mr 3 nć, 79. številka. Izdanje za soboto 3. julija. 1897, (t Trata, T soboto zjutraj dne S julija 1897.) Tečaj XXII. ffj9uxnostu hbej* po trikrat na teden v iestih n-danjih ob torkih, oetrtkUh m Zjutranje izdanja a- ob ti. uri ijntraj, večerno pa ob 7. it, veier. Obojno izdanje stane : *» MiJuniueeao . f, 1.—, izven Avstriji t. 1.50 til m*uOQ, , , 3,— . s , 4,50 pul IfU . . . 6.— . i . .» v»r >sro . t 12.— . • . 18,— Nariom« Je plačevati naprej aa aarečka fcr« priložene naročalo« ia uprava aa ozira. Foaaiv.iiiro številke io dobivajo v pru-tUjtlitiimb toba*a v lratu po S nvc. izven Trata po 4 nvj. EDINOST Oglasi se rafinne po tarifo v petita; tx naslove t debelimi Arknroi se pl&iuj« prostor, kolikor obsega navadnih vrstic, Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« madi oglasi itd.se raftnrajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se po&iljftjo uredništvu alioa Caserma it. 13. Vs*io pimo uo;i biti frankovano, ker nefrnnkovana te na sprejemajo, Rokopini se ne vraiaj-j, Naročnino, reklamacije in oglase jouia upravniitvo ulica Molino pic-colo hflt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao proste poštnine. Ciiisilo slovenskega političnega društva ia Primorsko« ,r »MnotU Jt moe' ni naši gg. 6« t. m. ustavimo brezpogojno list vsivn»onim, ki so v zastanku z naročnino. Vzdrževanje našega lista mogoče je le, ako častiti gg. naročniki točno izplačujejo naročnino. II. četrtletje je že poteklo a zdatno število g. naročnikov ni vzlic večkratnej prošnji storilo svoje dolžnosti. Priložili smo vsem onim, ki so na zastanku, listke, iz katerih je razviden zastanek z uljudno prošnjo, da nam zastano naročnino dopošljejo do S. tega meseca. UpravniŠtvo „Edinosti". Slavnost „Ljubljane" v Ljubljani. (Izv. poročilo.) To js bila zopet enkrat alavnosi slovenskega bratoljubja, zares narodna slavnost. To je bila jedna tistili Javnosti, kakoršne suso prirejali Slovenci v letih 60. in 70 : ki so vzbujale slovenska srca in na katerih smo uetih plamen vzvišenega, ide-jaluega rodoljubja. Spomin na one srečne dni, ko smo v bratski slogi prirejali take slhvnosti, utis-njen je neizbrisno v naše glave in naša srca. In kolikor je v nas slovenskega patrijotizma, v kolikor j^. t uss i/oliti:ke zdielosti : vse to j;j. [>o velikem delu plod narodnih slavnosti ua vseh koncih in krajih domovine slovenske. Dandanes so postale redkeje take slavnosti. Take, pravioto, kajti s'ajnostim, ki jih prirejamo dau danes Slovenci, nedostaje tiste ljubkosti, tiste prisrčnosti, rekli bi: izvirnosti čustvovanja, in — bodi le izrečena usodna besela! — i dejali/, tu a, ki nam jo uekiaj ogreval naše duše. Sćasutna smo postali Slovenci — hladneji ! Zato so tu li vsi naši sestanki — bolidi po veseličnih dvoranah, ali p* zbororalnih sobanah — bolj konvencljo'ialiio hladni. Vidi se, da se jo dotaknil tudi uas dih sodobnega materialističnega naziranja. Ne prihaja nam tu na misel, da bi hoteli zasledovati za vzrokih temu ohladenju slovenskih src; konstatovati smo hoteli le resnico. In vendar: kako bi trebali tudi še daudanes takih res narodnih, oživljajočih in vnemajočih slav-nosti! Istotako ki.kor nekdaj, ali pa morda Šo bolj! So ii morda današnja politiške razmere milejše za nas, n*»s?o so bile nekdaj? Ali je sedanje položenje našega naroda ugodniše, n*go je bilo pred 20 leti ? Je-li sodba o nas in naših stremljenjih v viših krogih sedaj dobrchotneja, nego je bila takrat, ko smo bili še „nepraktični idejalisti*. Komur je vid bister, da lahko opazuje, komur je dovolj kriterija, da more soditi, ta ne more biti v zadregi z odgovorom. Pesimisti trde, da smo na slabšem; morda je to pretirano črnogledstvo, ali to jedno je gotovo, da na boljšem nismo: ni ozi-rom na čutstvovanje druzih narodnosti nasproti nam, ni ozirom na naše razmerje do starega avstrijskega zistema. Blizo tam smo, kjer smo bili. Kakor pred dvajsetimi leti, tako nam so še danes jedino orožje, od katerega se nam je nadejati vspe-hov v prizadevanju za naš narodni obstanek: naš časopis, živa beseda na naših shodih in mila slovenska pesem na naših — narodnih slavno s ti h. Zato smo se razveselili do srca, ko smo iz- .1 * ' vedeli, da se v Ljubljani, v središču našem, pripravlja velika narodna slavnost; zato smo odločili brez pomisleka, da bodi tržaško slovenstvo častno zastopano na tej slavnosti! Mi nismo povpraševali, kdo prireja slavnost; nam je bilo dovolj, da smo se mogli nadejati — narodne slavnosti. Osem dni pred slavnostjo .Ljubljane* niti še nismo vedeli, da-li dobimo poseben vlak, ali ne ? 1 Tako rekoč v zadnji hip se je rešilo tudi to vprašanje po naši volji. A zadoščalo je par notic v tem listu, da se nas je zbralo okolo 400 slovenskih src — poleg onih, ki so se odpeljali z drugimi vlaki — ki smo hoteli pohiteti tja v belo Ljubljano v goste — na narodno slavnost. Hiteli smo radostno tja v tvoje naročje, o zlata prestolnica naša, saj smo vedeli, da bode naš pogostitelj — narod slovenski!! Ne na slavnost ka- PODLISTEK Fromoiit mlajši & Risler starši. 183 ROMAN, — Francoski upisa! Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Že dvanajst... tako dolgo sem spal!" Z lahnim dušnim nemirom, zajedno pa s čutstvo« olajšanja je dejal sam pri sebi, da je brez njega minila drama, s katero je prenehalo plačevanje. Kaj so počtli drugi ? Zakaj ga niso poklicali? Ustal je, odgrnil zagrinjala ter zagledal Ri-9lerja in Planusa, ki &ta se pogovarjala na vrtu; ona dva, ki sta se tako dolgo izogibala drng drugega. Kaj se je neki zgodilo ? Ko je bil gotov in je hotel iti doli, je našel Klaro pri svojih vratih. „Ti ne »meš ven*, je rekla. „Zakaj ne ?" .Prosim te, ostani tu — vse ti razložim". aA kaj se je zgodilo?... Ali je bil kdo od banke tu?" „Da, nekdo je bil tu... trate so plačane*. .Plačane?* ,Da, Risler je preskrbel denar. Njegova žena ie morala imeti krasen nakit — sa i.a demantna ovratnica je prodana za dvajset tisoč frankov ; prodal je tudi letovišče v Asnieresu z vso opravo, in ker so soduijske formalnosti precej časa trajale, sta Planus in njegova sestra založila svoto*. Bila je obrnjena v stran, ko je to rekla; on pa je povesil glavo, da ni srečal njenega pogleda. .Risler je pošten človek", je nadaljevala ; .ko je cal, odkod je prihajala gizdavost njegove žene...* „Kaj", je vskliknil Georges preplašen, „on ve?" „Vse!* je odgovorila Klara s pridrževanim glasom. Nesrečnik je obledel. „In... ti?" je zajecljal. „Jaz ? jaz sem videla vse... prej nego Risler — včeraj — se-li spominjaš — ko sem se vrnila iz Savignyja, sem ti rekla, da sem tam čula grozne reči in bi rada dala deset let svojega življenja, ko bi se ne bita peljala.* .Klara!« Vroče nežno ganotje se ga je polastilo; približal se je svoji ženi, a njen obraz je bil tako mrzel, poln žalostne odločnosti, vse njeno bitje je s tako neizprosno hladnostjo kazalo njen obup, da se ni upal, kakor je hrepenel, pritisniti jo na srce, in je le tiho prosil: „Odpusti... odpusti!* „Gotovo se ti dozdevam zelć mirna, zel6 zbrana", je rekla pogumna žena; „a vse svoje solze sem izjokala že včeraj. Ti si bržkone mislil, da teko zaradi naših denarnih izgub... motil si se. Ako je človek mlad in krepak, kakor sva midva, taka malodušnost ni dovoljena; utrjena sva proti terega posamičnega društva, ampak na narodno slavnost smo odšli tržaški Slovenci : na proslavo slovenskega bratoljubja. A hrepenenje naše je segalo dalje. Čutstvo-vanje in hrepenenje naše se je raztezalo preko ožjega slovenskega okvirja.....saj so se pripravljali v Ljubljani za vsprejem — sinov bratskih nam narodov hrvatskega in češkega. Združeni Slovenci so se pripravljali, da sežejo v roko bratom po krvi in plemenu. SlavnoBti slovenskega bratoljubja se je imela oviti glorijola vzajemnosti med narodom hrvatskim, če-škim in slovenskim, a nad to zvezo bratov dvignil je svojo blagoslovljajočo roko sin naroda poljskega! Divneje inavguracije ni bilo možno želeti ljubljanski slavnosti. Ko sta se po dospevku hrvatskih gostov v soboto zvečer na ljubljanskem kolodvoru objela hrvatski in slovenski govornik, doživeli so navzoči ganljiv, pretresajoč prizor. V drugem vlaku slučajno vozeči se škof krakov-ski je bil toli ginjen, videči te lepe pojave slovanskega pobratimstva, videči, kako se tiščita v objemu moža v imenu dvehsokrvnih plemen, da je na glas izustil besede: Benedicat vos deus, ego vos benedico — vestar fratar aun. (Blagoslovi vas Bog, jaz vas blagoslovljam, vas brat sem!) Komu ne bi porosilo oko, ob zvokih te divne simfonije bratoljubja slovanskega! (Pride še.) DOPISI. S Pomjaničine, dne 30. janija. (Prav po istrski*). [Izv. dop.] Da hoče italijanska gospoda koperska na vsaki način dobiti v svoje roke občino Pomjan, o tem smo prepričani. Prav po znanem receptu: „osar tutto* že dolgo sili in dela na to, da bi spravila na krmilo popolnoma slovenske občine najstrastnejšega svojega pripadnika na Pomjanščini, upravitelja c. kr. pošte v Pomjanu, bedi in se jej moreva ustavljati. A jokala sem zaradi najine uničene sreče in tvoje nespameti, ki ti je vzela jedino, pravo prijateljico..." Lepa je bila, tako govoreča, lepša nego Si-donija kedaj poprej, kajti čisti sijaj, ki jo je oblival, je prihajal iz brezoblačnih nebesnih visočin, dočim so se neskladne poteze one druge za drzovito, pikantno dražest na videz imele zahvaljevati mrkli luči malega gledališča. Prejšnjo hladno ne-premičnost v Klarinem obrazu so sedaj oživljali in oduhovljali dvomi, bolesti in vse muke strasti, in kakor zlata šibica še le tedaj dobi svojo pravo vrednost, ako se jej utisne novPni pečat, tako je tudi temu lepemu ženskemu obrazu utisnilo trpljenje neizbrisen pečat, ki je dovrševal njega lepoto. Georges jo je gledal z občudovanjem. Vse, kar je ležalo med njima, mu jo je delalo živejšo, bolj žensko, obožavanja vrednejšo. Kes, obup in sram so mu s to novo ljubeznijo prodirali v srce, in hotel je poklekniti. .Ne, ne, ustani!" je rekla Klara. „Ko bi ti vedel, česa me spominjaš... Kak lažnjiv, sovražtva poln obraz sem to noč videla pred svojimi nogami 1* .Jaz... jaz ne lažem l* je vskliknil Georges trepetaje. „Klara, rotim te v imenu najinega o« troka..." (Pride še.) Ant. Bartolicha. Ko je bil že meieea svečana raz-pušeen občinski odbor, tedaj je deželni odbor na vso ub'.č silil in pritiskal, da bi bil imenovan obe. upraviteljem Aut. Bartolich, ki v svoji strasti pozna le svoje pristaše. Takrat je deželni odbor pogorel, kajti imenovan je bil obč. upraviteljem c. kr. okr. tajnik g. Mlekuš, ki je občino vodil seveda le za časno, vendar nepristransko, pravično na vse strani. A kedor hoče biti povseči koperski gospodi, mora biti krivičt-n, poznati sme le njihove zakone, ne pa avstrijskih; ti poslednji so po njih misli le za Slovane. Ko je g. Mlekuš zopet odišel na svoje meito — c. kr. okrajno glavarstvo ga namreč ni moglo toliko časa pogrešati, se je italijanski gospodi že nekoliko več ustreglo; kaj ne : „langaaoa aber sicher" ! Visoko namestnistvo nam je poslalo obč. upraviteljem c. kr. upokojenega uradnika A. Herbich-a. A ta je imel dobiti, ker je jako malo »doma* v občinskih stvareh, dva prisednika ali svetovalca. Seveda se je tedaj zopet dvignil dež. odbor in zahteval z vso silo Ant. Bartolicha vsaj za obč. prisednika. Tudi to ni šlo, in na mesto njega bil je imenovan od italijanske stranke bivši župan Guguaz, kar je pa za nas vsejedno, ker iz njega govori le Bartolich. A stari mož obč. upravitelj je potreboval tajnika, iu baje ni hotel vzeti si Ant. Bartolicha, kar je zahtevala italijanska strauka. Zato se je italijanska sodrga prav „po istrsko" vrgla nanj z vso silo, in ga tako z ostudno denuncijacijo moralično prisilila, da si je vzel tajnikom že tolikokrat usiljcvanega tanatika, vodjo italijanskih prodanih duš na Poinjanščini, Antona Bartolicha. Predno se je to zgodilo, morala je goapfida denuncirati g. upravitelja na najostudnejši način. Toda javno izrečemo (dasi ni naš prijatelj), da je bilo to, kar se mu je podtikalo, le v glavnih potezah resnično, vse drugo pa je bila ostudna laž. Seveda „osar tutto*, tudi če je še tako ostudno. Lagali so le zato in demonstrirali, da 10 moža, nepozna^ajočega njihovih peklenskih spletkarij, moraiično prisilili vzeti si tajnikom Autona Bartolicha. Tako je prišlo torej, da si gospod občinski upravitelj ni vzel obč. tajnikom moža, ki se ni nikoli utikal v politične stvari, češ, da je strankar, a mi vemo pozitivno, da si ga ni smel vzeti, češ, naj zadovolji vendar le italijansko gospodo in njihove podrepnice, „kupljeno mesoM na Pomjanščini. Torej „strankarja" ni hotel — recte ni smel — imeti obc;. upravitelj Herbich, med tem si je pa vzel tajnikom najutrastnejšega agitatorja italijan-pke stranke — pomjanskega boga — upravitelja c. kr. pošte. Mi ae drznemo vprašati, kako je vendar to, da igrajo skoraj povsodi po Istri ravno poštni upravitelji glavno agitacijsko ulogo ? Morda in najbrže so preveč plačani in imajo preveč časa, med tem, ko morajo ubogi poštni ekspeđitorji toli prositi za zboljšanje plače, a zastonj ! Vzemite sitim in dajte lačnim 1 Da je poštni upravitelj v Po-mjanu Ani. Bartolich poseben „exemplai* zagrizenega fanatičnega agitatorja italijansko stranke, je pač zuauo vsemu svetu. In takemu človeku je poverjeno obč. tajništvo ! Upravitelj c. kr. pošte, zagrizen agitator italijanske stranke, tajnik slovenske občine: ti trije pojmi so si dijametralno nasprotoi, a vendar sme ta mož spajati v sebi te tri pojme. Odkrito povemo: s tem je dobila slovenska, vselej dinastično čuteča stranka veliko moraličuo zaušnico, katere ;ni zaslužila 1 Nikar ne vznemirjajte ljudstva brez potrebe, kajti kri ni voda tudi v žilah aloveuskih mož in mladeničev 1 Sicer pa je pri nas v Istri sploh tudi nemogoče — mogoče! Mi vemo dobro, zakaj se je to zgodilo tako. Volitve so pred durmi, in po pravici in poštenim potem si gospoda tako ne upate zmagati; torej „osar tutto", saj to ste ravnokar pokazali na Oprtaljščini. Ljudstvo je že tako razburjeno zaradi večnih volitev ; zaradi vedno večjih stroškov se je začelo res nekako gibati. Čujejo se od vseh strani vznemirjajoči glasovi. In kedo bode odgovarjal za posledice kakega nemira P Seveda naši voditelji tudi ne bodo mirovali pri tako očevidni krivici, ki se godi slovenski stranki. Želite si gospodje na krmilo ono italijansko stranko, ki si je iz žuljev ubogega ljudstva nakupičila kapitale, s katerimi sedai kupuje volilce, napravila lepe hiše, a vse to je plačalo ljudstvo. Kjer pa ni bilo dosti, morale so trpeti šole v Truskah, Borštu, Marezi-gah, Pomjanu itd. Kje je oni denar, ki je bil namenjen za šole v Tiuškah, Borštu in Kosuboni ? Imel bi biti shranjen v hranilnici, a shranjen je v zgoraj imenovanih kapitalib t In, ceujeni čitatelji: tega denarja je preko 2000 gold. Sicer pa upamo, da številkami dokažemo ljudstva, koliko se je potrošilo za vsako posamezno občino od šolskega denarja. — O tem v kratkem. Politlike vesti. V TRSTU, dne 2. julija 1897. Čim ojstreje, tem — bolje! To je deviza sedanjih nemških obstrukcijonistov in tej svoji devizi hočejo ostati, za sedaj še, — zvesti. Kako dolgo pojde to naprej, tega gospodje še sami ne vedo, kajti oni se pač obračajo po vetra, kakor — klopotec na tepki. Ta obstrukcijonistiški klopotec ima še dosti dober veter in se je nadejati, da bode še nekaj časa zabaval avstrijske narode se svojo nad vse ovire vzvišeno glasbo. „Deutsche Volks-zeitung", ki javlja definitivni odstop dra."Bener-ja od kandidature za okraje Toplice-Duhovo-Biiin v prilog poslanca — AVolfa, pravi: „čim ojstreje bije nemška struna, tem bolje za Nemce l" Hm,— kaj pa, ako bi se slednjič nad nemškimi obstruk-cijonisti samimi uresničil nemški pregovor, ki pravi: „allzuscharf macht — sctaartig" ? Nemci so sedaj seveda prerazburjeni, da bi bili dostopni pomislekom treznosti. Med veseljem, pokanjem topov in hreščanjem bojnih trobent korakajo dalje čez drn in strn, teptaje v prah vse, kar jim je prišlo nasproti. Oni ne prizanašajo ni Čehom, ni vladi in tudi ne svojim — prijateljem, ako so se le-ti toliko spozabili, da so v tej divji gonji spregovorili, ne rečemo pravične, ali vsaj treznejo besedo. Taka se je dogodila nemškemu poslancu Pferscheu. Tudi njega je požrlo besneče jesero nemško nacijonalno, po katerem se vozi gori in doli kakor neizprosni kapitan avstrijski Vice-Bis-marek, Jurij Scbouerer. Pfersche je Nemec od nog do glave in se je celo odlikoval, ko je nemška obstrukcija slavila svoje orgije v avstrijskem parlamentu. Ali vedi si ga Bog, kako je prišlo, da je jel slutiti, da to nemško besnenje ne moro dovesti do dobrega zaključka. Vznemirjena p^ tej slutnji sta Pfersche in še neki drugi praški nemški profesor napisala te dni v listu „Neue Freie Presse* nekak zakonski načrt, kakoršnega naj bi predložila vlada za uravnavo jezikovnega vprašanja. Ne mislite nikar, da bi nasvet Pferschejev značil pravično rešenje jezikovnega vprašanja! Vso drugo. Tudi po Pfer-scherjevem načrtu bi chranil jezik nemški svoje privilegije in se je ta načrt opiral na glavno željo Nemcev po strogem ločeuju češkega in nemškega ozemlja, tako, da bi bil češki jezik izobčen ne le iz vseh povsem nemških, ampak tudi iz le po večini nemških okrajev, dočim bi nemški jezik imel vsa prava po vseh onih čeških okrajih, kjer le biva kaka nemška duša. Iz kratka: načrt Pfer-sche-a in tovariša v „Neue Freie Presse* je bil tak, da so ga kratko odbili vsi češki listi brez razlike na stranke. V svoji vrhni tendenciji je ta načrt stremil po onem, v kar ne privoli nikdar češki narod: po razkrojitvi kraljestva češkega. In vendar je zadela preka sodba germanskih srdite-žev tudi tega moža z odločno nemškonarodnimi nazori. Ne zato, ker je morda predlagal kaj škodljivega za Nemce, ampak že zato, ker je sploh spregovoril besedo o — spravi, zadelo ga je prokletstvo nemško-nacijonalnega paše Schonererja. A Schouerer, ta neizprosni zanikovalec avstrijske misli, ta propovednik pangermanske ideje, je sedaj absoluten gospodar v taboru naših Nemcev. Sleherni shod je le eksekutivna oblast za izvrševanje Schonererjeve volje. Tako je bilo včeraj na shodu v Toplicah, kjer so profesorja Pfersche a proglasili — izdajico, vsled česar je ta gespod moralno prisiljen odložiti svoj mandat. Čim ostreje, tem bolje, tako veleva Sckonerer in tako ubogajo poslušno razburjeni Nemci l Za Pferschejem pridejo izvestno na vrsto še drugi iz nemško-liberalnega tabora. Pravična kazen — hinavstva. Nemški liberalci so menili porušiti Badenija in narod Češki s tem, da so razpalili strasti v Nemcih in da so proglasili Schonererja svojim vrhnim poveljnikom. Kolika prevaral Oni niso strmoglavili Badenija, pač pa je Schiinerer degradoval njih do slepih sužnjev njegove volje. Nemški liberalci so razburili jezero, a jezero požira sedaj njih same. Za nemško-libe- ralno gospodo ni rešitve. Rešiti bi jih mogla le sprava s Čehi — in njih ubupni vskliki pričajo, kako hrepene po taki rešitvi iz zagate ; ali čim se kdo izmed njih le oglasi za spravo, že stoji ta ■logočni Schiinerer se svojim prokletstvom, dama pritisne i ia čelo znak izdajstva. Gospdda so se igrali z ognjem, hoteli so zapaliti sosedovo hišo; ali prišlo je drugače: zapalili so svojo lastno I Kdor se ne klanja devizi: Čim ostreje, tem bolje, ta je zgubljen pred sodnim stolom nemškega šovinizma. Ali naj jim izrečemo svoje sožalje? Ne, tega ne zaslužijo I Pogajanja med Nemci in Čehi se baje prično zopet po inicijativi grofa Badenija. Na posvetovanja da bodo pozvani poslanci, členi gospodske zbornice in zastopniki trgovine. Pogajanja da bode vodil deželni maršal češki, knez Lobkovic. Pogajanja se raztegnijo tudi na Moravsko. — Čehi pridejo gotovo z najboljo voljo na posvetovanja, toda jedna zahteva jim bode nepremična : pogajanja morajo imeti za podlago popolno in brezpogojno jednakopravnost obeh jezikov. Od te zahteve ne morejo odstopiti Čehi; na drugi strani pa je le malo nade, da bi se Nemci ob sedanji razburjenosti hoteli postaviti na to podlago. A če tudi pride do sprave med Nemci in Čehi, s tem vendar bode storjen še le začetek miru v Avstriji. Delo, zapričeto na severu države, mora se zaključiti na jugu Potem bole Se le možno govoriti o zmagi načela pravice in jednakopravnosti. Kriza na Ogerskem. Socijalistično gibanje agrarno imelo je vendar svejih posledic na borzi, j Ogerski vrednostni papirji so padli, zlasti pa pa* ; pirji železniških in parobrodnih društev. Na borzi | vlada bojazen, da bo letošnja žetev sploh slabo j dajala, posebno židovski kapitalisti so vznemirjeni, ker je vse v njih rokah. To bi bila pač enkrat — božja kazen za ljudi, ki se nobene kasni ne boji. (Zadnja poročila izražajo nado, da se kriza reši ugodno, ker ljudje zopet prihajajo na delo.) Kriza v Nemčiji. „Reicbsanzeiger« je objavil včeraj oficijelno, da je dosedanji finančni minister Miquel imenovan podpredsednikom državnega ministerstva in s tem najbrže faktičnim voditeljem nemške vnanje politike. Splošna sodba je ta, da se Nemčija povrača zopet k Bisaaaickovema kurzu. Akcije Bismarckove rasejo zopet. Včeraj ga j je obiskal v Friedrichsruhe veliki vojvoda Saksen-j Weimarski in je ostal pri njem dve uri. Moža sta i se poslovila najprisrčneje in veliki vojvoda je za« | hvalil Bismarcka na skazanem prijateljstvu. Narodno vprašanje — v Fljipdfiji. Dunajski časnik „Die Zeit*, ta izborni list za socijalno politično jednakopravnost narodov, ima zanimiv članek iz peresa Harald Graevell-avau Jostenovde v Bruselj a, v katerem se peča z vprašanjem narodnosti v Flandriji. Po sliki, ki jo razvija Harald Graevell v svojem članku, se jezikovne razmere v Flandriji za las zlagajo z razmerami — v Avstriji. Kar je v Flandriji „vlamski* in „valonski", to je v Avstriji »slovansko" in .nemško", oziroma „italijansko" in „madjarsko". Boj za narodni obstanek Vlamcev nasproti preširnim Valonoin in njihovi „ sup eri j orni* domišljavosti je istotako hud, kakor boj avstrijskih Slovanov nasproti njihovim „superi-joi-nim* nasprotnikom. Pisatelj pravi, da je jedini ? vzrok boju v Flandriji iskati v valonskem pred-| sodku, v katerem so že vzgojeni vsi merodajni | činitelji in kise ne morejo ločili od tega predsodka. , Vlamci pak so se krepko postavili na noge \ in tako ne preostaje Valonom nič diazega, uego p učiti se v šolah in uradih „barbarskega" vlam-skega jezika — baš kakor pri nas neslovanski gospodi. — Torej vendar ne stojimo v narodnostnih bojih tako — osamljeni ua svetu 1 Francoska in Siam. Razmere med tema državama so baje zel6 napete. „New-York Herald" I javlja iz Bangkonga, da so Siamci prodrli v francosko pokrajino ter oropali in zažgali več vasij. Pa ne, da bi imel tudi v tej stvari svoje kremptfe — pruski orel ? Različne vesti. Občni zbor političnega društva j „Edinost* se bode vršil letos dne II. julija 1897 ob 10. uri predpoludue v telovadnici „Sokolovi*. Nadejamo se, da na letošnji zbor pridejo vsi naši državni in deželni poslanci iz Trsta in Istre ter I drugi odlični rodoljubi, da se ta zbor povzdigne do j impozantne manifestacije. To treba ozirom na do* gedke v toli burnem prošlem letu 1 Serenada škofu Flappu. Za njega gol je priredila p&reska glasba škofu Flappu seivnado, na kateri so sodelovali tndi boljši krogi v Poreču. Na tem ne bi bilo nič čudnega, ako bi se ne spominjali, da so isti Porečaoi blagopokojnemu škofu Dobrili obešali na vrata crknene mačke in pse. In sedaj serenada. Že vedo — zakaj ! 1 Občinske volitve v Oprtlju Nedavno smo govorili v tem listu obširneje o grdih spletkah, katerih se je posluževala italijanska stranka, da bi obdržala v rokah krm;lo občine oprteljske. Povedali smo natanjčno, kako je prevarila občinarje gledč roka za reklamacije ia je dosegla s tem, da so bile prepozno uložene naše reklamacije. Ali, hvala Bogu, vse to jim ni pomagalo. Kakur javljajo namreč iz Oprtlja, bode imela narodna stranka hrvatska večino v novem občinskem zastopu. Izvoljenih je 17 hrvatskih in le 13 nasprotnih zastopnikov. Slava zavednim volilcen 1 Značilna nota. Med obilnimi »znamenitostmi' povodom zadnjih državnozborskih volitev je bil tudi znani dr. I. Krstič, ki je na uslugo italijanski stranki ustvaril v okraju voloskem strančico hrvatskih secesijonistov. Od tedaj je Krstič zaupna oseba Italijanov istrskih in — drugih oseb. Ne radi dr.a Krstića in tudi ne toliko radi italijanske stranke, ampak jedino le radi onih — drugih posnemamo tu po, »Naši Slogi" ^nastopno značilno noto, katere je leta 189B izdalo c. kr. ok. glavarstvo o istem dr.u Krstiću. Nota slove v nemškem izvirniku: 9N. 37. Lobliches k, Jc. Bezirksgericht in Volosca. In Erledigung der geschatzten Note vom 9, December 1894. Z. 399 wird diensthofllchst mit-getheiit, dass Dr. Ivan Krstič ein sehr afbrausen-der Character ist und sich nicht des besten Rufes erfieut. So wurde derselbe schon in Fiume mehrmals polizeilich gestraft und aus Grttnden der bffentli-chen Orduung aus Fiume sammt Gebiet aus-gewiesen. Derselbe wurde wegen Ehrenbeleidigung zweimal in ester Instanz verurtheilt und geht aus den hierarnts gepfl jgenen Erhebungen hervor, dass derselbe fiiiiig ist aus Gewinnsucht strafbare Hand-lungen zu begehen — und wird derselbe hieramts anch tur fabig gehalten, Amtspersonen in der Aua-iibung ihres Amtes zu beleidigen. Ebenso herrscht die Meinung, dass Krstič in sittlicher Beziehuug nicht mackellos dasteht, nnd es ist Thatsache, dass er fern von seiner recht-mftssigen Gattin lebt und sich um seine Familie nicht kiimmert. VOLOSCA, am 14. Februar 1895. Der. k. k. Bezirks-Hauptmann : Fabiani m. p." V slovenskem prevodu bi se glasila ta nota: „Reševaje cenjeni dopis od 9. decembra 1894 št. 399 se prijavlja službenouljudno, da je dr. Ivan Krstić jako togotljivega značaja in da ni na najboljem glasu. Takoje bilisti na Reki že večkrat kaznovan policijski ter iz vzrokov javnega reda izgnan z Reke in nje obse ž j a. Isti je bil dvakrat kaznovan v prvi instanci radi žaljenja na časti ter izhaja iz tuuradnih poizvedovanj, da je sposoben, storiti kažnjivih činov vsled požcljenja po dobičku — in se ga tuuradno smatra tudi sposobnim žaliti uradne osebe, kadar vrše svojo službo. Istotako vlada menenje, da Krstič ni brez madeža tndi v nravstvenem pogledu, in je resnica, da živi ločen od svoje zakonite soproge ter da so ne briga za svojo družino. Volosko, dne 14. februvarja 1895. C. kr. okrajni glavar: Fabiani 1. r. Občni zb&r „Tržaškega Sokola" se bode vtšil dne 17. julija ob 9. uri zvečer. Dnevni red 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. eventuvalni predlogi, 5. volitve novega odbora. Opozarjamo člene, da se eventuvalni predlogi jemljejo v pretresanje, ako jih podpira najmanja 10 členov in ako jih je predlagatelj vsaj 8 dnij pred zborom pismeno prijavil odboru. Glavnega zbora morejo se udeležiti samo členi, ki so popolnoma zadostili § 5. Sklepi so veljavni, akc se občnega zdbora udeleži najmanj 30 članov, za premeno pravil pa najmanj jedna tretjina členov. Ako se to v prvič ni zgodilo, skliče se nov občni zbor, ki sklepa z absolutno večino. Ukrepi občnega zbora se objavljajo pismeno. V vseh navedenih slučajih odločuje brezpogojno večina. Ker se nam bode skoro seliti iz dosedanje telovadnice in ne bi bilo labko sklicati druzega zbora, apelujemo do bratov členov, da po primerni udeležbi zagotove sklepčnost zborovanja. Vabilo. Tržaška možka podružnica družbe »v. Cirila in Metoda, ki priredi dne 4. julija veselico v proslavo spomina naših sv. bratov Cirila in Metoda (glej vspored na drugem mestu), vabi s tem al. pevska društva iz mesta in okolice na udeležbo, s prošnjo, da nastopijo tudi ona med svobodno zabavo. Postaja v Devinu. Dne 1. julija se je slovesno otvorila železnična postaja v Devinu. Ustavljali se bodo vsi vlaki razun brzovlakov. Ob nedeljah se bode ustavljal tudi zabavni vlak. .Zveza slovenskih kolesarjev" je imela svoj občni zbor dne 29. junija 1.1. v .Narodnem domu" v Ljubljani. Na zbor so prihiteli kolesarji od juga in od severja, od sinje Adrije in od hladnega zelenega Štajerja. Tržaški klub, ki je bil že deloma navzoč na blagoslovljenju zastave pevskega društva „Ljubljana", napravil je v spremstvu kakih 20 členov kluba biciklistov .Ljubljana" izlet na gorenjsko stran, kjer so se vsi jako dobro zabavali. Vseh udeležencev slavnosti je bilo okoli 100, mej njimi 3 dame. Vročina v Trstu. Pod tem zaglavjem pač ne nameravamo pisati političnega članka, dasi bi nam labko ušlo kaj aličnega iz peresa. Kajti vročina je, huda vročina nastala v Trstu, taka vročina, da se je ne pomni še kmalu take ob — tem času. Človek skoro ne more dihati več, ker mu ne dostaje dobrega zraka, ali bolje rečeno, ker sploh več zraka ni Trst je podoben peči, plavžu, v katerem je zgorela poslednja življenska moč. Ker pa že ni v Trstu dobrega zraka, za katerega ni možno skrbeti noheni upravi, pa da bi V3aj bilo — dobre vode, za katero je pak mogoče skrbeti. Neod-pustljivo in skrajno nečloveško je, da se ne poskrbi za to, da bi se odpravil ta strašni nedosta-tek! Konsorcij, ki ima v rekah tržaško vodo, si pač polni žepe z lepimi dohodki, ali občinskemu zastopu bi bila dolžnost, da bi preskrbel prebivalstvu za dober denar tudi dobre vode. Za take stvari naj bi se brigali ti ljubi Italijani, za take. a ne za politično hujskanje! Potem bi bili Časti vredni, kar sedaj niso I Človeku se hoče dozdevati, da ti ljudje niso za nobeno resno delo, ki bi bilo Človeštvu v prid, marveč za samo politično komedijaštvo. Nam Slovencem zares ne privoščijo tudi dobre vode, saj nam niti zraka ne privoščijo, a ako so rodoljubneji za svoje ljudi, na isti mizeriji trpeče Italijane, poskrbe naj vsaj zanje v tem obziru. Stroški bi bili seveda ogromni, a ogromni so tudi dohodki. Človekoljubje pa se ne sme ozirati na nobene žrtve, ker je to že dolžnost. Vročina povsodi. Nenavadno leto kaže biti letošnjo v tem pogledu. Tudi v Ljubljani je silna vročina. Včeraj je bilo 22° R. v mestu. .Narod" toži, da zakaj se ne ozirajo šolske oblasti na ukaz naučnega ministra Gautscha, da je šole zapreti, kadar je vročina dosegla višek 18° R. Otroci v ljubljanskih šolah da padajo v nezavest vsled hude vročine, nekaterim da teče celo kri iz nosa — in vendar se jih sili še dalje v šolo. To je že zares priča o brezsrčnosti izvestne gospode, ki se ne menijo za druzega človeka, samo da je — zanje prav. — Nova nemška knjiga o.Slovanih" Kadar izdajajo Nemci knjige o Slovanih, smo vsikdar uverjeni, da ne bomo čitali v knjigi kaj dobrega za nas Slovane. Tako tudi v knjigi .Ansiedlungen krisgegefangener Slaven oder Sclaven inAltbayern und ibre letztenSpu-r e nM, ki jo je napisal in izdal vseučiliščni profesor Ivan Nepomuk Sepp, bavarski zgodovinar, potopisec politik itd. itd. V tej knjigi je nagromadenih poniževanj Slovanov na slavo — Germanov. Posebno se rad igra oblikami .Slave" in „Sclave", ker pri t juli 86*25 m*, september 36.25, ztt december 37.25 za marc 38.25. mirno. Dum ml&m »u o i 1. julije* > <7. včeraj danoB Državu! t'.ulg v papirju . . . 101*95 102.05 „ , v urebru . . . 10210 102.15 Avatrijakts. v<»!itf» v /J*r.n . . . 123.15 1^3.20 n ,, r U \-QrlrtH . . . 100.95 ' 101.- Kreditna , . . . . . 370.50 368.15 London 10 Lttt..... . . . 119.50 U 9.45 Napoleoni . . . , . . . 9.537, 9.51'/» 20 nmrk 11.74 11.72 100 Iftalj. !i- . . . 45.45 45.60 Krojaško strokovno učilišče v Izubijani naznanja, da pričnejo zopet redni tečaji in sicer za možke dne 16. julija, za ženske pa dne 1. avgusta v novi hisi, gospodske niice št. 7, Natančneja pojasnila pošlje na zalite vanje Vodja učilišfia: M. Kune. Morski potres. Na Grškem je bil 25. m. m. j petanje je slo po dvorani? silen potres pod morjem. V zalivih zasidrane ladije je metalo liki orehovim lupinam sem in tja, da so z veliko silo butale druga ob druga in so bile mnoge močno poškodovane. Manjše ladije dvigalo pa je kar kviško iz morske gladine. Posebno hud potres je bil v pristanišču Pbalerae, kjer so bile vkrcane ruske in angleške vojne ladije. Potres je bil spremljan hudem nadzemnim viharjem. Stara ljubav. V Laportu, Severna Amerika, poročil se je 86!etni starček z 801«t.no ženico. Ljubila sta .se že od mladih let, a kruta usoda ju je razločila. Zdaj pa sta ne vendar dobila. .LonglifT* se imenuje nova iznajdba za Ci-stenje zraka v sobah, kjer bivajo ljudje. Iznajdba je vaega priporočila vredna že radi tega, ker se je pokazalo v resnici, da se žnjo boljša pokvarjeni zrak človeških bivališč. In koliko ni pokvarjenega, da, gnjilega zraka po človeških bivališčih v mestu in — po kmetih 1 Tako pokvarjeni zrak tKdo je ta gost ? Kdo je ta gost ?" A ta se je ponižno naklonil gospej Guadri- j rupulovi in jo nagovoril tako-le: „Čudno se mi zdi, milostiva, da ste me tako • j prezrli, ko sem Vam vendar Vas najbolji znanec, 1 j Vaš najbližji prijatalj ! Da, jaz sem oni, ki je vse ; j Vaše življenje naredil li temu, kar je — — a po- j vejte vendar tej tukaj zbrani gospodi, da je čio- i ' vf»k v piitneri s takoimenovanimi nadnatornimi i ' 5 močmi, katerim ie nehote podvržen, vendar-le bora, nezmožna stvar. 1 ■ Ako bi bili ti tukaj zbrani h krati umjeni, < ' da stoji na Vaii strani nekdo, pred katerim bi se i razpršilo v nič vse to njihovo megleno bitie, ako ; • bi znali za njegov izvor, morda bi bili drugačo | sprejeli nekoč ono — prosjačico od cerkve sv. An- j j tona in kdo ve, da-li bi bili sledili vabilu gospe f — Guadrirupulovp, priti na to soarejo 1 Oj, poka- j žite jim vendar, da Vi to niste, da Vi niste mili- I jonarka, marveč ona prosjačica izpred cerkve sv. GOSTILNA „Pri dobrem kozarcu" ulica Valdirivu št. 14. toči jako izvrstna vina črna, kakor tudi pravi kraški teran po zmernih cenah : Dalmatinsko po...........36 Istrsko ............40 Furlansko „ ...........40 Teran ............56 Drži izborno pivo iz Vrhniške pivarne po 28 in 32. Kuhinja jo vedno preskrbljena z mrzlimi in gor-kirni jedili. — Za mnogobrojno obiskovanje sc priporoča prav toplo rojakom svojim zalivaljevajo se jim v naprej z ve le s pošto vanj cm Jakob O rtar, gostilničar. NAZNANILO. Spodaj podpisani razuašalec lista „Edinost* ki ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. občinstvu na poprav'janje vsakovrstnih ur. Udani F r i d e r ik C o 1 j », vratar hiše št. 8 via Solitario Rojančani pozor! gotovo ne služi a dr a v ju in podaljšanju človeškega življenja. Kazalo bi uvajati sistematično ta aparat ' Antona, pokažite jim !H povaodi, kjer bivajo ljudje in najboljše tam, kjer \ (Pride še.) si ljudje ne morejo kupiti te naprave, dasi ne i stane več nego 3 gl. O tem naj premišljajo mero- dajni činitelji. \ T« dui je prevzel naš rojak Ivan B u f o n pekarno in prodajalnico jestvin Arcon, nahajajočo se v Rojanu St. I (pri cerkvi). On je uredil pekarno popolnoma, da odgovarja na vse strani. Priporoča se, da se ga pogonoma podpira po geslu „Svoji h svojim Ima na prodaj vsakovrstna »«ok« in s|:?.dščic po primernih cnnah in sprejema domači kruh v peko. Postrežba je točna in poštna. Nadejajo bo obilnega obiska se v naprej prav toplo zahvaljuje Ivan Bujon. Lastnik kensorcij lista .Edinost"., Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.