Leto LXVI!I
Poštnina plačana v gotovini
f Ljubljani, v četrtek, dne 11. julija 1940
tftev. 156 a
Cona 2 din
Naročnina mesečno 25 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
SLOVENEC
telefoni uredništva In upravei 40-01. 40-02, 404)3. 40-04, «0-05 — Izhaja vsak dan ijntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račnn Ljubljana številk« 10.650 in 10.349 sa insnrate.
U prava: Kopitarjeva nliea številka 6.
mmm
Težave z Irsko
600-letna borba med irskim narodom in angleško državo nikakor še ni končana. Globoko nasprotstvo med irskim in anglosaškim plemenom, ki se je iz stoletja v stoletje stopnjevalo do neizbrisnega sovraštva, še ni ugasnilo. Sedanja vojna je, podobno kakor minula, zopet razpihnila pepel, pod katerim so tlete. iskre še vedno neporavnanega spora med malim irskim narodom in mogočnim angleškim imperijem.
Spor, ki je pravkar zopet izbruhnil med vlado angleške kraljevine in med predsednikom svobodne irske republike de Valero, je v svojem bistvu podoben vsem sporom, ki so te dve deželi razdvajali že od 12. stoletja dalje, ko so angleški kralji prvič stopili s svojimi četami na tla Irske, ki je v prejšnjih stoletjih v kulturnem pogledu zavzemala v mladi krščanski Evropi dolgo časa naravnost vodilno mesto v pokristjanjevanju in pokulturnjevanju vsega zapada. Njena propast je bila njena osobita državna in pravna uredba, ki je pospeševala separatistične težnje posameznih rodov ali klanov, kakor se jim pravi v starodavnem galskem jeziku. Zato je Irska kljub svoji, za tiste čase visoki omiki podlegla ekspanzivi anglo-normanske države, ki pa je postala pravi gospodar irske dežele šele v 16. stol., pod brezobzirnim pa popolnoma amoralnim kraljem Henrikom VIII. in pod njegovo hčerko, tako imenovano deviško kraljico Elizabeto, ki sta pod pretvezo širjenja »edino pravega evangelija« Irsko podjarmila. Popolnoma pa je potlačil irski narod diktator Crom-vell, od katerega izhaja vera, da je najsigurnejše znamenje božje milosti časna sreča in gmotno blagostanje ter državna moč naroda. Irce so razlastili, izstradali in prisilili, da so se morali v trumah izseliti, prepovedana jim je bila vsa obrt in trgovina in pred zakonom niso bili enakopravni narod. Francoska revolucija je pobudila Irce, da so začeli gibanje za narodov preporod in svobodo. Ponesrečeni napad Napoleona na Anglijo, pri čemer se je francoski cesar hotel poslužiti za izkrcanje irske obale, je dal Pittu povod, da je pridobil na Irskem stranko, ki je izglasovala popolno unijo Irske z Anglijo leta 1800. Od tega časa dalje traja stoinpetdesetletna borba Ircev za neodvisnost v modernem smislu te besede. Ta borba je označena po tem, da jo vodita zoper Anglijo dve stranki: zmerna, ki se je zlasti okrepila pod človekoljubnim angleškim državnikom Giadstonom, ki je bil prvi Anglež, kateremu je bilo odkritosrčno za enakopravnost in ustavne svoboščine irskemu narodu. Druga stranka, ki je dobila v zgodovini ime sinfajnovcev in ki se je ohranila do danes v tako imenovani Iri (IRA), se je držala vseskozi terorističnega načina narodne borbe in je imela posebno veliko vlogo za časa minule svetovne vojne 1916, ko je organizirala leta 1916 krvavo vstajo proti Angliji, katero so Angleži potlačili z najbrezobzirnejšimi sredstvi v prvi vrsti zato, ker je delovala v sporazumu in s pomočjo Nemčije. Toda de Valera, ki je bil najmočnejša oseba v Sinfajnu, pa se ni udal in po mnogih manjših vstajah in prerekanju je moral Lloyd George skleniti z Irci sporazum od 6. decembra 1921, ko je Irska postala angleški dominion. Toda Fianna Fail, kakor so se zdaj imenovali sinfajnovci, pod predsedstvom de Va-lere je dosegel, da je leta 1932 Irska postala neodvisna republika, ki je odpravila prisego zvestobe angleškemu kralju in ustavila odplačevanje odškodnine angleškim lordom, kar je Anglija v zadnjih dveh letih pred vojno bila prisiljena priznati. Irska je dobila sedaj tudi neodvisno armado in zadnje angleške čete ter vojne ladje, ki so bile vsidrane v irskih lukah, so deželo zapustile. Irska je danes v vseh večjih državah sveta tudi zastopana kot popolnoma svobodna država po svojih lastnih diplomatskih zastopnikih.
V začetku sedanje vojne je Irska proglasila popolno in brezpogojno nevtralnost ter izjavila, da bo zgolj branila svojo neodvisnost in celost svojega teritorija. Dokler Angliji ni grozil napad od strani Nemčije, ki pripravlja, kakor vemo, izkrcanje r.a otolffli angleškega kraljestva, med Irsko in Anglijo ni bilo sporov, razen spora o sedmih provincah tako 2vanega Ulstra in severne Irske, ki je v pogodbah med Irsko in Anglijo ostal samosvoja provinca, ki se smatra za bistven del angleškega kraljestva, ima pa svojo ustavo in svojega ministrskega predsednika. Razumljivo je, da Irci smatrajo Ulster, ki pa je protestantovski, kot trn v svojem mesu in zahtevajo, da se združi z irsko republiko. Zaradi odločnega odpora Ulstra pa se ta zadeva do današnjega dne ni mogla poravnati. Položaj se je sedaj še bolj zapletel iz strateških razlogov, ki so posledica velikega angleškega obrambnega načrta v pričakovanju nemškega napada.
De Valera stoji na stališču, da se mora nevtralnost Irske ohraniti in braniti v vsakem primeru, ker ne sme Irska postati zopet vazal Anglije, pa tudi ne Nemčije. Irska pravi, da ima zadostno vojaštvo in vojna sredstva, da more preprečiti izkrcanje nemšiie invazijske' armade bodisi po ladjah bodisi letalih. Angleška vlada pa ni tega mnenja, dasi ne dvomi v lojalnost de Valere in njegove večine, pač pa jo skrbi ne-pomirljiva irska revolucionarna stranka, že imenovana IRA, ki je začela zopet izvajati teroristične akte, še preden je izbruhnila vojna z Nemčijo ter je hotela izsiliti združitev Ulstra z irsko republiko s svojimi znanimi metodami. Anglija je namreč mnenja, da se ta stranka, ki do nedavna ni imela več pomembne vloge, zadnje Čase bolj in bolj širi, in sumi, da je v zvezi z Nemčijo. Vrhtega pa je vodstvo angleške države prepričano, da vojne sile irske republike ne zadostujejo f a obrambo dežele pred sovražnikom in je predlagala de Valeri, naj pristane na obrambo dežele pod vrhovnim vodstvom angleških oboroženih sil. Da bi se to lažje doseglo, je angleška vlada predlagala predsedniku irske republike, naj bi se to vprašanje zvezalo z vprašanjem vrnitve Ulstra v irsko skupnost, glede česar naj bi se dosegel sporazum med Irsko in Ulstrom samim. Ministrski predsednik Ulstra lord Craigavon pa otežuje tak sporazum ter zahteva, da bi se v takem primeru Irska morala tesneje povezati z britanskim imperijem, da bi morala prekiniti diplomatske odnošaje z državama osi in da bi no smela več postavljati na dnevni red novih ustavnih vprašanj. To bi seveda pomenilo velik preobrat, ki bi praktično razveljavili vse io, kar je irska dosegla v svoji večstoletni borbi za neodvisnost
Razgovori v Monakovem
Razpravam med nemškimi, italijanskimi in pa madžarskimi državniki pripisuje vsa evropska javnost zelo velik pomen
Rim, 10. julija, t. Štefani poroča, da je danes dopotoval v Monakovo kancler Hitler v spremstvu zunanjega ministra von Ribbentropa.
Budimpešta, 10. julija. Štefani: Madžarski me-rodajni krogi naglašajo, da je obisk grofa Tele-kyja in grofa Czakyja v Berlinu posledica dogovora, sklenjenega med Madžarsko in nemško vlado, sklenjenima pred dvema mesecema.
Prihod grofa Ciana v Monakovo
Milnchen, 10. julija. DNB: Davi ob devetih se je pripeljal na povratku v Italijo v Monakovo italijanski zunanji minister grof Ciano. V njegovem spremstvu so bili italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri, veleposlanik Butti, šef protokola Celesija in nemški veleposlanik Mackensen ter šef protokola Dernberg.
Na železniški postaji, ki je bila vsa v zastavah, so italijanskega zunanjega ministra in njegovo spremstvo sprejeli in pozdravili nemški zunanji
minister Ribbentrop, general Epp, zastopniki krajevnih oblasti, italijanski generalni konzul I'itali.i in zastopniki italijanske kolonije. Grofu Cianu je bil prirejen prisrčen sprejem. Takoj po prihodu je italijanski zunanji minister obšel Častno četo.
Prihod madžarskih državnikov
Miinchen, 10. julija. DNB: Ob 10 dopoldne sta se s posebnim vlakom pripeljala na monakovsko postajo predsednik madžarske vlade grof Telekij in zunanji minister grof Czaky. Madžarska ministra je pozdravil na kolodvoru nemški zunanji minister Hibbentrop. Razen tega so bili navzočni pri sprejemu tudi šef protokola Dernberg, zastopniki krajevnih oblasti in madžarski poslanik v Berlinu Stojal/.
Miinch en, 10. julija. DNB: Madžarski ministrski predsednik grof Teleky in zunanji minister grof Czaky sta se naselila v hotelu »Regina«. V njunem spremstvu sta tudi opolnomočena ministra Rikl in Ghiczy, dalje šef kabineta Bartoldi in šef tiskovnega urada Revicki.
Razgovori pri Hitlerju
Miinchen, 10. julija. Štefani: 0 sprejemu grofa Ciana v MUnchenu poročajo še naslednje podrobnosti :
Potem, ko je grof Ciano obšel častno četo na železniški postaji, se je odpeljal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v hotel »Regina«, kjer so bili zanj in za italijansko zastopstvo pripravljeni prostori. Po vseh ulicah, kjer se je grof Ciano vozil, so velike množice ljudstva priredile italijanskemu zunanjemu ministru navdušene ova-cije. Takoj po prihodu v hotel je grof Ciano začel razgovore z zunanjim ministrom Ribbentropom.
Ob 11 se je zunanji minister grof Ciano v spremstvu nemškega veleposlanika v Rimu Mak-kensena odpeljal v dom voditelja rajha, kjer ga je sprejel zunanji minister Ribbentrop. Nekoliko pozneje je prispelo tja tudi madžarsko zastopstvo. Zatem je voditelj rajha sprejel v skupno avdienco Ribbentropa, grofa Ciana iri madžarska ministra.
Miinchen, 10. julija. Štefani: Razgovori v Hitlerjevem domu, pri katerih so sodelovali voditelj rajha in državni kancler Hitler, zunanji minister Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano, madžarski predsednik vlade Teleky in madžarski zunanji minister grof Czaky, so se končala ob 13.45. Zatem je imel voditelj rajha polurni razgovor z grofom Czakyjem in Ribbentropom.
Ko je ob 14.15 grof Ciano zapustil pisarno voditelja rajha, ga je množica ljudstva, ki se je zbrala pred Hitlerjivm domom, sprejela z navdušenimi
vzkliki. Zatem se je grof Ciano podal v hotel »Štirje letni časi«, kjer je bil navzoč pri kosilu, ki ga je priredil Ribbentrop in na katerem so bili tudi madžarski ministrski predsednik, zunanji minister in ostale ugledne osebnosti.
Prvo uradno poročilo
# Miinchen, 10. julija. AA. DNB: Voditelj nemškega rajha in državni kancler Hitler je sprejel danes dopoldne ob navzočnosti zunanjega ministra Ribbentropa in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, predsednika madžarske vlade grofa Telekyja in madžarskega zunanjega ministra grofa Czakyja. Razgovori so potekali v duhu tradicio-nalnih prijateljskih odnošajev med temi tremi državami.
Madžarska pojasnila
Budimpešta, 10. jul. AA. MTI: »Pester Lloydt objavlja članek, v katerem pripisuje posebno važnost bivanju madžarskih ministrov v Munchenu. List med drugim pravi:
Grof Teleky in Czaky se bosta mudila v Munchenu istočasno kot grof Ciano. V Munchenu bodo verjetno razpravljali o sedanjih najaktualnejših evropskih dogodkih. Madžarska pričakuje z največjim zaupanjem rezultate te konference.
Okvir razgovorov
v luči italijanskih listov
Rim, 10. julija. Vnovič poudarjajo italijanski listi v zvezi z obiskom ministra Ciana na francoskih tleh, da se bosta Lorena in Alzacija vrnila k rajhu.
Drugi moment, ki ga poudarja italijanski tisk je, da je sestanek Ciana z Ribbentropom zbudil največje zanimanje tudi v politčnih krogih Jugoslavije, ki so navdihnjeni želje, da bi Jugoslavija živela v najboljših odnošajih z državami osi.
Tretja točka, ki jo poudarjajo v Rimu, je ta, da se bo s sestankom v Monakovem izpolnila globoka vrzel, ki je po minuli svetovni vojni nastala v podonavskem bazenu do Sredozemskega morja — vrzel, ki jo bosta izpolnila na eni strani nemška država, na drugi pa rimski imperij kot temeljna kamna nove Evrope.
Končno vnovič podčrtujejo v Rimu, da je monakovski sestanek postavil v diplomatičnem po-
fledu zadnjo točko v načrtu napada na Angljo. isti, ki ga kar ne morejo pričakati, se morajo zavedati, da vodja nemške države in Mussolini še nikoli nista začela nobene stvari, dokler ni bila pripravljena do zadnje pike.
Glede na francosko vprašanje ponavlja italijanski tisk, da Francija ne bo mogla uiti odgovornosti za vojsko. Evropa se bo preuredila tako, kakor sta sklenili Nemčija in Italija in novi avtoritarni režim v Franciji ne bo mogel v ničemer iz-premeniti volje Nemčije in Italije. Iz lajnih diplomatskih aktov, ki so jih Nemci dobili v znanem vagonu, izhaja sedaj z vso jasnostjo, da je Francija 1. septembra 1939 sprejela predlog Mussoli-nija, naj se v zadevi Gdanska skliče konferenca štirih velesil, da pa je v zadnjem trenutku klonila pred voljo Velike Britanije. Takratni zunanji minister Bonnet se je rajši udal pritisku Anglije, kakor da bi to mnenje pogumno zastopal v francoski
in je seveda razumljivo, da je de Valera tak način rešitve tega vprašanja odločno odklonil in zopet izjavil, da Irske v primeru potrebe ne bo branil nihče drugi kakor neodvisna Irska sama.
V zadnjem trenutku se je položaj še poostril, ker je irska vlada dala zasesti po svojih četah pristanišča Dublin. Dun-Laoghaire in Cork, v katerih se je nameravala vsidrati angleška vojska. Seveda bi Stlrimilijonski irski narod v slučaju, da bi ta spor rodil naravnost vojaški spopad, v primeri z angleško vojno silo na bojnem bolju ne prišel posebno v poštev — pač pa bi bil za Anglijo moralni odpor irskega naroda kot tak zelo huda obremenitev,' če bi se res posrečila invazija nemških čet na irskih tleh, kjer bi našli Nemci gotovo zaveznika v pristaših Ire, Kako se bo stvar razvijala dalje, bomo videli gotovo v najkrajšem času.
javnosti. Tudi ostali člani vlade niso hoteli izvajati posledic iz tega spoznanja, da bi se uprli Angliji. Zato nobeneizpremembe v Franciji ne morejo rešiti te države odgovornosti za to, kar se je zgodilo. Ni pa rečeno, da ne bi Francija mogla biti dragocen sočinitelj pri bodoči ureditvi Evrope.
Italijanski listi se bavijo tudi z načrtom Anglije, da bi s pomočjo Zedinjenih držav pridoEila sovjetsko vlado, da bi napad Nemčije na Anglijo paralizirala s kakšnimi akcijami na vzhodu. To so, pravijo v Rimu, utvare kakršne so bile utvare Anglije in Francije avgusta meseca lanskega leta. Tajni dokumenti francoskega generalnega štaba — tako pravijo v Rimu — so nasprotno v Moskvi okrepili politiko, ki se sklada z nameni velesil osi.
Rim. 10. julija. Današnji tisk se s potovanjem madžarskega ministrskega predsednika Telekyja in zunanjega ministra Csakyja ne peča na prvem mestu in je v tem pogledu zaenkrat sploh bolj redkobeseden. Prinaša samo komentarje, ki jih objavljajo o tem brez dvoma zelo važnem obisku madžarski listi. Na kratko poudarja, da je v tem
pogledu povedal dovolj Giovanni Ansaldo v »Gior-nale d' Italia«. Na prvem mestu bo pri sem sestanku vprašanje Transilvanije, kjer je madžarska narodna manjšina zelo razburjena ali bolje rečeno, razgibana zaradi težke krize, ki jo doživlja v sedanjem trenutku Romunija.
Ob tej priliki poudarja italijanski tisk, da je položaj v Romuniji izredno težak, dasi se zaradi ostre cenzure kaj pravega ne more izvedeti. Značilno je, da se Bolgari trumoma izseljujejo iz Do-brudže. Dne 9. t. m. je bil hud incident pri mestu Balčiku na meji, kjer je romunsko vojaštvo začelo streljati na begunce, ki so se hoteli podati v Bolgarijo, da se rešijo terorja, ki ga uganjajo Romuni proti bolgarskemu prebivalstvu v Dobrudži. Baje je bilo ustreljenih pet moških in dve ženski. Z drugega vira se izve, da so Romuni s strojnico ubili družino šestih oseb in da je ostal živ samo en otrok, star pet let. Seveda je to zbudilo hudo razburjenje v Bolgariji. Zaradi tega je, kakor pravi italijanski tisk, postalo zelo pereče tudi vprašanje revizije bolgarsko-romunske meje.
Na splošno jx>udarjajo v Rimu, da Madžari upajo, da se bodo na seslanku v Berlinu mogle določiti meje preurejene podonavske Evrope in da se bo ohranil mir tako v Podonavju kakor na Balkanu.
Načrt za novo Evropo
London, 10. julija, t. Reuter: Včeraj je po nemškem radiu predaval o bodoči novi Evropi voditelj zunanjepolitičnega instituta v narodnosocia-listični stranki in znani ideolog Alfred Rosenberg. V svojem govoru je med drugim nanizal naslednje misli:
Osrednjo skupino v novi Evropi bodo sestavljale Nemčija s severnimi pokrajinami, in sicer z Nizozemsko, Dansko, Norveško in Švedsko, ker v teh deželah prebiva severno pleme. Zn male narode ne bo prav nič neugodno, če bodo poslej računali s pravim razmerjem sil med velikimi in malimi narodi in bodo v zvezi s to ugotovitvijo pod varstvom močnejšega naroda, ki bo skrbel za njihov kulturni in gospodarski razvoj. Med drugim je Rosenberg omenil tudi lbsena, ki Je menil, da bi v taki severni skupini narodov in držav takoj prenehal pisati v maternem jeziku in pisal v nemščini.
Načelo enakopravnosti med narodi, kakor so to razlagale zahodne države, se je izkazalo za nevzdržno. Kadar so se mali narodi osamosvojili, so se namreč takoj začeli preizkušati v tem, kako bi spravili pod se manjši sosedni narod. To se je v bližnji preteklosti dokazalo v bivši Češkoslovaški, kjer so Čehi vsiljevali svoj način vladanja Slovakom.
Pač pa nudi malim narodom lahko popolno zavetje tako velika in močna država, kakor je rajh. Ta bo preuredil vse gospodarstvo v sedanji Evropi. Sedaj bo Nemčiji mogoče, da bo gospodarsko prosperiteto v Evropi dvignila na najvišjo stopnjo. Ves evropski kontinent bo prepleten z mrežo prekopov in modernih avtomobilskih cest, gospodarska izmenjava dobrin se bo pospešila in posplošila. Pri tem bo Nemčija industrijsko središče, ostali del pa bo najbrž prideloval poljedelske pridelke.
Vsi tisti, ki se temu novemu redu ne bodo podredili, ne bodo mogli več ujeti koraka in bo šel zgodovinski razvoj mimo njih. Nikdar več pa ne bo Nemčija dopustila, da bi se angleške vojne sile še kdaj poskušale izkrcati na norveški obali.
Grof Ciano je bil v Dunkerqueu
Iz vlaka grofa Ciana, 10. julija. A A. Štefani: Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj obiskal Dunkerque, kamor je prispel v spremstvu italijanskega veleposlanika v Rimu Alfierija, nemškega veleposlanika v Rimu v. Mac.kcnsena in z ostalim svojim spremstvom. Grof Ciano si je ogledal v pristanišču ogromne količine vojnega materiala, ki ga je pustil tam. sovražnik o priliki svojega bega. Tu se nahajajo še vedno številni tovorni avtomobili, tanki itd. V luki je še vedno videti številne potopljene sovražne ladje. Grof Ciano se je nato z letalom vrnil v Lille.
Romunija odklonila angleške pritožbe
Bukarešta, 10. julija. Romunska vlada je zavrnila protest Anglije proti izgonu 24 angleških tehnikov iz petrolejskih tovarn, nadalje proti prepovedi romunske vlade, da angleške ladje ne smejo pluti po Donavi in proti nadzorstvu nad vsemi angleškimi državljani v romunsko državo. Romunska vlada je potrdila vse svoje tozadevne prejšnje sklepe. Romunska vlada je nadalje storila potrebne ukrepe glede položaja Židov in njihove imovine v Romuniji. Vlada je tudi ustavila dnevnik »Le Moment«, čigar lastniki so Židi.
Bukarešta, 10. julija. DNB: Ministrski svet je sklenil odstraniti vse Žide iz javnih služb. V zadnjih letih so Žid.je zavzemali važne položaje v vodstvu državnih železnic, finančnem ministrstvu in socialnem zavarovanju. Potem ko je bil odpuščen ravnatelj lista »Le Moment«, ki izhaja v Bukarešti v francoščini, je vlada sploh prepovedala izhajanje temu židovskemu listu.
Ravnatelj drugega francoskega lista »Indepen-dance Roumaine« Berkovič ie istotako razrešen svojih dolžnosti. Ta list ie veljal kot organ bivše liberalne stranke. Za novega ravnatelja je imenovan književnik Taocam.
Bukarešta. 10. julija, Rador: Na snočnji seji romunske vlade so posamezni ministri poročali o
poverjenih jim resorih. Notranji minister general Popescu je naglasil, da vlada v vsej državi popoln red in mir. Zunanji minister Manolescu je govoril
0	zunanjepolitičnih vprašanjih ter orisal glavna načela, na katerih slonijo odnošaji Romunije z ostalimi državami. Naglasil je. da je našla sprememba režima v Romuniji povsod popolno razumevanj.
1	redsednik vlade Gigurtu je izjavil, da obstoja med člani vlade popolno soglasje na vseh poljih zunanje in nolraje politike.
Bukarešta. 10. julija. DNB: General Antonescu je bil snoči aretiran v svojem stanovanju. General Antonescu je bil 1937 načelnik generalnega slaba, nato pa vojni minister v Gogini vladi. Nato je bil imenovan za poveljnika firmadnega zbora v
Kisinjevu ter je bil kot tak upokojen 8. julija t. I. * ^ ^ ■
Vatikan, tO. julija. AA. Štefani: Sv. Stolica nadaljuje s tradicijo iz prejšnjih let in zbira informacije bodisi o vojnih ujetnikih ali pa o osebah, ki jih je doletela nesreča v pokra-Jinah, kjer so se odigravali boji.
ZrRiiiiiskn vremenska napnven: Spremenljivo vreme. Po vsej državi bo po večini oblačno, od časa do časa pa nalivi.
Komunistična propaganda
»Moralna kakovost komunistične propagande nikakor ni na višku, vendar pa je njena organizacija, so njene metode ter sredstva odlično organizirana. Zato ima komunistična propaganda, ki
jo podpirajo take intelektualne sile, vendarle svoje uspehe. To danes občutimo na vsakem koraku. Če opazujemo to komunistično prikazen ter presojamo delovanje njenih duhovnih vodij, vidimo, da ti ljudje uživajo vse družabne predpravice, da imajo vse možnosti bogatih ljudi, vse funkcije uglednih javnih delavcev, vse družabne položaje, ki jih sicer navaden človek le težko doseže. Če vse to vidimo, moramo pokazati na duhovno podlago te komunistične akcije v naši državi ter ob vsej naši nemarnosti, pri vsej površnosti, ki z njo obravnavamo razna vprašanja, ob vseh defe-tističnih in razdiralnih dejanjih, ki jih taka propaganda povzroča v ljudskih množicah, odpremo oči tistim, ki ne vidijo pravega izvira te razde-jalne propagande.« (Bilten, Belgrad.)
Ne bodimo pesimisti!
Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« prinaša članek, kjer pravi: »Nikdar v zadnjih letih Južni Slovani, Hrvati, Srbi in Slovenci v Jugoslaviji, nismo bili v večjih skrbeh, kaj bo jutri, kakor zadnje mesece in zadnje dni. Znana propaganda pa si prizadeva podkopati temelje naših organizacij in zaupanje v naše vodstvo z razširjanjem najbolj razburljivih govoric. Nobenega vzroka ni, da bi se bali nameravanih državnih relorm. Tega vprašanja nikakor ne smemo gledati s pesimizmom ali skepticizmoni. — Vodstvo države, triumvirat dr. Maček, Cvetkovič in dr. Korošec, pripravljajo nove reforme, ki bodo gotovo samo okrepili politični in gosjx>darski organizem državne skupnosti v soglasju z našimi posebnimi notranjimi razmerami, upoštevajoč seveda nove sile in komponente, ki danes vodijo in gospodujejo v Evropi. Dolžnost vseh državljanov kakor tudi dolžnost javnega tiska, zlasti pa gospodarskih krogov je, da dobronamerna prizadevanja vlade v tem oziru podpirajo, z vsemi razpoložljivimi silami in močmi. Največji napor vsake akcije pa je dosežen v skladnem in vsestranskem sodelovanju organizacije in vodstva. To sodelovanje nam je danes brezpogojno potrebno, v njem je naša rešitev.«
»Zakaj nam je potrebno načrtno gospodarstvo«
V	bclgrajskein »Vremenu« prinaša Nikola Aleksič članek z gorenjim naslovom, kjer se peča s jjočetki načrtnega gospodarstva in njihovimi hibami ter težavami pri nas, nakar našteva nekaj zgledov, kako nujno je potrebno, da bi se načrtno gospodarstvo pri nas uvedlo. Med drugim navaja na primer tele zglede: »Jugoslavija ima 10 milijonov ovac, pa vendar uvaža letno za nad 100 milijonov din volne, volnenega prediva in tkanin pa za trikrat toliko, ker razvita tekstilna industrija ne rabi domače volne, ki je za industrijsko predelavo preslaba... Jugoslavija ima razvito svilarstvo, ki je nekdaj slovelo po vsej Evropi in ki bi moglo pridelati en milijon kilogramov kokonov, vendar pa za uvoz svile izdajamo na leto kakih 150 milijonov dinarjev. Jugoslavija ima velikanske možnosti za pridelovanje lanu in konoplje, ki morejo nadomestiti juto in druge rastlinske tekstilne surovine, vendar pa izdajamo na leto za uvoz prediva od rastlinskih vlaken kakih 80 milijonov dinarjev.,, Jugoslavija ima bogata ležišča nafte, ki pa |>o prizadevanju tujih kartelov do zdaj niso bila izrabljana, moramo pa za uvoz ininarelnih olj letno izdati blizu 100 milijonov dinarjev,..« Pisec našteva še polno drugih zgledov, ki kažejo, kako slabo je naše gospodarstvo in kmetijstvo v tem oziru urejeno in kaj bi mogli vse doseči, ko bi imeli izdelane načrte, ki bi se po njih ravnali.
0 razdelitvi SUZOR-ja
V	Obzoru beremo tole poročilo iz Belgrada: »O. P. Stankovič, predsednik belgrajskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki je predsedoval konferenci delodajalskih in delavskih zbornic z vse države, razen iz banovine Hrvatske, ter konferenci predsednikov okrožnih uradov iz tega področja, je dal izjavo, v kateri je naglasil, da so se na konferenci dne 6. t. m. v Zagrebu, kjer so razpravljali o razdelitvi SUZORja zastopniki vseh ustanov z področja banovine Hrvatske izrekli za razdelitev SUZORja. Dalje je gospod Stankovič rekel, da se strinja s to zahtevo hrvatskih zastopnikov ter je nazadnje še izjavil, da morajo po končni odločitvi državne oblasti o načelni razdelitvi SUZORja ob njegovi razdelitvi sodelovati enakopravno zastopniki vseh zbornic in organizacij, zakoniti lastniki SUZORja s področja vse države. To se mora izvesti pod stalno kontrolo ter arbitražo državne oblasti«
Zastopnik hrvatskih Nemcev pri hrvatskem banu
Listi poročajo, da je ban hrvatski 9. julija sprejel zastopnika Nemcev v banovini Hrvatski g. Branimira Altgayerja. Nadaljnje poročilo se glasi: »Kakor smo zvedeli, je g. Alt-ga_yer pri tej priliki prosil bana g. dr. šubašiča, da bi bilo Nemcem dovoljeno pisati njihova imena v nemškem pravopisu. Poleg tega je g. Altgayer prosil, da bi se odpravile omejitve glede kupovanja zemljišč od strani Nemcev, kakor tudi še nekaj drugih ukrepov zoper Nemce, v kolikor je to v možnosti banovine Hrvatske.«
Občinski odborniki SDS v Osijeku
Dne 8. julija je v Osijeku bila seja občinskega sveta, kjer so prisegli tudi občinski svetniki, ki so pristaši SDS. Svetniki te stranke namreč doslej niso hoteii sodelovati v občinskem svetu, češ ker HSS njihovi stranki ni priznala pravice, da bi v občinski svet imenovala svoje člane, ki se štejejo za Hrvate. Ker je pozneje vodstvo HSS pristalo na zahtevo SDS, je bil na predlog SDS imenovan za osiješkega občinskega svetnika Hrvat Ivan Pešutič, s čemer je bil spor med 1ISS in SDS poravnan. Poleg tega ie bil za občinskega svetnika imenovan še Hrvat Dragotin Čimer na mestu dr. Jožefa Milojevifa, ki kot eks-tremm Hrvat ni hotel prevzeti svojega mesta v občinskem svetu osiješkem.
Velika letalska bitka nad Kanalom
London, 10. julija, t. Reuter: Danes popoldne poroča dopisnik Reuterju z jugovzhodne angleške obale, da se je nad Kanalom razvila velika letalska bitka med nemškimi in angleškimi letali. Verjetno je to bila dosedaj največja letalska bitka nad Kanalom in se je po cenitvi Ueuter jevega dopisnika razvijala med 150 letali, ki so krožila nad Kanalom.
Dopisnik je naštel, da je v kratkem času deset letal |)opadalo v morje. V manj kot treh minutah se je zrušilo v morje troje bombnikov. Ti trije bombniki so navpično padli v morje.
V	bitki je bilo tudi mnogo angleških letal »Spitcfire«. V zraku se je iz mnogih letal začel valiti gost dim.
London, 10 julija. AA. Reuter: Danes je prišlo Uo srditega sjjopada med britanskimi bojnimi letali in skupino nemških letal tipa Messerschmitt, ki so spremljale bombnike. Do tega spopada je prišlo nad jugovzhodnim delom Anglije. Potem ko so se bombniki oddaljili, so se britanska Ivojna letala tipa »Spite-fire« spustila v boj s sovražnimi bojnimi letali. Dopisnik agencije »Alssociated Press«, ki je sam opazoval ta boj. pravi, da se je ogorčena bitka odigravala ravno nad nekim mestom. Naša letala so prenehala leteti v formaciji in je vsako izbralo jio eno sovražno letalo, da ga napade.
London, 10. julija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da je bil davi ob priliki poskusa napada od strani nemških letal na Anglijo sestreljen en nemški bombnik. Včeraj je bilo jx> jKiročilu letalskega ministrstva sestreljenih devet nemških letal.
London, 10. julija. AA. Reuter: Včeraj so sovražna letala bombardirala več pokrajin. Napravila so gotovo škodo v skladišču ob bri-stolskem prekopu. Bilo je tudi več človeških, žrtev. Na številnih krajih so lovska letala stopila v borbo. Tudi protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Po doslej prispelih poročilih se potrjuje, da so angleška lovska letala zbila dva sovražna bombnika in eno sovražno lov7 sko letalo, medtem ko je protiletalsko topništvo zbilo eno sovražno letalo
London, 10. julija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Angleški bombniki so izvršili včeraj podnevi napade na sovražne vlačilce v nizozemskih prekopih. Dalje so angleški bombniki izvršili napad na Albor na Danskem ter na letališči v Soissonsu in Doseu. Vsa naša letala so se s teh poletov vrnila nepoškodovana.
V	minuli noči so naši bombniki izvršili napad na pomor, ojiorišče v Kielu in Wilhelms-hafnu, kjer so bile poškodovane ladjedelnice ter zažgana ena sovražna ladja. Napravljena je bila tudi škoda na rafinerijah v Hamburgu. Bombardirana so bila dalje letališča v Waal-hafenu, Amsterdamu in Bruslju. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Davi so naši bombniki izvršili napnd na Bergen, kjer so zažgali skladišče mumcijo in
povzročili veliko škodo na sidrišču povoHnih letal. Neka druga formacija bombnikov je izvršila napad na letališče v Stavangerju. Zblto je bilo eno sovražno lovsko letak). Sedem naših letal se ni vrnilo.
London, 10. julija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sjioročata, du so sovražna letala, ki so letela snoči nad Anglijo, vrgla več eksplozivnih bomb. Povzročila so materialno škodo, več oseb pa je bilo ubitih. Zbita so bili štiri nemška letala.
Angleži zaplenili dva velika francoska parnika
Singapur, 10. julija. Reuter: Britanske pomorske oblasti v Singapuru izjavljajo, da je francoski parnik »Ile de France« v singapurskem pristanišču ln da ga bodo tu zadržali vse dotlej, dokler ne dobe nadaljnjih navodil britanske vlade.
London. 10. julija. AA. Reuter: Potrjujejo, da se francoski parnik »Pasteur» mudi v pristanišču Halifax v Novi Škotski. Parnik ie j>opolnoma na varnem. Pomorske oblasti izjavljajo, da bo ladja ostala v tem pristanišču do nadaljnjega navodila.
Razgovori v spodnji zbornici
London. 10. julija, t. Reuter: Danes popoldne
se je na seji spodnje zbornice razvila razprava o poteku sedanje vojne. Neki poslanec je vprašal državnega podtajnika Butlerja, ali misli angleška vlada priznati češko vlado v Londonu, kakor že priznava poljsko vlado. Butler je odgovoril, da angleška vlada s čustvi simpatij razpravlja o tej možnosti.
Letalski minister sir Sinclair je izjavil, da je vlada izdala celo vrsto odredb za obrambo angleških letališč, in sicer proti napadom iz zraka, kakor tudi proti poskusom, da bi se tuje čete z letali izkrcavale na angleških letališčih. Glavni upravnik vse ozemeljske obrambe je že bil poverjen z nalogo, da naj pripravi vse potrebno za tako obrambo.
Angleške otroke odvažajo v Avstralijo
Mclbourne, 10. julija, t. Reuter: Avstralska vlada je sklenila sprejeti v Avstralijo neomejeno število angleških otrok. Prej je bilo sklenjeno, da naj pride zaenkrat samo 5000 angleških otrok, toda ta sklep je s tem razveljavljen.
London, 10. julija, t. Reuter: Angleška vlada pripravlja vse potrebno za prevoz otrok v Avstralijo. Sicer bo treba marsikaj pripraviti za te obsežne prevoze, vendar pa misli vlada začeti s prevozom že prihodniji teden. Vlada bo upoštevala vse nevarnosti, ki bi lahko spremljale take prevoze otrok, prav tako pa vlada že pripravlja tiste ladje, ki naj spremljajo parnike, ki bodo odvažali otroke.
Vse otroke, ki so bili prepeljani iz Londona ln drugih mest v kraje ob obalah, so prepeljali že v sredino Anglije v varnejše pokrajine.
Egiptska vojska razorožena?
Berlin, 10. julija, b. United Press: Glasom poročil, ki so prispela iz Ženeve, je britansko vrhovno poveljstvo zahtevalo, da egiptska vojska izroči svoje orožje Angliji. Čeprav ta ukrep označujejo kot začasno dejanje, vendar ni podcenjevati njegovega značaja. Smatrajo, da je Anglija pristopila k razorožitvi egiptske vojske zato, ker se nič več ne zanese na egiptsko armado. Trdijo, da je to le člen verige angleških ukrepov, ki imajo za cilj, da Egipt popolnoma podvržejo kontroli Anglije in da mu vsilijo svojo voljo. Kakor znano, je egipt-ski kralj ostro nastopil proti temu, da se Egipt spremeni v bojišče, vafdisti pa so večkrat zahtevali v resolucijah, ki so jih poslali vladi, kakor tudi na javnih zborovanjih, da morajo angleške čete še pred vojno zapustiti državo. Protiangleško
razpoloženje je nastalo še hujše po nastopu angleških pomorskih enot proti francoskim ladjam pred Aleksandrijo. Egiptski vojni krogi so prav tako kazali protiangleško razpoloženje, kar je končno Anglijo prisililo k odločitvi, da egiptsko vojsko razoroži.
Kairo, 10. julija. Reuter: Egiptsko ministrstvo za narodno obrambo je izdalo tole sporočilo:
Krožile so novice, da je angleška vlada predložila razorožitev egiptske vojske in izročitev njenega materiala angleškim silam. Ministrstvo za narodno obrambo izjavlja, da predstavljajo te novice napačno tolmačenje želje angleške vlade, da bi gotove kraje, ki jih držijo egiptske čete, zasedle angleške čete.
V Berlinu bo objavljena važna izjava
Budimpešta, 10. jul. m. »8 Ora Ujsag« objavlja iz Berlina poročilo, da se nemški državni zbor ne bo sešel, temveč da bo v 3 ali 4 dneh v Berlinu objavljena zgodovinsko važna deklaracija. Časopisje ne objavlja nobenih podrobnosti o tej deklaraciji, pač pa zatrjuje, da bo deklaracija objavljena najkasneje do konca tega tedna.
Boji v Afriki
Kairo, 10. julija, t. Reuter: Sedaj šele so prispela poročila letalskega poveljstva o veliki letalski bitki, do katere je priilo v vzhodnem Egiptu blizu Sidibarrani v torek. Angleška letala tipa »Gladiator« so v tej bitki sestrelila 9 sovražnih letal. Britanska letala so letela čez sovražno ozemlje v dveh skupinah in v razni višini. Naenkrat so se približala sovražna lovska letala in hotela napasti britansko skupino letal. Mladi angleški častnik, ki je vodil skupino angleških letal, sestoječo iz 6 aparatov, je dal znamenje za napad, On sam je sestrelil 4 sovražna letala, od katerih so se tri v plamenih zrušila na zemljo. Četrto letalo pa je popolnoma sestreljeno zdrvelo v globino. Z britanskim častnikom je napadal tudi neki narednik, ki je prav tako sestrelil 2 letali. Medtem pa so se pojavile nove formacije sovražnih letal, ki jih je napadla druga skupina britanskih letal. Britansko letalstvo je izgubilo v borbi le eno letalo.
Sovjeti ustanavljajo moldavsko
Moskva, 10. julija. AA. Tass: Zaradi priključitve Besarabije Sovjetski Rusiji, se je število moldavskega prebivalstva znatno zvišalo ter šteje zdaj okoli 2 milijona duš. S tem v zvezi je svet komisarjev sovjetske moldavske republike v sporazumu s svetom komisarjev ukrajinske republike stavil centralemu odboru in svetu komisarjev predlog, naj se ustanovi avtonomna moldavska republika. Svet komisarjev in centralni odbor sta sprejela ta predlog, in sklenila predložiti ga vrhovnemu svetu Sovjetske Rusije.
F/nska zunanja politika
Helsinki, 10. julija. Finska zunanji minister prof. Vviting je imel včeraj v poslanski zbornici govor o zunanji finski politiki. Bavil se je tudi s trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena med Nemčijo in Finsko ter je med drugim dejal, da ta pogodba pomeni nekako prijateljsko rokovanje Nemčije ln Finske.
Omenjal je tudi trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena med Finsko in Sovjetsko zvezo ter pripomnil, da je Finska s to pogodbo zagotovila pokritje svojih potreb. Če se bo Finski posrečilo razviti svoj izvoz v tisti meri. kakor si to vlada zamišlja, je dejal dalje zun. minister, bo obseg finske zun. trgovine dvakrat večji, kakor pa je bilo možno pričakovati. Dejal pa je tudi, da bo obseg finske zun. trgovine Še kljub temu znatno manjši kot v zadnjem mirnem letu. Končno je poudaril, da finski narod želi ohraniti dobre odno-saje z vsenn sosedi. Finski narod se zaveda, da
Torpedovka »Ljubljana« dvignjena
i
Šibenik, 10. julija, b. Danes dopoldne se je po dolgih in temeljitih pripravah posrečilo dvigniti rušilec »Ljubljano«. Ob 10.50 je rušilec prt-' plaval vodoravno z vso priubo nad morsko gladino.
Zadnja pripravljalna dela so trajala dva dni. Olavno delo je bilo osredotočeno na črpanje vode iz glavnega skladišča pod premcem in v polnjenju stisnjenega zraka v štiri cilindre, ki so bili pritrjeni ob krmo in premec rušilca. Nekaj po 10 ss je pnčel rušilec premikati. Najpreje se je nekoliko nagnil na levo stran, poleni pa zopet na
desno, nakar se je pričel naglo dvigati na morsko gladino.
, ...KoJe ..bil rušilec dvignjen, sta ga odvlekli ladji »Spasilac. ,n »Ciklop. na plitvino blizu ladjedelnice Tonč kjer ga bodo najpreje pregledali
nrof^r1^1-	Za EreSled so univerzitetni
profesor dr. Stipetič in g. Sorla ter ravnatelj pomorskega prometa Vizin.	' ^
(ri3dL<r i-u,ku'i 80 dvignlli rušiI« "a morsko gladino, je zavladalo nepopisno veselie in n9Va„.
senje med tistimi, ki so že nekaj mesecev "defali prt s reševanju ladje.
Tekma za srednjeevropski pokal
Gradjanski i Rapid (Bukarešta) I: I
Subotica, 10. julija, m. Danes popoldne se je bila tretja tekma med zagrebškim Gradjanskim in bukareškim Rapidom za srednjeevropski pokal. To je bila obenem odločilna tekma, ker sta bila prva in druga neodločeni. Toda tudi današnja tekma je dala neodločen rezultat 1:1. Po pravilih srednjeevropskega pokala bo kocka odločila, katero moštvo bo igralo s finalistom Ferencvaro-šem iz Budimpešte. Prvi gol je dal CimermanoviS za Gradjanski, rezultat pa je izenačil Bogdan za Rapid.
Dr. Maček pri belgraiskem županu
Belgrad, 10. julija. AA. Dopoldne ob 10.45 je podpredsednik vladž dr. Vladko Maček obiskal v kabinetu belgrajske občine belgrajskega župana Jevrema Tomiča in imel z njim daljši razgovor. Pred vhodom v kabinet je belgrajski župan Jev-rem Tomič sprejel podpredsednika vlade dr. VI. Mačka ter se z njim prisrčno pozdravil in mu izročil pozdrave v imenu vseh belgrajskih meščanov. V prijateljskem razgovoru je župan Jevrem Tomič seznanil podpredsednika vlade dr. Mačka z glavnimi komunalnimi vprašanji prestolnice, za katere je dr. Maček pokazal veliko zanimanje. Ob slovesu je dr. Maček prosil župana Jevrema Tomiča, naj Belgrajčanom izroči niegoVe tople pozdrave in izrazil željo za napredek naše skupne prestolnice.
Vprašarie nase lesne industrije
Belgrad, 10. julija, m. Stalna delegacija lesnega gospodarstva je sklicala danes konferenco s zastopniki državnih podjetij. Konference so se udeležili med drugim pomočnik trgovinskega ministra dr. Obradovič, ravnatelj zavoda za zunanjo trgovino dr. Bičanič, zastopnik ministrstva za vojsko in mornarico general Rajakovič ,zastopniki ministrstva za gozdove in rudnike, uradov za nad-* zorstvo cen ter banske oblasti v Zagrebu. Na konferenci so pretresali vsa važna vprašanja, ki trenutno interesirajo našo lesno industrijo. Sproženi so bili nekateri predlogi za zboljšanje lesne trgovine ter izvoz lesnih proizvodov in zboljšanje izvoza obdelanega lesa. Zastopniki so izrazili željo, da bi se pričelo sodelovanje med lesno industrijo ter državnimi ustanovami v vseh vprašanjih izvozne trgovine.
Naša gospodarska
delegacija
na poti v Berlin
Belgrad, 10. julija, m. Te dni odpotuje v Berlin naša, gospodarska delegacija, ki ima nalogo urediti vprašanja trgovskih zvez z našo državo ter državami, ki so v tej vojni prišle pod neposredni vojaški in administrativni vpliv 'Nemčije. Za obnovitev teh zvez prihajajo v poštev Danska, Norveška, Belgija in Nizozemska, Jugoslovansko delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra dr. Pi-lja. Drugi člani delegacije pa so: dr. Belin, prvi vice-guverner Narodne banke, dr. Grdžič, višji uradnik ravnateljstva za zunanjo trgovino ter Marnikovič, višji uradnik zunanjega ministrstva.
Nobene nove gostilne več!
Belgrad, 10. julija, m. Banska uprava iz Novega Sada je na zahtevo trgovinske, industrijske in obrtne zbornice ustavila izdajanje dovoljenj za nove gostilne, bufeje in ljudske kuhinje na področju donavske banovine. Za ta ukrep se je banska uprava odločila zaradi ogromnega števila gostiln in krčm v tej banovini, ki škodujejo gostilničarjem samim in tujskemu prometu.
Zamenjajte stare kovance!
Belgrad, 10. julija. AA. Opozarjajo se vsi zainteresirani, da po odloku finančnega ministra stari srebni denar po 10 din in stari kovanci po 2 din in po 0.50 din, ki se umaknejo iz prometa, prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo, in eicer: 10 dinarski kovanci 31. avgusta 1940, dvodinarski 16. avgusta 1940 in kovanci po 50 par tudi 16. avgusta 1940. Zaradi tega se pozivajo vsi, ki ta denar še imajo, da ga v lastnem interesu v najkrajšem času zamenjajo pri blagajnah Narodne banke in pri državnih finančnih ustanovah.
Stečaji in prisilne poravnave
Belgrad. 10. julija AA. Splošna državna statistika uradno objavlja, da je bilo meseca junija t. 1.
po vsej državi pet stečajev in štiri prisilne poravnave izven stečaja. Stečajev je bilo v banovini Hrvatski in v donavski banovini po 2, v zetski banovini 1. Prisilnih poravnav pa v dravski banovini in v donavski banovini po dve.
Potres
Belgrad, 10. julija. AA. Davi ob 7 in 28 sek. so aparati potresomerskega zavoda na Tašmaj-danu zabeležili začetek močnejšega potresa v daljavi 720D km. Najhujši
potresni sunek je bil v Belgradu ob 7.00.08 in je znašal 10 mikronov. Konec potresa so aparati v Belgradu zaznamovali ob 8 uri 5 minut.
Belgrajske novice
Belgrad, 10. julija, m. V tovarni letal Rogo-žanski je danes izbruhnil požar. Gasilci so preprečili, da se požar ni razširil.
Belgrad, 10. julija, m. Danes se je mudil v Belgradu senator g. Alojzij Mihelčič. V raznih zadevah je bil sprejet pri gradb. ministru dr. Kreku, trgovinskemu ministru dr. Andresu in poštnemu ministru dr. Torbarju.
Belgrad, 10. julija, m. Predsednik radikalnega glavnega odbora Ace Stanojevič je danes do-potoval v Niško Banjo, kjer se bo zopet zdravil 25 dni.
Belgrad, 10. julija, m. V Belgradu so danes pokopali go. Sofijo Gjajo, ženo bivšega rektorja belgrajskega vseučilišča dr, Ivana Gjaja.
Belgrad, 10. julija, m. Na belgrajskem pokopališču je bila danes pokopana znana narodna in javna delavka ga. Mara Stafenovič, žena generala Stefanoviča. Pogreba so se udeležili zastopniki raznih kulturnih in socialnih ustanov kakor tudi bei-grajskega vseučilišča, veliko število generalov, maršal dvora Boško Colak Antič in drugi.
Narodno predstavništvo zaseda v Vichy]u:
ffFrancija mora ponovno gojiti moralne vrednote"
izjavlja predsednik francoskega senata
Bern, 10. julija. DNB. Predsednik senata Jean-neney je iziazil marš. Petainu spoštovanje senata in priznanje, da je svojo osebnost ponovno dal na razpolago državi. Francija mora ponovno, je izjavil Jeanneney, gojiti moralne vrednote in ustvariti avtoriteto. Francija se mora sedaj pokoriti za svoje grehe. Proti predlogu revizije ustave je glasoval samo senator markiz de Chambrun. Uradna seja narodnega predstavništva se je začela danes popoldne ob 15.
Bern, 10. julija. DNB. Na včerajšnji seji senata je bila predložena revizija ustave. V zvezi s tem je senator Charles Reibel predložil, naj senat zahteva od vlade, naj takoj kaznuje V6e one, ki so odgovorni za vstop Francije v vojno navzlic temu, da ni bila za to pripravljena in da so poveljniki armade bili proti temu. Ta predlog je 6eoat odstopil v pristojnost odboru za državno obrambo.
Vlada je dobila vsa pooblastila
Bern, 10. julija. DNB. V obrazložitvi predloga revizije ustave francoske republike, ki je predložena parlamentu in 6enatu, se naglaša potreba, da vlada dobi potrebna pooblastila, ki bodo omogočila izvajati čimprej potrebne sklepe. V prvi vrsti gre za to, da se zagotovi suverenost in neodvisnost države glede važnih odločitev. Avtoriteta države je nad vsem in ona mora biti oproščena pritiska oligarhij. Vlada francoske republike se bo 6 podporo narodnega predstavništva trudila, da vse potrebe države spravi v skladnost Francoska vlada mora prekiniti z dosedanjimi metodami ter postaviti pravosodje in upravo države na nove, enostavnejše temelje. Vlada zahteva od vseh Francozov, da jo podpirajo pri njenih stremljenjih. Posebna pozornost bo posvečena mladini in njeni vzgoji. Posebno se naglaša potreba francoske rodbine. V ta namen 6e bodo izvajali ukrepi, ki bodo omogočali porast števila prebivalstva.
Nato se govori o gospodarskih vprašanjih ter 6e naglaša važna vloga, ki jo lahko igra Francija pri izmenjavi blaga. Na koncu se naglaša potreba novega socialnega reda. Služiti Franciji, to je cilj vlade. Francija bo priiznala samo eno aristokracijo, to je aristokracijo inteligence, dela in zaslug.
Enotna stranka v Franciji
Madrid, 10. julija. DNB: Francoski listi stojijo pod vtisom predloga o spremembi franc. ustave.
»Oeuyje« pravi med drugim, da je Franciji potrebna nova ustava, ki bo uresničila pravico in ki bo ozdravila Francijo napak, ki jih je napravila zadnjih 20 let. List pravi nato, da potrebuje Francija enako kot številne druge države, v prvi vrsti Nemčija in Italija, enotno stranko.
Vlada mora služiti narodu in mora biti zato taka, da ima ljudstvo V njo zaupanje kakor mora imeti zaupanje v avtoriteto države.
»Temps« pravi, da parlament sam po seV' n® more popolnoma spremeniti Francije, da pa parlament v sodelovanju z vlado lahko prispeva k moralnemu preporodu Francije.
»Jour« pravi, da se je Francija v toku zadnjih 20 let ločila sama od sebe in da je zdaj nastopil čas, ko je resno treba začeti reševati velika vprašanja.
Herriotov govor
London, 10. julija. Reuter: Kakor poroča agencija Havas, je pri otvoritvi včerajšnje seje francoske skupščine Herriot dejal naslednje:
Po velikih nesrečah se vedno zahteva, da se ugotovi, kdo je za te nesreče odgovoren. Vzrokov je mnogo in jih bomo postopoma lahko jasno spoznali. Dan sodbe mora priti, in Francija želi, da bi bila ta sodba pravična, stroga in nepristranska. Treba je izvesti reiorme.
Nato je govoril o obnovi države. Francoska republika mora biti obnovljena ter zato upa, je dejal Herriot, da se bo ves francoski narod v svoji bolesti zbral okoli vlade maršala Petaina.
Bern, 10. julija. DNB- Po vesteh iz Vichyja je francoski veleposlanik v Varšavi in eden izmed članov delegacije za sklenitev premirja Noel imenovan za prvega delegata francoske vlade pri nemški vojaški upravi v zasedenih krajih. Njemu sta bila dodeljena bivši finančni Inšpektor Bar-neau in bivši bančni ravnatelj de Roy.
Francoski voiaki morajo takoj iz Švice
Ženeva, 10. julija. Štefani: Francoski vojaki, ki so zbežali v Švico, so bili pozvani, naj se takoj vrnejo v Francijo. Predvidene so stroge kazni za one, ki se pozivu ne bi odzvali.
Francoski narod naj s plebiscitom sprejme novo ustavo
Bern, 10. julija. DNB. Sestanek članov francoske narodne skupščine v Vichyju je začel s svojim govorom podpredsednik senata Valadier. Zatem je Laval podal izjavo, v kateri ugotavlja, da se je izrazil za predlog, naj novo ustavo odobri ljudstvo. To besedilo bodo dodali vladinemu predlogu, o katerem bo razpravljala narodna skupščina. Način, kako bo narod potrdil novo ustavo, bo določen z ustavo samo. Nato je Laval prebral pismo maršala Petaina, v katerem ga naproša, naj ga zastopa na sejah parlamenta in velike narodne skupščine, ker je težko, da bi 6am mogel na njih sodelovati.
Nemški podatki nemške šeste ff Bele knjige
n
Berlin, 10. julija. A A. DNB: Dokument št. 24
šeste »Bele knjiget je brzojavka francoskega veleposlanika v Londonu Corbina, ki jo je 31. maja t. 1. poslal Reynaudu. Corbin pravi v brzojavki:
Obvestil sem zunanje ministrstvo o vaših najnovejših navodilih Massigliu glede stališča, ki ga naj zavzame turška vlada v primeru, da izzove Italija vojno z zavezniki. Ta vaša navodila soglašajo z nameni angleške vlade. Angleška vlada bo zavzela isto stališče v primeru italijanskega napada na zaveznike. Pod temi pogoji smatrajo lord Halifax in njegovi sotrudniki, da je boljše vztrajati pri navodilih, poslanih siru Hughesonu. Izvršene so neke bistvene spremembe. Nekatere besede kakor »Zasesti Dodekanez< so črtane. Angleška vlada je sklenila opustiti vsako omenjanje Dodekaneza, da ne bi dala Turkom povoda zahtevati od zaveznikov vojaško pomoč, ki je v sedanjih razmerah ne bi mogli dati.
Splošno vzeto so sotrudniki lorda Ilalifaxa enako kot jaz mišljenja, da mora turška vlada zavzeti nedvoumno stališče takoj ob začetku sovražnosti. Veleposlaniku v Ankari pa je bila pu-ščena gotova svoboda ocenitve. Tu ne smatrajo, da bi mogla Turčija nuditi vse usluge zaveznikom, predvidene v trojnem paktu in da bi mogla podpreti naše oborožene sile na kopnem, morju in v zraku, ne da bi objavila vojne Italiji. Neizbežna posledica obveznosti turške vlade bo v najkrajšem času reperkusija, kakor to misli angleški minister za zunanje zadeve.
Dokument št. 25 vsebuje brzojavko, ki jo je veleposlanik Massigli poslal Paulu Reynaudu dne 1. junija t. 1. Brzojavka pravi;
Pomorske bitke v Sredozemskem morju
Spopadi med italijanskim in angleškim brodovjem se ponavljajo, pa tudi letalstvo je zelo delavno
Rim, 10. julija. Posebni dopisnik Agencije Štefani je po radiu sporočil, da so se včeraj italijanske vojne ladje srečale z angleškimi vojnimi ladjami, ki so imele namen napasti italijanske ladje, ki so spremljale' nek italijanski konvoj v neko pristanišče Kirenaike. Pomorska bitka se je začela ob 14.30 na 38. stop. širine in 18. stop. dolžine južno od Spartivenla, skrajne točke Kala-brije. Borba je trajala z vso silo do 21. ure zvečer. Udeležile so se je tudi številne eksadrile bombnikov, ki so v zaporednih poletih obmetavale sovražne ladje z bombami težkega kalibra. Ko je padla noč, so se angleške bojne ladje obrnile proti jugu, preganjane od italijanskih vojnih ladij.
Rim, 10. julija. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da je včeraj neko italijansko letalo sporočilo, da plovejo angleške vojne ladje pri Kan-diji. Angleška eskadra je štela eno liijsko ladjo, 2 težki križarki, dve lahki križarki, eno matično ladjo za letala ter več drugih vojnih ladij. Italijanske letalske eskadrile so po letu 800 km prispele nad angleške vojne ladje ter jih bombardirale z bombami težkega kalibra. Sovražne ladje so se zavile v gost dim, njihovo protiletalsko topni-
Pa .ie začelo srdito streljati. Linijska ladja ter matična ladja za letala sta bili poškodovani, ena križarka pa je bila potopljena. Vsi italij. bombniki so se vrnili nepoškodovani v svoja oporišča.
Italijansko vojno poročilo pravi, da je bil potopljen en italijanski rušilec
Nekje t Italiji, 10. julija. Štefani. Vrhovno poveljstvo oborožene sile poroča:
Italijansko vrhovno poveljstvo je prejelo poročilo, da se znatne britanske sile, med katerimi je tudi nekaj linijskih ladij in ladij nosilk letal, mudi med Kreto in severno obalo Afrike ter da plovejo proti zahodu. To poročilo je hitro potrdila tudi neka italijanska podmornica, ki v teh vodah uspešno potaplja angleške rušilce. Takoj so bile poslane italijanske letalske sile nad te britanske ladje, ki so plule v treh skupinah. Ves dan je naše vojno letalstvo izvajalo neutrudljive napade na britanske ladje. Njihovo bombardiranje je bilo kronano z znatnim uspehom. Nesporno so na nekaterih britanskih ladjah izbruhnili požari, na drugih ladjah pa so ugotovljene težke poškodbe. Prevladuje prepričanje, da se je ena britanska bojna ladja potopila. Vsa naša letala, ki so sodelovala pri teh napadih, so se vrnila v svoja oporišča, razen enega, ki je bilo prisiljeno spustiti se na zemljo.
EX
Kdo naj odloča v Aziji
Tokio, 10. julija. Štefani: Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je časnikarjem izjavil, da ima japonska vlada zdaj popolno besedilo izjave, ki jo je predsednik Roosevelt dal o tolmačenju Monroejeve doktrine.
Omenjeni japonski diplomat je dejal, da po pojmovanju pristojnih japonskih krogov ta izjava predsednika Roosevelta predstavlja čisto novo tolmačenje Monroejeve doktrine. Kakor se jasno vidi iz izjav predsednika Roosevelta in tudi iz besed zunanjega ministra Hulla, je dejal zastopnik japonskega zunanjega ministrstva, se Monroejevi doktrini, ki je prvotno imela pasivni obrambni značaj, zdaj pripisuje nek aktivni značaj. Dozdaj se je to načelo uporabljalo, da bi se preprečilo vmešavanje evropskih držav v vprašanja ameriške celine in da bi se pobijale težnje po napadih teh sil na zahodne poloble. Zdaj pa vidimo, da Združene ameriške države raztegajo načela te doktrine na vse posesti evropskih držav na ameriški ce-
lini in smatrajo, da morajo o teh posestvih odločevati vseameriške države.
V nadaljnih svojih izvajanjih je zastopnik japonskega zunanjega ministrstva dejal, da je po analogiji treba načela Monroejeve doktrine, ki se nanašajo na ameriško celino, izvajati tudi za Azijo. Iz tega sledi — je nadaljeval omenjeni zastopnik — da Združene ameriške države nimajo niti malo pravice vmešavati se v vprašanja francoske Indokine, ki leži na azijski celini. Z ozirom na vse to bodo o usodi francoske Indokine morali odločati azijski narodi.
Tokio, 10. julija. AA. Reuter: Agencija Do-mej poroča, da je britanski veleposlanik Craigie obiskal japonskega zunanjega ministra Arito in razpravljal z njim o nekaterih vprašanjih, ki so v zvezi z japonskim protestom zaradi dobave materiala Kitajski breko Birme in Hongkonga. Japonski zunanji minister je v ponedeljek zahteval, da britanska vlada ponovno razmotri to vprašanje.
Anglija ne zaupa irski nevtralnosti
London. 10. julija, t. Reuter: Te dni so v Londonu začeli govoriti zmerom več o tem, da bi čim več otrok odpeljali iz Anglije v Avstralijo zaradi tega, ker se je bati, da bo zavojevalec lahko vdrl na Irsko Če bi se to zgodilo, bi bila Anglija nekako blokirana in položaj v zadnjih vodah Atlantika bi se zelo poslabšal in ves pomorski promet bo potem za angleške ladje še nevarnejši kakor pa jb sedaj.
V Londonu menijo, da je stališče predsednika
irske vlade de Valere danes o irski nevtralnosti tako, da je za Anglijo irska nevtralnost večje breme, kakor pa bi bilo kakšno drugo stališče.
Dublin, 10. julija. Reuter: Minister za preskrbo Lehmas je imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal:
Mi smo v vojnem pasu in se ho morda odločilna bitka odigrala na Irskem. Lahko pričakujemo napad na naše ozemlje in Irska lahko uo-sianc pozorišče velikih bojev
Britanska eskadra, čeprav razredčena po napadih italijaških letalskih sil, je nadaljevala pot proti zahodu. Verjetna jo domneva, da je ta eskadra pripravljala nek napad v srednjem delu Sredozemskega morja, po vsej priliki kombiniran po-morsko-letalski napad na eno naših letalskih obalnih oporišč. Zaradi tega so bile poslane znatne italijanske sile z nalogo, da preprečijo ta poskus.
9. julija dopoldne se je kljub slabemu vremenu, ki je znatno oviralo ogledovanje, našim pomorskim silam posrečilo v Jonskem morju stopiti v stik s sovražnikom. Naše letalske sile so izdatno podpirale akcijo naših ladij. Po kratkem toda izredno srditem boju je sovražnik opustil svoj poskus ter se umaknil v smeri proti jugovzhodu. V tem boju je bila ena italijanskih ladij, ki so se bojev udeleževale, zadeta. Poškodba na tej ladji pa ni pomembna in jo je možno v nekaj urah popraviti. Ubitih in ranjenih je bilo 69 naših mornarjev. Naša bojna letala so se kljub srditemu ognju s sovražnih ladij podala na zasledovanje sovražnika. Zasledovanje je trajalo vse do mraka. Pri tej priliki so naša letala dosegla celo vrsto zadetkov s težkimi bombami. Naš rušilec, »Zephi-ro« je potopljen, posadka pa je rešena. Ena podmornica se ni vrnila v, svoje oporišče.
Isti dan je prispelo poročilo, da je britanski j>omorski oddelek odplul iz Gibraltarja v smeri proti severu. Naše letalske sile so zadele nanj pri Balearskih otokih in ga ves dan srdito obmetavale z bombami. Ugotovljeni so zelo uspeli zadetki. Dve naši letali se nista vrnili.
La Valetta, 10. julija. AA. Reuter: Snoči je bilo po uradnem angleškem poročilu sestreljeno nad Malto eno italijansko letalo.
V duhu razglabljanj, ki jih lahko dostavimo in obrazložimo balkanskim vladam, naj se tudi one solidarizirajo s Turčijo iu z nami v primeru, da se Italija postavi proti nam, smatram, da bi bilo koristno, da bi se moglo dokazati, da bi nastaja v Nemčiji gotova reakcija, da je Nemčija z vso silo angažirana v bitki, ki se vodi z največjo srditostjo že tri mesece in da je s tem znatno zmanjšana možnost nemške ofenzive v večjem obsegu v drugih krajih. Če bi imel možnost daii tukaj konkretne informacije o tem, da so nemške vojne rezerve izčrpane in da bi primanjkovalo materiala nemškim vojnim kontingentom, ki stacionirajo ob nem-ško-madžarski meji in drugih balkanskih držav, bi turška vlada ta dejstva vzela gotovo v obzir.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 10. julija. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča:
Neka podmornica je potopila pri zadnjih napadih 35.187 ton sovražnih trgovskih ladij. Letala, ki so izvedla napad na Anglijo, so uničila pred jugovzhodno angleško obalo eno ladjo in še tri trgovske ladje, ki so imele 26.000 ton nosilnosti. Drugih 10 trgovskih ladij je težko poškodovanih in delno onesposobljenih.
Nad Kanalom je prišlo nekajkrat do spopadov med nemškimi letalskimi silami in britanskimi lovskimi letali in je pri tej priliki imel sovražnik velike izgube.
Kakor je bilo sporočeno, je 12 britanskih bombnikov tipa »Bristol Blenheim« poskušalo izvesti napad na letališče Stavanger. Skoro vsa sovražna letala so bila sestreljena, predno so mogla izvesti napad. N3 nemški strani ni bilo izgub. Preteklo noč so sovražna letala 6pet napadla nevojaške cilje v Holaodiji ter severni in zahodni Nemčiji, pri tem se jim pa ni posrečilo povzročiti znatnejše škode.
Skiione izgube sovražnega letalstva so znašale včeraj 29 letal, med katerimi je tudi eno vodno letalo tipa »Sunderland«.
Od 29 letal jih je bilo sestreljenih pri spopadih v zraku 28, eno pa je zbila na tla protiletalska ar-tilerija. Izginila so tri naša letala. Kakor se je naknadno zvedelo, so naša lovska letala sestrelila nad Nemčijo še eno sovražno letalo.
Rim, 10. julija. DNB. Organ italijanske vojske »Le Forze armate« piše o pričakovanju napada na Veliko Britanijo ter pravi, da sta sili osi že pred neposrednim napadom na Veliko Britanijo dobili vojno na političnem in moralnem polju. List pravi, da obroč, ki ga je Anglija poskušala položiti okoli sil osi, sedaj vedno bolj grozi samemu angleškemu imperiju. Danes se je V6a Evropa dvignila proti perfidnemu Albionu. Tudi pri zadnji žrtvi svojega bivšega zaveznika nastajajo nova čustva, ker je bil z zverinsko surovostjo napaden v hrbet. Na koncu pravi list, da stoji danes preti Angliji, ki je pregnana s kontinenta, Evropa, ki jo je Anglija vedno znala zaplesti v krvave nemire in notranje borbe.
Berlin, 10. junija. AA. DNB. Včeraj so nad Kanalom divjali srditi boji v zraku in je imel sovražnik velike izgube. Tu 6e je spet pokazala velika premoč nemških.lovsk:h letal, ki so sestrelila veliko število britanskih in so na ta način zaščitila akcijo nemških bombnikov proti Angliji. Nemška lovska letala so opazili sovražne lovce, ki so glede na hitrost in na oborožitev dosti slabša od nas. Pri včerajšnjih spopadih nad Kanalom se je končno tudi pokazalo, da je šola nemšk:h letalcev do6ti boljša kot pa šola sovražnega letalskega kadra.
Nemška letala potopila angleško križarko
Berlin, 10. julija, t. DNB. objavlja proti večeru, da so danes nemška letala potopila aegleško križarko in zadela štiri trgovske parnike, ki so pluli v spremljavi v Kanalu,
Roosevelt zahteva ie 2! milijard din za oboroževanje
Washington, 10. julija, t, Reuter. Predsednik Združenih držav Roosevelt je danes zaprosil kongres, da ga pooblasti za dodatne kredite 4848 milijonov dolarjev, ki naj se uporabijo za državno obrambo. Predsednik je izjavil kongresu, da ne namerava uporabiti orožja za napadalno vojno. Dejal je, da ne namerava poslati svojega vojaštva, da se udeleži evropske vojne. Tako veliki zneski, kot jih zahtevamo za državno obrambo, so vsekakor dovolj velika žrtev. Naš program pomenja trdo delo, to pa zahteva popolna obramba države. Zahteva novih kreditov je zvišala celoten kredit za državno obrambo na 10 tisoč milijonov dolarjev. Predsednik Roosevelt je pojasnil, da se bodo ti krediti porabili v sledeče namene;
1.	Za zgraditev močnega brodovja, Id mu ne bodo kos nobene sovražne pomorske sile.
2.	Za popolno oborožitev na suhem, k čemur je treba prišteti tudi vzgojo milijon dvesto tisoč mož. Seveda ta armada ne bo pod orožjem v mirnem času.
3.	Za nabavo rezervnih tankov, topov in mu-nicije za nadaljnjih 800.000 mož. S tem se bo ameriška armada zvišala na dva milijona mož, če bo to potreba.
4.	Za preskrbo ljudstva in armade z vsem potrebnim.
5.	Za nabavo 15.000 novih letal za armado na suhem in 4.000 letal za mornarico.
6.	Z vsemi potrebnimi instrumenti, orožjem in modernimi armaturami.
Dnevi baltskih držav so šteti
Stockholm, 10. julija, b. »Dagens Nyheter< poroča iz Rima, da so oni baltski krogi, ki so še pred traktim verjeli v nadaljnji obstoj Lotiške, Letonske in. Estonske, izgubili vsako upanje na samostojnost teh držav. Akoravno se sovjetske vojne oblasti držijo korektno, so se v zadnjih 14 dneh »pričeli razvi jati dogodki v povsem nasprotni smeri. V vseh treh državah so bile zaščitene čete razorožene in postajajo vedno bolj orožje v rokah Sovjetov. Parlamentarne volitve, ki bodo v vseh treh državah 21. t. m., bodo brez dvoma odločile usodo baltiških držav. Poučeni krogi mislijo, da bodo novi ljudje v parlamentu zahtevali povratek baltiških držav v Sovjetsko zvezo, in sicer bo Litva trinajsta, Lotiška štirinajsta, Estonska pa petnajsta sovjetska republika. Takšne zahteve parlamentarnih krogov slvjetska vlada seseda ne bo odklonila.
RADENSKO KOPALIŠČE
M
WBg po naravni ogljikovi kislini najmoč-nejše v Jugoslaviji in edino kopa-lišče te vrste v Sloveniji zdravi z uspehom bolezni srca. ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje.
Moderni komfort, tekoča voda, godba, dancing. kavarna, ton-kino, tenis itd. - Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI.
Direktni vagon la Ljubljane, Beograda ln Zagreba do samega kopališča I
Drobne novica
Budimpešta, 10. julija. AA. MTI: Madžarsko kmetijsko ministrstvo je izdalo uredbo o delu po mlinih. Po tej uredbi sinejo mlini odslej mleti le do 40% najfinejše pšenične moke.
Berlin, tO. julija. AA. DNB: Ob priliki pogajanj med zastopniki pred nedavnim ustanovljenega nemškega in bolgarskega vladnega odbora je bilo sklen jeno, da se ustanovi pododbor za lesno in gozdno indusrijo. Naloga teh odborov bo razmotriti vsa vprašanja, ki so v zvezi z lesno in gozdno industrijo z namenom, da se poveča delavnost med obema državama na tem polju.
Oslo, 10. jul. AA. DNB: Zasebni telefonski razgovori med Oslom in Stockholmom, ki so bili prepovedani, so zdaj spet dovoljeni, toda samo v nemškem, danskem ali švedskem jeziku.
Vatikan, 10. jul. AA. Štefani: Zvedelo se je, da sv. oče Pij XII. z ozirom na sedanji mednarodni položaj letos ne namerava iti na počitnice. Sv. oče ne bo odšel v Castel Gan-dolfo, pač pa bo stal čez poletje v Vatikanu.
Saigon, 10. jul. AA. Reuter: Vest o umoru anamskega cesarja, ki se je včeraj razširila iz Tailanda (Siama), je popolnoma izmišljena.
Madrid, 10. julija. AA. Reuter: Mala republika Andora je zaprla sVoje meje za begunce ter pomnožila policijske straže od 6 na 12 mož.
Reval, 10. julija. AA. DNB: Predsednik estonske republike je na predlog vhde izdal odlok, da se estonski poslanik v Ženevi, Rimu in pri Vatikanu Seldter razreši dolžnosti. Poslanik Karel Seldter je bil odpokliean pred 11 dnevi, r se ni javi! in niti ni odgovoril na uradno obvestil«

Nameščensko pokojninsko zavarovanje
Ker je imel ljubljanski Pokojninski zavod za nameščence mnogo posla z organizacijo pokojninskega zavarovanja v letih 1938 in 1939, ko je bilo razširjeno pokojninsko zavarovanje na vso državo, se je tudi zakasnil računski zaključek zavoda za leti 1938 in 1939; za ti dve leti je bilo sedaj za občni zbor delegatov, ki bo dne 14. julija v Ljubljani, sestavljeno obsežno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo:
Zavarovanci
Število zavarovancev se je leta 1938 povečalo za 549, lani pa za 626, tako da jih je bilo na koncu leta 1939 12.968. V primeri z letom 1930 se je število zavarovancev povečalo za 33.9% ali za več kot eno tretjino (1;J30 je bilo zavarovanih 9.419 nameščencev). To so staioobvezni zavarovanci v Sloveniji in Dalmaciji. Od skupnega števila zavarovancev na koncu lanskega leta je odpadlo na Slovenijo 10.162 ali 78.4%, na Dalmacijo pa 2.806 ali 21.6%.
Povprečni zavarovani letni prejemki so znašali leta 1939 21.360 din, leta 1938 pa 21.074 din. Toda nismo še dosegli najugodnejšega stanja, ki je bilo leta 1930 s povprečnimi zavarovanimi letnimi prejemki 23.036 din. Tudi povprečna premija je sicer od 1938 na 1939 narasla od 210,74 na 213.60 dinarjev, toda leta 1930 je znašala celo 230.36 din. Povprečni letni zavarovani prejemki so znašali na koncu leta 1939 v Sloveniji 20.489, v Dalmaciji pa 23.645 din. Dejanski letni službeni prejemki pa so znašali povprečno konec leta 1939 v Sloveniji 24.922 din, v Dalmaciji 29.394 din, na vsem področju zavoda 25.889 din. Vseh letnih službenih prejemkov zavarovanih zasebnih nameščencev je bilo v Sloveniji 253.3 milij, din, v Dalmaciji 82,5, skupno 335.8 milij. din.
Moških zavarovancev je bilo 9623, ženskih 3561. Največ žensk je zavarovanih-v najnižjih razredih. Zavod sklepa iz statističnih podatkov, da se v zasebnem gospodarstvu plače pri starejših letnikih ne urejajo avtomatično, temveč so podvržene vplivu ponudbe mlajših in cenejših delovnih moči na delovnem trgu in od same nameščen-ceve sposobnosti.
Prispevki
Predpis prispevkov je znašal leta 1938 32.4, 1939 pa 33.93 milij. din,
Po banovinah jc znašal lani predpis prispevkov (v oklepajih podatki za 1939): ljubljansko okrožje 16.9 (16.2), mariborsko okrožje 8,2 (7.95). Skupno Slovenija 25.1 (24.15), savska banovina 0.044 (0.037), primorska banovina 6.27 (5.86) in zet-ska banovina 1.84 (1.756), skupno 33.24 (31.8) milijonov din.
Zaostanek je znašal leta 1939 (v oklepajih podatki za 1937); ljubljansko okrožje 1.08 (0.455), mariborsko okrožje 0.809 (30.397), skupno Slovenija 1.9 (0.85), savska banovina 0.017 (0.011), primorska banovina 1.22 (0.72) in zetska banovina 0.5 (0.3), skupno 3.64 (1.88) milij. din. V primeri z enoletnim predpisom prispevkov je znašal zaostanek na koncu leta 1939 (v oklepajih podatki za 1937): ljubljansko okrožje 6.4 (2.9), mariborsko okrožje 10.1 (5.2), skupno Slovenija 7,5 (3.7), savska banovina 38.9 (5.6), primorska 19.5 (7.3) in zetska banovina 27.9 (5.3), skupno ves zavod 10.9 (6.3)%. Če upoštevamo, da so znašali predpisi zavarovalnih prispevkov od 1919 do 1939 414,4 milij. din in so znašali zaostanki 3.66 milij., je odstotek dolgov služ-bodajalcev komaj 0.88%.
Dajatve zavoda
Lani se je število oseb, ki prejemajo invalidne m starostne rente, povečalo od 1253 na 1288, vdovske rente prejema 805 (753), vzgojne prispevke pa 417 (413) oseb, skupno 2510 (2419) oseb. Rente so narasle po številu od 1930 do 1939 za 96%, t. j. od 1107 na 2510.
Stalno narašča vsota dotnih povračil. Teh je bilo leta 1936 116 v znesku 967.000 din, lani pa že 140 za 1,035.00 din. Skupno so znašala povračila premij 1.97 (1.995) milij. din.
V neobveznem zavarovanju je bilo lani samo še 454 zavarovancev, na koncu 1937 pa še 1379. Med njimi je največ trgovskih pomočnikov, ki so pa s 1. julijem 1940 postali zavezani pokojninskemu zavarovanju nameščencev.
' Gospodarski račun obveznega oddelka
Gospodarski račun obveznega oddelka izkazuje za leto 1939 (v oklepajih podatki za 1938) vse v milij, din) naslednje vsote:
Prejemki: prenos rezerve iz prejšnjih let 441.15 (406.4), zavarovalni prispevki 33.93 (32.4), plačana premijska rezerva za dokupe 0.46 (1.23), donos imovine 26.4 (25.75), razni prejemki 0.23 (0.12), poslovni primanjkljaj 3.17 (—), tečajni dobiček na vrednostnih papirjih 2.73 (2.73).
Izdatki: izplačila zakonitih zavarovalnih dajatev 6.8 (6.04), doklade rentnikom 10.1 (9.7), odpravnine 0.13 (0.13), povračila zavarovalnih dajatev 1,97 (2.0), upravni izdatki 3.4 (3.3), odpis inventarja 0.05 (0.042), uprava realitet 0.1 (0.06), obresti 2.3 (2.2), odpisi 1.8 (1.7), pripisi skladom 0.1 (0.1), izplačila skladov 0.1 (0.14), tečajna izguba na vrednostnih papirjih 4,95 (—), poslovni prebi-
tek — (2.0), prenos rezerv na prihodnje leto 373.5 (441.15) milij. din.
V končnem efektu je izkazana za 1939 izguba v znesku 3.17 milij. din, ki je nastala predvsem zaradi nižjih tečajev državnih papirjev na koncu leta 1939, ta tečajna razlika je znašala 4.95 milij. din, torej več kot primanjkljaj. Leto 1938 pa je zaključilo ugodno s prebitkom 2 milij. din, ker je znašal tečajni dobiček pri vrednostnih papirjih 2.73 milijonov dinarjev.
Slika donosov in izgube ne izkazuje posebnih izprememb, razen da številke od leta do leta naraščajo.
Bilanca
Bilanca izkazuje za obvezno in neobvezno zavarovanje naslednje skupne postavke (vse v milijonih din, v oklepajih podatki za 1938):
Aktiva: blagajna 0.25 (0.36), Poštna hranilnica 0.13 (0.7), vloge pri denarnih zavodih 40.0 (38.45), državne in banovinske obveznice ter drugi vrednostni papirji 96.25 (81.63), nepremičnine 99.75 (86.8), posojila 199.6 (196.1), dospeli, a še neplačani zavarovalni prispevki 4.4 (3.0), inventar 0.77 (0.78), druga aktiva 15.4 (14.2), dubiozne terjatve premij 0.2 (0.2), primanjkljaj obveznega oddelka 65.13 (61.96 k
Pasiva: premijske rezerve oddelka za obvezno zavarovanje 473.5 (441.15), oddelka za neobvezno zavarovanje 28.8 (26.5), oddelka za višje zavarovanje 0.9 (0.9), skladi 6.05 (5.4), rezerva za dubiozne terjatve 0.2 (0.2), druga pasiva 6.66 (7,9), predpla-čane zavarovalnine leta 1939 pod druga aktiva v znesku 1.1 (leta 1938 posebej 1.24), valutna in tečajna razlika vrednostnih papirjev v primeri z njih nakupno vrednostjo 5.3 (0.3), poslovni prebitek neobveznega oddelka 0.56 (0.5).
Bilančna vsota zavoda je presegla pol milijarde dinarjev z vsoto 521.% (484.16) milij. din.
Račun bilance kaže med pasivi predvsem povečanje premijskih rezerv za okoli 30 milij. din. Večje pa so izpremembe med aktivi. Najbolj je narastel portfelj vrednostnih papirjev, ker mora del premijskih rezerv zavod nalagati v državne papirje. Nadalje so narasle v večji meri nepremičnine in sicer one, ki 60 bile nabavljene kot trajna naložba imovine od 79.7 na 92.05 milij. din, nepremičnine pa, ki jih je moral zavod kupiti na dražbi, od 7.1 na 7.7 milij. din. V najmanjši meri so se povečala posojila.
Primanjkljaj
Nepoznavalci razmer in interesenti na Hrvatskem so vedno govorili o velikanskem deficitu Pokojninskega zavoda. Kar o 200 milij. din je bilo govorjeno in pisano. Toda kaj kaže bilanca zavoda? Primankjljaj je s koncem leta 1939 bil razčlenjen takole: 1. odpisi na nepremičninah, terjatvah in inventarju 27,282.255 din. Ti odpisi so knjigovodstveno popolnoma pravilni in potrebni za pravo bilančno sliko. 2. tečajna in valutna razlika na vrednostnih papirjih: 5,274.931 din.' Ta razlika je nastala zaradi padca tečajev državnih papirjev v primeri s tečaji, pa katerih so bili na-kupljeni. Če se tečaji izboljšajo, potem bo tudi. ta postavka zmanjšana. Zavod popolnoma pravilno bilancira, če upošteva dejansko stanje tečajev državnih papirjev. 3. Zvišanje premijske rezerve zaradi strožjega računanja rokov in pričakovanega višjega invalidiziranja v prihodnosti v znesku 10 milijonov 118.000 din. Tudi ta postavka kaže na smo-treno politiko, ker ne dovoljuje netočnih računov za premije. In končno: 4. valorizacija prevzetih obveznosti iz zavarovanja do leta 1923 v znesku 22,459.495 din. Kot znano Pokojninski zavod ob svoji ustanovitvi ni dobil od nekdanjih avstrijskih zavodov nobenega kritja za zavarovance, ki bi tako lahko ostali 6ploh brez kakršnih koli dajatev od zavoda, saj dejansko za predvojna in medvojna leta ni bilo nobenega kritja za njih premijske rezerve. Kdor bi si prečital računske zaključke zavoda, bi lahko uvidel, odkod primanjkljaj, in debata o razdelitvi premoženja zavoda bi bila mnogo lažja.
Obrestovanje naložene imovine
Popolnoma v zvezi z razvojem našega gospodarstva je obrestovanje naložene imovine zavoda. Obrestna mera, ki jo dobiva za svoje naložbe Pokojninski zavod, je tista, ki je v veljavi na našem kreditnem trgu. Nizek je obrestni donos nepremičnin, nekoliko višji je donos naložb v denarnih zavodih, razmeroma znaten je donos obresti vrednostnih papirjev, najznatnejši pa je donos posojil.
Obrestovanje zavodove imovine je bilo naslednje v zadnjih letih (navajamo pa tudi še za primer leto 1930., da se vidi razlika med tedanjimi in sedanjimi razmerami:
1930. 1937. 1938. 1939. naložbe v den. zavodih 8.31 2.96 3.79 3.61 vrednostni papirji	9.09 8.18 7.26 7.34
posojila	8.50 8.16 8.21 8.17
nepremičnine	6.09 3.00 3.02 3.03
skupno	8.10 6.62 6.57 6.38
Iz tega pregleda se jasno vidi, da je najbolj padla donosnost naložb v denarnih zavodih, potem pa v nepremičninah Toda zavod mora imeti naložbe tudi v denarnih zavodih, da dobi saj nekaj
obrestovanja za razpoložljivo gotovino. Pri nepremičninah je sedaj donos za polovico manjši kot pred leti. Toda upoštevati je, da je radi tega varnost imovine večja v primeri morebitnih valutnih izprememb, kar bo vsekakor gotovo v prid zavarovancem. Stalno nazadovanje izkazuje obrestni odnos vrednostnih papirjev. Najbolj slalen pa je donos posojil zavoda, ki je še vedno nad 8%. Skupni donos obresti se zadnja leta le počasi zmanjšuje. Največji je bil padec v letih krize od 1932 do 1934. je pa še vedno skupni donos nad 6%.
Gibanje trajne naložbe, t. j. vrednostnih papirjev, nepremičnin in posojil nam kažejo naslednje številke v milijonih din: 1932 219.3, 1933 252.9. 1934 270.3, 1935 285.4, 1936 308.0, 1937 331.5, 1938 304.5 in lani na koncu lela 395.6 milij. din.
Nepremičnine	i
Podatki o nepremičninah zavoda kažejo naslednjo sliko: Zavod je imel po knjižni vrednosti na koneu leta 1939. nepremičnin, ki so bile nabavljene kot trajna naložba, za 92.05 milij. din do leta 1939. je bilo v nje investiranega 113.7 milij. din, odpisano pa je bilo 21.66 milij. din). Nepremičnino te vrsto so se po knjižni vrednosti razdelile takole: Ljubljana 59.5 milij. din, Maribor 7.8. Celje 6.7, Jesenice 1.9, Kranj 6.0, Split 8.6, Lapad 1.4 milij. dinarjev.
Nadalje je imel zavod po knjižni vrednosti dne 31. decembra 1939 nepremičnin, ki je moral kupiti na dražbi, za 7.7 milij. din (do konca leta 1939. je bilo vanje investirano 8.86, odpisano pa 1.17 milij. din). Te nepremičnine so bile razdeljeno takole: Ljubljana 1.4, v ostali Sloveniji 2.0, v Splitu 2.1, v ostalih dalmatinskih krajih 2.1 milij. dinarjev.
Brutodonos vseh zavodovih nepremičnin je
lai znašal 5.04 (4.4), čisti donos Da 2.74 (2.35) milij. dinarjev.
Nemški železniški top, ki na zahodni obali strelja na angleške bojne ladje
Naša delegacija za Berlin. Kakor smo že poročali, odpotuje posebna naša trgovinska delegacija na pogajaja v Berlin. Delegacijo bo vodil g. Miii-voj Pilja, pomočnik ministra zunanjih zadev, člani pa bodo: dr. Ivo Belin, prvi viceguverner Narodne banko, dr.- Grdjič, višji uradnik ravnateljstva za zunanjo trgovino in Karlikovič, višji uradnik zunanjega ministrstva. Delegacija bo predvsem razpravljala o vpostavitvi trgovinskih odnošajev naše države z Dansko, Belgijo, llolandijo in eventuelno Poljsko.
Cene nore pšenice. Iz Belgrada poročajo, da je že izdelan načrt nove uredbe o reguliranju trgovine s pšenico nove žetve. Promet bo šel ves po Priv. izvozni družbi. Nadalje poročajo, da cena nove pšenice gotovo ne bo presegala cene stare pšenice, ki je določena kot znano na največ 230 din za 100 kg z dodatkom trgovskega dobička 12—15 din. Nadalje bo cena višja za kasnejše dobave. So pa rolo mnenja, da naj bi bila cena nove pšenice nižja kot je maksimalna cena stare pšenice.
Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev delniške družbe Jugomon-tan, ki se bo bavila z rudarskimi posli. Glavnica bo znašala 5 milijonov din. Ustanovitelji so: ing. M. Dimitrijevič, ing. T. Valaj, M. Dimitrijevič, R. Pantič, G. Štajnfl, ing O. Sajbel, Pavel Ridl in drugi.
Kaj bo s Feniksom. Akcijski odbor Feniksovih zavarovancev v Zagrebu nam sporoča, da bo po dobljenih informacijah v najkrajšem času izvršena sanacija Jugoslovanskega Feniksa. Zato jih prosi, da naj interesenti potrpe in počakajo nadaljnji obvestil. — Akcijski odbor Feniksovih zavarovan-' cev, Zagreb, Djordjičeva ulica 5.
Zveza rudarskih in metalurških podjetij banovine Hrvatsko. V nedeljo dne 7. t. ni. je bil v Zagrebu ustanovni občni zbor Zveze rudarskih in metalurških podjetij banovine Hrvatske. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Oton Pavlic, za podpredsednika pa Ivan Galič, dr. Marko Dominis in ing. Vekoslav Pilpel. Uradni prostori nove Zveze so v Zagrebu, Djordjičeva ulica 31 (IV. nadstr.).
Dovoljena zvišanja cen, Kr. banska uprava je odobrila tvrdki Rosenfeld Robert, Ptuj, da sme prodajati bučno olje po din 24 za t kg pri prodaji na debelo, — Tvrdki Anton Kris-per Coloniale, lastnik Verlič Josip, Ljubljana, da sme prodajati mast tvrdke IJerz in sin po din 21.75 1 kg pri prodaji na debelo. — Tvrdki Ant. Krisper Colonile, lastnik Josip Verlič, Ljubljana, da sme prodajati bučno olje po din 23 za 1 kg pri prodaji na debelo.
Prva jugoslovanska transportna d. d. Schenker & Co., Belgrad. Glavnica 5.0, bilančna vsota 25.1 (20.7), bruto donos 8.8 (7.3), čisti dobiček 0.53 (0.477). s prenosom vred 1.0 (0.547) milijonov din.
Likvidacija: Kolonijalna trgovska družba d. d. »Kooperativa«, Belgrad.
iz tekstilne industrije. »Vunateks«, industrija volnenih tkanin, družba z om. zavezo v Majšperku namerava povečati in izboljšati svojo tovarno (predilnico in tkalnico) s tem, da bo zgradila prizidek k že obstoječ inapravi. Komisijski ogled in obravnava bosta 23. julija 1940.
Jadran, avtobusno podjetje, d. d. v Ljubljani ima svoj občni zbor 29. julija ob 11 v prostorih Jugoslovanske banke.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila vpisana v trgovski register »Merkur«, tvorniškoindu-strijska d. d. z glavnico 3 milijone din. Upravni svet tvorijo: Evgen švarc, Panta Draškič, Radiša Nikolič, Laza Prodanovič, ing. dr. Ladislav Slavič, dr. Kalmar Elemir, dr. Haker Ervin, v nadzorstvu pa so: Nikola Abodič, Milan Guralj in Bela liauz-lohner.
Borze
Dne 10. julija 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.10—14.90
Devieni promet je znašal na zagrebški borzi 9 mil. 503.055 din, na belgrajski 7.6 mil. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 202.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt i . i , , , s 166.68— 169.88 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00--4485.00
Ženeva 100 frankov..... 1004.94—1014.94
Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt	206.16— 209.36
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov . , , , , 1241.00—5520:00
Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka ........ 14.79_14.90
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem . -. . . i , , 34.00_34,70
Curih. London 16.60, Newyork 441.50 (bankovci 450), Milan 22.50, Madrid 40, Berlin 176.50, Buenos-Aires 93.50.
Zitnl trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 10 vagonov, ! vagon ovsa ia 1* vagonov mlinskih proizvodov
Novi španski minister za letalstvo general Juan Vigon.
Vrednostni papirji Vojna Skoda i
v Ljubljani 422 —423 v Zagrebu 426 blago v Belgradu 425.50—427
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 95 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promt. 422—423, begluške obveznice 73 denar, dalm. agrarji 69—71, 8% Blerovo posojila 96.50 denar, 7% Ble-rovo posojilo 90 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50 denar. — Delnice: Trboveljska 320 denar, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 94 denar, agrarji 50,50 blago, vojna škoda promptna 426 blago, begluške obveznice 73 denar, dalm. agrarji 72 denar, 4% severni agrarji 5( denar, 6% šumske obveznice 71 blago, 8% Blerovo posojilo % denar, 7% Blerovo jKisojilo 91 denar. — Delnice: Trboveljska 320—535 (310, 350), Gutmann 57 blago, Isis 32 denar, Oceania 550 denar, Jadr. plovba 400 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96 denar, agrarji 51 denar, vojna škoda promptna 425,50—427 (427, 426), begluške obveznice 76.50—77.50, dalm agrarji 69.50 —70.50 (70), 4% severni agrarji 50 denar, 6% šumske obveznice 68.50—70. 8% Blerovo jx>so-jilo 96.50 denar, 7% Blerovo posojilo 92 denar, 7% jKisojilo Drž. hip. banke 101.50 denar, 7% stab. posojilo 92.50 denar,— Delnice: Narodna banka 8.100 blago, Priv. agrarna banka 193— 196.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V	Ljutomeru, dne 4. julija 1940. Biki druge vrste 6—6.50 din, tretje 4.50—6 din; telice druge vrste 6—7 din, tretje 5—6 din; krave druge vrste 4.50—5 din, tretje vrste 3.50—4.50 din; teleta druge vrste 6—7 din; prašiči pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso djmgp, ,vrste prftdifji del 12, zadnji del 14 din, tretje vrste prednji del 10, zadnji del 12 din; svinjina 16 din, slanina 20 din, svinjska mast 22 din; surove kože: goveje 10 din, telečje 9 in svinjske 10 din za 1 kg. — Pšenica 240 din, ječmen 200 din, rž 220 din, oves 200 din, koruza 190 din, fižol 700 din, krompir 200 din, lucerna 90 din, seno 70 din, slama 70 din; pše-nična moka 375—475 din, koruzna moka 225 do 275 din, ajdova moka 400-500 din za 100 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 do 6 din, finejše sortirano vino pri vinogradnikih
6—9	din za liter.
V	Ptuju, dne 3. julija 1940. Voli prve vrste 7.50 din, druge 6.50 din, tretje 5 din; telice prve vrste 7.50 din, druge 6 din, tretje 5.50 din; krave prve vrste 7 din, druge, 5.5<j din, tretje 4 din; teleta prve vrste 7 din; prašiči: špeharji 10 din, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 14 din, zadnji del 16 din, druge vrste prednji del 12, zadnji del 14 din; svinjina 16—18 din, svinjska mast 22—24 din, čisti med 18—20 din; surove kože: goveje 11—15 din, telečje 18—20 din in svinjske 8 din za 1 kg. — Pšenica 275 din, rž 240 din, oves 500 din, koruza 240 din, fižol 500 do 600 din, krompir 180—300 din; seno 100 do 125 din, slama 45—55 din; pšenična moka 450, koruzna 350, ajdova 400—500 za 100 kg. Trda drva 125 din za 1 m«, jajca 0.75 din za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 24—25 din za 1 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—5 din, finejše sortirano vino 6.50 do 8.50 din za liter.
V	Murski Soboti, dne L julija 1940. Voli prve vrste 7 din, druge 6 din, tretje 5 din; telice prve vrste 7 din, druge 6 din; krave prve vrste 5—5.50 din, druge 4.50 din, tretje 3.50 do 4 di u; teleta jirve vrste 6 din, druge 5—6 din; prašiči pršutarji 7—9 din zu 1 kg žive teže. — Goveje meso druge vrste prednji del 12—13, zadnji del 15—15 din; svinjina 14—16 din, slanina 19—20 din, svinjska mast 21 din; surove kože: goveje 11—12, telečje 16, svinjske 8 din za 1 kg. — Pšenica 250 din, ječmen 220 din, rž 180 din, oves 255 din, koruza 220 din, fižol 500 din, krompir 120 din, seno 70 din, slama 50 din, pšenična moka 400—450 din, koruzna moka 350 din, ajdova moka 450 din za 100 kg. Irda drva 80—120 din za 1 m3, jajca 0.75 din za 1 komad, mleko 1.50—2.50 din za liter, siuro-vo maslo 36 din za 1 kg.
V	Lendavi, dne 6. julija 1940. Biki prve vrste_7—8 din, druge 6—7 din; telice prve vrste
7—7.50	din, telice 6 din; krave prve vrste 5 din, druge 4—4.50 din; teleta prve vrste 7- 8 din. druge 6—6.50 din; prašiči pršutarji 8—din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 13 din, zadnji del 15 din, druge vrste prednji del 11 din, zadnji del 13 din; svinjina (5—17 din, slanina 19 din, svinjska mast 21 din; surove kože: goveje 12 din, telečje 20 din. — Pšenica 227 din, ječmen 250 din, rž 180 din, oves 225 din, koruza 170—172 din, fižol 450—500 din: moka: pšenična do 475 din, koruzna 225 din, ajdova 400 din za 100 kg.
Živinski sejmi
Mariborski sejem, 9. aprila. Prignanih je bilo 14 konj, 20 bikovi 130 volov, 396 krav in 25 telet, skupaj 585 komadov Cene so bile: debeli voli 6.75—7.75, pol-debeli voli 5.75—7, plemenski voli 6.25—7.75, biki za klanje 5—6.50, klavne krave debele 6—7, plemenske krave 5.75—7.25, krave za klobasarje 4—5, molzne krave 5—6.75, breje krave 4.50—6.50, mlada živina 6.50—7.75, teleta 6—8 din kg žive teže. Prodanih je bilo 365 komadov — Mesne cene: Volov-ssko meso I .vrste 14—16, II. 12—14, meso od bikov, krav, telic 10—16, teiečje meso i. vrste 12_16,
l II. 10—11, 6vinjsko meso sveže 14—18 din 1 kg.
Obisk pri bolgarskih delavcih
Dolžnost sosedov je, da se seznanijo in poznajo. To velja v malem, enako v velikem. Za narode — posebno že za slovanske — ki so sosedi, je priporočljivo, da se spoznavajo, se med seboj podpirajo in na nekih istih osnovah grade svoje organizme. V veliki meri to velja za delavski po-kret. Pozdraviti je zato potovanje članov »Jugorasa«, ki so odpotovali za šest dni v Bolgarijo, da se seznanijo s ■ tamkajšnjo delavsko organizacijo, socialnimi napravami in ustanovami, z narodom in pokrajinami. To potovanje, ki se ga je udeležilo 22 članov iz vse države, je vodil tov. Ljubomir Mitif, podpredsednik »Jugorasa« in tajnik belgrajske Delavske zbornice, Zarija Popovič, glavni tajnik »Jugorasa«, in tov. Božo Anastasi-jevič, osebni tajnik predsednika »Jugorasa«; in predsednika kr. vlade. Stovensko delavstvo in nameščenstvo sta zastopala tov. Kozamernik in pisec teh vrstic.
Ob [>ol 12. ponoči smo se iz belgrajske postaje odpeljali proti Nišu. Na postajo so nas spremili številni člani »Jugorasa« iz Belgrada, ki so nam želeli srečno pot in prijetno bivanje v bratski Bolgarji. Na niško postajo smo prišli v jutranji zori, kjer nas je pozdravil odbor tamkajšnje podružnice »Jugorasa«. Pridružila sta se nam dva delavca iz niške tobačne tovarne. Na meji v Cari-brodu so bile običajne obmejne formalnosti končane zelo hitro, tako, da smo dospeli v prvo obmejno bolgarsko postajo Dragoma že ob pol 9. dopoldne. Takoj smo ugotovili na železniški javni uri, da moramo kazalce na naših urah pomakniti za eno uro naprej, kajti v Bolgariji so eno uro pred nami. Na postaji so nas že pričakovali zastopniki Bolgarske delavske zveze, katere gosti smo bili ves čas našega bivanja v Bolgariji. Po medsebojni seznanitvi in rokovanju nam je bil v kolodvorski restavraciji prirejen zajtrk. Pri tej priliki nam je izrekel dobrodošlico g. Denčo Štefanov, v imenu naše delegacije pa mu je odzdravil tov. Mitič,., ,
Sofija
"Na postalo Sofija smo prišli točno ob 10.40 8opoldne, kjer nas je pričakovalo nad 500 delavcev z godbo in narodimi nošami ter bolgarskimi in jugoslovanskimi zastavami. V imenu Bolgareke delavske zveze (Blgarski robotnički sujuz) so bili navzoči gg. Kosta Argilov, podpredsednik organizacije, dalje glavni tajnik Ivan Dimitrov, Andrej Stojanov, načelnik delavskih prosvetnih sekcij. Kovačev z vsemi tajniki strokovnih zvez. Pozdravil nas je g. Argilov, za sprejem se je zahvalil tov. Mitič. Nato se je razvil lep sprevod po mestu do hotela »Bulevard«, kjer smo bili nastanjeni. Opoldne nam je bilo prirejeno kosilo v edinstvenem hotelu na Balkanu, imenovanem »Blgarija«, in sicer v kmečki sobi, ki izredno lepo podaja razne motive iz kmečkega življenja. Ta soba je bila močno podobna slovenski kmečki sobi iz Gorenjske. Po kosilu, ki je bilo postno, kajti tudi v Bolgariji imajo v sredah in petkih brezmesne dneve, je imei krasen nagovor glavni tajnik BDZ g. Dimitrov, odgovoril je v imenu naše delegacije tov. Raka Milotovac.
Popoldne smo si ogledali mesto in razne socialne naprave, cerkve in spomenike, kraljevi dvorec ter ogromno delavsko bolnico. Ta delavska bolnica je opremljena najmoderneje in je stala 80 milijonov levov, t. > okoli 40 milijonov dinarjev. Vse naprave so nemškega izdelka. Bolnica je namenjena izključno za delavce in ima preko 400 postelj. Zdravijo se vse bolezni, posebno dobro je preskrbljeno za zdravljenje jeličnih bolnikov.
/ Delavska organizacija
1 V Bolgariji je dovoljena samo ena delavska organizacija, ki pa ni obvezna. Toda vsi delavci v državi morajo za to privilegirano organizacijo plačevati članske prispevke, ki znašajo 1 in pol dnevnice na leto. Ta članarina se plača takoj v začetku zaposlitve v tedenskih obrokih. Plača se v posebnih znamkah, ki se nalepijo v knjižico, ki jih izdaja »Splošno delavsko zavarovalno društvo« (kakor pri nas OUZD). Vplačila kontrolira Narodna banka, ki organizaciji v posameznih obdobjih predokazuje vplačane prispevke. Celoletni proračun organizacije znaša približno 15 milijonov jevov (7 in pol milij. din). Organizacija je dvo-tirna in je razdeljena po strokah in po administrativnih edinicah. Na čelu organizacije stoji Centralni komitet (osrednja uprava), ki pa je voljena. Vsi tajniki so imenovani od ministra. V Bolgariji je trenutno zaposlenih približno 3G0 tisoč delavcev, obrtnih in industrijskih. Organiziranih je 180.000. Strokovne akcije more voditi samo organizacija, poleg tega pa imajo organizirani člani posebne pravice na razne fonde, dočim neorganizirani nimajo teh pravic, čeprav vplačujejo prispevke za organizacijo. Delavskih zbornic v Bolgariji ne poznajo. Organizacija in vsa socialna politika je podrejena trgovinskemu ministrstvu, ki ima poseben oddelek »Direkcijo za delo«, ta pa posebne inšpekcije za obrtno, za industrijsko delavstvo, itd. Organizacija izdaja izredno lep in velik list »Trud« (delo).
Minimalne mezde imajo tudi v Bolgariji določene. Za pomožnega delavca znaša mezda — različno po strokah — povprečno okrog 50 do 60 levov na dan. Kvalificirani delavci zaslužijo do 120 in do 160 levov na dan. Socialno zavarovanje je tako kot pri nas. Izdelujejo se že načrti za izvedbo socialnega zavarovanja za kmete in poljedelske delavce. (	,
•	huk^m A......
Po Sofiji sem videl v Izložbah Stalinove slike in v trafikah sovjetske liste in revje. Zanimalo me je radi tega marsikaj. Povedati smem le toliko, da so bili odgovori od strani delavstva in od strani odgovornih činiteljev vsekakor pozitivni v našem smislu. Izgleda, da so Bolgari zelo praktični ljudje in inteligentni (vpliv bizantinske kulture) in ter so zelo narodno zavedni.
I Rudnik Pernik in rilski samostan
Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj odpeljali v Pernik, kjer je največji premogovni rudnik na Balkanu. Ta rudnik zaposluje 6000 rudarjev. Koplje se najfinejši premog okrog 6000 kalorij kakovosti, in sicer se nahaja 60 metrov globoko v vodoravnih plasteh. Na postaji smo bili presenečeni nad lepim in prisrčnim sprejemom. Čakali so nas uniformirani rudarji z godbo in s svojimi zastopniki. V direkciji rudnika smo si ogledali muzeji, nato pa stanovanjske delavske hiše za samce in družine. Priznati moram, da so hišice zidane lično in lepo. Ogledali smo si vse stranske obrate rudnika in rudarsko kuhinjo, nato pa smo se spustili z lampami, z dvigalom v globok črn rov. Rudnik vzdržuje krasen javen park, ki je vzorno oskrbovan.
Iz Pernika smo se do K oče ri novega peljali zopet z brzovlakom. Na postaji Kočerinovo, jugo-zapadno od Sofije, nas je čakal poseben vlak na ozkotirnih tračnicah. Ta vlak nas je moral prepeljati 30 km daleč gori do samostana Rile, t. j. 1100 m visoko. Vozovi 60 bili odprti, peljali smo se imenitno. Pokrajina je bila romantična, ves čas nas je spremljala deroča reka Rila in cesta. Šele ponoči okrog 10. smo dospeli na vrh do sa-
Rilski samostan
mostana. V samostanu nas je sprejel pravoslavni menih Varlam. Želel nam je dobrodošlico. Vsak je nato vzel iz pladnja žlico medu. Pri večerji je bilo zanimivo to, da smo pili vino kar iz porcelanastih skodelic. Ko smo drugi dan vprašali, kako to, pa je nekdo dejal, da je to zato, da se ne vidi, koliko je kdo vina že popil. Vstali smo zgodaj. Nudil se nam je prekrasen razgled na gorske masive in na ogromne samostanske zidove. Ta samostan je narodna svetinja Bolgarov. Samostanska cerkvica je lepa, bogata na zlatu in slikarijah. Prihodnje leto Ivo samostan praznoval že svojo 1000-letnico. Ta obletnica bo svečano pra-znovana, bolgarska vlada je v ta namen votirala ze' ogromne mili jone levov (baje 100 milijonov), da bo ta narodni praznik čim veličastnejši. Ogledali smo si tudi samostanski muzej in kulo. V muzeju so razne stare knjige, razne starinske listine, staro orožje še iz turških časov in tako dalje. Znamenit je križ iz lipovega lesa, ki ga je umetno izrezljaval skozi 12 let neki menih pred 138 leti. Angleži so za to umetnino ponujali samostanu že 10 milijonov levov. Med zbirkami se nahaja tudi štola, ki jo je podaril srbski Raška samostanu leta 1549. Na tej z zlatom uvezeni stoli se nahajajo kljukasti hitlerjanski križi. Menih je razlagal, da so laki križi v starem krščanskem veku pomenili nado, moč in zmago.
Sprejem pri bolgarskem ministru in našem poslaniku
V Bolgariji nimajo soc. ministra tako kot pri nas. Tam vodi socialno politiko trgovinski minister, kakor sem že omenil. Najavili smo se za sprejem in bili takoj sprejeti. Minister g. dr. Slavčo Zagorov nas je iskreno pozdravil, povedal razne zanimivosti o preurejevanju Bolgarske delavske zveze in odobril, da se ustanovi med bolgarskim in jugoslovanskim delavstvom liga ali zbornica.
Proti večeru sino bili sprejeti pri našem poslaniku g. Milanoviču, kjer nam je bila prirejena čajanka. Povabljeni so bili tudi predstavniki Bolgarske delavske zveze. V nevezanem razgovoru smo se dobro počutili ter se skupaj slikali.
Polaganje vencev in slovo
Svoj čas, v kolikor ga je bilo prostega, sploh na razpolago, je vsak izrabil, da si je nakupil par drobnih spominov. Omenim naj, da so cigarete poceni in zelo dobre, tudi ročna dela so skoraj zastonj. Bolgari so nam dali vsem po dva izvoda svojega lista z raznimi njihovimi delavskimi knjižicami. Vesel sem bil posebno, da sem dobil njihova pravila, knjigo o ideologiji, sestavi in ciljih organizacije, delavskih plačah, itd.
V imenu »Jugorasa« smo položili dva krasna venca na grob srbskih junakov, ki so padli leta 1912. v bratomorni vojni in so pokopani v Sofiji.
Za zadnji dan nam je bila s strani Bolgarov v hotel u »Blgarijat prirejena svečana večerja. Navzoči so bili minister za trgovino, industrijo in delo g. dr. Slavčo Zagorov, direktor strok g. Nikola Šumelov, narodni poslanec g. Ekimov, načelnik direkcije dela g. Rajko Ošamov, glavni organizator BDZ g. Božunov in drugi. Govorili so ob tej priliki minister g. dr. Zagorov, ki je poleg ostalega izjavil, da smo bratje ne samo po krvi, temveč tudi po tem, ker imamo skupen cilj v borbi za socialno pravičnost in strokovno zaščito«. Tov. Mitič je v imenu »Jugorasa« izjavil, da imamo samo eno željo, da naš obisk Bolgariji še l>olj dvigne in utrdi isk reno prijateljstvo z bolgarskimi delavci in da utrdi zvezo med obema bratskima narodoma. S tem našim obiskom v Bolgariji in obratno Jugoslaviji smatramo, da smo storili prvi korak za ustanovitev bolgarsko-jugoslovanske delavske lige, ki bo delovala na nacionalni in socialni vzgoji delavcev obeh držav, kakor tudi na mirni graditvi socialne pravice v okviru naše nacionalne celine.
Za tov. Mitičem je govoril glavni tajnik BDZ g. Dimitrov, ki je dejal: »Mi smo Vam priredili tovariški in bratski sprejem, ki ga more prirediti samo delavec delavcu iz naših dveh držav. V srcu
Vsakodnevna nega zob mora postali za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kakor redno umivanje rok.
Chlorodont
zobna
a s t a
bolgarskega delavca obstoji iskrena in globoka ljubezen do delavcev iz Jugoslavije. Mi občutimo to isto ljubezen tudi v Vaših iskrenih in delavskih srcih. Tako pri nas kakor pri Vas obstoji ena ideja vodnica, da zgradimo veliko delo nacionalne moči naših držav, kakor tudi veliko delo socialne pravičnosti.« Na koncu je g. Dimitrov zaklical »živele strokovne organizacijo delavcev v Jugoslaviji in bolgariji«.	i	, —o—
Ko smo bili zopet v naši državi, sem moral ugotoviti, da so bolgarski delavci napredni, borbeni in da je bilo to potovanje v bratsko Bolgarijo v resnici zelo poučno i>otovanje.
France Preželj. i
Katehetski kongres v Sarajevu
Predavanji Ivana Bogoviča in Stanka Cajnkarja
Obilno priznanja, odobravanja in strmenja sta žela v petek popoldne oba slovenska predavatelja gg. Iv. Bogovič in St. Canjkar. Referata sta bila res temeljita, stvarna, izčrpna, pregledna in lahko umljiva, kar se je videlo pri debati, kjer so hrvatski tovariši živahno hvalili, kritizovali, dodajali, prosili in zahtevali.
Vzgojna dinamika
L..
Trg st. Nedelje t Sofiji
Referent g. Ivan Bogovič je opozoril najprej na dušesloven in vzgojen položaj, v katerem se nahaja dandanes krščanstvo v šoli, dušeskrbju in ha različnih področjih sodobnega kulturnega življenja, kjer je treba uveljavljati krščanska načela. Ta pedagoški položaj je dandanes nenavadno težak in zapleten. Zmagovalo ga bo le krščansko vzgojno in reformno delo, ki bo znalo oživotvar-jati moči in sile pristno krščanske vzgojne dinamike. Iz ciljev in stremljenj občečloveškega vzgojnega dela, ki ga je krščanstvo najbolj točno preciziralo, usmerilo in opremilo z najbolj učinkovitimi pedagoškimi silami, je pokazal referent bistvo, pomen in svojstvene elemente krščanske vzgojne dinamike, ki jo soustvarjajo veroučna snov, katehetova osebnost, okolie in milost božja. Veroučna snov ima imanentno vzgojno dinamiko, ki je večja kakor snov vsakega drugega predmeta. Zato je verouk nenadomestljiv pri vzgoji. Svoj-stvenost vzgojne dinamike veroučne snovi tiči v njenem nadnaravnem izvoru in metafizični usmerjenosti, v njenem centralnem stališču, ki ga zavzema v problematiki življenja, v njeni psihični,
treclžhbsti iri globini in odrešilni moči! Katehet lora čuvati to imanentno vzgojno dinamiko veroučne" snovi.
Katehetova osebnost mora dandanes storiti vse, da postane vzgojno dinamična in da zasigura svojemu delu kolikor mogoče velike uspehe. Referent je ponazoril na različnih tipičnih primerih vzgojno dinamično kapaciteto katehetove osebnosti, orisal nastajanje take osebnosti, ki doseza v strukturni in življenjsko dinamični ureditvi, po vzoru Kristusa dobrega pastirja, svojo največjo vzgojno moč, ki mu omogoča, da rešuje problem svojega poklica pravilno in vzgojno uspešnol Študij, samovzgoja, kontrola lastnega dela, asketično usovrševanje v duhovnikovi osebnosti, psihično dušeskrbno usmerjen pedagoški način, ki zna uporabljati pravilno vse, kar ustvarja pedagoško dinamična osebnost, dviga vzgojen vpliv in uspeh delal Potencirati je treba katehetovo osebnost v vzgojno-dinamičnem oziru. Problem je globok, težak. V en dan pa je nujno potrebno, da ga rešimo. Podrobna izvajanja, ki so opozorila na mnogo psihičnih finih opazovanj in iz skušnje prevzetih zaključkov so ta težki problem vzgojne dinamične katehetove osebnosti ponazorila.
V težkih časih, ko se bije borba za strukturo in življenjsko dinamično ureditev človeka, je velika odgovorna naloga krščanske vzgoje in po-
sebno katehetov, da napno vse moči, da se bo oblikovanje mladine, s tem pa tudi človeštva, pa tudi uspešno reševanje globokih kriz, vršilo po večno pravilnih načelih krščanstva. Če bo poražen krščanski človek in bo zmagal človek, ki je dandanes na pohodu, potem ni to le velika preizkušnja in nevarnost za krščanstvo, temveč za kulturo sploh.
Predavanje je opozorilo na mnogo važnih globokih problemov in na veliko delo, ki ga mora vršiti krščanstvo v sodobnem življenju Izraženr je bila želja, naj 6e predavanje objavi v celoti.
Sv. pismo in versko-nravna vzgoja v srednji šoli
Sledilo je predavanje g. prof. Stanka Cajnkarja: Biblične vede so v zadnjih desetletjih močno napredovale. Zato mora profesor verouka na srednji šoli mnogo in resno študirati, da ne bo trdil stvari, ki so zastarele ali niso dokazane. Ireba je kritičnosti in modre presoje Treba pa je tudi pravilnega gledan;a na celo vrsto splošnih svetopisemskih vprašanj, ki mu šele pravo pot do dobre razlage omogočijo (sem je treba šteti vprašanje antropomorfizma, kavzalnosti, inspiracije, pobožne razlage in marsičesa drugega). Poleg tega je potrebno solidno znanje tistih najbolj znanih mest svetega pisma, ki se v ugovorih in vprašanjih mladih ljudi najbolj vneto ponavljajo. Na prvem mestu bodo pač prva poglavja Geneze. Za vse to imamo danes dovolj dobrih knjig, razprav in drugih pripomočkov.
Predavatelj je potem razložil, kako bi bilo treba iz svetopisemskih knjig izbrati tiste knjige oziroma tiste odlomke, ki so res na|bolj branja, razlaganja in proučevanja vredni. Kje, kdaj in -kako bo posamezne knjige in odlomke uporabljal, je stvar njegove lastne presoje. Dejstvo je, da mora biti sveto pismo generalni učbenik za vse predmete, pa čeprav bi ga seznami učnih knjig ne omenjali kot takega. Kdor je to doumel, bo sam začel iskati poti do večjega razumevanja teh nadvse čudovitih knjig. Tudi metodo dela si bo taka vnema mogla sama poiskati.
V izbor knjig, ki bi jih srednješolski profesorji verouka mogli s pridom uporabljati, bi bilo treba šteti: Genezo in Deuteronomij, nekatere psalme Joba, Pregovore, Pridigarja, Knjigo modrosti, Si-raha in vsaj nekatere važnejše preroke. V novem zakonu je treba razlagati Evangelije in Apostolska dela, vsaj enega izmed Pavlovih listov (in seveda glavne misli Pavlove teologije), Jakobov list in prvi list sv. Janeza.
Sveto pismo je zakladnica veličastnih idej, ki edine morejo svetu prinesti rešilev. Vse iskanje sodobnosti, vse mesijanstvo naših dni, vse člo-večanske poskuse in načrte bo treba mladim ljudem razlagati prav ob živi besedi edine knjige, ki nikoli ne bo zastarela.
Koroški in Maistrovi borci na Oplencu
Dne 4. julija zvečer se je odpeljalo iz Ljubljane in Maribora 140 članov Legije koroških borcev in Zveze Maistrovih borcev pod vodstvom svojih predsednikov gospoda polkovnika Andrejke in gospoda Guština v Beigrad, kjer se je pridružilo delegaciji še 10 članov iz Belgrada, nakar so pod vodstvom zastopnika ministrstva vojske in mornarice odpotovali z vojaškimi kamijoni na Avalo. Po kratkem odmoru se je delegacija s štirimi prapori in vencem obeh organizacij podala v grobnico, katero je postavil pokojni kralj Aleksander L v počastitev spomina neznanega junaka, kjer je v imenu delegacije izpregovoril predsednik ZMB g. Guštin. Po položitvi venca in vpisa v spominsko knjigo se je delegacija slikala ter odpeljala proti Oplencu. Vožnja po slikoviti Šumadiji je bila prav zanimiva in prijetna ter je delegacija po 48 km dolgi asfaltirani cesti prispela na Oplenac.
Pod vodstvom ravnatelja kraljevske zadužbine se je delegacija z razvitimi zastavami podala pred cerkev sv. Djordja, kjer je pokopan pokojni vladar Aleksander I. in pa 14 članov dinastije. Delegacija je prinesla s seboj krasno marmornato žaro, katera je bila pozneje položena na grob pokojnega vladarja. Pred vstopom v cerkev se je delegacija slikala v 6pomin na trenutek, ko so 6e bivši borci za našo sevemo mejo oddolždi spominu svojega prvega vrhovnega poveljnika.
Ko se je delegacija zbrala ob grobu pokojnega vladarja, je spregovoril g. polkovnik Andrejka Vikt., ki je med drugim orisal zgodovino bojev na severni meji v letu 1919 ter poudaril, da danee ob grobu pokojnega svojega prvega vrhovnega poveljnika zbrana delegacija predstavlja nad 8000 članov, ki so prinesli 6 seboj umetniško izdelano žaro v dokaz, da bivši borci niso in ne bodo pozabili njega, ki jim je bil vrhovni poveljnik. V žari, katero so položili na grob, se nahaja zemlja, za katero eo se borci v letih 1919 borili ter prelivali svojo kri.
Z enominutnim molkom je delegacija kleče počastila spomin vladarja mučenika ter si nato podrobno ogledala zanimivosti grobnice, kripte in cerkve sv. Djordja.
Po skujem obedu v hotelu, ki je t lasti kraljevskega dvora in po ogledu kraljevskih vinogradov
se je delegacija vrnila čez Mladenovac v Beigrad in od tam na svoje domove v zavesti, da je stor.la svojo dolžnost in dostojno počastila spomin svojega vladarja.
Žar«, postavljena na proh pok. kralja Aleksandra. Izdelal jr. je Drago Vahtar iz Ljubljane in velja 7000 din. — Ta denar so zbrali člani Legije in Legije in Hajstrovih borcev.
Koroški in Maistrovi borci so ob grobu velikega vlalarjo ponovno prisegli vdanost svoietnu l.ila-demu kralju Petru II. in kraljevskemu domu, ljubezen svoji rodni zemlji ter odločni volji, da «o tudi v bodoče pripraviieni V6ak trenutek z oroJuc« r roki braniti svoboda.
ffihoj&ne §u>nce
Koledar
Četrtek, 11. julija: Pij I., papež; Olga; Savin, mučenec.
Petek. 12. julija: Mohor in Fortunat; Jane/. G. Prvi krajec oh 7.35, — Herschel napoveduje spremenljivo vrenio.
Novi grobovi
t Na Koroški Beli je po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala v starosti 28 let gospodična Marija Bcznik. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim svojcem iskreno sožaljel
t Na Ježici je umrla gospa Kristina Stoincr roj. Hvalica, soproga orožnifikega narednika v pokoju. Pogreb bo danes ob 5. poi>oldiie iz hiše žalosti na Ježici 91 na pokopališče k Sv. Juriju. Blag ji spomin! Žalujočim našo iskreno sožaljel
Osebne novice
= Novo provincialno predstujništvo slovenske frančiškanske provincije. Na provincialnein kapi-tejju dne 10. julija pod predsedstvom generalnega prokuratorja P. Benjamina ltvzinskija je bilo izvoljeno sledeče predstojništvo slovenske frančiškanske provincije: provincijal Dr. P. Grneljan Heric, kustoz P. Teodor Tavčar, definitorji: 1*. Oa-briel Planhišek. dr. P. Angelik Toininec, 1'. Karel Dijak, P. Salezij Glavnik.
Primarij dr. Ješe
zopet redno ordinira
—	Popularni vlak na Sušak, Split in Šlbeiilk. Putnik nam poroča, da bosta vozila v soboto, dno 13. t. m. iz Zagreba na Sušak ter v Split in Ši-benik posebna popularna vlaka, ki se vračata v nedeljo zvečer. Cena vozovnicam je izredno nizka, k obema vlakoma je ugoden priključek iz Ljubljane, tudi voznina za priključek je znižana.
—	Sezonska brzovlaka B-!) in B-10 tvorita prav ugodno zvezo tako iz Belgrada v Ljubljano, kot iz Ljubljane v Belgrad. V oboli vlakih je tudi več prostora kot v rednem brzovlaku. Iz Ljubljane odhaja sezonski brzovlak ob 22.10 ter prihaja v Belgrad ob 8.40. Iz Belgrada odhaja ob 20.58 ter je v Ljubljani ob 7.40.
zdravi škili st poklic, Vzgoja vodijo dobite Prošn j( do 10. Ptuju.
in nepokvarjeni sinovi dobrih krščan-uršev v popolno oskrbo, brez ozira na kuteremu se žele gojenci posvetiti, sloni na versko- moralni podlagi, Zuvpd oo. ininoriti, Vsu potrebnu pojasnila pri vodstvu ali v poslanem prospektu. 1 za sprejem je treba poslati najkasneje uvgusta nu Vodstvo Dijaškega doma v
Kopalne obleke - (Ista volu - stare nizke cen«
ALOJZIJ POTltATO PREJ
| O S. KUN C A C o.
_LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA
—	Po pežaru skladišča v Bonnčevi tovarni na Kollčevem. 'leden dni je tega, kar je strela udu-rila v velika skladišča BonaČeve tovarne na Ko-llčevem pri Domžalah. Najhujši požar so udušlll že v prvi noči, vendar so potem še nekaj dni morali redno dušltl manjša skrita gnezda ognja, iz katerih so kar nenadoma začeli zopet švigati plameni. Zaloga najrazličnejših surovin je tlela še na nekaterih mestih ta teden in so bile zaradi tega ves čas v pripravljenosti dve motorni hrizgalni tovarne same. Začetek tega tedna pa so začeli že z razkopavalijein pogorišča in ožganih zalog. Sedaj čistijo ogromno pogorišče in odvažajo uničene surovine. V kratkem se bo tudi sestala komisija, ki bo skušala preceniti vso velikansko škodo, ki jo je požar povzročil.
— Bolne ženske si izpraznijo čreva z uporabo naravne »Franz-Joscfove« grenke vode brez ovir in težav.
Rog. S. br. 15I85'35.
—	Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 55. kosti z dne 10. julija 1040 uredbo o direkciji za zunanjo trgovino, spremembe in dopolnitve uredbo o varčevanju z živili, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze, spremembo pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita v kmetijski stroki za za uradniške pripravnike s sredn o kmetijsko šolo, z odločbo o činu raznih šol in tečajev in odločbe občne seje državnega sveta.
Danes premiera odlično francosko komedije
Imlrn osveta
V el. vlogah Vivlane Romance, Reaer Duchesne in drugi
Prelstave danes oo Iti., 19. in 21. uri
KINO UNION
Telefon 22-21
V zakonu razočarana mlada žena najde pota, da si zopet pridobi nezvestega moža
Ken Maynard, pujoči Kovbuj in njegov čudežni konj TAKZAN v napetem filmu velikih podil	m	_ v w	b	viuov in junaških borb na ameriškem
Jeioec snašcevalec divienizapaduk,„^«j^^
—	Izjava. Predsednik OUZD v Ljubljani, inž. Jože Sodja, nam sporoča v zvezi z našo objavo o reorganizaciji SUZOR-ja v včerajšnji številki »Slovenca* sledeče: Podpisani nisem bil navzoč na konferenci, ki je bila dne 9. t. m. v Zagrebu glede SUZOR-ja med zastopniki ministrstva soc. politike in banske oblasti v Zagrebu. Za izdelavo referata tudi nisem bil pozvan. Strinjam se pa v vprašanju decentralizacije SUZOK-ja s stališčem Delavske zbornice in Zbornice za TOI v Ljubljani. — Inž. Jože Sodja, predsednik OUZJ) v Ljubljani.
—	Jadralna šola na Blokah prične z rednim šolanjem v jadralnem letenju dne 20. julija t. 1. Natančnejša pojasnila daje tajništvo oblastnega odbora Aero-klttba v Ljubljani, Gledališka ulica št. 10 ali jadralni center na Blokah, pošta Nova vas pri Rakeku.
—	Dijaški dom v Ptuju sprejema tudi za prihodnje šolsko leto 1940-41 v oskrbo dijake, ki bodo obiskovali ptujsko realno gimnazijo ali meščansko šolo. Tu se sprejemajo telesno
JCaj JpKcv/iJb&J
Ako dovolile, bi k vašemu predzadnjemu članku tKaj pravile?* še jaz nekaj pripomnila. V članku sloji, da se pri nas vse premalo stori za zaščito druiin z več otroki. Pripominjam, da pri nas nimajo družine z več otroki prednosti, ampak se še krivično prezirajo, kakor sem sama doživela v nedeljo, 7. t. m.
Imam pet nedoraslih otrok v starosti 2 do 11 let. Ker je bil mož v službi — sama pa pričakujem v kratkem šestega otroka — sem se podala v nedeljo okrog trelt popoldne v najbližji park nasproti šempetrske cerkve. Ko sem zasedla prazno klop, so najmlajši posedli na rob trate poleg poti, kar se pa na suhi ruši ni niti najmanj poznalo. Medtem je prišel paznik. Ko jih je zagledal, je mene zalo ozmerjal in kar je bih meni najhuje — še dodal laž: An vsak dan sle tukaj, ta in ta prostor ste že popolnoma uničili itd.* Ni odnehal, ko sem mu skušala pojasnili, da smo mi vsega skupaj šele tretjič v tem parku in to samo ob nedeljah (ker imam ob delavnikih drugega dela dovolj) in da kolikor najbolj mogoče pazim, da ne stopa nobeden na prepovedani prostor. Ako mi pa dve- ali triletni otrok itopi na trato in ga takoj odstranim, mislim, da lo ie ni najhuje.
Sicer pa — ali so parki zopet samo za liste, ki imajo že sami hišice z vrtom in enega ali dva otroka f Mi pa, ki že itak ves 'eden prebijemo v tesnem stanovanju in to v hiši, kjer je mnogo strank z otroki, ko mora človek, ie jih spusti na dvorišče, stalno nadzirali in mirili, ker vas nekatere stranke (zlasti take brez otrok) zaradi otrok že itak prezirajo, mi naj bi v takem položaju, kol sem bila jaz v nedeljo, ne smeli prav nikamor, ker v hribe tudi ne moremo sami.
Odstranila sem se iz parka že pred četrto uro. ker se mi je zdelo, da se mi vse posmehuje, a meni so tekle solze kur same. Nismo vedeli, kam naj gremo. Imela sem občutek, da smo kol cigani, ki se jih povsod boje. Kako lahko bi bil pri nas službujoči paznik opravil z dobro besedo svojo službeno dolžnost. Tuko pa je s krivičnim natolcevanjem vzbudil v meni občutek, ki boli in vpije. Ni čuda, ako se v mestu vse brani otrok, čeprav bi se jih iisiim. ki imajo n nje hiše in še vrtove poleg, ne bilo treba bali — saj niti ne vedo. kaj imajo.
Prizadeta mali.
— Nesreče pri delu. 29-letni rudar Žveplan Franc, zaposlen v rudniku TPD v Hrastniku, je včeraj dopoldne po nesreči zašel med dva vagon-čka, nalovorjena s premogom. Vozička sta ga močno pritisnila v kolku tako, da so ga z notranjimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — 21 - letna tovarniška delavka Angela Zarnik iz Suhailola pri Komendi je padla in si zlomila desno nogo. — 28-letni Belehar Anton iz Šmarjetne gore, zaposlen pri Lesni industriji v Kranju je žagal pri cirkuiarki, ki mu je odtrgala prst na levi roki. — 39-letni posestnik Eržen Ciril iz Cešnjice pri Železnikih nud Škofjo Loko je kosil travo. Po nesreči, mu je kosa padla na roko tako, da mu je presekala kito palca desne roke. — 29-letneniu kovaškemu pomočniku Jezeršku Vinku iz Zapric pri Kamniku je padel na levo nogo kos železa in mu jo zmečkal. — 55-letno posestnikovo ženo Narobe Ivano iz Podreč pri Mavčičah je na pašniku podrla krava in ji stopila na levo ramo; pri tem ji' je zlomila ključnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. m — Da boste stalno zdravi, je jxitrebno da redno pijele RadensKO, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
po dh&avi
* Za gradnjo malih hiš v Zagrebu. Člani Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev v Zagrebu so začeli akcijo za gradnjo malih hiš, katerih lastniki bi bili zasebni nameščenci. Zveza namerava posredovati pri Pokojninskem zavodu zu vsakega posameznega člana za posojilo 200.000 din. Pokojninski zavod bi imel pravico preiskati možnost odplačevanja in nato določiti višino tegu posojilu. Z vsukiin posojilojemalcem bi se napravila posebna pogodba, obresti bi pa znašale 6%. Posojilo bi se smelo uporabiti samo za gradnjo malih hiš. če bi pozneje dolžnik ne izpolnjeval svojih obveznosti, bi Pokojninski zavod avtomatično postal lastnik hiše, dolžniku bi pa izplačal odškodnino.
» Prekinjena pogajanja med lastniki ladij in mornarji. Pretekli ponedeljek so bila prekinjena pogajanja v Splitu med organizacijo mornarjev in lastniki ladij glede dodatkov radi vojne nevarnosti. Mornarji in lastniki ladij sc niso mogli sporazumeti. Mornarji zahtevajo poleg stoodstotnega povišanju tudi to, da se jim prizna izredna dokladu. kadar so na morju. Lastniki ladij pa te izredne dokladc niso hoteli priznati /n vse plovbe |wi morju, /u tiste plovbe, zu katere so priznali izredno doklado, pa priznajo doklado ne po dnevih, marveč po potovanjih. Pogajanja so bila prekinjena, vendar upajo. du sc bodo v najkrajšem času spet nudul jevulu.
» Proslava ustanovitve Karlovca. Mesto Kur-lovec jc bilo ustanovljeno 1. 1379. Od ustanovitve pa do I. 1848 so vsako leto slovesno praznovali obletnico ustanovitve s slovesno službo božjo in zahvulno pesmijo na sejmišču ali |>u nu trgu. katere so se udeležili vsi meščani in zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Letos 11. julija bo preteklo od ustanovitve 361 let in po dva in devetdesetih letih bodo s po t slovesno proslavili obletnico ustanovitve s službo bo/.jo v cerkvi sv. Trojice.
*	Letošnji pridelek tobaka v Hercegovini
bo precej večji kakor lanski. Zasajenih je bilo okrog 230.000 sadik in računajo, da bodo pridelali najmanj okrog devet milijonov kilogramov tobaku. Ker dosedan ja hereegovinskn skladišču lahko sprejmejo nujveč 3,300.000 kg tobaku. bodo morali nujno zgruditi nova skladišča ali pa ruzširiti že obstoječa skladišča.
*	Zagreb brez olja. V Zagrebu imajo v zalogi samo deset vagonov olja, potrebovali bi ga pa do srede septembru, ko bo prišlo v promet novo olje, 40 vagonov. To olje je pod nadzorstvom oblasti, du ga lahko kupijo od tovarn samo listi, ki iinujo dovoljenje pristojne oblasti. Zaloga je tuko majhna, da se bodo lahko preskrbele suma bolnišnice in nekaj gostinskih podjetij v letoviških krajih. Ručunajo, da dva mesecu zasebniki sploh ne bodo mogli kupiti olja.
*	Strašno neurje je divjalo nad občino Kiseljukom v Bosni. Več minut jc padalu gosta in kot orehi debela toča, ki je uničila 80 hektarjev koruze, 43 hektarjev pšenice, 38 hektarjev ječmena in 18 hekturjev ovsa. Posebno hudo je prizadetih pet vasi omenjene občine.
*	Novi motorni čolni za finančno kontrolo na tnorju. Te dni so v Splitu spustili v morje drugi motorni čoln, ki je določen zu obrežno službo finunčne kontrole. Splitska ladjedelnica grudi serijo desetih takih čolnov. Še ta mesec bodo dograjeni še trije čolni. Čolni so dolgi po Hi metrov, motor pa ima 20 konjskih sil in ruz-viju hitrost 12 morskih milj na uro.
*	Huda tramvajska nesreča pri Subotlci. — Med Subotico in Puličein sta trčila dva tramvaja. Pri Ruduiioviei sc je pretrgal tramvajski kabel in je ostal tramvaj nu odprti progi. Nekaj minut za tem je.privozil zu njim drugi trumvuj. Voznik tega trunivuju ni videl, da stoji pred njim tramvaj in se je zaletel vanj z vso silo. Oba tramvaja sta se prevrnila. V drugem trunivuju je bilo veliko potnikov, od katerih jih je več hudo poškodovanih. Nastala je huda panika. Ranjence so takoj prepeljali v bližnjo vojaško uinbulanco, kjer so jim nudili prvo pomoč. — Vsi poškodovanci naineruvujo tožiti tramvajsko upravo za odškodnino.
*	Turistični kraji v Jugoslaviji. Naše oblasti so proglasile 280 krajev za turistične kraje. Vse nuše pokrajine v državi se ponašajo z velikim številom nuravnih lepot, zato je gornje število turističnih krajev presenetljivo nizko. Največ turističnih krujev je v Sloveniji in v Dalmaciji, kjer je skoraj vsak večji kraj turistični kraj. Pri oceni, kateri je turistični kruj, ne odločajo samo podnebje ali zdravilni vrelci, marveč tudi dejstvo, kako in kaj je v tistih krajih nu razpolago za udobnost in preskrbo turistov. Te pogoje pa izpolnjujejo večinoma samo turistični kraji v Sloveniji in Dalmaciji.
V	Srbiji imajo veliko naravnih krasot in tudi zdravilišč, vendar tamkajšnje domače ljudstvo doslej ni znalo pripraviti vse potrebno zu sprejem in preskrbo gostov.
*	Podobo Matere božje je ukradel iz cerkve Marije Gospe v Zatonu pri Dubrovniku. Ponoči jo jc zločince snel s stene in jo odnesel. Ko so zjutraj zločin opazili, je bilo vse ljudstvo pokonci. Iskali so povsod in res našli sliko nekoliko raztrgano in pomuzano. Ljudje imajo to sliko posebno v časteh in zato so bili silno ogorčeni nad zločincem, ki je onečastil sliko. S slovesno procesijo in med zvonjenjem zvonov so sliko spet prenesli v cerkev in jo obesili rta sluri prostor.
*	Desetletna deklica se je zastrupila z žganjem. Pri nekem kmetu v okolici Velike Ki-kinde so kuhali žganje. Radovedni otroci so se pnetli okrog kotla in pokušali žganje, katero jim je kmet ponujal. Vsi otroci so žganje takoj izpljunili, samo desetletnu llona Blaž ga je sr-kulu naprej. Koliko gu je spila, ni nihče vedel. Kinulii pa je deklica začutila silne bolečine v želodcu. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer je v strašnih bolečinah umrla, ker se je bila zastrupila z alkoholom.
*	Zadnja volja mučenega starčka. 83 letni Vinko llalainbck je že dolgo časa živel pri svojem sinu v Petrovem selu pri Novi Gradiški.
V	hiši so bili na dnevnem redu prepiri. Franc llalumbek, 36 letni sin starčku, ni privoščil svojemu očetu niti koščka kruha. Njegovi domači so postopali z ubogim starčkom kakor z garjevim psom. Marca meseca so nekoč slišali sosedje, kuko je mladi kmet divjal, kričal in zmerjal. Vmes so slišali sosedje žalostne klice starčka, ki je prosil svojega sina, naj gu pusti. Zvečer pu je pripeljal Franc Hulamuek štiri priče in občinskega pisarja ter jim pripovedoval, da jc stari Vinko v pijanosti padel in se smrtno lievurno poškodoval. Sedaj hoče pred svojo smrtjo narediti oporoko. Priče in pisar so sc podali k bolniški postelji in starček je, ves pobit in krvav, s tresočimi se rokami naredil križ pod svojo poslednjo voljo. Naslednji dan je stari Vinko umrl. Nu podlugi izjav sosedov je bilo truplo preiskano in pri tem ugotovljeno, du je bil sturček nu prav zverinski način mučen. Roke in noge so mu bile s silo izpuhn jene in na več mestih zlomljene. Tudi na prsih je imel hude poškodbe, zloml jenih je imel tudi več reber in je moral umreti v strašnih bolečinah. Pred okrožnim sodiščem v Slavonski Požegi je nečloveški sin pripovedoval, da jc oče v pijanosti padel s postelje in se pri tem hudo poškodoval. Tu zagovor pu seveda ni držal. ker so ga številne priče pobile. Sodišče je nečloveškega sina obsodilo na deset let in osem meseccv robije.
» Specialista za tatvino radio-aparatov. — Zagrebška policija je zaprla dva nevarna tatova, ki sta prava »specialistu* za tatvino radio aparatov: 33 letnega Gjurn Španička in 31 letnega Dragutina Špcljuka. Ukradla sta kur pet radio aparatov, ki jih skupaj cenijo na 16.000 dinarjev. Poleg aparatov sta pa seveda krudla vse. kur jima je prišlo pod roke. Nakradeno robo sta prodajala nekemu sturinaju, jiri katerem je policija dobila štiri radio aparate, peti aparat je pu špnniček produl nekemu gostilni-čurju, kateremu se je izkuzal s ponarejenim potrdilom nekega starinarja, da je aparat njegova last. Du sta moglo odpeljati nakradeno robo, sta nekemu trgovcu ukradla ročni voziček. Oba priznavata vse tatvine.
Ponovno dviganje rušilca »Ljubljane«
V torek so ob štirih zjutraj začeli v šibeniku ponovno dvigati potopljeni rušilec »Ljubljano«. 2e v ponedeljek so bile zaključene vse predpriprave, ki so bile potrebne, da bi se mogel rušilec dvigniti brez težkoč in brez neprijetnih presenečenj. Tako so zadnjikrat pregledali natančno lego rušilca in ugotovili, da je njegov položaj ugoden za dviganje. Baron Banfield. ki vodi vsa dela pri pripravah in dviganju samem, se je sam osebno prepričal o pravilnem delovanju vseh naprav, potrebnih za dviganje rušilca. Nato je obvestil o zaključku predpriprav vse nadzorne činitelje. Rušilec »Ljubljana« se namreč dviga pod nadzorstvom in
Indanthren je glasnik veselja v pravem smislu besede. Z Indanthren-barvami pobarvane tkanine nas bodo vedno veselile, ker bo njihova pestrost po« lepSala naie obleke in ukratila naio hiSo. Z Indanthren-barvami pobarvano blago nas ne bo nikdar razočaralo, ker ostane vedno enako lepo. Indanthren je Vai prijatelj. Indanthren je zaradi svojih izrednih kakovosti znan po vsem svetu. Indanthren v vseh priložnostih I To je geslo za celo vrsto oglasov, ki Vara pokažejo vse prednosti blaga, pobarvanega z Indanthren-barvami, v vseh življenjskih prlikah. Če pri svojih nabavkah pazite na Indathren zavarovalni znak, si prihranite M vse neprijetnosti ln zajamčite vse prednosti.
Ljubljana, 11. julija
Radio Ljubljana
Četrtek, 11. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.13 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Pisano polje (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra
—	14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. tiru: Predavanje Min, za telesno vzgojo — 19.40 Objave — 20 Deset minut zabave — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič)
—	21.13 Iteprodiieiran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, jKiročila — 22.15 Za dobro voljo (Radijski orkester).
Drugi programi
Četrtek, II. julija: Belgrad: 21.10 Nar. pesmi. Zagreb: 20 Prenos iz cerkve sv. Marka. — Sofija: 19 Nar. glasba. — Praga: 21.35 Komorna glasba. — Trst-Milan: 22,10 Operetni večer. — Bim-Bari: 20.30 Simf. koncert. — Budimpešta: 20.15 Orkester in bariton. — Bukareštu: 20.30 Godala. — Sotlens: 20.30 Kvartet.
Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, YUB (49.18m): 19 45 Poročila v slovenščini — YUF (19.69m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — YUG (19.69m): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
1 w»rr ■	.'....... t ■ ■
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohiuec, Rimska cesta 31.
ob prisotnosti posebne komisije. V komisiji so poveljnik vojne mornarice kontraadmiral Luterotti, upravnik direkcije pomorskega prometa Rikard Vi-zis iz Splita, vseučiliška profesorja Stipetič in Sorta iz Zagreba, mornariški inž. polkovnik Gjurovič in major Armanda. V torek je ob štirih zjutraj dal baron Banlield ukaz, naj začnejo obratovati črpalke, s pomočjo katerih bo mogoče izčrpati vodo iz notranjosti rušilca. Na ta način bo iztisnjena voda iz vseh tistih predelov rušilca, ki se dajo nepro-dušno zapreti. Ker bo v vseh teh predelih zamenjal zrak vodo, bo postal rušilec mnogo lažji. S tem pa bo ustvarjen predpogoj za nadaljnje dviganje rušilca. V torek popoldne »o začeli že polniti velike jeklene valje, ki so pritrjeni ob trup potopljenega rušilca s stisnjenim zrakom. Ko bodo tudi ti valji napolnjeni z zrakom, bo rušilec imel že toliko vzgona, da se bo dvignil z dna in dosegel površino morja.
Anekdota
Ko je bil »mala ckscelenea«, kakor so na-zivali sluvnega zgodovinskega slikarja Adolfa Men/ela, ki je umrl leta 1905 v Berlinu, v najlepših letih, se ni mogel izognili povubilu velikega kiparja Reinholda Begusa Menzel se je zelo bal žensk. Pri Begasu so ga predstavili dvema damama. «1 katerih ena je bila vdova, mož druge pa se je tedaj nahajal v Indiji. Pri večerji je Menzel spdel poleg vdove, mislil je pa, du je to tista dama, čije mož je na lovu v Indiji Zaradi hude poletne soparice so bila okna odprta in je v sobo prihajal od zunaj vroč zrak. Vdova reče: »Kako je danes spet vroče.« — »Res, ampak tako vroče pa ni kakor tam, kjer se nahaja Vaš mož,« je odgovoril Menzel in pogledal damo « svojimi velikimi očmi. Pravijo, da ni nikoli pozabil pogledu s katerim ga je ošinila vdova, ki se je seveda zelo razjezila.
»Gospodje, edsši izmed nas goljufa Ne vem, kdo je. Če pa ne bo nehal goljufati, mu bom izbil še drugo oko.«
(S I1UBIJ4N4
Dno L[ubl['anice betonirajo
i
Kljub temu, da letos že vse poletje nagaja vreme, «o vendar gradbena dela v strugi Ljubljanice pri stari cukrarni lepo napredovala. Stavbeno podjetje Matko Curk iz Ljubljane je imelo sicer mnogo škode, saj je voda skoraj vedno, kadar je bilo vse pripravljeno za gradite/ srednjega opornika v strugi, podrla nasij e in poškodovala stroje. Sedaj je vendar upravičeno upanje, da nekaj mesecev povodnji ne bo in zato je podjetje pohitelo, kar se le da. Vsega skupaj je v strugi in ob gradbenih delih pri obrežnih*zidovih zaposlenih 60 delavcev, pa bi jih bilo še več, če bi se javili. Pa se letos pač pozna, da marsikdo, ki bi sicer rad prijel za delo, manjka. Na levem bregu je betonsko oporno zidovje že zbetonirano do mesta, kjer bo stal levi opornik zatvornice. To oporno zidovje je visoko dobrih šest metrov. Opornik zatvornice, ki bo zgrajena kasneje, bo zavzemal ob bregu 15 m. Za tem sega po levem bregu naprej štiri in pol metra visoko obrežno zidovje. Do priključka na že regulirano strugo manjka le še 15 m in videti je že, kako se nagiba betonsko obzidje v položni naklon, kakršnega ima s kamenjem obloženo obrežje Ljubljanice ob vrtu bolnišnice. Tudi na desnem bregu je betonsko oporno zidovje do zatvornice že zgrajeno in tudi za zatvornico stoji že precejšen del obzidja. Do priključka na regulirano obrežje ob stari cukrarni pa manjka še 40 m obzidja. Vsega skupaj meri dolžina obzidja z všteto zatvornico vred, ki bo dograjena, pri sedanji graditvi na vsaki strani 120 m. Ob starem opornem, zidovju je bila struga že tlakovana. Ob novem pa so jo zaželi sedaj. Struga je široka 26 m in so začeli betonirati prve pasove ob levem obrežju. Do sedaj so zabetonirali že dva pasova, dolga po 10 m in široka po 14.5 m. Zabetonirali so torej dno struge čez polovico,' tako da bo ob desnem obrežju ostal le še 11.5 m širok pas, katerega bodo zabetonirali potem, ko bo ves levi del že zabetoniran in ko bo mogoče vodo spustiti ob levi strani struge.
Za betoniranje dna struge pa je treba seveda najprej odkopati ogromne množine mivke in gline. Na vsak kvadartni meter prideta približno pa dva kubična metra odkopa, tako da bodo samo nad zatvornico morali spraviti iz struge okrog 2000 m-1 peska, ob zatvornici 1000 m® in za zatvornico zopet okrog 2000 m3. Odkopano glino dvigajo s posebnim dvigalom do višine obrežnega obzidja kar v samokolnicah, ki jih nato izpraznujejo v globoko nezasuto špranjo za obrežnim zidom. Istočasno s temi deli so postavili tudi močno ogrodje v sredi struge na mestu, kjer bo stal srednji opornik zatvornice. Sedaj že zabijajo z dvema ovnoma na električni pogon močne plohe v strugo. Ti plohi bodo tvorili zagatno steno za temelje opornika. Ker je dno zelo mehko in ima slabo nosilnost, bodo pred betoniranjem temeljev v mehko dno za* bili še veliko število pilotov, ki bodo preprečili, da bi se temelji vsedali. Če vsaj poldrug mesec ne dobimo kake izredne povodnji, bodo vsa ta dela dokončana do jeseni. Graditev zatvornice in stranskih opornih stebrov ter srednjega opornika pa v teh delih še ni zapopadena. Podjetje M. Curk mora zgraditi za vse tri opornike le temelje. Graditev opornikov samih od višine temeljev naprej in nad vodo, kakor tudi zgraditev vseh drugih zatvorničnih naprav, pa bo na jesen oddana na
posebni licitaciji. — *
1 Poziv vojnim prostovoljcem. V Ljubljani je umrl 9. t. m. naš tovariš - vojni prostovoljec Joško hkof, zvest član prostovoljske organizacije. Pogreb dragega pokojnika bo danes, 11. -julija, ob 4. pop.
^al — kapela sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu. Vojni prostovoljci spremimo zaslužnega borca za Jugoslavijo na njegovi zadnji poti z društveno zastavo. Zberemo se ob pol 4. na Žalah. — Uprava Okr. org. voj. prost, v Ljubljani.
J. Enoletni trgovski tečaj mestne občine ljubljanske. Redno vpisovanje 1» 9. septembra, vendar se učenke lahko priglasijo pismeno v teku počitnic. Ker je število učenk omejeno, bodo imele le-te pri sprejemu prednost. Prijave je nasloviti na ravnateljstvo tečaja, mestni licej, Bleivveisova 23. Opozarjamo, da sprejemamo izključno učenke z malo maturo ali za vršnim izpitom.
I Zastrupljenje s pliuom. V sredo zjutraj ob pol dveh se je vrnila v Ljubljano s počitnic iz Bihaea žena svetnika železniške direkcije inž. Vla-dimirja Mikuža in ko je prišla v stanovanje v Kotnikovo ulico, je takoj vzbudil pozornost močan zadah po svetilnem plinu. Vstopila je v kuhinjo in ko je prižgala električno luč, je videla, da leži na tleh njen mož zastrupljen s plinom in že mrtev. Hitro je odprla okno in tako malo prezračila kuhinjo, nato pa obvestila sosede o nesreči. Prej je še zaprla pipico plinskega štedilnika, iz katerega je uhajal plin. Obveščena je bila tudi policija ter je na stanovanje prišla policijska komisija, v kateri je bil policijski zdravnik dr. Luzar in dežurni uradnik g. Žibert. Komisija je ugotovila, da se je inž. Mikuž zadušil s plinom in da vsi znaki kažejo, da se je zgodila nesreča .Vstal je najbrž s posteije in si hotei skuhati kakšno malenkost na plinskem štedilniku, pri tem pa je zaspal, potem ko je v dremavici pozabil prižgati plin, ki je nato uliaal v zaprto kuhinjo. Tako je v spanju plin zastrupljal
V Franciji je na cestah večkrat videti zakonske dvojice, kjer je mož zamorec, a žena belopolta Francozinja
vodno bolj in bolj spečega inž. Mikuža, ki se najbrž ni več zavedel, preden je izdihnil. Truplo ponesrečenega inž. Mikuža, ki je bil star šele 48 let, so prepeljali na Žale.
1 Vsa damska oblačila Vam najmodernejše iz-gotovi v teku 24 ur tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbira modernih tkanin.
1 Pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusi, avtotaksiji) bo za drugo polletje v Ljubljani na Bregu št. 20 (dohod z Novega trga) dne 15. julija 1940 od pol 10. do 11. Pri tej priliki bodo pregledana tudi vsa druga vozila, ki letos iz kakršnega koli razloga še niso bila pregledana, odnosno odobrena za promet v letu 1940. Ker se sme obratovati samo s pregledanim in za promet odobrenim vozilom, opozarja uprava policije event. zamudnike na posledice.
V nedeljo dva Putnikova izleta: Logarska dolina in Žužemberk — Dol. Toplice —- Št. Jernej.
1 Prometna nesreča na Aleksandrovi cesti. Včeraj okrog dveh popoldne je na križišču Aleksandrove in Gledališke ulice podrl osebni avtomobil Heri-berta Kaiserja, trgovskega pomočnika iz Ljubljane, starega 28 let. Avto je Kaiserju odri kožo na kolenu, poleg tega pa je verjetno, da ima tudi nogo nalomljeno.
1 Pri zaprtju, motnli v prebavi — vzemite
zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joset* grenčice.
1 Razne nesreč«. 23letni poklicni reševalec Pov-
še Maks, ki navadno vozi z reševalnim avtomobilom ponesrečence v ljubljansko bolnišnico, 6e je moral včeraj sam zateči vanjo. Cepil je drva, pa se je močno usekai. 48letna žena črevarskega pomočnika frančiška Sikirica je po lestvi zlezla na 6treho tovarne Bcrgman pri Klavnici, Po nesreči je padla z lestve in ei poškodovala hrbtenico. — Pri železniški nabavljalni zadrugi na Masarykovi cesti je nakladal sode 431etni brezposelni delavec Gambič Ivan, pa mu je 6od padel na nogo in mu 6trl stopalo.
1 Tudi rože kradejo. V eni od zadnjih noči so neznani tatovi oplenili vrt Belcijana Andreja v Obirski ulici. Kdo bi si mislil, da si bodo nadeli toliko truda in izpulili kar 250 stebel krizantem, vrednih okrog 400 din.
Dev. Mar. v Polju
Zadnje dni je opaziti na telovadišču Prosvetnega doma živahno vrvenje. Fantovski odsek in Dekliški krožek se pripravljata, da bosta izvedla v nedeljo, 14. julija, popoldne telovadni nastop. Neprestano kislo vreme hoče sicer ubiti dobro voljo fantov in deklet, toda oni se ne vdajo. Zato pa na in bodo v nedeljo pokazali lep spored: proste vaje, orodno telovadbo, razne igre in rajanje. Po nastopu bo v senci mogočnih lip prijetna prosta zabava. Starši in prijatelji naše mladiije, v nedeljo popoldne ob treh vljudno vabljeni na nastop v D. M. v Polju 1
Delo Ipavčeve župe v Mariboru
Maribor, 10. julija.
Te dni je bil redni letni občni zbor Ipavčeve pevske župe v Mariboru. Udeležilo se ga je 30 delegatov in članov - pevcv onih pevskih društev, ki so včlanjena v župi. Obširna poročila o delo-vaju župe v preteklem poslovnem letu so podali župni funkcionarji. Po sprejeti razrešnici sedanjemu odboru, so se vršile volitve, pri katerih je bil z nekimi spremembami izvoljen dosedanji odbor. Ponovno izvolitev je radi prezaposlenosti odklonil dolgoletni župni pevovodja g. Albin Horvat. Na njegovo mesto je bil zato izvoljen dirigent Glasbene matice g. Milan Pertot. G. Horvatu se je predsednik za njegovo dolgoletno in požrtvovalno delo z lepimi besedami zahvalil.
Občni zbor je tudi lepo počastil dolgoletnega predsednika župe prof. Vasilija Mirka. K občnemu zboru je prišel namreč tudi podpredsednik pevske zveze in predsednik ljubljanske Hubadove pevske župe g. dr. Švigelj iz Ljubljane, ki je svojemu mariborskemu tovarišu prof. Mirku prinesel zlato pevsko odlikovane z diplomo. G. dr. Švigelj je v krajšem nagovoru opozoril na velike zasluge profesorja Mirka za slovensko pevsko kulturo, kot skladatelj, zborovodja in dolgoletni predsednik mariborske Ipavčeve župe.
1,1 Na občnem zboru so razpravljali o raznih aktualnih vprašanjih iz življenja naših pevskih zborov. Načeto je bilo tudi pereče vprašanje primernih pesmi, ki ga naši pevski zbori močno občutijo. Zato se je župna uprava odločila, da bo v najbližji bodočnosti izdala prvo edicijo pesmi za mešane in moške zbore, ki so jih prispevali naši domači skladatelji.
Občni zbor je potekel v najlepšem soglasju med župno upravo in včlanjenimi društvi. Delegati so med drugim zlasti predlagali, naj župna uprava napne vse svoje sile, da bo dosegla več uvaževanja s strani javnosti in čim več podpore merodajnih oblasti. To je župi za njeno pevsko-kulturno delo neobhodno potrebna
m Po 100 letih spet nova maša v stolnici. V nedeljo 14. julija, se bo obhajala v mariborski stolnici po dolgem času spet slovesnost nove sv. maše. Novomašnik je g. Janko Pajk, sin poslovodje v knjigoveznici Cirilove tiskarne g. Pajka. Ob 9.30 bo slovesen vhod iz stolnega župnišča v cerkev. Svatje se zberejo ob 9.15 v veži stolnega župnišča. Po prihodu v cerkev bo najprej molitev k Sv. Duhu, nakar sledi slavnostna pridiga g. stolnega dekana dr. Fr. Cukale, med katero bo novomašnik podelil novomašniški blagoslov. Po pridigi bo slovesna nova sv. maša. Zanimivo, da je to v tem svetišču po dobrih 100 letih spet prva nova maša. V stari mestni župni cerkvi je pel zadnjo novo mašo pokojni Matija Lešnik, ki je bil doma iz te župnije ter je bil pozneje tudi mestni župnik. Slovesnost nove maše, ki se po tako dolgem razdobju spet vrši v stolni in mestni župnijski cerkvi, bo gotovo združila vse župljane in ostale Mariborčane.
m Umrla je ga. Amalija vdova Lenardič v 59. letu starosti. Pokojnico, ki je bila zelo priljubljena in spoštovana, bodo pokopali jutri, v petek ob pol 5" popoldne na pobreškem pokopališču. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje!
m Poročili so se zadnje dni v Mariboru: Lo-zinšek Andrej, krojač, in Jurovič Hermina; Cvetko Josip, krojač, in Marinič Ana; Onkovič Ludovik, delavec, in Breznik Marija; Imenšek Franc, delavec, in Berlič Jožefa; Šimenc Oton, delavec, in Lep Antonija; Horaček Fedor, inženir, in Vesnaver Vida, učiteljica; Korošec Vincenc, sin posestnika, in Unuk Neža; Škerlavai Karel, gradbeni delovodja, in Krošel Karolina; Olajoš Bela, tehnični uradnik, in Kralj Doroteja; Lah Valter, trgovski pomočnik, in Valentan Marija; Bizjak Alojzij, strojni oblikovalec, in Masten Marija; Pegan Roman, trgovec, in Basiako Alojzija; Hanžel Stanislav, tov. barvar, in Letonja Julijana; Žižek Franc, tov. delavec, in Leber Marta; Perger Ivan, čevljarski pomočnik, in Pipan Justina. Mladim parom obilo sreče in blagoslova!
. m Po 14 dneh so dobili poročilo o sinu, ki se je izgubil v planinah. Družina šolskega sluge gospoda Smodiša v Razlagovi ulici je bila v silnih skrbeh zaradi usode 18Ietnega zasebnega uradnika Ladislava Smodiša, ki je izginil na turi v Savinjskih Alpah. Pred 14 dnevi je odšel na dopust er se je s kolesom odpeljal v Logarsko dolino, od koder se je podal popolnoma sam v gore. BU je izvežban planinec in plezalec. Ko je odšel v gore pa je zmanjkala za njim vsaka sled. Ni se vrnil v dolino, tudi v kočah ga niso videli nikjer in domačim se ni javil. Iskali so ga že domačini iz Logarske doline ter so bili vsi prepričani, da so planine spet zahtevale mlado žrtev. Njegovi domači pa so še gojili rahlo upanje, da je morda zašel čez mejo. Obrnili so se na nemški konzulat, od katerega so dobili sedaj veselo vest, da se je njihovo upanje uresničilo. Mladi turist je na svoji turi zašel v megli čez mejo na nemško stran Tam so ga zajeli nemški obmejni stražniki ter so ei odvedli v dolino. Ker je sedaj v Nemčiji zaradi
vojnih razmer obmejna služba zelo stroga, je trajalo pač precej časa, predno so se nemške oblasti prepričale, da je Smodiš povsem slučajno in po nesreči zašel čez mejo. V kratkem se bo lahko spet vrnil domov.
m Nesreča na pragerskem kolodvoru. Pri premikanju sta stisnili vagonski stopnišči 50 letnemu železničarju Mihaelu Lahu s Pragerskega prsni koš ter mu poškodovali levo roko. Hudo poškodovanega so pripeljali v mariborsko bolnišnico.
ni Zlato žensko zapestno uro, šestoglato in z rdečim jermenčkom, je našla soproga magistralnega uradnika gospa Ivanka Kramberger v Smetanovi ulici. Lastnica dobi uro na policiji.
m Avto ga je povozil. 26 letni krojaški pomočnik Viktor šmid se je peljal s kolesom iz Maribora v Rogaško Slatino. Spotoma je zapeljal od zadaj vanj osebni avtomobil ter ga podrl na tla. Pri padcu si je šmid zlomil spodnjo čeljust.
m Članom Slovenske dijaške zveze na državni učiteljski šoli v Mariboru. Ker tabora SDŽ v Ptuju ne bo, bo tabor v Kamniku, in sicer od sobote 20. julija zvečer do torka 23. julija zjutraj; za člane pa od srede 24. julija zvečer do sobote 27. julija zjutraj. Točna navodila in spored tabora dobite v 7. številki »Stražnih ognjev«, katere ste dobili vsi člani na počitniške naslove. Ne pozabite, da bo dostop na tabor dovoljen samo onim, ki bodo imeli člaijske izkaznice. Prav tako je izkaznica tudi jx>-trebna za četrtinsko vožnjo. Prispevki za tabor v Ptuju veljajo sedaj za Kamnik, le prijaviti se morate na novo. Prijavnice ste dobili skupno s Stražninti ognji. Prečitajte še enkrat zadnjo številko. Na tabor ne pozabite prinesti narodnih in državnih zastav! — Bog, narod, država! — Poglavar.
— Ljudje, ki poleg trde stolice trpe tudi na zapeki, lahko jemljejo za čiščenje zjutraj in zvečer četrt kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode. ,
_Rog. 8, br. 1.5485/35.	.......
m Z izleta na Pohorje se nista vrnila. Dne
6. julija sta odšla na izlet na Pohorje 27 letni pre-dilniški mojster Ivan Simonič ter njegova 20 letna sestra Ana, oba iz Studencev. Vrniti bi se morala že v nedeljo nazaj, pa še do danes ni o obeh nobenega glasu in sledu. Uvedena je preiskava, da se dožene, kaj je z obema.
m Odlikovani orožniki. Narednik vodnik g. Žagar Jožef, vodnik orožniškega voda za Maribor desni breg, je bil odlikovan z zlato kolajno za vestno službovanje. Enako odlikovanje je dobil poveljnik orožniške postaje na Muti, narednik g. Fran Vilčnik. S srebrno kolajno za vestno službovanje je bil odlikovan narednik g. Ivan Molan od Sv. Antona. Vsem iskreno čestitamo!
m Dva natečaja za sprejem v vojaške šole. Na uradni deski mestnega vojaškega urada sta nabita natečaja za sprejem gojencev v vojno-obrtno šolo zavoda »Obiličevo* v Kruševcu in strokovno pod-oficirsko šolo v Šibeniku.
m Šahovski furnir. V torek zvečer se je odigralo 9. kolo mariborskega šahovskega turnirja. Ketiš je premagal Certaliča, Marvin Lukeša B., Skralovnik Hvališa, Peče Senekoviča, Kukovec Reinsbergerja. Partiji Lukeš Fr. in Gerželj in Ku-ster — Sonan sta bili preloženi. Stanje po 9. kolu je naslednje: Kuster 7 (1), Gerželj in Kukovec 6 (2), Certalič in Lukeš 5 (1), Marvin 4 in pol (1), Peče in Reinsberger 4 in pol, Sonan 4 (1), Ketiš 4, Skralovnik 3 in pol (1), Lukeš B. 2, Senekovič 1 (1), Hvalič 0 točk.
Glas Iz občinstva o celjskem trgu
Ko gre človek zjutraj ob tržnih urah po Glavnem trgu v Celje, ne more doumeti, da se morejo dogajati slučaji, ki razgrinjajo toliko netaktnosti in nei reda na trgu.
Le producent, ki z lastnimi rokami v potu «vo« jega obraza dela in trpi, ve, kaj je delo na polju in na vrtu. Konzuinent, bodisi slabo plačan uradnik ali delavec, pa tudi ve, da 60 dane« življenjske prilike
neizprosne in težke in da mora pač vsaka gospodinja gledati na izdatek vsake pare. Le producent razume borbo za vzdrževanje družine naših skrbnih gospodinj, zato more le on vodili regulator cen, primeren
ain), zato more ie on votlin regulator cen, primeren času in zaslužku. Vendar ima v Celju vodilno besedo okrnjena družba, ki služi lepe denarje brez truda. Ob raznih jutranjih urah prično na periferijah in na trgu samem z ofenzivo odkupovanja poljskih in vrtnih pridelkov in to po ironično nizkih cenah tako, da producent n;ma plačanega niti dela, ne semena in ne drugih izdatkov. Tej družbi je s tem dana možnost dvigati cene, ker po 6mešnih cenah odkupujejo najbol)še blago, slabše pa prepuščajo producentu, katerega prodaja nato že itak do skrajnih meja ma» terielno izčrpanemu uradništvu in delavstvu.
Prosimo pristojne oblasti, da bi zlasti v teh težkih ki resnih časih najstrožje prepovedale vsako prekupčevanje in omogočile 9 tem konzumentu priti do cenejšega nakupa in boljše kakovosti. "
Želeti bi bilo, da bi tržno vodstvo napravilo red pri oddaji prodajnih mest. So slučaji, ko prodajalka pride na prosto mesto, kar se pojavi druga prodajalka in zahteva isti prostor, za katerega je plačala prva prodajalka že pristojno tržnino kakor, da bi imela monopol na isti prostor. Kakor vemo, so po vseh mestih tudi radi oddaje tržnih mest uvedli red, po katerem je onemogočen vsak prepir in prerekanje.
Zelo značilen za nekatere »dame« — gospodinje je sledeči slučaj: Mala deklica, ubogih staršev, prinese naprodaj nekaj gob. Prodaja jih merico po 3 din. Pride mlada »dama«, baje iz boljše, sila dobro situi-rane družbe, našminkana, pobarvana z vsemi mogočimi barvami, vpraša po ceni. Ubogo, boso, lačno dekletce ji z otroško nežnostjo odgovori »Gospa, merica 3 din«. Bili sta še dobri dve merici, torej v vrednosti 6 din. Pobarvana in elegantna dama si vzame gobe dekletu vrže milostno 2 din in hoče oditi. Prodajalka jo roti, da bo doma tepena, ako ne prinese toliko, kolikor ji je mama naročila. Ob njenem joku se vsa razdražena liki pobesnela furija vrne; namesto, da bi ubogemu otroku doplačala, odnosno blago dostojno položila na mizo, jih vrže po tleh, da so se kosi razleteli po tržnem tlaku. Človek se nehote vpraša, živi li pod elegantno in nališpano zunanjostjo v srcu te dame le trohica človeškega in socialnega čuta, pojma o trpljenju uboge matere —■ trpinke, ki ima doma lačne otročice, lu prosijo ko* šček kruha.
Takim in sličnim domišljavim in v brezdelju in obilju utapljajočim se damam bi bilo pač dobro in primemo, da bi se jih prisililo vsaj za pol leta k težkemu poljskemu delu ob skromni kmetski hrani. Veliki narodi so šli mimo vseh izgovorov takih domišljavih žensk, jih uvrstili v delovne kolone, da tudi ta kasta doprinašala človeški družbi korist. Ne škodovala bi taka uredba tudi v naši državi, saj radi zadržanja gospodarjev in kmečkih fantov na orožnih vajah ob času žetve in košnje primanjkuje delovnih moči.
*	-N /V
c Opozorilo vsej javnosti Ker se je za koncert, ki ga priredi Trboveljski slavček v nedeljo, 14. julija ob pol 11 dopoldne na dvorišču vojašnice Kralja Petra na Dečkovem trgu pokazalo veliko zanimanje tudi med občinstvom, se sme koncerta udeležiti tudi javnost. Zato vabimo občinstvo, da obišče to lepo prireditev, ki bo nudila lep umetniški užitek.
c Električno uro bodo še ta teden montirali na stolpu Marijine cerkve. Dela izvršujeta mestna elektrarna in urar g. Dimec iz Celja. Na vsaki strani stolpa bo v kazalnem kvadratu močan reflektor, tako, da bodo kazalci ure vidni daleč na okrog.
c žalosten konec družinskega očeta. Iz Rogatca nam poročajo o tragediji, ki se je dogodila pri Bre-zinšLiovih. Brezinšek Rogomir, 391etni posestnik, gostilničar in mesar je bil radi živčne in duševne bolezni v umobolnici v Novem Celju. Zdravje se mu je nekoliko zboljšalo in so ga poslali domov. Doma se «nu je zdravje zopet poslabšalo in pričel se je ba-viti z mislijo, da bo moral ponovno v umobolnico. Tik pred tragičnim dogodkem je rekel svoji hčerki, da ga bo konec. Na njegovo izjavo nikdo ni polagal važnosti, ker so domači pazili, da ni prišel do kakega orodja, strelnega orožja pa pri hiši 6ploh nimajo. Na vse presenečenje pa so ga že nekaj trenutkov nato pogrešili. Njegova žena je našla vrata spalnice zapahnjena. Na klicanje in trkanje na vratn je slišala samo neko momljanje iz sobe. Takoj je poklicala ljudi, da so vdrli v sobo. Prizor je bil grozen. Brezinšek je ležal oblečen na postelji, iz desne strani glave pa mu je curljala kri. K nesrečnežu je prihitel zdravnik g dr. Ogorevc Martin. Vsaka pomoč je bila zaman. Pred smrtjo je napisal listek: »Ne bo me potreba pošiljati v Novo Celje, tu imaš!« Pokojnika so pcftopali včeraj popoldne v Rogatcu. Naj mu bo Bog usmiljen sodnik.
c Drugo ponovno obvezno cepljenje proti davici bo 11., 12. in 13. julija od 8.12 v pro6torih mestnega fizikata na mestnem poglavarstvu.
100.000 dinarjev nagrade
Pred dvema dnevoma smo objavili tiralico iz »Policijskega glasnika< ministrstva za notranje zadeve, s katero iščejo Ivančiča Antona, hotelskega sluga-mesarja, rojenega 1905 v Podbrdu (Trbiž), italijanskega državljana, sta-nujočega na Jesenicah; Ferdinanda Kravanja, trgovskega jiotnika. roj 1912 v čezsoči (Bovec),
italijanskega državljana, stanujočega na |ese nicah, in Alojzija Kneza, monterja in šoferja, roj. 18. junija 1918 v Mariji na Žili (Beljak),
nemškega državljana, stanujočega na Jesenicah. Vsi trije so zakrivili dejanje iz čl. 1 točka 4 in 6 zakona o zaščiti javne varnosti iu reda v državi. Vsi trije so pobegnili. Notranje ministrstvo je razpisalo nagrado 100.000 dinarjev za tistega, ki jih prvi prijavi oblastvom, da jih primejo.
Kakor smo zvedeli, sta bila Anton IvanSiS in Ferdinand Kravanja že aretirana, Alojzija Kneza pa še iščejo.
Alojzij Knez
Anton IvanlijS
Ferdinand Krayanja
KULTURNI OBZORNIKI Strmoglavec JU 87
Narodopisni tečaj za učitelje
Folklorni institut Glasbene matice v Ljubljani je priredil tečaj za povabljeno glasbeno kvalificirano učiteljstvo iz vse Slovenije z namenom, da razširi svoje delovanje, obnovi zbiralno akcijo glas-beno-folklornega gradiva, da na eni strani informira o'tem znanstvenem načrtu udeležence, na drugi strani pa da opozori prosvetno oblast na drugotni, t, j. vzgojni in prosvetni pomen narodopisnih izsledkov za napredek našega naroda. Tečaj, ki ga je vodil po strokovno ter organizatorično izdelanem in premišljenem načrtu vodja Folklornega instituta Glasbene matice g. France Marolt, je osvojila naša prosvetna oblast in mu z izredno denarno podporo zagotovila delovni usjieli. Udeležilo se ga je navzlic sodobnim vsestranskim zadržkom šest učiteljic in petnajst učiteljev; bil je znanstveno in organizatorično informativnega značaja, da bi udeležence pripravil za sodelavce v svrlio nadaljnjega etnografskega dela po Sloveniji. Predavanja so se vršila od 1. do (3. t. m. Predavali so redno od 8 do 12 ter od 15 do 18 vsak dan gg. direktor ženske realne gimnazije prof. dr. Anton Bajec, prof. dr. Dragotia Cvetko, vodja Folklornega instituta GM France Marolt ter prof. Matija Tome; v popoldanskih urah so pri praktičnem etnografskem delu pomagali gg. radijska tehnika Jakob Jančar ter Stanislav Hajn-šek, dvorni dobavitelj Beiio Gregorič in akad. slikar Božidar Jakac.
Dne 1. t. m. ob 10 je banov, svetnik g. Franc Planina otvoril tečaj s kratkim nagovorom; pojasnil je njegov namen ter po kratkem historiatu o našem dosedanjem zbiranju poudaril pomen tečaja za obnovo organizirane permanentne akcije, ki pri-Senja na pobudo in po načrtu Folklornega instituta UM vprav glasbeno-folklorno panogo; temu tečaju pa bodo v doglediiem času morali slediti še lečaji iz drugih folklornih področij. Organizator tečaja g. France Marolt je nato pojasnil udeležencem tvarna vprašanja, objavil načrt jiredavanj, navedel predavatelje, nato j>a takoj začel z uvodnim predavanjem o načelih in metodah sodobne etnografije, Po premišljeno izdelanem redu so sledila teoretično praktična jiredavanja, ki so postopoma uvajala udeležence v predmetne snovne probleme ter njihova sjiazovanja z znanstvene ravni.
Predavatelji so prednašali načrtno urejeno snov ter prikazovali predmetno gradivo vse bolj informativno z izrecnim navodilom strokovne literature in virov. Poleg tega pa so tudi opozarjali na razširjen strokovni tečaj, ki naj bi se vršil še letošnjo jesen in ki naj bi udeležence — menda tudi orga-uiste — šele natančneje strokovno instruktivno uvedel v pravo etnografsko sodelovanje pod strokovnim vodstvom Folklornega instituta. Vendar so bila ta predavanja namoč pregledna, nazorna ter dovolj instruktivna, da so že sedaj uspešno uvedla v pre-potrebno poznavanje in obravnavanje folklorne snovi udeležence — bodoče preddelavce že zdavnaj prepotrebne narodopisne akcije. G. dr. Anion Bajec je po kratkem uvodu v lingvistične probleme naše jezikovne dialektike omenil sedmero glavnih dialektičnih skupin slovenskih narečij ter njihove značilnosti. Teoretično in praktično je razložil dialektično diakribijo, v kolikor pač služi nielografu kot pomožno sredstvo. G. dr. Dragotin Cvetko je seznanil s folkloristično biologijo in biografijo ter predmetno bibliografijo in literaturo o slovenskem folkloru. Očrtal je sredstva hevristike ter historiat naših folklorno-zbiralnih akcij. G. France Marolt je govoril o načelih in metodah sodobnega narodopisja, razložil je načelne smernice nemške histo-rično-biološke šole, angleške animistične šole in poudaril najnovejša prizadevanja ter izsledke francoske in ruske socialno-psihološke šole. Na ravni socialno-psiholoških opazovanj je razvil sodobni pojem glasbenega folklora in naglasil, da predstavlja primitivna glasba ali bolje zvočnost le koeficient celostnega folklornega deja v vrsti drugih koeficientov (sceničnega, koreografskega, kostumacijskega, govornega značaja). Na tipičnih primerih našega folklora je razvil poglavitne probleme primitivne melopoije; instruktivno je pojasnil, v koliko se sme sodobni melograf pri zapisovanju zvočnega folklora posluževati stilizacije in notacije umetne glasbe. Na jedrnato očrtanih primerih ziljskega »Štehvanja« in »Visokega reja«, panonskih »Oračev«, belokranjskega »Zelenega'Jurja«, »Mostu« in »Metliškega kola« je praktično tolmačil način opazovanja in zapisovanja sodobnega etnografa. G. Matija Tome je udeležence uvedel v bistvo koralne in inštrumentalne osnove ter v historični razvoj teh dveh glasbeno stilnih vrst. Na podlagi mnogo folklornega gradiva je opozoril na koralne ter instrumentalne prvine v slovenskem glasbenem folkloru. Navedel je pojasnila, v koliko se sme zapisovalec folklora v svoji melografiji posluževati koralne no-
tacije in da mora ob stalnem upoštevanju koreografskega koeficienta paziti na strogo snovno dialektično opazovanje ter zapisovanje primitivnega inštrumentala. Ojiozoril je tudi na naša primitivna glasbila iu na njihov izvor.
V popoldanskih urah so predavatelji s sodelovanjem jiomočnikov utrdili z izbranimi jiraktičninii primeri teoretična spoznanja. Tipični primeri govora naših poglavitnih narečij so bili ob sočasnem zapisovanju udeležencev ter sledečo analitično kontrolo jiosneti na tonske plošče elektrozvočnega aparata (Telefuiiken-Tontolien-Schneid- und Wieder-gabegerat lila A 107/1), ki sprejema ter takoj re-producira govor in glasbo. Aparata je v pedagoške svrhe nabavila naša Glasbena akademija; utegnil bo s pridom koristili tudi naši univerzi kakor tudi Folklornemu institutu GM. S tem aparatom so bili ob sočasnem zapisovanju in kontroli posneti tudi tipični primeri našega glasbenega folklora. G. Beno Gregorič je udeležencem pokazal dva najbolj praktična in cenena projekcijska aparata ter razložil je tudi njuno uporabo: megadiaskop za projekcijo knjižnih slik, razglednic, risb, črtežev, fotografij do formata 13X18 in diapozitivov 8X8; s petslo-\vatno žarnico je posebno primeren za šole ter prosvetna društva. Slike dosežejo velikost do dva iu pol metra in so do roba ostre. Pri diaskopični projekciji so slike izredno svetle in preko 3X3 111 velike. Ker je cena kompletnega aparata z žarnico. 4300 din ter se v dokup za ca. 1000 din dobi tudi naprava za projekcijo s filmskim trakom za normalni kinofiim in Leica format, je naprava vsega priporočila vredna za nazorni šolski pouk zlasti v mestih, kjer bi ga šole utegnile uporabljati izmenoma. Drugi aparat je Filniosto Color Box za projekcijo črnobelih in barvnih diapozitivov v okviru 5X5 cm s stovvalno žarnico, svetlobnim konden-zorjem in avtomatično menjavo slik v temi. Zaradi nizke teže, lahkotne uporabljivosti ter cenenosti (ca- 1000 din) bi bil projektor izvrsten nazorni pripomoček za podeželske šole. S pomočjo naše prosvetne oblasti in s pomočjo Fotocentraie, ki bi mogla za tvarno ceno preskrbeti barvne diapozitive, naj bi postopoma nabavila to izredno pripravno ter pomembno naučno sredstvo posamezna okrajna Učiteljska društva in večje jiodeželske šole; manjše šole naj bi si aparat od teh izposojale. Nemogoče si je namreč danes misliti uspešen narodov pouk brez takih nazornih sredstev. Kajti plastična slika, združena s primernim tolmačenjem in eventuelno sočasno glasbeno reprodukcijo fonografičuih plošč, izda in pove premnogo več kakor še tako temeljit opis ali tovrstna knjiga, ne glede na [»trato časa. G. Božidar Jakac je na svojem ameriškem film-projektorju prikazal tri filme: Nočev črnobeli šest-najstmilimetrski »Belokranjski film«, dalje Grego-ričev isto tako črnobeli šestnajstmilimetrski »Belokranjski film«, oba z izleta v Belo Krajino leta 1934. Nazadnje je predvajal še svoj najnovejši (Agfa-color šestnajstmilimetrski) film metliških ljudško-obrednih prizorov. Ta poizkusni, še ne prirezani film, ki ga je oskrbelo društvo Bela Krajina v Ljubljani, je za celo spoznanje slabši od nedavno predvajanega Kodak-color šestnajstimilimetrskega filma: Božidar Jakac-Franče Marolt: Človek Zemlja — Slovenske Krajine in Vojne granice. Zdi se, da pri tem filmskem poizkusu niti material, niti razvitek ne ustrezata sicer izvrstnim Jakčevim posnetkom. — Poleg gg. Jakca in Gregoriča je dala tudi Radio-Ljubljana svoj elektro-fonograf s ploščami vred na razpolago.
Tečaj je bil brezhibno organiziran. Motila je le premajhna prostornost sobe, ki zlasti v poletju vpliva neugodno; popolna zatemnitev v njej je bila nemogoča in je tudi v projekcijske svrhe premajhna dolžina za čim boljšo izvedbo. Prireditelji se bodo pač morali prihodnjič odločiti za boljše prostore. Sicer pa so udeleženci odnesli s seboj najlepše vtise z resno izvedenega ter plodno zaključenega tečaja, ki jim je nudil veliko novega, zanimivega ter jih uvedel v popolnoma novo pojmovanje in vrednotenje našega folklora.
Če pomislimo, da je prva zbiralna akcija Odbora za zbiranje slovenskih narodnih pesmi (1906 do 1920) po vojni docela prenehala (likvidacija Odbora 1927), je treba poudariti izredno važnost tega narodopisnega tečaja za našo etnografijo. Upajmo, da nam bo usoda naklonjena in da nam s pomočjo Jcr. banske uprave Folklorni institut to po velikem trudu in prizadevanju započeto akcijo skoraj izvede kakor si jo je pravilno zamislil vodja instituta g. France Marolt, katerega glavna zasluga je, da se je ta tečaj sploh vršil. Naglasiti moramo ob koncu tudi, da so vsi predavatelji predavali
I brezplačno, zato pa jim gre tem večje priznanje.
sik
»Čas« št. 9—10
Zadnja številka letošnjega letnika Časa, revije Leonove družbe, prinaša na uvodnem mestu razpravo dr. Vilka Fajdige o pariškem kardinalu in nadškofu Verdieru pod značilnim naslovom Zgled sem vam dal. V jasnih in kratkih besedah je pisatelj označil skrivnost njegovega uspeha ter najznačilnejše poteze njegovega značaja ter njegove pastirske metode, ki je rodila tako izreden uspeh za vso Francijo, katere verski poglavar je bil. Njegova dobrota, vdanost papežu in sodelovanje z laikatom kakor tudi njegovo zavzemanje za moderne katoličane je pisec še podčrtal z besedami: »Značilno je, da je pomagal razgibati gibanje okrog Vie catholique in Temps present ter mu bil s svojo osebnostjo zgled, podpora in zdravje.« Gibanje katoliških personalistov je v njem gledalo nekak ideal, saj ni hotelo drugega kot človeka, ki mu milost pomaga združevati v sebi božji in človeški svet, ki naj se medsebojno podpirata.« — Tudi drugi članek nam kaže duhovna in družabna prizadevanja francoske mladine in ga je napisal P. A. M. Carrč, ki piše o glavnih težnjah moderne francoske mladine in njih organizacijah. (Prev. J. U.) Oražem Janez je kritično prevrednotil liturgično gibanje pri nas z ozirom na opazko v Reviji KA, da mladinsko gibanje ni storilo veliko za liturgično gibanje. Stvarno in z dokumenti ter citati naših največjih delavcev na liturgičnem polju je v tej študiji napisal zgodovino liturgič-nega gibanja pri nas jxi vojni ter prišel do rezultata, da pri omembi razvoja liturgičnega gibanja pri nas ni mogoče iti preko križarstva. Največja vrednost takih študij je, da se skuša nekaj dokazati z dokumenti ter ne kar na splošno operirati s sodbami in obsodbami. Dr. Vinko Brumen se je lotil vprašanja ljudske vzgoje pri nas, kakor smo že poročali, ter studijo sedaj zaključuje s konkretnimi načrti in organizacijo ljudskega izobraževanja na katoliški strani. V rubriki Obzornik ie knjižničar Cene Kranjc napisal temeljito kritiko o dobrih in slabih straneh prvega slovenskega kniigotrškega kataloga, poudaril njegov spiosno
ljani (J. F.), Opči šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji (J. F.), Malo opravilo (J. O.), Sturm: Francosko-siovenski slovar, Slovenski jezik (Tine
v
mi
kulturni pomen ter pokazal pota, ki bodo katalog vodila k vedno večji popolnosti. Med ocenami so omenjene naslednje nove knjige: Aleš Ušeničnik Zbrani spisi L, II. in III. (dr. Terstenjak) ,Slavič: Sveto pismo Stare zaveze (J. F.), Šanc: Previdnost božja (Fabijan), Kongres Kristusa Kralja v Ljub-
Malo opravilo (J. O.), Sturm:
Po vseh vojnih poročilih so pri odločilnih
sjKipadih na zapadni fronti z izrednim uspehom jjosegali v liorbe nemški strinoglavei. Tu letala, ki so se i/ velike višine strmoglavila v navpičnem letu proti cilju, so povsod strla tudi najbolj žilavi odpor in odprla pot težkim motoriziranim edinicam nemške vojske. O zgradbi teh letal ni mnogo znanega, znto ImkIo tembolj zanimivi podatki o strmoglavcu velike nemške tvrdke Junkers, ki je dobil oznako Ju 87.
Strmogluvec Ju 87 je enomotorno dvose-dežno bojno letalo. Vse je zgrajeno iz kovine in ima nizka krilu Pločevino, ki jirekriva zunanje dele letala, ni valovita, kakor je to običajno pri drugih kovinskih letalih, ampak gladka. Ju 87 je sposobno, da nosi težke lx>m-be in tudi zračne torpede. Glede na svoje naloge je tudi dobro oboroženo za boje v zraku. V vodoravnem letu ima Ju 87 razmeroma zmerno hitrost 300 do 400 km na uro. Kadar pu leti na glavo, pa prenese letalo že zaradi svoje izredno močne konstrukcije izredne hitrosti do 900 km na uro. Posebej omembe redna pa je zračna zavora, ki omogoča spreminjanje hitrosti pri strmoglavi jen ju. Ta zračila zavora ni zgrajena zaradi tega, ker bi bila nujno potrebna zato, da se letalo pri velikanski brzini v padanju ne jKikvari, umpak zato, da letalec lahko med padanjem z letalom polj ubao razj>olaga. Ta zavora omogoča, du se lahko strinoglavec v silni brzini spusti prav nizko nad cilj, le kakih 600 metrov nad zemljo. Ko odvrže liombe, lahko s pomočjo zračne zavore hitro zmanjšuje hitrost in s tem pri-hrani letalcem trpljenje in nevarnostne momente, ki bi nastopali zaradi velikanskih sre-dobežnih sil v trenutku, ko se letalo nad zemljo zopet vzravnava k vodoravnemu letu. Prav ta zavora pa omogoča tudi mnogo večjo natančnost pri obmetavanju cilja z bombami.
Letalo je olioroženo z nepremakljivo postavljeno strojnico in /. drugo vrtljivo strojnico. Pilot letala upravlja nepremakljivo strojnico, ki strelja v smeri leta letala, nadalje upravlja pilot tudi brezžično telefonsko postajo, ki je urejena tudi za telegrafijo in sicer kot oddajnik in prejemnik. Drugi mož posadke upravlja vrtljivo strojnico. Ta sedi sam na vrtljivem sedežu in se obriča s strojnico vred lahko na vse strani, tako da more res uspešno braniti letalo pred drugimi napada-jočimi letali. Pilot letala ima nalogo, da ob pravem trenutku spušča bombe. Bombe same so pritrjene v glavnem pod trupom letala in deloma na spodnji strani kril. Bombe, ki so pritrjene pod trupom letala, so obešene tako, da jih posebne vilice pri odmetavanju vržejo vstran v toliko, da bombe, ki začnejo padati še hitreje kakor letalo, ne zadenejo v prope-
ler. Tako pilot kakor tudi opazovalec ali branilec sta oba v kabini, ki je prekrita z ne-zdrobljivim sPlexi« steklom. Tudi ta steklena streha se du premikati in |h> potrebi celo odvreči, kar je važno takrut, kadar mora posadka poseči k zadnjemu sredstvu za rešitev, k padalom. Zanimivo je nadalje, da ima pilot letala tudi v tleh pred svojim sedežem vgrajeno okno. tako da lahko gleda skozi to okno, kaj se godi pod letalom. Ni j>otrebn posebej povdurjati, da so tudi vse druge potankosti konstrukcije izredno premišljene in da je s posebno skrbjo izdelana zunanja oblika, tako da letalo zgubl ja čim manj' na hitrosti zaradi neprikladnih oblik.
Ju 87 ima motor JUMO 211 s tisoč konjskimi silami učinka na startu. Propeler je tridelen in premakljiv. Kljub ogromni sili, ki jo ima motor, letalo Ju 87 ni jiosebno veliko. Razpetimi kril meri 13.8 m, dolžina trupa 10,8 m, največja višina letala pa 3.9 in. Nosilna ploskev kril meri 32 in2, prazno letalo pa tehta 2.760 kg. Po dosedanjih izkustvih se je to letalo izredno izkazalo in pričaku je nemško letalstvo od njega še mnogo usj>ehov.
Povsod v Franciji so na županstvih nabiti listki i. imeni beguncev, ki iščejo svojce in ki naznanijo, kje so oni zdaj. Mnogo družin je že našlo druga drugo na ta način
ŠPORT
Teniški dvoboj Slovenija: Srbija
Maribor, 10. julija. Na povabilo Srbskega teniškega saveza bo 13. in 14. t. m. teniški dvoboj med Srbijo in Slovenijo. Dvoboj se bo vršil v Belgradu. Slovenska teniška zveza, ki ima svoj sedež v Mariboru, je povabilo navdušeno sprejela in bo odposlala svoje najboljše moško in damsko ekipo. Slovenijo bodo zastopali, v kolikor smo izvedeli, Boris Smerdu (Ljubljana) ter Mariborčani: Albaneže, Korenčan,
Tončič in Blanke, ki bodo igrali štiri igre posamezno in dve v parih. Ženski team se bo sestavil: inž. Eza Sernec-Maire, Breda Voglar, Ema Lirz^r. V slovenski športni javnosti pozdravljajo prvo srečanje ter ga pričakujejo z velikim zanimanjem.
Tenis v Mariboru. V nedeljo dopoldne bo na lepih teniških igriščih ISSK Maribora dvomateh med teniškima ekipama SK Slavije iz Varaždina ter ISSK Maribora.
Logar), Pedagoški zbornik (E. B.), Poljanec, Pedagoška biologija (E. B.), Bilimovič: Agrarna struktura Jugoslavije (L. L.), Ing. Nagode, Naše glavne komunikacije in mednarodni tranzit (L. L.). V Zapiskih pa je urednik I. F. napisal obrambo katoliškega akademskega društva »Zarje« proti raznim mnenjem pod naslovom V obrambo resnice in pravičnosti. V članku Nova revija pa označuje Revijo Katoliške akcije ter nastopa proti nekaterim člankom, zlasti proti predavanju Razcepljenost, kjer pojasnjuje zadevo prof. Kocbeka. Tako je ta številka Časa v več člankih apologija mladinskega gibanja.
V Somboru je 23. junija umrl najstarejši živeči vseučiliški profesor pri nas dr. Edo Margalič, ki je bil doma iz Zagreba (rodil se je 1. 1849). Bii je profesor na filozofski fakulteti v Budimpešti, kjer je dosti storil za medsebojno spoznavanje Srbohrvatov in Madžarov. dasi se je duhovno priznaval za Madžara. Med 42. n jegovimi znanstvenimi deli bom omenil le nekaj najvažnejših, ki so: »Flori-legium proverbiorum latinitatis« (najslavnejše njegovo delo. za katero je prejel odlikovanje celo od Vatikana), madžarski prevod Mažura-ničeve »Smrti Smail-age čengiča«, »Hrvatsko zgodovinska bibliografija« (izdala budimpeštan-ska akademija), poleg tega je pa v precejšnji meri prevajal tudi srbske narodne pesmi v madžarščino.
*
Kot 64. zvezek Kohnove zbirke »Naša knji-pa« je izšel roman Konstantina Djordjeviča »U bežaniji« (ldb strani), - •
Atletski dvoboj srbske in madžarske reprezentance
V	nedeljo je Srbska atletska zveza priredila izločilne tekme za sestavo svoje reprezentance, ki bo prihodnjo nedeljo nastopila v Dioščeru proti atletski reprezentanci vzhodne Madžarske. Pri tem izločilnem tekmovanju so bili doseženi zelo slabi rezultati.
V	teku na 110 m čez zapreke je zmagal Ban-ščak (Pančevački SK) s 17.6; v teku na 100 m Radovič (Jugoslavija) 12 sek.; v teku na 400 m čudovičanin (Ruski SK) 56.2; v teku na 800 m Paskuči (Ruski SK) 2:10.6; v teku na 1500 m Ivandekič (Slak) 4:27.2; v teku na 5000 Fiisch-bach (BSK) 17:21; v skoku v daljavo Djukič (Jugoslavija) 6.12 m; v skoku v višino Živkovič (Slak) 166 cm; skok s palico Djordjevič (Jugoslavija) 3.30 m; met diska Kleut (Jugoslavija) 42.18 m; met krogle Novakovič (BSK) 13.20 m; met kopja Erič (Slak) 48.70 m.
Na podlagi teh rezultatov je SAZ določila svoje reprezentančno moštvo, ki je sestavljeno takole: za tek na 100 m Stefanovič, Radonjič; tek 400 m Lukač in čudovičanin; tek na 800 m Paskuči in Banič; tek na 1500 lil Ivandekič in Kot-•nik (kot gost); tek na 5000 m Rem in Fiischbach; za štafeto 4x100 m Stefanovič, Jovanovič, Radonjič in Popovič; za skok v daljavo Lazarevič in Le-nert; skok v višino Živkovič in Lazarevič; skok s palico Lenert in Djordjevič; met diska Kleut in Novakovič; met krogle ista dva; met kopja Erič in Jane; tek preko zaprek na 110 m Banščak in Jovič.
Srbska reprezentanca odpotuje na Madžarsko jutri zjutraj.
Prijateljski tenis furnir SK železničar : SK Mura
V	nedeljo, dne 7. t. m. 6e je vršil na tenis igrišču SK Mure na Stadionu Viteškega kralja Aleksandra prijateljski tenis turnir med domačo ekipo in moštvom SK Železničarja iz Maribora. Dvoboj je končal z rezultatom 4 : 2 za goste. Posamezni rezultati so bili sledeči:
Vampi (Ž) : Kardoš (M) 2 : 6, 6 : 0, 6 : 0.
Škrobar (Ž) : Nemec (M) 7 : 5, 8 : 6.
Mazi (Ž) : Šerbec (M) 8 : 6, 6 : 3.
Krečmar (M) : Slana (Ž) 7 : 5, 6 : 4.
Nemec-Kardoš (M) : Mazi-Vampl (Ž) 7 : 5, 6 : 0.
Škrobar - Vampi (Ž) : Kardoš-Krečmar (M) 6 : 3, 6 : 1.
športni teden na Vrbskem jezeru odpovedan.
Vsakoletni športni teden na Vrbskem jezeru, ki bi moral biti letos od 20. do 28. t. m. je odpovedan. Kaj bo z mednarodnimi srečanji, ki so bila predvidena v okviru te prireditve, še ni znano. Med ostalim bo tudi odpadel atletski dvoboj jugoslovanske in nemške reprezentance.
ZF0
Lahkoatletske tekme ZFO za tržiško, kranjsko in Krekovo (škofjeloško) okrožje bodo v nedeljo i4. julija t. i. v Kranju na Planini. Pričetek točno
ob 9 dopoldne. Program obsega naslednje discipline: Teki 100 m mladci, 100 m člani, 800m člani, 1000 m mladci, 1500 m člani. Meti: krogla (5 kg) mladci, krogla (7.25 kg) člani, disk (2 kg) člani, disk (1.50 kg) mladci, kopje (800 gr) člani. Skoki: daljava: člani, daljava: mladci; višina: mladci, višina člani. Štafeta 800 in 400 in 200 in 100 m, ki jo postavi odsek oziroma okrožje. Opozarjajo se vsi člani in mladci — lahkoatleti odsekov te-njenih okrožij, da se udeleže teh lahkoatletskih tekem in skušajo doseči potrebni minimum, ki je določen za posamezne discipline lahke atletike, sicer ne bodo mogli nastopiti na podzveznih oz. zveznih lahkoatlteskih tekmah. Na teh okrožnih tekmah lahko nastopijo tudi člani onih okrožij, ki morda zaradi tehničnih ovir ne bodo izvedla lahkoatletskih tekem oz. gotovih disciplin lahke atletike. Po dosedanjih prijavah sodeč, bodo tekme zelo zanimive, saj so se prijavili poleg članov zgoraj omenjenih okrožij tudi člani drugih okrožij. — Bog živi!
Fantovski odsek pri D. M. v Polju priredi skupaj z Dekliškim krožkom svoj III. javni telovadni nastop, ki bo v nedeljo 14. julija ob treh popoldne. Program je lep in izbran; proste vaje, orodna telovadba, razne igre in rajanje. Po nastopu pa bo v senci stoletnih lip prijetna prosta zabava. Zato pa, 6tarši in prijatelji naše mladine, v nedeljo popoldne vljudno vabljeni na nastop pri D M. v Polju!
Z D K
Tekme Zveze dekliških krožkov v Ljubljani
Pri nedeljskih tekmah ZDK so dosegle pri tekmah vrst in posameznic v teh vrstah — članice:
1.	mesto dekliški krožek Jesenice, ki je prejel prehodno darilo Prosvetne zveze v Ljubljani;
2.	mesto članice Kamniškega okrožja;
3.	mesto članice Zveze dekliških krožkov v Mariboru.
Pri tekmah vrst mladenk in posameznic v teh
vrstah so dosegle:
1.	mesto mladenke dekliškega krožka Groblje in prejela prehodno darilo ljubljanskega župana dr. Jure Adlešiča;
2.	mesto mladenke dekliškega krožka Ljubljana -Sv. Peter, ki so prejele prehodno darilo Županske zveze v Ljubljani;
3.	mesto mladenke dekliškega krožka Ljubljana - Trnovo.
V lahko atletskem troboju je dosegla:
1.	mesto Tome Vikca, članica dekliškega krožka Ljubljana - Šiška, ki je prejela stalno darilo gospe Vere Remec-Debeljak;
2.	mesto Minka Kocjan, članica dekliškega krožka Ljubljana - Trnovo:
3.	mesto Seničar Ančka, članica Zveze dekliških krožkov v Mariboru.
Pri tekmah v odbojki ie dosegla:
1.	mesto družina dekl. krožka Ljubljana - Bežigrad, ki je prejela prehodno darilo tv Eberl;
2.	mesto družina članic Ljubljana - Sv. Ppfer;
3.	mesto družina članica ljubljanskih krožkov!
Rdeče in rumene pike
Obnovljena Španija na razslavi
• • •
»Direction General de Regiones«, po naje »Generalno ravnateljstvo za opustošene pokrajine« je osnovalo v poslopju madridske Narodne knjižnice razstavo za obnovitev Španije. Sam genera.1 Franco je bil navzočen pri otvoritvi in si je natančno ogldeal, kakšno novo lice naj dobijo po-lušena mesta in vasi njegovih pokrajin.
Statistik, fotograf in stavbenik vodijo tu državljansko vojsko, oz. njeno zapuščino. Statistik računa in predstavlja grafično. On, na primer, nariše načrt kakega obleganega mesta in ponazoruje z različnimi barvami, katere hiše so porušene do 25, do 50, do 75 in do 100 odstotkov. Tu najdeš kar brž mesta, ki kar krvavijo, toliko rdečila je na njih. Prav iskati moraš, da najdeš kako rumeno pegico — rumene so tiste hiše, ki so vse dobro prestale, temnordeče pa tiste, ki jih je moči spoznati le še po temeljnem zidovju. Ce komu barve ne povedo zadosti, temu pomaga fotograf 3 svojimi fotografijami. Ti jx>snetki govorijo s svojimi besedami: preluknjane stene so tu, kar cele ulic« samih podrtij — tu je vojska udrihala s smrtonosnimi udarci. A prav tam, kjer se nudijo očem fotografa le obupne razvaline, že vidi stavbenik novo življenje. Ta dviga iz ruševin lične hiše, na-reja lepe ceste, idilične kotičke in trge z arkadami, cerkvami in vrtovi; stavbenik vidi vse lepše in bolj primerno, kot je sploh kdaj bilo.
Španskim stavbenikom je treba pač priznati, da so to razstavo, ki bi bila za lajika le suhoparna zbirka načrtov in prerezov, spremenili v
Eravo pravcato umetniško galerijo. Povsod te va-ijo risbe, ki spominjajo na lesoreze zgodnjega 19. stoletja. Neki stavbenik, ki se je spravil na obnovo vasi Brunete pri Madridu, ni samo nrrisal lepega trga, marveč je naslikal zraven še prelepo »Plažo« z drevoredi in sliko z bikoborbami in številnimi gledalci. Bujno je razvita umetnikova domišljija na sliki in če bi ne videli zraven modelov in stavbnih načrtov, bi popolnoma pozibili, da je slika vendarle samo še načrt.
Pohod skozi razstavo je pohod skozi špansko državljansko vojsko. Ker je sleherna dvorana posvečena eni pokrajini, pridemo od ene etape do druge. Medtem so bile izvojskovane večje bitke in zamejstvo se spominja le še imen, kakor Teruela, Huesce, Ovieda, Tortose in Alcazarja. A Špancem je še vse to jilamteča sedanjost.
Tam, kjer se na karti kopičijo sveilordeče in temnordeče pike, tam so se raztezala pota vojske. Svetlordeči in temnordeči so tisti kraji, ki so več ko do polovice porušeni. Zazremo se na Madrid, na Teruel, na rdeče pikčasto črto do Sredozemskega morja, na drugo črto proti Bilbau ... Možje, ki so izdelovali te tdble, brez dvoma niso hoteli podati zgodovine državljanske vojske. In vendar jo kar čitamo z risb. Tudi če bi ne vedeli, da so Te-ruet napadli s strani reke in da je okrog pokopališča v Oviedu divjala najhujša bitka, bi to zvedeli po podatkih s pričujočih risb, slik in načrtov. Sploh pa, pokopališča in bikoborbske arene so bila zmeraj središča najhujših bitk. Te točke je nasprotnik najprej dosegel, kadar je hotel zasesti kak kraj, in teh se je tudi nazadnje oklenil, če se je moral spet umakniti. Čudno: kraji večnega po-čitka in kraji razposajenih zabav — >o so bili tudi krajih krvavih bojev!
Časih je bilanca vojske še podaljšana. Tedaj kar mahoma spoznamo marsikake skrbi Španije
v času po vojni. Tako pokrajina Teruel pove o sebi, da se je med državljansko vojsko znižalo število ovac od 800.000 na 350.000; število koza je padlo od 46.000 na 28.000. Od 7600 glav goveje živine jih je ostalo še 1200, in število prašičev se je zmanjšalo za polovico. To pripoveduje prav majhna razpredelnica, ki neopaženo visi med fotografijami in stavbnimi načrti. Mnogo ljudi gre brezbrižno mimo in se še nadalje čudi, zakaj da so se jedilni listi madridskih restavracij spremenili.
Mnogo marljivosti, veliko dela, dosti domišljije polnega jx>!eta tiči v tej razstavi za obnovitev Španije. Koliko večja je šele naloga, ki čaka na pragu, marveč ta, da je treba še vse udejstviti, karkoli so španski stavbeniki videli v drznem poletu svojih mislil
Bodensko jezero
bo čez 16.000 let kamnita puščava
Iz Berna poročajo: Bodensko jezero počasi usiha. To trditev je izrekel švicarski urad za povodno gosf>odarstvo. Urad je izračunal, da bo Bodensko jezero čez 16.000 let izsušeno in bo le še peščena in kamnitna puščava. Ren in drugi dotoki prinašajo v Rodansko jezero vsako leto nekaj kubičnih metrov gruiča in kamenja, ki se s tem sicer počasi, a stalno zasipa. Medtem ko je bilo v 4. sto-Iteju mestece Rheineck še na obali Bodenskega jezera, je zdaj štiri kilometre oddaljeno od brega. Prostor vmes je travnata in poljedelska zemlja. Ce bo jezero še nadalje v istem razmerju zasipano s kamenjem in gruščem in če se ne bo ničesar zgodilo, kar bi to predrugačilo, bo po računih učenjakov čez 16.000 let Bodensko jezero izginilo s sveta.
Odlikovanje koroških borcev
S spomenico na boje za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-1919 s trakom osnovne rdeče barve so bili odlikovani:
Padli in umrli:
Generali: Božidar Jankovič, brigadni generali Stojan Nikolič, Milivoje Radonjič, Milan Krstič.
Polkovniki: Milovan Jekič, Stevan Kujun-džič, Djordje čirič, Stevan švabič.
Kapetan Pavel Razlag.
Poročniki: Janko Vilman, dr. Ivan Kecelj, Milan Kvnrtič, Janko Ješe, Rudolf tst, lrranic Malgaj, llugon Vidmajer.
Podporočniki: Franjo Pavlin, Ulrih Ma-lič, Franc Sirnik, Franc Jurca, Ivo Kislinger.
Naredniki: Jožef Grohar, Anton Babnik, Gustav Vilenpart, Leo|>old llostnik, Franc Ra-kovee, Matija Grad, Anton Markič, Jože Gre-hnr, Rudolf Črepinko, Rudolf Trtnik, Matija Visočnik, Adam Bareta, Srečko Puncer.
Podnaredniki: Alojzij-Novak, Franc Koc-mur, Franc Arhar, Andrej Črv, Ivan Grejan, Franc Murko, Fran Ajd, Martin I.afko, Ivan Kropeč, Fric Fcrk. Dušan Kožin, Anton Markič, Sava Lončar, Anton Simončič, Lorenc Mo-žina.
Kaplari: Maks Matuš, Alojzij Žugl, Anton Mline, Albin Vrhovnik, Ivo Pečnik, Alojz Tovornik, Karel Šuštar, Ivan Završnik, Anton Rajsp,' Andrej Košar, Jakob Belec, Anton O bon, Ivan Buča, Franc Kukolj.
Redovi: Alojz Gril, Anton llolc, Ciril Za-bukovec, Miha Čop, Franc Jazbnr, Štefan Šav-nik, Ivan Pobega. Alojz Žtigelj, Vineenc Ri-javec, Franc Stroj, Ivan Zelj, Jože Župančič, Franc Golobič, I'rane Zupančič, Franc Grebene, Lorenc Pušnik, Martin Jergcl, Jožef Gr-movšek, Anton Kozlečar, Ignacij Kozlečar, Anton Češark, Jakob Senica, Florijan Cegnar, Andrej Mlekuš, Kristjan Čapelnik, Jurij Janko, Peter Belovič, Ciril Lipovšek, Ivan Centa, Janez Mišic, Aojzij Jerin, Adolf Mikš, Jožef iPovšek, Jakob Zupan, Mihael Rade, Frančišek Jazbar, Alojzij Okretič, Ivan Esterle, Jožef
Oft 8S9VK? «>•	■■»'•b	' ,, ..,
,V velikih francoskih orožarnah Schneider - Crensot so si nemške čete prilastile tudi tole še ne izgotovljeno francosko podmornico
Pavel Keller:
Muzikantje
(Godci)
Pri svojih vrečah se je razkoračil debel branjevec. Pri njem sem hotel najprej poskusiti svojo »umetnost«. Ponižno sem se mu približal in jiotrcsel s puščico. On pa je ravno njuhal ščepec tobaka in sicer tako j>očasi, da sem skoraj počil od nejiotrpežljivosti.
»Kaj je?« je vprašal prevzetno i »Godba prosi za inal honorar.« i »Honorar?« je zmajal z glavo.
»Menim, če bi bil gospod tako prijazen in nam poklonil najhen dar,« sem z naporom samopreinagovanja izdavil iz sebe.
»A tako, — prosjačite! Hm,— tukaj!. Pa da ne boste zapili!«
Spravil sem trdo pridobljeni 10 vinarski novec z obrestmi vred. ter odšel.
Drugič mi je šlo boljše. Pri neki stojnici je bil cel krog sejmar jev. Ko sem se približal, je eden zaklical: »Le sem, muzikant, tu bo nekaj za vas!«
Že so vsi segli v žepe, kar nekdo zakliče: »Stojte, damo saino j>od enim pogojem. Muzikantje nam morajo zaigrati tisto: »Ljubica moja v vrtu sedi.« Ali še veste, otroci, kako smo jo vedao radi poslušali na cerkvenem prošče-nju v Novi vasi? To moramo slišati!« Hrupno odobravanje od vseh strani. Kar deževalo je drobiža, todo vmes se je vedno glasilo: toda morate nam zaigrati »ljubica moja na vrtu...« Obljubil sem jim in odšel z bogastvom 90 vi-nariev. Kaj mi je pomenilo včeraj 90 vinarjev? A danes sem se neizmerno veselil, da sem nabral to vsotico za svoje tovariše Sploh sem napravil kupčijo. Ljudje so bili radodarni, a tovariši so igrali pesem za pesmijo.
Tri dogodke moram v dnevniku še ome-
Debela branjevka, ki bi lahko služila za original k ariji o »stlačeni prodajalki jabolk«, ki jo je Muholovec zjutraj prepeval, me je poklicala k svoji košari: »Hej, mladi muzikant, pridite seml Na široko odprite žepe! Denarja nimam, a za par jabolk se ne tresem, — saj letos itak niso nič prida «
Dobra duša...
Tudi eno »laskavo« sem slišal pri »nabiranju.« V neki hišni veži sta stali dve služkinji. Ko sta me zagledali, sta se zasmejali, pomignili plaho z roko in jo takoj skrili pod predjiasnik. Stopil sem bliže.
»Klanjam se, moje dame!«
Presneto, kako sta se znali smejati in kako lepe zobe sta imeli! Pa je prinesla ena iz-pod_ predpasnika v časopisni papir zavit zavojček. »Samo za vas,« se je ljubko smehljala.
Mrzla pečenka. Izmaknjena seveda. No, teknila mi bo vkljnb temu. Potlačil sem jo v žep, ki k sreči še ni bil najx>lnjen z jabolki.
»Ostaneta dolgo v mestu?« je vprašala drugn.
»Ne vem, gospodična; jaz za svoj del bi ze ostal...« sem rekel in jo zaljubljeno pogledal.	r
, <0, '.n ono so hotele vedeti, toda mene je klicala dolžnost.
»Na svidenje, moje dame!«
»Zbogom, zbogom!' Ali boste utegnili priti zvečer na cerkveni trg?«
»Lep fant,« — sem še slišal za seboj in bilo mi je na moč všeč.
Fin gospod je prišel po cesti s svežnjem aktov pod pazduho Tudi pri njem sem hotel »pobirati«. Stopil sem k njemu in ga nagovoril. Komaj pa sem prošnjo izustil, sem močno osupnil.
»Čemu pa ste se tako prestrašili?« me vpraša tujec.
»Jaz — jaz — sem ta trenutek mislil, da de nek gospod, ki ga poznam.« To je bilo tudi res.
Prijatelj. Franc Košir, Alojzij Rozman, Franc Ravbar, Martin Golobič, Franc Petelinšek, Jožef Pogačnik, Andrej Košenina, Rudolf Ravnik, Ivan Okorn, Josip Kotnik, Ignac Steno-vec, Josi|> Polan, Andrej Šifrer, Franc Klanj-šek, Pavel Jezovnik, Jožef Cigale. Ivan Ran-čnn, Alojz Zagradišnik, Franc Pošel, Leojiold Krušič, Josip Petan, Fran Žogan, Miha Mešiček, Vinko Hribernik, Fran Boštjančič, Avgust Kovše, Anton Frmenc, Ivan Križnik, Albin Retel, Kurel Smole, Franc Semen, Anton Tau-žel, Frane Ulajnšek, Josip Cigala, Martin Podgoršek, Anton Jelen, Franc Košec. Albin I.or-ger, Ivan Benek, Gregor Blatnik, Leojiold. Zakšek, Vincenc Klemenšek, Ivan Korenjak, Jakob Žilnik, Jakob Zourmnan, Friderik Go-vedič, Janez Vtič. Ivan Jurgec, Alojzij Ozmec, Jakob Mali, Jožef Horvat, Ludvik flras. Vinko Pogačnik, Jurij Simenko, Ivan Jus, Leojjold Kaučič, Anton Zebec, Filip Sinigoč, Konrad Zel, Miha Blažič, Mihael llojzman, Franc Pušnik, Anion Brus, Franjo Hojs, Ivan Kareš. Vinko J urše, Rudolf Trobej, Ivan Šumnn, Frinc Maček, Franc, Plavček, Anton Lepej, Anton Gajzcr, Franc Korošec. Jakob Mlakar, Avguštin Fs. Josip Sluga, Jtkob Martinčič, Franc Gorenjec. Pavel Jam.šek, Viktor Krevh, Alojzij Retelj, Josip Kocjančič, Ivan Štrukelj, Jožef Odovič. Franc Oblak, Pavel Prestranee, Peter Poje, Franc Kolobič, Jožef Kocijančič, Peter Langerlok, Alojz Baltula, Jožef Bruk, Jožef Brile, Ivan Grubič, Ivan Gešpar, Boštjan Repaunjek, Ferdinad Saluberšnek, Ciril Skvarča, Franjo Fine, Jakob Cenša, Ignac Stajer, Franc Skrinar, Jožef Skubic, Anton Skubic, Ivan Pokorni, Ivan Masten, Boris Ko-stanjevec,
*
S spomenico na boje za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-19)9 s trakom osnovne modre barve so bili odlikovani:
Generali: divizijski Djordje Lukič, hri-gadni Djordje Glišič, Otmar Langerholc, dr. Rudolf Kobai.
Polkovniki:' Vladimir Vauhnik, Edvard Boroša, Luka Jestrovič, Dragom i r Andjelovič, Miloš Drobnjak', Stjepan Mateša. Radovan Jo-vanovič, Mirko Vilfan, tir. Miroslav Puher, Gustav Dolinšek, Alojzij Barle, Dragutin čanič, Rudolf Kraus-Tudif.
Polkovniki: Luka Lukač, Evgen Kurelec, Edmund Turnaj, Ivan Jane, višji vojaški ka-pelnik III. razreda Ferdo Ilercog, dalje podpolkovniki Edmund Jugovič, Dragotin Masek-Dvorak, dr. Rafael Dolinšek, višji vojaški uradnik 111. razr. Josip Verveg, Fran Cvirn, Rudolf Cvetko.
Majorji: Milan Prosen, Ivo Koch, Božidar Kraut, Ivan Kurelec, Oskar Bestal, Vladimir Netel, Jurij Rukavina, kapetana korvete Adolf Cvirn in Edvard Piki, dalje major dr. Ivan Koprivnik in Oskar Vizmajer.
Duhovniki: Alojzij Dejnk, Pavel Zavadlal.
Kapetani L razreda: Edo Delak, Rudolf Hvala, Jaroslav Hajnovski, Ciril Podgornik, Silvester Kleč, Leopold Vodeb, Zvonimir Peris, Aleksander Elsner, Franjo Remic, Ivo Božič, Ivan Normali, Milan Margetič, Gustav Kržiš-nik, Ferdinand Polak, Ivan Mehle, Ivan Srdoč, Ivo Jančič, Joža Barle, Stanko Gaberšček, Bogdan Ferlic, Hinko Klenovšek, Emanuel Jo-sin, Slavko Vuk, Franjo Grafenauer, Ljudevit Musek, Jakob šturm, Alojzij Turel, Veneeslav Čopič, Friderik Majcen, Gustav šilih, Veko-slav Jurkovič, Josip Antonič. Vilko Apih, Fran Križanje. Ivan Predikaka, Maks Juvanc, Franjo Friedl, Franc Čehun, Ivan Ogorelec, Karel Mikelič, Slavko Pretnar, Miloš Vauhnik, Via-
"Verujte mi, ta nova hrana za kožo
ODPRAVLJA GUBE
Njen učinek na mojo kožo Je bil v resnici magičen. V par tednih S eem izgledala za 10 let mlajša. Rožnata hran« za kožo Tokalon — mi je rekel neki zdravnik — vsebuje Biocel, presenetljivo iznajdboglasovitegadermatologe. Btocet se dobiva iz kože skrbno izbranih mladih živali — to je dragocen ekstrakt, povsem enak vitalnim elementom v zdravi, mladt človeški koži. Uporabljajte hrano za kožo Tokalon z Biocelom vs«k vefer. Ona hrani in pomlaja kožo, ko spite. Zjutraj uporabljajte belo hrano za kožo Tokalon, da Vam koža postane sveža, Jasna in žametasto gladka. S hrano za kožo Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, alt pa Vam vrnemo denar.
dislav Korejzl, Viktor Logar, Ivan Tevž, Viktor Fettich, dr. Vilko Marin, Hanko Brilio, Ivo Kenda, Anton Sartori, Matej Arnejc.
Kapetani II. razreda: Josip Stepan, Josip Tžep, Josip šilih, Franc Hanžurej, Patel Vrbič, Anton Novak.
Poročniki: Frnnc Zupančič, Štefan šijak, Viljem Ivani?, Sava Sancin, dr. Slavko šume-njak.
Podporočnik Andrej Polenčif.
Nižji vojaški uradniki, pisarji in mojslri: Marko Vrbanjac, Alojzij Horvat, Janko Čern-ko, Dragotin Sevšek, Franjo Jernj, Anton Filipi 5, Rudolf Salaba, Martin llirjanič, Josip Perčič, Martin Kopričennc, Adolf šušek, Maksimilijan Krabelj, Metod Mohor, Ivan Raku-šček, Anton Marohnič, Miha Urek, Franjo Pa-velec, Ivan Sodič, I ovro Kosi. Konrad Rues, Ferdinand Prester, Dragotin Rcgvart, Avgust Zidarid
Boljševizaci{a Litve
Iz Kovna poročajo: Glede na spremembo I It— vanske armade je izšel tale ukaz sovjetsko-ruske vlade: 1. litvansko armado je treba temeljito pre-drugačiti in se odslej naziva »litvanska ljudska armada«; 2. v armado se uvede služba političnih voditeljev; 3. dalje bo v armadi oddelek za propagando; 4. vojakom bo v prostem času dovoljeno udeleževati se političnega življenja. Ta ukaz je veljaven od 2. julija 1940. Vse druge naredbe, ki ne soglašajo s to, so odslej neveljavne.
Samokres s fotografskim aparatom
Ameriški policijski samokresi so opremljeni z majcenim fotografskim aparatom. Ta iznajdba ima to veliko odliko, da morejo policijski uradniki in stražniki s fotografskim posnetkom na samokresu dokazati, ali so zares morali streljati v silobranu.
»Čudno, tudi vi se meni zdite znani. Kako se pa pišete?«
»Robert Mlinar.«
Pok ima I je. »Naravno, kako bi tudi bilo mogoče.« Dal mi je 50 vinarjev in odšei.
Zrl sem nekaj časa za njim — za gospodom referendarjem Standlerjem, s katerim sem v gimnaziji drgnil par let isto klop...
Poslednji dogodek me je malo razburil. Kaj, če me kdaj kak nezn-inec spozna? Ah, kaj, tajil bom pač do kraja.
Ko sem se vrnil k tovarišem, so ravno igrali »veselega kovača«.
»Koliko?« je vprašal »Orel« in napravil tri pavze v melodiji.
»7.75 kron!« sem mu zašepetal na uho.
Zadovoljno je poktmal parkrat z glavo, da je par tonov napačno zadonelo. Ko so »kovača« končali, sem jx>ročal. »Želijo, da zaigramo »Ljubica moja na vrtu sedi.«
»Ne znamo,« je kratko opomnil »Orel«.
»Toda jaz sem jim obljubil!«
Zadel me je samo kraljevsko-nejevoljen pogled in že so intonirali »mati, mož s piškoti je tu.«
V tem se nam je približal nek se.jmar, v katerem sem s strahom sjxiznal možakarja, ki je. prvi zahteval: »moja ljubica...« Bal sem se najhujšega.
In res, komaj so končali, že je zagrmel nezadovol jnež:
»Mi smo naročili: moja ljubica na vrtu... takoj jo zaigrajte, lahko jo zahtevamo za naših 90 vinarjev! če pa nočete, nam vrnite denar ali pa grem po policaja!«
Splošna zmeda Sedaj pa stopi resno, dostojanstveno pred njega »Orel«. S strašnim obrazom motri nezadovol j neža. Z roko napravi svarilno kretnjo in reče: »Pustite policaja, naj ostane kjer je. ali pa jo boste sami grdo izkiipili. Morate namreč vedeti, »ljubica na vrtu...« ni na repertoarju«
To je zaleglo! Kdo bi tudi vedel, kaj je to
repertoar, — mogoče celo kak zakon. Sejmar je odšel.
Pri »Zlatem volu« smo imeli kosilo, ki je s pijačo skupaj požrlo b kron prislužene vsote. Zelo so me hvalili in mi obljubili, da mi bodo še poverili ta posel, ker sem se prvič tako dobro izkazal. Za las je manjkalo, da se nisem zadavil.
Še dve milji smo prehodili in se še nekajkrat ustavili. Zopet sem moral »pobirati« in sem prišel prav slabe volje do našega prenočišča. Delili smo. Dobil sem 55 vinarjev, ki mi jih je pa »Muholovec« v plemeniti igri »66« zopet izpeljal. Da nisem imel še od doma seboj 1 krone, in ne pojedel pečenke, ki mi jo ie zjutraj poklonila ljubka »kuhinjska vila«, bi bil moral iti lačen spat.
Jutri gremo v šlezijo.
9. avgusta.
,Tore[ v Šlezijo! O tej deželi sem slišal in cita najbolj nasprotujoča poročila. Eden jo je hvalil kot biser v pruski kroni, drugi pa opi-
• .	r....... ■■■■«	|iu uui"
soval tako odvratno, da bi človek mislil, da so SlezijC! družba poljsko govorečih, revnih, zabitih tn umazanih žgnnjnrjev.
No, sHj bomo videli. Potujoč godcc boljše in natančneje lahko s|wzna deželo in ljudstvo, kot tisti, ki potuje z Badekerjem v roki.
Sedaj potujemo blizu češke meje. »Kupčije« gredo zelo slabo, češka ima sama dosti muzikantov — prosjnkov in boljših kot tmo mi. namreč Čeških Večkrat je treba stradati. Zadnjic sem si domislil, da bi mi srnjin hrbet prav dobro teknil. Pa sem izkušnjavo junaško premagal.
Na potovanju študiram repertoar mojstra Krausa. »Muholovec« mi je pa učitelj. Nje-{LovIBj.T^da je zelo enostavna Zažvižga mi melodijo enkrat, dvakrat — jaz jo moram pa ponoviti. Če stvar slabo opravim, mi pravi »tepec« in zažvižga tretjič. Tako se naučim.
Sobota
V Soboti je umrl preteklo solioto Kiihar Štefan, posestnik in prevoznik, star komaj 53 let. Ker je bil rajni od leta 1933 tudi član uprave združenja prevozniških obrtov v Mariboru, se je jx>greba v ponedeljek, dne 8. t. in. udeležilo tudi zastopstvo uprave. Ilajni se je ves čas pridno udejstvoval v zadružnem gibanju ter znal vedno ščititi in zagovarjati interese članstva in skrbeti za ugled združenja. Rajni zapušča ženo in dva še nepreskrbljena otroka, ter zraven svojih bratov tudi še 86-Ietno mater, katero je smrt sina močno potrta. Mnogoštevilna udeležba na pogrebu je pokazala priljubljenost rajnega. Med številnimi pogrebci smo opazili tudi okrajnega glavarja g. dr. Bratino in druge. Od rajnega se je poslovil ob grobu tajnik združenja prevozniških obrtov v Mariboru g. Krepek. Naj počiva v miru!
Tapetništvo Sever, Marijin trg 2
izvršnje najfinejše vsakovrstno ta peci ran je zanesljivo solidno in po vsakemu dostopnih cenah.
Razglas
Združenje si šteje v čast, da Vas vabi na redno glavno skupščino, ki bo po naknadni odobritvi Uprave mesta Beograda pod br. 419 t. julija 1940 dne 28. julija 1940 ob 9 dopoldne v prostorih Saveza Trgovačkih Udruženja, Beograd, Brače Jugoviča ui. 16 z naslednjim
dnevnim redom:
1.	Otvoritev skupščine.
2.	Volitev dveh overovateljev zapisnika, ki sta istočasno tudi overovatelja glasov.
3.	Poročilo uprav, in nadzornega odbora.
4.	Predlog uprave o znižanju doprinosa.
5.	Predlog proračuna za 1. 1940.
6.	Prošnje, pritožbe in predlogi poedinih članov, ki so jih dali Udruženju 10 dni pred skupščino.
7.	Razrešnica uprav, in nadzor, odboru.
8.	Volitev nove uprave.
9.	Slučajnosti.
Zahtevajte povsod naš list!
Mali oglasi
t malih >(lHlh velja mki beaeda 1 din: tenltovaolakl
•glaal I din. Debelo tUkaiie oaalov ne besede se računajo dvojno. Najmanjši ineaek «a ma!l oglaa U din. - Mali •gtaal *e plačujejo takoj orl naročila. • Pri oglarih reklamnega značaja ae račun« enokolonska, I mm vtsnka
petltna rratlea po I din. • Zrn plamen* odgovora ded« anallb ogtaaov treba prlloilU auamko.

r( »g e v v e
Službe iscejo
Trgovski pomočnik
mešane stroke, žoli premestitev ali prevzame zastopstvo za potovanje z lastnim kolesom. Naslov v upravi »Slovenca« poil št. 10174.
Trgovska pomočnica
pridna In poštena, vajena konfekcijske stroke, z znanjem knjigovodstva in trgovskega dopisja, želi menjati službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sposobna« št. 10187.
Reven sedmošolec
išče zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod 9079.
Trgovska pomočnica
mešano stroke, 19 letna, želi premenlti mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9816.	(a
Izurjena šivilja
išče nameščenje. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Šivilja« št. 9917.
Hišnik
oženjen, išče mesto. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Hišnik« št. 9969.
' - i-
4-
Po dolgem trpljenju nam je umrla naša ljubljena mama, gospa
Kristina Steiner roj. Hvalica
soproga žand. nared. v pok.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 11. julija ob 17 iz hiše žalosti, Ježica 91, na pokopališče k sv. Juriju.
Jezica, dne 9. julija 1940,
žalujoči rodbini Steiner in Furlan.
Pouk
Za popravne izpite
v vseh predmetih realne gimnazije, pripravljam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9779.	(u
Osmošolec (realčan)
odličnjak, instruira vse realčne predmete. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Matematik« št. 9992,
mm\
Mizarskega vajenci
sprejme Matija Perko, mizarska tvornica, LJubljana, Celovška c. 97.
OtroSki kotiček
Vajenec
stanujoč pri starših, lz dobro hiše, se sprejme v špec. trgovino v Ljubljani. Prednost ima s prakso. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Marljiv« št. 10168.
Prodamo
Fižol za kuho
po najnižji ceni — nudi Sever & Komp., Ljubljana
moi
SS3EE
Rabljene sode
vseh velikosti, kupimo. »Produkta«, Ljubljana.
Trgovsko opremo
kompletno, dobro ohranjeno, kupimo za trgovino. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10182.
Smrekovo skorjo
kupujemo po najvišjih cenah. Ponudbe na anončni zavod Hinko Sax, Maribor pod »Tovarna«. w '
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Steno za predsobo in knjižno omaro
dobro ohranjeno in lepo, kupim takoj. Ponudbe z opisom in ceno v upravo »Slov.« pod »Knjižnica« št. 10170.
Vnajem
ODDAJO:
Dobro idočo mesarijo
na prometnem kraju, poleg cerkve, oddam v najem s 15. julijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10183.
Veliko zračno klet
v Ljubljani, pripravno za vtnsko trgovino ali skladišče, oddam takoj v najem. Vodovod, elektrika, kanalizacija. Vprašati pri Krušič Ivan, mesarija, Ljubljana, Bezenškova ul. št. 10.
V globoki žalosti sporočamo, da je po dolgi in mučni bolezni umrl naš
knjigovodja, gospod
Joško Škof
rezervni pešadijski kapetan I. ki., odlikovan z redom Jugoslovanske krone in dobrovoljskim odlikovanjem
Njegovo požrtvovalnosti polno zvesto izpolnjevanje dolžnosti in njegova neumorna delavnost nam bo ostala v trajnem in častnem spominu.
Direkcija »Save«, splošne zavarovalne d. d. v Zagrebu, generalni zastop v Ljubljani.
ZAČARANI GOZD
(229) Čarovnica je presenečeno pogledala kvišku. »Tako, srček, si že tukaj? Ali si res skuhala kosilo? Mislila sem, da ti to seveda ne bo godilo. Sedaj pa res ničesar ne razumem. In kako lepo mi vse diši! Kar tu počakaj, da pospravim; potem pia posode odnesti ne odlašaj!«
(230) Čarovnica se je začela gostiti in oblizovati. Od časa do časa je pogledala Ančko. »Nekaj pa le ne more biti prav,« je momljala; »takale stvarca, da bi mogla tako dobro kuhati? Da ni kaka čarovnija vmes?«
Na Bledu ali v Bohinju
kupim manjšo vilo ali hišo z nekaj vrta. - Po možnosti blizu Jezera. Ponudbe s točnim opisom in ceno na naslov : A..Suša, Savlje 18, p. Ježica pri Ljubljani.
ODDAJO:
Separirano sobo
v centru, oddam enemu ali dvema gospodoma. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10185.
Naročajte in širite »Slovenca« !
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega dobrega strica, brata, gospoda
Antona Plevnika
užitkarja
kakor za poklonjeni prekrasni venec Mestne občine ljubljanske ter izvedbo pogreba, se tem potom vsem prav iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini župnega urada sv. Družine, posebno pa g. župniku Jenku za prelep govor ob krsti na Žalah, nadalje zastopniku gosp. župana mestne občine ljubljanske g. mag. direktorju F. Jančigaju in predsedniku Mestnega pogrebnega zavoda mestnemu svetniku g. S. Susniku za udeležbo pri pogrebu ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana - Moste, dne 10. julija 1940.
....................'Žalujoči ostali.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je naša iskreno ljubljena mama, draga sestra in svakinja, gospa
Amalijo vi Lenardič roj. Mor
na dan njenega godu, dne 10. julija 1940, v.59. letu starosti, ponovno okrepčana s tolažili sv. vere, po dolgi in mučni bolezni preselila iz te solzne doline v srečno večnost. — Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 12. julija 1940, ob 16.30 (pol petih) izpred mrtvašnice na pobreško jiokopališče.
Sveta maša zadušnica bo v magdalenski cerkvi 13. julija ob 7 zjutraj
Maribor, Trst, Zagreb, dne 10. julija 1940,
Žalujoči: J usti, hčerka; družina Škabar in ostalo sorodstvo.
NAZNANJAMO, DA NAS JE PO MUČNI BOLEZNI ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA DOBRA
MARICA BEZNIKOVA
DNE 10. JULIJA, PREVIDENA S TOLAŽILI SVETE VERE.
POGREB NEPOZABNE POKOJNICE BO V PETEK OB 17 IZPRED HIŠE ŽALOSTI NA FARNO POKOPALIŠČE NA KOROŠKO BELO.
SLOV. JAVORNIK, RADOVLJICA, DNE 10. JULIJA 1940.
ŽALUJOČI: JAKOB, OČE; ANA, MATI; CILKA, SESTRA; RADKO IN JAKOB, BRATA; MINKA, SVAKINJA; RADO, NEČAK IN OSTALO SORODSTVO.
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Juž« Kramari?
Utiajaieij; inž. Jožč Suuii
urednik: v:ktor Cenčič
Najnovejša poročila
Turčija na vrsti
Sovjeti bodo baie zahtevali: 1. svoboden prehod skozi Dardanele, 2. odstopitev erzerunskega okrožja icr 3. gospodarsko pot do Perzijskega zaliva
Sovjetska akcija je v sporazumu z Nemčijo
Newyork, 10. julija, m. Carigrajski dopisnik »Newyork Timesa« poroča, da je nenadni odhod sovjetskega poslanika Terentjeva v Moskvo kljub uradnemu pojasnilu, da je do tega odhoda prišlo il zdravstvenih razlogov, v turški javnosti izzval veliko razburjenje. Obstoja neposredna zveza med odhodom sovjetskega poslanika in objavo tajnega arhiva francoskega generalnega štaba, ki so ga našli Nemci in ki se nanaša na načrt napada zaveznikov na ruske petrolejske vrelce v Bakn s sodelovanjem turške armade. V Ankari pričakujejo še v teku tega tedna, tla bodo Sovjeti postavili Turčiji zahtevo, da Dardanele odpre Rusiji in poruši tainošnje utrdbe. Zadnji sestanek ined sovjetskim veleposlanikom Terentjevim in nemškim poslanikom von Papenom v Carigradu in njun sesturni razgovor je nudil vse polno razlogov za domnevo, da bo Nemčija to najnovejšo akcijo Sovjetske Rt^sije podprla, kakor tudi, da se bo razširila na Iran, v kolikor je bila ta država vmešana v angleško-francoske kombinacije za napad na Sovjetsko Rusijo. Zahteve do Irana bi se nanašale na nekatere petrolejske koncesije in ozemeljske spremembe v kavkaškem območju v škodo Turčije, kakor tudi na gospodarski izhod na Perzijski zaliv. Aktivna ruska politika ne sme izgubiti najugodnejšega trenutka za dosego svojega dolgoletnega cilja carjev, da bi Rusija dobila izhod na topla morja.
Sovjetski vojaški ukrepi na jugu Rusije, kakor tucli pojav sovjetske mornarice na Donavi in v Varni, dokazuje, da se sovjetske akcije priprav-
ljajo v velikem obsegu.
Ta akcija je hudo vznemirila tndi Anglijo, ker bi bil s tem ogrožen tucli Irak in vse angleško petrolejsko območje v Prednji Aziji. V \Vashingtonu domnevajo, da gre Nemčija v podpori ruskega načrta za tem, da zadrgne vse dohode Anglije na jugovzhod in v Azijo, Rusiji pa pripomore do zaposlitve ter z njo razdeli interesne sfere od Donave do Perzijskega zaliva. Tako je mnenje predvsem ameriških krogov.
Moskva, 10. julija, m. Radio Moskva poroča: Sovjetska vojna mornarica je priplula včeraj na Donavo ter se je vsidrala pri Vilkovu.
Romunija vnovič v skrbeh
Bukarešta, 10. julija, m. Razgovori italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z nemškimi državniki vzbujajo veliko pozornost, posebno ker je predmet teh razgovorov nova •nredltev jugovzhodne Evrope. V zvezi z reorganizacijo mednarodnega gospodarskega sodelovanja med državami tega dela kontinenta romunski krogi niso pričakovali, da se bo na
teh sestankih postavilo tudi vprašanje ureditve teritori..lnih sprememb med Romunijo in Madžarsko, ker se je po prejšnjih informacijah iz Berlina smatralo, ua to vprašanje še ni pereče. Zato jc nenaden odhod predsednika madžarske vlade grofa Telekyja in zunanjega ministra grofa Csakyja v Miinchen izzval v vseh romunskih krogih veliko razburjenost in zaskrbljenost. Vladno glasilo »Romania« pravi v svojem članku, da je Romunija prepričana, da madžarski državniki v Nemčiji ne bodo mogli dobiti zn-slombe za uresničenje svojih pretiranih teritorialnih zahtev proti Romuniji, ki predstavljajo po romunskem mnenju veliko krivico in bi ovirali bližnjo konsolidacijo Evrope. Razen tega bi se nroti tej zahtevi dvignil ves romunski narod. Dobro obveščeni romunski krogi z ozirom na razgovore madžarskih, italijanskih in nemških državnikov zatrjujejo, da ti krogi upoštevajo morebitno možnost pogodbe med Romunijo in Madžarsko, ki bi omiljevala pretirane zahteve Madžarov. V tem primeru pa bi se moralo postaviti tudi vprašanje izmenjave prebivalstva v večjem obsegu, ker želi Romunija na tn način definitivno likvidirati vsa sporna vprašanju z Madžarsko ter za bodočnost ustvariti vse predpogoje za iskreno sodelovanje.
Romuni|a izstopila Iz DN
Bukarešta, 10. julija. AA. DNB: Zunanji minister Manoilescu je izjavil, da bo Romunija zapustila Društvo narodov. S tem, da bo to storila, je rekel minister, bo Romunija končno zapustila tisto politično utvaro, katere se je predolgo držala. Romunija ni nikdar imela od DN kakšno stvarno korist, temveč so jo nasprotno z Društvom narodov vlačili v takšne politične akcije, ki niso odgovarjale njenim koristim in čustvom. Romunija, ki je sedaj sprejela politiko, katera edina odgovarja njenim stvarnim koristim in pravemu idealizmu, je mnenja, da je brezpredmetno, če še naprej ostane članica DN.
Angleži zapuščalo Romunijo in Bolgarijo
Carigrad, 10. julija, m. Zadnje dni je odpotovalo iz Romunije in Bolgarije mnogo Angležev. Posebno veliko jih prihaja iz Romunije, kjer jim je po zadnjih političnih spremembah onemogočeno vsako nadaljnje delovanje. Večja skupina Angležev je v Konstanci najela parnik in odpotovala |roti Carigradu.
Bukarešta, 10. julija, m. Romunska vlada je prepovedala prodajo delnic romunskih pelrolejskih družb inozemcein.
Izjava podtajnika
angleškega zunanjega ministrstva
Upanje v nove zapletljaje - Treba bo napeti vse sile
London, 10. julija, t. Reuter: Podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Butler je nocoj po radiu povedal sledeče:
»Na evropski pozornici se bodo mogoče razvili zapletki, ki bodo odvrnili pozornost sovražnika od nas v drugo smer. Cim bolj bomo odločni in vztrajni, tembolj gotovo bo prišlo do zapletkov. Razen težav, ki jih ima Nemčija s podjarmljenimi narodi, se bo morala razgovar-jati z močnimi tekmeci.
Italija in Rusija gledata vsaka z drugačnimi očmi nn Balkan. Španija hoče svojo lastno tradicijo, ponos in neodvisnost. Različni nazori so o Dardanelah. Različni glasovi se slišijo o Sredo-
zemlju. Najmočnejši pa bodo odmevi velikih topov naših bojnih ladij. Mnogo težav čaka vsako državo, ki bo hotela nadvlado nad kontinentom in nad svetom.
Mi bomo branili sebe in stvar, v katero verujemo in bomo dobili na našo stran prijatelje z lastnimi preizkušnjami in odločnostjo, s katero smo se vedno postavili v času nevarnosti. Ne preostnje nam drugo, kakor da napnemo vse svoje sile za izvršitev naloge, ki je pred nami.
Mi smo predstraža Evrope. Mi smo pred-straža našim cesarstvom, predstraža pred ameriškim kontinentom in predstraža sveta. Mi ne smemo in ne moremo zapustiti onih, ki so od nas odvisni.«
LJUBIJ4N4
Bitka v Sredozemskem morju
Rim, 10. julija. A A. Štefani: Agencija »Reuter« se je končno odločila povedati resnico. Med včerajšnjo pomorsko bitko na Sredozemskem morju je bila izgubljena le ena italijanska ladja. Da bi pa našla to resnico, je britanska poluradna agencija morala brati uradno poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva. Ce je to poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva za agencijo »Reuter« resnično, potem je treba postaviti vprašanje, zakaj potem tudi drugi del italijanskega poročila ne bi bil resničen. V tem delu se omenja kot gotovo, da je bil uničen en britanski rušilec, verjetno pa še ena britanska bojna ladja, medtem ko je bilo več drugih britanskih enot poškodovanih z bombami iz letal ter so letalci na ladjah opazili požare. Prav tako so italijanske pomorske enote streljule na britanske ladje s strojnicami. Pri tem so letala letela zelo nizko. Končno se je angleška eskadra umaknila proti jugu. Morebiti ni kriva agencija »Reuter«, če ni vedela celotne resnice. Informacije, ki jih agencija prinaša, gredo skozi zelo ostro cenzuro.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 10. julija. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Premoč Nemčije v zraku, ki se je pokazala že pri porazu Francije, se sedaj v čim-dalje večji meri kaže tudi nad Anglijo. Kakor je včerajšnje posebno poročilo javilo, je bilo pri Sta-vangerju na Norveškem včeraj med letalskimi borbami zbitih 26 sovražnih letal. Po poročilih, ki so do zdaj prispela, so bila danes zbita vsa letala neke angleške letalske eskadrile. Nemško protiletalsko topništvo je prisililo sedem britanskih bomnikov, da so se vrnili prej, preden so prispeli do kraja, katerega so nameravali bombardirati, namreč do letališč pri Amiensu, Lichyju in Daser-vu in so morali bombniki prej zmetati svoje bombe, da so se tovora znebili. Škode na vojaških objektih ni bilo. Ko je protiletalsko topništvo nehalo streljati, so nemški lovci napadli sovražno eskadrilo in zbili vsa letala. Na nemški strani ni bilo nobenih izgub.
Ameriški senat proti posegu v vojno
Wa»hinglon, 10. julija. AA. Štefani: Senat je s 56 proti 26 glasovom po hudih napadih na tiste, ki se zavzemajo za ameriško posredovanje v sedanji evropski vojni, odobril imenovanje Stimsona za ministra za vojsko.
Ameriška pod{et{a se branijo angleških naročil
Netcyork, 10. julija. AA. Štefani: Podjetje Pa-kar je izjavilo, da se ne more lotiti izdelovanja letalskih motorjev za Anglijo iz razloga, ker bi bile za povečanje proizvodnje potrebne investicije velikega kapitala, takšnih stroškov pa ne more jamčiti stalno obratovanje. To pomeni, da podjetje Pakar ni gotovo, če se bo Anglija moglo dolgo vojskovati in naročati letalske motorje.
Irska odklan|a sodelovanje z Anglijo
London, 10. julija. AA. Reuter: Zdi se, da je vsak sporazum s predsednikom Irske de Valero obsojen na neuspeh. Z ozirom na to, da Irska vztraja pri svoji nevtralnosti, se priporoča večje nadzorstvo angleške mornarice nad morji okoli Irske.
Praški župan aretiran
Praga, 10. julija. A A. DNB: Izdano je bilo
urad
no poročilo, ki pravi, da s? jc začela preiskava proti neki nezakoniti skupini sovražnikov države, ki so vzdrževali zveze s tujino. Zato so bili osumljeni veleizdaje. Aretiran je bil dr. Klapka, dosedanji praški župan, pod obtožbo, da je podpiral imenovano skupino. Dr. Klapka je prišel s tem svojim nedovoljenim delovanjem ne samo v nasprotje s svojo dolžnostjo praškega župana, temveč tudi v nasprotje » koristmi Joskegn naroda.
Dno L!ubl[anice betonirajo
Kljub temu, da letos že vse poletje nagaja vreme, so vendar gradbena dela v strugi Ljubljanice pri stari cukrarni lepo napredovala. Stavbeno podjetje Matko Curk iz Ljubljane jo imelo sicer mnogo škode, saj je voda skoraj vedno, kadar je bilo vse pripravljeno za graditev srednjega opornika v strugi, podrla nasif e in poškodovala stroje. Sedaj je vendar upravičeno upanje, da nekaj mesecev povodnji ne bo in zato je podjetje pohitelo, kar se le da Vsega skupaj je v strugi in ob gradbenih delih pri obrežnih zidovih zaposlenih 60 delavcev, pa bi jih bilo še več, če bi se javili. Pa se letos pač pozna, da marsikdo, ki bi sicer rad prijel za delo, manjka. Na levem bregu je betonsko oporno zidovje že zbetonirano do mesta, kier bo sIe.1 levi opornik zatvornice. To oporno zidovje je visoko dobrih šest metrov. Opornik zatvornice, ki bo zgrajena kasneje, bo zavzemal ob bregu 15 m. Za tem sega po levem bregu naprej štiri in pol metra visoko obrežno zidovje. Do priključka na že regulirane strugo manjka le še 15 m in videti je že, kako se nagiba betonsko obzidje v položni naklon, kakršnega ima s kamenjem obloženo obrežje Ljubljanice ob vrtu bolnišnice. Tudi na desnem bregu je betonsko oporno zidovje do zatvornice že zgrajeno in tudi za zatvornico stoji že precejšen del obz:dja. Do priključka na regulirano obrežje ob stari cukrarni pa manjka še 40 m obzidja. Vsega skupaj meri dolžina obzidja z všteto zatvornico vred, ki bo dograjena, pri sedanji graditvi na vsaki strani 120 m. Ob starem opornem zidovju je bila struga že tlakovana. Ob novem pa so jo začeli sedaj. Struga je široka 26 m in so začeli betonirati prve pasove ob levem obrežju. Do sedaj so zabetonirali že dva pasova, dolga po 10 m in široka po 14.5 m. Zabetonirali so torej dno struge čez polovico, tako da bo ob desnem obrežju ostal le še 11.5 m širok pas. katerega bodo zabetonirali potem, ko bo ves L vi del že zabetoniran in ko bo mogoče vodo spustiti ob levi strani struge.
Za betoniranje dna 6truge pa je treba seveda najprej odkopati ogromne množine mivke in gline. Na vsak kvadartni meter prideta približno pa dva kubična metra odkopa, tako da bodo samo nad zatvornico morali spraviti iz struge okrog 20C0 m® peska, ob zatvornici 1000 m3 iu za zatvornico zopet okrog 2000 m3. Odkopano glino dvigajo s posebnim dvigalom do višine obrežnega obzidja kar v samokolnicah, ki jih nato izpraznujejo v globoko nezasuto špranjo za obrežnim zidom. Istočasno s teoii deli so postavili tudi močno ogrodje v sredi struge na mestu, kjer bo stal srednji opornik zatvornice. Sedaj že zabijajo t dvema ovnoma na električni pogon močne plohe v 6trugo. Ti plohi bodo tvorili zagatno steno za temelje opornika. Ker je dno zelo mehko in ima slabo nosilnost, bodo pred betoniranjem temeljev v mehko dno zabili še veliko število pilotov, ki bodo preprečili, da bi se temelji vsedali. Če vsaj poldrug mesec ne dobimo kake izredne povodnji, bodo vsa ta deja dokončana do jeseni. Graditev zatvornice in strinskih opornih stebrov ter srednjega opornika p4;v teh delih še ni zapopadena Podjetje M. Curk mofra zgraditi za vse tri opornike le temelje. Graditev opornikov samih od višine temeljev naprej in nad vodo, kakor tudi zgraditev vseh drugih zatvorničnih naprav, pa bo na jesen oddana na posebni licitaciji.
•
1 Poziv vojnim prostovoljcem. V Ljubljani je umrl 9." t. m. naš tovariš - vojni prostovoljec .loško Skof, zvest član prostovoljske organizacije. Pogreb dragega jx>kojnika bo danes, 11. julija, ob 4, pop. iz Žal — kapela sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu. Vojni prostovoljci spremimo zaslužnega borca za Jugoslavijo na njegovi zadnji jx>ti z društveno zastavo. Zberemo se ob jiol 4. na Žalah. — Uprava Okr. org. voj. prost, v Ljubljani.
1 Enoletni trgovski tečaj mestne občine ljubljanske. Redno vpisovanje !k> 9. septembra, vendar se učenke lahko priglasijo pismeno v teku jMičitnic. Ker je število učenk omejeno, bodo imele le-fe pri sprejemu prednost. Prijave je nasloviti na ravnateljstvo tečaja, mestni licej, Bleivveisova 25. Opozarjamo, tla sprejemamo izključno učenke z malo maturo ali zavr.šnim izpitom
1 Zastrupljenje s plinom. V sredo zjutraj ob pol dveh se je vrnila v Ljubljano s počitnic iz Bihača žena svetnika železniške direkcije inž. Vla-dimirja Mikuža in ko je prišla v stanovanje v Kotntkovo ulico, je takoj vzbudil pozornost močan zadah po svetilnem plinu. Vstopila je v kuhinjo in ko je prižgala električno luč, je videla, da leži na tleh njen mož zastrupljen s plinom in že mrtev. Hitro je odprla okno in tako malo prezračila kuhinjo, nato pa obvestila sosede o nesreči. Prej je še zaprla pipico plinskega štedilnika, iz katerega je uhajal plin. Obveščena je bila tudi policija ter je na stanovanje prišla policijska komisija, v kateri je bil policijski zdravnik dr. Luzar in dežurni uradnik g. Žibert. Komisija je ugotovila, da se .je inž. Mikuž zadušil s plinom in da vsi znaki kažejo, da se je zgodila nesreča .Vstal je najbrž s postelje in si hotel skuhati kakšno malenkost na plinskem štedilniku, pri tem pa je zaspal, potem ko je v
dremavici pozabil prižgati plin, ki je nato uhajal v zaprto kuhinjo. Tako je v spanju plin zastrupljal vedno bolj in bolj spečega inž. Mikuža, ki se najbrž ni več zavedel, preden je izdihnil. Truplo |h>nesrečenega inž. Mikuža, ki je bil star šele 48 let, so prepel ali nn Zalo.
1 Vsa damska oblačila Vam najmodernejše iz-gotovi v teku 24 ur tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbira modernih tkanin.
I Pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusi, avtotAksiji) bo za drugo polletje v Ljubljani na Bregu št. 20 (dohod z Novega trga) dno 15. julija 1940 od pol 10. do 11. Pri tej priliki bodo pregledana tudi vsa druga vozila, ki letos iz kakršnega koli razloga še niso bila pregledana, odnosno.odobrena za promet v letu 1940. Ker so sme obratovati samo s pregledanim in za promet odobrenim vozilom, opozarja uprava policije event. zamudnike na posledico.
V nedeljo dva Pulnikova izleta: Logarska dolina in Žužemberk — Dol. Toplice — Št. Jernej.
1 Prometna nesreča na Aleksandrovi cesti. Včeraj okrog dveh popoldne je na križišču Aleksandrove in Gledališke ulice podrl o«ebni avtomobil Heri-berta Kaiserja, trgovskega pomočnika iz Ljubljane, starega 28 let. Avto je Kaiserju odri kožo na kolenu, poleg tega pa je verjetno, da ima tudi nogo nalomljeno.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice.
1 Razne nesreče. 231etni poklicni reševalec Pov-še Maki, ki navadno vozi z reševalnim avtomobilom ponesrečence v ljubljansko bolnišnico, se je moral včeraj sam zateči vanjo. Cepil je drva, pa se je močno usekai 48letna žena črevarskega pomočnika Frančiška SiUirica jc po lestvi zlezla na streho tovarne Bergman pri Klavnici. Po nesreči je padla z lestve in si poškodovala hrbtenico. — Pri železniški nabavljalni zadrugi na Masarykovi cesti je nakladal sode 431etni brezposelni delavec Gambič Ivan, pa mu je tod padel na nogo in mu stri stopalo.
1 Tudi roie kradejo. V eni od zadnjih noči 60 neznani tatovi oplenili vrt Belcijana Andreja v Obirski ulici. Kdo bi si mislil, da si bodo nadeli toliko truda in izpulili kar 250 stebel krizantem, vrednih okrog 400 din.
Delo Ipavceve župe v Mariboru
Maribor, 10. julija.
Te dni je bil redni letni občni zbor Ipavčeve pevske župe v Mariboru. Udeležilo se ga je 30 delegatov in članov - pevcv onih pevskih društev, ki so včlanjena v župi. Obširna poročila o delo-vaju župe v preteklem poslovnem letu so podali župni funkcionarji. Po sprejeti razrešnici sedanjemu odboru, so se vršile volitve, pri katerih je bil z nekimi spremembami izvoljen dosedanji odbor. Ponovno izvolitev je radi prezaposlenosti odklonil dolgoletni župni povovodja g. Albin Horvat. Na njegovo mesto je bil zato izvoljen dirigent Glasbene- matice-g. Milan Pertot. <3.* Horvatu s<yje i predsednik za n.egoyo dolgoletno in požrtvovalno delo z lepimi besedami zahvalil.
Občni zbor je tudi lepo počastil dolgoletnega predsednika župe prof. Vasilija Mirka. K občnemu zboru je prišel namreč tudi podpredsednik pevske zveze in predsednik ljubljanske Hubadove pevske župe g. dr. Švigelj iz Ljubljane, ki je svojemu mariborskemu tovarišu prof. Mirku prinesel zlato pevsko odlikovanje z diplomo. O. dr. švigelj je v krajšem nagovoru opozoril na velike zasluge profesorja Mirka za slovensko pevsko kulturo, kot skladatelj, zborovodja in dolgoletni predsednik mariborske Ipavčeve župe.
Na občnem zboru so razpravljali o raznih aktualnih vprašanjih iz življenja naših pevskih zborov. Načeto je bilo tudi pereče vprašanje primernih pesmi, ki ga naši pevski zbori močno občutijo. Zato se je župna uprava odločila, da bo v najbližji bodočnosti izdala prvo edicijo pesmi za mešane in moške zbore, ki so jih prispevali naši domači skladatelji.
— Ljudje, ki polog trdo stoliee trpe tudi na zapeki, lahko jemljejo za čiščenje zjutraj in zvečer četrt kozarca naravne »Franz-Joscfove« grenke vode.
_Keg. B. br. ljlSo lli._
Dev. Mar. v Polju
Zadnje dni je opaziti na telovadišču Prosvetnega doma živahno vrvenje. Fantovski odsek in Dekliški krožek so pripravi .ita, da bosta izvedla v nedeljo. 14. julija, popoldne telovadni nastop. Neprestano kislo vreme hoče sicer ubiti dobro voljo fantov in deklet, toda oni se ne vdajo. Zato pa nam bodo v nedeljo |>okazali lep spored: proste vaje, orodno telovadbo, razne igre in rajanje. Po nastopu bo v senci mogočnih lip prijetna prosta zabava. Starši in prijatelji naše mladine, v nedeljo popoldne ob treh vljudno vabljeni na nastop v D. M. v Polju I
* ^
L * *■
\L
100.000 dinarjev nagrade
Pred dvema dnevoma smo objavili tiralico iz »Policijskega glasnika« ministrstva za notranje zatlcve, s katero iščejo Ivančiča Antona, hotelskega sltiga-mesarja, rojenega 1905 v Podbrdu (Trbiž), italijanskega državljana, stanujočega na Jesenicah; Ferdinanda Kravanjn, trgovskega potnika, roj 1912 v čezsoči (Bovec),
italijanskega državljana, stanujočega na Jesenicah, in Alojzija Kneza, monterja in šoferja, roj. 18. junija 1918 v Mariji na Žili (Beljak),
nemškega državljana, stanujočega na Jesenicah. Vsi trije so zakrivili dejanje iz čl. 1 točka 4 in 6 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Vsi trije so pobegnili. Notranje ministrstvo je razpisalo nagrado 100.000 dinarjev za tistega, ki jih prvi prijavi oblastvom, da jih primejo.
Kakor smo zvedeli, sta bila Anton Ivančič in Ferdinand Kravanja že aretirana, Alojzija Kneza jia še iščejo.
Alojzij Knez
.Anton IvanŽiS
Ferdinand KravinU
KULTURNI OBZORNIK
Narodopisni tečaj za učitelje
Folklorni institut Glasbene matice v Ljubljani je priredil tečaj za povabljeno glasbeno kvalificirano učiteljstvo iz vse Slovenije z namenom, da razširi svoje delovanje, obnovi zbiralno akcijo glas-beno-folklornega gradiva, da na eni strani informira (T tem znanstvenem pačrtu udeležence, na drugi strani pa da opozori prosvetno oblast na drugotni, t. j. vzgojni in prosvetni pomen narodopisnih izsledkov za napredek našega naroda. Tečaj, ki ga je vodil po strokovno ter organizatorično izdelanem in premišljenem načrtu vodja Folklornega instituta Glasbene matice g. France Marolt", je osvojila naša prosvetna oblast in mu z izredno denarno podporo zagotovila delovni uspeh. Udeležilo se ga je navzlic sodobnim vsestranskim zadržkom šest učiteljic in petnajst učiteljev; bil je znanstveno in organizatorično informativnega značaja, da bi udeležence pripravil za sodelavce v svrho nadaljnjega etnografskega dela po Sloveniji. Predavanja so se vršila od 1. do 6. t. m. Predavali so redno od 8 do 12 ter od 15 do 18 vsak dan gg. direktor ženske realne gimnazije prof. dr. Anton Bajec, prof. dr. Dragotin Cvetko, vodja Folklornega instituta G M France Marolt ter prof. Matija Tome; v popoldanskih urah so pri praktičnem etnografskem delu pomagali gg. radijska tehnika Jakob Jančar ter Stanislav Hajn-šek, dvorni dobavitelj Beno Gregorič in akad. slikar Božidar Jakac.
Dne 1. t. m. ob 10 je banov, svetnik g. Franc Planina otvoril tečaj s kratkim nagovorom; pojasnil je njegov namen ter po kratkem historiatu o našem dosedanjem zbiranju poudaril pomen tečaja '.a obnovo organizirane permanentne akcije, ki pri-ienja na pobudo in po načrtu Folklornega instituta UM vprav glasbeno-folklorno panogo; temu tečaju pa bodo v doglednein času morali slediti še tečaji iz drugih folklornih področij. Organizator tečaja g. France Marolt je nato pojasnil udeležencem Ivarna vprašanja, objavil načrt predavanj, navedel predavatelje, nato pa takoj začel z uvodnim predavanjem o načelih in metodah sodobne etnografije, Po premišljeno izdelanem redu so sledila teoretično praktična predavanja, ki so postopoma uvajala udeležence v predmetne snovne probleme ter njihova opazovanja z znanstvene ravni.
Predavatelji so prednašali načrtno urejeno snov ter prikazovali predmetno gradivo vse bolj informativno z izrecnim navodilom strokovne literature in virov. Poleg tega pa so tudi opozarjali na razširjen strokovni tečaj, ki naj bi se vršil še letošnjo jesen in ki naj bi udeležence — menda tudi orga-niste — šele natančneje strokovno instruktivno uvedel v pravo etnografsko sodelovanje pod strokovnim vodstvom Folklornega instituta. Vendar so bila ta predavanja nanioč pregledna, nazorna ter dovolj instruktivna, da so že sedaj uspešno uvedla v pre-jiotrebno poznavanje in obravnavanje folklorne snovi udeležence — bodoče preddelavce že zdavnaj prepotrebne narodopisne akcije. G. dr. Anton Bujec 0 po kratkem uvodu v lingvistične probleme naše jezikovne dialektike omenil sedmero glavnih dialektičnih skupin slovenskih narečij ter njihove značilnosti. Teoretično in praktično je razložil dialektično diakribijo, v kolikor pač služi melografu kot pomožno sredstvo. G. dr. Dragotin Cvetko je seznanil s folkloristično biologijo in biografijo ter predmetno bibliografijo in literaturo o slovenskem folkloru. Očrtal je sredstva hevristike ter historiat naših folklorno-zbiralnih akcij. G. France Marolt je govoril o načelih in metodah sodobnega narodopisja, razložil je načelne smernice nemške histo-rično-biološke šole, angleške animistične šole in poudaril najnovejša prizadevanja ter izsledke francoske in ruske sorialno-psihološke šole. Na ravni soeialno-psiholoških opazovanj je razvil sodobni pojem glasbenega folklora in naglasil, da predstavlja primitivna glasba ali bolje zvočnost le koeficient celostnega folklornega deja v vrsti drugih koeficientov (sceničnega, koreografskega, kostumacijskega, govornega značaja). Na tipičnih primerih našega folklora je razvil poglavitne probleme primitivne melopoije; instruktivno je pojasnil, v koliko se sme sodobni melograf pri zapisovanju zvočnega folklora posluževati stilizacije in notacije umetne glasbe. Na jedrnato očrtanih primerih ziljskega »Štehvanja« in »Visokega reja«, panonskih »Oračev«, belokranjskega »Zelenpga Jurja«, »Mostu« in »Metliškega kola« je praktično tolmačil način opazovanja in zapisovanja sodobnega etnografa. G. Matija Tome je udeležence uvedel v bistvo koralne in instrumentalne osnove ter v historični razvoj teh dveh glasbeno stilnih vrst. Na podlagi mnogo folklornega gradiva je opozoril na koralne ter instrumentalne prvine v slovenskem glasbenem folkloru. Navedel je pojasnila, v koliko se sme zapisovalec folklora v svoji m°'-grafiji posluževati koralne no-
tacije in da mora ob stalnem upoštevanju koreografskega koeficienta paziti na strogo snovno dialektično opazovanje ter zapisovanje primitivnega inštrumeutala. Opozoril je tudi na naša primitivna glasbila iu na njihov izvor.
V popoldanskih urah so predavatelji s sodelovanjem pomočnikov utrdili z izbranimi praktičnimi primeri teoretična spoznanja. Tipični primeri govora naših poglavitnih narečij so bili ob sočasnem zapisovanju udeležencev ter sledečo analitično kontrolo posneti na tonske plošče elektrozvočnega aparata (Telefunken-Tonfolien-Schneid- und VVieder-gabegeriit Ela A 107/1), ki sprejema ter takoj re-jiroducira govor in glasbo. Aparata je v pedagoške svrhe nabavila naša Glasbena akademija; utegnil bo s pridom koristiti tudi naši univerzi kakor tudi Folklornemu institutu UM. S tem aparatom so bili ob sočasnem zapisovanju in kontroli posneti tudi tipični primeri našega glasbenega folklora. G. Beno Gregorič je udeležencem pokazal dva najbolj praktična in cenena projekcijska aparata ter razlozil je tudi njuno uporabo: megadiaskop za projekcijo knjižnih slik, razglednic, risb, črtežev, fotografij do formata 13X18 in diapozitivov 8X8; s petsto-\vatno žarnico je posebno primeren za šole ter prosvetna društva. Slike dosežejo velikost do dva in pol metra in so do roba ostre. Pri diaskopični projekciji so slike izredno svetle m preko 3 X 3 m velike. Ker je cena kompletnega ajiarata z žarnico. 4300 din ter se v dokup za ca. 1000 din dobi tudi naprava za projekcijo s filmskim trakom za normalni kinofilm in Leica format, je naprava vsega priporočila vredna za nazorni šolski pouk zlasti v mestih, kjer bi ga šole utegnile uporabljati izmenoma. Drugi aparat je Filmosto Color Box za projekcijo črnobelih in barvnih diapozitivov v okviru 5X5 cm s stovvatuo žarnico, svetlobnim koiiden-zorjem in avtomatično menjavo slik v temi. Zaradi nizke teže, lahkotne ui>orabljivosti ter cenenosti (ca. 1000 din) bi bil projektor izvrsten nazorni pripomoček za podeželske šole. S pomočjo naše prosvetne oblasti in s pomočjo F"otocentrale, ki bi mogla za tvarno ceno preskrbeti barvne diapozitive, naj bi postopoma nabavila to izredno pripravno ter pomembno naučno sredstvo jiosamezna okrajna učiteljska društva in večje podeželske šole; manjše šole naj bi si aparat od teh izposojale. Nemogoče si je namreč danes misliti uspešen narodov pouk brez takih nazornih sredstev. Kajti plastična slika, združena s primernim tolmačenjem in eventuelno sočasno glasbeno reprodukcijo fonografičnih plošč, izda in pove premnogo več kakor še tako temeljit opis ali tovrstna knjiga, ne glede na potrato časa. G. Boiidar Jakac je na svojem ameriškem film-projektorju prikazal tri filme: Nočev črnobeli šest-najstmilimetrski »Belokranjski film«, dalje Gre»o-ričev isto tako črnobeli šestnajstniilimetrski »Belokranjski film«, oba z izleta v Belo Krajino leta 1934. Nazadnje je predvajal še svoj najnovejši (Agfa-color šestnajstniilimetrski) film metliških ljudsko-obrednih prizorov. Ta poizkusni, še ne prirežani film, ki ga je oskrbelo društvo Bela Krajina v Ljubljani, je za celo sjioznanje slabši od nedavno predvajanega Kodak-color šestnajstimilimetrskega filma: Božidar Jakac-France Marolt: Človek — Zemlja — Slovenske Krajine in Vojne grantte. Zdi se, da pri tem filmskem poizkusu niti material, niti razvitek ne ustrezata sicer izvrstnim Jakčevim posnetkom. — Poleg gg. Jakca in Gregoriča je dala tudi Radio-Ljubljana svoj elektro-fonograf s ploščami vred na razpolago.
Tečaj je bil brezhibno organiziran. Motila je le premajhna prostornost sobe, ki zlasti v poletju vpliva neugodno; popolna zatemnitev v njej je bila nemogoča in je tudi v projekcijske svrhe premajhna dolžina za čim boljšo izvedbo. Prireditelji se bodo pač morali prihodnjič odločiti za boljše prostore. Sicer pa so udeleženci odnesli s seboj najlepše vtise z resno izvedenega ter plodno zaključenega tečaja, ki jim je nudil veliko novega, zanimivega ter jih uvedel v popolnoma novo pojmovanje in vrednotenje našega folklora.
Če pomislimo, da je prva zbiralna akcija Odbora za zbiranje slovenskih narodnih pesmi (1906 do 1920) po vojni docela prenehala (likvidai-lja Odbora 1927), je treba poudariti izredno važnost tega narodopisnega tečaja za našo etnografijo. Upajmo, da nam bo usoda naklonjena in da nam s pomočjo kr. banske uprave Folklorni institut to po velikem trudu in prizadevanju započeto akcijo skoraj izvede kakor si jo je pravilno zamislil vodja instituta g. France Marolt, katerega glavna zasluga je, da se je ta tečaj sploh vršil. Naglasiti moramo ob koncu tudi, da so vsi predavatelji predavali brezplačno, zato pa jim gre tem večje priznanje. I	sil.
»Čas« št. 9—10
Zadnja številka letošnjega letnika Časa, revije Leonove družbe, prinaša na uvodnem mestu razpravo dr. Vilka Fajdige o pariškem kardinalu in nadškofu Verdieru pod značilnim naslovom Zgled sem vam dal. V jasnih in kratkih besedah je pisatelj označil skrivnost njegovega uspeha ter najznačilnejše poteze njegovega značaja ter njegove pastirske metode, ki je rodila tako izreden uspeh za vso Francijo, katere verski poglavar je bil. Njegova dobrota, vdanost papežu in sodelovanje z laikatom kakor tudi njegovo zavzemanje za moderne katoličane je pisec še podčrtal z besedami: »Značilno je, da je pomagal razgibati gibanje okrog Vie catholique in Temps present ter mu bil s svojo osebnostjo zgled, podpora in zdravje.« Gibanje katoliških personalistov je v njem gledalo nekak ideal, saj ni hotelo drugega kot človeka, ki mu milost pomaga združevati v sebi božji in človeški svet, ki naj se medsebojno podpirata.« — l udi drugi članek nam kaže duhovna in družabna prizadevanja francoske mladine in ga je napisal P. A. M. Carrč, ki piše o glavnih težnjah moderne francoske mladine in njih organizacijah. (Prev. J. U.) Oražem Janez je kritično prevrednotil liturgično gibanje pri nas z ozirom na opazko v Reviji KA, da mladinsko gibanje ni storilo veliko za liturgično gibanje. Stvarno in z dokumenti ter citati naših največjih delavcev na liturgičnem polju je v tej študiji napisal zgodovino liturgič-nega gibanja pri nas po vojni ter prišel do rezultata, da pri omembi razvoja liturgičnega gibanja pri nas ni mogoče iti preko križarstva. Največji vrednost takih študij je, da se skuša nekaj dokazati z dokumenti ter ne kar na splošno operirati s sodbami in obsodbami. Dr. Vinko Brumeu se je lotil vprašanja ljudske vzgoje pri nas, kakor smo že poročali, ter studijo sedaj zaključuje s konkretnimi načrti in organizacijo ljudskega izobraževanja na katoliški strani. V rubriki Obzornik je knjižničar Cene Kranjc napisal temeljito kritiko o dobrih in slabih straneh prvega slovenskega knjigotrškega kataioga, poudarii njegov splošno
kulturni pomen ter pokazal pota, ki bodo katalog vodila k vedno večji popolnosti. Med ocenami so omenjene naslednje nove knjige: Aleš Ušeničnik Zbrani spisi L, II. in III. (dr. Terstenjak) ,Slavič: Sveto pismo Stare zaveze (J. F.), Šanc: Previdnost božja (Fabijan), Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani (J. F.), Opči šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji (J. F.), Malo opravilo (J. O.), Sturm: Francosko-slovenski slovar, Slovenski jezik (Tine Logar), Pedagoški zbornik (E. B.), Poljanec, Pe dagoška biologija (E. B.), Bilimovič: Agrarna struktura Jugoslavije (L. L.), Ing. Nagode, Naše glavne komunikacije in mednarodni tranzit (L. L.). V Zapiskih pa je urednik I. F. napisal obrambo katoliškega akademskega društva »Zarje« proti raznim mnenjem pod naslovom V obrambo resnice in pravičnosti. V članku Nova revija pa označuje Revijo Katoliške akcije ter nastopa proti nekaterim člankom, zlasti proti predavanju Razcepljenost, kjer pojasnjuje zadevo prof. Kocbeka. Tako je ta številka Časa v več člankih apologija mladinskega gibanja.
V Somboru je 25. junija umrl najstarejši živeči vseučiliški profesor pri nas dr. Edo Margalič, ki je bil doma iz Zagreba (rodil se je I. 1849). Bil je profesor na filozofski fakulteti v Budimpešti, kjer je dosti storil za medsebojno sjioznavanje Srbohrvatov in Madžarov, dasi se je duhovno priznaval za Madžara. Med 42. njegovimi znanstvenimi deli bom omenil le nekaj najvažnejših, ki so: »Flori-logium proverbiorum latinitatis« (najslavnejše njegovo delo, za katero je prejel odlikovanje celo od Vatikana), madžarski prevod Mažura-ničeve »Smrti Smail-age čengiča«, »Hrvatska zgodovinska bibliografija« (izdala budimpeštan-ska akademija), poleg tega je pa v precejšnji meri prevajal tudi srbske narodne pesmi v madžarščino.
*
Kot 64. zvezek Kolinove zbirke »Naša knjiga« je izšel roman Konstantina Djordjeviča »U bežaniji« (196 strani)«
Strmoglavec JU 87
Po vseh vojnih poročilih so pri odločilnih spopadih na zapudni fronti z izrednim uspehom posegali v borbe nemški strinoglavci. Tu letala, ki so se i/ velike višine strmoglavila v navpičnem letu proti cilju, so povsod strla tudi najbolj žilavi odpor in odprlu pot težkim motoriziranim cdinicaiu nemške vojske. O zgradbi teh letal ni mnogo znanega, zato bodo tembolj zanimivi podatki o strmoglavcu velike nemške tvrdke Junkers, ki je dobil oznako Ju 87.
Strmoglavec Ju 87 je enomotorno dvose-dežno bojno letalo. Vse je zgrajeno iz kovine in ima nizka krila Pločevina, ki prekriva zunanje dele letala, ni valovita, kakor je to običajno pri drugih kovinskih letalih, ampak iladka. Ju 87 je sposobno, da nosi težke bom->e in tudi zračne torpede. Glede na svoje naloge je tudi dobro oboroženo za boje v zraku. V vodoravnem letu ima Ju 87 razmeroma zmerno hitrost 300 do 400 km na uro. Kadar pa leti na glavo, pa prenese letalo že zaradi svoje izredno močne konstrukcije izredne hitrosti do 900 km na uro. Posebej omembe redna pa je zračna zavora, ki omogoča spreminjanje hitrosti pri strmoglavijenju. Ta zračna zavora ni zgrajena zaradi tega, ker bi bila nujno potrebna zato, da se letalo pri velikanski brzini v padanju ne jx>kvari, ampak zato, da letalec lahko med padanjem z letalom poljubno razpolaga. Ta zavora omogoča, da se lahko strmoglavec v silni brzini spusti prav nizko nad cilj, le kakih 600 metrov nad zemljo. Ko odvrže bombe, lahko s pomočjo zračne zavore hitro zmanjšuje hitrost in s tem prihrani letalcem trpljenje in nevarnostne momente, ki bi nastopali zaradi velikanskih sre-dobežnih sil v trenutku, ko se letalo nad zemljo zopet vzravnava k vodoravnemu letu. Prav ta zavora pa omogoča tudi mnogo večjo natančnost pri obmetavanju cilja z bombami.
Letalo je oboroženo z nepremakljivo postavljeno strojnico in v. drugo vrtljivo strojnico. Pilot letala upravlja nepremakljivo strojnico, ki strelja v smeri leta letala, nadalje upravlja pilot tudi brezžično telefonsko postajo, ki je urejena tudi za telegrafijo in sicer kot oddajnik in prejemnik. Drugi mož posadke upravlja vrtljivo strojnico. Ta sedi sam na vrtljivem sedežu in se obrnča s strojnico vred lahko na vse strani, tako da more res uspešno braniti letalo pred drugimi napada-jočimi letali. Pilot letala ima nalogo, da ob pravem trenutku spušča bombe. Bombe same so pritrjene v glavnem pod trupom letala in deloma na spodnji strani kril. Bombe, ki so pritrjene pod trupom letala, so obešene tako, da jih posebne vilice pri odmetavanju vržejo vstran v toliko, da bombe, ki začnejo padati še hitreje kakor letalo, ne zadenejo v prope-
ler. Tako pilot kakor tudi opazovalec ali branilec sta oba v kabini, ki je prekrita z ne-zdrobi j i vini »Ple.\i« steklom. Tudi ta steklena streha se da premikati in po potrebi celo odvreči, kar je vužno takrat, kadar mora_ posadka poseči k zadnjemu sredstvu za rešitev, k padalom. Zanimivo je nadalje, da ima pilot letala tudi v tleh pred svojim sedežem vgrajeno okno. tako da lahko gieda skozi to okno, kaj se godi pod letalom. Mi jx)treba posebej povdarjati, ua so tudi vse druge potankosti konstrukcije izredno premišljene in da je s posebno skrbjo izdelana zunanja oblikn, tako da letalo zgublja čim manj na hitrosti zaradi neprikladnih oblik.
Ju 87 ima motor JUMO 211 s tisoč konjskimi silami učinka na startu. Propeler je tridelen in premakljiv. Kljub ogromni sili, ki jo ima motor, letalo |u 87 ni jiosebno veliko. Raz-petina kril meri (3.8 m, dolžina trupa 10,8 m, največja višina letala pa 3.9 m. Nosilna ploskev kril meri 32 m2, prazno letalo pa tehta 2.760 kg. Po dosedanjih izkustvih se je to letalo izredno izkazalo in pričakuje nemško letalstvo od njega še mnogo uspehov.
Povsod v Franciji so na županstvih nabiti listki z imeni beguncev, ki iščejo svojce in ki naznanijo, kje so oni zdaj. Mnogo družin je že našlo druga drugo na ta način
ŠPORT
' on

Teniški dvoboj Slovenija: Srbija
Maribor, 10. julija.
Na povabilo Srbskega teniškega saveza bo 13. in 14. t. m. teniški dvoboj med Srbijo in Slovenijo. Dvoboj se bo vršil v Belgradu. Slovenska teniška zveza, ki ima svoj sedež v Mariboru, je povabilo navdušeno sprejela in bo odposlala svoje najboljše moško in damsko ekipo. Slovenijo bodo zastopali, v kolikor smo izvedeli, Boris Smerdu (Ljubljana) ter Mariborčani: Albaneže, Korenčan,
Tončič in Blanke, ki bodo igrali štiri igre posamezno in dve v parih. Ženski team se bo sestavil: inž. Eza Sernec-Maire, Breda Voglar, Ema Lirzer. V slovenski športni javnosti pozdravljajo prvo srečanje ter ga pričakujejo z velikim zanimanjem.
Tenis v Mariboru. V nedeljo dopoldne bo na lepih teniških igriščih ISSK Maribora dvomateh med teniškiriia ekipama SK Slavije iz Varaždina ter ISSK Maribora.
Atletski dvoboj srbske in madžarske reprezentance
V	nedeljo je Srbska atletska zveza priredila izločilne tekme za sestavo svoje reprezentance, ki bo prihodnjo nedeljo nastopila v Dioščeru proti atletski reprezentanci vzhodne Madžarske. Pri tem izločilnem tekmovanju so bili doseženi zelo slabi rezultati.
V	teku na 110 m čez zapreke je zmagal Ban-ščak (Pančevački SK) s 17.6; v teku na 100 m Radovič (Jugoslavija) 12 sek.; v teku na 400 m čudovičanin (Ruski SK) 50.2; v teku na 800 m Paskuči (Ruski SK) 2:10.6; v teku na 1500 m Ivandekič (Slak) 4:27.2; v teku na 5000 Fiisch-bach (BSK) 17:21; v skoku v daljavo Djukič (Jugoslavija) 6.12 m; v skoku v višino Živkovič (Slak) 166 eni; skok s palico Djordjevič (Jugoslavija) 3.30 m; met diska Kleut (Jugoslavija) 42.18 m; met krogle Novakovič (BSK) 13.26 m; met kopja Erič (Slak) 48.70 m.
Na podlagi teh rezultatov je SAZ določila svoje reprezentančno moštvo, ki je sestavljeno takole: za tek na 100 m Stefanovič, Radonjič; tek 400 m Lukač in čudovičanin; tek na 800 m Paskuči in Banič; tek na 1500 m Ivandekič in Kotnik (kot gost); tek na 5000 m Rom in Fuschbach; za štafeto 4x100 m Stefanovič, Jovanovič, Radonjič in Popovič; za skok v daljavo Lazarevič in Le-nert; skok v višino Živkovič in Lazarevič; skok s palico Lcnert in Djordjevič; met diska Kleut in Novakovič; met krogle ista dva; met kopja Erič in Jane; tek preko zaprek na 110 in Banščak in Jovič.
Srbska reprezentanca odpotuje na Madžarsko jutri zjutraj.
Prijateljski tenis turnir SK železničar : SK Mura
V	nedeljo, dne 7. t. m. se je vršil na tenis igrišču SK Mure na Stadionu Viteškega kralja Aleksandra prijateljski tenis turnir med domačo ekipo in moštvom SK Železničarja iz Maribora. Dvoboj je končal z rezultatom 4 : 2 za goste. Posamezni rezultati so bili sledeči:
Vampi (Z) : Kardoš (M) 2 : 6, 6 : 0, 6 : 0.
Škrobar (Ž) : Nemec (M) 7 : 5, 8 : 6.
Mazi (Ž) : Šerbec (M) 8 : 6, 6 : 3.
Krečmar (M) : Slana (Ž) 7 : 5, 6 : 4.
Nemec-Kardož (M) : Mazi-Vampl (Ž) 7 : 5, 6 : 0.
Škrobar - Vampi (Ž) : Kardoš-Krečmar (M) 6 : 3, 6 : 1.
šporini teden na Vrbskem jezeru odpovedan.
Vsakoletni športni teden na Vrbskem jezeru, ki bi moral biti letos od 20. do 28. t. m. je odpovedan. Kaj bo z mednarodnimi srečanji, ki so bila predvidena v okviru te prireditve, še ni znano. Med ostalim bo tudi odpadel atletski dvoboj jugoslovanske in nemške reprezentance.
ZF0
Lahkoatletske tekme ZFO za tržiško, kranjsko in Krekovo (škofjeloško) okrožje bodo v nedeljo 14. julija t. L v Kranju na Planini. Pričeiek točno
ob 9 dopoldne. Program obsega naslednje discipline: Teki 160m mladci, 100 in člani, 800 m člani, 1000 m mladci, 1500 m člani. Meti: krogla (5 kg) mladci, krogla (7.25 kg) člani, disk (2 kg) člani, disk (1.50 kg) mladci, kopje (800 gr) člani. Skoki: daljava: člani, daljava: mladci; višina: mladci, višina člani. Štafeta 800 in 400 in 200 in 100 m, ki jo postavi odsek oziroma okrožje. Opozarjajo se vsi člani in mladci — lahkoatleti odsekov te-njenih okrožij, da se udeleže teh lahkoatletskih tekem in skušajo doseči potrebni minimum, ki je določen za posamezne discipline lahke atletike, sicer ne bodo mogli nastopiti na podzveznih oz. zveznih lahkoatlteskih tekmah. Na teh okrožnih tekmah lahko nastopijo tudi člani onih okrožij, ki morda zaradi tehničnih ovir ne bodo izvedla lahkoatletskih tekem oz. gotovih disciplin lahke atletike. Po dosedanjih prijavah sodeč, bodo tekme zelo zanimive, saj so se prijavili poleg članov zgoraj omenjenih okrožij tudi člani drugih okrožij. — Bog živi!
Fantovski odsek pri D. M. v Polju priredi skupaj z Dekliškim krožkom svoj III. javni telovadni nastop, ki bo v nedeljo 14. julija ob treh popoldne. Program je lep in izbran; proste vaje, orodna telovadba, razne igre in rajanje. Po nastopu pa bo v senci stoletnih lip prijetna prosta zabava. Zato pa, starši in prijatelji naše mladine, v nedeljo popoldne vljudno vabljeni na nastop pri D M. v Poljul
Z D K
Tekme Zveze dekliških krožkov v Ljubljani
Pri nedeljskih tekmah ZDK so dosegle pri tekmah vrst in posameznic v teh vrstah — članice:
1.	mesto dekliški krožek Jesenice, ki je prejel prehodno darilo Prosvetne zveze v Ljubljani-,
2.	mesto članice Kamniškega okrožja;
3.	mesto članice Zveze dekliških krožkov v Mariboru.
Pri tekmah vrst mladenk in posameznic v teh
vrstah so dosegle:
1.	mesto mladenke dekliškega krožka Groblje in prejela prehodno darilo ljubljanskega župana dr. Jure Adlešiča;
2.	mesto mladenke dekliškega krožka Ljubljana -Sv. Peter, ki so prejele prehodno darilo Županske zveze v Ljubljani;
3.	mesto mladenke dekliškega krožka Ljubljana - Trnovo.
V lahkoatletskem troboju je dosegla:
1.	mesto Tome Vikca, članica dekliškega krožka Ljubljana - Šiška, ki je prejela stalno darilo gospe Vere Remec-Debeljak;
2.	mesto Minka Kocjan, članica dekliškega krožka Ljubljana - Trnovo:
3.	mesto Seničar Ančka, članica Zveze dekliških krožkov v Mariboru.
Pri tekmah v odbojki je dosegla:
1.	mesto družina dekl. krožka Ljubljana - Bežigrad, ki je prejela prehodno darilo tv Eberl;
2.	mesto družina članic Ljubljana - Sv. Peter;
3.	mesto družina članica ljubljanskih krožkov.