iz Zagreba.
Kako hitro se pri nas zida, je najbolji dokaz novo gledališče. Meseca maja so je začeli zidati, in zdaj se že pokriva. Spomladi pa se bode delo nadaljevalo in v jeseni se že odpre. Zdaj se vidi, kako niso imeli prav oni, ki so bili proti sedanjemu gradi-lišču; gotovo se ne bi bilo novo gledališče nikjer tako lepo ujemalo z okolico, kakor na vseučiliščnem trgu, kjer ga obdajajo lepe palače , a vrh tega je trg še tako velik , da se bode mogel urediti okoli gledališča lep perivoj. Brez dvojbe bode ravno ta trg sčasoma morda najlepši, če se izvede osnova o novem velikem perivoju do botaničnega vrta.
Drugo monumentalno poslopje pa se je začelo zidati to jesen. To je namreč nova gimnazija in realka. Gimnazija pride morda še letos pod streho, realka pa še le drugo leto. Zgradba bode zidana po vseh zahtevah šolske higijene ter bode imela spredaj lep perivoj, v sredini pa igrališče in telovadnico. Znamenita bode tudi dvorana, kjer bode postavljena zbirka staroklasičnih umotvorov, kateri bodo stali, kakor se trdi, do 40.000 gld. Stroški za vso zgradbo so proračunani do 500 000 gld. Po našem mnenju je ta svota za naše odnošaje za šolska poslopja prevelika. Res je, da potrebujeta gimnazija iu realka novo zgradbo, ali le ta bi se dala urediti tudi z ma-njimi stroški. Seveda bi moralo biti poslopje bolj pri-prosto zidano, pa za to bi vse eno odgovarjalo svrhi, morda še bolje nego sijajne palače, ki jih zidamo za našo mladež. Krepostna odgoja in temeljito znanje se more steči tudi v priprostih prostorih , kar nam dokazujejo naši stari zavodi, pri katerih se ni gledalo na zunanji sijaj, marveč na dober napredek mladeži
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. novembra.
(Shod zaupnih mož.) Izjava slovenskih štajerskih deželnih in državuih poslancev je neprijetno zadela
glasilo narodno-napredne stranke. Sinočni »Narod" namreč pravi, da ni res, „da sklicuje shod zaupnih mož narodno-napredna stranka, nego sklicuje ga osnovalni odbor, kateri ne sestoja iz pristašev narodno-napredne stranke, nego iz rodoljubov, ki so se zjedinili v ta namen, ne glede na to, h koji stranki ali frakciji so dosedaj pripadali". — Temu nasproti moramo povdariti, da nam ni znano, da bi bil kedo drug v osnovalnem odboru, kakor narodni naprednjaki, vsaj poziv, s katerim so vabili ua pripravljalno posvetovanje na večer pred Vsemi sveti so podpisali gg. L. Svetec, dr. Bleivveis, dr. Ferjančič in dr. Tavčar, torej sami pristni narodni naprednjaki. — Poleg tega omenimo, da konservativna stranka naša ni dobila nobenega povabila, torej je že a priori izključena. Zato smo mi že precej začetkoma omenili, da bo to shod zaupnih mož narodno-napredne stranke. Zanimivo je pri glasilu narodno-napredne stranke v tem slučaju to, da strahopetno zakriva in zatajuje svojo narodno-napredno zastavo, ter se skriva za varnejšim osnovalnim odborom, ki se pred slovenskim svetom zavija v skrivnostno meglo.
(»Rimski Katolik" ) Došel nam je IV. zvezek letošnjega »Rimskega Katolika" z raznovrstno zanimivo in temeljito obravnavano tvarino. Kakor vsako, tako tudi to številko iskreno priporočamo slovenskim razumn kom; boljšega berila bi jim pač ne mogli svetovati.
(Imenovanje.) G. Fr. Ivane t ič, vojaški kapelan I. vrste v Celovcu, imenovan je za vojaškega kurata I vrste v Inomostu.
(Skušnja v kmetijski šoli na Grmu.) 30. okt. t. 1. vršila se je preskušnja na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu v navzočnosti g. dež. odbornika dr. Vošnjaka, g. poslanca Višnikarja, gosp. okraj, glavarja novomeškega in več drugih gospodov raznih stanov, le kmetskih poslušacev smo pogrešali — videli smo samo enega. — Kmetje naj si ogledajo šolo o raznih prilikah, posebno o pre-skušnjah, potem se bodo otresli raznih predsodkov, katere imajo morebiti zdaj do tega zavoda. Učenci so odgovarjali v obče prav dobro na razna vprašanja iz kmetijstva, sadjarstva in vinarstva. Videli smo, da so se učenci kot tudi gg. učitelji veliko trudili, da so dosegli tak vspeh. Izmed 22 učencev je bilo šest odlikašev, vsi drugi razun dveh so dobili prvi red. Prihodnje leto bo šola štela precej več učencev. Zavod napreduje vsestransko — da bi se le naši kmetje bolje posluževali te prekoristne dež. naprave! Naj bi pozabili ono staro pesem, ki pravi: — Tak' so naši stari delali, — Pak so vsega dosti imali. — Ta pesem za dauašnje čase več ne velja.
(Z Gorenjskega.) Po vsega priznanja vrednem zanimanju in požrtovalnosti g. župnika J. Košmelj-a dobila je v renezanskem slogu stavljena farna cerkev v Begunjah na Gorenjskem letos novo slikarijo na presno v svetišču na prostoru pred slavolokom in deloma tudi v ostali ladiji, toraj delo precejšnega obsega v prostorni cerkvi. Popis in kritično obsodbo tega dele, katero je izvršil g. M. Bradaška iz Kranja, mi opustimo, svetujemo pa, da si ga ogleda, komur je mogoče, posebno tisti, ki nameravajo cerkve s slikarijo olepšati, ker se na izvršenih delih najboljše spozna, v koliko je bil izvrševalec kos svojej nalogi, da se vrline dela vpoštevajo, nedostatki pa, ki bi se utegnili nahajati, ložje odstranijo. Želeti je, da nam je vsako na novo izvršeno delo šola v dosego boljšega; ker le na ta način, ne že s toliko navadnim hvalisanjem, pridemo na bolj« pri nas v cerkveno-umetnostni stroki. Tudi dve na steklo slikani podobi ss. bratov Ciril in Metoda cd tirolske firme spopolnujeta izvršeno olepšavo v svetišču.
(Iz Radeč,) 5. novembra. Vsled med mladino razširjajoče se davice se je po ukazu c. kr. okrajnega šolskega sveta krškega pred dobrim teduom tukajšnja šola zaprla. Upamo pa, da bode bolezen kmalu toliko pojenjala, da se bode zopet lahko pričelo s poukom. — Sv. Martina sejem, ki j« izmed vseh celega leta najbolj živahen, letos ne bode v ponedeljek po sv. Martinu, kakor običajno, ampak prej to soboto, namreč dne 10. t. m. — Pri našem mostu so za ponočni čas pred nedavnim napravili zatvoruice, ki pa zdaj še ne služijo, ker se je vsled slabe testave mašinerija, po kateri ne j bi se kar iz lesene mostuinarjeve kolibe odpirale in zapirale, takoj pokvarila. Ceste k mostu so zdaj na obeh straneh Save vendar jedenkrat dogotovljene.
(S Planine na Vipavskem) dne 5. novembra. Bliža se sv. Martin, čas o katerem Dolenjci vino krstijo; mi Vipavci je še prej. Kaplja letošnja je
res poštena, en kozarec je za dva lanska. Zato ue sme biti kupcu žal, če nekoliko več denarja šteje. Cena se vrti okoli 18 gld. hekto. Kedor ima dober jezik in pošten denar, ga dobi morda tudi ceneje. Cujemo, da se vino pridno izvaža čez Hrušico iu čez Razdrto. Zato, kupci požurite se ! Sedaj se še kupi.
(Iz Preske) 4. novembra t. 1. Na današnji semenj se je prignalo goveje živine okoli 150 glav. Kupcev je bilo malo, kupčija bolj mrzla. Zivahneje gibanje je bilo okoli ovac, katere so se po jako visoki ceni prodajale.
(Iz celovške škofije.) Premeščen je č. g. kaplan Jos. Brabenec iz Kotarč v St. Urban nad Gla-negom. — C. g. A. Stres, kaplan v Pliberku, gre v Rezen, da se tam izuri v cerkveui glasbi. — V nedeljo dn6 28. okt. sta bila slovesno vmeščena na župniji č. gg. Alb. Jorger v Strassburgu in Ivan Plešučnik v Beljaku. — V ženskem samostanu v Kazazah ob Celovcu je umrla dne 3. t. m. č. m. Augustina Erz, stara 28 let.
(Pobiranje vžitnine) C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko daje na splošno znanje, da se bode pobiranje vžitnine od viua, vinskega in sadnega mošta in od mesa v zakupnih okrajih Brdo, Kamnik, Vrhnika, Litija, Rateče, Krško , Kostanjevica, Trebnje, Zatičina, Kočevje in Idrija za leto 1895 in pogojno tudi za leti 1896 iu 1897 na javni dražbi po sledečih določbah v zakup dalo. Zakupni okraji se strinjajo glede okoliša z davčnimi okraji istega imeua. Izklicna cena za leto 1895, oziroma za leto 1896, kakor tudi za leto 1897, iznaša za zakupni okraj : Brdo 6.100 gld., Kamnik 14.800 gld., Vrhnika 7800 gld., Litija 15.000 gld., Rateče 5100 gld., Krško 8900 gld., Kostanjevica 4800 gld., Trebnje 2100 gld., Zatičina 4400 gld., Kočevje 11.800 gld., Idrija 14.200 gld. Draž-bena obravnava se bode vršila dne 24. novembra 1894. 1. ob 10. uri predpoludnem pri c kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani in se bode tedaj zakup za vsak zgoraj imenovani zakupni okraj posebej izklicaval.
(V posesti »kranjskih Židov") je tudi senožeška pivarna, kar je sicer še malo znana stvar. Zelo sem se začudil, piše nam prijatelj, ko pri neki priliki v Senožeče zaidem in zvem, da pijem pivo Žida Lieb-manna (1). Gostilničar je zavoljo te opazke gotovo vsaj dva vrčka manj stočil, ker moj želodec kar noče prebavljati, kar je z Židom v kaki dotiki. Firma je: »R Liebmann". R. pomenja Regina, ker je židovi soprogi tako ime. Čudno, da je na njo, dasi on še živi. No, pa razlaga menda tudi ne bode težka. Pi-varno je vlansko leto kupil. Posebnih zanimivostij (židovskih) nisem zvedel o njem, ker je vse v nekako meglo zavito. Morda je jeden izmed redkih poštenih Židov, ker ljudje se bolj pritožujejo čez domače slovenske liberalne kršfauske žide-oderuhe, kot čeznj. Zdravilo: Senožečani. ustanovite Raifteissenovo hranilnico!
(Iz Celovca) se poroča, da so minoli petek na vojaškem vežnališču našli 16 dinamitnih patron.
(Darila.) Deželna vlada kranjska je priznala darila v zuesku 26 gld. 25 kr. Janezu Skubicu iz Lukovice. ki je 16. avgusta t. 1. rešil iz ognja petletnega Antona Kramarja ; Tomažu Krivcu iz Ljubljane, ki je 8. oktobra t. 1. rešil iz vode vojaka Fr. Kuhana; Fr. Jami iz Ljubljane, ki je 8. okt. rešil iz vode štiriletnega Karola Vojsko.
(Cerkveni rop.) V farno cerkev v St. Andražu na Koroškem so vlomili po noči od 26. do 27. okt. tatovi in izpraznili dva nabiralnika. Drugo so pustili pri miru. Ali je to tudi znamenje »napredujoče" naše dobe, da se cerkveni ropi, tatvine itd vedno hujše množe?
(Nesreča.) Dve deklici posestuika Fr. Piruarja iz St. Jurja pri Mirnipeči sta 30. oktobra pasli na polju živino. V tovaršiji s sosedovo pastarico sta naredili ogenj , pri katerem se je mlajši deklici unela obleka. Deklica je vsled opeklin še isti dan umrla.
(Pri občinski volitvi) v Koroški Beli je bil županom izvoljen A. Soklič; svetovalca sta J. Kobal in V. Lipovec.
(Papež Leon XIII. posestnik v Trstu.) Tržaško sodišče je te dni na ime Leona XIII. prepisalo dve hiši v Via commerciale, katere je sv. Očetu zapustil pokojni grof Ginzel kot Petrov novčič.
(Dijak s sivo brado.) Na medicinsko fakulteto dunajskega vseučilišča se je vpisal mož, kateri ,ie za polovico stoletja starejši nego njegovi tovariši. Stari dijak je vpokojeni ministerijalui svetnik dr. Vincenc pl. Helm, kateri se hoče kakor redni siu-
šatelj naučiti vse mediciuske vede in svoje dni postati praktični zdravnik na Dunaju. Se enkrat hoče preživeti prijetna dijaška leta, katera so mu po preteku 50 let še vedno v prijetnem spominu. Mladi tovariši so ga pred vseučiliščem živahno pozdravili. Stari dvorni svetnik se jim je zahvalil in rekel: »Ako bode dobro šlo in ostanem živ, bom v 5 letih doctor medicine in praktični zdravnik".
Društva,
(Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaju) ima v soboto 10. nov. t. I. v L. Mitzkovi restavraciji »zum alten Schottenthor" I. Sehottengasse 7, občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika, 2. poučilo tajnikovo, 3. poročilo blagajnikovo, 4. poročilo pregledovalcev, 5. volitve, 6. slučajni predlogi. Začetek točno ob sedmih zvečer. — Potem sledi zabavui večer slovenskega kluba s sledečim vsporedom: 1. Goudard: »Koncertni valček", igra na glasoviru gospica Adela Jarnnikova, 2. Volarič: »Kvišku bratje", 3. A. Vavpotič: »Da me ljubiš", 4. Dr. B. Ipavec. »Domovini", 5. A. Vavpotič: a) »Tvoj spomin", b) »Tolažba" — besede Pavline Pajkove, poje gdsp ca Adela Jarnnikova, 6. D Jenko: »Strunam*, 7. Kocijančič: »Venec Slovenskih narodnih pesni", 8. M. Vilhar: »Po jezeru". 9. Dr. A. Ipavec: »Slovenec sem". Sodeluje A. Vavpotičev kvintet. — Pristop imajo samo povabljenci.
Narodno gospodarstvo.
„Pepinjera" v Krškem.
Krško, dne 30. sept.
Odboru »pepinjere" v Krškem so došla pisma, v katerih se izraža dvom , da bi se mogle prodati vse predelane trte. Nsj govore številke :
Sodni okraj Krški ima 1.387 ha vinogradov; ker gre ua vsak ha 19.000 trt, potreba je samo za sodni okraj Krški 13,870.000 trt. Ako bi torej pridelala pepinjera vsako leto 100.000 trt, imela bi samo za sodni okraj Krški 138 let dela. Pepinjera pa bode razširila svoje delovanje tudi na okraje izven Krškega, in tudi izven Kranjske dežele. Ni se torej bati, da bi se tako hitro ustavilo razpečavanje trt.
Krški politični okraj s 4.521 ha vinogradov potrebuje 45,210.000 trt; Kraujsko s 11.631 ha vinogradov 116,310.000 trt; Štajersko s 34.056 ha vinogradov 340,560.000 trt; cela Avstrija s 251.599 ha vinogradov 2.514,990.000 trt.
Ako bi se toraj ustanovila v vsuki kronovini vsaj jedna pepinjera, v nekaterih tudi več. recimo v Avstriji 25, in bi pridelala vsaka pepinjera na leto 1,000.000 trt, bi vse pepinjere pridelale še lev 100 letih trte so za celo Avstrijo. Razvidno je torej, da imajo pepinjere prihodnost, iu da je še prostora za veliko takih zadrug in zasebnih pepinjer. Razvidno je pa tudi, da bodo pepinjere v narodno-gospodar-skem obziru velikega pomena; ker le s tem, da bodejo posestniki lahko dobivali cepljene ameriške trte, in sicer najboljše evropejske vrste, cepljene na najboljše podloge, ubranili se bodemo preteče nezgode.
Zadružni deleži so tako majhni, da je mogoče vsakemu pristopiti zadrugi.
Telegrami.
Smrt ruskega carja.
Sredec, 6. novembra. Griers jo odgovoril na brzojavko, katero je odposlal bolgarski ministerski predsednik v imenu vlade iti sobranja.
Peterburg, 6. novembra. „Pravitelj-stveni Vjestnik" objavlja odgovore carja Nikolaja na brzojavki senata iu svete sinode. Senatu je odgovoril, da je prepričan, da ga bode podpiral na potu, kateri je pokazal njegov oče v službi domovine, iu v odgovoru na sinodo pravi, da bode kakor oče njegov vse moči posvetil domovini in pravoslavni cerkvi.
Peterburg, G. novembra. Car Nikolaj je podelil profesorju Leydenu Anin red 1. vrste.
Vojska mej Kitajci iu Japouci.
Yokohama, 6. novembra. Kitajska vojna pod poveljstvom generala Junga, katera jo ostavila Kiulen-Ceng. se je utaborila ob cesti, ki pelje v Peking, da to cesto vsekako brani. Japonci so pomikajo daljo, da napadejo Jun-govo vojno.
Tokohama, 6. nov. Japonska vojna, ki je nedavno prestopila reko Jalti, zmagovito prodira dalje. Japonci so vzeli llonglt-*
wang-chang. Kitajci so bežali v Takučan, Rayo in Holenfu. Pri Takaju je bilo 300 Kitajcev ubitih. Japoci so priplenili 55 topov, 1500 pušk in več druzih stvarij.
Tien-Tsin, 6. novembra. Princ Hung je imenovan za diktatorja. Li-Hung-Cang prevzame poveljstvo prve vojne v Luaiju. Podkralj nankingski Lin-hun-yi postane podkralj tien-tsinski. Kapitan Hanneken je dobil povelje, da sestavi novo vojno po nemškem vzoru kot jedro nove velike vojne.
Peking, 4. novembra. Kitajska vlada bi bila voljna skleniti mir proti temu, da se proglasi Koreja neodvisno in plača primerna vojna odškodnina, katero določijo vlasti. Kitajci se mislijo do zastopnikov velevlasti obrniti, da posredujejo.
Dnnaj, 6 novembra. Minister notranjih stvarij, Bacquehem, je odgovoril na interpelacijo poslanca Kichterja in tovarišev o izvrševanju živinozdravniške prakse in obveznem zavarovanju živine. V kratkem se bode zbornici poslancev predložil načrt zakona o živinozdravniški praksi, vprašanje o obveznem zavarovanju živine se pa mora še nadalje proučavati. Prešedši na dnevni red je govoril Fanderlik za nov kazenski zakon, potem se je pa vsprejel konec generalne debate. Za generalna govornika sta se izvolila proti zakonu Pacak in za zakon Pininski.
Praga, 6. novembra. Češki oddelek deželnega kulturnega sveta je izvolil drž. poslanca Doležala predsednikom. Državni poslanec je izjavil po seji, da ne prevzame volitve.
Kamnioa, 6. novembra. 800 rudarskih delavcev je ustavilo delo.
Marmaros Sziget. 6. novembra. Nad-župan je odstavil tukajšnjega župana Man-diča zaradi nerednosti.
Belgrad, G. novembra. Prof. Lubomir Klesič je imenovan učnim ministrom.
Sredec, 6. novembra. V današnji seji je naznanil ministerski predsednik, da se je car zahvalil bolgarskemu knezu, ker mu je izrekel obžalovanje povodom smrti njegovega očeta. Ministerski predsednik je izjavil, da mora Bolgarija pred vsem gojiti dobre razmere z vladarji sosednih držav, potem z vele-vlastmi vštevši Rusijo. Bolgarija pa za vre-jenje svojih mejnarodnih odnošajev ne odstopi pedi svoje zemlje , pa tudi ne žrtvuje nobene pridobljenih pravic.- Vlada ne bode dopustila, da bi se sprožilo vprašanje o novi volitvi kneza, ali da bi se klicali tuji častniki v Bolgarijo. Sebranje je potem izreklo s 134 od 159 glasov ministerskemu predsedniku zaupanje. — Skoro jednoglasno je vsprejelo načrt adrese, v katerem se izreka zaupanje v notranjo politiko.
Pariz, 6. novembra. Na francoski ulti-matum je odgovorila matlagaskarska vlada, da odjenja samo sili. Francozi ostavljajo Madagaskar. Telegraflčna zveza mej Tanarivo in Tamatavo je pretrgana.
Rim, 6. novembra. Včeraj je bilo drugo posvetovanje pod papeževim predsedstvom o zjedinjenju pravoslavne cerkve s katoliško. Peta seja bode dne 8. novembra.
Bruselj, 6. novembra. V provincijalnem svetu brabantskem so zgubili pri ožjih volitvah liberalci večino.
Umrli ho:
5. novembra. Jakob Hiršman, jetniški paznik, 61 let, Hrenove ulice 13, naduha. — Jožef Ham, mesarjev sin, 11 dni, Gruberjeve ulice 9, čeljustni krč.
V bolnišnici:
3. novembra. Terezija Bokal, gostija, 49 let, spridenje ledvic. — Marija Bobek, dekla, 45 let, jetika. — Janez Močnik, delaveo, 39 let, oedema pulm.
Tujci.
4. novembra.
Pri Slonu: Mirabelli, Kollmann, Koudelka, Grebner Sobelsohn, VVipplinger, Tobis, Mayr, Deutseh, Ktinigsberger, Grillitseh z Dunaja. — Perlan, Stadler, Dereanl iz Gradca. — Falkenau iz Prage. — Polley, Schwarz iz Trsta. — Tullinger iz Celja. — Rincon iz Blanco. — Foderl iz Heba. — Grohar iz Bitinja. — Hofbauer iz Gorenjega Grada. — Burdieh iz Metlike.
Pri Južnem kolodvoru: Alberta Frohlie iz Karlovca. — Adolf Frohlich iz Gorice. — Boekl z Jesenic.
Pri avstrijskem caru: Kunner iz Freystadt-a. — Čampa iz Trsta. — Klembas iz Radeč.
_Vremensko sporočilo.
a m Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> 2 d g
opazovanja		zrakomera v mm	toplomer, po Celziju			■g "S 5 2 °> " a
5	7. u. zjut. 2. o. pop. 9. a. iveč.	7412 740-3 7410	-0 0 100 3-2	si. vzh. brezv. si. vzh.	megla jasno n	000
Srednja temperatura 4-2' za 1-9° pod normalom.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 31. oktobra 1894.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld.	517,742.000 (+14,026.000)
„	302,957.000 (— 2,897.000)
„	188,648.000 (+18 883.000)
B	32,158.000 (+ 1,368.000)
Kovinski zaklad
Listnica
Lombard
Davku podvrženih bankovcev je v prometu za
gld. 2,044.000.
Zahvala.
576 1
Najtoplejšo zahvalo izrekamo podpisani vsem, kateri so nas tolažili ob bolezni našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata
Vladka
istotako onim, kateri so darovali ob njegovi smrti krasne vence ter vsem spremljevalcem, osobito še sošolcem pokojnikovim.
V Ljubljani, dne 6. novembra 1894.
Žalujoča rodbina Guštinova.
Eksekutivne dražbe.
Petra in Marije M a j e r 1 e iz Dola dne 28. novembra im 9. jan. v Črnomlju (ponovitev).
Petra Majerleta iz Dola zemljišče dn6 28. nov. in 9. jan. (ponovitev) v Črnomlju.
Jan. in Neže Gregorič iz Št. Jarneja dne 8. nov. v Kostanjevici.
Janeza Poženela iz Liplje zemljišče (360 gld.) dnd 21. nov. in 20. dec. v Logatcu.
Jak. Dolničarja iz Podsmreko (terjatev 4 gld.) zemljišče (650 gld.) dne 21. nov. in 12. dec. v Ljubljani.
Štef. M e ž e t a iz Verblenj (terjatev 50 gld. in 43 gld. 19 kr.) poseatvo (670 gld.) dne 24. nov. in 9. januvarija v Ljubljani.
Vikt., Amalije, Marije in Cecilije And rajne ml. Ljubljane (terjatev 50 gld.), 6-384 deležev polovice zemljišč dne 19. nov. in 24. dec. v Ljubljani.
PP" Deček
zdrav, sin poštenih katoliških starišev, kateri je dovršil vsaj dve latinski Soli ter bi imel
veselje učiti se tiskarstva, vsprejme se v Katoliški Tiskarni v Ljubljani. Natančneje poizve se v tiskarni.
Visoko c. kr. naučno ministerstvo je pričetkom tekočega šolskega leta na tukajšnji c. kr. strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek otvorilo poseben
praktiški oddelek,
v katerem se bodo bivše učenke zavoda popolnjevale v izdelovanju porabnih predmetov.
Zato se bodo v tem oddelku sprejemala naročila na cerkvena in posvetna dela, a le v toliki meri, da se doseže označeni namen.	575 3—1
Vprašanja in naročila naj se pošiljajo sedanji voditeljici novega oddelka, strokovni učiteljici Ivani Foderl (Zvez-darske ulice št. 1) ali pa podpisanemu ravnateljstvu.
C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol
v Ljubljani, dnž 4. novembra 1894.
Lekarna Trnk6ozy, Dnnaj. V.
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
C *»j<' olje.>
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld.
Dobiva se pri	563 2
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja so as <>1)i-ji( no poŠto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.
•£3-E3-E3-E3-E3-E3-£3-»
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni
v Ljubljani.
St. 10577.
574 3—1
Izpraznena je
služba okrožnega zdravnika v Litiji.
Prosilci za to službo vlofrč naj svoje pravilno podprte piošnje
do 20. novembra t. L
pri deželnem odboru kranjskem.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 3. novembra 1894.

I> u n a j s k a borza.

Dne 6. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....100	„
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	98	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	97	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1039	„
Kreditne delnice, 160 gld............385	„
London vista...........124	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	61	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........46	„
C. kr. cekini......................5	„
35	kr.
40	„
85	„
95	„
85	„ 35 „
n
75	„
30	„
H
19	B
89	„
20	„ 88	„
Dne 5. no vembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4 °/o kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
148 gld. 50 kr.			
157		25	
199			
97		30	
142		75	
129		—	
107	n	—	n
67	n	50	n
98		70	
220		—	n
165		50	
129		—	n
98	n	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	141
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld.......69
St. Gendis srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke..................24
Akcijo anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	176
Akcije Ferdinandovesev. železn., 1000gl.st.v.	3417
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	493
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	105
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	69
Montanska družba avstr. plan.....96
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	171
Papirnih rubljev 100........135
50 70 50
75 75 50
75
Nakup ln prodaja *£& vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„H EBCIJ R"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Sir Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.