1 F^NA LIR 25
PoiStulna plaCana — Sped. abbon. post. — II t».
GOSPODARSTVO
tRCOVINA ♦ FINANCA
INDUSTRIJA
O B R T ♦ KMETIJ STVO
lETO VIII. ST. 176
PETEK, 18. JUNIJA 1954
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
SMOVI SOLE
miiiBMimmisii!
'fudi z izpiti gremo proti kontu. Fau-'L® in dekleia se veselcj odpiavljajo na ^cimice, danes praviiino: v koiomje. 'Jihovega uzitka v naravi ne bodo mo-'‘Le mracne misli na sa!o. Vzgojitelji ^Jtejo tudi na pocitnice, a s seboj po-“ssejo poleg svojih lastnin druzinskiii %bi tudi skrb za naso solo. Z doseda-•jo priigiasiivijo dijakov so zadovoijm s saj se je pnglasilo za pivi gimna-(>jski razred 138 dijakov, se pravi za X rizred vec kakor lansko leto — ne mo-tejo pa se otresti more, ki tlaci prav-^Prav te od leta 1948 vse zivljenje v ^fstu; Kaj bo s Trstom, kaj bo z nasi-"'i solami, kaj bo z naso mladino.
Nihce ne ve, kaj nam prinese biiz-bodocnost, toda tudi v teh dnevili s^asne zivcne vojne, ki bi nam jo bile • 'elesile lahko prihranile, je zapoved sa-'•'o ena: Delajmo! Vsak na svojem pod-'Ocju naj resi, kar se da resiti. Tudi ^fize lahko postanejo kronicne in nji-W noz s tem otopi. Naucimo se ziveti v krdzi, v vecni krizi in gradimo, kakor ^ bi nje ne bilo, saj narodi ne um> No!
Kaj mislimo glede nasih strokovnih i9l ob koncu leta? Skoraj ni vredno vcdno in vedno ponavljati, da je v na-solstvu veli.k zev. Nimamo pred-"ie tehnicne sole in nasi fantje, ki kon-f3jo industnijsko obrtno solo in bi radi “tealjevali studij, morajo na italijan-sko sredrtjo tehnicno solo. Pogresamo 'Udi dvoletno trgovsko solo; nimamo n> 'i prave kmetijske so'.e. Vse nase prc-I>rlcevanje in vsi nasi protesti pri ob-'fetnikih, pa naj so tii v sluzbi Londo-•'a, Washingtona( ali Rima, niso nic za-. lfgli. Na gospodarski takulteti nimamo -ovenskih predavateljev. Njen ucni na-ne uposteva posebne gorpodarske vloge, ki jo odmerja zemljepisna lega ^rsta kot pristaniscu na pragu Srednje tvrope in Balkana; ucni nacrt gospo-^arske trzaske takultete je enak prc-Kfamu katere koli gospodarske fakulte-v Italiji.
Tudi ucni nacrt nasih strokovnih sol !o pomanjkljivi in ne racunajo dovolj I>rav s to posebno gospodarsko vlogo frsta. Trst kot posredovalec med Sred-Ijo Evropo in balkanskimi dezelami z eHe strani ter fezmorskimi dezelamii in Halijo z druge, bi moral vzgajati mla-'lino s posebnimi sposobnostmi, mladi-lo, ki bi morala dobro poznatj Ijudi, 0bitaje in gospodarsko zivljenje v vseh teh detelah. Obvladati bi morala zla-sti jezike, v katerih obcujejo med se-teij narodi teh dezel in ki so v rabi kot orodje za sporazumevanje pri za-kljucevanju poslov.
Si povsem tem lahko mislite, da na !l'asih trgovskih solah ne poucujejo ne srbo-hrvascine ne nemscine? Niti kot t>rosti predmetii se ti jeziki ne poucu-tejo. (Ne cudite se povsem tem, da na-jSi otroci ne cujejo niti besedice v srbo-te-vascini na ostalih slovenskih solah v Trstu; da nimajo pojma o srbski na-rodni pesmi, zaradi katere se je ce'o Boethe ucil srbo-hrvascine!).
V ucnem nacrtu slovenske trgovske Vkademlije je pouk jezikov dolocen ta-kole: slovensfina v I. razredu 5 ur na teden, pri vseh 4 naslednjih po 4 ure; ItalijanScina v I. razredu po 5 ur, v II. Po 4 ure, v vseh treh naslednjih po 3 Ure; anglescina v prvem razredu po 2 •wi, v II. po 3 in v naslednjih treh raz-tedih po 4 ure na teden. Za srbo-hrva-teino nobena ura, za nemscino tudi ne. Kot prost predmet so v solskem letu L951-1952 poucevali nemscino po 2 uri {na teden, £n sicer na pobudo samega l-olskega vodstva. Potem nic vec.
AnglesCina je v Trstu potrebna kot iPoslovni jezik v pomorstvu; sicer so njen pomen v trzaskem javnem zivlje-Pju ubili sami Anglezi in Americani, ko so izrocilii upravo cone A rimskim •unkcionarjem. Silovenscina si je ze pre-coj utria pot v srbo-hrvatske predele Jugoslavije in v Makedonijo, toda te vednoi ne zadostuje za izvrsevanje po-slov med Trstom in Jugoslavijo; po-Oiorske zveze Trsta z vso vzhodno oba-te Jadranskega morja so sicer popusti-te, toda okreptle se bodo zopet, ko bo lavladalo na Jadranu novo ozracje.
Znanje nemscine je v Trstu nujno po-teebno .Terjajo ga zivahne poslovne Xveze z Avstrijo in Srednjo Evropo; Pemsciina prodira v zadnjem casu tudi Pa Balkan, pac vzporedno z nemsko Sospodarsko otenzivo v tej smeri.
Ufni nacrt nasih strokovnih sol mora terej racunati s to stvarnostjo. Trzaski Slovenci ne smejo v trdem boju za svoj °bstanek izpustiti iz rok mocnega oroz-ia, s kaferim so se v preteklosti uve-'Javljali pred drugimi somescani: to je temeljlito znanje tujih jezikov.
Petrolej
NAJVECJO LADJO - PETROLEJKO KA SVETU, ki obsega 47.000 ton, so sPustili v morje v Hamburgu. Ladjo Sradijo po narocilu argentinskega mili-ionarja ip brodarja Aristotela Onassisa, ki je po rodu Grk. Poleg Onassisove ze-lie Tine in arabskega trgovinskega ministra je svecanosti prisostvovalo 25.000 ijudi. Botrovala je Ana Maria von Bis-•harck. zena pravnuka bivsega nemske-Ba kanclerja. Ladja je dolga 245 met-nov in stane 6 milijonov dolarjev. Pre-''a.zala bo petrolej druzbe «Saudi Ara-tean Tankers Co.«, ki sta jo. ustanovila krajj Saud in Onassis. Ladja lahko na-te^i toliko petroleja kakor 5.000 zelez-hiskih vagonoy - cistern. Visoka je kakor 12: nadstropna stavba. Gnali jo bo-'io stroji s 17.000 konjskih sil, vozila s hitrostjo 17 milj.
Kmogljivost NEMSKIH RAFINE-?IJ. Zmogljivost nemskih petrolejskih ^'stilnic znasa okoli 10 milijonov ton n& leto. Lansko leto so proizvedle 6 mi-iijonov 400.000 ton petroleja- V vsej Za-,°dni NemSiji potroSijo 6.700.000 ton na teto.
I
Oospodarsha obnova fclihc Dritanijci
Anaieslfo aospodarslvo hijubuie popuscanfu honjunhfure v Amerihi
Britansho - jugoslovanska izmenjava
(PAUL B ARE AU)
Vsi tuji obiskovalcj v Veliki Brita-niji, ki sem jih srecat v zadnjih mese-cih, a pray posebno tiste, ki so obiskali Vel. Britanijo cez par let, so zapazili nov obcutek poleta in optimizma, ki preveva Veliko Britanijo.
To zaupanje pa opravicuje vec cini-teljev. Morda je eden najvecjih doka-zov britanskega gospodarskega prepo-roda in zivljenjske sile nacin, kako je Velika Britanija kljubovala okuzenju pred yelikim padcem gospodarske de-lavposti y Zdruzenih drzavah; med juli-jem 1953 in majem 1954 je industrijska proizvodnja v Zdruzenih drzavah pad-la kar za 10%. Vecina prejsnjih prime-rov — ob padcu gospodarske delavno-sti y Zdruzenih drzavah med leti 1929 do 1933, 1937 in 1949 — je ze samo po sebi dovolj zgovoren dokaz kako vpli-va ameriski uvoz na gospodarstvo dru-gih drzav. Sedaj pa se ni zgodilo nifi takega. Med julijem 1953 in majem 1954 so se zlate in dolarske rezerve Velike Britanije, ki jih upravlja za celotno sterlinsko podrocje, povecale za 20%. Medtem ko je vtem casu industrijska proizvodnja v Zdruzenih drzavah pad-la za 10%, se je v Veliki Britaniji dvig-nila za 7%. Lapska proizvodnja v Zdruzenih drzavah je padla na 70% zmogljivost jeklarn, y Veliki Britanijj pa je znasala 100% zmogljivosti jeklarske industrije. Pri tem je treba upostevati tudi to, da zmogljivost britanske jeklarske industrije stalno raste.
Vendar pa vsi ti uspehi nikakor ne pomenijo izkljucno samo britanskega uspeha. Zlate in dolarske rezerve so narascale prav tako zaradi visokih cen volne, kakaa in drugih prftizvodov ster-linskega podrocja, kot zaradi prodaj britanskega blaga in uslug na dolarska trzisca. Britanska trgovina je lahko kljubovala padcu gospodarske delavno-sti v Zdruzenih drzavah tudi zato, ker je evropsko povprasevanje glede na sprostitev mednarodne trgovine, izvede-ne v sodelovanju z Organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje, izpol-nijo vrzel, ki je nastala s padcem ame-riskega povprasevanja in preprecila pa-dec surovin sterlinskega podrocja.
Dejstvo je, da je danes svet mnogo manj obcutljiv za nazadovanje ameri-ske gospodarske delavnosti kot pa je bil leta 1947; kajti danes je mnogo manj odvisen od proizvodov dolarskega pcd-rocja, kot je bil takrat. Razdejanje, ki ga je prinesla vojna, je popravljeno; ogrompi viri vlozeni v obnovo Evrope po vojni pa ze pricenjajo nosiii prve velike dividende v obliki industrijskih izdelkov, ki lahko tekmujejo s tistimi z dolarskega podrocja. Britanski uvoz z dolarskega podrodja je danes manj-si kot pa pred letom dni, tako n- pr. Velika Britanija danes sploh ne uvaza vec jekja iz Zdruzenih drzav; ostale dr-zave sterlinskega podrocja pa kupuje-jo y dolarjih manj zita in bombaza kot pred letom dni. To pa nikakor niso po-sledice morebitne diskriminacije, tem-vefi izbire med cenejsimi in bolj ugod-nimi dobavnimi viri, s katerimi razpo-lagajo.
V okviru te splosne slike o povefia-nju gospodarske vitalnosti izven dolarskega podrofija pa pripada odlifno
Ko so Anglezi proti upornikom v Malaji poslali gen. Templerja, je peki ameriSki list povsem iskreno zapisal: General je bil poslan v Malajo, da resi gumi in cin za Britansko drZavno skupnost, ki zanje prejema dolarje. List je hotel re6i: General Templer je moral zdrobiti upornigko gibanje, da bodo Anglezi te nadalje lahko proda-jali malajski gumi in cin za dolarje.
V Indokini so Francozi viozili inno-go denarja, vendar so se po osmih le-tih vojevanja te sprijaznili, da prepu-stijo dezelo Xndokitajcem. Zdaj iteejo le fiasten izhod, da bi le dosogU mir. Indokitajcem so pripravljeni pnznati svobodo in jim ponujajo zivljenje pod skoraj nevidnim okriljem Francoske zveze, ki bi jo tvorile indokitajske dr-iave, se pravi Vietnam, Laos in Kam-bodza. (Kambodza se razprostira v juznem predelu Indokine, Ki ga na natem zemljevidu ni videti.)
Prav tako kakor Malaja je va&na tudi Indokina z gospodarskega vidika. Prav iz tega razloga bi- radi hoteli o-hraniti svoj vpliv nad njo Francozi, toda iz istega razloga bi hoteli Kitaj-ci raztegniti svojo oblast nad Indo-kino in dalje proti jugu. Ob Tonkin-Skem zalivu, kjer se zdaj Se drzi fran-coska vojska, pridelajo 55% svetovne-ga pridelka riza; izvoz riia iz te deiele doseze 3/4 svetovnega izvoza. Indokina ni bogata samo z rizem. V Indokini, Tajlandiji (Siamu), Burmi, Malaji in Indoneziji pridobijo tudi 55% sve-tovne proizvodnje cina in kar 95% svetovnega pridelka naravnega gumija. Tem se pridruzujejo Se druga naravna bogastva:	premog, petrolej, boksit,
mangan in tungsten. Kitajska, ki se zdaj industrializira, bi si rada zago-tovila dostop do teh naravnih boga-stev. Ako priStejemo Se Filipine, dobi-mo 170 milijonov Ijudi, ki so do zdaj slabo ziveli in bi radi sami bolj izko-riSCali ta obilna bogastva narave. Povsem naravno je, da radi tudi z oroz-jem sledijo tistemu, ki jih je preprifial, da jim prinaSa boljse Zivljenje in svobodo. Geslo »Azija Azijcem!« vedno bolj vZiga.
Prav iz teh razlogov se je upornisko gibanje razSirilo tudi v Laosu, ki Steje okoli milijon Ijudi, in Kambodzi s 4 milijoni prebivalcev. Nasproti Vietna-mu, kjer zivi 23 milijonov Ijudi, sta obe drSavici Sibki. Upomiki se organi-zirajo tudi v Tajlandiji, sosedni dr&a-
mesto uspehom, ki jih je dosegla Velika Britanija. Lansko leto se je britanska industrijska proizvodnja dvignila za 7% ter na tej ravni tudi ostala. La-ni se je proizvodnja avtomobilov dvignila za 42%, traktorjev za 21%, bom-bazne preje pa za 12%. Vendar pa ne stnemo celotne slike gledati zgolj v roznati luci. K temu moramo omeniti tudi krivca, kj ga y Veliki Britaniji ze vsi poznajo, to je premog, katerega V. Britanija potrosi yec, kot pa produci-ra,-
Ojacenje gospodarskega polozaja v Vel. Britaniji pa so obiSutili tudi na va-lutnih trgih. Zlate in dolarske rezerve narascajo, pladilna bilanca je aktivna, zaupanje v funt sterling raste. Vedno vec tujcev drzi v svojih rokah funt sterling, kajti v Londonu so se ponovno odprla svobodna trzisca, med njimi naj-vaznejse trzisde za zlato, in vedno vec mednarodne trgovine gre skozi London.
Iz pisma Guya Simsa Fitcha o novi politiki ameriSke vlade glede nakupo-vanja strateskega blaga smo posneli naslednje:
Ker niso Zdruzene drzave le najveC-jl proizvajaiec in potrosnik surovin na svetu, ampak tudi najveCji uvoznik, bo vsaka sprememba ameriske poli-tike glede surovin nedvomno vpli^ala tudi nai gospodaj-stvo drugih drzav. Kar zadeva mnoge rudnine, je polo-zaj naslednji: ZDA so dosegle in v mncgih primerih tudi ze prekorafiile vnaprej dolodeno visino zalog rudnin. Po novem nacrtu bodo svoje zaloge te povedale. Ce pomislimo, da so zaloge te prevelike, je naravno,, da so ze danes zaskrbljeni tako domadi kot tuji proizvajalci rudnin. Marsikateri ameriski proizvajalci so ze izrazili zaskrb-Ijenost zaradi morebitnega povecanja ameriSkih nakupov surovin v tujini. Skoro vsi proizvajalci rudnin v Ame-riki in v tujini se bojijo, da ne bi a-meriska vlada lepega dne nepricako-vano vrgla na trg presezke svojih zalog. To bi lahko porazno vplivalo na trfcitee in zmanjsalo povprasevanje ter s tem tudi znizalo ceno. Ali je ta strah upraviden?
Ameriska politika ne more v zvezi s tem velevaznim vprasanjem povzro-Cati nikaksne zaskrbljenosti.
Teden dni preden je predlozil Kon-gresu svoj osnutek ameriske gospodarske politike, je Eisenhower napovedal, da bo ameriska vlada povecala nakup tako imenovanega strateSkega blaga. V nadrtu je vazna podrobnost, ki zadeva gospodarstvo izven ameriskih drzav. Novi nakupi se bodo namrec_ v glavnem omejili na podrocje Zdruze-nih ameriSkih drzav. Ameriska vlada utemeljuje ta sklep, SeS da bi izred-ni dogodki utegnili zapreti Amerida-nom dostop do gospodarskih virov izven Amerike. Amerika bo kupovala v tujini predvsem suro,vine, ki Zdru-zcnim ameriikim drzavam primanjku-jejo ali jih te sploh nimajo. Ravnatelj urada za Obrambno mobilizacijo Flem-ming je pojasnil, da po novem naCrtu
vi z 19 milijoni Ijudi, in Burmi (tudi 19 milijonov prebivalcev). Na medna-rodni konferenci v Zenevi se je vnela ostra razprava prav o tem vprasanju, se pravi o Sirjenju uporniskega giba-nja v drzavah, ki mejijo na Indokino. V njo so posegli Francozi i minister Bidault), Kitajci (zunanji minister Cu-Enlaj) in Molotov. kitajci trdijo, da je priblizno ena polovica Laosa in 40% Kambodze v rokah upornikov; v Burmi se se ni poleglo upornisko giba-
Zaradi nedavnega povedanja zaupa-pja y funt sterling ter povecanja re-zerv je naravno postala glavni predmet razgovorov zamenljivosti funta sterlin-ga. Nobenega dvoma ni, da se tako Vel. Britanija in sterlinsko podrocje pribli-zujeta zamenljivosti funta sterlinga. Pri tem pa se ne smemo oprijeti z vso silo in prevec zazelene bilke, ki kaze smer v prevladujocem vetru. Zamenljivost funta sterlinga je resen nacrt. ki se ga flmemo lotiti le v okoliscinah, ki obe-tajo uspeh. Nacrt pa bo uspesen le takrat, kadar bodo izpolnjeni naslednji trije pogoji: 1) sterlinsko podrocje mora ohraniti zdrave finance. Glede tega se za zdaj ne moremo nic pritozevati. 2) Za izvedbo nacrta morajo biti raz-pojozljive primerne rezerve. Tudi tukaj se polozaj naglo izboljsuje. 3) Vse glav-ne drzave morajo sprejeti politiko o po-vecanju svetovne trgovine.
za nakup strateskega blaga bo Amerika kupovala novih 45 vrst blaga; nakupi obsegajo v celoti 75 raznih arti-klov.
Ameriska vlada bo storila vse, kar bo v njeni modi, da se ohrani stalnost cen na trteteu. Nakupi in razpolozlji-vost surovin, ki so redke in so strate-ske vaSnosti za ostvaritev ameriSkih zalog surovin, ne bodo smeli vplivati na trzitee niti v primeru, 6e bi prislo do velikih presezkov zalog. Vlada je prizadete obvestila na pr., da presezkov Rositra, ki jih cenijo na okoli 4700 ton — kar zadotea za kritje po-trebe za eno leto — ne bo vrgla na svetovni trg. Ukrepi ameriske vlade so v zadnjem 6asu vsekakor pripomogli k ojaCenju tako, ncltranoega kakoif mednarodnega trzitea. V zadnjih me-secih se je povedalo povprasevanje po surovinah.
ANGLO-SOVJETSKI DOGOVOR O RIBOLOVU
Sovjetska vlada je obvestila Veliko Britanijo osvoji pripravljenosti za jjodaljsanje anglo-sovje.tskega dogovora o ribolovu iz leta 1930, ki iztece pri-hodnjj mesec. Sovjetska vlada je ta do-govor v zacetku lanskega leta odpove-daia, a ga nato znova podaljsala do julija 1954. Sedaj bi ga podaljsala za eno leto. V Londonu upajo, da bodo v prihodnjem letu lahko dosegli skleni-tev novega dovogora o ribolovu med Zdruzenim kraljestvom in Sovjetsko zvezo. Dogovor iz leta 1930 daje bri-tanskim ribicem pravico, da ribarijo vse do treh milj ob sovjetskih obalah. Sovjetska vlada navadno zahteva veliko globljo mejo za oznacevanje svojih te-ritorialnih vod.
VISJE POSTNE PRISTOJBINE V NEMCIJI bodo uvedli 1. julija. Pri-stojbina za tisk je bila poviSana od 4 na 7 pfenigov, za majhne paketne posiljke od 60 na 70, telefonski raz-govor na daljavo do 300 km stane 3,32 DM.
nje, ki se je zaCelo kmalu po vojni. Zahodne evropske sile in Amerika za-htevajo od Kitajcev in Rusov, da za-stavijo svoj vpliv, da bi upornisko gibanje prenehalo tudi v drzavah izven Indokine.
Lega Indokine je izredno vaznega strateskega pomena. Med zadnjo voj-no so Japonci najprej zasedli Indokino, od koder so prodirali v sosedne dr-zave proti jugu. Prav iz tega razloga se za usodo Indokine zanimajo zdaj
V prvih stirih mesecih letosnjega leta se je britanski izvoz v Jugoslavijo pove5al po vrednosti za vec kot milijon funtov sterlingov na 3,11 milijonov funtov sterlingov (proti 2 milijona funtov Sterlingov v istem razdobju lanskega leta), V istem razdobju pa je britanski uyoz iz Jugoslavije padel od 3,04 milijonov funtov sterlingov v lanskem
Britanski uvoz Iz Jugoslavije
Zitarice
Krma
Les
Razna tekstilna vlakna in odpadki Osnovne pisane kovine Izdelki iz lesa in plutovine, razen pohistva
Britanski izvoz v Jugoslavijo
Kemikalije Gurnijasti izdelki Zelezo in jelko Osnovne pisane kovine Kovinski izdelki stroji, razen elektricnih Elektricni stroji in oprema Cestna vozila in letala V postnih paketih poslano blago
V	Ljubljani se je sestal odbor za gospodarstvo republiSkega zbora Ijud-ske skupsCine LR Slovenije, ki je pod predsedstvom Ivana Macka razprav-Ijal o odborovem poslovniku ter o razvoju druzbenega plana v prvih treh mesecih tega leta. Dr. Marjan Brecelj, podpredsednik izvrsnega sveta LR Slovenije je porofial o izpolnje-vanju druteenega plana. Zaradi po-manjkanja elektridne energije ni proizvodnja v prvem Cetrtletju 1954 dosegla visine proizvodnje lanskega leta v istem razdobju. Polozaj v aprilu in maju se je tako zboljsal, da bo mo-go6e doseCj v letoSnjem letu lansko proizvodnjo, v nekaterih panogah pa jo prekositi.
V	letosnjem prvem Cetrtletju se je proizvodnja elektriCne energije pove-Cala za 7% v primeri z lansko. Po planu bi morala ta proizvodnja biti za 10% visja kakor lanska. V teks-tilni industriji je polozaj ugodnejsi. Izdelali so za 15% veC tekstilnih izdelkov kakor lansko leto v tem Casu. Zaradi pomanjkanja elektriCne energije, ki so ga povzroCile izredne vremenske razmere, je proizvodnja Crne metalur-gije nazadovala za 3% v primeri z lansko; po planu bi morala biti za 6% viSja kakor lani. Barvasta meta-lurgija je zaostala priblizno za 5% v primeri z lanskim letom. Kovinska predelovalna industrija bo izpolnila naCrt.
Da bi zmanjSali izkorisdanje gozdov, bi se morala seCnja po naCrtu skrCiti za 30 %, v resnici se je skrCila samo za 20%. Gene lesa so na domaCem tr-gu v tem Casu poskoCile za 30%. Zaradi podrazitve se je zmanjsala po-trosnja lesa,
Investicije: 25 podjetij bo investi-ralo 14 milijard 371 milijonov dinar-jev. NajveC tega denarja odpade na hidrocentrale, in sicer 41%, na zgrad-
zlasti AmcriCani. ki noCejo stati ob strani in organizirajo skupno obram-bo proti uporniskemu gibanju. Indo-kitajski riz je vazen tudi za Japonce. Kitajci bi radi pridobili Japonce na svojo stran v indokitajskem vpraia-nju. Kitajski trgovinski minister po-nuja Japoncem razne ugodnosti; tudi Rusi se katejo pripravljene, da bi Japoncem ugodili glede njihove telje, da bi japonski ribiCi lahko lovili ribe ob sibirski obali.
letu na 2,51 milijona funtov sterlingov v prvih stirih mesecih letosnjega leta.
Britansko trgovinsko ministrstvo na-vaja naslednji pregled anglo-jugoslo-vanske trgovinske izmenjave v prvih stirih mesecih lanskega in letosnjega leta za posamezne vrste blaga, v fun-tih Sterlingih:
JANUAR - APRIL
1953	1954
—	443,516
33.495	13.031
1,808.492	700.716
	2.844
545.083	258.775
212.288	180.957
JANUAR	- APRIL
1953	1954
229.736	220.471
73.902	169.675
50.777	118.104
104.322	62.644
71.922	182.598
544.681	814.001
273.137	518.025
125.533	541.415
132.230	148.080
be Crne in barvaste metalurgije 29%, na proizvodnjo papirja 23.5%; ostali krediti pa na premogovno, naftno in strojno industriio.
POSOJILA ZA GRADNJO STANO-VANJSKIH HIS. Na podlagi nove od-locbe izvrsnega sveta vlade v Bec-gradu bodo uslutentici in delavei v Jugoslaviji lahko prejeli cd Narodne banke dolgoroCna posojila za gradnio oziroma dcgraditev stanovanjskih his proti odplacilu v iO letitl in plafilu 1% obresti. Posojilo ne bo moglo biti visje od 8000 dinarjev za 1 kv. meter gradbene povrsin?, ako pojde za zida nje hise s kanalizacijo in vodovodom, oziroma 6000 dinariev za kv. meter, ko prosilec ne bo izvrsii kanalizacijo in napeljavo vodovoda,. Skupno bo posojilo lahko doseglo SQ0.009 dinarjev za posameznega prosilca. Posojila bodo odplaCevali v polletnih obrokih Koristniki bodo oprosCeni davka na dohodek za dobo 30 let. Narodna ban-ka bo podeljevala posojila tudi za popravila zasebnih stanovanjskih his, ki niso vkljuCene v stanovanjsko skupnost, in to v primeru, Ce prosilec sta-nuje v hiSi, ki je potrebna popravila. Posojila za popravilo hiS lahko ciose-zejo najviSjo vsoto 100.000 dinarjev, rok za povraCila znaSa 7 let, obresti Pa 2%.
PROST PROMET Z ZEMLJISCI. Predlog zakona o prometu z nepre-miCninami v Jugoslaviji predvideva prost promet z zemljisCi. Zemljiska posest privatnih lastnikov je omeje-na na 1Q oziroma na 15 hektarov. Clan zveznega sveta .Mijalko Todo-roviC je izjavil, da bo novi zakon o prometu z nepremiCninami deloval v smeri, da se bo krepila do 10 hektarov zemljiska posest, ki je bila doslej zelo zdrobljena.
Na taksni povrsini se z uporabo kmetijskih strojev lahko doseze raz-meroma visoka donosnost. Zakon tudi omogoCa, da bodo kmetijske orga-nizacije zamenjevale posamezne par-cele med seboj ali s privatnimi last-niki; zadruzna posest, ki je zdaj zelo razdrobljena, naj bi se po tej poti za-okrozila. Zakon dovoljuje tudi tako imenovano etazno lastnino, to je pri-vatno lastnino na stnovanjih. M. To-doroviC je omenil, da se je izvrsni svet zaCel temeljito baviti z naCrtom za hitrejSi razvoj kmetijske proizvodnje. Kmetijskim proizvajalcem bodo omogoCiii nabavo finanCnih sredstev za nabavo strojev, raznega orodja itd. Teh ugodnosti bodo delezni tudi za-scbni kmetijski proizvajalci (kmetje).
Med Holandijo. Dansko in Rusijo
Holandska gospodarska revija »Med-narodna trgovina« je razpisala anketo o glediscu holandskih gospodarstveni-kov glede trgovinske izmenjave s Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami. Vodeci predstavniki holandskega za-sebnega gospodarstva so se soglasno iz-rekli za razsiritev gospodarskih zvez z vzhodnimi drzavami. V Holandiji so nedavpo tudi objavili uradno spomeni-co, v kateri se prav tako naglasa po-treba po tesnejiih trgovinskih zvezah 6 Sovjetsko zvezo. Na tihem pripravlja zdaj holandska vlada posebno trgovinsko odposdanstvo, v katerem bi bilo 15 predstavnikov holandskega gospodarstva in ki bi odpotovalo v Moskvo.
Holandsko ruska trgovipska pogodba je bila 28. aprila podaljtena do 31. a-prila 1954. Holadnski gospodarski krogi ugotavljajo, da je Anglija V preteklem letu uvozila iz ZSSiR 28.000 ton prvo-vrstnega mangana, letos bo uvozila iz Rusije 100.000 top surovega zeleza. Velike koliCine kroma, mangana in nafte bodo iz Rusije uvozile Finska, Islandi-ja, Francija, Svedska, Norveska, Itali-ja in Belgija. Rusi polagajo veliko vaz-nost na kakovost blaga, ki ga uvozijo, hkrati pa tudi na morebitno politicno korist.
V kratkem odpotuje v Moskvo dansk; minister za gospodarstvo Jens Oton Krag, ki se bo tako odzval povabilu sovjetske vlade. V damskih vladpih in gospodarskih krogih so po porocilu nemskih listov zadovoljmi z razvojem trgovinske izmenjave s Sovjetsko zvezo. Lansko leto je Danska izvozila v Rusijo za 144 milijonov kron blaga (prejsnje leto 86 mil.), uvozila pa je iz Rusije 58 milijonov ton (prejsnje Ie!o za 77 mil.). V prvem Cetrtletju leta 1954 so Danci izvozili v Rusijo za 67,5 mil. | kron blaga (prejsnje leto v istem raz-dobj,u samo za 1,5 mil. kron), uvozili 1 pa so letos za 41, lani za 20.6 mil. kion.
' V.:. •;^/.v^• .>/-• Changsho ,*£;;•
* 'S'-/-' ^	^ HU-.NAN	-
iV vB;-t:7V>-:. /-/.:/V4"??
UWHmWH
(HftWgydflg;
300 0 00
cA
.. * ?v; • -- «. • :/. *•
<"■ . • •	•'M"’/ :.L
4
ye>eong
-------y^iuang
f prabong / .
IM00CH?NA
I Siyang
THA1LAND
300 km
^HAIMANa
iKomvn. ^ rroun \ fifrvra. ; 20.000 vn
Korwi/nut.lcW
— ttl
Pogled na ta zemljevid nam razodeva kriticen polozaj francoske vojske v Indokini. Driava Vietnam, ki je poleg Laosa in Kambodze sestavni dei Indokine, je po veCini te V rokah uporniSkega generala Vielminha; njego-vim Cetam krije hrbet kitajska vojska. Ta se se ni zganila, pomaga pa upornikom s posiljanjem orozja. Ako bi te Kitajci zgrabili za oroije, bi posegla vmes Amerika. Francoska vojska in vojaki vietnamskega cesarja se drzijo se
v zobCastem trikotu ob morju, kjer je tudi mesto Hanoi.
BOJ ZA RIZ, GUMI IN CIN
Gospodarsko ozadje napetosti v Juzni Aziji
Razvoj industrije v Sio veni j i
no
nase
I i M
nenje
Trst * obee zdravilo za notranje bolezni Italije
Pogosto naletiS v zahodnih listih in v izjavah politikov na dokaj dudno mnenje, da se namred dajo od Jugoslavije izbiti nove in nove koncesije glede trSaSkega vprasanja, ker vlada v Jugoslaviji modna vladavina, ki se ji ni treba ozirati na javno mnenje in ki torej z lahkoto vsili jugoslovanski javnosti Se tako nepopularne sklepe glede domacih ali zunanjih zadev. Na drugi strani pa je treba imeti do Italije vse obzire in ugoditi italijanski vladi v vsakem pogledu, sicer ta lali-ko pade pod pritiskom javnega rnne-nja. G. Pella je oktobra lanskega leta s takSno taktiko izsilil od Amerike in Anglije znani oktobrski sklep, da se uprava cone A prepusti Italiji. Ni6 zato, ako je nato spodrsnil ob notra-njih italijanskih vprasanjih in padel, kljub veliki koncesiji, ki jo je vseboval oktobrski sklep.
Tako je anglo-ameriska diplomaeija napravila iz Trsta ob<H \\ek za zdrav-Ijenje vseh italijanskih nolranjih bolezni, politidne, gospodarske in social-ne narave. S Trstom se lahko zdro.vijo vse bolezni,.ki razjedajo italijanski or-ganizem, kakor so nesocialni odnosi med delodajalci in delavei, brezposel-nost, preoUijudenost, prepad med ari-stokracijo in nizjimi sloji, birokracija, daveni pritisk itd. Zdaj n. pr. Ze pi-Sejo, da zahteva italijanska diploma-cija, da se mora vprasanje proste luke ali proste cone v Trstu, ali pa skupne uprave trzaskega pristani§6a med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo prepustiti dobri volji Italije. Od nje ni mogoce zahtevati, da bi se to vprasanje resilo Se zdaj, se pravi v razgovorih z Jugoslavijo, ker bi to zadelo preobiutljivo javno mnenje v Italiji.
Igra z javnim mnenjem v Italiji je. preocitna, da bi ji zahodna diplomaci-ja smela 7iasesti. Obdutljivolt italijan-sekga javnega mnenja o trzaskem vprasanju je bila ustvarjena popolno-ma umstno s tiskom in obstoji tudi samo v tisku. Saj vidi italijanska jav-nost pred seboj vrsto drugih vaznejMh nolranjih vprasanj, ki smo jih prav-kar omenili in ki rezejo res globoko v italijanska narodno telo. Poleg vsega se dajo viladne krize aranzirati. Pod-cenjevali bi politidne sposobnosti italijanskih drzavnikov, ako bi trdili, da niso sposobni taksnih bravur; zakaj bi sicer grozili od 6asa do 6asa z o-stavko rimske vlade?
In kako' je z jugoslovanskim javnim mnenjem? Mar imajo jugoslovanski drzavniki res opravka samo s Credo ovac? Prepricani smo, da niti drzavnik s takSno /popularnostjo, kakor je pred-sednik Tito, ne bi mogel vsiliti jugoslovanski javnosti taksne resitve trzaskega vprasanja, ki bi jo jugoslovanski narodi obCutili kot ponizanje. Prevec so morali zrtvovati v skupni borbi z zavczniki, da bi lahko sprejeli nove zrtve samo, da bi bilo ustrezeno po-hlepnosti drugih, ki ji ni videti konca.
Skrb za ohranitev miru v tem predelu Fvrope nalaga predstavnikom zahodnih drzav v Beogradu dolznost, da pravilno obveSCajo svojo vlado o resnicnem razpolozenjU v Jugoslaviji in tako prihranijo svetu novo nevar-nost eksplozije, kakor jo je ustvarila reakcija na nepremisljeno potezo 8. gk-tobra. Naj si nikar ne postavljajo za. zgled nemSkih diplomatov v Beogradu pred 29. marcem leta 1941. Prav tako je dolznost ameriSkih in angleSkih po-UtiCnih svetovalcev v Trstu, ki pred-stavlj' jo ustrezna zunanja ministrstvo., dd pravilno olweicajo svoie mi-nistre o razpolozenju v Trstu, ki ^ od-klanja prikljucitev k Italiji in zahteva internacionalizacijo vsaj mesta in 'luke, da bi se trzaiko gospodarstvo lahko svobodno razvilo ob naslonitvi na svoje naravno zaledje. Dolznost anglo-ameriSkih politiCnih svetovalcev je tu di, da svoje vlade pravilno obveicajo o resniCnem razpolozenju trzasklh Slo-vencev, Hrvatov in Srbov, ki noveza-ni s svojimi brati' v svo;i domovini predstavljajo vazen Cinitelj v tr&aSkem sporu.
Mnenje drugih
tilalki k/iaim kalta
Dr. Louis Barcala poroca iz Rima 11-stu »Neue Zeitung«, da bi italijanska diplomaeija rada dosegla izvrSitev tro-s-transke izjave zahodnih drzav z dne 20. marca 1948, se pravi prikljucitev vsega Svobodhega trzaskega ozemlja k Italiji. Toda danasnja mednarodna siyarnost dopusca samo kompromis. Danes je prakticno mogoca samo delitev Svobodnega trzaskesa ozemlja. Malen-kostni popravki meje niso vazni. Itali-janom ni mnogo do tega, da dobijo povsem slovenske vasi; pa tudi SIovenci mimajo nicesar proli temu, da bj povsem italijanska podrocja prisla pod Jugoslavijo. Spor je v necem drugem. Beograd poskusa vztrajatx pri glediscu, da bi Rim priznal delitev Svobodnega trzaskega ozemlja kot dokoncno. V tem trenutku se zdi to skoraj nemogoce. Rimska vlada, ki bi se dokoncno for-malno odpovedaila coni B, bi se posta-vila pred hude napade z leve in desne Ako se zadeva ugodno razvije, pride I do dejanske (de facto) dclitve Svobodnega ozemlja. Odprto bodo pustili pot do pogajanj za dosego hajne resitve. Italijani se borijo tudi proti tenui, da bi Beograd z ameriskim denarjem zgra-dii v Kopru pristanisce. Se bolj se bo Rim borii proti zamisli, da bi: se med giavnim mestom Istre (Pulo?) in Ljub-Ijano zgradila teieznica, ki b; odvedla ves avstrijski promet cez Jadran na ju-goslovansko podrocje. Italija raCuna, da bo prodrla vsaj s temi tehmcnimi zah-tevamii. V tem pogledu dozivlja Rim tezke case. S tem, da je Italija postav -| la svoj veto proti balkanski zvezi, je v § igri za Trst vrgia karto, ki ni vzgala.
ITALIJA NA STARI POTI. Obisk predsednika' Tita v Grciji se je za-kljucil z vaznim diplomatskim uspe-hom balkanskih narodov. Grska vlada je namrec potrdila jugoslovansko-tur-ski dogovor, naj se sporazum o prija-teljstvu rred Jugoslova,ni, Gi-kj in Tur-ki, ki je bii sklenjen lansko leto', spre-meni v pravo vojasko zvezo. Balkanski nare di bodo zdrazeno nastopili proti vsakomiir, ki bi jih hotel napasti. Taksni vojaski pogodbi nasprotuje I-talija. Z njo. bi se sprijaznila samo v primeru, ako bi se prej resilo trza-b*o vpiasanje se piavi, da se ji izro-.'i cona A. Balku iske dr/ave so Ita-lijo piehitele ter sklenile, da bodo do-konino godpisale pogodbo o vojaski zvezi, ko se' v kratkem sestanejo zu-nanji ministri balkanskih drzav v Beogradu. Ni dvoma, da se je zunanjl ugled Jugoslavije po tem sslepu dvig-nil. V Londonu in Washingtonu so s tem napredkom na Balkanu zado-voljni, vendar bi radi, da bi se cim prej resil tudi spor zaradi Trsta. Naj-prej naj bi dosegli, ako le mogoce, sporazum glede Trsta, nato bi potipi-sali Se pogodbo o balkanski zvezi. Vendar je prav malo verjetno', da bodo balkanske drzave fiakale na resitev trzaskega vprasanja. Ves razvoj ka-ze, da Itallja ne bo uspela s svojim zavlaCevanjem in metanjem polen pod noge. Zgodovina bo pokazala, da je ta njena politika zgresena. Bolj pametno bi bilo, da bi se priblizala balkanskim narodom in koneno pri-znala, da niso vec nedorasli nebog-Ijenfiki, ki jih morajoi voditi velike drzave. Namesto tega poskusa vpliva-ti na Ameriko in Anglijo, da bi ti dr-zavi pritisnili zlasti na Beograd. — Na predlog grske vlade bodo. balkanski narodi ustanovili posvetovalno skup-SCino, v kateri bo enako stevilo Jugo-slovanov, Grkov in Turkov. V skup-sdini pe bodo. balkanski narodi po-svetovali o vaznih skupnih zadevah. Ta skup§6ina bo podobna posvetoval-ni skupsCini zahodnih evropskih drzav v Strasbourgu v Pranciji.
O trZaskem vprasanju se zdaj pogajajo v Lanidonu. V imenu italijanske vlaide na-stopa ‘poslanik Brosio, ki je prej prisel na posvetovanje v Rim. Anglija in Amerika sta italijanski viladi izro.£iili na£rt za sporazum, kakrSnega bi bil.a pripravljena sprejeti Jugoslavija. O tem naCrtu smo 2e porocaii. Italiji bi priznaM upravo nad cono A in Trstom, vendar bi se meja ne-koliko popravila v korist Jugoslavije. Cona B bi pripadlla Jugoslaviji. Jugoslavija bi zelela, (ja bi bil sporazum dokon-£en, mediem ko se Italijani noCejo za vedno oidpovedati coni B. Po pisamju beo^ grajske »Borbe« ne vztraja Jugoslavija ve£ pri tem., dia bi moral biti sporazum doikonfien, pa£ pa zahteva, da bi zahod-ne sile sve£ano izjavile, da ne bodo ve£ podipiirale Italije v njenem stremljenju, da bi se polastila come B. Ako bi priSlo do za£asn:ega sporazuma, bi se Jugoslavii-ja me od rekl a dok.ondno svojim prav icam gilede Trsta.
»BOMBA LAURO«. Neapeljski zu-pan Achille Lauro, predsednik monar-histiene stranke, je na zborovanju svojih prlstasev v Neaplju razbil stran-ko in ustanovil novo pod imenom «Monarhisticna Ijudska stranka«. Prava bomba v italijanskem politifi-nem zivljenju, kakor porofiajo iz Rima. Bogatas Lauro, ki je lastnik mo-gotine trgovinske mornarice, je z last-nim denarjem vzdrzeval 92 sekcij mo-narhistifine stranke. Sprl se je z glav-nim tajnikom stranke, nekdanjim u-Citeljem Covellijem. Lauro, je mnenja, da^ morajo monarhisti podpreti demo-krsfiansko vlado in sodelovati z demo-kristjani; zacasno naj priznajo re-publiko.. Glasujejo. naj za evropsko obrambno skupnost. Demokrseanska vlada je bila Lauru za njegovo pod-poro. hvalezna: dajala je denar neapeljski obdini in podpirala Laurovo trgovinsko mornarico. Covelli je po^-stavljal demokrscanski vladi bolj tr-de zahteve; tudi ni bil nasproten so-delovanju z neofaSisti. Ker je demo-krscanska vlada odbila njegove zahteve, je Covelli pomagal zrusiti De Gasperijevo in Panfanijevo vlado. V zadnjem casu je monarhistiena stran-ka, ki je bila mocna zlasti v juznih krajih in dosegla vrhunec pri parla-mentarnih volitvah, zgubila okoli 40 odst. svojih prlstasev. To so pokazale obCinske volitve. Mnogo njenih pri-stasev je glasovalo za komuniste in socialiste.
Konfcrence v Zenevi bo konec. Medna-rodna konferenea v Zenevi (ki bi. morada dokoincno skleniti mlr v Korejl in pre-mirje v Indokini, kjer Se vedno tece kri med Franoozi, 'povezanimi s cetami viiet-namskega cesarja, in Hosiminhovimi u-porniki, se bliza koncu. Med zahodnimi silami (Ameriko, Anglijo in Francijo) ter Kitajci in Rusi ni priSlo do siporazuma. S tem se ni refiemo, da se bo v Koreji, kjer vlada premirje, zopet prifela vojna, pa£ pa ostanejo tam cete Organizacije zdru-2e»i'h narodov, predvsemi ameriSke; spra-vo naj bi skugala naijti prav ta uslanova.
O Inddkini ne bo mogo£e z,a zdaj najtl sporazuma, ker ho£ejo Hosiminhove £ete poprej zavladati v vsem Viietnarmu.
Churchill in Eden pojdeta v Amteriko.
Predsednik angleske vlade in zunanji minister obisceta v kratkem Zdruzene ame-riSke drzave. Amglezi poskuSajo Se vedno najti, sporazum med Ameriko in Rusijo oziroma Kitajsko gilede Inidoikine in Ko-reje. Ako v tem ne uspejo, pride do vo-jaSkiega sporazuma med zahodnimi drza-vami, ki naj bi ipreprefiil Sirjenje uporni-Skega gibanja v Juzni Aziji.
Fi ancoska vlada, ki ji je predsedoval Laniel, je morala adstoipitl, ker ji je skup 5£ina s 30D proti 293 gflasovom odrekla zar upmico glede politikie v Indokini. Novo vlado sestavlja Memdes-Frarace, ki je ze lansko leto zamam poskuSal sre£o. To bo 19. vlada po vojni.
NEMSKI KONKORDAT JE SE VELJAVEN. Nemski poslanik v Vati-kanu dr. Wolfgang Jaenicke je izjavil predstavnikom nemskega tiska v Ri-mu, da je konkordat, ki ga je leta 1934 sklenila Hitlerjeva, vlada z Vatika-nom, se veljaven.
AMERISKA POSLANICA V RIMU Mrs. Clare Booth Luce se ze nekaj dni zdravi v Spau y Franciji, kjer jo zdra-vijo z blatnimi kopeli in masazo proti revmatizmu. Na zdravljenju ostane 12 dni, na kar se vrne v Rim.
TECAJ DINARJA. Na obraCunskem mestu v Ljubljani je dinar 11. junija notiral: ameriski dolar 936 dinarjev, anglegkj funt 2409, 100 zahodnih nem-skih mark 20,282,47,	100 belgijskih
frankov 2400, 10Q francoskih frankov 273,37, 100 svicarskih frankov 18.676, 100 italijanskih lir 135,72, 100 lir STO 131, ICO holandskih florintov 21.450.
MILDNARODNA TRGO VINA
NOVE /CENE PREMOGA V ITALIJI. Od 1. junija 1954 veljajo v Italiji nove cene premoga. Cene veljajo za cif, in sicer je treba cene za pri-stanisCa ob Juznem Tirenskem mor-ju povisati za 100' lir pri toni, za o-stala pristaniSea ob tem morju kakor tudi na Siciliji in Sardiniji pa za 260 iir. Za vsa ostala pristanisda je treba ceno povisati za 70Q lir, za ameriski premog, za ostale vrste pa za 600; samo za poljski ostane dosedanji po-visek 400 pri toni. Ameriski pogonski premog tout venant 9350 lir za tono, plinski premog 9.500 za koksanje 9900 angleSki anlraeit ^nacj i80 mm)
15.950,	od 30 do 80 mm 16.580, od 10 do 30 in od 25 do 45 mm 17.300; pogonski premog (Cardiff) 11.950, nad 80 mm 11.950, Yorkshire 11.550, slab-Se vrste 11.100, East Middlen 11.300, Scotland 10.8501, tretje vrste 10.200 lir. Rasa za cif jadranska pristanisia od 10 do 12 mm 7500, od 0 do 11 mvi 6500. JIUski antracit nad 25 mm
14.950.	Nemski antracit I. po suhem, orehovec 1 17.700, 2 18.850, pogonski premog nad 80 mm po morju 11.150, po suhem 12.500, orehovec 11.150 do 12.500. Poljski premog nad 30 mm po morju 11.250, od 10 do 30 mm 10.650.
ZA CENEJSI PREMOG V PRANCIJI. Francoska vlada namerava zni-zati cene premoga za 10 do 15%.
Ve£ cementa v Italiji. Prolzvodnja cementa bo v Italiji v letu 1954 dosegla 8 milijonov 700,000 ton, meditem ko je lan-ska zniaSala 8.030.000. Proizvodnja bo na-rasla zlasti v Juzni Italiji. kjer so pri£e-le obratovati nove cementarne v Bagno-!iju in Kataniji. Zmogljivost cementarn je letos narasla za 25 odstotkov v primerja-vi z lansko.
CESKOSLOVASKA RAZSTAVA NA MILANSKEM SEJMU je obsegala povrsino 1400 kv. metrov; 300 kv. me-trov je bilo v »Pala£i narodov», 700 kv. metrov je bilo posvefieno razstavi kmetijskih strojev in 400 tekstilnim in raznim drugim strojem.
IZREDNA ZITNA LETINA V MA-ROKU. V Maroku bodo pridelali o-koli 11 milijonov stotov psenice, in sicer 6 milijonov in pol trde in 4 in pol mehke. Ze od lanske zetve je o-stalo poldrugi milijon stotov, tako da ne vedo kam z 2itom. Izredno do-bra letina bo tudi za jeCmen (17 milijonov ton).
DRAZJE ZIVLJENJE V PRANCIJI. Zaradi slabega vremena se je in-deks cen na debelo v Franciji dvig-nil od 136,8 v aprilu na 139,0 v maju (osnova 1. 1949 — 100); indeks ziv-Ijenjskih stroskov v Parizu od 142 v aprilu na 144,2 v maju.
Porodila, iz New Yorka pravijo, da ni bii v krogu Organizacije zdruzenih narodov se noben drzavni poglavar tako toplo sprejet kakor abesinski ce-sar Haile Selasije. Globok vtis je na-praviia zlasti njegova izjava, da je Zveza narodov propadla, ker ni zava-rovala Abesinije pred napadom Mus-solinijevih osvajalnih fiet. Naglasil je potrebo po skupni obrambi drzav v primeru napada. Zahvalil se je Orga-nizaciji zdruzenih narodov, da je podprla Abesinijo in pripomogla k zdruzitvi med nekdanjo italijansko kolonijo EritrejO1 in Abesinijo. Predsednik Tito je povabil abesinskega cesarja v Jugoslavijo. Cesar je spre-jel povabilo, Jugoslavijo obisfie proti koncu meseca julija. Na tiskovni kon-ferenci v Beogradu je predstavnik zu-nanjega ministrstva namignil, da bo marsal Tito verjetno vrnil obisk a-besinskemu cesarju, se pravi, da bo obiskal Abesinijo. Iz ZDA pojde Haile Selasije v Kanadoi in MehikO'. V A-meriki je prosil za posojilo 100 milijonov dolarjev, da bi Abesinija lahko izkorisCala lezisCa urana.
Jsl&U&efn
HOTEL »KOROTAN« cb Vrbskem jezeru (v Sekiri) so odprli 12. tega meseca.
MAJ JE IZGUBLJEN. Slabo vreme v maju in prve dni junija je pokva-rilo turistieno sezono tudi v Italiji, kjer se cb morju zacenja ze v maju. Veliki hoteli ob Jadranskem morju okoli Riminija so zgubili po' 3 zmene. (Navadno se turisti menjajo vsakih 14 dni). Konec maja je na Juznem Ti-rolskem v Meranu se snezilO'. Tujcev splch se ni biio.
S TURIZMOM je povezana vrsta raznih delavnosti, na katere filovek ne bi niti mislil. Takoi n. pr. so tapet-niki in trgovei z zimo in morsko tra-yo precej odvisni od lepega vremena in razvoja turizma. Lepo vreme spod-buja gospodinje, da si dajo prenare-diti domaco opremo, fotelje in zimni-ce. Lepo vreme pospesuje turizem. A-ko raCunajo hotelirji na dober obisk, se pripravijo z obnovitvijo in povefia-njem hotelske opreme, kar prinasa seveda zasluzek tapetnikom in trgov-cem z opremo. Posledice slabega vremena so se v Trstu cutile tudi na tem podroeju. Tapetniki in te vrste trgovei so imeil letos manj dela.
ZASEBNE AVTOMOBILSKE CESTE. Turizma brez sodobnih avtomo-bilskih cest si ni mogoce zamisliti. V Svici so prisli na misel, da bi se da-la pospesiti gradnja avtomobilskih cest tako, da bi jo prepustili zasebni pobudi. Ceste bi gradili z zasebnim kapitalom, nato bi za voznjo po teh cestah pobirali posebne pristojbine.
AVTOMOBILSKIH NESREC na zelezniskih prehodih je se vedno mnogo. Navadno jih povzrofii nepazljivost soferja, njegova utrujenost ali nepra-vilna presoja brzine vlaka. Pri pre-hodu ima seveda prednost vlak pred avtomobilom. Da bi preprecili nesre-ce, odstranjujejo v Zahodni Nemciji zlasti prehode na isti visini (ceste in zeleznice) ter gradijo podvoze ali nad-voze. RafiunajO', da bi v Zahodni Nem-£iji potrosili 40 do 50 milijard mark (1 marka velja okoli 150 lir), ako bi hoteli odpraviti vse prehode na isti visini.
O M *. (
ns prisianiscu
Ladijsk; promet skozi trzasko prista-nisce med 24. majem in 7. junijem je bil naslednji:
ITALIJANSKE IN TR2ASKE LADJE
«Elbaii je priplula iz Piombina z 2.900 t litega zeleza in zelezne rude in se vrnila z 250 t. »Citta di Messina» je prispela iz Valenoe s 39 t in se vrnila z 19 t- «Maria Cristina D.« je pripelja-lai iz Ras Tanura 16.475 t surovega olja in odplula y Tripolis prazna. «Pennsyl-vania« je pripeljala iz Tripolisa 10.193 t surovega olja in se vrnila prazna. PRIFLULE SO1: «San Dona« iz Fort Nogara prazna, »Otranto« iz Carigrada s 770 t. «Risanoii iz Bombaja z 273 t ■ zelezne rude, »Valtellina« iz Iskende-runa s 1.150 t, »Ermenegilda« iz Benetk prazna, «Rinnuci» iz Benetk prazna, »Ambra« iz Kalkute z 875 t, «Fredianaci iz Iskenderuna s 1000 t kroma, «Generoso» iz Sfaxa z 2.460 t fosfatoy, «Trie-ste« iz Rotterdama prazna, «Barlet-ta« iz Carigrada z 76 t, »Esperia« iz Bejruta s 374 t, «Manuel» iz Pireja prazna, «Nuovo Arno« z Reke prazna, »Sant’Antomo« iz Benetk prazna, «Sfin-ge« iz Ackaja s 7.250 t zelezne rude, «Maria Caria» iz Genove s 50 t, «En-ri« iz Aleksandrije s 450 t, «Valfiorita» iz Ancone prazna, «Nora» iz Benetk prazna; «Treviso» iz Bejruta z 210 t. ODPLULE SO: «Nereide» v Vancou-ver natovorjena, «Bick» v Oran prazna, «Africa» v Capelown natovorjena, «Boate» v Valenco prazna, «Deneb» v Alzir s 196 t, «Humanitas» v Norfolk prazna, «Messapia» v Larnako nato-vorjena in se vrnila z 219 t, «Irma» v Aleksandrijo natovorjena, «Alcantara» v Perzijski zaliv prazna, «Ugolino Vi-valdi» v Kalkuto s 1120 t, «Stadium» v Pirej z 870 t lesa, «Campidoglio» v Bejrut, «Mar Libero» v Casso prazna, «Vittorio Z.« v SanPAntioco prazna, «Giuseppe Marrini» v Straton prazna, «fTeresa Cosulich» v Benetke prazna in se vrnila.
GRSKE LADJE
«Plotarkis Blessas» je prispela iz Tu-nisa s 126 t in odplula v Pirej s 550 t. «Maria» je pripeljala iz Stratona 3000 t zelezne rude, «Aristodimos» je prispela z Reke prazna, in doplula v Pirej s 150 t. «Astipalea» je priplula iz Benetk prazna, «Kozani» je prispela iz Pireja s 60 t, «Rita» je odplula v Pirej natovorjena. «Virginia» je odplula v Baltimor natovorjena z magnezitom. «Aoohilefs» je priplula iz Pireja z 8 t.
IZRAELSKA «Kinneret» je priplula iz Hajfe natovorjena; «Nakshohn» je priplula iz Hajfe s 329 t. NORVESKA «Astrid Elizabeth» je priplula iz Benetk prazna in odplula v Fort Elizabeth natovorjena v bencinom. EGIP-TOVSKA «Ismailia» je odplula v Aleksandrijo s 1150 t. ARGEiNTINSKA «Rio Bermeio» je priplula iz Bahie Blance s 6100 zitaric. ANGLESKA «Lu-cerne» je priplula iz Fort Saida prazna. L1BANONSKA «Sirius» je odplula v Lattakijo natovorjena. TURSKA «Ar-dahan» je priplula iz Smirne z 100 t. RUSKA «Sakhoma» je pripeljala iz Bahie Blance 9.350 t zita. AMERISKA «Exporter» je priplula iz New Yorka s 1183 t in se vrnila v ZDA.
J ADROLINIJ A (Trst - Reka - Pirej) «Lastovo» je priplula 8. VI. iz Pireja z 12 potniki in 30 tonami tovora; odplula je 9. VI. v Pirej s 17 potniki in 100 tonami blaga. »Istra« je priplula 15. VI. iz Pireja s 6 potniki, vkrcala 2Q ton blaga in 13 potnikov za Gr£ijo; odplula je 16. VI.
«Lastovo» bo priplula 22. VI. iz Gr-Cije.
NOVA PROGA JUGOLINIJE REKA-TRST-KON GKON G
Dne 5. junija je iz Trsta odplula juigor slovanska ladja «Dinara», ki bo v druzbi drugih dveh motornih ladij Jugolinije («Romaraije» in «Triglava») vzdrzevala progo Reka-Trst-Hongkong. Kapitan ladje Jurij Ursi£i£ je povabil predstavnike tr-2aSkega gosipodarstva in £asn,ikairje na pri-grizek, da bi jim razloJil pomen nove pro se.
«Dinara* je bila zgrajena na Reki; pogonski stroj je Svicarski. Dopolnjujejo ga postranski holandiski stroji. Ladja obsega 3,172 brutoregistrskih ton, (1.724 neto), no-silnost pa znaSa 4.080 ton. Poleg tovora lahko ladja sprejme se 12 potnikov. Poleg ostaleiga Maga za Abesinijo smo na kro-vu opazili tudi avtomobilsko prikolico ju-gosliovanska izdelave, namenjeno za druz-bo «Jugoetiopia» v Adisabebi. Proga bo tromese£n,a.
D^7K/\r*
DEVIZNI TECAJ V NEMCIJI. Ban-ka nemskih dezel obracunava devize po naslednjih uradnih tecajih: 1 e-giptovski funt 12,05 nemskih mark G (GeHd pomend; flenar), 12,07 DM B (Birief pomeni jpismo), 100 italijan-skih lir 0,671 DM G, 0,763 D MB; 100 jugoslovanskih dinarjev 1,398 DM G, 1,402 DM B; 100 portugalskih e-skudov 14,59 DM G, 14,63 DM B; 100 grskih drahem 0,014 DM G.
POLOZAJ FRANCOSKEGA FRAN-KA. Pred izbruhom francoske vladne krize je bil polozaj francoskega fran-ka razmeroma ugoden, cepray ni popu-stila zahteva po razvrednotenju. Rezer-ve Francoske narodne banke so se po-vecale. Francoski frank je 4. junija notiral v Curihu 1,181, 11. junija pa 1,1737 svicarskega franka za 100 francoskih frankov, dolar je stal v Parizu 4. junija 360 frankov, 11. junija pa 362. V Parizu je narastlo povprasevanje po zlatu, kar spravljajo y zvezo tudi z ne-ugodnim razvojem konference v Zenevi.
SIBKOST JUZNOAMERISKIH VA-LUT, V tednu do 11. junija so r.ekatere juzno-ameriske valute zopet nekaj zgu-bile na svoji vrednosti. V Curihu je 100 argentinskih pezov veljalo 16,50 sviear-skega franka (teden poprej 18,50); 100 urugvajskih pezov je veljalo 31,50 (32,60) dolarjev; 100 kruzejrov (Brazi-lija) 1,90 (teden poprej 2,05 dolarja). V Ge.novi je arg. pez veljal 14. junija 22,80 do 23.50 lire.
GoJtilna
Ufff!
CK*. .«.-V SB
n a M a ”

>Sf
g g ¥
•5. -J

Postrezemo Fam z uajbGfjsiin doinacim in istrskim vlaam iu domacim prsutom
2aMopnih in y lamia zaloga:
ZADRUZNIKONZORCIJ IRGflVCtV Z JEST1AM
Utica. Valdirivo 3 Telefon 35-034
JUGOSLOVANSKE LADJE
JUGOLINIJA: «Dinara» je odplula 5. VI. na Bliznji vzhod s 1500 kub. m lesa in 3QQ ton blaga. »Srbija« je prispela iz ZDA 7. VI. s 500 ton blaga, vkrcala, 100 ton in odplula 8. VI. na Reko. «Sarajevo» je priplula 7. VI z Bliznjega vzhoda s 371 tonami, krca tovor; odplula bo 18. VI. na Reko. «Romanija» je priplula 12. VI. iz Se-verne Evrope s 37Q tonami blaga in odplula na Reko 12. VI. «Makedonija» je priplula 18. VI. iz ZDA s 500 tonami blaga; vkrcala bo tovor za ZDA.
Pricakuje se prihod:	«Titograda»
18. VI. z Bliznjega vzhoda. »Crne go-re« 25. VI. iz ZDA. «Romanije» 1. VII. z Reke, ki bo vkrcala tovor za Daljni vzhod.
SOSI c
s o s s i
H A R X f»
OPS IN E, M MONTE BE 4 - TEL 21-155
Prodajamo ftHnske, cleh triene in druirs stedilnake xnantke „ZOPPAS“, radio af;arate pniznairth znanah in elcktricni materia!
ZASTOPSTYO
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padricah,
Trebcah, Konkonelu in Velikem Repnu
= Prodajamo tudi na obroko . Oene ugodnei----
ELEKTRO-INSTALACIJSKO P0DJETJE
Ambrozlc Milan
TRST, Ul. B0CCACCI0 ST. 10 Sprejemamo vsa popravila in naro-cila za nove instalacije vseh vrst elektricnih napeljav
Poklicite naso telef. stev. 29-322 Se priporocamo !
Autawwis
PREDSTMNISTVO za nadomestne dele italijan-shih, nemskih in zavez-niskih avtomobilov ter nadsmestnih deiov za DIESEL motorie, pumpe, injektorje ter traktorie
Hotei «TURIST»
Ljubljana, Dalmatinova ulica 15 - Tei. 21-893, 20-129
Sodobno preurejen s 8,5 lezisci, lepo urejenim senenatim vrtom in bifejem ✓ IVudimo prvo* vrstna domaca in tuja jedila ter sordrana vina ' Oddaljen je samo 3 minute od zeleznA ske postaje ' Obiscite nas, prepricali se hoste !

TRST, ulica Gatteri sit, 7 lei. 44120/02898

TECHNA
IMP0RT - EXPORT TRST, UL. FABIO FILZI17 I Tei. 35-907 - Teleg : TECHNALUIN
Vi'sim o fjsakavrstne izvuzue in uvozne operacije
Zastopamo za Jugoslavijo razne industrije strojev, orotlja in telinicnega materiala
G. M. GOLOMBIN & FIDLIO
UVOZ - IZVOZ
MjIJT OTIATE in IZOEEKOY
Trst, Ulica I. della Croce 4
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TR1ESTE
Xahajinja doBaua !

54
dgencija za piodajo:
TRST - Ulica Sv. Franciska stev, 46 - Telef, 28.040
F. SPADARO
SPEDICIJSK^ TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GHEGA STEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERVGLA TEL. 96 847
SCAL0 LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEB3A
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59
Postni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT
OKRAJNA ZADBUZNA ZVEZA - £iidmm
Prvovrstna in priznana bela steklenicna vina iz Ijuto-mersko - ormozkega in radgonskega vinorodnega okrozja :
LjutomerCan, Jeriizalemfan, Radgon&ui, Traminec, Beli Burguiulec, $ipon, Benski Bizling itd.
VAM NUDIM0 VEDNO V VSEH M§IH P0DJETJIH.
M4GAZZINI
TOLENTINO
TRIESTE-VIA XXX OTTOBRE 5
V E L I K A IZBIRA
PLETENIN - NOGA VIC - SRAJC — PER1LA — KOPALNIH O B LE K
oeooNE mi - zajamOenbbiagoi

o
Vseh vrsl lesa za stavbenistvo - Vezane plosce vseh vrst
TRST - URAD IN SKLADlSCE SCALO LEGNAMI TELEF. 44-552
N
<
O
CSJ
„LA CASA 0E1 CINGHIALE"
TRIESTE
Seda 'egale: VIA DOHOTA 1 - Tei. 36-556 I>EJPOSITO A MILAX O
presso Michele Scppilll . Via Nirone, 8 - Tei 80-1-149 . 871-515
UVOZ
IZVOZ
SVIMJSKEOI IN OBTALEGA USNJA
TOVARHA CEAXJEA
^ V Vr r m
1
onaa
5« 55. w cr ^ a 'i . 3?
Ka| prina§a VI. triaski velesejem
V svetu se v zadnjem casu vedno bolj ^“Eosto oglaSajo gospodarstveniki z nine-njem, da je danes ze prevet velesejmov; ,0liko jih je ze, da se prav tezku zvrstijo, 113 se ne bi njihovi datumi krizali. KIjub ,ei splosni skepsi, s katero gledajo ze ®nogi na velesejme, lahko trdimo, da je 'rzaski sejem v povojnem casu vendar “PraviCii svoj obstanek. Ceprav se po ob-SeEu samega sejma in zakljuCenih po-stov ne da primerjati z veiikimi evrop-skimi sejmi, ima vendar velike zasluge v tem, da s svojim propagandnim apara-tdni, ki deluje vse leto, zbuja v svetu za-dimanje za Trst in da z organizacijo sej-Wa spravlja v obtok mnogo kapitala ter lako poganja v tpzasko gospodarstvo no-ve krvi. Ne glede na koristi, ki Jih prina-^3 sejem naSi trgovini, odpira sejemska Prireditev vrsti nasih obrtnikov in raz-kim tehnicnim podjetjem velike moznosti 23 zasluiek, (Ob tej priloznosti izrazamo zopet zelja, da bi uprava pri oddaji dei kpostevala tudi siovenske obrtnike, sio-venska podjetja in druge ustanove, kakor pr. tiskarne za izdelavo propagandnih iiskovin).
Prav iz vseh teh razlogov se je nGospo-Sarstvon rado pridrulilo ostalemu trza-5kemu tisku ki je podprl sejemsko upra-vo pri njenem koristnem delu za obnovo triaskega gospodarstva. Ni dvoma, da bi uPrava dosegla 5e vecje uspehe, ako bi ®e irnela vezanih rok in ko bi bila pri svojem delu popolnoma svobodna. SpriJo 'ianaSnjega dejanskega poiozaja v Trstu In zlasti njegove popolne odvisnosti od fimske gospodarske politike, pa je svoje "elo popolnoma vskiadiia z gospodarskimi 'n poliiiifnimi smernicami Rima,
Tako nastajajo za razvoj sejma velike •e2ave: saj se gospodarske koristi Trsiia kriiajo z rimsko gospo^arsko politika in fimskimi nafrti sploh. Med terni tezavami nioramo letos na zaiost zopet omeniti vPra§anje visine Jugoslovansega sejem-skega kontingenta — obsega izmenjave ^Isga izven okvira rednih trgovinskih do-Eovorov in kliringa.
Glede na uspesne poslovne zakljujke na ■anskem sejmu je Jugoslavija letos zapro-s'la za kontingent 295 milijonov lir; ian-sko leto zakljuCeni posli so presegli 200
milijonov lir. Po dolsem natezanju Je ZVU komaj 36 ur pred zaietkom sejma sporocila, da je odobrila kontingent 150 milijonov, se pravi 15 milijonov manj kakor lansko leto! Le polovica tega kontin-genta se sme obracunati v trzasko-jugo-slovanskem kliringu, druga polovica pa mo ra v italijanski kliring. Znizanje in delitev kontingenta na dve polovici pomeni za tr-zasko gospodarstvo bud udarec. Ako Di Jugoslavija na sejmu lahko veC prodala Trstu — nameravala je zlasti izvoziti ve£ zivil, ki so Trstu nujno poirebna — bi kupiia vec trzaskih industrijskih izdelkov. Tako bi se zaposlenost povecala. Toda rim ska vlada ne zeli povetanja izmenjave mea Trstom in Jugoslavijo, ker Ji ni do tega, da bi Trst gospodarsko okrepil ne-odvisnost op Italije in se navezal na sose-de.
ZACETEK LETOSNJEGA VELESJMA
Podroini poveljnik gen. Winterton je v sredo ob 17.30 odprl VI. triaSki velese-jem. Poleg obiiajnih predstavnikov triaS-kih oblastev, gospodarskih ustanov In go-spodarskih krogov so otvoritvi prisostvo-vali: ameriSki politiCnii svetovalec Higgs in angleSki svetovalec Broad, naCelnlk U-rada za obve&fianje javnosti Dunham, pri-staniski poveljnik Noakes, poveljnik luSke kapitanij.e KlodiC, ravnatelj finaninesa in gospodarskega oddelka ZVU dr. Sartori, glavni ravnatelj oivilne uprave dr. Vitelli, zupan inz. lartoli itd. Med predstavni-ki tujih driav raaj omenimo naielntka tr-govinskega oddelka Gospodarske delegaci-je FLR Jugoslavije v Trstu in2. F. Vrban-ca, dr. I. Plesa kot ipredstavnika Zvezne trgovinske zbornice Jugoslavije, g. Polaj-nerja, ravnatclja Expont-projekta iz Ljub-Ijane, ki je organiziral jugoslovanslco raz-stavo, 5efa avstrijskega predstavniStva v Trstu grofa Pacea itd. Med avstrijskimi gosti so bili tudi predsednik koroSkega de-zelnetga odbora, predsedpik, podpredsed-nik In ravnatelj Sveta za lesno gospodarstvo na Dunaju in beljaSki zupan. POZDRAVNE BESEDE SEJEMSKE UPRAVE
V imenu sejeonske uprave je navzofie po-zdravil ,podpredsednik Ulessi. Naglasil je, da je velesejem izraz odlo£ne volje Trta-
li?
A. Donaggio-Trieste
USTANCVLJENA LETA 1912
IMPORT - EXPORT
ZALOGA BLAGA ZA ZENSKE
IN MOZKE OBLEKE IN PODLOGE
RIVA TRE NOVEMBRE 9 - TELEFON 2-48-63
TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE
„Gondrand“
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE
POBJETJE Z POPOLNO USTREZAJQCO GPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ZIVINE, KONJEV, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za pofcitek zlvih ilvall
TRST - TRIESTE, V. Mazzini 30 - Tei. 36-308
NADOMESTN1 DELI ZA URE VSEH ZNAMK — VSAKOVRSTNO CRODJE
NAJVECJA / najboqatejSa
. V, /	||
VSAKOVRSTNIH
ZALOGA 1ZBI R A PODLOG

BLAGO ZA NI0SKE OBLEKE
POTREBSfilNE ZA SIVIUJE IN KROJACE
7RST-TFHESTS
Via ^mustica IZ
UUf. 96-P9S
[Zie ftd kmku\eZcMk eettoA/
NEGRINI GIUSEPPE - TRIESTE
VIA G IULI A N. 55 - T E L E F. 96 - 700
A
KUPUJE otpatke metala, krpe, sirove kostl I vune
danov, da premagajo gospodarske tezave, ki ze ve£ let tarejo trzaSko gospodarstvo. Dobro znamenje napredka trzaSkega sejma je dejstvo, da so bili ze dva meseca pred zafietkom sejma oddani vsl razstav-Ijalni prostori. Poudarll je tudi, da uprava sejma upoSteva okolnost, da ni Trst v sluzbi samo enega koristmika, temvec Siro-kega evropskega podrotja. Na sejmu raz-stavlja okoli 1.100 razstavljalcev, in sicer 700 triaSkih in italijanskih (govorntk je oznaiil vse za italijanske) ter 400 tujih. Uradno je predstavljenih 8 tujih dr2av, posredno, se pravi po posameznih razstav-Ijalcih, pa 23 driav. Uradno so predstav-Ijane naslednje drZave, ki jih je govornlik navedel v abecednem redu: Avstrija, Bra-zilija, Dominikanska republika, Guatema-la, Haiti, Honduras, Jugoslavija in Nika-ragua. Posredno so se razstave udeleiile tudi CeSkoslovaSka, Kanada, Turtija, Zdru 2ene dr2ave, Anglija, Francija, Danska, Zahodna Nem£ija, Gr£ija, Svica, Portugal-ska in Svedska.
Triaski zupan Bartoli je imel za potreb-no, da tudi na tem mestu vsaj nekoliko poagitira za iprikljuiltev Trsta k Italiji; saj je dejal, da se VI. triaSti sejem zaie-nja »na pragu toliko priEa-kovanega dne-va« (prikljuCitve Trsta k Italiji).
GOVOR ITALIJANSKEGA MINISTRA
Italijanski minister za industrijo in tr-govino Bruno Villabruna je dejal, da je posreCena naravna lega omago£ila Trstu, da je svojo trgovinsko delavnost razSirll na sosedne narode; v zgodovini je pogosto hudo trpel, a se je vedino dvignil iz te2-kega polotaja. Po njegovem mnenju se bo triaSko gospodarstvo toliko prej opomog-lo, v kolikor bo dana veija moznost raz-mahu zasehne pobude Osnova gospodarske politike italijanske vlade je pospeSe-vanje zasebne pobude. Ob zakljufku je naglasil, da veie Italijanska mesta kot po-sestrime pod okriljem skuipne domovine (Italije) duh solidarnosti; isti duh solidar-nosti zdruiuje evropske dr2ave v imenu zahodne evrop&ke civilizacije. «Poklonimo se, o Triaianl, temu prizoru sloge in so-lidamiostl ter Srpajmo iz njega najboljSe zelje za bodoSnost Trsta, katerega usoda je bila vedno ipovezana z Italijo . ..«
GOVOR GEN. WINTERTON A
PodroJni poveljnik gen. Winterton je govoril v angleiSfiimi; v italijan5£ino je prevajal njegov govor polkovnik Sasson, naielnijc tiskovnega urada. (Vsi predstav-niki vojaSke uprave so bili v clvilu). Re-kel je, da je to ie Setrti trzaSki velese-jero, ki ga on zaienja; mislil je, da ga letas ne bo ve{ v Trstu (6e5 da bo uprava med tem le pri51a pod Italijo). Pobvalil je sejemslko up-ravo za njeno delo. Dejal je, da 'dokazuje prisotnost italijanskega ministra, da je Trst 2iva podpora italijan-ske vlade, Italijanska vlada je te dni usta-novila v RImu poseben odbor, ki se bo bavil s Trstom. Gen. Winterton upa, da bo ZavezniSka vojaSka uprava s tem uspeS no sodel-ovala. Nato je pozdravil 5e vse, ki so priSli na sejem iz drugih drZav. Svoj govor je zakljuCil v italijanStinl, Zele£ Trstu in TrZa£anom vso sreJo. Nato je uradno odprl velesejem.
General Winterton in ostali gosti, med terni tudi italijanski minister, so si nato ogledali velesejem. V jugoslovanskem pa-viijonu sta jih prisrfno sprejela ini. Vr-banac in dr. Ples. Minister Villabruna se je zlasti zanimal za izdelke »LHostroja«.
Besedo ima zdaj naS sejemski porofeva-lec:
Tfflki sfiimi nekilai In danes
V preteklem stoletju smo imeli v Trstu 4-tedenski letni semenj, ki so ga domadini imenovali »kvatranco«. Ta semenj je bil v Carduccijevi ulici (nekdaj Torente). Sejem se je razprostiral od sedanje openske po-staje do zafietka ceste, ki vodi k Sv. Ivanu. Za£el se je pred trgatvijo z glavnim namenom, da bi si kmetje lahko nabdvili vse, kar so potrebovali za trgatev, za pripravljenje vina in za kmetska dela sploh. Najmnogoste-vilneje so bili na kvatranci predstav-Ijani RibniCani s svojo suho robo, lonci in vsakovrstno drugo opremo za kmeCke kuhinje. Kakor na vsakem semnju, so se seveda temu sejemske-mu temelju jpridxuzevali Se vsako-vrstni drugi prodajalci s tkaninami, igraCami itd. in kakor na vsakem pravem semnju se je tudi na trzaSki kvatranci razstavljalo samo tako bla-go, ki so si ga kupci lahko takoj ku-pili in odnesli. Prav v tem je razlika med pravimi, to je blagovnimi in modernimi vzorCnimi sejmi: na pra-vih se blago direktno prodaja, na vzordnih pa se le sklepajo kupfiije na podlagi predlozenih vzarcev blaga, ki veckrat ni niti se izdelano. Ker je ze govora o sejemski prodaji ali iz-menjavanju blaga, se tu vsiljuje do-nmeva, da je beseda semenj nastala iz tega, ker se zamenjava blago na teh sejmih. To pa seveda ne veija za moderne velesejme, ki so se razvili iz prvih. Zadnji pravi trzaSki semenj je bila torej »kvatranca«, ki so jo opu-stili okoli leta 1885.
ZA MODERNIZIRANO »KVA-TRANCO<(
Pravi blagovni semnji so bili tudi nekdanjji iveliki .semnji v Nlznem, Novgorodu in Lipskem. DanaSnji vzordni velesejmi so nastali iz dru-gega vzroka kot stari semnji: prvi so potrebni potrosnikom, da pridejo do blaga, ki ga potrebujejo, drugi pa in-dustrijskim proizvajalcem, da vsilju-jejo svoje izdelke potrosnikom. In sedaj nastaja vpraSanje:	V katero
kategorijo spada pravzaprav trzaski velesejem? Mi smo le v porobilu o lanskem sejmu predvidevali, da se trlaSka prireditev glede na naS neu-rejen drlavnopravni, gospodarski in politiini polozaj nikakor ne bo mo-gla razviti v pravi vzorCni velesejem, pafc pa postaja vedno bolj neka kom-binacija vzorcnega semnja z razsta-vo, ; semnjem trza&kih trgovcev in Ijudskim praznikom. Vse kale, da se tudi vodstvo trzaskega semnja tega zaveda, ker je letos na programu Se vefi Ijudskih veselic kot prejSnja leta. Vsak vefier bo nekaj za zabavo: koncerti, folklomi plesi, televizija itd. Tudi nemske skupine iz Avstrije bodo priSle, le slovenskega ne bo niC, Ceprav je Trst od. morja do morja obkoljen s Slovenci in Trzasko ozem-Ije od Slovenije. Taksna zamisel tr-CaSkega sejma disi preveC po politiki, ker vnasa tudi v Cisto gospodarske pri reditve diskriminacijo, ki jo poslovni svet odbija. Ni dvoma, da bo sejmu Skodovala.
NAJVECJI TRZASKI PRAZNIK Letosnja pomnozitev zabavnega dela potrjuje naso lansko trditev, da se naS velesejem vedno bolj utrjuje kot najveCji trzaSki praznik. To je glede na naSe posebne razmere popolnoma
v redu; saj vendar od obCinstva ne moremo priCakovati, da bo plaCevalo vstopnino samo za to, da bi si n. pr. v najveCji lopi .ogledovaloi sivalne, pralne in druge stroje, ki si jih lahko brezplaCno ogleduje v izlozbah tr-zaSkih trgovcev. Omenjena najveCja lopa je 32 merov siroka in 70 m dol-ga, ima torej niC manj ko 2240 kv. metrov povrsine in bi se dala upora-biti za Ijudske zabave s primerno vstopnino. Sedanja vstopnina bi v tem primeru morala odpasti, da bi se lahko velesejem spremenil v moder-nizirano trzaSko kvatranco, kar pomeni, da bi se moralo trzaSkim tr-govcem omogociti, da, bi za to pri-memo blago ne samo razstavljali, am-pak tudi prodajali. Oblika udelezbe Jugoslavije in Italije pa bi se morala spremeniti tako, da bi bila bolj razstavnega kot vzorCnega znaCaja. VpraSanje je namreC, ali ima danas-nji Trst pogoje za vzorCni semenj. Udelezba tujih drzav je letos sibkej-§a. Lani je bilo 33 tujih drzav, letos 23. Tako je udelezba padla na raven iz leta 1951. Tudi Stevilo razstavljalcev sploh je od lanskih 1229 padlo na 1044, iGj io temu da je Stevilo italijanskih in tr.iawih trgovcev od lanskih 498 py.si.j'ilo na b34. Ti pcnuml, da so trzaski trgovcii zamasili luk-nje, ki so nastale vsled odsotnosti tujcev. Podpredsednik ustanove Ulessi je to naraoovanje razlozil z izo-stankom vclikih izvoznikov kave, ka-terih je bilo lani 17, letos pa samo 5. Vse ka£e, da je tr^ba lansko izredno udelezbo pripisati potrebi, da si pro-izvajalci najdejo nova trzisCa, ker so bile zaioge velike. Letos se je proiz-vodnja skrciia in proizvajalcem ni treba delati reklame za svoje blago. Tudi zelo iepih razstav Indije in Pa-kistana ni letos na senmju. Ze lani ni bilo vec Madzarske in Grske. Tako so ostale kot glavne udelezenke Ita-lija, Jugoslavija in Avstrija.
Avstrijo je treba letos res pohva-liti. Medtem ko je bilo lani v naglici vse skupaj zmetano, so se Avstrijci letos potrudili, da nam pokazejo nekaj res lepo in okusno urejenega. Menda so sami lani uvideli, da so zraven prelepih razstav Jugoslavije, Indije in Pakistana igrali zelo kla-vmo vlogo.
LEPO UREJENO SEJMISCE
SlploSen vtis, ki ga na gledaice napravi letoSnja izdaja triaSkega sejma, je zelo dober, £e boljSl od lanskega. Vse je lepo urejeno in z zelenjem in cvetllcami okra-Seno ter oprema sejemsklh prostorov iz-popolnjena. Prostor v podzetmlju velike lo-pe A n. pr., Je na novo opremljen z ielez-
nimi, s steklom, zaprtimi omarami za iz-loibo izdetkov domaCe in umetne obrti. Ze lani je bil ta oddekk zelo zanimiv, letos pa je Se bolj. Kdor pride v ta odde-lek, naj ne poizabi na razstavo Izdelkov domate obrti iz afriSke Somalije, ki je prav v zadnjem ikotu, kjer najde iz slono-ve kosti in iz lesa kadur in tako imeno-vanega zelezo-lesa tudovito lepo izrezlja-ne okraske,
V najveCji lopi A so izlozeni razni elek-tritni stroji za Sivanje, pletenje, pranje, CiStenje pranu in smeti itd. Novost bi bila pralni stroj na plin, namesto navad-nih na elektriko. Tam so tudi razni stroji za tevljarsko obrt in kot zanimivost iz mavca napravljen posnetek krogle, v ka-teri se je profesor Piccard spus.il na mor-sko dno. V lopi B so zastopani: elektro-tehnika, mehanika in orodje. Med stroji za mizarstvo je zanimiv zelo majhen, pre-nosljiv elektritni obiit. V leseni hiSici med lopama A in B prodajajo avstrijsko plvo in, namesto lanskih dunajskih, ponareje-ne zelo tante kranjske klobase.
Privlacnost
jugoslovanske razstave
Jugoslavijo najidemo letos na petih me-stih; sploSni oddelek je v Palati narodov, zraven njega je nadrobna prodaja pirot-skih preprog in usnjenih izdelkov. V zgrad bi za les in pred vhodom: les in lesnl iz-deilkl, v bifejiu pijata in klobase in v ma-lem kiosku jugoslovanske cigarete. Jugo-slovanski bife je nameSCen letos v novem zelo okusno izdelanem lastnem kiosku.
Palati narodov so dali to ime v prita-kovanju, da se bodo tam nameStale kolek-tivne razstave raanih drzav. Formalno jih je letos 8, dejansko pa samo 2: jugoslo-vanska in avstrijska; ostalih B razstavlja
v	glavnem kavo.
SploSni jugoslovanski oddelek nas je letos prijetno Iznenadil z navo privlatnost-jo- dve dekleti tketa na statvi pirotske preproge. In da jih vidite, s ka’.<§no spret-nostjo! Cele grute ijudi se zbirajo okoli njiju in ju obfudujejo. Kdor le more, naj ne zamudi ugodne prilotnasti, da si naba-
vi	vsaj eno teh svetovno znanin pirotskih
o 'B i J Cite
VI. TRZASKI MEDMRQDWI VZORCIVI VELESEJEM
0D 17. JUNIJA D0 4. JULI JA 10 34
RAZSTAV LJ A JO PODJE-TJA IZ 23 DRZAV IZ VSEH KONTINENTOV. SKUPNO RAZSTAVLJA HOO PODJETIJ
1ZH0RISTITE POPUSTE NA 2ELEZN1§KIH PROGAH
VSIOPNICE ZA VELESEIEM VELJAJO KOI SRECKE. NAMENJENI SO BOGAII DOBITKI ZREBANJE SE VRSl VSAK VECER
preprog. Preproge je poslalo na velesejem podjetje Ponltavlje (Pirot),
SplpSni jugoslovanski oddelek Je letos Se lepse, okusnejSe In bolj pregledno ure-jen kot prejSnja leta. Ou vhoda na levi strani se vrsti jo: industrija stekla (Pan-tevo), Sipe in cevi, Ris-Zagreb, gumijevi izdelki, vetinoma igrate, fabrika alkalo-idov (Skopje); clnkarna (Celje); Je ome-njene pirotske preproge, krasni izdelki iz usnja (aktovke, torbice, listnice itd.) pod-jetij »Toko« (Domzale) in »Merkur« (Nova Palanka). Zakaj so ti izdelki vedno lepSl in solidnejsi? Pogled ti pade na de-kle pre<j statvijo, dekle iz srca Balkana, tam doli na srbsko-bolgarski meji. Kako hiti vsa poglobljena in zaljubljena v svoje delo! In biiskoma se ti razreSi uganka: da, Jivljenje je delo in delo je radost ziv-ijenja.
Na desni strani so Izdelki koJne indu-strije?okusno razstavljeni na novem ogrol ju, potem usnjenl jopiti, drugi izde.ki to-varne «Saturnusa, izdelki iz plotevine. Li-tostroj se nam letos predstav.lja vetinoma v slikah po vsej visoki steni, na drugi strani stebra pa vidimo slike, ki delajo propagando za jugoslovanski turizem. V kotu je projekcijski kinoaparat, Izdelan
v tovarni »IsJcra« (Kranj), potem vsako-vrstne konserve iz tovam, iki so raztresene po vsej Jugoslaviji. Razna vina v stekle-nicah, slavna slivovka in draga zganja Prepiroge perzijskega tipa iz Subotice, izdelki domata obrti in Se mnogo drugega. Lesni oddelek v posebni zgradbi je, kakor po navadi, vzorno in zelo okusno urejen. Zastopana so podjetja »Slovenija-les«, »Exiport-drvo<( (Zagreb), »Jadran-drvo« (Reka), »Sipat« (Sarajevo).
V isti zgradbi je tudi avstrijski lesnl oddelek, ki se letos omejuje izkljutno na deske, tramove in drugo rezano blago. O avstrijskem sploSnem oddelku smo Je zgo-raj omenili, da je letos zelo prikuyno prl-rejen.
Ljubljanska opera v Trstu
Osebje Ijubljanske opere nastopi ob za-l^ljutku velesejma na «Stadionu I. maja« s 4 operami (Obridska legenda, Ero z one-ga sveta, Gorenjsiki slavtek in Faust). O-sebje Ijubljanske opere bodo okrepili ju-goslovainski operni pevci in pevke iz Za-greba in Beograda; nastopi tudi plesalka Mlakar Veronika, hterka evropsko znanih piesalcev Pie in Pina Mlakarja. Otvoritve-na predstava 3. julija.	—od—
Za jugoslovanskimpaviljonom navelesejmu prodajamo pirotske preproge in usnj eno galanterijona debelo indrobno
Se priporocamo
Pomsavlje - MERKUR
Pozor!

»-0
U
e
N
e
b
rabi v suo] pariljnn na relesejmu poleg paviljnna ”11” Mimo izhrana BHLH liV RlWtl VIMU, 8LIIUVHH, TE RAAIIIV RRaHJSKE KLURASE. P1V0 MIM CRAlll IlV RtiLU.
Vse informacije glede izvoza zgoraj navedenega bla ga, prejmete v paviljonu Sloi/enijavino.
Se priporocamo!
SG 510
R 50
DR
AN
S R 51U R 50
Spoljna gnma sa 2152 leleskopska pipka u oblika ukruglih malik zubaca, knja u sebi harmonicae sjedininjnje prednasti lakog kretanja, kocenja i dngotrajnnsti.
Spoljna guma koja stvarno dozvoljava mognenost sigurne voznje po visoknm sncgn, a da se ne mo ra pribeci starnm sistemu upotrebe lanaca.
Spoljna guma koja resai/a Vase probleme kada ovi predstavljuju blalo, pesak, ncravan i rdjav teren. Gigantska spoljna guma koja je vec poluzila ispit i knju, kao takvu, cene kiijade kurisnika prevoz-nih srcdstava u celem svetu.
Spoljna guma sa izuzetno dnbokom gazecom povrsinom i jako pnjacanim bncnim stranama, koja ce svuda odstraniti Vase probleme, gde su uslovi sredine uzruk brzug istrosenja.
PRETSTAVNlSTVO ZA F.N.R.J.:
TRST
UL. DO NOTA 3/1 - Tei. 38-827 31-906
TRANS -TRST
pri YUGfiCOCKTA SEfiVIS-SIflveniia-VinB
poletvii Moeml
Vas osvezi C0CftTA=C0CKT4 brez-alkoholna pijaca prtpravljena iz vitaminskih naravnih sokou Pred jedjo:
COCKTa aPEMTI® lahko alkoholna aperi-tivna pijaca na bazi sadja in zelisc N AROCAJTE
Liublieoa, Frapkopanska «1.11 - Tei. 20-171
Umarska in sadjarska zadruga
V I P A V A
VIPAVA
Vedno na zalogi izbrana in zdrava vipavska vina i
Vipavec, Rebula, Pinot, Zelen, Barbera, Merlot
Kupujte v naSI zadrugi!
ZADRUZMO IZVOZNO - UVOZNO PODJETJE
„SLOVENIJA-SADJE”
LJUBUANA - 60P0VA 50 p. p. 83
TELEFON 23-303
EKSPOZITURA MARIBOR, SKLADlSCE VOLCJA DRAGA IN KANAL
IZVOZs	UVOZ:
sveze sadje in povrtnina a grumi in ostalo juzno sadje
gczdni sadezi	kolonialno blago
suho sadje
saoni \zdelki
krmila
„U 0 C E“ - 1MP0RT EXPORT
ZEMALJSRIH PL0D0VA 1 VOCNIH PRERADJEVINA
/ASRLB, PRftSRA DC. 2-II - Jugoslavija
TELEl'. Diroktoc i 36-583 - Izcoz Dvoz 36 012 37-100 37-300
TBEEGRAMI: VOCE ZAGREB
IZVOZIMO t
sVe Vrste Voca i poVrca u sVje-Sem, osusenom i preradjenom stanju, med, stocnu hranu i Sumske plodoVe, rakiju.
UVOZ IMO:
juino Vo£e i ostalo poljopri-Vredno prehranbene proizVo-de.
Krislal
SAMOJBOK - Rudarska I>ra|*a 9
Touarna stekla RRISTAL - Samobor izdeluje:
Rristalne seruise, uaze, desertne seruise, vse obicajno steklo, opalno steklo itd.
SAMOBOR - KBISTAIi T K K V O A ^TEV. 83-285
ISTARSKA BANKA11. KOPEI
i/rsi pfaciliit promet med conama il in B STO ter med cono B STO in inozemstvom
Sprejema vloge na tekoce racune in hranilne knjizice ter najugodneje obrestuje. - Odobraua dolge in kratkorocne kredite delavcem in name-scencem v potrosniske namene - Kmetom in obrtnikom v gospodarske namene
V R S I V S E DRUGE RANCNE POSLE
\
/
i:\P0irJ3rilV0
Z fl G R E B
Proixvcdi poznatog slavonskog drva
Rezana gpadnja, turda i meka Hrastoue dnzice Ceiniazno druo Dgalj retartni i Sumski Ogrjeuno druo Ferniri
^perplace i panelploco Hrastuv i iiukov parket
Zastopstuo za Trsti
Tvrdka F. REPEifl - Suae. Trat, nl. Ddino 15, teiefan 3B 648 23-532
Sanduci
Bacve
Mamjestaj iz savijenog drva Razni namjeita]
Drvna galanterija Stoiarski alat i tezge Cetke i kistovi itd.
AIIARDLI^EF TRG 18 Portui pretinac broj 197 Telefoni: 37-323, 36-251 Telagr.: Esportdrvo-Zagreb
Mehanicna delaunica in		
proda a motornih vozil		..JUGORIBA”
Tassan Bruno		EXPORT = IMPORT
TRST - ul. Udine 61 • Telefon 37-512		ZAGREB, TrgRepublikeS
Vam nudi po ugodnih cenah		IZVOZI: Riblje konzerve (sardinc, filete, skuSe,
motorje,,MOSQUITO“, motoci-		tunjevinu i. dr.) slanu ribu, sardelnu pa-
kle ,.GANNA“, dvokolesa pri-		stu, spuive i koralje.
znanih znamk ter pribor za		UVOZI: brodske motore i rezervne djelove za iste,
„VESPE'- in „LAMBRETTE"		zatim razne pribore i potrebStine za ribar-
		stvo t prehranbenu industriju.
„VIN0 G0raCA“
S E D E 2 NOVA G0RICA
Nudimo Vam vsakovrstna sortna rin nauadna vipavska in briska vina - Imamo zalogo piva UNION, mineratne vode
in raznovrstnih likerjev
MIZA R J I KMETOVALCI PODJETNIKI
I
n u
Dpske smre-kove, mace-snove in trdih lesov, tcame in p a st k et e najugodneje
CALEA
Tei.
90441 T R S T
Viale Sonnino, 24

i
-siCma^
TRST - TRIESTE 01. Ginnastica 1 Telefoni: Uradi st. 94-252 privatno 26-364
IMPORT
EXPORT
TELEGRAM :	SICMA TRIESTE
TVRDKA
IMPORT-EXPORT
'W
Trst-Trieste, ul. Perarolo 35 Telef. 23-953
♦♦
IMPORT - EXPORT
GORIVO IN LES STAVRENI MATERIAE
TRST: Uradi in skladisaa ul. Lamarmora 2 - Tei. 96-556
FENEZIA : (Agencija) Ca Sagredo IS. Sofia) 4199 — Tei. 20-154
orni mm
D. z o. j.
Trst, ul. Pascoli st. 13 Telefon St. 90=978
Smrekov Les Trdi slavonski les Slauonski parketi
DFOZ - iZFOZ
SPLOSNA TGGOVSKA
KOPER
IMPORT
Zastopi: EMIL ADAMIG-irsi ul. Valdirivo 13
TELEFON 28-449
I
EXPORT
Izdelke svetovno poznane kvalitete: AUTOMOBILE - AVTOBUSE - TROLEJBUSE -RAMIJONE - AVTOCISTERNE IN DRUGA SPE-CIALNA VOZILA — POMORSRE DIESEL MOTORJE - AVIJONSRE MOTORJE - ELEKTRO-AGREGATE USAKOURSTNE REZERVNE DELE
NDDI PRODAJil URAD ZA JUGOSLAFIJQ

“ARAUTO,,
TOMAZIC & POZAR
TRST
TELEFON: 37 274 - BRZ.: A R A Ul O UL. GALATTI 24 - POST BOX 245 Glajiaue pii placitu I
t ov a rm s
AVTOMOBILOl/ MARIBOR
@ 3 tonske tovornike PIONIR „PI 52(‘ Avtobuse ,, R N B'* na s a s i j i „ PIONIR 52” in trambus k a r o s e r i j i
® Avtomobilske prikolice „ P 3”, nosilnost 3 ton. maksimalna brzina 60/h
® Traktorske prikolice ”V P K 3”, nosilnost 3 ton, maksimalna brzina 25/h
B O R
Koper (postaja)
Tei. st. 96 — Telegr. BORROPER
VELETRGOVINA Z LESOM, DRVMI in PREMOGOM
Ima na zalogi vse vrste mehkega in trdega lesa. Smreko, bor, tesane jdove trame, hrast, jesen, brest, parjeno in neparjeno bukovino, veza-ne plosSe iz parjene in neparjene bukovine ter lesonit.
Vrsi strokovni prevzem vseh vrst lesa za domaCe in inozemske tvidke
TITOVI ZAVODi
L1UBL1ANA
VODNE TURBINE vseh vrst in velikosti HIDROMEHANSKO OPREMO za hidrocentrale
CRPALKE - centrifugalne - propelerske - zob-niske
DVIGALNE NAPRAVE - dvigala vseh vrst transportne mehanizme REDURTORJE za vse namene in velikosti STROJE ZA OPREMO - rudnikov - metalurskih podjetij - kemiene industrije ULITKE iz sive litine do 20 t - jeklene litine do 10 t - manganske litine - specialne litine
^	ZAHTEVAJTE PONUDBE ! J
ZA VASE DELAVN1CE1N SKLADISCA PRIPOROCAMO ZLA-STI NA§E ZERJAVNE MACKE «LAMA» IN SKRIPCE «RO-RUK»
TIKVES
Podjetje za proizvodnjo vin Ravadarci -Makedenija proizvaja in ima na zalogi poznana tikveska vina; belkamenka, ruzica, tikVesko erno in belo ‘Bel-gradec in druga
RazstaVljalo je na I. Vinarski razstaVi V Ljubljani in je nagra-jeno s Stirimi zlatimi in Vec srebrnimi medaljami. — Interesenti
naj se obracajo na podjetje
TIMES KM/ADiUlCI N. R. Makedoitija
IMPORT^ KOPER EXPORT
T E L E F O N St. 74-155
IZVAZAMO VSAR0VRSTN0 SADJE, ZELENJAVO, GOZDNE SADE2E (MALINE, BR1NJE), SVEZE IN SUHE G0BE. PRVOVRSTNE SURE SLIVE V EMBALA& PO ZELjl RUPCA. PREDVSEM PA PRIP0-ROCAMO NASO PRVOVRSTN0 PARADIZNIR0V0 MEZGO P0LNJEN0 V D0ZAH, TUBAH IN S0DIH
Podruznice; FRUCTUS - Ljubljana - Gosposka ulica st. 3 - Tei. 21-823 FRUCTUS - Zagreb, Mazuranicev trg 3 - Tei. 37-605
RADE KONCAR
TV0RNICA ELEKTRiCHilH STROJEUA
Z 4 6 R B B JDGOSLMiJd
TGLEF0IV 34-051 Telegram K0MCMI Zagreb - Post, pretinac 304
IZVOZIMO
® Trofazne sinhrone generatore ® Trofazne asinhrone motore ® Trofazne uljne transformatore ® Aparate za vfsoki i niski napon ® Razvodne i komandne ploce za industriju, elektricne centrale i transfor-matorske stanice.
® Projektiramo i vrsimo elektrifikaciju postrojenfa svih vrsta
✓
Odtegliai od odpravnine
Ob odpustu pripadajo usluzbencu od-^kodnina ob odpustu, odskodnina za odpovedni rok, dozoreli dei boziCne na-grade in izplaCilo neizkorisdenega do-Pusta.
Kot vsi drugi redni prejemki so tudi ti zneski podvrzeni obdavdenju. Ker pa v primeru pridobninskega dav-ka kat. C/2 direktni davfini zaveza-bec ni usluzbenec sam, ampak delo-dajalec, ima delodajalec pravico, da iznos idavka odtegne J5d pfipadajo1-tih prejemkov.
V pogledu pdtegijajev veljajo za odskodnino ob odpustu, odskodnino Za odpovedni rok, za dozoreli dei bo-^i6ne nagrade in za izplaCilo neizko-risCenega dopusta «ledeca JjraktiCna Pravila:
Osebjei z uiratdnisko kvalifi;kaoioo:
a) odskodnina ob odpustu: je prosta pridobninskega davka, Ce kvo-eient, ki ga dobimo. Ce znesek od-Skodnine delimo s stevilom let sluz-bovanja usluzbenca pri isti tvrdki, be doseze 20.000 lir. Ce pa tako dob-Ijeni koliCnik presega to vsoto, se od-tegijaj raCuna tako, da od celokupne-ga zneska odskodnine odstejemo naj-
prej znesek, ki ga dobimo, Ce znesek 20.000 lir pomnozimo s stevilom let sluzbovanja; dobljena razlika je pod-vrzena obdavCenju v izmeri 4,20% do zneska 60.000 lir pomnozena s Ctevi-lom let sluzbovanja; znesek odskodnine pa, ki tako dobljeni tezultat presega, je podvrzen obdavCenju v izmeri 8,40%. Ako n. pr. usluzbencu po 10 letih sluzbovanja pripada odskodnina ob odpustu v znesku 1,200.000 lir, se davCni odtegljaj raCuna tako:
L. 20.000 X 10 let L. 200.000 prosto davka;
L. 60.000 X 10 let = L. 600.000 ob-davCeno v izmeri 4,20%;
L. 1,200.000 — L. 800.000 =
L. 400.000 obdavCeno v izmeri 8,40%;
b)	morebitna odskodnina za odpovedni rok:	ta znesek se priCteje k
rednim prejemkom v dotiCnj plaCilni dobi; od tako dobljene vsote se od-steje tolikokrat po L. 20.000 kolikor mesecev tvori omenjeno plaCilno do-bo. Razlika je podvrzena obdavCenju v izmeri 4,20% za zneske do 60.000 lir meseCno, v izmeri 8,40% za zneske nad 60.000 lir meseCno ;
c)	dozoreli dei boziCne nagrade;
Ce znasa meseCna plaCa manj kot 20.000 lir, tudi dozoreli dei ni podvrzen obdavCenju; Ce pa znasa plaCa iznad 20.000 lir, je dozoreli dei boziCne nagrade v celoti podvrzen obdavCenju;
C) izplaCilo neizkorisCenega dopusta: veljajo enaka pravila kot za dozoreli dei boziCne nagrade.
Osebje z delavsko kvalifikacijo:
Veljajo bistveno enaka pravila kot za osebje z uradnisko kvalifikacijo. Upostevati J'? treba le, da pri de. av-cih, ki so plaCani na teden odnosno na 15 dni, znasa od davka oprosCeni znesek prejemkov za tedensko plaCa-ne 5000 lir, za petnajstdnevno plaCa-ne 10.000 br.
Omeniti moramo se, da morajo biti vsi zneski, izplaCani ob odpustu, re-gistrirani v obvezni knjigi plaC in mezd.
DAVEK NA .POSLOVNI PROMET
Opozarjamo Clane, da 30. t. m. za-pade rok za plaCilo drugega obroka davka na poslovni promet za leto 1954. V izogib denarnj kazni za za-mude priporocamo cianom, da obiok poravnajo do cmenjenga (roka.
ObisCite obrtno in gospodinjsko razsta-vo na OpCinah! V sredo predpoldne je drzavna inidustrijska strokovna Sola na Opfinah odprla razstavo izdelkov svojih dijakov in dijakinj, da bi starSem in jav-nosti prikazala uCni uspeh. Letos so bili razstavni prostori razSirjeni kar na 4 5olske sobe. V pribodnji gtevilki priob-Cimo podrobnejge poroCilo.
uTrieste-Seraii, glasilo trzagkih indi-Pendentistov je po dolgem Casu zopet iz-Cto. UredniStvo pravi, da ni mogel lisi redno izhajati zaradi finanCnih tezav. Pronta za neodivisnost je priobCila spo-bnenloo, ki jo je naslovila na OZN in v 'kateri zahteva spogtovanje mirovne po-godbe. V tem smislu je napisal uvodni Clanek tudi advokat Mario Stocca.
IredentistiCna revija i>Trieste«, ki smo jo omenili v zadnji Stevilki, je zdaj iz-51a tudi v angleSCini. Vse kaze, da ima-jo iredentilst.i na razpolago mnogo die-narja za svojo propagando.	^
Se 243 izseljencev je odpotovalo iz Tr-sta v Avstralijo, in sicer 55 z le.talom tez Milan. To so bili po veCini TrzaCanl. 186 izseiSjencev iz balkanskih drzav je odglo Cez Genovo z ladjo »0;eania« (Tr-SaSki Lloyd).
Novo italijansko kolonijo gradi »Pri lavcu« (pred Katinaro), »Ustanova za PomoC beguncem iz Julijske krajine in Dalmacijea. 72 stanovanj je ista ustano-va zgradila za istrske begunce na Car-boli. Rimska vlada je v ta namen naka-za-la 200 milijonov lir.
Zivljenjski stroSki v Gorici. Po podat-klh osredinjega statistiCnega urada v Ri-mu je znaSal indeks 2ivljenjski'n strog-kov v Italtji 57,07 v februarju, v ja-nuarju pa 56,86. Ako vzamemo za podla-go leto 1938 — 1, se pravi, da se je ziv-Ijenje v primeri z letom 1938 podrazilo IpribliZno 57-krat. V Gorici je znaSal indeks . v januarju 56,5 , y februarju pa 55 58. Po vsem tem naj bi bili Xiv.ljenj-ski stroSki v Gorici ni2ji kakor v Itali-Jl.
Zaradi slabega vremena in gospodar-ske krize v Trstu so letos cene za sezon-sko oddajo stanovanj v trzaSki okolici nekoliko nazadovale. Konjunktura je tudi slabSa zaradi odhoda ameriSkih in an-gleSkib dru^in.
Novi poveljnik TRUST-a. Generalmajor John A. Dabney je prevzel poveljstvo aL taeriSkih Cet v Trstu. General Dabney bo nadomestil generalmajorja Bernice M. Me Fadyena, ki je zbolel ter se od prejS-njega tedna zdravi v tukajSnji vpjaJki bolniSnici. General Dabney je priSel iz Muenchena, ker je bil od aprila tega leta poiveljniik juznega podroCja.
Fotografska razstava «Petrolej v Zdru-ienih drzavahn. Usluzbenci krajevnih pe-trolejskih druzb so vabljeni na ogled fo-tografske razstave «Petrolej v Zdruzenih dr2avah(< v ZavezniSki Citalnici, ulica Tren to 2. Fotografska razstava prikazuje vr-talne naprave v Texasu, rafinerije v Lo-ulsiani ter suhozemska in pomorska pre-vozna sredstva. Razstava bo odprta do 19. t. m,
Ukaz ZVU st. 54: PovraCilo pristojbin na izvozene konzervirane ribe. Z ukazom St. 54 je VU dovolila povraCilo pristojbin na izvozene konzervirane ribe.
Izpiti za pravne prokuratorje. Z ukazom St. 55 (podjpisan 8. junija) je ZVU izdala odlotbe, ki urejajo izpite za kva-Hfikacijo praivnega prokuratorja v letu 1954 na anglo-ameriSkem podroiju STO.
Novi predsednik ustanove za turizem. Z upravnim ukazom st. 31 (8. junija) je bil imenovan za predsednik a trzaSke ustanove «Ente per il turismoa odvetnik Piero Slocovich.	- i 1 i
Pred novim volilnim zakonom v Italiji. Italijanski parlament je razveljavil volil-ni zakon, ki je s tako imenovanimi veza-nimi listami dajal prednost moCnim sku-pinam na Skodo manjSih in ki ga je pri-pravill De Gasperi, da bi si demokrsCan-ska stranka zaigotovlla mioCno veCino. V tem ni uspel. Novi zakon bo uvedel zopet proporcionalni sistem.
LETOSNJI MARIBORSKI TEDEN BO OD 7. DO 15. AVGUSTA. Prigla-silo se je ze mnogo industrijskih in trgovinskih podjetij. Nad 60% prigla-senih je iz Slovenije, 40% iz drugih republik, predvsem iz Hrvatske, Srbi-je in Makedonije. Razstavni prostor bo nekoliko razsirjen.
3 milijarde z;i Juzne Tirolcc
Italijanskemu senatu je bil predloSSeni naCrt zakona ki pradvideva v zvezi z za-konom z dne 1. novembra 1944, nakazilo nadaljnjih 3 milijard za financiranje raz-nih gradenj v bocenski pokrajini. Juzni Tirolci, ki so na podlagi sporazuma med Mussolinijem in Hitlerjem optirali za Nem Cijo in zaipustili Juzno Tirolsko, a so zdaj zopet pridobili italijansko drSawljanstvo, bodo od drCave lahko prejeli kredite za obnovo svojih industrijskih podjetij ali obrtnih delavnlc. Drzava bo prispevala k plaCevanju obresti za dobo petili let v skupnem znesku do 60 milijonov lir. Na TrzaSkem ne vrne ZavezniSka vojaska u-prava, ki vodi financno in gospodarsko po litiko sporazumno z rimsko vlado, Sloven-cem niti kreditnih zavodov, ki jih ie Mus-solinijeva vlada izroCila itaiijanskim ban-kam.
bo lefina
Iz raznih nasih krajev smo prejeli poroCila, kako kaze nova letina. Str-nili jih bomo v nekaj vrst. Sena bo vsekakor obilo. Vprasanje je le, ali bo vreme dovolj lepo, da bi se dalo posu-sitj in spravitl pod streho, S sadjem bo splosno siabo, ker je bilo vreme sla-bo, ko je drevje cvetelo. Povrtnina, kakor grah, Cebula, Cesen, solata in radiC, obeta splosno dobro. Tu pa tam je nekoliko zakasnela. Krcmpir je moCno napadel kolcradski hrosC. V BrisCkih in Repnu so napadle krom-pir tudi zelene kobiiice, ki zrejo krom-pirjevino. Glede sadja naj se doda-mo, da so Cesnje splosno popokale. Napadli so jih tudi hrosCi. Potniki z Vipavskega pripovedujejo, da je tudi tam siabo vreme pokvarilo Cesnje. Ker je blago popokano, ga je treba izbira-ti. Izbrane Cesnje so Cie po 30 dinar-jev za kg. Bila je lepa priloznost za izvoz v Anglijo, toda siabo vreme je pokvarilo vse naCrte. Trta kaze splosno dobro. Zarod je bogat, vprasanje je samo, kaksno bo vreme. To velja tudi giede jugoslovanskega Krasa, kjer pridtlujejo teran.
ZA POSPESEVANJE TR2ASKEGA TURIZMA. Nemski kulturni kritik Hort Ruediger je te dni v «Standpunk-tu« (Meran) zapisal, da TrzaCanl mnogo dajo na svojo gostoljubnost. In vendar je v soboto 5. junija ponoCi tr-zaska drhal sprejela s tuljenjem av-tobus BeograjCanov, ki so se na poti v Svico ustavili v Trstu. Sredi mesta — na Goldonijevem trgu — soi jim zlikovci premazali avtobus z italijansko trobojnicoi in zapisali «Evviva I-talia«. Turisti so odsli med tem Casem na skodeiico kave v bliznji bar. Neki policijski agent v civilu se je prikazal sele, ko je bii podvig izvrsen. Name- i sto da bi policija junake aretirala, je i povabila Coferja v svojo pisarno, kjer se je vse zakljuCilo s protokolom. Pred odhodom avtobusa se je drhal zopet zbrala in se poslovila od gostov s tuljenjem in sramotenjem. To je bil ne-kaksen uvod v trzasko turistiCno se-zono! TrzaCani so kijub temu ostali gostoljubni; saj nimajo pri javni u-pravi, niti v mestni nobene besede, sicer bi ze napravili red. V Trstu go-spodarijo izseljenci. BeograjCani goto-vo ne bodo pozabili na prisrCni spre-jem in bodo o njem pripevedovali na svoji turneji skozi Svico, NemCijo in Avstrijo.
IMajorniiine zvisane za 2U odst.
Italijanska vlada je sklenila pred-loziti parlamentu zakon, s katerim se stanovanjska zapora v Italiji po-daljsa do 31. decembra 1960. Po vsej verjetnosti bo zakon razsirjen tudi na Svobodno trzaCko ozemlje. Zakon do-loCa, da se najeminine z veljavnostjo 1. julija 1954 povisajo za 20%. Vsako naslednje leto do vstevsi leta 1960 se povisajo prav toliko. Povisek velja tudi za podnajemnine, ako niso te pre-tirano visoke. V izrednih primerih, to je, ako najemnik zivi v tezkih gmot-nih razmerah; ako so njegovi dohod-ki omejeni n. pr. samo na pokojni-no; aso mora vzdrzevati veliko dru-zino itd., se najemnine povisajo samo za 10%. Samo za toliko se najemnine povisajo tudi v primeru, ako je bilo stanovanje prviC oddano v Casu od 31. oktobra do 1. marca 1947. Na-jemnina se ne poviCa, kadar gre za zelo zapusCena stano vanj a, zlasti za prostore napol pod zemljo, ali pa za prostor brez pritiklin, za barake in podobno. Najemnina se povisa za 40% vsako naslednje leto do 1. 1960 (vstevsi), ako gre za tako imenovane luksuzne lokale. Zakon pristeva k temu : kinematografe in plesne dvora-ne, bare, kavarne, toCilnice likerjev, sla(doledarne, slasCiCarne, restavraci-je nad 3. kategorijo; zlatarne in tr-govine darilnih luksuznih predmetov, cvetliCarne in trgovine disav (parfu-merije), luksuzne brivnice, velike mo-ske krojaCnice, velike trgovine mod-nih zenskih oblek, krznarne in trgovine luksuznih potrebsCin, krozke in klube, ako nimajo samo kulturnih in Cportnih namenov. Vlada bo odloCl-la, katera mesta se postavijo v spisek obChii v katerih ylada izredno pc-manjkanje stanovanj. V taksnih ob-Cinah bo imel sodnik pravico odloCiti izgon iz stanovanj od 3 mesecev do 2 let.
MIMLES
PODJETJEZA IZVOZ LESA IIUEENIIIIZOELKOV
LJUBLJANA — T IT OVA ULICA 1/a
IZ VAiAMOi
—	IVliihnk in tril zagan Ius
—	Gozdne proizvode
—	Gciuluzni les
—	Drva za kurjavo
—	Uczane in panei pinsui:
—	Stole iz upognjeniiga lesa
—	Zaboje
—	Oglje
—	Furnirje
—	Parkete
—	Lesanc hise
TELEFON 20-563 SZVAZAMO :
Lcsnn galanlcrijo Lusoi/inske plosce Pisarnisko in stanoi/anjsko pohisivo
Sarijsko in Inksuznn pnki-stvo znamkc «UPEX»
OBIS CITE NAS NA VELESEJMU V LESNEM PAVILJONU I
OkolilO milijard za cono B
Piran, 16. junij
ZadnjiC smo poroCali, da je Jugo-slavija dovolila coni B za tekoCe proraCunsko leto posojilo v znesku 1,4 milijarde dinarjev in da — kakor pri prejsnjih posojilih •— pogod-ba ne vsebuje nobeinh doloCb, kdaj in kako bo cona B vrnila Jugosla-viji te dolgove. Kakor je povedal polkovnik StamatoviC v svojem ne-davnem pozdravnem govoru ob zacet-ku kongresa jugoslovanskih eko-nomistov v Portorozu, so jugoslovan-ska zvezna vlada in vladi Ijudskih republik Slovenije in Hrvatske od leta 1947 dalje podelile coni B za o-krog 9 milijard dinarjev pomoCi.
Toda to ni edina oblika pomoCi, ki jo izkazuje Jugoslavija poni ,B z)a dvig njenega gospodarstva in ziv-Ijenjske ravni njenega prebivalstva. Ceprav so bili letos tudi v coni B uvedeni /novi jugoslovanski gospo-darski predpisi, uziva cona B v pri-merjavi z drugimi jugoslovanskimi pokrajinami na gospodarskem pod-roCju se vedno privilegiran polozaj, ki ji daje znatne finanCne ugodnosti in spriCo tega veCje moCnosti za njen gospodarski razvoj,
Koprski in bujski okraj sta nam-rec opro§6ena vseh finaninih obvez-nosti, ki jih imajo ostali jugoslovanski olcraji do republiSke in zvezne vlade. Vsi dohodki, ki se ustvarjajo na ozemlju obeh okrajev, ostanejo tudi na tem ozemlju in gredo v ko-rist okrajev, obCin in podjetij. Isto velja tudi za devize, ki jih pridobi-vata oba kraja, ker jih jima ni treba odvajati v centralni devizni fond, marveC ostanejo na razpolago gospo-darstvu obeh okrajev, ki si z njimi nabavljata surovine, stroje in druge naprave, potrebne za razvoj kmetij-stva in industrije. Koprski okraj predvideva v letosfnjem Jdruzbenemi planu, da bo znasal presezek izvoza nad uvozom okrog 350 milijonov dinarjev. Tega zneska ne bo treba ni-kamor odvesti, marveC bo uporab-Ijen za potrebe okraja. Prav temu privileglranemu potozaju je pripisati okolnost, da so place delavcev in na-mesdencev v coni B za povpredno 60% viSje od pilad v Jugoslaviji.
Razen teh ugodnosti daje Jugoslavija coni B se {svojo finanCno po-moC. Tako je tudi letos nakazala coni B dotacijo v znesku 1 milijarde dinarjev, ki naj bi sluzila za dokonC-no izgradnjo nekaterih kljuCnih ob-jektov. Ob podelitvi te dotacije si je Jugoslavija pridrzala edinole pravico nadzora, da bo ta dotacija zares koristno in plodonosno hporabljena.
MogoCe se bo komu zdelo Cudno, zakaj posveCa Jugoslavija coni B toliko pozornosti in zakaj ji nakazuje toliko pomoCi. Odgovor na to vprasanje je zelo preprost. Ee pod av-strijsko upravo je bila Istra zelo za-postavljena. Med nekdanjimi avstrij-skimi pokrajinami je bila prava pa-storka. Se bolj pa je trpela Istra pod italijansko upravo in je bila skoraj 2e na robu gospodarskega propada. Zato je bilo njeno gospodarstvo zelo zaostalo. Da jo resi te zaostalosti, posveCa Jugoslavija coni B Avojo po-sebno pozornosti Isto pozornost po-sveCata tudi Ijudski republiki Slove-nija in Hrvatska ostalemu Slovenske-mu Prlmorju in hrvaski Istri, ki sta tudi trpeli pod istimi okolnostmi.
SoeialistiCna Jugoslavija s) je nam-reC postavila modro naCelo, da morajo gospodarsko razvite in napred-ne pokragine pomagati gospodarsko zaostalim pokrajinam tako dolgo, do-kler jih ne dvignejo na svojo lastno razvojno stopnjo. Kakor ne sme biti prevelike razlike med druzbenimi slo-ji, tako ne sme biti prevelike razlike tudi jned fcAtPuneznipii fcepublikami in pokrajinami. Jugoslavija ravna tore na svojem drzavnem ozemlju ta-
ko, kakor bi morale v svetovnem mere j na svojem drzavnem ozemlju ta-napredne drzave napram gospodarsko zaostalim drzavam.
SpriCo te pomoCi, ki jo daje Jugoslavija, je gospodarstvo cone B toliko napredovalo, da ze ni veC daleC Cas, ko se bo cona B gospodarsko postavila na lastne noge in ne bo veC navezana na zunanjo pomoC, kar mora biti cilj vsakega gospodarsko zdravega organizma.	Dr. F. J.
MILIJARDNA SKODA
zaradi poplav v Sloveniji
Zadnje dezevje, zlasti pa neurje v noCi od 4. na 5. junij, ko se je nad Vojnikom blizu Celja utrgal oblak, je povzroCilo velike poplave, posebno v celjskem okraju, v samem Celju pa tudi v krskem okraju vzdolz Save. ReCice Voglajna, Hudinja, Loznica in Koprivnica so se spremenile v hudo-urnike, ki so gnalj ogromne koliCine vode od Dobrne in Vojnika proti Celju, oziroma proti Savinji ter pre-plavile vse obmoCje okoli Celja. Ce-Ije samo je bilo skoraj v celoti pod vodo. Prebivalstvo je imelo ponekod samo Cetrt ure Casa, da si je resilo samo golo ,2ivljenje. Mnogi v tem niso uspeli, ker so po veCini ze spa-li. Zaradi tega je bilo 29 Cloveskih zr-tev. Skoda v Celju gre v milijarde. Voda je odnasala cele piasti zemije, z druge strani pa nanesla do 30 cm blata na debelo. V cinkarni je voda zalila vse naprave v pritliCju, predvsem topilniske peCi, ki so srce to-varne. Z 10 Crpalkami so Crpali vodo iz preplavljene tovarne. Pokvarjenih je bilo 30 elektromotorjev. Skoda v cinkarni znasa veC sto milijonov dinarjev. Pod vodo so bili tudi stroji v celjski tovarni emajlirane posode, prav tako v tkalnici »Metka«. Voda je v tkalnico nanesla debele sloje blata. Veliko skodo je voda povzroCi-la tudi v premogovniku Zabukovici. Skoda je ogromna v Vojniku, Skofji vasi, Dobrni in drugih vaseh okoli Celja. Voda je odnasala in rusila kmeCke hise, skednje, kozolce, svi-njake, z njimi vred pa tudi konje, govedo, prasiCe in perutnino. Tudi na telefonski in telegrafski napeljavi je nastala velika Skoda. Skoda v tovarni usnja v Sostanju znasa okoli 300 milijonov dAiarjev/, Poleg Savif-nje je tudi Sava prestopila bregove in napravila v krskem okraju veliko Skodo. V okolici Maribora je toCa v isti noCi popolnoma uniCila vinogra-de in sadovnjake. Izvrsni svet v Ljubljani je kot prvo pomoC nakazal 100 milijonov dinarjev iz republiske-ga proraCuna. Denarno pomoC so nakazala tudi gospodarska podjetja. Po vsej Sloveniji pa tudi na Trzaskem je v teku .nabiralna akcija za pomoC prizadetim.
„GOSPODARST V 0“
Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna stevilka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B
din 15. - NAROCNINA: za STO in Ita-
lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. PoSt. tek. raCun «Gospodarstvo» 5t. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din. polletna 200 din; naroCa se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, Cek. raC. pri Narodni banki 5t. 606-T-892; za cono B letna 380 din. polletna 200 din, naroCnine se polagajo pri «LIPA», Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naroCajo pri PUBBLIPRESS, Trg Gol-doni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi «Gospodarstva». — CENE OGLASOv: za vsak m/m viSine v Sirinl enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berci Odgov. urednik dr- Stanislav Oblak Zaloznik: Zalofba «Gospodarstva» Tisk: Tiskarna «Graphis»
BLED
- ■ -
OD 20. APRILA SO ODPRLI HOJELl
►	GRAN HOTEL TOPLICE
►	JELOVICA
►	PARK HOTEL
►	KRIM
►	TRIGLAV
ki Vam nudijo prijelen oddih ob
slikovilem Blejskem jezeru	-----
U.V.S.E.T.
UFFICIO VIAGGI SVIZ2ER0-TRIESIIN0 IRIESIE - Ul. F. Filii 5 - Tel. 35519
Na svojih polovanjih v inozemsivo [Svico - Jugoslavijo ild.] se posluzujte nase TURI§Tl6NE PISARNE - Informacije - Holelske rezetvaciie Turisticne individualne in kolektivne vize.
S. P.A.L.C.A.
IZK0RISCANJE P0LJEDELSH1H PR0IZU0D0V, LESA, PREM0GA IN SLICN0
UVOZ	IZVOZ
TRST- Urad: UI. B- Cellini 2 - Tel. 3J-867 (Izven urniha 90-055)
Skladisce: Ul. F. Gioia 13 (SILOS) - Telef. 30-854 - Podjetje: MARSANG0 DI CAMPO S. MARTINO (Padova) Telef. 3 — PODRUZNICE: PAD0UA Via Paolo Sarti 10 - Telef.: 30-277 VENEZIA: Cannaregio 3614/3616 - Tel. 30-667
T V R D K A	
USTANOVLJENA LETA 1866	
	TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO
	EMAJLIRANI STE01LNIKI IN PECI NAJM0DERNEJS1H OBLIK NA VSA GGRIVA ♦ P0P0LNA OPREMA ZA KUHINJE, JE-DILNICE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA NERJAVECEGA (INOX) JERLA ITD. ♦ ELERTRICNI LIKALNIKI, SESALGI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLALILNIRI ♦ DER0-RATIVNI PREDMETI UMETNE 0BRTI, 00 RERAMIRE DO BRUSENEGA KRISTALA ♦ LESTENCI, TER VSEH VRST ELEKTRICNE LOCI, RLASlCNE IN MODERNE 0 0LIRE
TRST — Pl	A Z Z A S A K GIOVANNI, t — TELEFON 35-019
suuia MUnn POniSTVA nmi
ULICA SETTEFONTANE 62
TELEFON 90-475
FILOBUSI 11-18-19
ULICA SETTEFONTANE 62
TELEFON 90-822
Ogled nasih VZORCET, IZDELKOV in CEN Vas bo preprical, da ni enakih na nasem ozemlju
RAZSTAVA V STIRIH NADSTROPJUT - Dvigalo na razpolago obiskovalcem RAZSTAVLJENIH 120 VZORCEV - URNIK: 8-12, 14-11.30
OGLEJTE SI NASO ZALOGO IZREDNIH PRILOZNOSTI - ULICA DEI FABBRI 8 - TELEFON 37-112
OGLEJTE SI NASE TRGOVINE v : Ulica Carducci stev. 19 - Telefon 37-398 Contrada dei Corso - Ulica S. Lazzaro §tev. 1 - (ex Zanclii) Telefon stev. 37-838
TRZNI PREGLED
TrzaSki trgr
KAVA. TRST. Povprefine cepe kave na viru proizvodnje so naslednje: Bra-zilska kava y dolarjih za 50 kg fob: N. Y. 5 83; N. Y. 3 86; Santos Superior 99; Santos Extra Prime Crivello 8 105; Vitoria 5 good to large bean 71. SREDNJA AlMERISKA KAVA v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 90; Salvador 95; Kostarika 103; ARAB-SKA kava; v silingih za 50 kg cif: Gimma 650; Moka Hodeidah 1 690; AFRISKA kava v silingih za cvt cif: Uganda prana in preciscena 500. IN-DONEZIJSKA: y holandskih florintib za 100 kg cif:	Bali Robusta 10-12%
nefSistoce 485.
Povprecne cene neocarinjene kave od uyoznika do grosista franco skladisce prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano hlago. BRAZILSKA: Rio N. Y. 5 1550; Rio N. Y. 3 1580; Santos Superior 1850; Santos extra Prime good to large bean 1910; Vitoria 5 g. t. 1. b. 1490. SREDNJE - AMERISKA: Haiti naravna XXX 1800; Salvador 1920; Kostarika 1965. AIIABSKA.: Gimma 1730; Moka Hodeidah 1	1780; AFRISKA;
Uganda prana in preciscena 1480. IN-DONEZIJSKA:	od 10-12% necistoce
1415.
SLADKOR. Angleski sladkor na trzaikem trgu kvotira 41/2 funta ster-linga cif Trst za tono. Ceskoslovaskega sladkorja trenutno ni na trgu, prifiako-vatl je, da bo enako kvotiral kot angleski. Madzarskl in vzhodnonemiki sladkor ne kvotirata na trzaskem trgu, ker je Sovjetska zveza nakupila veli-ke zaloge sladkorja.
Italfjsnski trgr
Tudi v preteklem tednu so ostale cene kmetijskih pridelkov * cvrste. Na trgu vlada precejsmja stalnost cen, ki bo trajala, kakor predvidevajo, do novega pridelka.
Cene pseniee so se nekoliko dvigni-le. V nekaterih pokrajinah Severne in Srednje Italije je povisek znasal 50-100 lir pri stotu. Mehka psenica v Milanu je dosegla 7.800 lir za stot. Vsled piclih zalog so se ponudbe zmanjasale, Predvidevajo, da bo novi pridelek pse-nice nekoliko manjsi od lanskega. Cene koruze so bile cvrste, ceprav je bi-lo stevilo sklenjenih kupcij skromno. Povecalo se je povprasevanje po neolu-sfenem rizu; cene se bistveno niso spremenile. Na trSisfiu s krmo sta povprasevanje in ponudba tesno poveza-ni z lokalnimi razmerami. Klavna 21-vina gre se precej od rok, docim je majhno povprasevanje po rejnih pra-sicih. Cene maslu gredo navzgor, ker se je povprasevanje povecalo. Cene olju so Svrste. Po vinu je malo povpra-sevania. Kljub temu proizvajalci vztrajajo pri visokih cenah, zavedajoc se, da bodo lahko razprodali svoje zaloge. Cene paradiznikove mezge so ponovno padle in dosegle najnizjo tocko v vsem letu. Razgibano je trzisfie z ze-lenjavo in sadjem. Cene pomaranc in liimon so visoke, ker je pri koncu se-zone.
2ITARICE
PIACElNZA. Mehka psenica fina proizv. 1953	7575-7625 lir stot; dobra
7475-7525; navadna 7300-7400; koruza fina proiz. 1953 1 4700-4900; navadna 4100-4200; oves proizv. 1953 4000-4100; psenicna moka tipa «1» 8900-9100; ti-pa «0» 9450^9600; tipa «00» 10.100-10.300; koruzna moka 6.200-6.300.
VEtRCELLI. Neolusceni riz: navaden 5900-6500; Pierrot 6100-6700; Roncarolo 5900-6500; Allorio 6400-6700; Ardissone 6500-6800; Maratelli 6900-7500; ojusceni ri2: navaden 9000-9700; Pierrot 10.200-16.600; Roncarolo 10.800-11.400; Ardissone 11.000-11.800; Maratelli 11.800-12.400; Rizzotto 12.300-12.800. R. B. 12.900-13.400; Arborio 15.000-15.800.
2IVINA
MANTOVA. Klavna 2ivina: voli I. 260-290 lir kg zive teze; II. 210-230; III. 140-160; krave I. 245-265; II. 180-200; junci I. 260-280; II. 240-260; biki 270-290; lunice 270-290; teleta 50-70 kg 320-400, 70-90 kg 400-450, nad 90 kg 450-480. Zivina za rejo: teleta 50-70 kg 400-450 lir kg, 70-100 450-550; vprezni voh 270-300; molzne krave izbrane 140-180.000, navadne 100-130.000 lir glava.
Debeli prasici 100-130 kg 365 lir kg, 130-160 kg 370,	160-200 kg 370, suhi
pra§i6i 30-50 kg 650, 50-70 kg 550, pra-sifki za rejo 18-29 kg 14.000 lir.
PERUTNINA
MILAN. Zive race 450-550, zaklane 550-600; race za rejo 180-250; pisceta zi-va 70-90, zivi zajci 380-420; zaklani s kozo 480-520, brez koze 500-580; zaklane pegatke 900-950, zive kokosi 600-650; zive inozemske 550-575, zaklane 750-850, inozemske zmrnjene 500-550, gosi za rejo 600-1200, zivi golobi 700-725, zaklani 850-900. zivi piscanci izbrani 950-1000, II. vrste 825-850; zivi inozemski 675-725, zaklani piscanci I. vrste 1200-1300, H vrste 925-975; .sveza jajca I. vrste 24 lir-24,50, navadna jajca 22-22,50 inozemska zveza 20-22 lir za komad,
OLJE
EIREiNZE. Olivno olje extra do naj-ved 1 stop. kisl. 435-445, do naivec 1,50% stot kisl. 425-435, do najvec 2,50% stop kisl. 410-425, do najvefi stop kisl. 400-410. Dvakrat rafinirano tipa «A» 430-435, tipa «B» 385-395, semensko olje navadno 350-355, olje zemeljskih lesni-kov 390-395.
MLECNI IZDELKI
MILAN. Lombardsko maslo iz sme-tane 690-700, emilijsko 670-680, cajno maslo 715-720; trdi sir proizv. 1952 930-990, proizv. 1953	620-680; krajevne
proizv. 410-460, sbrinz 450-470; emmen-thal 450-480; provolone 400-440; gor-gonzola 210-230; italico 360-370, taleggio in quartirolo 260-280.
VINO
MILAN. Piemonte crno 10,5-11 stop. 680-720 lir stop/stot; 11-12 stop/stot 720-750, Barbera 750-770,. Oltrepo Pavese 10-11 stop/stot 680-710, 11-12 stop. 710-740, Mantovano firno 660-680, Valpoli-cella Bardolino 760-780, soave belo 790-810, Raboso 710-730, Reggiano od 10-11 stop. 680-700, od 11-12 stop. 700-730, Romagna belo 680-700, firno 680-700, Toscano navadno 680-700, Aretino belo 710-730, Marche belo 685-700, firno 690-710, Barletta extra od 14-15 stop. 695-715, navadno od 12-13 stop. 675-685, navadno 13-14 stop. 685-695, Sansevero belo 685-705, Tarantino 14-15 stop. 700-720, 16-18 stop. 710-730, Squinzano 710-730, Leccese 13-14 stop. 690-700, Rione-ro-Barile 9700-	10.000 lir stot, pie-
montski mo§kat 12.300-12.800, sladko vino iz Brindisija 9.800-10.000 stot.
PARADI2NIKIVA MEZGA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradiznikova mezga proizv. 1953: v
Sodec po indeksu na ameriskih bor-zaih so se cene surovinam v glavnem ustalile. Cene strateskih surovin kakor kavcuka, cina, bakra in svinca so cvr-sie. Za termmske kupaije je kazal in-deks konec tedna do 11. junija 179,16, teden poprej 179,12.
ZITARICE
V	tednu do 11. junija je cena zitu v Chicagu ostala bistveno neizpremenje-na pri 194 7/8 (teden poprej 194 1/4) stotinke dolarja za busel. Amerisko kmetijsko ministrsvo ceni pridelek pse-nice na 999,5 milijo.na mernikov. Lan-sko leto je znasal pridelek 1.168 mili-jonov buslov. Kanada je sporocila, da bo zopet znizala ceno pseniee, da bi se resila svojih zalog. Ta sklep je iz-redne vaznosti, ker predstavlja izvoz pseniee iz Kanade 48% svetovnega iz-voza. Cena koruzi je popustila od 156 1/8 na 155 2/8 stotinke dolarja za busel proti izrofiitvi v juliju.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V	New Yorku je cena sladkorju na-predovala od 3,32 na 3,28 stotinke dolarja za funt proti takojsnji Izrocitvi. Cena kave je za malenkost popustila, in sicer od 88,70 na 88,40 stotinke dolarja za funt. Kakao je bil drazji. Cena je poskodila od 57,25 na 57,50 stotinke dolarja za funt proti takojsnji izrocitvi.
VLAKNA
V	New Yorku je cena ameriskega bombaza za malenkost popustila (od 35.35 na 35,15 stotinke dolarja za funt); vendar ne racunajo z nadaljnjim naza-dovanjem, ker narasca svetovna po-trosmja bombaza. Svetovne zaloge zna-sajo danes 14 milijonov bal. V Alek-sandriji je notiral bombaz 11. junija Karnak good 70,03 (teden poprej 70,32) talarja za kantar, asmuni good 57,21 (57,45). Cene v Liverpoolu: osnova a-meriski bombaz middling (vlakna 15/16 palcev) 31,60 penijev za funt( teden poprej 31,63). V Sao Paulu je konferenca o bombazu, ki ji prisostvujejo pred-stavniki 22 drzav. Volna je v New Yorku za malenkost popustila (od 161,5 na 160 stotink dolarja za funt). Cena v Bradfordu na Angleskem je ostala cvr-sta verjetno na podlagi vesti iz Avstra-lije, kjer so cene tudi cvrste. Cena v Londonu za cesano volno vrste 64’SB 153 1/2 penija za funt proti izrocitvi v juliju, in sicer cena kupea; prodajalec je zahteval 153 3/4 (teden poprej 154). V Franciji (Roubaix) je cena popustila od 1.450 na 1.440 frankov za kg.
KAVCUK
Cene kavcuka so fivrste. V New Yorku je cena napredovala od 22,75 na 23,20 stotinke dolarja za funt. Cena v Londonu za blago R.S.S. proti takoj-snjemu placilu 19 7/16 penija za funt pri kupeu (teden poprej 18 11/16), 19 9/16 (18 7/8 teden poprej) pri proda-jalcu. V aprilu je svetovna potrosnja
skatlah po 5 in 10 kg 190-200 lir za kg; v skatlah po 1 kg 225-235, v skatlah 1/2 kg 315-325 lir. Trikrat koncentrirana paradiznikova mezga v skatlah 5 in 10 kg proizv. 1953: 205-215, v skatlah po 1 kg 215-225, 1/2 kg 225-235 lir za kg.
KOZE
REGGIO EMILIA. Teleta do 3 kg 620-630, od 3-6 kg 680-690, 6-8 kg 650-680, 8-12; kg 550-560, junci 12-20 420-430, 20-26 kg 320-330, do 30 kg 290-300, go-vedo do 40 kg 250-260, nad 40 kg 240-250, biki do 40 kg 230-240, nad 40 kg 185-195, konji 190-200, mezgi 140-150, osll 110-120, ovni, surove osoljene ko2e 190-200; ovni, suhe koze 500-510, zajci suhe kofe 200-210, jagnjeta 350 do 380 koza.
KRMA
FIRENZE. Seno majske proizv. v razsutem stanju 950-1050 pSenifna sla-ma razsuta 500-600 lir, slama stlaSena 800-900 lir stot.
SADJE IN ZELENJAVA
FERRARA. Cresnje izbrane 120-200, navadne 60-80; jagode 90-120, jabolka 120-140, pomaranSe rdeie 150-170, limo-ne I. vrste 150-170, navadne 110-130, £esen 40-50, korenje 50-70, febula 25-35, fizol v strocju 150-250, koromafi 30-40, solata 25-60, novi krompir 20-28, paradizniki 60-160, grah 30-60, zelena 80-120, bucSke 50-80.
zna^ala 152.500 ton, proizvodnja pa 132 tisoc 500 ton. Tako je potrosnja prese-gla proizvodnost za 20.000 ton.
KOVINE'
Cena nekaterih pisanih kovin kakor bakra, svinca in cina je bila v New Yorku frvrsta. V tednu do 11. junija je pridobila cena cina v Londonui in New Yorku, v Parizu (743 frankov za kg) In v Singapuru. Boliyija je ratificira-la mednarodni dogovor y Zenevi. Cena svinca se je zboljsala, ker je ame-riska vlada pozvala proizvajalce, naj predlo2ijo svoje ponudbe, da bo lahko povefala zalogo svinca. Ugoden je po-lozaj tudi bakra. Amerisk; proizvajalci, k; proizvedejo letno okoli 320.000 ton, nameravajo povisati proizvodnjo. Vel. Britanija je sporocila Cilu, da je pri-pravljena v teku 10 let kupiti vsako leto po 100.000 ton bakra. Zivo sreb-ro v New Yorku 265 dolarjev za ste-klenico (255 teden poprej). Antimon Laredo Texas neizpremenjen pri 28,50 stotinke dolarja za funt, lito zelezo ne-izpremenjeno pri 58 dolarjev za tono, Buffalo neizpremenjeno pri 56,50 in staro zelezo 58,25 (28,58 teden poprej) dolarjev za tono. — Kovine v Zahodni Nemciji (v nemskih markah za 100 kg) 11. junija: elektrolitifini baker 289,25 do 292,25; svinec 121-122; aluminij 240-242 neimskih mark.
NOV TIP BRITANSKEGA AVTOMO-BILA nHUMBER HAWK«
Te dni so v Londonu prikazali javnosti nov tip avtomobila «Humber Hawk - 4«. Tako limuzina kot model touring imata motor z visecimi ventili ter priprayo za peto prestavo za voznjo z veliko brzino. Ceprav se je z mo-torjem 75 HP jn visefiimi ventili mod motorja povecala za 20%, so obratni stroski ostali nizki. Avtomobil doseze hitrost do 130 km/h.
POVECANA PRODAJA JVtAJMMlH BRITANSKIH AVTOMOBILOV V EV-ROPO. Po zadmjih podatkih so ja-nuarja in februarja prodali v Evropo mesedno 1300 majhnih britanskih oseb-nih avtomobilov z enim litrom cilin-drske vsebine vec kot v prvih dveb mesecih leta 1952.
PORAST AMERISKE PRODAJE JEKLA. Kot poroda «American Iron and Steel Institutea, so ameriski pro> izvajalci jekla dobavlli letos v marcu neposredno indlustrijskjm kupeem 5,584.690 ton jekla, to je. priblizno 200.000 ton vec kot v februarju.
NOVA AMERISKA VOJASKA NA-ROCILA IT ALUI. Glavni stan ame-riske vojske v Evropi (Usareur), ki ima sedez v Heidelbergu, je objavil, da je bilo neki italijanski tovarni iz-rodeno vojasko narofiilo za 733.190 dolarjev. Tako se je kontingent ame-rlSkih vojaSkih narodil Italiji dvignil na 397 milijonov dolarjev.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO	18/IU	1/6	15/VI
Psenica (stot. dol. za busel)		• • ■ 200,	191 7S	—
Koruza (stot. dol. za busel)		• ■ • 157 Vs	154 V*	—
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za fupt)		• • •	3'.-	30,-	30.-
Cin (stot. dol. za funt)		• • •	94,—	98.75	93.50
Svinec (stot. dol. za funt)		• ■ •	14.--	13.80	13.80
Cink (stot. dol. za funt)		• ■ •	10.25	10.50	11.-
Aluminij (stot. dol. za funt)		• • •	21.50	21.50	21.50
Nikelj (stot. dol. za funt)		• • • 60,—	60.—	60.—
Bombaz (stot. dol. za funt)		• • ■	35.40	35.45	35.25
2ivo srebro dol. za steklenico		• • • 238.—	270.—	272.5C
Kava (stot. dol. za funt Santos 7)				89.74	86.50
LONDON	*		
Baker (f. ster, za d. tono)			...	241 ‘L	241	239 V4
Cin (f. ster, za d. tonol		. . . 725,—	725. Vs	725
Cink (f. ster, za d. tono)		 . .	• • • 7S7s	8174	78 74
Svinec (f. ster, za d. tono)		. . .	94s/4	88.74	96.-
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . .	■ • ■ 481.40	482--	46.650
KAAECKE ZVEZE
SEDEZ: TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 1 O
Kako skropimo pravilno
TELEFON
54-58
Za Skropljenje vinske trte proti pe-ronospori navadno uporabljamo bor-dosko brozgo. V splosnem zadostuje za skropljenje 1% bordoska brozga, v pretezno vlaznem vremenu pa 1,5 do 2%. ce pa je toda oplazila vinograd, skropimo takoj z 2% bordosko brozgo. Tako prep,redimo modne okuzbe po pe-ronosporl na ranjenem listju in na o-stalih poskodovanih delih trsov.
V normalnih vremenskih razmerah (bolj susno poletje) zadostuje trikrat-no Skropljenje. Vendar si moramo vnaprej zagotoviti dovolj modre ga-liee. Za primer, da je manj ugodno vreme, radunajmo s porabo 50 do 80 kg modre galice za Stiri do pet- ali vedkratno skropljenje enega hektara vinograda.
Pravilno Skropljenje je v borbi proti peronospori izredno vaSno. Opravlja naj se s finim razprsilnikom in z mod-nim pritiskom orositi je treba pred-vsem spodnje strani listov ter karbun-kle v notranjosti trsa. Paziti je treba posebno na to, da se listje s Skropivom v obliki megle temeljito orosi s spodnje strani, kjer je velika vedina list-nih rez, ki so tako rekod odprta vrata
za okuzbe. Z modrogalidno-apneno brozgo modro pobarvati le gornjo po-vrslno listja, ne koristi mnogo in je le potrata skropiva.
Da bo borba proti peronospori in raznim drugim boleznim vinske trte dim uspesnejSa, je treba upostevati se naslednje:
1. Plevel v vinogradu je treba temeljito zatirati, ker zadrzuje v njem vlago, ker pospeSuje bolezni, posebno peronosporo. 2. Zalistnike ali roparje je treba dim prej odstraniti, a mladice pravodasno povezati. 3. Prekomerno gnojenje vinograda z dusidnimi gnoji-11 pospeSuje bolezni. 4. Razdalje med vrstami v novih nasadih naj bodo Si-roke (1,20 m); pregosti nasadi se namred po dedevju teze posusijo, a vlaga zelo pospesuje bolezni. Kolje naj se v vinogradih nadomesti z Jidnimi oporami. 5. V jeseni je treba odpadlo listje in trsne odpadke iz vinograda odstraniti in sezgati, ker bolezen v njih prezimi.
Le de bomo upodtevali vsa nacela pravilne obrambe vinske trte proti raznim zajedavcem, lahko pridakuje-mo dober vinski pridelek.
Kmet in vrinar tones junija
Na polju in na njivi- Pri nas so v tej dobi navadno vsa zita ugodna za zetev; letos bomo y tem pogledu nekaj zakasneli. Opravi zetev hitro z izvez-banimi Ijudmi in z dobrim orodjem. 21-to spravi takoj s polja, oziroma z nji-ve in preorji fn prekoplji strnisce brez odlasanja. Pomni, da zito mocno izer-pa zemljo in zato moras rastlinam, ki mu sledijo, dobro pognojiti z izdelanim domacim gnojem ali pa vsaj s popolno mesanico umetnih gnojil. To veLa zla-sti za zelje, za repo in dinkvantin, ker morajo te rastline v razmeroma krat-kem casu dati obilo pridelka.
Krompirisca moras stalno nadzirati, da se na njem ne vgnezdi in razmno-zi koloradski hrosc alj krompirjevec. Za pobijanje tega hudega skodljivca obr-ni se na Kmetijsko nadzornistvo, ali vsaj na obcinski urad. Ce bo vreme ob Sv. Petru in Pavlu se mokrotno, po-skropi krompir z 1 odst. bordosko brozgo, kateri primesas tudi 1 odst. razto-pino (1 kg na 100 litrov vode) skropil-nega Gersarola. S tem skropljenjem bos obranil krompir pred peronosporo in pred krompirjeveem.
Na vrtu. Okopavaj in zalivaj pridno vsoi vrtnino, zlasti pa rastline, ki si jih pred kratkim presadil. Sej in presajaj ponovno poletno glavnato solato. Rast-linam prija zalivanje v nocnih in jut-ranjih hladnih urah, posebno ce je vo-da mrzla. Paziti moras, da se ti prvo seme solatnih semenic ne osuje. Naj-bolje, je de ga postrideS in poberes po-sebej, se preden dozorijo evetovi dru-gih in stranskih vejic, ki dajejo tudi manj vredno seme. Pobrati moras tudi druge semenice, preden se popolnoma posusijo.
Nadaljujemo s presajanjem glavnate solate zelene ter zacnemo poznega ze-Ija, ohrovta in zgodmje evetade. Solato in zeleno sadimo kolikor mogode plit-vo, zelje in ohrovt in cyetado pa glo-boko in sicer do piwega kolenca ali ka-lidnih listkov. Ne presajaj rastlin pre-ved na gosto in pomni pri tem. koliko
prostora jim bo treba, ko bodo popolnoma razrasdene.
Paradiznike privezi h kolom ali k drugi opori in odstranjuj jim zalistnike, da dobijo vec svetlobe in zraka. Pazi, da se ti na njih ne razplodijo list-ne usi ali pa celo koloradski hrosc.
V	vinogradu. Ponovi skropljenje in zveplanje po dezevnem in tudi po ve-trovnem vremenu. Da ti veter ne bo od-nasal zvepla, lahko uporabljas skropil-no zveplo. To primesas bordoski broz-gi in opravis z enim skropljenjem dve opravili hkrati; proti peronospori in proti oidiju. Pri skropljenju ne pozabi na mlade trte in na cepide, ki so se posebno potrebni obrambe proti boleznim. Na modnih trtah moramo se pre-sdipavati in krajsati stranske poganjke in zalistnike. Pri disdenju trt ne trgaj pi-eved razvitih in zdravih listov, ker je rodovitnost trte odvisna predvsem od mnozine listov.
V	sadovnjaku ne pobiraj zelenega sadja in tudi ne dakaj, da ti na drevesu prevec ne dozori, zlasti kadar je na-menjeno za trg. Sadje, ki ,samo odpada, /noras pobirati sproti, ga skuhati ali pa dati prasidem, ker hrani navadno drve v sebi. Zrahljaj drevesom zemljo pod krosnjo in po potrebi jih tudi zalij z razreddeno gnojnico, zlasti de so sibka ali dobro oblozena.
V	kieti in shrambi pazi na zdrav in dist zrak. Te prostore moras zraditi le v jasnih in hladnih nodeh. Od casa do casa jih tudi razkuzi. V ta namen za-zgi malo zvepla (priblizno en gram na vsak kubidni meter) in potem drzi prostore nekoliko dni tesno zaprte.
V	hlevu in svinjaku. Paziti mo.as na najvedjo snago in pobijati nadlezne mu-he, ki prenasajo lahko tudi razne bolezni. Zivino napajaj s disto, hladno vo-do in krmi jo z zdravo hrano. Mladi zivini pokladaj krmo, ki je dovolj bo-gata z beljakovinami (mrtuljdnica), in ne pozabi na klajno apno- Praside daj cepiti proti rdedici in po nasvetu zivi-nozdravnika, tudi proti svinjski kugi.

PROJEKTIRA-NJE-M0NTA2A CENTRALNIH KURJAV IN V0-D 0 V 0 D N I H
inStalacij
KLEPARSTVO
ULICI S. GIDSTO iMELEF. 93-E09
MELILL0 Alfredo
TRST - TRIESTE
Trgovina v. A, Caccia 3, tel. 96-032 Delavnica v. A. Caccia 10, tcl. 90-159
K0LESA:
- Po-i/iatiacL - dchltalin-a - OUolica - ORICiINALNI IMADOMESTNI DELI
LASTM PRISli?U0DMA
JUGOSUVEKSKA LUSi PL0V1A
DIREKCIJA- RIJEKA
Telegroml: )UGOLINI)A - Tel. 26-51, 26-62, 26-63 (poldne) 26-61
VZDRZUJE REDII P0TIISR0 RLARUVII PROMET IZ JIDRAIA
f:	SEVERN0 AFRIK0 IN SEVERN0 EVROPO VSAHIH 7	DNI
TURCIJ0 IN GRCIJ0	„	7	DNI
BLIZNJI VZH0D	„	7	DNI
SEVERN0 AMERIK0	„	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: "N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0L0ZZ1 Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi stev. 1
Zaliranie jalovosti loveje ilie
PODROCNO KMETIJSKO NADZORNl STVO POROCA:
Podrodno kmetijsko nadzornistvo, je sporazumno z obdinskimi in konzorcial-nimi zivinozdravniki, dalo novo lice sluzbi za zatiranje jalovosti. Obcinski in konzorcialni zivinozdravniki, kate-rim je poyerjeno pobijanje jalovosti goveje zivine so kot v preteklosti po-kazali svojo pozrtvovalnost v sluzbi za izboljsanje zivinoreje in tukajsnjega kmetijskega gospodarstva.
Nova organizacija s svojim sirsim podrodjem bo omogodila organizaciji uspesne borbe proti jalovosti goveje zivine v vseh vrejevalisdih podrodja, in sicer brez stroskov za zivinorejce, iz-vzemsi morebitnega posebnega zdrav-Ijenja.
2ivinorejci si lahko predstavljajo kako velike vaznosti je zatiranje jalovosti goveje zivine, bodisi z zdravstvene-ga kot ekonomskega vidika. Ker je bilo na nasem podrocju ze izvrseno po-trebno zdravljenje in bonifikacija (tudi po umetnem osemenjenju), ni jalovost tako mocno razsirjena kakor po drugih pokrajinah. Obstaja pa se (povzeto iz todnih ugotovitev po rodovniskih knji-gah) okoli 15 odst. jalovosti.
Da bi rejei dim podrobneje spoznali sluzbo o zatiranju jalovosti, jih bomo seznanili s podrobnim programom delo-vanja vsakega zivinozdravnika, ki ga bo tedensko izvajal po posameznih va-seh, in to do preklica. V ta namen so zato poverjeni zivinozdravniki dolodili naslednji urnik za zdravljenje, bodisi s pozivom na dom ali pa v ambulatorij.
Eivinorejec bo lahko med dolodenimi urami po programu zaprosil pregled goveda na dom (izkljucno za okuzbe spolnih organov); nato se bo zivino-zdravnik podai na pregled in zdravljenje goveda na dom prosilca. V ambula-torije bodo rejei lahko prignali bolna goveda na zdravljenje ob dolodenih u-rah in sicer zivino bolno na spolovilih. Zivinzdravniski oko’is: trzaska okolica
Zivinozdravnik dr. E. Kriznid bo tedensko obiskal naslednje vasi in bo sprejemal pozive zivinorejcev pri spo-daj imenovanih posestnikih:
Prosek-Kontovel - gostilna »Pri ko-njidu« - torek ob 10. uri.
Sv. Kriz - gostilna Tence Just - torek ob 11. uri.
Trebde - gostilna Kralj Miha - sobo-ta ob 10. uri.
Padride - Gropada - gostilna GrgE Lovrenc - sobota ob 11. uri.
Bazovica - gostilna Krizmandid Ivan-ka - sobota ob 12. uri.
Opdine - Bane - Konkonei - na domu zivinozdravnika - vsak dan (tel. 21046). Zivinozdravniski okolis: Devin Nabre-fina - Zgonik - Repentabor Eivinozdravnik dr. G. Biasi bo sprejemal pozive pri naslednjih posestnikih in uradih:
'Sempolaj - Stubelj Milan st. 28 - torek ob 9. uri.
Bajta - Skrk Joze - torek ob 9.30 uri-Samatorca - gostilna Gruden - torek ob
10.	uri.
Salef - ijudska sola - torek ob 10.30. Gabrovec - mesnica Ivandid - torek ob
11.30	uri.
Sesljan - mesnica Semolid - detrtek ob 10. uri.
Devin - trgovina Gruden - detrtek ob
9.	uri.
'Zgonik - obdin-ski urad - pelek ob
10.30	uri.
Repentabor - obdinski urad - sobota ob 9. uri.
BrDdeki - gostilna Milid - sobota ob
11.	uri.
Zivinozdravniski okolis: Milje - Dolina Zivinozdravnik dr. M. Derin bo sprejemal pozive pri naslednjih:
Dolina - mesnica Pangere - torek ib petek ob 12. uri.
Skofije - mesnica Olivetti - detrteK ob 11. uri.
Milje - obdinska klavnica - petek ob
10.	uri.
Boljunec - sredisde za umetno oseme-njenje - petek ob 11. uri v tem kraju bo deloval ambulatorij.
Grodana - Fonda Viktor - Grodana 3t. 27. Vsak dan na telefonskj poziy (2u-panstvo Milje tel. 98-116.). Zivinozdravniski okoliS: Trst mesto Dr. P. Vassili bo zivinorejcem na raz-polago vsak dan popoldne pri pleme-nilni postaji v Lonjerju (Cok Stanko -Lonjer st. 408).
Teiefonidno lahko poklides iivino-zdravnika do 12. ure dopoldne; teleloni-rati je treba v mestno klavnico pri Sv. Soboti (tel. 93-2-46) ali pa na dom (tel-29-1-92).
Zivinorejcem priporodamo, da pod-prejo pobudo in da se z zaupanjem obr-nejo na zivinozdravnika v primeru, da njih govedo kaze motnje pri oploditvi in brejost; sploh.
AVrOPODJETJE
Tovorni prevozi Tel 35508 Osebnl avtobusni prevozi
Melranicna «lelavnlca
AVTOOARAZA - TRST
ULICA MORERI 7
Jakol» A ato vec
ISTasl.
U V O Z
TBST - Via Torrebianca 19
Tel. 23-587, 37-561
IZVOZ
KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNlCNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK
POSILJA TUDI DARILNE PAKETE
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAZA:
Vsakovrsten les, drva za fcurjavo, gradbeni material
IZVAZA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije
Xuulka
SILA JOZEF
uvoz
IZVOZ
VSAKO VRSTNEGA LES A ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST — Ulica Rossetti stev. 15 — Telefon 95-661
									
VALUTE V		MILANU			VREDNOSTNI PAPIRJI V			TRSTU	
	3. 6. 54	15. 6. 54	Min.	Maks.					
Funt sterling	6.225	6,250	6.200 6.250			3. 6. 54	15.6.54	Min.	Maks.
Napoleon	4.625	4.650	4.600 4.650						
Dolar	629.— Franc. frank (100)	174,56 Svicarski frank	147,— Funt st. papir	1.730 Avstrijski siling	24.30 Zlato	717		629 171,5 147.— 1.750 717'	629.	630 5 171 5 179.-147, - 147 SO 1.735 1.750 717	718		Juzna zeleznica Splosne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimic »Istra-Trst«	1.275 13.090 3 620 5.650 4.240 1.200	1.238 13 1 i 0 3.620 5.650 4.240 1.200	1.238 12 890	1.275 13.140
					»Losinj«	7.750	7 750		•			
BANKOVCI V CURIHU					Martinolid	4.200	4.200		 		
	15. 6, 1954				Premuda	9.750	9.750	——				
ZDA (1 dol.)	4,28	Belgija	(100 fr.)	8,48	Tripkovid	9.700	9.700		.		—
Anglija (1 f.st.)	11,82	Holand.	(100 fi.)	112 —	Openski tramvaj	1.700	1.700		.		—
Francija (100 fr.)	1.17Vs	Svedska	(100 kr.)	79	Terni	175.-	176,—	174 5	179,—
Italija (100 lir)	6,68.10	Izrael (1 f.st.)		1 53	ILVA	232	238 —	232	241
Avstrija (100 s.)	16.55	Spanija (100 pez.) 9.93			Zdr. jadr. ladjedel.	297	290	290	297
Cehoslov.	10.—	Argent (100 pez.)		15 74	Ampelea	1.000	1.000	—	—
Nem5. (100 DM)	101.55	Egipt (1	f.st.)	11,20	Arrigoni	1.000	1.000	—	—
DEL0UNE OBLEKE, SBAJCE, MOSKE IN ZENSRE DEL0VNE HALJE, BELE J0PE ZA MESARJE, BRIVCE, NATARARJE IN RDHARJE, MOSRE IN DE§KE HLAoE, OBLEKE IZ VOLNENEGA BLAGA
Vam nudi
TRST, UIiICA CARDIJCCI !ST. 41 - Bfasproti pokrltesa trga
Novo dospeti sezonski Izdelki
Oglejte si nase nove modne sezonske izdelke moskih, damskih in otroskih cevljev r Priporoca se za nakup.
CALZOLERIA FIORENTINA Soc. a r, I.
TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL. 96-536
Zaloga oglja, pcemoga in d r r za kurjavo
MDR0DM) MDEBELU
UVOZ - IZVOZ
Vseh vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, fur-nirja, vezanih plosc itd.
{ftmvxemamo prevoxe vsafoovzstnega blaga x fastnimi pzcvoxnimi sredstvi
Urad: TRST ul. Crispi st. 14 Tel. 93-562 Skladisce : ul. delle Milizie 14 - Tel. 96-510 telefonska stevilka stanei/anja 95-918