34. štev.
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1901.
XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. Če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovora. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba'1. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Klerikalne dolžitve.
m.
Zadnjič smo pojasnili, kako krivično in popolnoma neosnovano je očitanje, da so slovenski naprednjaki proti veri. Šest let sta imela v deželnem zboru napredni stranki večino. Storili sta pač silno veliko za deželo in zlasti za kmeta, zoper vero in cerkev pa nista ničesar storili. Dr. Tavčar je na javnem shodu vse svoje premoženje ponudil tistemu, ki dokaže, da je dež. zbor le najmanjšo stvar sklenil, ki bi bila zoper vero, a klerikalci še odgovorili niso, ker ravno vedo, da tega ne morejo dokazati, ker vedo, da lažejo.
Ravno tako je tudi z drugimi očitanji. Le poglejmo, kako je z zvezo z Nemci, katero imajo klerikalci vedno na jeziku.
V dež. zboru imamo tri stranke: klerikalno, napredno-narodno in nemško. Nobena teh strank nima zase večino. Ako naj obvelja kak sklep, morata vsaj dve stranki skup potegniti.
Dolgo let so hodili klerikalci z Nemci roko v roki. To je bilo tedaj, ko je kleri kalce vodil še ranjki Klun. Tista zveza klerikalcev z Nemci je bila bistveno drugačna, kakor je sedanja zveza napred-njakov in Nemcev. Klerikalci so pri tisti zvezi prevzeli dolžnost, da puste vsa narodna vprašanja na strani, da ne bodo zahtevali ne slovenskih Sol, ne slovenskega uradovanja, sploh nič, kar se tiče naše slovenske narodnosti. Klerikalci so se te zveze tudi zvesto držali dolgo vrsto let. S to zvezo so si klerikalci zaslužili ime brezdomovinBke izdajalske stranke, ker so v tej zvezi prodali slovensko narodnost
Po volitvah 1.1895. so klerikalci zopet poskušali, obnoviti to zvezo. Lazili in prosjačili so okrog Nemcev, naj se združijo ž njimi, da skupno ubijejo narodno na-prodno stranko. Nemci bi se bili pač radi združili s klerikalci ali ustrašili so bo Bklepov I. katoliškega shoda. Nemci so rekli: Slovenska napredna stranka je sicer narodna in ne bo prodala svojega slovenstva, kakor so klerikalci pripravljeni to storiti, ali kar hočejo klerikalci z našo pomočjo v političnem in gospodarskem oziru izvršiti, to bi bila grozna nesreča za celo deželo. In ker so kranjski veleposestniki vender sinovi naše dežele in žele dobro vsemu prebivalstvu, niso klerikalcem hoteli pomagati in niso hoteli s klerikalci skleniti zveze.
Tedaj so pa napredni poslanci rekli Nemcem: Lejte, ravno tako, kakor vi, tako smatramo tudi mi klerikalne namene ta silno nevarne za celo deželo. Zdru-
žimo se, a le v namen, da preprečimo klerikalne naklepe in da deželo v gospodarskem oziru povzdignemo.
To je vsa zveza, ki jo je napredna stranka sklenila z Nemci. V narodnem oziru ni napredna stranka ničesar sklenila z Nemci.
Klerikalna zveza z Nemci je bila osnovana na podlagi, da se morajo narodna vprašanja odstaviti z dnevnega reda, zveza naprednjakov z Nemci pa je zasnovana v namen, onemogočiti izvršitev celi deželi in vsemu prebivalstvu pogubnih naklepov, mej tem, ko si je napredna stranka v narod nih vprašanji h ohranila popolno prostost
Narodno-napredna stranka je pa to prostost tudi izrabljala. Kdo je branil v zadnjih šestih letih slovensko narodnost? Vedno samo naprednjaki, mej tem ko so se izdajalski klerikalci vselej potuhnili.
Kar se je v dež. zboru v narodnem oziru storilo, in storilo se je jako mnogo, to je vse delo naprednjakov, kakor so naprednjaki splohvse izvojevali, kar smo doslej dosegli za sveto našo slovensko stvar. Klerikalci niso nikdar nič druzega delali, kakor ljudstvo molzli in goljufali, z našo narodnostjo pa so barantali, kakor smešni njihov kandidat bloški Drobnič s kravami, ker klerikalci slovensko narodnost zaničujejo, češ, da ljubiti svoj materni jezik, svoj narod in svojo domovino je smrtni greh.
Kaj
j so klerikalci?
(Spisal Ant. Se dej , župan v Doleh nad Idrijo.)
Dragi slovenski kmet! Obrni se nekoliko okrog sebe in poglej nekoliko mej svet! Da, videl bodeš različno ljudstvo. Nekatero ljudstvo se bo obnašalo proti tebi tako, drugo zopet tako. — Pojdi v gostilno! Ne vprašuj pred vstopom, katere stranke da jo gostilna, vstopi brez ozira na to! Ta je klerikalna, poskusi jo! Slaba in draga jedila, neotesanost, surovoBt proti tebi itd. Vstopi v drugo, narodno-napredne Btranke, kjer te sprejmejo prijazno z najboljšo postrežbo, da ti kljub temu ne bode Lreba Bkoro na posodo jemati denarja, da plačaš račun, kar se v klerikalnih gostilnah mnogokrat zgodi, in moraš vse kotičke mošnjička dobro pretreBti, da plačaš malo noslano »Župce«. — V tem se razvidi, da klerikalci nimajo nikakega sočutja b kmetom, kar je nasprotno pri narodno-napredni stranki, katera ve, kje našega
kmeta čevelj žuli, in kateri čevljar mu radovoljno k temu pomore.
Toda pustimo to, in poglejmo nekoliko n. pr. v temu podobni — deželni zbor, za kojega volitve se bližajo. Poglej delovanje narodno naprednih poslancev, in poslancev — klerikalcev.
Toda, kar so dosedaj storili poslanci, pustimo pri miru, saj vemo, da so klerikalni le za svoje žepe delovali in nam s tem škodovali, — dasi so vkljub temu narodno-napredni precej že tacih škod odvrnili in pri tem še veliko druzega za nas koristnega storili, in s tem pokazali, da imajo tudi za nas kmete srce.
Predočimo si prihodnost! Ti, nezavedni slovenski kmet, ki se držiš farovške suknje, pod katero ti stoji mladi neizkušeni kaplanček-petelinČek, ki ti v vseh rečeh svetuje s svojim, ne jutranjim, ampak večernim »kikiriki«, boš volil klerikalnega poslanca. Ta seveda ne bo nič storil za tebe, slovenski kmetovalec, ampak bode hodil s svojimi tako čudovito ko-rajžnimi »tovariši« klerikalci. In nič ne bo vprašal, Če dela kmetu škodo, samo da je petak! Oj kmet! Kaj te še čaka! Še predstavljati si no moreš, kam te privede klerikalno geslo: »Kmete naj tudi gospod zastopa«. Vsak stan dela rad za svoj stan. Rokodelec za rokodelski, učitelj za učiteljski itd. Za kmetski stan bo najbolje delal kmetski poslanec, seve če ima kaj soli v glavi. Kako si moreš misliti, da bo »gospod« delal na to, da postane živina dražja? Nikdar, saj bi potem moral meso dražje plačevati. In takih vzgledov bi lahko navedel še več. Le pomisli kmet, kako je duhovniška stranka postopala pri zakonu o davkih. Ti moraš od vsega davek plačati, duhovnik je pa Bkoro od vsega oproščen! Pomni, kmet: »Kakor si bodeš postlal, tako bodeš ležal«. Predrami se torej, slovenski kmet iz dolgoletnega Bpanja, prevdari in premisli, kaj tebi ponuja prihodnost, zakaj gorje ti, ako se že o pravem ČaBu na njo ne pripraviš!
Imej vedno v Bpominu geslo: »Kmeta naj zastopa kmet!« Sedaj pred deželno-zborskimi volitvami udrihali bodo farovški črnosukneži okoli tebe tako prijazno in to bodo na vse mile načine prosili, da se jim vdaš in ž njimi — voliš, potem se ti bodo pa v pest smijali, rekoč: »Sedaj je na limanicah, kar v kletko i njim«, in kmet, volilec klerikalca, suženj Bi, kakor si bil mnogo, mnogo let! Suženj! Oj, ne stori tega, zakliči: Svoboden, svoboden in svoboden hočem biti!
Kakor sem Že preje rekel, deluje vsak človek na to, da se izboljša stan, kojega pristaš je sam. Tako n. pr. duhov-nik-poslanec deloval bode gotovo, da se
izboljša duhovski stan, obrtnik-poslaneo deloval bode na to, da na kak način izboljša obrtniški stan, in poslanec kmet deloval bode gotovo na to, da se izboljša kmetski stan, kojega pristaš je sam! Umij ivo je torej, da bode »gospod« deloval le za svoj stan. Kdaj je bilo njemu mar za kmeta, dasiravno gospod na kmete svoje ude opira? — Pusti torej poslanca gospoda, okleni se poslanca-kmeta, da kmeta, a tacega, kateri pozna kmetske te zave, ve dobro, kje kmeta čevelj žuli in kateri pozna in tudi izkoristi čevljarja k popravilu tega čevlja; pusti torej črno-sukneže in njih podrepnike in ne poslušaj jih v poliličnih zadevah — saj v tem oziru še toliko niso učeni, kakor zajec na boben.
Drži se, kmet, gesla: »Kmet s kmetom, gospod z gospodom!« Dne 12. septembra oddajmo svoje glasove narodno-naprednim kandidatom, o katerih Brno prepričani, da bodo res za nas delovali.
Politični pregled.
Notranji položaj. Nasprotstvo proti klerikalizmu rase v celem našem cesarstvu. Nemci že izstopajo iz katoliške cerkve, ker so siti politikujočih duhovnikov. Zdaj pa kaže, da se tudi mej Cehi začne nekaj tacega. Te dni sta bila v Lutomericah in v Kromerižu katoliška shoda. Ob enem so pa tudi Nemci in Čehi priredili dva velikanska protishoda. Na češkem shodu je bilo 40.000 kmetov, ki so se vsi izrekli, da se mora klerikalstvo zatreti, ker je ljudstvu sovražno in škodljivo.
Vojna V južni Afriki. Junaški Buri bodo na zadnje res še velikansko Angleško ugnali v kozji rog. Zdaj se je izvedelo, da so Angleži v najobupnejšem položaju in da se ne morejo ganiti. Buri so vojsko prenesli popolnoma na angleška tla. Angleži beže iz dežele; ustaja kmetov se širi od vasi do vasi in celo tisti, ki niso bili Burom nikdar prijazni, priznavajo, da bodo Buri Angleže v morje pometali in celo južno Afriko osvobodili. Tu se vidi, kaj je kmet! Tu se vidi, da je kmet največji junak, če ima kaj moštva in zavednosti in če ni farovški podrepnik.
Tolovajstvo v Gočah.
Pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani začela se je v ponedeljek kazenska obravnava zaradi znanega tolovajstva v Oočah.
Sodišču je predsedoval dež. Bodnije svetnik Andoljšek, votantje so bili: dež. sodni svetnik Wenger, llaufien in Vedernjak. Drž. pravdništvo je zastopal drž. pravdnik Tren z. Zapisnikar je avskultant dr. So u van. Zagovornika Bta Vencajz in dr. Brejc, zastopnik zasebnih udeležencev je dr. Tavčar.
C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani dvignilo je obtožbo proti
1. Josipu Ferjančič, 35 let staremu samskemu kuratu v Oočah h. št. 18 dosedaj nekaznovanemu; 2. Viktorju Pangerc, 25 let staremu samskega posestnika sinu v Maučah h. št 5 dosedaj nekaznovanemu; 8. Francetu Debevc sploh Pintarjev, 17 let staremu samskemu posestnika sinu na Oočah h. št. 82 dosedaj nekaznovanemu; 4. Janezu Požar, 35 let staremu oženjonemu po-
sestniku v Gočah dosedaj nekaznovanemu; 5. Jožefu Mohorčič, 44 let staremu samskemu posestniku v Gočah h. št 67 radi prestopka zoper varnost časti kaznovanemu; 6. Andrej Krečič sploh Krekov, 41 let staremu oženjenemu posestniku v Gočah h. št 95 dosedaj nekaznovanemu;
7. Eduardo Ferjančič sploh Jamškov 29 let staremu samskemu posestnika sinu v Gočah h. št 56 dosedaj nekaznovanemu;
8. Antonio Vovk sploh Matevžkov 25 let staremu samskemu posestnika sinu na Gočah h, št 25 radi prestopka po § 411 k. z. z 48urnim zaporom kaznovanemu;
9. Jožetu Vovk sploh mežnarjev 20 let staremu samskemu posestnika bratu na Gočah št 40 dosedaj nekaznovanemu; 10. Leopoldu Ferjančič sploh Jožnov 21 let staremu samskemu posestnika sinu na Gočah h, št 30 dosedaj nekaznovanemu; 11. Janezu Funa 58 let staremu oženjenemu posestniku na Gočah h. št 107 radi hudodelstva po § 140 k. z. s 51etno ječo kaznovanemu; 12. Francetu Je-rončič sploh Ceketov 36 let staremu oženjenemu posestniku na Gočah h. št. 68; radi hudodelstva po § 93 k. z. s 6te-densko ječo kaznovanemu; 13. Janezu Jerončič 37 let staremu oženjenemu posestniku na Gočah h. št. 23; zaradi prestopkov, zoper varnost lastnine po § 460 k. z. in zoper varnost časti s 6dnevnim zaporom in globo na 26 kron kaznovanemu; 14. Janezu Krečič sploh Krekov 38 let staremu samskemu posestnika sinu v Gočah h. št. 21 radi prestopka zoper varnost časti dvakrat kaznovanemu; 15. Lu-doviku Vovk sploh Matevžkov 18 let staremu samskemu posestnika sinu na Gočah h. št. 25 dosedaj nekaznovanemu;
16. Francetu Ferjančič sploh Brjaški 40 let staremu oženjonemu posestniku na Gočah h. št. 46 dosedaj nekaznovanemu;
17. France Pregelj sploh Tržanov 17 let staremu samskemu posestnika sinu na Gočah h. št 91 dosedaj nekaznovanemu in 18. Alojziju Dolenc sploh Dolenc 35 let staremu samskemu posestnika sinu na Gočah h. št. 96 dosedaj nekaznovanemu
obtožbo: I. Vsi gori imenovani so s sledečimi iz hudobije storjenimi dejanji in sicer:
a) Josip Ferjančič s tem, da je v zadnjem času pred 28. oktobrom 1900 popoldan na Gočah in njih podružnicah o propovedih liberalno stranko grdil, zaničeval in zopor njo hujskal, navajal, da so liberalci norci in Šeme in jih primerjal z osli in psi; poudarjal, da bo liberalci brezverci, da niso ljudje in da se njih otrok pogledati ne sme, naglašal, da le po tistem, ki govori Čez sveto vero in da kazen plača on, grdil njih časopiBe in od liberalnega društva »Triglav« prirojeni ples sramotil, rekoč, naj si ljudstvo iz melon naredi cilindre in poČrni roke, da bodo imeli rokovice, da bodo pa njegova stranka šla popoldne 28. oktobra 1900 v Mauče in se bode tam okrepčala, dalje istega dne zvečer kričal čez okno: »Po njih (liberalcih)! Strola ubi Buro! Razpo-dite Boksarje in liberalce! liazženito te hudobneže! Nič se ne bojite, mi bomo zmagali! Bog z nami! Bog živi Nanos!« Naslednje pa s tem, da ho zvečer in v noči na 29. oktobra 1900 na Gočah in sicer:
b) Viktor Pangorc udaril Matiji Vici rili po sveči, da jo napravil pred napadom temo in kričal, da so liberalci Bok-
sarji, zagnal se na Franceta Stembergerja in ga prijel ob jednem s Francetom De-bevcem na jedni stranijživota; dalje udaril Avgusta Žgurja po hrbtu.
c) France Debevec prijel Franceta Stembergerja ob jeđnem z Viktorjem Pangercem na drugi strani života.
d) Janez Požar udaril Stembergerja po glavi, da je bil takoj krvav in napadal v družbi Jožeta Mohoriča in Andreja KreČiča Matijo Vidriha, ki je bil od dveh prijet zadej, mej tem ko mu je jeden skušal izpodnesti nogo.
e) Jože Mohorčič napadel v družbi Andreja Krečiča in Janeza Požarja Matijo Vidriha, ki je bil od dveh prijet zadej, mej tem, ko mu je jeden skušal izpodnesti nogo in kričal: »Tega liberalca smo prvega v roko dobili, ubimo ga!« prijel pozneje Ferdinanda Orela za roko in rekel proti zbrani množici: »Pojdite sem, prijel sem liberalca!«
f) Andrej Krečič napadel v družbi Jožeta Mohorčiča in Janeza Požarja Matijo Vidriha, ki je bil od dveh prijet zadej, mej tem, ko mu je jeden skušal iz-podbiti noge; dalje se udeležil z Janezom Funo napada na Janeza Vidriha iz Goč h. št 90.
g) Edvard Ferjančič planil v družbi Antona Vovka, Jožeta Vovka in Leopolda Ferjančiča na Franceta Česna, ki so ga prijeli za vrat, ga potisnili k zidu, ga tolkli po glavi in poškodovali.
h) Anton Vovk planil v družbi Edvarda Ferjančiča, Jožefa Vovka in Leopolda Ferjančiča na Franceta česna, ki so ga prijeli za vrat, ga potisnili k zidu ga tolkli po glavi in poškodovali, dalje kamenje pobiral in lučal v hišo Leopolda Žgurja.
i) Jože Vovk planil v družbi Edvarda Ferjančiča, Antona Vovka in Leopolda Ferjančiča na Franceta Česna, ki so ga prijeli za vrat, ga potisnili k zidu, ga tolkli po glavi in ga poškodovali, dalje v družbi Ludovika Vovka tolkel Andreja Živica s kamnom po glavi, daje bil krvav.
k) Leopold Ferjančič planil v družbi Edvarda Ferjančiča, Antona Vovka in Jožeta Vovka na Franceta Česna, ki so ga prijeli za vrat, ga potisnili k zidu, ga tolkli po glavi in poškodovali; dalje se udeležil z Janezom Krečičem napada na Janeza Vidriha iz Goč h. št. 34.
1) Janez Funa zakričal na Janeza Vidriha iz Goč h št. 90, kdo ima svetlobo, na kar je bila Vidnim svetilka takoj izbita iz rok, da je daleč proč odletela, dalje je tiščal v hišna vrata Leopolda Žgurja, da bi se bila odprla.
m} France Jerončič zgrabil Avgusta Žgurja za prsa in potem za vrat, da ga je množica obsula tako, da ga je prisilila* da je slonel na gnojišči čez nek zid, dalje se pridušal in klical na ulici, da doli (pri županu) ne bodo več godli, rajo jim bomo vse razbili, vrgel skozi odprta vrata Leopold Žgurjeve hiše kamne v notri zbrano množico in zadel in poškodoval Franceta Stombergorja in Leopolda Žgurja; zamahnil tudi s kamnom proti Johani Florjančič.
n) Janez Jerončič prijel na Mohorči-Čev poziv: Pojdite som, prijel sem »liberalca!« tudi Ferdinanda Orel in tiščal pozneje v hišna vrata Loopolda Žgur, da bi so bila odprla.
o) Janez Krečič se je udeležil z Leopoldom Ferjančič napada na Janoza iT
<lrih iz Goč h. št. 34 in tiščal pozneje v hišne vrata Lepolda Žgur, da bi se bila odprla.
p) Ludovik Vovk tolkel v družbi Jožeta Vovk, Andreja Živic s kamenom po glavi, da je bil krvav.
r) France Ferjančič silil v župana JLeopolda Žgur, naj gre na ulico in ga v prisotnosti množice zahteval iz hiše vun.
s) France Pregelj pobiral kamne in lučal v hišo Leopolda Žgur ter pozival ljudstvo pred hišo, da s sekiro po vratih in kar čez zid noter.
t) Alojzij Dolenc pobiral kamne in lučal v hišo Leopolda Žgur v § 85 črk. b) kz. zaznamovane nevarnosti za življenje, zdravje, telesno varnost ljudi in v večji meri za tujo lastnino napravili.
II. Josip Ferjančič je dalje s tem, da je:
A) dne 30. oktobra 1900 v Gočah razlagal občinskemu tajniku Alojziju Ferjančič, da morejo glede dogodkov gori pod I. delati vsi na to, da še kdo drugi razve n teh, ki so še zaprti, ne pride v preiskavo, da se morejo tudi slednji vleči vun in da to lahko gre; priče mesto, da bi tako govorile, naj govore drugače in naj nikogar ne izdado,
B) dne 5. svečana 1901 naglašal v Gočah v cerkvi, da gorje tistemu, ki zoper svojega dušnega pastirja priča ali ga noter tlači, ali zoper njega dela, da bo pogubljen, ali daje božja roka že vzdignjena ali da ga bo Bog kaznoval — prizadjal fii koga pridobiti, kateri bi pred sodnijo po krivem pričeval — ter so tako zakrivili: a d I. vsi obdolženci hudodelstvo javne prisilnosti po § 87. a d II. obdolženec Josip Ferjančič tudi hudodelstvo goljufije po §§ 197., 199., a kažnjiva pO § 88. pri Josipu FerianČič z ozirom na § 34 k. z.
Obravnava je trajala tri dni. Zaslišanih je bilo 80 prič. Klerikalno pričo Kozalijo Dolenc je sodišče dalo od obravnave odpeljati v ječo, ker je pod prisego krivo pričala. K u rat Ferjančičje bil zaradi hudodelstva zapeljevanja •h krivi prisegi obsojen na dva meseca težke ječe. Nadalje so bili obsojeni: Franc Jerončič na šest mesecev, Ivan Tuna na pet mesecev, Anton Vovk, Leopold Ferjančič, Ivan Krečič, Alojzij Dolenc in Ivan Jerončič vsak na štiri mesece in Fr. Pregelj na tri mesece težke ječo poostrene s postom vsakih 14 dni. Obsojenci morajo povrniti županu Žgurju vso škodo in plačati vse otroške, ki znašajo okrog 6000 kron.
Rodoljubi!
Pripravljajte se za drž< Ino/hor-«kf volitve.
Vaše geslo bodi: Kmet s kmetom, gotipod m £ON|»o<loiu.
Domače in razne novice.
Deželnozborske volitve. Te dni so klerikalci razglasili imona tistih mož, ki jih hočejo usiliti kmetskim volilcom za deželno poslance. Imuna klerikalnih kandidatov kažejo, kako k 1 e r i k a 1 c i k m et-»ko ljudstvo zaničujejo. Duhovniško glasilo »Slovenec« jo pred kratkim naznanilo, da bodo  klerikalci postavili
kmetske kandidate, može kmetskoga stanu, ki poznajo kmetske potrebe; samotam, kjer ni dobiti nobenega   sposobnega in poštenega posestnika, bodo postavili druge   kandidate.   Zdaj pa poglejte, kake kandidate priporočajo: za ljubljansko okolico umirovljenoga uradnika Fr. Pov-šeta in dr. Šusteršiča, ki je zaslovel po žlindri. V celi ljubljanski okolici torej ni poštenega kmeta, ki bi mogel biti poslanec. Za Kamnik-Brdo je kandidat prodajalec šnopsa Andrej Mejač; za Kranj-Tržič-Loko dež. glavar Detela in dohtar Brejc, ki se ni odkril pred sv. popotnico;  za Radovlj ico-Kranjsko goro poštar Pogačnik; za notranjske občine duhovnik dohtar Krek in kravji mešetar Fr. D rob nič iz Nove vasi, čigar kandidaturi se še krave smejejo; za Vipavo« Idrijo Franc Habe iz Goč, katerega pa bodo pustili po zdravnikih preiskati, kaj ima v glavi, ker se  govori, da ima v glavi slamo; za Novomesto Kostanjevico-Krško je kandidat Jožef Dular iz Jurke vasi, ki ne zna  ne pisati  ne brati; za Trebnje-Višnjogoro Žužemberk Mokronog-Litijo-Radeče Fr. Košak z Grosupljega, dohtar Schweitzer, ki piše pri ožlin-dranem dr. Šusteršiču, pa duhovnik Žit* n i k;   za   Kočevje Ribnico Velike Lašče učitelj in derehtar razupitega dobrepolj-skega  konsuma Franc Jaklič, ki pa menda ne more biti voljen, ker je bil zaradi  sleparije pri  občinskih volitvah obsojen, in pa Primož Pakiž; za črno-melj-Metliko Viljem Pfeifer, ki je bil doslej   celih   25   let   poslanec krškega okraja, a ker ga tam nihče neče voliti, so ga potisnili v Belokrajno, prav kakor bi bile za Belokranjce dobre tudi politične smeti, ki so jih drugod zavrgli. Res, lepi kandidatje! Mej njimi so pač spoštovanja vredni možje, kakor Detela, Povše, Pakiž in Košak, ali drugi kandidatje — joj! Sramota bi bila za vsacega kmeta, ki ima količkaj časti v sebi, ako bi volil Drobnica ali Kreka, Habeta ali Šusteršiča ali katerega izmed drugih.
Shodi. Zadnje dni sta bila dva velika shoda, v Krškem, kjer je govoril d r. Tavčar in v Vipavi, kjer sta govorila Božič in dr. Tavčar. Klerikalci se ne upajo prirediti javnih shodov. Samo po farovžih straše. Tako je dr. Šušteršič prodajal žlindro na Raki in v Leskovcu, vedno skrivnostno-sladko ginjeni Krek je zapri-segal nezavedne farovžke podrepnike na Planini, v Studenem in v Šmihelu, na Trebelnem in v Št. Rupertu je dr. Schwei-tzer hvalil žlindro in pravil, da cerkev nima druzega premoženja, nego cerkve. Pozabil je povedati, da ima cerkev tudi velikanska posestva, na katerih bi lahko živelo na tisoče in tisoče kmetskih rodovin, če bi se ta posestva razdelila, in pozabil je, da ima cerkev toliko milijonov gotovega denarja, da bi vsak kmet obogatil, če bi se ta dt.nar razdelil. Najlepši shod je bil na Begunjah. Ko je bilo tam žegnanje, sta dva kaplana vlačila kravjega mošetarja Drobnica po gostilnah in ga kazala ljudem ter ga hvalila kot kandidata. Pametni ljudje so se Drobniču tako smejali, da je nekatere kar krč prijemal.
Kaki prijatelji ljudstva so klerikalci. Z Belokranjskega se nam piše: Malo je v celem kočevskem sodnijskem okraju kmetij, ki bi preživelo svojega gospodarja. Vsaki posestnik se mora še s Čem drugim
baviti. Velika večina prebivalstva se pa okrarja z trudapolnim krošnjarstvom aH po   domače z hauziranjem.   Dočim se drugod počijejo v zimskem času od težavnega dela, mora ubogi Kostelec in Osilničan zadeti v pozni jeseni, ko je za silo doma dodelal, težki »koš« na trudne svoje rame. Težavno in trudapolno delo, toda trpin ima vsaj zavest, da bode kaj zaslužil, s čim poplača visoke davke, obleče in nahrani svojo družino. A žalost ga obhaja, ko čuje v zadnjih letih vedno gosteje, da se misli krošnjarstvo zatreti, da se mu hoče odjesti še ta zadnji, krvavo zaslužen košček kruha. Nehote se mora vprašati: kje tiči vzrok tega zla, kdo je kruti njegov sovražnik?! Odgovor je lahak, kajti sovražnik se je sam izdal. Glasilo klerikalne stranke, glasilo one duhovščine, ki se po nepotrebnem vtika v posvetne politične reči, »Slovenec«, je jasno povedal pretočeno zimo januarija meseca t. L, da so si klerikalci zaprisegli vgo-nobiti   in   zatreti krošnjarstvo. Tako torej postopa ona duhovniška stranka ki ima vedno na jeziku vaš blagor, tako ona duhovščina, ki vam trobi na ušesa, da  je   »narodno-napredna stranka« ali kakor jo nazivajo »klerikalna« stranka vaš sovražnik. In kako je postopala pri tem vprašanju ona stranka, katero Vam grdijo kot brezversko, kot Vam sovražno? Evo Vam slučaja: Dne 17. jul. 1901, torej šele pred kratkem je v deželnem zboru predlagal odličen član narodno napredne stranke g. Višnikar resolucijo: naj se varu jo in po vseh močeh pospešuje domače krošnjarstvo!   Ta resolucija je bila tudi sprejeta. Sedaj pa vidite, kdo je v resnici Vaš prijatelj, ali ona duhovniška stranka, ki Vas hoče uničiti, ali ona stranka, ki je sklenila varovati in čuvati Vaše zadeve, t. j. pred vsem krošnjarstvo. Možje-volilci! zapišite si to v srce! Pred durimi stoje deželnozborske volitve. Pazite za koga bodete glasovali!  Mislim, da ga ni takega tepca, ki bi v svojo lastno skledo pluval, in dal svojemu očitnemu sovražniku, klerikalcu svoj glas. Raz prižnioe ne bodete sedaj več čuli božje besede, ampak samo obrekovanje   in ščuvanje proti naprednim kmetskim kandidatom in njih pristašem; nadlegovali Vas bojo z nekim volilnim shodom v Kostelu in Osilnici:   možje!   ne poslušajte jih teh volkov v ovčji obleki! Saj dosedaj Vas niso poznali, šele sedaj se Vas spominjajo, ko treba voliti. Nasprotno pa imate jasen dokaz, da Vam so bili prijatelji narodno-napredni poslanci, kajti narodno-napredna poslanca gg. dr. I. Tavčar in Višnikar sta Vam preskrbela, da je dežela prevzela v svoje stroške cesti Osilnica-Mirtoviči in PirčeLienfeld! Skazite se jim hvaležne s tem, da glasujete za kmetske napredne kandidate!
Gospode dopisnike prosimo potrpljenja, ker nam pri najboljši volji ni mogoče bilo, priobčiti vse poslane dopise.
Župnik Mauring z Iga je bil v sredo pri ljubljanskem sodišču obsojen na 300 kron globe ker je nekemu liberalcu čast kradel.
Obsojen /upnik. Te dni je bil neki župnik v Novem mestu obsojen na štiri tedne v ječo in sicer zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe. Udaril je namreč svojo kuharico s tako silo, da ji je počila mrena v ušesu. Pri obravnavi
je kuharica tudi pod prisego izpovedala, da je župnik z njo uganjal vsakovrstne nečistosti. Župnikov zagovornik dr. Brejc je imel pri sebi spričevala od škofa in od druzih duhovnikov, da toženi župnik ni uganjal nečistosti s svojo kuharico. Seveda so se sodniki smejali. Od kod pa vedo škof in drugi duhovniki če kak faj-mošter s kuharico nečistosti uganja ali ne? Saj jih vender zraven ne kličejo! Ime obsojenega fajmoštra nečemo še povedati; bomo videli, kako se bo mož obnašal pri volitvah.
Slovensko kmetsko društvo za vranski okraj. Minolo nedeljo je bil posvetovalni shod, na katerem se je sklenilo, ustanoviti to društvo. Živeli zavedni kme tovalci!
»Ta polimani Janez«, ki se sicer imenuje Janez Grčar in je fajmošter v Dobu, je imel te dni pridigo, v kateri je rekel, da so liheralci osli in psi. No, naj ta polimani Janez le riga in laja, to le kaže, da zmaguje poštena stvar.
Roparski požig. Kakor je znano gorelo je v Srednji vasi pri Poljanah 18. t. m. Zgorela je hiša užitkarja A. G., no pa zgorelo bi jih bilo še več, da nista tega preprečili poz. hrambi iz Poljan in Gorenje vasi. Užgala je mlada žena, ki za starega moža ni marala; najprej je hišo oropala in potem zažgala. Bila je zloglasna »tercijalka«. Sedaj je pod ključem v Škofjeloških »arestih«.
Pobožni romarji. V nedeljo so na potu od Podčetrtka v Kozje pobožni romarji, ki so prepevali svete pesmi in molili rožni venec, s kamni napadli necega biciklista, najbrž, da si preženo dolgčas. Lepa pobožnost!
Pomiloščenje. Viničar Ivan Bra-tuša — katerega je porotno sodišče v Mariboru obsodilo na smrt, ker je umoril svojo lastno 12 let staro hčerko, jo raz-sekal in nekatere kose spekel in snedel — je od cesarja pomiloščen. Najvišje so dišče ga je obsodilo na dosmrtno poostreno ječo.
Loterijske srećke.
Oradeo, 14. avgusta.    81, 12, 62, 86, 51.
Brno, 24. avgusta. Dunaj, 17. avgusta. Lino, 24. avgusta. Praga, 14. avgusta. Trat, 24. avgusta.
86, 24, 19, 40, 56.
61. 71, 50, 27, 34
67, 62, 70, 63, 6.
00, 28, 42, 52, 25.
37, 79, 47, 6, 64.
Tržne cene v Ljubljani
24 avgusta 1901.
Pšenica, 100 kg
Rež,        „ . Ječmen, „ Oves,      „ . Ajda,      „ • Proso, „ Koruza,    „ . Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast,
Spe h svež,,,
lit
kgr.
A'
ho
1/ 14 M
16 14 18
13 400 -|20 -50 -24 240 150
i':jo
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno . . , . Mleko, liter. . . . Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ ,, KoStrunovo „ „
PiBčanec.....
Golob......
Seno, 100 kilo   . . Slama, ,,    ,, . « . Drva trda, klftr.. . „ mefcka,   „   . .
Prave kranjske klobase
velike po 18 kr., šunke a kožo in brez kože, kakor tudi brez kosti (Rollschinken) po 90, prašičje glave brez kosti 40, slanine in meso suho po 70, aalame po
80 kr. kilo, in drugo pošilja po povzetju
(14214) Janko Ev. Sire V pranju.
Red Star Line, Antvverpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji
ali (1115-9)
Ant. Rcbck, konc, agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Preobleke7 PoDravila.
Popravila.
Doktorja pl. Trnk6czyja
že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tndi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom.
Za Štedljive gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, ble-dične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in
ruskega čaja Dr. pl. Trnkoczyjev
K a kan slad HI  f^ai Priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno q sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček (V* kile vsebine) 40 h.
14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczvja
ŽGlodOČnO kaprice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bolest _______.uteSujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec m pospešuje prebavo. Steklenica
40 h, pol tucata 2 K.
KrO£fliC8 ol*TaJamei želodec Čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to H        ' čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sred. tvo zoper bo-lezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, Best škatlic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatla 80 h, tri Škatle 2 K.
Prsili   l>,-i»,y"i m kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim * železom, uteSuje kaSelj, raztvarja sliz, laj&a bol in kaSelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. (24—16)
DrffTli In I  • 11(*ov cvet (Gichtgeist) priporočljiv je kot boli uteSujoče, lajšajoče drgnenie o v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajočo drgnenje po dolgem hodu m
težkem delu. Steklenica 1 K, Best steklenic 4 K 50 h.
Tinkiura za kurja očesa, Bg^kgjjfS^
bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 n, Best steklenic 3 K 50 h.
JSiST Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnk6czyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnk6ozy a
Živinski n>,li,lli prašek za notranjo rabo pri kravah, volih in
konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporab-ljovan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljSuje mloko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov mhiiio 4 K.
Prašičji nM,'llM m krmilni prašek. Varstveno in dietetično J   sredstvo za praSiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tol&čo. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
2t mi n * t n ij i*   ■ um i j —. m . eli kdo samo eden kos od teh sredstev, torej se tudi omenjeni eden kos, takoj s postnim povzetjem posije.
V»r»tvona znamka.
Varntvnim umnika.
Notarska pisarna
c. kr. notarja Ivana Plantana
nahaja se od G. avgusta naprej
na Dunajski cesti
v Pr6hlichovi hifii št. 11 v pritličji.
Odgovorni uradnik Valentin Kopitar