!£iSL-TDrAIICI^I I	”
Naročnina za Jugoslavijo: Hj	9& HM	Ijfjs	wfyf||F	HH^Hk	jpffljj}	HH	flfl	Uredništvo	in	upravnlštvo
celoletno 180 din, za ‘/« leta HH	HkUs	Hi	»1	HL_	|m	«*»<«&§	IH	Je	7	Ljubljani	v	Gregorči-
00 din, za llt leta 45 din,	g|	^HHHbP	WmiE	^	tEV Hi	HHHH	Hi	6671	ullcl	23.	—	Rokopisov
mesečno 15 din; za lno-	^8P	ne	vračamo.	—	Račun	pri
temstvo: 210 din. — Pia- 'J	„	. _	■	»r	_	P054-	hranilnici	v	Ljubljani
ča in toži se v Ljubljani Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo št. 11.953. - Tel. št. 26-63.
Izhaia 3,lTd3S	Ljubljana,	sreda	5.	mala	1937	Cena	j-g--	1‘50
Prevet neproduktivnega dela
V nekem srbskem listu smo brali te dni naziranje preprostega, toda zelo preudarnega kmetovalca, ki je vzroke naših gospodarskih in socialnih težav označil takole:
»Tudi gospodarsko blagostanje iu socialni red za visita najbolj od razmerja med produktivnim in neproduktivnim delom. V Angliji je to razmerje najbolj zdravo in dobro. Nasproti ogromnemu številu produktivnih ljudi je le tnalo neproduktivnih. Zato je v Angliji blagostanje in mir. V državah pa, kjer je število neproduktivnih ljudi preveč veliko, tam tudi produktivni ljudje niso na višini svoje naloge, tam so pomanjkanje in socialne težave. Čim več delavcev in čim manj nadzornikov in kontrolorjev, v tem je rešitev gospodarske in socialne stiske.«
Jasno je, da ni v teh besedah obsežen ves problem sedanje gospodarske in socialne krize. Toda mnogo, zelo mnogo je resnice v teh besedah preprostega srbskega kmetovalca. Pri nas dejansko neproduktivno delo že duši vse produktivno. Kamor pogledate, povsod se kaže resničnost te trditve.
V šolah je toliko nepotrebnih upravnih pisarij, da zaradi njih nimajo profesorji časa za vzgojno delo. Vsak red je treba zapisati po petkrat, vsako malenkost je treba posebej zabeležiti in o vsaki figi je treba poročati In če gledate okoli druge ure popoldne, ko odnašajo sluge iz uradov pisma na pošto, mora človeka biti kar strah, koliko je teh pisarij. Če vzamete kateri koli spis v roko, ki je napravili svojo redno instančno pot, potem je spis z raznimi žigi naravnost prenapolnjen. Same pisarije na vseh koncih in krajih in skoraj vse te pisarije so vseskozi neproduktivno delo, če ne celo težka ovira ljudi v njih produktivnem poslu.
Na vke zadnje se tej silni povodnji pisarij ne moremo niti čuditi, če upoštevamo še večjo povodenj predpisov, ki se dan na dan razliva ne le na uradnike, temveč tudi na gospodarske ljudi. Uradni listi kar neprestano objavljajo vedno nove zakone, uredbe, navedbe, pravilnike, razpise, navodila, tolmačenja itd., da je od samih teh predpisov v resnici nastal gozd, v katerem se drevesa yec ne vidijo. Ogromna večina teh Predpisov je vseskozi plod biro-kratičnih modrovanj, saj naša zakonodajna telesa itak tako malo zasedajo, da ne morejo izdajati mnogo novih zakonov.
Skrajni čas je že, da bi začeli to neznosno povodenj predpisov Ustavljati, ker je teh predpisov že f°liko, da so postali absolutno neprebavljivi. In to ne samo zato, ker jih je preveč, temveč ker so tudi slabi, mnogo premalo preudarjeni, radi česar jih je treba udi takoj z novelami in pravilniki krpati.
Gospodarsko življenje zaradi te Povodnji birokratičnih predpisov silno trpi. Režija se zaradi njih silno podTažuje, radi česar se tudi ne more proizvodnja blaga poceniti. Poleg tega je zanesla ta hipertrofija predpisov v vse poslovno življenje takšno negotovost, da zaradi nje marsikdo ne tvega svo-
jega denarja v podjetja, ker se boji, da ga bodo predpisi ubili.
Vse pa kaže, da smatrajo nekateri ta vseskozi neproduktiven posel pisarij za važnejši od v resnici produktivnega posla. Dostikrat imajo praktični gospodarski ljudje že vtis, da se izdajajo predpisi že zato, da se dokaže potrebnost urada, ki izdaja te predpise. Morali bi že skoraj reči, da je na-
men te povodnji predpisov tudi ta, I da se dokaže nadrejenost birokra-' tizma nad gospodarskim življenjem. Kontrola, ki jo naj uradi v ! interesu celote opravljajo nad poslovnim življenjem, postaja že sa-1 ma sebi namen in mesto da bi služila celoti in proizvodnji, služi le sebi. Birokratizem z neproduk-! tivniin delom ubija produktivno.
A samo v produktivnem delu in |
v povečanju proizvodnje je rešitev iz sedanje in iz vsake stiske. Zato je treba pospeševati produktivno delo in zatirati neproduktivno, zato treba birokratizem, ki je po svoji naravi neproduktiven, do skrajnosti omejiti. V tem je v resnici kardinalno vprašanje zboljšanja naših razmer itn zato se naj začne tudi to vprašanje pogumno in odločno reševati.
Ali ie imel predsednik Savič
prav?
Kako ie v resnici z zbolišaniem v trgovini?
V zadnji dvojni številki »Industrijske odbrane«, ki z vso doslednostjo zagovarja tudi vsa tuja podjetja pri nas, je bil objavljen »odgovor« na izjavo zaslužnega predsednika Centralnega predstavništva g. Nedeljka Saviča na njegovo izjavo v »Politiki«. V tej izjavi je dejal predsednik Savič med drugim:
»Trgovski stan propada vedno bolj! Priznavam, je nekaj prospe-ritete, toda pri velikem kapitalu, ki je karteliran in v tujih rokah. Mi trgovci imamo od povišanja cen samo odij, da smo mi krivi podražitve. Ne! V naših vrstah ne opažamo nobenega zboljšanja! Vidimo samo osiromašenje naših vrst in njih proletarizacijo.
Poleg velikih kartelov napredujejo še zveze nabavljalnih zadrug potrošnikov. Eni ko drugi morejo govoriti o zboljšanju. V kolikor pa ti napredujejo, za toliko mi nazadujemo! Zboljšanje? Bog obvari!«
Ta izjava, ki je bila sicer podkrepljena na zadnji plenarni seji Centralnega predstavništva od poročil delegatov iz vseh delov države, ni po volji »Industrijski odbrani«, ki zaradi te izjave očita g. Saviču celo demagogijo. Očitek, ki je v resnici več ko predrzen, ko baš g. Savič slovi po svoji umerjenosti, ko vsako besedo trikrat pretehta, preden jo izreče. Zato pa tudi na ta očitek ne moremo molčati, ker ne moremo trpeti, da bi se zaslužnemu voditelju trgovstva delala takšna krivica.
Argumentacija, s katero skuša »Industrijska odbrana« utemeljiti svoj očitek, je silno šolarska. Pravi namreč, da je nesporno, da so se tudi v naši državi gospodarske razmere zboljšale. Če pa so se zboljšale, potem je morala od tega nekaj imeti tudi trgovina. Če je dobil kmet več za deželne pridelke, potem je njegova kupna moc večja, potem je več kupil in seveda tudi pri trgovcih. To je v bistvu vsa argumentacija »Industrijske odbrane«, ki dejansko ni nič drugega ko prazna in nedokazana trditev.
V koliko pa ta trditev tudi drži, pa naj kažejo naslednje vrstice.
Gospodarski položaj se more v celoti zboljšati, ne da bi zaradi tega postal tudi položaj za vsak stan ugodnejši. Le predostikrat se zgodi, da pomeni uspeh enega, propadanje drugega. Če so n. pr. cene za moko in žito v Vojvodini narasle, potem niti prebivalci Vojvodine niso imeli od tega dobiček. Dobiček so imeli le tisti, ki proizvajajo in prodajajo pšenico in moko, dočim so imeli tisti, ki jo kupujejo, od poviška cen dejansko škodo. In teh, ki kupujejo, je mnogo več, kakor pa si morda misli »Industrijska odbrana«, in ti niso
samo v Sloveniji in v drugih pasivnih pokrajinah, temveč celo v žitorodnih krajih. Zaradi poviška cen morejo nekateri res več kupovati, drugi pa kupujejo iz istega vzroka manj!
Ni torej stvar tako priprosta, kakor si domišlja »Industrijska odbrana« in zaradi malenkostnega zboljšanja v enem sektorju gospodarstva še ni nastalo zboljšanje v vseh. Toda podražili se niso le agrarni proizvodi, temveč tudi industrijski izdelki. Zato je še vprašanje, če se je plačilna moč preprostega kmetovalca res povečala. Opozarjamo le na primer z modro galico, ki jo plača danes kmetovalec za 2 din draže, kakor pa pred enim letom!
Pa tudi če bi bilo vse tako, kakor sanjari »Industrijska odbra-
na«, kljub temu njena trditev še ne drži. Kajti v tem je prišla kmetska zaščita, ki je vse kmetske terjatve trgovca praktično izbrisala, ker jih dobi povrnjene šele v 12 letih in brez obresti. Če jih dobi! Kajti v 12 letih se more še marsikaj zgoditi! Ta kmetska zaščita pomeni za večino trgovcev efektivno in občutno izgubo! Leta in leta bodo potrebna, da jo bodo mogli mnogi trgovci preboleti.
Pa če bi se tudi kupna moč kmetovalca povečala, niso samo trgovci tisti, ki imajo od nje dobiček. Predvsem so tu karteli, ki stalno rastejo in ki izvajajo v cenah vedno močnejši diktat. Prišli srno že tako daleč, da mora dobaviti trgovec blago, račun za blago pa bo dobil šele čez pol leta! Kje je tu potem mogoč zaslužek? Tisto, kar je ostalo od povečane kupne
moči prebivalstva, gre v prvi vrsti v žep kartelov in tu se g. Savič ni niti najmanj zmotil.
A poleg kartelov so tu še industrijske prodajalne, je tu veleblagovnica »Ta-Ta«, so tu nabavljalne zadruge, katerih posli stalno rastejo. Baš te dni so bili občni zbori uradniških in kmetskih nabavljalnih zadrug in na vseh se je kon-statiralo, kako njihov promet in zaslužek raste. Na občnem zboru kmetijskih nabavljalnih zadrug se je celo eden delegatov hvalil, da so v njegovem okraju že štirje trgovci propadli, a da bodo propadli še vsi drugi! In kako da tudi ne bi industrijske prodajalne, veleblagovnice in nabavljalne zadruge rastle in imele vedno večji odjem, ko pa so tako obdarjene z raznimi privilegiji, da so postali trgovci že skoraj nekonkurenčni!
Prav nič demagoško, temveč samo prav vse resnično je govoril g. Savič, ko je dejal, da trgovci zboljšanja ne čutijo, temveč samo vedno večje osiromašenje. Zal nam je, da je resnica takšna in mnogo bolj zadovoljni bi bili, če bi mogli tudi mi reči, da se čuti zboljšanje na vsej črti in tudi v trgovini. Toda, kakor rečeno, resnica je drugačna in čisto takšna, kakor jo je povedal g. Savič, da namreč trgovina propada, da je njen položaj vedno težji.
Mnogo bolj bi koristila tudi »Industrijska odbrana« splošnemu napredku gospodarstva, če bi to resnico spoznala, kakor pa da prihaja na dan z neresničnimi očitki in še bolj neresničnimi argumenti.
Za praktično jugoslovansko
bolgarsko
Predlog o ustanovitvi skupne bolgarsko-
iugoslovanske	e
Čeprav je nedvomno, da tako v Jugoslaviji ko v Bolgarski vse prebivalstvo želi, da bi bilo zbli-žanje obeh narodov čim bolj popolno ter bi imelo ravnokar sklenjeno večno prijateljstvo čim več praktičnih rezultatov, je na drugi strani tudi jasno, da same želje ne zadostujejo, temveč je treba tudi delati, da bo ta skupni cilj dosežen. Zato smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo na praktičen predlog uglednega srbskega gospodarskega človeka, kako to zbli-žanje jugoslovanskega in bolgarskega naroda realizirati. Zato objavljamo članek, ki ga je objavil v beograjskem »Privrednem pregledu« g. Dimitrije S. Bogojevič, direktor beograjske trgovske banke in ki se glasi:
»... Bilo bi dobro, da mnogi dobro hoteči ljudje pripomorejo k razvoju in poglobitvi naših medsebojnih odnošajev na način, ki jim je najbolj prikladen, bodisi po dnevnem tisku, bodisi z brošurami ali predavanji in podobnimi sredstvi.
Po srečno sklenjenem sporazumu o večnem prijateljstvu dveh sosednih in bratskih narodov je potrebno, da se praktično in ne samo idealistično začne v raznih smereh delati za dvig materialne kulture, ki je tako nujno potrebna mladim in neodvisnim balkanskim državam.
Po mojem skromnem mnenju je predvsem treba ustanoviti skupno
jugoslovansko - bolgarsko denarno cdinico, ki bi omogočila, da se razvije medsebojna trgovina in podeljevanje trg. industrijskih in finančnih kreditov ter železniški, rečni, pomorski in zračni promet, turistika itd.
Za uresničenje te skupne denarne edinice naj bi se vzelo kot podlaga število prebivalstva. Če vzamemo, da imata Jugoslavija in Bolgarska skupaj približno 20 milijonov prebivalcev, potem bi se moralo izdati na podlagi, da pride pet denarnih edinic na prebivalca, za 100 milijonov zlatih bankovcev pod imenom ,dinar-levi‘ ali skrajšano ,din-levi‘. Kot kritje za te zlate državne bankovce, ki bi jih na račun države izdali obstoječi emisijski banki, bi služila državna posestva ter ,poseben državni fond pri emisijski banki kot dodatna podloga zlatih državnih bankovcev4.
Državni zlati bankovci bi imeli v obeh državah prisilen tečaj, ki bi bil enak tečaju za zlatnike. Mogli bi se izdati bankovci po 10 in 20 ,din-levov‘ ter bi bil njih tečaj isti kakor za zlate napoleon-dore po 10 in 20 frankov, katerih tečaj se periodično objavlja v »Službenih novinah«.
Vsa vsota 100 milijonov (približno 75 milijonov za Jugoslavijo in 25 milijonov za Bolgarsko) se ne bi izdala naenkrat, temveč v etapah na naslednji način: na podlagi letnega proračuna bi se
izračunalo, koliko se izda mesečno za plače vseli državnih in samoupravnih uradnikov in upokojencev ter za vsa druga plačila države, vštevši tudi za kupone od državnih papirjev ter bi se za eno desetino te vsote izdali zlati državni bankovci. Poleg tega bi se odredilo, da morajo vse blagajne državnih uradov ko tudi vsi državni in samoupravni denarni zavodi kakor Poštna hranilnica, Drž. hip. banka, Priv. agrarna banka, nadalje vse občinske hranilnice, uprava državnih monopolov, razredna loterija itd. imeti v svojih dnevnih saldih blagajne vsaj eno desetino zneska v teh državnih zlatih bankovcih.
Ker se ves znesek državnih zlatih bankovcev po odbitku troskov izdaje pojavlja kot izredni državni dohodek, bi se moral ta uporabiti za nakup zlata in državnih vrednostnih papirjev, ki bi se vložili v preje omenjeni ,posebni državni fond pri emisijski banki kot dodatna podloga zlatih državnih bankovcev4. Tudi dohodki kuponov bi se vložili v ta fond.
Po preteku petih let od dneva emisije bi se mogli zamenjavati ti zlati bankovci na polovico v zlatu, na polovico pa v srebru, in sicer po pooblaščenih denarnih zavodih za zneske v višini najmanj 100 tisoč din.
Jugoslavija in Bolgarska, ki bi s posebno konvencijo določili način izdelovanja, ustvaritve jam-
stva in kritja bankovcev ter medsebojne prijateljske kontrole, bi bili zavezani, da vsako leto pregledata, če so fondi za njih kritje v resnici takšni, kakor je bilo objavljeno v službenih novinah do-tične države. To bi objavljala emisijska banka proti sopodpisu finančnega ministra vsakih sedem dni ter pri tem navedla, koliko je bilo teh zlatih državnih bankovcev izdanih, koliko je kritja v zlatu in koliko v državnih vrednostnih papirjih po dnevnem tečaju.
Iznašanje teh bankovcev tudi v druge države ne bi bilo prepovedano, vendar pa ne bi bili Jugoslavija in Bolgarska zavezani, da jih odkupujeta z drugimi denarnimi edinicami, temveč bi se smeli trošiti samo v obeh državah.
Na ta način bi bile popolnoma odpravljene vse valutne, devizne, klirinške, kompenzacijske in vse druge težkoče čezmejnega prometa med Jugoslavijo in Bolgarsko, deloma pa tudi med drugimi sosedami Jugoslavije in Bolgarske, ker bi bil mnogim zelo dobrodošel denarni promet, olajšan s tema dvema najvažnejšima balkanskima državama.
Istočasno pa je treba omogočiti borzne in zasebne medsebojne kupčije državnih papirjev ter odrediti, da se morejo na borzah v Sofiji, Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu in . Ljubljani sklepati tudi kupčije žitaric in drugega blaga, če se obe stranki zavežeta, da razsoja o sporih tisto borzno razsodišče, kjer je bila kupčija sklenjena.
Poleg tega je treba omogočiti tudi skupno sodelovanje rečne in pomorske plovbe. Vse rečno bro-dovje od Regensburga po vsej jugoslovanski in bolgarski Donavi pa do Črnega morja in pomorsko od Črnega pa do Jadranskega morja naj bi plulo pod zastavama Jugoslavije in Bolgarske vzporedno, kakor bi bili na teh državnih zlatih bankovcih poleg likov vladarjev Jugoslavije in Bolgarske na drugi strani tudi grbi ali zastave obeh držav.«
Direktor Bogojevič podaja konkreten predlog, kako spraviti bol-garsko-jugoslovansko zbližanje na trdno gospodarsko podlago. Želeti bi bilo, da bi se tudi naši gospodarski ljudje izrekli o tem njegovem predlogu in da bi se začela pri nas stvarna debata, kako bol-garsko-jugoslovansko zbližanje čim bolj konkretizirati ter mu dati čim bolj močno gospodarsko podlago. V tej želji smo tudi Qbjavili članek direktorja Bogojeviča.
Vsa stvar je navidezno silno malenkostna in se skoraj o njej ne bi smelj govoriti. Kdor pa je bil tako srečen, da je srečal zjutraj na ulici cestnega pometača pri delu in moral brez maske junaško prodreti skozi zid prahu in kdor stanuje v ulicah, kjer je za oblake prahu posebno dobro preskrbljeno, ta nam bo najbrže pritrdil, da je vendar enkrat treba tudi javno
Pometanje cest v Ljubljani
V Ljubljani imajo poseben in nadvse originalen način pometanja cest. Ob dveh zjutraj pometajo prah in blato s trotoarjev na ulico, pozneje pa z ulic na trotoar To delo v dveh izmenjavah se lepo vsak dan dopolnjuje, da je ob ve trovnih dneh tudi v tlakovanih ulicah vedno dovolj prahu, da se vzdigujejo v zrak prelestni oblaki prahu. Posebno lepi so pa ti oblaki v netlakovanih in odprtih ulicah, kakor n. pr. pred dramskim gledališčem. Menda so ti oblaki prahu potrebna dekoracija k lepim novim hišam, ki so bile tu zgra jene.
Druga specialiteta pometanja ulic v Ljubljani je, da se pometajo ulice brez vode. Le tik pred dežjem se ulice tudi umivajo z vodo, sicer pa je raba vode pri čiščenju ulic nedopustna. Tudi se pometeni prah le redko spravlja na kupčke in odvaža. Ta skrb se prepušča vetru, da raznese prah po vsem mestu.
Ker so prašni oblaki posebno privlačni za tujca in ker ima Ljub ljana tudi to ambicijo, da postane nekoč tujsko-prometno mesto, priporočamo, da se cestnim pometačem dajo še večje metle in na še bolj dolgih držajih, da bodo mogli delati še bolj elegantne oblake prahu.
izreči priznanje tistim, katerih naloga je, da skrbe za red in snago na ulicah.
V blagohotno pojasnilo
Na razna vprašanja, zakaj še nismo objavili nekrologa po pok. veletrgovcu Urbaniču, odgovarjamo naslednje:
Vest o smrti zaslužnega veletrgovca Urbaniča smo prejeli šele
po zaključku lista, da smo le s težavo objavili osmrtnico, da pa nam je bilo absolutno nemogoče objaviti še nekrolog. Ker pa smo objavili osmrtnico v svoji tedenski številki, bomo objavili tudi nekrolog v tedenski številki, ki jo prejmejo skoraj vsi slovenski trgovci. Prepričani smo, da se na ta način tudi najbolje oddolžimo spominu zaslužnega pokojnika. — Uredništvo.
Spomenica naših	železni
Vedno	maniše	plače,	pri več/i	življenji
izdatki	in vedno
V naši javnosti se je že večkrat ugotovilo, da so naši železničarji vedno na svojem mestu in da se razvija železniški promet v redu edinole po zaslugi naših železničarjev. Zato je tudi dolžnost jasnosti, da upravičene zahteve železničarjev podpira z vso svojo močjo. Da pa so te zahteve tudi v resnici upravičene, dokazuje spomenica, ki jo je sprejel redni letni občni zbor Oblastne uprave udruženja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani, dne 25. aprila.
V tej spomenici ugotavlja občni zbor naslednja dejstva:
Težka gospodarska stiska v polpretekli dobi je povzročila tudi stalno zniževanje plač drž. nameščencev, zlasti železničarjev. Ker pa so istočasno tudi padale cene živil, je bil položaj železničarjev še nekako znosljiv. Z zboljšanjem gospodarskega položaja pa so začele cene rasti, plače pa so ostale iste. Drž. nameščenec je vedno upošteval težke razmere in težave države ter je zato skrčil svoje zahteve na minimum. Danes pa je prisiljen, da glasno nastopi za zboljšanje svojega položaja, ker ne more več v sedanjem stanju vzdržati.
Bo pa tudi državi sami v korist, če zboljša gmotni položaj svojih nameščencev, ker bodo mogli ti potem še bolje služiti njej, ker se bo s tem zvišala kupna moč potrošnika in ker bo mogel gmotno okrepljen nameščenec tudi bolj skrbeti za svojo naobrazbo. Večja naobrazba pa bo zopet v korist ustanovi, ki ji drž. (nameščenec služi.
Spomenica nato ugotavlja glavne vzroke, ki so onemogočali vsak napredek drž. nameščenca. Ti vzroki so:
1. Stalna zniževanja plač so drž. nameščencu znižala dohodke že pod eksistenčni minimum.
2. Zbog smrti, upokojitev ali bolezni izpraznjena službena mesta se ne popolnjujcjo pri železnici z novimi močmi. Nastala je zato nevarna prezaposlenost železniškega osebja.
3. Službeni razporedi se stalno daljšajo ter sc izkoriščajo življenjske sile železničarjev do skrajne meje, istočasno pa se jim reducirajo službeni prejemki.
Takšno stanje pa je v škodo tudi državi sami, ker se od popolnoma izčrpanega uslužbenca ne more zahtevati ono dovršeno izpolnjevanje službe, kakor od spočitega. V primeru nenadoma ojačenega prometa more zato priti železniška uprava v največje stiske.
Zaradi pretiravanega varčevanja pri nameščanju delavstva, se stanje železniških prog stalno slabša. Zato pada hitrost vlakov ter se železnice manj racionalno izkoriščajo. Trpi pa zaradi tega ugled države!
Kako naj se sedanje stanje popravi
Spomenica navaja naslednja sredstva za zboljšanje položaja:
1.	Železničarji, ki so postali zaradi izčrpanosti za težko promet-
no službo nesposobni in ki imajo pravico do polne pokojnine, naj se upokoje, na njih mesta pa sprejmejo novi nameščenci, zlasti otroci železničarjev.
2. Številčno stanje železničarjev je treba povečati tako, da bo vsak moral delati le 8 ur na dan.
3. Nastaviti je treba zadostno število stalnih delavcev, ki bodo v vseh delovnih dnevih zaposleni po 8 ur na dan.
4. Takoj sc naj povečajo plače železničarjev ter upoštevajo pri tem določbo čl. 40. delovnega pravilnika za prometno osebje.
5. Osebje mora napredovati v službi v smislu zakonitih določb ter se naj v proračunu zagotove potrebni krediti.
6. Nejasne zakonite določbe naj se tolmačijo v prid osebja.
7. Službena stanovanja naj se na novo in pravično ocenijo.
8. Službeni prostori se naj ure-de tako, da ne bodo zdravju škodljivi.
9. Določbe glede pomoči za službeno obleko naj se tolmačijo bolj liberalno.
10. Za osebje, ki opravlja danes službo reguliranega osebja, naj se poskrbe potrebne proračunske postavke.
11. Vsem delavcem z več ko 3
leti neprekinjene železniške službe naj se prizna stalnost.
12. Vsi uslužbenci naj se prevedejo v ustrezajoče kategorije.
13. Pri nastavitvi reguliranega osebja naj se zlasti upoštevajo železniški delavci.
14. Fond za gradnjo stanovanjskih hiš naj začne graditi hiše tudi za nižje osebje.
15. Šefi posameznih edinic naj priznavajo legitimne zastopnike železničarskih organizacij kot delavske zaupnike v smislu čl. 114. pravilnika o pom. osebju.
16. Skliče naj se glavna skupščina uprave pokojninskega sklada, ker je letni prispevek v višini
2,500.000	din za ozemlje ljubljanske direkcije pretežko breme za železničarje.
*
To so zahteve železničarjev in kakor vidi bralec, so te zahteve skromne in v resnici minimalne. Večina od njih je takšne narave, da bi jih železniška uprava v interesu službe morala že sama po svoji iniciativi izvesti.
Pričakujemo zato, da bo spomenica železničarjev doživela na odločujočih mestih dober odziv in da bodo zahteve železničarjev kmalu in v celoti izpolnjene. Bo to samo v korist železniški upravi sami!
Najprej najbolj nujne zadeve
Pomorski odbor zagrebške trg. ind. zbornice je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o načrtu zgraditve kanala Donava — Sava — Jadran. Odbor pozdravlja, da pride tudi ta kanal v program naših javnih del, vendar pa smatra, da more biti ta kanal le zadeva bodočnosti. Danes pa imamo celo vrsto bolj nujnih del.
In tu je treba zlasti omeniti izpopolnitev naših jadranskih pristanišč. Odbor je mnenja, da je prvo delo, ki bi se moralo izvršiti, dograditev luke v Martinščici, ki jo je treba zvezati z železniško progo s Sušakom, da postane del sušaškega pristanišča. Poleg tega naj se popravi v Bakru oni del obale, ki se je pred leti podrl. To je najnujnejše delo, pravi odbor, in.mi mu pritrjujemo z dostavkom, da je treba Sušaku poleg tega odpreti zaledje z železniško zvezo Slovenije z morjem.
Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote
bo dne 19. maja ob 16. v borznih prostorih. Dnevni red je naslednji: 1. Pozdrav predsednika, določitev overovateljev zapisnika in dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1936. 3. Poročilo finančnega odbora. 4. Odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu.
5.	Volitve: šestih članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora, 13 članov borznega razsodišča, C e bi bil ta občni zbor nesklepčen, je drugi občni zbor dne 26. maja, ob istem času in z istim dnevnim redom. Ta občni zbor je
sklepčen brez ozira na število zborovalcev.
Konkurzi - poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju trgovca Jakoba Menarta v Domžalah. Konkurzni sodnik Pre-merstein, upravnik mase odvetnik dr. Trampuž. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Kamniku dne 11. maja ob 10. Oglasitveni rok do
10.	junija, ugotovitveni narok dne 21. junija ob 10.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Lorenza Karla v Slov. Javorniku. Poravnalni sodnik dr. Bregar, poravnalni upravnik dr. Stanovnik. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Kranjski gori 1. junija ob 10. Rok za oglasitev do 25. maja.
Končano je poravnalno postopanje posestnika Ivana Auerham-merja v Ljubljani.
Končano je poravnalno postopanje trgovca Franza Draga v Ljubljani.
Težave tvornic nogavic
Naše domače tvornice, ki izdelujejo nogavice iz umetne svile, so zaradi odpovedi klirinškega sporazuma s Švico zašle v zelo težaven položaj, ker so uvažale umetno svilo in florovo predivo večinoma iz Švice. švicarska umetna svila je po mnenju teh tvorničarjev posebno dobra in primerna, dočim angleška in nizozemska ne ustrezata v tej meri. Nekatere naše tvornice nogavic so zaradi pomanjkanja surovin že omejile svoje obrate, nevarnost pa je, da bo vsa ta industrija, ki zaposluje nad 1000 delavcev, popolnoma ustavila svoje delo.
Mine vesti
Madjarski ministrski predsednik
je napovedal, da bo parlamentu v kratkem predložen zakonski načrt o izpremembi volilnega reda. že leta napovedovana reforma ma-djarskega volilnega reda se bo torej le izvedla. Takoj po sprejemu proračuna pa pride na vrsto zakonski načrt o razširjenju pravic državnega upravitelja Horthyja, ki bo dobil vse pravice kronanega kralja.
Predsednik avstrijske republike Miklas je prišel dne 3. maja v Bu-dapešto, kjer mu je bil prirejen kraljevski sprejem. Takoj po svojem prihodu je imel razgovor z drž. upraviteljem Horthyjem. Nato so se razgovori nadaljevali ter so se teh udeležili tudi avstr, in madj. ministrska predsednika ter oba zunanja ministra. »Uj Nemzedek« objavlja senzacionalno vest, da se bo Madjarska takoj po Miklasovem povratku začela pogajati z Malo antanto, in sicer ne samo zaradi gospodarskih, temveč tudi političnih vprašanj.
Nemški zun. minister v. Neurath je imel takoj po svojem prihodu v Rim več razgovorov z grofom Cia-nom in Mussolinijem. O vsebini teh razgovorov poroča precej obširno »Giornale dTtalia«, ki pravi med drugim:
Neurathov obisk ne bo prinesel nič novega, ker so odnosa ji med Nemčijo in Italijo že popolnoma urejeni. Predvsem pa bosta Neurath in Mussolini proučila evropski politični razvoj in njegov vpliv na ital.-nemške odnošaje. Na drugi strani pa posledice razgovorov ital. zun. ministra na Dunaju in Budapešti, ital. - jugoslovanskega sporazuma ter beneškega sestanka med Mussolinijem in Sušnikom. Vsa ta posvetovanja se bodo proučila z ozirom na njih vpliv na utrditev politike na osi Rim—Berlin. Nato konkretizira »Giornale dTtalia« nemško-italijansko stališče glede raznih političnih vprašanj takole:
Zveza narodov da je brez vsakega pomena. Zato skušata Francija in Anglija obnoviti locarnsko pogodbo, za katero se zavzemata tudi Italija in Nemčija, toda brez dostavka, ki ga zahteva Francija. V Španiji da ne iščeta Nemčija in Italija nič, »temveč hočeta Španijo obvarovati le Ipred komunistično nevarnostjo«?! V Podonavju se ne more zgoditi nič brez Nemčije in Italije, še manj nekaj proti njima. Prav tako se ne more nič zgoditi proti volji Nemčije in Italije v Evropi. Avstrija se notranje konsolidira. Temelj vse politike Italije in Nemčije je izražen v osišču Rim— Berlin. Zato podpira tudi Italija nemške kolonialne zahteve. — Kakor se vidi, je »Giornale dTtalia« zajahal visokega konja!
Hitler je v svojem prvomajniškein govoru omenil tudi odnošaje nac. socialistov do katoliške cerkve. Med drugim je dejal, da more biti v državi red le, če je ena sama oblast. Katoliška cerkev pa da se meša v stvari, ki se je ne tičejo. Narodno-socialistična Nemčija tega umeša vanj a ne bo trpela in Nemčija bo znala katoliško cerkev postaviti na mesto, ki ji gre. Pričakovati je torej, da se bodo od-nošaji med berlinsko vlado in nar. socialisti znova poostrili.
Pred Bilbaom so doživeli tuji vojaki prvi veliki poraz. V nasprotju s prvotnimi vestmi, da se tu bore Nemci, se sedaj poroča, da se bore Italijani. Po zatrjevanju Baskov so Italijani uporabljali tudi strupene pline, kakršne so uporabljali tudi v Etiopiji. Na ta način so prebili fronto in zavzeli malo pristanišče Bermeo, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od Bilbaa. Prodrli pa so predaleč in Baski so jih napadli od strani ter popolnoma uničili Italijanski oddelek. 3000 mrtvih Italijanov je obležalo na bojišču. Boji pa se nadaljujejo.
Prve begunce so francoske in angleške ladje že odpeljale iz Bilbaa. Evakuacija se bo pod zaščito angleških in francoskih bojnih ladij pospešeno nadaljevala. Franco je odbil, da bi podpiral evakuacijo mest, temveč zahteva, da se Bilbao brezpogojno vda.
General Molla prodira proti Bilbau iz treh smeri. Baski, čeprav mnogo slabše oboroženi ko fran-kovci, se uspešno upirajo frankovskim četam.
Predsednik Roosevelt bo po svojem povratku z dopusta predložil parlamentu zakonska načrta o minimalnih mezdah ter glede ne-zaposlovanja otrok.
Vatikan je odgovoril na nemško protestno noto. Odgovor Vatikana je odločen. Vatikan vztraja na natančnem izpolnjevanju konkordata.
Japonskih volitev se ni udeležilo 50% volilcev. Za vlado pomenijo volitve popoln neuspeh. Kljub temu pa pišejo listi o možnosti, da bo tudi sedanji parlament razpuščen in uvedena vojaška diktatura.
X. občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«,
reg. pom. blagajne v Ljubljani, bo v petek, dne 7. maja ob 20. uri
v Ljubljani, »Trgovski dom«, Gregorčičeva 27, s tem dnevnim redom:
1. Poročilo uprave.
2. Računski zaključek za 1. 1936.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Proračun za 1. 1937.
5. Določitev letnine za 1. 1937.
6. Dopolnilne volitve nadzornega odbora.
7. Slučajnosti.
Ako občni zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, je pol ure pozneje drugi, ki sklepa pravno-veljavno ne glede na število na-vzočnih članov.
V Ljubljani, dne 21. aprila 1937.
Predsednik:
K. A. Kregar s. r.
Tajnik:
Leo Franke s. r.
Denarstvo
Naredba o zapiranju
in odpiranju in obrtnih	o
Uradni tečaji za maj
Z odločbo finančnega ministra veljajo za mesec maj naslednji uradni tečaji:
1 napoleondor................ 303'—
1 zlata turška lira . . .	344'—
1 angleški	funt................. 238‘—
1 ameriški dolar ....	43'50
1 kanadski dolar ....	43'20
1 nemška marka ....	14-50
1 zlot............................ 8'20
1 avstrijski	šiling ....	8'—
1 belg............................ 7’35
1 pengo........................... 8'55
1 braziljski milreis . . .	2'50
1 egiptovski funt ....	214'—
1 urugvajski	ipezos	.	.	.	23 ‘20
1 argentinski	pezos	.	.	.	13 20
1 čilski pezos ....	1 30
1 turška papirnata lira .	34 30
100 albanskih frankov . . . 1410'— 100 francoskih frankov . . .	193'—
100 švicarskih frankov .	.	1000'—
100 italijanskih lir ....	229'—
100 nizozemskih goldinarjev 2382'— 100 bolgarskih	levov	.	.	.	45'—
100 romunskih	lejev	.	.	.	32'
100 danskih kron ....	960'
100 švedskih kron .... 1106'— 100 norveških kron .... 1079'—
100 pezet 	 200	—
100 drahem..................... 39'—
100 češkoslovaških kron . .	15180
100 finskih mark................... 95’
100 letonskih lat	815	—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«).
*
Kmetovalci so dosedaj plačali Priv. agr. banki 51,1 milijona din. Od tega zneska je prejela centrala 38,4, podružnica v Zagrebu 7,3, v Ljubljani 4,5 in v Sarajevu 1,0 milijona din. Vsi dolgovi, ki so jih izročili denarni zavodi PAB pa znašajo nad 2 in pol milijarde din, od katerih odpade na Slovenijo pri' bližno 600 milijonov din.
Drž. hipotekarna banka je ob javila svoje bilančno stanje koncem marca 1937. Hranilne vloge so se v marcu povečale za 16,8 na 1262,3, od začetka leta pa za 62 milijonov din. Vloge na tekoči ra čun so se dvignile v marcu za 45,8 na 525,5 milijona din. Razni fondi in naložbe javnih ustanov so se Povečale samo v marcu za 58,2 na “174,2 milijona din, od začetka leta pa za 139,1 milijona din. Zaradi tega velikega dviga vlog so se dvignila tudi likvidna sredstva Danke, ki so v marcu narasla za 34,4 na 696,8 milijona din. Komu dalna posojila so se povečala za 39,7 na 1.024,1 milijona din.
Zadnji »Službeni list« objavlja banovo naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic. Iz naredbe navajamo naslednja najvažnejša določila:
Ob delavnikih
Trgovinske obratovalnice.
(§ 1.) Trgovinske obratovalnice smejo biti odprte: v Ljubljani in Mariboru v mesecih juniju, juliju in avgustu od 7 % do 12% in od 15. do 19. ure, sicer pa od 7% do 12/4 in od 1414 do 18%. V drugih krajih pa skozi vse leto od 7% do 12% in od 14. do 19.
(§ 2.) Trgovine z mešanim, kolonialnim, špecerijskim blagom, z delikatesami in z živili, kramarske obratovalnice in branjarije smejo biti odprte vse leto od 7. do 12% ter od 14. do 19%, izvzemši v Ljubljani in Mariboru, kjer se te obratovalnice odpirajo v juniju, juliju in avgustu popoldne ob 15. uri.
(§ 3.) V vaseh se smejo vse preje navedene obratovalnice odpirati pol ure prej in zapirati zvečer pol ure kasneje.
(§ 4.) Prodajalnice presnega sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, kruha in peciva ter me
»Službeni list«
k-f- banske uprave dravske banove z dne 1. maja objavlja: Pravnik k določbam finančnega za-c°na za proračunsko leto 1937/38. 0 heposrednih davkih in o izpre-jhembah in dopolnitvah pravilni-aa o neposrednih davkih — Pravilnik o izdajanju in uporabljanju °hov za odplačilo kmetskih dolgov prj priv agrarni banki anovo naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini — azglas o razpisu občinskih voli-®v za občine: Beltinci, Bogojina, °brovnik,Gaberje, Lendava, Gen-erovci in Poljana, Cezanjevci, Begunje in Sv. Vid nad Cerknico, ragersko in Hoče, Ribno, Mislinja, Javorje, Poljane in Trata — azne razglase sodišč in druge razne objave.
Slaščičarske delavnice od 5. do
16.	ure.
Mesarske dcla-vnicc, v katerih se kolje živina in predelava meso, vse leto od 4. do 17., pri dveh izmenah do 20.
Opravljanje obhodnih obrtov je po 18. uri prepovedano.
Izjemne določbe.
(§§ 21. do 23.) Cez poldne smejo biti odprte trgovinske in obrtne obratovalnice, če se mora delo neizogibno nadaljevati čez opoldne, da se ne pokvari blago, ob letnih in mesečnih sejmih ter tedenskih, če ni teh več ko 3 na teden, in če se obratovalnica seli. Nadalje pod-kovnice konj in avtomobilske obratovalnice, če gre za nujno popravilo.
V zdraviliščih in letoviščih za
časa sezone smejo biti v času uradne sezone trg. obratovalnice odprte od 6. do 21., čez poldne pa morajo biti zaprte dve uri.
Neomejeno smejo biti zvečer odprte trg. in obrtne obratovalnice: 1. ob višji sili, 2. če je treba preprečiti škodo, 3. ob inventarizaciji obratov, 4. ob selitvi, 5. za čiščenje obratovalnice in nameščenje izložb in 6. za prevažanje ter raz-
na rojstni dan kralja (6. september),
1. decembra.
V času med slovesno službo božjo, a največ dve uri počiva delo, na Vidov dan (28. junija) in na dan sv. Cirila in Metoda (5. julija).
Ves dan morajo biti zaprte trgovine:
1. januarja, 6. januarja, na Telo-vo, 1. novembra, 25. decembra. V Ljubljani, Mariboru in Celju na vse katoliške praznike. Izjema velja za Celje na praznik sv. Jožefa. Popoldan:
na praznik sv. Jožefa (to ne velja za Prekmurje), na veliki petek v okraju murskosoboškem,
na drugi velikonočni dan, na Vnebohod, na binkoštni ponedeljek, na dan sv. Petra in Pavla, na praznik Marijinega Vnebovzetja, na praznik 8. decembra in na drugi božični dan.
Na badnji dan (24. decembra) in veliko soboto morajo biti trg. pisarne zaprte ves dopoldan.
(§ 33.) Krošnjarjenjc in izvrševanje obhodnih rokodelskih obrtov je ob nedeljah in praznikih prepovedano. Izjemoma pa se smejo do 22. prodajati po ulicah in javnih lokalih cvetlice, kočevski pred-
dičarskih izdelkov smejo biti celo-1 tovarjanje in nakladanje pokvar- j me^ sadje, kostanj, kuhane klo
letno odprte od 6. do 20. ure.
(§ 5.) Slaščičarne, vzorne in samostojne male prodajalnice monopoliziranih predmetov smejo biti odprte poleti od 7. do 21., pozimi od 7. do 20.
(§ 6.) Prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas smejo biti odprte vse leto od 6. do 12. in od 16. do 19. Pripravljalna dela so dovoljena od 4. ure zjutraj.
(§ 7.) Prodajalnice svežega cvetja smejo biti odprte vse leto od 7% do 12% in od 15% do 20.
(§ 8.) Trg. obratovanje v kioskih, na stojnicah, na nezagrajenih prostorih itd. ni dopustno v času, ko morajo biti zaprte trg. obratovalnice za dotično blago.
(§ 9.) Prodajanje in krošnjarje-nje po ulicah je pred 7 % in po 18. prepovedano. Dopustno pa je prodajanje novin, pečenega kostanja, alve, klobas, sladoleda, sadja po ulicah od 5. do 22., v javnih lokalih pa do 24.
(§ 11.) Pisarne industrijskih podjetij na sedežih tvornic, trgovine na debelo in njihove pisarne, poslovalnice agenturnih in skladišča komisijskih trgovin ter blagovne razpošiljalnice smejo biti odprte vse leto od 8. do 13. in od 15. do 18. Če pa je kje vpeljano nedeljeno poslovanje, potem od 7% do 14. To velja tudi za denarne zavode, za katere pa velja od 15. julija do
15.	septembra nedeljeno obratovanje, t. j. od 7% do 14, za stranke pa do 13.
(§ 12.) Podjetja za prevažanje, natovarjanje itd. smejo obratovati poleti od 5. do 20., pozimi pa od 6. do 19.
(§ 13.) Pisarne za prodajo vozovnic pa vse leto od 7. do 20.
Obrtne obratovalnice.
(§ 14.) Obrtne obratovalnice smejo biti odprte vse leto od 7. do 12. in od 14. do 19., v vaseh pa eno uro zjutraj prej odprte in eno uro kasneje zaprte ter smejo obratovati tudi čez popoldne.
(§§ 15. do 20.) Brivske in podobne obratovalnice smejo biti odprte vse leto od 7% do 12. in od
14.	do 19., ob sobotah in pred prazniki z zgornjim opoldanskim odmorom do 21. ure.
Obratovalnice za likanje in čiščenja perila ob sobotah in dnevih pred prazniki do 20.
Pekarne od 3. do 15., pri dveh izmenah od 3. do 19. Pripravljalna dela se smejo pričeti že ob 24. uri.
ljivega blaga. Prodaja blaga pa v vseh teh primerih ni dovoljena.
Ob nedeljah in praznikih
Trgovinske in obrtne obratovalnice morajo biti v nedeljah ves dan zaprte.
(§ 25.) Smejo pa biti
odprte največ dve uri:
v vseh krajih, izvzemši v Ljubljani, Celju, Ptuju, Mariboru, Trbovljah, Jesenicah, Brežicah, Sevnici ter Kranju. Pozimi se morajo zapirati najkasneje ob 11., poleti pa ob 10.
Ob nedeljah dopoldne:
podjetja za nakladanje in raztovarjanje blaga, prodajalnice pekarskih izdelkov, prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas, toda v Ljubljani, Mariboru, Celju, Jesenicah, Slov. Javorniku, Koroški Beli in Tržiču le za čas od 15. maja do
15.	septembra. Če sta nedelja in praznik zapored, se dela prvi dan do 9.,
obratovalnice z živili (če prodajajo tudi drugo blago, morajo biti zaprte),
prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov, cvetličarne,
brivnico, razen v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Ob nedeljah ves delovni čas:
slaščičarske prodajalnice ter male prodajalnice monopolskih predmetov, fotografske obratovalnico in obratovalnice za pogrebno opremo, prodajalnice časopisov, barake in stojnice pri cerkvah. Ob cerkvenih slavjih, proščcnjili smejo biti trg. in obrtne obratovalnice odprte v krajih do 5000 prebivalcev ves dan.
Vse trgovinsko obratovalnice smejo biti odprte;
zadnjo nedeljo pred božičem, če je praznik, ko morajo biti obratovalnice ves dan zaprte, na soboto ali ponedeljek, ob selitvi, ob višji sili.
(§ 26.) Grafična podjetja za tiskanje dnevnikov smejo ob nedeljah obratovati največ 6 ur po posebni odobritvi oblastva.
Ob državnih praznikih
(§ 27.) mora počivati delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah ves dan
Črna kronika
m
base in podobno.
(§ 35.) Ob nedeljah je ves dan prepovedano v pekarnah in pekovskih delavnicah izdelovati kruh in drugo pecivo.
Obče določbe
Določila te naredbe se nanašajo na vse trgovinske in obrtne obra tovalnice, brez ozira, če pripadajo zasebnikom ali javnim podjetjem, tako tudi za zadružne, obrtne in industrijske prodajalnice.
(§ 37.) Ne velja pa ta naredba:
za lekarne, prevozna podjetja, prodajalnice novin, male proda jalnice na železniških postajah, za prodajanje čokolade, kolačev, čaja in podobnega v bioskopih, gledališčih, zabaviščih in podobnih lokalih,
za industrijske obrate,
za gostinske obrate.
(§§ 38. do 41.) Za obratovalnice z živili se smatrajo obratovalnice z lahko pokvarljivimi živili.
Stranke, ki se zatečejo po določeni uri v prodajalnih prostorih, morajo biti postrežene, a ta posel ne sme redoma trajati več ko četrt ure.
Za poletni čas se smatra čas od 1. aprila do 30. septembra.
(§§ 43. in 44.) Kdor ima odprto obratovalnico izven dovoljenega časa, se kaznuje z globo od 50 do 3000 din. Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno in trgovinsko šolstvo pri banski upravi.
Naredba stopi v veljavo s 15. dnem po objavi v »Službenem listu«, to je s 15. majem 1937.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je objavilo naslednjo okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza v času od 1. do 15. aprila.*
OTVORJENI KONKURZI; Savska banovina: Rozalija Meisl, Crnac obč. Podr. Moslavina.
Drinska banovina: AgTarna za-jednica kao zadruga, Stejanovci; Gordič Nikola, trgovac, Ložnica; Rosen-berg Katarina, Vinkovci; Ve-selovič Garib i dr., Tuzla.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE Savska banovina: Hrebak Ignac, trg. in meh. Čakovec; Jovanovič B., Sušak; Kolar Adolf lastn. Kolar Flora, barve, Osijek; Kos Luka, čevljar, Križevci.
Primorska banovina: Galič Stje-pan, pok. Alije, široki Brijeg; Gu-lam Rada, žena Frana Gulama, Šibenik; šakovič Adem umrl. Meh-meda, Gacko.
Drinska banovina: Jovanovič S. Milorad, Srem. Mitroviča; »Pik« Salamon A. Eskenazi, Sarajevo, Aleksandrova 69.
Donavska banovina: Pajič Marija, Novi Bečej.
Beograd, Zemun, Pančevo: Steiner Gottlieb lastn. šarlota ud. Steiner, Beograd.
KONČANI KONKURZI:
Savska banovina: Majdenič Josip, Dol. Miholjac; Mihelič Anton, Podravska Slatina; Sušič Pavle, Rab.
Primorska banovina: Kapetano-vič, Dodig i Jurkovič, čapljina.
Drinska banovina: čuričič Miha j lo, svečenik, Glušac; Elazar Moša M., Sarajevo; Gavrilovič Vojislav, šabac; Hajrulahovič M. H., Sarajevo.
Zetska banovina: Arsovič Milorad, Raška; Stanič Kosta Kr., Podgorica.
Donavska banovina: Andrič Lju-bisav, Parsan srez Kosma jski; Cvetkovič Stevan i Spasoje, Lazarevac; Ilič Petar, Lazarevac; Jovanovič Stenimir, Gročka; Paračinac Leposava, Lazarevac; Savič Dragomir, kafedžija, Leštan; Sindjelič živan, Popočev; Trabak Jan, Bač. Petrovac; Trebič Jovan, Petrov-grad.
Moravska banovina: Jovič Kosta, opančar, Aleksandrovac; Tivrič Mladen, Poljna.
Vardarska banovina: živič Stojan, Skoplje.
Beograd, Zemun, Pančevo: Avra-movič Ruben H., Beograd; Jakovljevič Stojan, Beograd; Petrovič Ljubomir, Beograd; Popovič Sava A., Beograd; Zarič Kosta, bivši ju-velir, Beograd.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Primorska banovina: Lakišič Mu-stafa i drug, Mostar.
Donavska banovina:	Milošev
Svetislav, obučar, Novi Sad; Vra-čevič Milan, krojač, Novi Sad.
Beograd, Zemun, Pančevo: Sarič Sava, Beograd.
Občni zbori
VII. redni občni zbor delničarjev F. Heinrihar, lesne industrijske d. d. v Škofji Loki bo dne 24. maja ob 17. v družbeni pisarni v Škofji Loki. Delnice je treba založiti do 11. maja. Vsakih 10 delnic daje po en glas.
VI. redni občni zbor »Elektroindustrije«, d. d. v Ljubljani bo v torek, dne 25. maja ob 11.30 v družbeni pisarni v Ljubljani. Delnice je treba založiti do 18. maja. Vsakih deset delnic daje po en glas.
XV. redni občni zbor d. d. »Motvoz in platno« v Grosupljem bo
dne 26. maja ob 11.30 dopoldne v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Delnice treba položiti 8 dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki.
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki, ko o rokih, kvotah itd., v tajništvu društva.
Zunanja trgovina
Grška vlada je izdala uredbo, s
katero se dovoljuje uvoz 10.000 ton koruze za svobodne devize. Koruza se bo uvozila iz Jugoslavije, Argentine in Romunije za prehrano revnega prebivalstva.
40 urni tednik je bil prejšnjo soboto uveden v Parizu tudi za trgovske pomočnike.
Svetovna proizvodnja vina se ceni po podatkih Mednarodnega urada za kmetijstvo v Rimu v letu 1936. na 129 do 135 milijonov hektolitrov. L. 1935. je znašala proizvodnja 220 milijonov hektolitrov.
Prevoznina je na vseh francoskih železnicah zaradi deficita železniških družb povišana za 10 do 15 odstotkov.
Angleška tvrdka Brassert & Co. je začela s sodelovanjem 20 drugih velikih angleških tvrdk za račun turške vlade graditi v Karabiku veliko tvomico železa in jekla. Nova tvornica bo veljala 27 milijonov turških lir ali 710 milijonov dinarjev ter bo imela večjo kapaciteto kakor železarna v Zenici ali železarna na Jesenicah.
Svetovna proizvodnja celuloze se je po ameriških podatkih povečala od 11,5 milijona ton v 1. 1935. na 12,5—13 milijonov ton v 1. 1936. češkoslovaška je z 260.000 tonami proizvodnje na 8. mestu.
Sovjetska vlada je sklenila, da začne pripravljati 3. sovjetsko petletko, ki naj zboljša kakovost industrijskih izdelkov.
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje tvrdke:
IJlau, Itartoš in drug, Dolnja Lendava, javna trgovska družba. Obratni predmet: izvrševanje strojnega pletilskega obrta. Družbeniki: Hinko Blau, Ludvik in Evgen Bar-toš, vsi trgovci v Dolnji Lendavi. Družbo zastopa vsak družbenik zase.
Zaviršek, Modic & Co., Šmarje na Dolenjskem. Obratni predmet: trgovina z lesom. Javna trgovska družba. Družbeniki: Josip Zaviršek, lesni manipulant, Cikava, Martin Modic, pos. sin, Malena, Ivan Kranjc, uradnik v Škofljici. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno.
Medik Franc, Velika Nedelja. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, izvoz in uvoz teh predmetov.
Vpisale so sc izpremembe pri naslednjih tvrdkah:
Črna-Kaolin, d. d. Ljubljana. Izbriše se član ravnateljstva inž. Fran Domladiš, vpiše pa se član ravnateljstva inž. Rudolf Unger. Vpiše se inž. Franu Domladišu podeljena prokura.
/toga&Mi
Petkovič, holandski konzul v Beogradu ter novo postavljeni prokuristi dr. Slavko Flogl iz Zagreba, inž. Adolf Bresslauer in Lam-bertus Karl Hendrik de Vries, oba iz Zagreba. Za predsednika družbe je izvoljen 1.13. August Kessler, za podpredsednika pa Iva pl. Mo-šinski - Zagrebgradski iz Zagreba.
Friedriger & Czeikc, Maribor, stavbeno podjetje. Izbriše se družabnik Fric Friedriger zbog smrti. Sedanji samolastnik podpisuje firmo samostojno.
August Žlahtič in drug, Maribor,
Vetrinjska ulica. Razpečevalnica bencina, olj in kemikalij, družba z o. z. Spremenila se je družbena pogodba. Besedilo firme odslej: Kemimlustrija, razpečevalnica bencina, olj in kemikalij, družba z o. z. Osnovna glavnica se je zvišala od
100.000	na 200.000 din in je v celoti vplačana. Družbo zastopa poslovodja samostojno. Izbrišeta se dosedanja poslovodja Avgust Zlali-tič in Herbert Lederer, vpiše pa se novi poslovodja Rudolf Lorger, trgovec v Mariboru.
Izbrisala sc je naslednja tvrdka:
Kovač & Komp., lesno industrijsko in trgovsko podjetje — zaradi opustitve obrata.
Povpraševanje po našem blagu
v tujini
Les in lesni izdelki:
500 — Leipzig: ponuja se zastopnik za mehak žagan les,
501 — Cape Town (Južna Afrika): pohištvo,
502 — Hamburg:	zastopniška tvrdka se zanima za lesne proizvode, kakor stole, klozetne sedeže, kuhinjsko pohištvo.
Deželni pridelki:
503 — Dunaj: žitarice, Anglo-Jugoslavensko petrolejsko	~) 9aPe Town: razni dežel-
. d. za rafiniranje i promet petro- 1,1 Pridelki,
d
lejem i inim bitumenskim proiz-vodima u Zagrebu, podružnica v Mariboru. Društvo se imenuje odslej: Jugoslavcnska Shell, d. d.
Registrira se tudi angleško in holandsko besedilo tvrdke. Izpreme-ne se pravila družbe. Izbrišejo se dosedanji člani ravnateljstva doktor Milan Marič, dr. Artur Marič, De Graan Albert, Waldman Adal-bert, Sir W. A. Deterding in doktor Vraniczany-Drobrinovič Milan. Vpišejo pa se novoizvoljeni člani: Willem Adams, ki je obenem po-slevodeči član ravnateljstva, Geof-rey Gordon, Whitaker iz Zagreba, obenem delegirani poslevodeči član ravnateljstva, dr. Vuk Simič-Vakanovič iz Zagreba in Vojislav
505 — Dunaj: predivo konoplje, lana in jute,
506 — Hamburg: žveplano oljčno olje za izvoz v Avstrijo in Češkoslovaško,
507 — Milan: moka in ekstrakti iz kalečega ječmena,
508 — Tel-Aviv: pekmez in razni soki.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
509 — Dunaj: svinjska mast,
510 — Mannheim: ovčje in kozje kože, nepredelane in polprede-lane,
511 — Budapešta; mezdrovina, rezana na roko in s strojem, kožni odpadki, živalska dlaka, in sicer: kravja, telečja, kozja, jarčja, konj-
Brez dvoma ne veste za naslov,
im«	kjer	dobite najboljši
ementalski in trapistovski sir. Zapišite si na boležni koledar:
Mlekarska nakupovalna in prodajna zadruga, r. z. z o. z.
Predoslje pri Kranju	Telefon:	Kranj	74
Birmanska darila
ure, zlatnina, srebrnina in optični predmeti po n i z k i h c e n a h pri
J. VBLHAR, urar, LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 36
ska ter volna za izdelovanje preprog,
512 — Pariz: ribje konzerve,
513 — Boston (U. S. A.): groba volna za izdelovanje preprog.
Proizvodi rudarstva:
514 — Krefeld ob Reni; rude in zlitine iz železa,
515 — Pischelsdorf (Štajerska): kromova, manganova, bakrena in železna ruda, magnezit in boksit,
516 — Milan: kaolinska zemlja.
Razno:
517 — Dunaj: preproge,
518 — Tel-Aviv: žive in zmrznjene ribe, stisnjeno seno, lucerna in druga krma, koruza, rž in druge žitarice, surovo maslo,
519 — Casablanca (Maroko): ponuja se zastopnik za živila, razne zaboje za sadje in povrtnino, les za obroče, spojke iz kovine, lesena vlakna 20 do 25 cm dolga, vreče iz jute, ovojni papir vrste »Kraft« (100 X 65—50 g na m2), celulozni papir, kemični proizvodi,
520 — New York-City: barve,
521 — Tel-Aviv: gradbeni material,
522 — Pariz: ponuja se zastopnik za predmet, ki bi mogel s svojo izvirnostjo in ceno pritegniti pažnjo kupcev za čas pariške svetovne razstave.
Opombe;
Št. 1. — Bukarešta: romunska tvrdka želi uvažati v Jugoslavijo sljudo ter išče v ta namen zveze z interesenti.
Že v 24 arah
barva, plesira In kemično s nat' obleke, klobuk, itd. Škrobi in svetlolika srajce, nvrat nike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. K Telefon št. 22-72.
Št. 2. — Hamburg: neka tvrdka išče zvezo z interesenti za neko novo vrsto gnojila.
Št. 3. — Schluckenau (Češkoslovaška): strokovnjak v klobučevin-ski stroki išče stike z našimi krogi, ki bi hoteli zgraditi v Jugoslaviji tvornico klobučevine.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in
7.	rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Doma in pg svetu
Anketo o naših cestah je sklicalo društvo za ceste. Na anketi so se zastopniki vseh organizacij izjavili proti osnutku o državnem cestnem fondu. Ker ni dobil »Trgovski list« h anketi, povabila, zato tudi o anketi ne moremo podrobneje poročati. Sicer so pa naši bralci o tem vprašanju itak zadostno informirani, saj je »Trgovski list« kot prvi nastopil proti cestnemu fondu in z naj večjo odločnostjo.
železniške postaje so dolžne dajati davčnim upravam samo podatke o odposlanem blagu, ne pa tudi o dospelem, ker finančno ministrstvo teh podatkov dosedaj ni zahtevalo. Tako vsaj piše zagrebški »Jugoslovenski Lloyd«.
Ban vardarske banovine je izdal in predpisal pravilnik o obveznem zavarovanju tobakovih nasadov proti toči.
Novo gledališko poslopje v Beogradu, kjer je bila preje narodna skupščina, je bito zopet otvorjeno.
Telovadno društvo »Junak« je oblast prepovedala. V krogih bivše HSS so s prepovedjo zadovoljni.
Povodnji so letos napravile v naši državi za pol milijarde din škode. Tudi več nasipov je voda razdejala. Kdaj bomo že uredili reke in potoke, da bomo varni pred povodnjimi?
Naši dvolastniki ob italijanski meji so poslali v Beograd posebno spomenico o svojih zahtevah. Zlasti zahtevajo, da se jim dovoli, da prenesejo denar, ki so ga dobili v Italiji za prodano blago, v Jugoslavijo. Nadalje zahtevajo razne olajšave v obmejnem prometu.
Stavka v tvornicah cementa v Dalmaciji se je nehala s podpisom kolektivne pogodbe. Minimalna mezda za delavca se določa na 2-50 din na uro. Delavci, ki so imeli preje 4 din na uro, ohranijo to mezdo, delavcem, ki so imeli G din na uro, se poviša mezda za 6%. Sporazum je bil dosežen v glavnem s posredovanjem Mačkovega Hrv. radničkega saveza.
Meso se je v Ljubljani znatno podražilo in velja sedaj kg I. vrst-
nega volovskega mesa 12—14 din, II- 10—12 in III. vrstno in kravjo 8—10 din. Telečje meso velja 12 do 16 din, sveže svinjsko 14—20, suho pa 16—20 din za kg.
Skupina francoskih železničarjev, večinoma sami višji uradniki, Iso napravili izlet v Jugoslavijo. Najprej so se ustavili v Ljubljani, kjer so jih njih slovenski tovariši zelo prisrčno sprejeli.
Jugoslovanski parnik »Plavnik« (813 ton) je trčil v Sev. morju z angleškim parnikom »Alecto« (900 ton), ki se je nato potopil. Od posadke angleškega parnika so se rešili samo 3 mornarji.
200 oseb je bilo aretiranih v avstrijskem mestu Gmiind zaradi suma tihotapstva. Na češkoslovaško so s pomočjo železničarjev izvažali kavo in čaj, iz češkoslovaške pa tekstilno blago in čevlje. Tihotapstvo je bilo zelo na široko organizirano.
Ameriška država je bila zaradi s sleparijami dosežene carinske prostosti pri uvozu raznih umetnostnih predmetov oškodovana od 1. 1911. dalje za pol milijarde dolarjev.
Evakuacija Bilbaa se uspešno nadaljuje pod zaščito francosldh in angleških vojnih ladij. Računajo, da bo v treh dneh vse civilno prebivalstvo evakuirano.
Posledice stavke avtobusnih šoferjev v Londonu so vedno bolj neprijetne. Nevarnost je, da se stavki pridružijo tudi nameščenci podzemne železnice, če bi se to zgodilo, potem bi bil promet tako otežkocen, da nekateri že razpravljajo o možnosti odgoditve svečanosti kronanja.
V Aleksandriji v Egiptu so pogorele tri hiše. 15 ljudi je našlo smrt v plamenih.
frank Javh-Kern:
Spomini
Ob tridesetletnici prihoda v Ameriko. — Samozaložba. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani. 1937.
Težka je pot do belega bruha. Naš človek je moral to bridko- resnico še -prav posebno občutiti. Iz revne kmečke, navadno bajtarske hiše, je moral v svet, da si najde delo in kruh. Ce je imel nekaj sre-če, je prišel v šole, če je ni imel nič, potem je bilo -težko fizično delo nijegova edina rešitev. A tudi tisti, -ki je prišel v šole, se je -moral skozi študije naravnost pre-stradati. Štirinajst, petnajstletni študenti pa so morali že sami skrbeti za svoj -kruh. In vendar so se prebili .skozi življenje, se dokopali do služb in kljub vsej prestani bedi in pomanjkanju vendarle ohranili do smrti optimizem in vero v ideale. Žilavi in trdni so bili naši ljudje, da jih mora človek občudovati.
Posebno -pa velja to še za naše izseljence. Tisoči in tisoči so odhajali leto za letom v Ameriko,
brez znanja tujega jezika, brež vsa-1 življenje in za šolo. In zaslužil sil
ke podpore od doma, navezani le na svoje krepke mišice in na svoj zdrav razum. Globoko pod zemljo so kopali -po 12 ur na dan z največjim naporom vseh moči in varčnosti iter stiskali denar, da so mogli pomagati svojcem v svoji stari domovini. Kaj bi bila Dolenjska, da ji niso dolarji izseljencev v Ameriki dajali vsako leto sredstev za kruh in -davke? V tem težkem -delu, tem silnem pomanjkanju pa so naši izseljenci vendar še našli moč, da so si ustvarili tudi krasne kulturne organizacije, celo vrsto dnevnikov in tednikov, da so si polagoma -priborili ugled in spoštovanje v ameriškem svetu in si ustvarili tudi socialne ustanove, svoje mogočne podporne jed-note, kakršnih si v domovini naši delavci niso znali ustvariti. Občudovanje zaslužijo naši izseljenci.
A ne samo črni delavec, tudi inteligent, ki se je izselil v Ameriko, je moral biti cel človek, da ga ni strlo na največji tempo prignano ameriško življenje. Brez sredstev v čisto -tuji deželi, brez zadostnega znanja jezika si- -je mo-ral zaslužiti na-š dijak denar za
ga ije ter med študijem opravljal službo -delavca, izvoščka, grobarja ali karkoli, samo da si je zaslužil potreben denar. Ali bi še današnja mladina vse to izdržala? ...
V svojih »Spominih« nam odkriva dr. Javh-Kern svojo pot iz kmečke hiše v kranjsko gimnazijo, -od tod v ljubljansko Alojzijevišče in od tam naprej v Ameriko v St. P-aulsko semenišče, kamor je prišel kot 161etni mladenič 1. 1903. Potem nam opisujejo »Spomini« njegovo delo v raznih uredništvih slovenskih ameriških listov, njegove -stike z drugimi izseljenci in njih prizadevanja, da dvignejo blagostanje in kulturno življenje izseljencev. Jasno sliko življenja naših sevemo-ameriiških izseljencev nam -dajejo ti »Spomini«, obenem pa vzbujajo tudi spoštovanje pred žilavostjo naših ljudi.
A tudi prvi del »Spominov«, ki velja opisu trnje-ve poti revnega kmetskega življenja, bo z veseljem čttai vsak, kdor ima srce za naš narod. Samo čudno je, da iz te dobe, ko je šla skoraj vsa naša inteligenca skozi ljubljansko »Alojzijevišče« nimamo več spominskih spisov! Doba jih je zaslužila.
V prvi vrsti je hotel podati dr. Frank Javh-Kern v svoji knjigi le svoje osebne spomine. S svojo knjigo pa je dal mnogo več. Dal nam je ogledalo svoje dobe, napisal nam je zgoščeno zgodovino ameriških izseljencev, njih trpljenje v prvi dobi prihoda v Ameriko, njih socialni vzdiig in končno njih boje za kulturni napredek njih samih in za osvob-ojenje njih stare domovine. Tako so Javh-Keroovi »Spomini« naravnost dokument dela naših izseljencev.
Trajne vrednosti so Javh-Ker-nov-i »Spomini« in vsak naš inteligent bi jih moral prečitati, zlasti pa vsa naša mladina, da hi spoznala, kako se morejo z vztrajnostjo premagati tudi največje težave v življenju. In brez nepotrebnega mrmranja in zabavljanja.
Vsak naš inteligent pa naj bi prečdtal te »Spomine« tudi zato, da bi vendarle dozorelo v nas spoznanje, da mora stara domovina tudi s-aima nekaj storiti, da ji ostane ohranjen oni veliki kapital, ki ga je imela skozi desetletja v ameriških Slovencih.
Toplo priporočamo »Spomine« dr. Franka Javh-Ke-rna!
KLIŠE! £
!*s!
PJJJI
JInj
‘/N
j|W|||
Ijinjll
liliji
vseh vrsl por
fotografij ah* ati risbah. /ivrjf«;# naj sol id n 9jim
Al iš €9 fflO
ST»DIU
HUB LIANA
DALMATINOVA 13
tBMBBBMMBMBaSjBBSaBBMMMSMg
Četrtek, dne 6. maja. 9.00: čas, poročila — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik)
— 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani
— 11.00: Plošče — 11.30: Otroški nastop (vodi gdč. Slavica Vencaj-zova) — 12.00: Slovenski Šramel (gg. Marin Maks violina, Vinko Šušteršič viola, I. Stanič kitara, Stanko Avgust, (harmonika) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 17.00: Presajanje povrtnine (Josip štrekelj) — 17.30: Za zabavo in kratek čas-skrbijo brata Golob (dueti harmonik), Jožek in Ježek (pesmice) in plošče — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: šmarnice (prenos iz cerkve sv. Cirila in Metoda) —■ 20.15: Slovenske Marijine božje poti II.: Legenda o Višarjih. — Igra za radio.1 Napisal Niko Kuret, izvajajo člani rad. igr. družine. Vodi I. Pengov — 20.45: Koncert pevskega društva Krakovo-Trnovo — 21.30: Jugoslovanska glasba (radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Joh. Straussovi zvoki (radijski orkester).
Petek, dne 7. maja. 11.00: Kaj lahko stori šolski otrok v borbi proti jetiki (dr. Franta Mis) — 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Valček na valček (radijski orkester) — 14.00: Vreme, borza
— 18.00: Delavska družina (gdč. Kristina Hafner) — 18.20: Pablo Casals igra violončelo (plošče) — 18.40:	Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Predavanje Protitub. lige — 20.00: V. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta — 20.50: Plošče — 21.10: Francoske opere (radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila 22.30: Angleške plošče.
Širite »Trnovski list d
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani