LETO VI/1967 # ŠTEVILKA 7 OKTOBER CENA 50 S. DIN KAKO SMO GOSPODARILI V PRVEM POLLETJU POVPREČJE OSEBNIH DOHODKOV V ŠKODO SKLADOV Osrednja tema seje občinske skupščine, bila je 14. septembra 1967, je bila analiza polletnega gospodarjenja v naši občini. Odborniki skupščine so prejeli obširno in podrobno poročilo o gibanju gospodarstva v prvem polletju in analizo periodičnih obračunov delovnih organizacij iz gospodarstva za prvo polletje, ki ga je napravila Služba družbenega knjigovodstva. Gradivo je tako obsežno, da bi bilo težko v tem sestavku podrobno obravnavati vse elemente, ki opozarjajo na rezultate gospodarjenja v prvem polletju. Zato se bomo omejili le na nekatere najbolj nomembne. V poročilu o gibanju gospodarstva v prvem polletju, ki so ga pripravile občinske strokovne službe, jc rečeno, da med najbolj značilne elemente gibanja gospodarstva v tem obdobju sodijo umiritev povpraševanja na trgu, na-dalnje zmanjšanje stopnje rasti proizvodnje in težnja po zmanjšanju izvoza. Zadnje dva elementa, ob katerih so se odborniki občinske skupščine tudi največ ustavili, kažeta, da ocene o gibanju gospodarstva v prvih šestih mesecih letošnjega leta nikakor ne morejo biti preveč optimistične. Na to opozarjajo tud) podatki, da se je npr. celotni dohodek od lanskega prvega polletja povečal le za 8,5 %, kar gre v glavnem na račun večjih porabljenih sredstev, da bi bil netto produkt, oziroma narodni dohodek dosežen le z 99,6 % lanskoletne realizacije v istem obdobju in da smo izvozili le 83,4 % lansko leto dosežene vrednosti. Ob vseh teh rezultatih so se netto osebni dohodki v masi povečali za 12.8^. To gre v glavnem na račun sredstev za razširjeno reprodukcijo, oziroma na račun sredstev, ki bi jih kolektivi lahko namenili za modernizacijo proizvodnje. Medtem ko jc bilo v lanskem prvem polletju razmerje med osebnimi dohodki in skladi 66:34, pa se .je letos poslabšalo na 72:28 v škodo skladov. Ostali dohodek za sklade, ki ostaja med letom nerazporejen in ga gospodarske organizacije uporabljajo v obratne namene, .je tudi za preko 17 % manjši kot v lanskem prvem polletju. Stagnacija in celo poslabšanje rezultatov poslovanja je zabeleženo v Industriji in gradbeništvu, medtem ko so vse ostale gospodarske dejavnosti zaznamovale porast narodnega dohodka kot tudi dohodka za razdelitev. Plan izvoza je bil letos postavljen nekoliko niže od lanskega in je bil realiziran v prvem polletju z 48,4 %, V primerjavi z enakim obdobjem lani pa jc izvoz manjši kar za 16,6 %, Najmočnejši izvoznik je še vedno »Stol«, ki mu je kljub močni konkurenci in zmanjšanju izvoza v nekatere države uspelo povečati izvoz za 18,1 Število zaposlenih se je v prvem polletju letos povečalo le za 0,5 %. V industriji pa je zaposlenih povprečno enako število delavcev kot v prvem polletju lani. Povprečni osebni dohodki na zaposlenega so ostali enakj povprečnim dohodkom v lanskem letu, ozir. so se v primerjavi s prvim polletjem 1966 povečali za 7.7 %. V Industriji so se osebni dohodki povečali za 4,5 % glede na enako obdobje lani, ozir. za 0.5 % glede na celotno povnrrrie Nekateri kolektivi so morali zaradi slabših poslovnih rezultatov znižati osebne dohodke pod lanskoletno raven. Najbolj je bilo to opaziti pri Titanu (79,4 % lanskega povprečja) in v Svilanitu (90.6 ",' lanskoletnega povprečja). Povprečni izplačani mesečni osebni dohodki na zaposlenega so znašali v gospodarstvu v prvem polletju 74.800 S dinarjev, medtem ko je republiško povprečje 83.200 S di- Z reorganizacijo Zveze komunistov v nnši občini moramo spodbuditi in uveljaviti vsa tista prizadevanja v naši organizaciji, ki težijo k njeni preobrazbi v sodobno in učinkovito organizacijo, da bo delovala kot organizirana idej-nopolitičnn sila s polno iniciativo posameznika znotraj družbenih struktur v boju za nadaljni razvoj socialističnih družbenih odnosov in samoupravljanja. Organiziranost Zveze komunistov v naši občini usklajujemo s narjev. Ali pa netto produkt na delavca, ki je znašal v republiki v prvem polletju 1,265.400 S dinarjev, je znašal v naši občini 'e 997.600 S dinarjev. V industriji so v pogledu netto produkta na delavca nad republiškim povprečjem Rudnik kaolina Crna. Industrijski kombinat Svit in industrija pohištva -Stol«. Mišljeno je seveda povprečje v lastni panogi. Po izplačanih mesečnih neto osebnih dohodkov na zaposlenega pa so nad republiškim povprečjem v lastni panogi Rudnik kaolina Crna z 31 %, industrija pohištva Stol s 3 % in tovarna usnja Kamnik s 15 %. Zanimiva (<• tudi primerjava lanske strukture netto produkta ozir. narodnega dohodka o gospodarstvu z letošnjo. Medtem ko sta industriia in rudarstvo lansko leto ustvarila 80.2 % celotnega netto produkta s področja gospodarstva, jc v letošnjem letu v prvem polletju padel ta procent na 77,3 %, povečal pa se je delež družbenega sektorja obrti od lanskih 8.6 na 10,9 %, in trgovina od lanskih 6.4 na 7,2 %. Tudi delež netto produkta v gradbeništvu je padel od 2.4 v lanskem polletju na 1.7 v letošnjih prvih 6 mesecih. sklepi Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o spremembah v načinu in oblikah organiziranja Zveze komunistov ter s sklepi osme seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Organizacija Zveze komunistov v naši občini se po IV. plenumu CK ZKJ v polni meri vključuje v javno razpravo o reorganizaciji ZK, sprejema sklepe in stališča ter jih v skladu z razmerami v or- Odborniki občinske skupščine so v razpravi opozorili tudi na znatno izboljšanje situacije v Titanu in v Tovarni kovanega orodja. Rezultati prvega polletja kažejo, da sta se oba kolektiva zelo zavzela za izboljšanje svojih poslovnih rezultatov in se čedalje uspešneje prilagajata pogojem, ki Jih narekuje tržišče. Odborniki so opozorili tudi na vprašanje povečevanja osebnih dohodkov v nekaterih kolektivih, ki za to nimajo nikakršne osnove v rezultatih gospodarjenja. Osebne dohodke bi bilo troha v nrihodnle v večji meri uskladiti z ekonomskimi rezultati nosamezneea kolektiva. TaVšno iri-hanle gnsnodarstva. ki teži k porastu osebnih dohodkov, hkrati Pa k znižanju nove ustvarjalne vrednosti na zaposlenega. n» more pomeniti dobrega «r««nodar jenja. Občinska skupščina se je zato odločno zavzela za novečanj«* nrn-duktivnogti in proizvodni snlnh. Nikakor na «e ni moč striniati s težnjo nekaterih kolektivov no 7man iskanju obse«™ nrolzvodnie, š» mani na z zmanjševanjem produktivnosti. Hitrejše prilagalanje zahtevam tržišča In močnejše prizad^vanic za uveljavljanje smotrov reforme s*a glavna pl^mmta. ki na t vodita delovne kolektive k usmerjanhi gospodar.jen.ja v drugi polovici Ma. —U ganizaciji naše občine tudi v praksi uveljavlja. V naših dosedanjih prizadevanjih za preobrazbo ZK so bila vidna predvsem prizadevanja za združevanje manjših osnovnih organizacij ZK v večje. V naslednjem obdobju moramo uveljaviti take oblike organiziranja in delovanja ZK, v katerih bo prišla laže do izraza zlasti vsebinska preobrazba organizacije. V delovanju ZK moramo uveljaviti vse tiste pozitivne težnje, ki so bile v razpravah o reorganizaciji ZK izredno poudarjene. V ta namen sprejema organizacija ZK v naši občini naslednje sklepe: I. — Vsa prizadevanja članstva, vodstev in organizacij ZK morajo biti usmerjena k nadaljnji krepitvi in uveljavljanju samoupravljanja in socialističnih družbenih od-(Nad. na 2. strani) O organiziranju in delu organizacije Zveze komunistov v občini Kamnik Občinski komite ZK jc na svoji seji dne 22. septembra 1967 sprejel predlog sklepa o organiziranju in delu organizacije Zveze komunistov v občini Kamnik in ga dal v javno razpravo. Dokončno bo sklepala o predlogu Občinska konferenca ZK na svoji prvi seji konec oktobra 1967. upoštevajoč mnenje in predIoBe, ki bi jih v tem času dale organizacije in posamezniki. Namen uveljavljanja sklepov o organiziranju ZK v občini Kamnik jc. vspodbuditi vsa tista prizadevanja v ZK in družbi, ki težijo k preobrazbi organizacije ZK v sodobno organizacijo ZK. ki bo z večjo in kvalitetnejšo aktivnostjo svojega članstva lahko uspešneje delovala znotraj samoupravnih mehanizmov, uresničujoč s tem svojo družbenopolitično in idejno vlogo. O organiziranju in delu organizacije ZK v občini Kamnik < o m o ►-t < (Nad. s 1. strani) nosov v komuni, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij tako, da se bo v polni meri uveljavljal proizvajalec in občan kot činitelj ustvarjanja in odločanja. Svojo družbeno vlogo uresničuje organizacija ZK v občini znotraj samoupravnih mehanizmov z idej-nopolitičnim delovanjem svojih članov, za kar se v občini, krajevni skupnosti in delovni organizaciji ustrezno organizira in med seboj povezuje. — Organizacijo ZK v občini moramo organizacijsko in kadrovsko okrepiti in jo kot idejnopolitično silo usposobiti, da bo v našem okolju znala in hotela pravočasno odkriti in idejnopolitično analizirati vse idejne tokove, njihove nosilce in vsa tista družbena protislovja in probleme, ki povzročajo zastoje ali nerazumevanja poti in smeri našega razvoja. Z idejnopo-litičnim delom, v katerem bodo prevladovali argumenti in znanje, mora v svoji revolucionarni akciji uveljavljati vse progresivne težnje in tokove, ostro pa se mora ZK zoperstavljati vsem tistim činiteljem, ki ne delujejo v prid našemu razvoju. Tako aktivnost morajo komunisti uveljavljati znotraj samoupravnih mehanizmov, zlasti pa v SZDL, sindikatu, ZB, ZMS in drugih družbenopolitičnih organizacijah. —■ Uveljavljati moramo enotno organizacijo ZK v občini na osnovi enotnih idejnopolitičnih izhodišč ZK. skupnega sprejemanja pomembnih sklepov in idejnopoli-tičnega delovanja za uveljavljanje sprejetih stališč v našem okolju. Potrebna nam je akcijska enotnost ZK, ki bo izključevala zapiranje organizacij ZK v svojo sredino. V tem smislu bo izredno pomembno stalno delovanje občinske konference, njenih komisij in občinskega komiteja. — Občinska organizacija ZK se s svojo aktivnostjo v javnih razpravah o stališčih in predlaganih sklepih CK ZKS in CK ZK.T ter s svojo aktivnostjo pri uveljavljanju le-teh po sprejetju vključuje v celotno organizacijo ZK. V tej aktivnosti sodelujejo vse organizacije in vodstva ZK v občini, kot oblika dela pa se morajo pri tem uveljaviti predvsem komisije organizacij in komisije občinske konference. Pri svojem delu se komisije opirajo na sklepe in zaključke vodstve ZK ter na samostojne idejnopolitične analize problemov, pojavov in gibanj v družbi, tako da vključujejo v svoje delo celotno napredno misel in ak-ciio v družbi. S tem namenom so. delujeio komisije tudi z drugimi ustreznimi organizacijami in organi. — Vodstva ZK v občini so dolžna s svojo idejnopolitično aktivnostjo z raznimi oblikami dela (komisije, aktivi, posvetovanja, redni sestanki, konference itd.) in usmerjanjem krepiti povezovanje s članstvom, tako da unoštevajo niegove pobude in predloge, potem pa, ko so stališča in sklepi sorejeti. jih s članstvom z vso odgovornostjo in idejnopolitično aktivnostjo uveljavljati. — Zoperstaviti se moramo napačnim pojmovanjem demokratičnih odnosov v ZK, ki podcenjujejo pomembnost akcijske in ideino. politične enotnosti, kar se kaže v praksi pri sprejemanju sklepov, za katere nihče ne odgovarja. Prav tako pa imamo opravka z birokratsko konzervativnimi sila- mi znotraj in zunaj ZK, ki jim je v napoto predvsem demokratični razvoj družbe in ZK. Ti podcenjujejo moč in sposobnost ZK v njeni orientaciji uveljavljanja idejnopo-litičnega boja v usmerjanju našega razvoja. — Z reorganizacijo ZK moramo dvigniti idejnopolitični nivo članstva ZK. Idejnopolitično izobraževanje moramo vključevati v vsakodnevno politično delo, ki zahteva večjo raven znanja in idejne zrelosti komunistov za njihov odprt politični idejni boj v reševanju družbenih problemov z uveljavljanjem stališč in pogledov. — Za idejnopolitično izobraževanje članstva je potrebno načrtno in organizirano delo, v katerega moramo vključiti celotno organizacijo in vodstva, zlasti pa Delavsko univerzo in druge izobraževalne ustanove. — Da bi ZK v občini lahko uveljavljala svojo vlogo, moramo težiti k spremembi strukture članstva ZK, tako da bomo v organizacijo vključili več neposrednih proizvajalcev, inteligence, zlasti pa mladine. Med kriteriji za sprejem v ZK moramo poleg politično moralnih kvalitet posameznika upoštevati njegov odnos do politike in stališč ZK ter njegovo pripravljenost za aktivno delovanje pri uveljavljanju smotrov in ciljev ZK. II. 1. Organizacija ZK v občini Kamnik deluje kot enotna organizacija, ki v svoje delovanje vključuje vsa vodstva in organizacije ZK v komuni, v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Vključuje na tudi vse druge oblike dela članstva in vodstev ZK kot so: komisije, aktivi, posvetovanja, seminarji, študijske, delovne skupine ipd. 2. Člani ZK uvel.javl.jajo, kot to določa statut ZKJ, del pravic in dolžnosti v oblikah stalnega organizacijskega povezovanja v delovni organizaciji ali na terenu ter v drugih oblikah organiziranja komunistov. Poleg svoje aktivnosti v organizaciji ZK. v kateri je vključen, se je vsak član ZK po svoji sposobnosti dolžan organizirano in aktivno prizadevati za uresničevanje smotrov in politike ZKJ v sredini, kjer dela in živi: v delovni organizaciji, krajevni skupnosti in na terenu ter širši teritorialno politični skupnosti, povsod tam in na tistih področjih družbenega dela in življenja, kjer je potrebna organizirana aktivnost komunistov. Tako usmerjeni član ZK se vključuje v ustrezajoče oblike dela. V skladu s svojimi možnostmi in funkcijami, ki so mu zaupane, mora sodelovati tako pri oblikovanju sta'išč in sklepov kakor tudi pri niihovem uveljavljanju in uresničevanju. 3. Vodstveno telo občinske organizacije ZK je občinska konferenca. Člani občinske konference se volijo na volilnih sestankih organizacij ZK po kliuču in načinu, ki ga za vsake volitve članov konference sprejme Občinska konferenca ZK v preišnjem sestavu. Občinska konferenca ZK se voli vsako drugo leto in deluje v svojem mandatnem obdobju v stalnem sestavu, sestaia se no potrebi, sklicuje pa jo Občinski komite ZK po svoji iniciativi aH na predlog članstva organizacij, vodstev in članov konference. Konferenco vodi delovno predsedstvo, ki ga konferenca izvoli ob začetku vsake svoje seje. Konferenca sprejme o načinu svojega delovanja poseben poslovnik. Konferenca razpravlja in sklepa o važnejših družbeno-političnih vprašanjih v občini ter s svojimi sklepi in stališči usmerja delo ZK v občini. Konferenca voli občinski komite kot svoj izvršni organ in daje smernice za njegovo delo, voli sekretarja občinskega komiteja, revizijsko in kontrolno komisijo. Konferenca v skladu z nalogami in potrebami formira svoje stalne in občasne komisije, imenuje jedra komisij in njene predsednike. 4. Občinski komite deluje v okviru smernic in sklepov občinske konference, v skladu z določili statuta ZKJ, sprejetih nalog in politike, sprejete na kongresih in plenumih CK ZKJ in CK ZKS; koordinira delo komisij in pripravlja seje občinske konference. Občinski komite se sestaja po potrebi. Seje občinskega komiteja sklicuje sekretar občinskega komiteja. Število članov občinskega komiteja določi občinska konferenca na prvi seji v svojem mandatnem obdobju, ko voli občinski komite. Občinski komite lahko za uresničevanje posameznih nalog in za proučevanje družbenih in idejnopolitičnih vprašanj ustanavlja stal. ne ali občasne komisije in delovne skupine. Občinski komite mora tekoče spremljati izvajanje sklepov in stališč občinske konference in drugih forumov in vodstev ZK v širših družbenopolitičnih skupnostih. Za izvajanje sklepov sprejema v skladu s statutom in tem sklepom ustrezne organizacijske in druge ukrepe. O svojem delu in o uresničevan iu sklepov poroča občinski konferenci. V svojem delu posveča občinski komite posebno pozornost organiziranju najširše razprave pred sprejetjem stališč in sklepov, ko pa so sklepi in stališča sprejeta, je dolžan vztrajati na njihovem uveljavljanju. Občinski komite mora sproti spremljati in analizirati družbenopolitična gibanja in idejne poglede, o zavzetih stališčih pa obveščati organizacijo ZK v občini. Razviti mora ustrezne oblike informiranja, pri čemer so dolžna sodelovati vsa vodstva ZK. prav tako pa posamezni člani ZK, zlasti kadar gre za vprašanja, ki so pomembna za delo in idejni vpliv Zveze komunistov. 5. Kot njen sestavni del delujejo v organizaciji ZK v občini Knmnik organizacije ZK v delovnih organizacijah in organizacije ZK na terenu. V teh organizacijah so člani ZK stalno organizacijsko povezani, kjer vršijo le del statutarnih dolžnosti in uveljavljajo le del svojih pravic, aktivno pa se vključujejo tudi v druge oblike aktivnosti ZK v delovnih organizacijah, kier delujejo in na terenu, kjer živijo, ter v občini ne glede na to, kje so formalno novezani. Praviloma se ustanavljajo organizacije ZK le v tistih delovnih oreanizaci jah. kjer dela večje število članov ZK. zlasti na mestnem področju Kamnika, kier prebiva večina članov ZK v občini. Organizacije ZK v delovnih organizacijah so se dolžne ukvarjati z družbenopolitičnimi problemi svoje delovne organizacije z uveljavljanjem intencij reforme in podobnim. Poleg vključevanja svoje neposredne aktivnosti za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov, nagrajevanja po delu in podobnega v svoji delovni sredini pa se mora članstvo teh organizacij aktivno vključiti v vso drugo idejnopolitično aktivnost organizacije ZK v občini z vključevanjem v vse druge oblike organizirane dejavnosti ZK na terenu. Organizacije ZK delujejo v delovnih organizacijah: V podjetju Kamnik, Titan, Svit, Usnje in Svilanit. O tem, v katerih delovnih organizacijah so pogoji in potrebe za delo organizacije ZK, razpravlja občinski komite po predhodnih posvetovanjih s članstvom, dokončno odločitev pa sprejme konferenca. Organizacije ZK v delovnih organizacijah vključujejo naslednje število članov: Zap. št. Del. organizacija Število članov 1. Podjetje Kamnik 71 2. Titan Kamnik 33 3. Svit 28 4. Usnje 24 5. Svilanit 22 Te organizacije vključujejo vse člane ZK, ki so zaposleni v omenjenih delovnih organizacijah in prebivajo v Kamniku in njegovi bližnji okolici. Člani ZK, ki živijo v krajevnih skupnostih izven Kamnika, kjer se formirajo samostojne organizacije ZK, se vključujejo le tam, dolžni pa so sodelovati tudi v organizaciji ZK v svoji delovni organizaciji, kadar le-ta razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo njihovo delovno organizacijo. Organizacije ZK v delovnih organizacijah sprejemajo politične ocene in stališča o vsebini in smereh idejnopolitičnega delovanja komunistov na svojih konferencah. Konferenca izvoli sekretariat in sekretarja, ki skrbita za izvrševanje sprejetih sklepov in pripravljanje konference. Krajevne organizacije so dolžne obravnavati idejnopolitične probleme kraja, občine in širših družbenopolitičnih skupnosti ter se s svojo aktivnostjo vključiti v družbenopolitično življenje kraja. Posebno pomembna je aktivna pri. sotnost članstva v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah kraja. V občini delujejo naslednje Krajevne organizacije: — Krajevna organizacija ZK Kamnik mesto vključuje polog že vključenih članov ZK iz prejšnjih manjših osnovnih organizacij še člane ZK kulturnoprosvetnih in zdravstvenih delavcev. Ta organizacija lahko deluje v dveh ali več oddelkih. Člani oddelka volijo sekretarja oddelka. Oddelek lahko izvršuje nekatere statutarne obveznosti. — Krajevna organizacija ZK Duplica vključuje člane ZK, ki živijo na območju krajevne skupnosti Duplica, Smarca, Volčji potok in člane, ki so zaposleni v podjetju Stol in Kovano orodje. — Krajevne organizacije ZK Tuhinj vključujejo vse člane ZK, (Nad. na 3. strani) LETNE KONFERENCE ORGANIZACIJ ZK V KAMNIŠKI OBČINI Te dni tečejo v kamniški občini konference osnovnih organizacij ZK. Doslej so imeli konference komunisti v organizaciji ZK na Duplici, v Kamniški Bistrici, Tuhinju in v Svitu. Ostale konference pa bodo še ta mesec. Na konferencah komunisti razpravljajo o svoji vlogi pri nadaljnjem Občinski komite ZMS Kamnik je V svoj program dela vključil tudi poslovilne dneve v obliki razgovora mladincev, ki odhajajo na odsluženje kadrovskega roka. Prvi tak razgovor je bil organiziran meseca septembra 19(16. leta. 2al je letos spomladi razgovor odpadel, a delo je zaživelo spet v jeseni po zamenjavi predsednika Občinskega komiteja. Poslovilni dan v avgustu je veljal le za manjšo skupino mladincev, ki so ravno takrat odhajali v vojsko, septembra pa se je razgovor ponovil, saj je odšla na odsluženje kadrovskega roka večja skupina. Razgovor je bil organiziran nekaj dni pred odhodom, tako da so bili zbrani skoraj vsi vojaški obvezniki ali okoli 90 % mladincev, ki so bili vpoklicani v JLA. Sprejemu so prisostvovali sekretar Občinskega komiteja ZKS Kamnik Jože STEH, sekretar Občinske konference SZDL tov. Franc SVETELJ, predsednik Občinskega sindikalnega sveta tovariš Vinko DOBNI-KAR, uslužbenec Oddelka za narodno obrambo tov. Ivan KRIŽNIK in člani sekretariata Občinskega komiteja ZMS Kamnik. Razgovor je začel predsednik Občinskega komiteja ZMS Kamnik tovariš Srečo KRMAVNAR. Mladincem je razložil, da so prišli v tisti čas svojega življenja, ko se morajo naučiti vojaških veščin, da se bodo znali boriti proti sovražniku, če prestopi naše meje. Poleg tega pa pomaga naša armada tudi pri izgradnji socializma, saj sodeluje v raznih akcijah od graditve cest do pomoči pri naravnih katastrofah. Nato je spregovoril v imenu družbenopolitične organizacije sekretar Občinkkcga komiteja ZKS tovariš Jože ŠTEH, ki je mladincem pojasnil značaj JLA. Dejal je, da ima naša vojska predvsem obrambni značaj, saj bo po potrebi samo branila naše ozemlje, a da ne bo nikoli izstopila kot napadalec na drugo ozemlje. Dotaknil se je tudi bratstva in enotnosti naših narodov, ki je vzklilo iz NOB in se mora še naprej gojiti, kajti v vojski so mladinci vseh narodnosti, do katerih morajo imeti enake odnose, saj bodo dosegli dobre uspehe le s skupnimi močmi. Na koncu pa je spregovoril še tovariš Ivan KRIŽNIK z Oddelka za narodno obrambo, ki jim je dal Dopisuj v svoj list razvoju komunalnega sistema in pri realizaciji smotrov družbeno ekonomske reforme, o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih in o organiziranosti ZK v občini; poleg tega pa volijo člane bodoče občinske konference. ZK, ki se bo sestala konec oktobra in nova vodstva krajevnih organizacij ZK, oziroma predvsem praktične nasvete o odhodu in bivanju v JLA. Mladincem so potem na razna vprašanja o JLA odgovarjali prisotni člani. Le na vprašanje, ki je vsakega najbolj zanimalo, kam bo kdo odšel na odsluženje, niso mogli odgovoriti. Po razgovoru je bila manjša zakuska z medsebojnim spoznavanjem. Fantje so zapeli nekaj slovenskih pesmi in se zadovoljni razšli. Vsem so prisotni gostje zaželeji srečno pot, zadovoljno bivanje v JLA in ponovno snidenje čez 18 mesecev. S. K. 0 organiziranju (Nad. z 2. strani) ki prebivajo na tem območju. Zaradi velike krajevne razsežnosti te organizacije deluje v dveh oddelkih, ki imata sekretarja, celotna organizacija pa svoje vodstvo, sekretariat, sekretarja, konferenco in skupne oblike dela. — Krajevna organizacija ZK Stahovica vključuje vse komuniste, ki živijo na območju krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica, Godič in Crna. — Krajevna oreganizacija ZK Komenda vključuje vse komuniste, ki živijo na tem območju. Krajevne organizacije ZK po številu članov: Zap. št. Kraj. organiz. članov 1. Kamnik mesto (z dvema oddelkoma) 198 2. Duplica 88 3. Tuhinj 42 4. Stahovica 33 8. Komenda 19 Konferenca krajevne organizacije izvoli sekretariat in sekretarja. Sekretariat konference pripravlja sestanke in skrbi za izvajanje programa in sklepov konference. Krajevne organizacije in njena vodstva lahko za proučevanje problemov in izvajanje nalog formirajo stalne in občasne komisije, aktive, posvetovanja in druge oblike aktivnosti in delovanja članstva. Krajevne organizacije vključujejo v razne oblike delovanja vse komuniste, ki prebivajo na njenem območju ne glede na to, v katero organizacijo so orientacijsko povezani. 6. Občinska konferenca ima tudi stalne in občasne komisije, ki jih organizira z namenom spremljanja in proučevanja idejne in družbenopolitične problematike na posameznih področjih družbenopolitičnega dela in življenja. Komisije so za svoje delo odgovorne nepo- organizacij ZK v delovnih organizacijah. Organizacijsko tehnični del reorganizacije ZK so komunisti v kamniški občini izvedli že maja letos. Tako jc sedaj v občini 5 krajevnih organizacij ZK (Kamnik, Komenda, Tuhinj, Duplica in Stranje) in 5 organizacij ZK v delovnih organizacijah (Svit, Kamnik, Tovarna usnja, Titan in Svilanit). Zato so sedanje razprave komunistov namenjene predvsem vsebinskemu delu reorganizacije ZK, zlasti aktivnosti komunistov v samoupravnem mehanizmu komune. Z izvolitvijo občinske konference V drugi polovici septembra je Kamnik obiskala 3-članska delegacija najmočnejše organizacije japonskih sindikatov. Z družbenopolitičnimi delavci naše občine so se gostje pogovarjali o samoupravnem sistemu v komuni. Posebej jih je zanimalo delovanje in sploh pomen krajevnih skupnosti, ki jih pri njih ne poznajo. Predstavniki japonskih sindikatov so nato obiskali tovarno kovanega orodja v Smarci, kjer so jih sredno občinski konferenci. Pri delu sodelujejo z občinskim komitejem in ustreznimi komisijami CK ZKS ;n podobnimi organi drugih družbenih organizacij, kar bo prispevalo zlasti h kvalitetnejšemu delu samih komisij in bo krepilo sodelovanje in povezanost članstva ZK z vodstvi organizacije. Konferenca sprejema sklep o formiranju komisij, imenuje predsednika in jedro posameznih komisij ter potrdi program njihovega dela. Komisija vključuje v svoje delo še druge komuniste po lastni iniciativi in na iniciativo članov ZK ali vodstev organizacij. Za proučitev konkretnih problemov in izdelavo posameznih analiz lahko komisija formira svoje posebne delovne grupe. Občinska konferenca ima naslednje stalne \omisije: 1. Komisija za reorganizacijo in razvoj zveze komunistov. 2. Komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko. 3. Komisija za družbenopolitične odnose in idejnopolitične probleme. 4. Komisija za mednarodna ekonomska in politična vprašanja. 5. Komisija za proučevanje problemov z mladino. Konferenca lahko po potrebi formira še druge stalne ali občasne komisije. Komisije se pri svojem delu opirajo na program dela, ki ga sprejme konferenca, na delo ustreznih komisij pri CK Zveze komunistov in na konkretno problematiko na posameznih področjih družbenega dela in življenja. Občinska konferenca voli kontrolno in revizijsko komisijo, ki sta ji odgovorni za svoje delo. Stalne in obča.nc komisije lahko po potrebi v skladu s programom dela formirajo tudi krajevne organizacije ZK in organizacije ZK v delovnih skupnostih. Te komisije sodelujejo z ustreznimi komisijami občinske konference. Za izvrševanje svojih nalog in proučevanje družbenih in idejnopolitičnih vprašanj lahko formira komisije tudi občinski komite. ZK kot najvišjega organa ZK v občini, bo dana večja možnost članom ZK, da prek sodelovanja v sami konferenci ali v njenih komisijah izoblikujejo svoja stališča in dajejo pobude za družbenopolitično aktivnost. Vsekakor pa so dosedanje razprave jasno pokazale, da delovanje s pozicij odločanja v novih oblikah ZK nima mesta, pač pa je treba močneje uveljaviti oblikovanje idejnih osnov za razvoj samoupravljanja, skratka, komunisti naj uveljavijo svoja stališča z aktivnim reševanjem perečih vprašanj v samoupravnih organih. F. S. predstavnik delavskega sveta, predsednik sindikalne podružnice in direktor podjetja seznanili z vlogo proizvajalca pri gospodarjenju v delovnem kolektivu in z dosedanjimi uspehi na področju samoupravljanja. Gostje so bili z obiskom in razgovori v naši občini zelo zadovoljni, ker so se seznanili z neposrednim življenjem in delom našega delovnega človeka. -U 7. Občinska konferenca, občinski komite, komisije in organizacije ZK lahko razvijajo tudi druge oblike delovanja, katerih namen je širše sodelovanje članstva pri izvajanju nalog, oblikovanju in uveljavljanju politike ZK. Med te oblike dela sodijo predvsem aktivi posvetovanja, seminarji, študijske in delovne skupine ter podobno. Stalni aktivi se ustanavljajo v tistih delovnih organizacijah z večjim številom članov ZK, kjer ni organizacije ZK, problemi pa zahtevajo organizirano idejno politično aktivnost komunistov. Aktiv ZK v delovnih organizacijah vključujejo v svoje delo zlasti vprašanja uveljavljanja samoupravljanja, samoupravnih odnosov in nagrajevanje po delu. S svojim delom lahko aktivi ZK veliko pripomorejo k uveljavljanju vseh tistih stališč in idejnih pogledov, ki pospešujejo v delovnih organizacijah uveljavljanje in-tencij reforme. Aktivi se morajo zavzeti za odgovornejše delo komunistov v sindikatu. Aktivi v delovnih organizacijah: 1. Podjetje Stol Kamnik 2. Rudnik kaolina Crna 3. Zavod za rehabilitacijo invalidne mladine 4. Uprava skupščine obč. Kamnik in še v nekaterih drugih manjših delovnih organizacijah. Aktivi ZK se lahko organizirajo tudi za druga področja družbenega dela in vključujejo komuniste iz večjih delovnih organizacij, ki delujejo na tem področju. (Aktiv članov ZK prosvetnih delavcev). Člani aktiva izvolijo svojega sekretarja, ki sklicuje aktiv po svoji presoji, na predlog članstva, vodstva organizacije ZK ali občinskega komiteja. V okviru sprejete politike ZK in sklepov njenih forumov imajo aktivi pravico sprejemati stališča, ki so obvezna za vse komuniste teh aktivov. Stava od mladincev- j vojaških otvezmkov — — — —J in delu organizacije ZK v občini Kamnik Sindikalna delegacija Japonske v Kamniku 070606060607060606080706070706070606070706060606030606070608060706080606 Kakšno naj bo v bodoče zdravstveno zavarovanje kmetov? 55 < m O t-« «1 1—4 < Izvršni odbor občinske konference SZDL Kamnik je prvega septembra sklical posvetovanje o osnutku novega republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Namen republiškega zakona je v skladu s temeljnim zakonom točneje opredeliti obseg varstva, o čemer naj odločajo zavarovanci, točnje označiti, kdo naj bo zavarovan s tem zavarovanjem in določiti vire za financiranje tega zavarovanja. V dosedanji praksi predstavljajo glavni problem: razmerja med obveznostjo financiranja in uživanjem pravic, opredelitev kroga zavarovancev, usklajevanje načela vzajemnosti in samofinanciranja ali zmanjšati obseg zavarovancev ali pa povečati prispevek od katastrskega dohodka. V razpravi sta sedaj dva osnutka republiškega zakona. Enega je pripravil republiški sekretariat za delo, drugega pa izvršni odbor skupščine republiške skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Osnutka precej različno obravnavata posamezna vprašanja. Razlika pa je v glavnem: — Pojem kmeta Republiški sekretariat za delo: za potrebe zakona zadostuje le opredelitev kmeta - zavarovanca, zato ni treba določati, kdo je kmet nasploh v družbeno-ekonomskem smislu. Kmet - zavarovanec je vsak, ki se redno bavi s kmetijstvom, ne glede na dohodek iz tega. Odločilno je torej delo oziroma dejavnost in ne tudi višina dohodka iz te dejavnosti. Zato ne more biti govora o kakršnemkoli tako imenovanem materialnem cenzusu ali spodnjem limitu kot pogoju za vključitev posameznika v krog zavarovancev kmečkega zavarovanja. Izvršni odbor republiške skupnosti: kmet je le tisti, ki se redno bavi s kmetijstvom in obenem ustvari vsaj tolikšen katastrski dohodek (npr. vsaj 120.000 S din KD letno), da pokrije z njim vsaj polovico povprečnih življenjskih stroškov. — Obveznosti občin RSD: republiški zakon naj določi, da se občina sama lahko odloči po dogovoru s komunalno skupnostjo kmetov, da bo krila izdatke za zdravstveno varstvo nekaterih socialno šibkih oseb na vasi. IORSK: republiški zakon naj zaveže občine, da morajo obvezno kriti izdatke za socialno šibke, ostarele kmete. — obveznosti kmetijskih delovnih organizacij RSD: kmetijske delovne organizacije naj prispevajo v sklade kmečkega zavarovanja del sredstev iz naslova sezonskega zaposlovanja zasebnih kmečkih proizvajalcev. IO RSK: kmetijske delovne organizacije naj odvajajo prispevek za zdravstveno zavarovanje ne le od sezoncev, temveč tudi iz naslova kooperacije, arondacije in zakupa zemlje. — obveznosti »polproletarcev« RSD: kmetje-delavci, oziroma nekmečki lastniki zemlje, zdravstveno zavarovani v delavskem zavarovanju, ne plačajo prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov. IO RSK: Tudi »polproletarci« morajo plačevati prispevek od katastrskega dohodka v sklade kmečkega zdravstvenega zavarovanja, tako da bo vsa zemlja enako obremenjena. — zdravstveno zavarovanje širših gospodinjskih članov »polpro-letarcev« RSD: kmet delavec naj se sam odloči in zaveže za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje svojih širših gospodinjskih ali družinskih članov. IORSK: širši gospodinjski člani »polproletarcev« naj bodo obvezno zavarovani v kmečkem zdravstvenem zavarovanju, zato mora kmet -delavec plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje svojih širših gospodinjskih članov. — obveznosti kooperantov RSD: kmetje-kooperanti morajo sami odvesti del v kooperaciji ustvarjenega dohodka v sklade kmečkega zdravstvenega zavarovanja. IORSK: zakon naj zaveže kmetijske delovne organizacije, da odtrgajo kmetu-kooperantu del dohodka in ga nakažejo skladom zdravstvenega zavarovanja kmetov. — minimalno zdravstveno varstvo RSD: imamo dve alternativi: republiški zakon naj opredeli, oziroma naj ne opredeli minimalne- ga zdravstvenega varstva kmečkega prebivalstva. IORSK: za določitev obsega zdravstvenega varstva naj bodo pristojne le skupnosti socialnega zavarovanja kmetov. Med pogovorom o teh vprašanjih in ob razčiščevanju posameznih mnenj, stališč in predlogov pa je postajalo vse bolj očitno, da nekatere zahteve predstavnikov kme-tov-zavarovancev najbrž niso sprejemljive ali pa bodo vsaj težko uresničljive. Posamezne zahteve (npr. obvezna obremenitev občinskih skupščin ali pa kmetov-de-lavcev še za prispevke v sklade kmečkega zdravstvenega zavarovanja) pa utegnejo biti sporne tudi z ustavnega vidika. Nesprejemljiva je npr. zahteva po postavitvi tolikšnega materialnega cenzusa za status kmeta-zavarovanca, da bi bili izločeni iz zdravstvenega zavarovanja vsi tisti sedanji kmet-je-zavarovanci, ki ne bi dosegli tolikšnega katastrskega dohodka in drugih dohodkov iz kmetijstva, da bi krili vsaj polovico povprečnih življenjskih stroškov kmečkega gospodarstva. (Po izračunih bi bilo zaradi tega pogoja izločenih iz sistema zdravstvenega zavarovanja kmetov blizu 70 tisoč sedanjih zavarovanih oseb v Sloveniji). V razpravi je prevladovalo mnenje, da je predloženi načrt republiškega zakona presplošen in da kot tak ne pomeni bistvenega na- predka od dosedanje zakonske uredbe s tega področja. Konkretne pripombe, izražene na posvetu, so bile v glavnem naslednje: 1. V republiškem zakonu je treba bolje opredeliti pojem zavarovanca in zavezanca prispevka. 2. Določila zakona premalo upoštevajo princip obveznega zavarovanja za vse kategorije zavarovancev, ki prihajajo v poštev. 3. Poenostaviti je treba predpisovanje oz. pobiranje prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov. Pavšalne prispevke je treba ukiniti in v celoti uvesti procentualne prispevke od dohodka. Administrativni postopek naj bo zmanjšan na minimum (letna potrdila o plačani obveznosti, potrjevanje izkaznic itd.). 4. Obveznosti plačila prispevkov naj se razširijo tudi na kmete, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, posedujejo pa določene površine obdelovalne zemlje, seveda tako, da plačajo manjši prispevek. Kot zavezance prispevka je treba vključiti tudi kmetijske delovne organizacije, ki naj plačujejo prispevke za kmete, katerih zemlja je bila arondirana. Vse krajevne organizacije SZDL bodo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi organizirale širša posvetovanja o novem sistemu zdravstvenega zavarovanja kmetov. Zato bi bilo prav, da se vsi prizadeti občani čimbolj aktivno vključijo v te razprave in povedo svoje mnenje. F. S. Se o samoupravljanju v kamniškem vrtcu Članek poslanca tov. Svetelja v Kamniškem občanu (VI/1967, št. 5 — julij 1967) obravnava nekatere probleme, ki jih rešujeta svet in uprava zavoda s pomočjo občinskih organov in predstavnikov družbe. Članek ima resno pomanjkljivost: prav nič se ni avtor ustavil ob osnovnih nalogah samoupravljanja in gospodarjenja, zato mi dovolite najprej malo podatkov. Vrtec deluje že petnajsto leto in daje zavetje 217 otrokom. Dva oddelka vrtca na Zapričah (v Kamniku) in na Duplici imata od ranega jutra do popoldanskih ur 60 otrok zaposlenih staršev. Na Duplici vodita oddelek dve vzgojiteljici in imajo eno snažilko, na Zapričah pa delata dve nekvalificirani vzgojiteljici in tudi snažilka. V matičnem vrtcu je tedaj 160 otrok, zaposlene so tri vzgojiteljice, ena učiteljica, upravnica in dve nekvalificirani vzgojiteljici, od teh ena za določen čas. Ker so otroci predšolske in šolske starostne stopnje, je dovolj dela in problemov z njihovo zaposlitvijo, učenjem itd. Vrtec ima kuhinjo in ekonomijo (vrt, prašičerejo), za kar skrbe kuharica, kuhinjska pomočnica in snažilka. Vrtec pač posluje po vseh normah — ima svoj statut, finančno poslovanje s knjigovodstvom (z nadzorstvom SDK), vzgojno in izobraževalno funkcijo, ekonomsko poslovanje in vzdrževanje. Zato je res smelo presojati, kaj je administrativno in kaj samoupravno poslovanje. Tudi tov. Svetelj se je ustavil samo ob obravnavanju dopisov, o imenovanju članov sveta, vprašanju drobnih odnosov in ob določanju stroškov. — Vzgojno dejavnost vrtca financira sklad za šolstvo, oziro- ma nova izobraževalna skupnost (letno okoli 21 milijonov starih dinarjev), stroške prehrane in del režije plačujejo starši otrok, nekaj pomenijo tudi lastni dohodki iz ekonomije in brezplačno nadurno delo zaposlenih. Samoupravljanje temelji na aktivnosti delavcev ter na sodelovanju treh zunanjih članov (predstavnikov javnosti in občinske skupščine, šole in staršev). Zakaj bi tajili, da gre včasih težko? Občinski odbor SZDL je res opozoril svet za šolstvo občinske skupščine na probleme združenja in dela v kolektivu zavoda, strokovne službe pa so na njegovo pobudo preverile in ocenile delo zavoda kot strokovno uspešno. Prav je, da z družbenega vidika pomagamo odpraviti pomanjkljivosti. Med drugim je prišlo do sprememb v samoupravnem vodstvu. Občinski svet za šolstvo je res umaknil svojega predstavnika iz tega organa po svoji presoji in v skladu s statutom zavoda. Zelo nam je žal, ker je tega nezaupanja bila deležna prav žena avtorja članka, soglašamo pa z odločitvijo sveta, ker nam je z imenovanjem novega sodelavca, pravnika, dal v organ razgledanega človeka, ki bo pomagal izpopolniti prav samoupravljanje v zavodu. Ni tudi naša naloga zagovarjati dejanja uprave, a sodimo, da so mnenja občinskih strokovnih sodelavcev le tehtna, četudi gre za osamosvojitev oddelka. Zakaj bi tajili — na Duplici so težave, vzgojiteljici ne izpolnjujeta vseh dolžnosti na delovnem mestu, niti ne izpolnjujeta naročil sveta ali določil statuta. Ker nam res ne gre samo za administrativno rešitev, pa tudi samo z disciplinskim postopkom tega ne bi še rešili, sodimo, da bi upravljanje vrtca v kraju, kjer je za to dovolj moči in neposredno nadzorstvo, bilo bolj upravičeno. Ce ima kdo objektivno utemeljeno drugačno mnenje, je prav, da ga čujemo. Vse koristne pobude smo pripravljeni upoštevati, vendar res po določilih samoupravljanja in z zaupanjem predstavnikov družbe, ne pa s potenciranjem težav. Kakšna je korist napeljevanja k neresnici, da nismo v stanju ugotoviti stroškov poslovanja in cen vzdrževanja otroka? Ker smo vsi izobraženi, vendarle vešči vodenja poslovanja in računanja, so takšna napeljevanja zelo čudna. Kaj poreče k temu SDK, ki potrjuje naše poslovanje in bilance? Kaj sklad in občinski svet? Naš svet zavoda pozna poslovanje in vsakdo se lahko z njim seznani. V prvem polletju 1967 je bil mesečni oskrbni strošek — naj to povemo: na otroka 20.652 starih dinarjev. Prav izračun, da je oskrbnina na otroka na Duplici toliko večja, da mora zavod na vsakega otroka mesečno dodajati 5000 starih dinarjev, je bil motiv za odločitev zavoda in njegovih sodelavcev iz odelka na Duplici, naj se odelek osamosvoji in postavi na nove osnove. In še to: vsi starši vedo, koliko morajo plačevati (oskrbnina znaša: 8000, 9000 in 10.000 starih dinarjev mesečno). Ne zamerite, če nismo odgovorili na vsako piko in črko, ob kateri imamo svoje pomisleke. To nam ni potrebno, ker mimo težav, ki jih rešujemo, ne želimo začenjati Še razprave zavoljo osebne prizadetosti. Najprej kvalificirana vzgoja in oskrba, za njo pa vsa dejavnost zavoda — to so predvsem nase nalog«. Lanc Savica O mladoletnih prestopnikih Uredništvo našega lista je dobilo na razpolago poročilo o mladoletnih prestopnikih v občini Kamnik za obdobje od leta 1964 do 1966, ki ga je sestavil in na svoji seji obravnaval občinski svet za zdravstvo in socialno varstvo še meseca junija, svoje sklepe in priporočila pa posredoval skupščini občine Kamnik. Poročilo, ki obravnava to problematiko, prikazuje številčno stanje mladih prestopnikov: iz kakšnih družin sn po polnosti družine, po zaposlenosti in poklicu staršev, po območju občine, po poklicu in šolski izobrazbi mladoletnikov ter po spolu. Skrbstveni organ specificira mladoletne prestopnike po letih starosti v mladoletnike stare do 14 let. katerih se ne sme kaznovati, pač pa poskrbeti za nadaljnjo vzgojo in oskrbo tudi z oddajo v ustrez- ni vzgojni ali varstveni zavod, mlajše mladoletnike od 14 do 16 let starosti, katerim se ob prestopku sme izreči samo vzgojni ukrep in starejše mladoletnike v starosti od 16 do 18 let. pri katerih se poleg posebnih vzgojnih ukrepov v posebni priliki lahko uporabi tudi mladoletniški zapor. Skrbstveni organ je obravnaval 1964. leta 10 1965. leta 32 in 1966. leta 37 mladoletnikov prestopnikov. Število le-teh sicer ni zaskrbljujoče, pač pa je zaskrbljujoč porast od leta 1964 do I'Kili. Število prestopnikov v letu 1965 prikazuje v primerjavi z letom 1964 porast kar za 220 %, število v letu 1966 v primerjavi z letom 1964 pa že za 270 % Po popolnosti družin je bilo obravnavanih: v letih štev 1964 A3 1965 štev. % 1960 štev. % 1964-štev. 1966 <£ 70 iz popolnih družin iz nepopolnih družin iz dopolnjenih družin brez staršev 6 4 60 40 21 9 2 66 28 6 24 5 6 2 65 14 16 5 51 18 8 2 64,5' 22,8 10,2 2.5 SKUPAJ 10 100 32 100 37 100 79 loo Največ mladoletnih prestopnikov je v primerjavi s celotnim številom obravnavanih v vseh le- Po zaposlenosti iteršd : lih i/, popolnih družin (od 1964 do 1966 jih je 64.5 "„). v letih 1964 1965 1966 1961- -1966 o/ štev. zaposlena oba starša 2 n 10 15 19 zaposlen tisti, pri katerem živi mladoletnik 2 5 4 11 14 zaposlen eden, drugi do- ma nezaposlen 3 : i 9 19 24 starša nista v delovnem razmerju (tudi upokojen- ci in kmetje) 2 15 C 23 29 pri tuji družini ali V sam- skem domu 1 2 8 11 14 SKUPAJ 10 32 37 79 100 V letu 1965 je največ prestopkov pri otrocih tistih staršev, kjer sta oba nezaposlena, oziroma tistega od staršev, pri katerem otrok živi. pa ni zaposlen; v letu 1966 pa je največ prestopnikov iz družin, kjer sta zaposlena oba starša. Po poklicu staršev: v letih starši — kmetje tarši — nekv. delavci tarši — kval. delavci uslužbenci tarši — samostojni trtnikJ (Verjetno gre v letu 1965 za slabo gmotno stanje družine, saj je največ primerov v takih družinah, kjer starši niso zaposleni, v letu 1966 pa za pomanjkljivo vzgojno vplivanje, saj sta zaposlena oba starša. Op. ured.). ■SKUPAJ Po območjih: letih /rhpol je potok omenda, Moste hinjska dolina Stranje Tunjice UPAJ 1964 1 965 1966 1964 štev. -1966 % 3 4 8 19 5 29 16 52 20,2 88,8 3 4 3 K) 12,7 — 1 — 1 1,3 10 32 37 79 100 1964 1965 1966 1964-štev. -1986 o/ A} je, 5 13 24 42 53 -j i 1 5 5 11 14 2 1 1 4 5 2 , K) 4 16 20 — 3 1 4 5 — v5r". , 2 2 3 10 32 37 79 100 Najvišji procent glede na 79 obravnavanih mladoletnih prestopnikov v letih 1964 do 1966 je na Po poklicu mladoletnikov: območju: Kamnik, Mekinje, Nev-1 je in Vrhpolje in sicer kar 53 (42 od 79). v letih 1964 1965 1966 1964-štev. -1966 /o kvalificirani delavci nekvalificirani delavci vajenci dijaki učenci osnovne šole kmečki delavci 2 3 2 1 2 22 6 2 1 1 1 22 10 1 3 3 47 18 4 4 3 3,8 59,4 22,8 5,1 5,1 3,8 SKUPAJ 10 32 37 79 100 Največ je bilo v obdobju 1964— izobrazbo in vzgojo v šolskih letih, 1966 prestopnikov med mladolet- na kar ka/e tudi naslednja pre- niki. nekvalific. delavci (59,4"/,). glednlca: kar kaže morda na pomanjkljivo Po šolski izobrazbi: 65.8 1964 1965 1966 1964— -1966 v letih štev. % z dovršenimi 4 razredi 1 7 4 12 15,2 z dovršenimi od 5 do 7 razredi 6 17 17 40 50.6 z dovršenimi 8 razredi 3 8 12 23 29.1 z neznano izobrazbo — — 4 4 5.1 SKUPAJ 10 32 37 79 100 Prevladujejo močno prestopniki, ki niso uspešno dovršili popolne osnovne šole (od 1964 do 1966 jih je 65.8 ",;). Dalje obravnava poročilo sveta za zdravstvo in socialno varstvo Občinske skupščine naloge, vsebino in cilje strožjega nadzora in pravi: Izraz »strožje nadzorstvo« ne govori mnogo o vsebini pojma in ne izraža prave vsebine in značaja dela z mladoletnikom pod strožjim nadzorstvom. Izraz še najbolj kaže na svoj izvor, ko je nadzor v starem sistemu predstavljal bdenje nad vedenjem mladoletnika in se omejeval na preprečevanje negativnega uveljavljanja. Danes ne pojmujemo strožje nadzorstvo v skladu z našo koncepcijo socialistične morale. Ti ukrepi so v prvi vrsti vzgojne narave in se popolnoma vključujejo v naš pedagoški sistem in imajo značaj vsestranskega organiziranega socialne«:! in pedagoškega dela z mladoletnikom ter njegovim ožjim in širšim okoljem. Strožje nadzorstvo je tesno medsebojno povezano z ostalimi disciplinskimi in zavodskimi ukrepi ter se harmonično vključuje v naš celotni sistem prevzgojnih ukrepov. Hkrati pa se razlikuje od drugih vzgojnih ukrepov. Specifično je predvsem v tem, da so ti ukrepi dolKotrajnejše narave in da se mladoletnika obravnava v njegovem dosedanjem okolju. V pedagoškem smislu strožje nadzorstvo predstavlja stalno socialno pedagoško obravnavanje, ki naj zagotovi mladoletniku dolgoročnejše varstvo, nadzor, pomoč in pravilen razvoj do popolne re-socializacije. Strožje nadzorstvo je ukrep sistematičnega in stalnega vodenja mladoletnika, ki ima cilj preusmeritev mladoletnikoveosebnosti v pozitivno smer. Znano je, da pozitivne osebne lastnosti ne moremo formirati v enem mesecu, prav tako se ne morejo odpraviti motnje in njene posledice v tako kratkem času. Zato je tovrstno prevzgojno delo dolgotrajnejše narave. Obravnavanje mladoletnika pod strožjim nadzorstvom poteka v okolju, v katerem je mladoletnik dosedaj živel. Mladoletnik ostane v družini. Zato ta ukrep nalaga socialni službi dolžnost, da hkrati obravnava tudi mladoletnikovo družino in odpravlja vzroke mladoletnikove motenosti, ki so v družini povzročili njegovo zanemarjenost, delikventnost. Prevzgoja mladoletnika pod strožjim nadzorstvom predstavlja tudi večje vključevanje mladoletnika v širše družbeno okolje in angažiranje vseh tistih faktorjev, ki lahko pomagajo pri resocializaciji mladoletnika in njegove družine. Smoter strožjega nadzorstva je v prvi vrsti prevzgoja. Razen tega pa naj bi ti ukrepi preprečili, da bi mladoletnik v prihodnje izvrševal kazniva dejanja. Prevzgoja in pravilen razvoj mladoletnika naj se dosežeta le z vzgajanjem, prevzgajanjem. varstvom, dajanjem pomoči in nadzorstvom. To poročilo je svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Kamnik obravnaval, po razpravi pa sprejel sklepe in priporočila občinskemu zboru in zboru delovnih skupnosti skupščine občine Kamnik. 1. Ker se opaža občuten porast mladoletnih prestopnikov, predvsem v mestu Kamniku z bližnjo okolico, je potrebno na tem območju ustanavljati in utrjevati družbene službe na vzgojno-var-stvenem področju. Največ mladoletnih prestopnikov izhaja iz neurejenega okolja. Zato svet priporoča, da se v bodoče posveti večjo skrb ustanavljanju otroškovarstve-nih ustanov za predšolsko in šolsko mladino. Ustanavljajo naj se pri šolah in vanje vključujejo predvsem vzgojno in socialno ogrožene otroke. 2. V proračunu občine naj se vsako leto predvidi zadosti sredstev za zavodsko varstvo vzgojno zanemarjenih ter moralno in vzgojno ogroženih otrok . 3. V okvira krajevnih skupnosti je ob pomoči družbenih organizacij potrebno ustanavljati klube za otroke in mladino, ki naj bi bili dostopni čimvečjemu številu otrok. Klube bi lahko vodili mladinci sami ob pomoči pedagoških, družbenih in drugih delavcev. Ti klubi bi uspešno odtegovali mladino in otroka ulici in pohajkovanju in bi jim nudili primerno zabavo in razvedrilo. (Nadaljevanje na 6. strani) 83 < <—I S5 < Kamniška in domžalska občina imata vse pogoje za to, da osnovno zdravstveno varstvo občanov organizirata skupno. Tak je bil prvi sklep posvetovanja družbeno- cev obeh občin pretekli petek v Kamniku. Izvršna odbora obeh občinskih konferenc SZDL sta glede na dosedanji potek razprav, ki je bila političnih in zdravstvenih delav- omejena le na nekatere vodilne Program dela izvršnega odbora občinske konference SZDL Kamnik za obdobje september - december 1967 Na podlagi programa aktivnosti organizacije SZDL v občini, sprejetega na 1. seji občinske konference SZDL 18. III. 1967, in na podlagi razgovorov s predsedniki krajevnih organizacij SZDL je izvršni odbor občinske konference sprejel 21. IX. 1967 naslednji delovni program za obdobje od septembra do decembra 1967. 1. V zvezi z uveljavljanjem republiškega zakona o organizaciji zdravstvene službe bo izvršni odbor pripravil več posvetovanj o bodoči organizaciji in delu zdravstvene službe v občini. Skupno z izvršnim odborom občinske konference SZDL Domžale bo sklical posvet predstavnikov občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, zdravstvenih delavcev, poslancev in drugih, na katerem bi zavzeli stališče glede združitve obeh zdravstvenih domov. 2. Izvršni odbor bo nadaljeval z organizaranjem že začetih razprav o osnutku republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Prek odborov krajevnih organizacij SZDL. ki so osnutek zakona že prejeli, bo skušal zbrati mnenja, pripombe in predloge čimširšega kroga zainteresiranih občanov. 3. Z ustanovitvijo sekcije republiških poslancev pri občinski konferenci SZDL bo izvršni odbor pomagal ustvariti tesnejše stike med poslanci in občinsko skupščino, delovnimi organizacijami in volivci. Sekcija bo z organiziranjem razgovorov o aktualnih vprašanjih, ki so v razpravi v republiški skupščini, in o problemih, s katerimi se srečujejo delovni kolektivi, skušala pomagati poslancem, da bodo laže izoblikovali stališča, ki naj jih zavzemajo v skupščini. Proučili je treba tudi možnost za ustanovitev področnega kluba poslancev za občini Kamnik in Domžale. Izvršni odbor bo sodeloval tudi pri oblikovanju programa oz. vsebine dela kluba odbornikov. 4. V mesecu oktobru bodo člani izvršnega odbora imeli razgovore z odbori krajevnih organizacij, na katereh bodo razpravljali o delovnih načrtih in o organizacijskih ter ostalih problemih krajevnih organizacij SZDL. Na teh razgovorih bodo zbrali tudi aktualna vprašanja, ki bi prišla v po-štev za obravnavo na seminarju za predsednike krajevnih organizacij SZDL. 5. Konec oktobra bo izvršni odbor občinske konference organiziral seminar za predsednike krajevnih organizacij SZDL. Okvirni program naj bi obsegal aktualna vprašanja komunalnega sistema in krajevne samouprave s posebnim poudarkom na razvoju krajevnih skupnosti, v drugem delu pa bi obravnavali vsebinsko in organizacijsko krepitev krajevnih organizacij SZDL. 6. V okviru akcij leta krajevnih skupnosti bo izvršni odbor organiziral širše posvetovanje o aktualnih problemih in perspektivah razvoja otroškega varstva v občini. Na posvetu bodo poleg predstavnikov krajevnih skupnosti sodelovali tudi predsedniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v delovnih kolektivih, predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti itd. Namen posveta bo proučiti možnosti za skladnejši razvoj te dejavnosti s splošnim gospodarskim in družbenim razvojem komune. 7. Prek odbora za proslavo 50-lctnice oktobrske revolucije bo izvršni odbor usklajeval pobude družbenopolitičnih in delovnih organizacij, zlasti šol in ostalih kulturnopro-svetnih institucij ob proslavljanju jubileja velike oktobrske socialistične revolucije. Odbor bo v sodelovanju z vsemi družbenimi dejavniki izdelal program proslav. 8. Izvršni odbor bo s pomočjo sekcije za zunanje politična vprašanja in v sodelovanju z odbori krajevnih organizacij SZDL in Delavsko univerzo pripravil več aktualnih pogovorov o zunanje političnih dogajanjih. Na podlagi posvetov z odbori krajevnih organizacij SZDL bo izdelan podroben program predavanj in pogovorov. 9. Izvršni odbor bo v mesecu decembru obravnaval problematiko temeljne izobraževalne skupnosti in se na ta način vključil tudi v razpravo o ureditvi financiranja izobraževanja v letu 1968. IZVRSNI ODBOR OBČINSKE KONFERENCE SZDL ljudi v zdravstveni službi in v skupščinah, dala pobudo za sestanek republiških poslancev, predsednikov občinskih skupščin, svetov za zdravstvo, svetov zdravstvenih ustanov in direktorjev teh ustanov ter predstavnikov vseh družbeno-političnih organizacij obeh občin. Udeleženci so dokaj kritično ocenili dejstvo, da doslej ni bilo izdelanih nikakršnih analiz, ki bi nakazovale bodočo organizacijo službe. Zato so predlagali, naj bi spodbudili k temu regionalni zdravstveni center v Ljubljani s tem, da bi zdravstvena domova dala svoje sodelavce, ki bi v okviru centra pripravili potrebno gradivo. Precej pripomb je bilo tudi na račun premajhne aktivnosti zdravstvenih kolektivov v pripravah na reorganizacijo. Samoupravne organe v zdravstveni službi je treba vključiti v celoten proces in ne razpravljati o tako pomembnem vprašanju izven njih. Ker so dosedanje razprave pokazale, da nekateri postavljajo vprašanje, kje bo sedež bodoče zdravstvene institucije, so bili udeleženci mnenja, da to za samo organizacijo in učinkovitost zdravstvene službe ni bistveno, pač pa zadeva predvsem v področje medobčinskih odnosov. Zato so priporočili, naj bi občinski skupščini pri odločanju o sedežu upoštevali predvsem že uveljavljene principe medobčinskega sodelovanja, npr. recipriciteto pri določanju sedežev skupnih služb, pri čemer je treba upoštevati celovito dosedanje in bodoče sodelovanje obeh občin. F. S. Upokojenci med svojimi nekdanjimi sodelavci v Stolu in Titanu Kakor že vrsto let tako so se tudi letos nekatera podjetja v naši občini spomnila svojih bivših sodelavcev — sedanjih upokojencev. Med prvimi sta se v tem pogledu izkazala zlasti kolektiva tovarne »-Stol" in »Titan«, nekatera druga podjetja pa bodo upokojence povabila menda na razgovor še pred koncem leta. Lepo in prav! Kolektiva Stola in Titana sta povabila svoje bivše tovariše, sedaj upokojene in jim pred nedavnim priredila prav lep sprejem in sestanek. Udeležilo se ga je po preko 10(1 upokojencev. Sprejemu v »Stolu« je poleg drugih sindikalnih in delavskih funkcionarjev prisostvoval tudi direktor, ki je ostal s svojimi gosti ves dan v družbi. Za upokojence so po ogledu tovarne pripravili tudi avtobusni izlet na Gorenjsko, kjer so bili dobro pogoščeni. Prav tako prisrčno je bilo snidenje upokojencev v ••Titanu«, kjer so jih pogostili in tudi z avtobusi odpeljali na izlet na Gorenjsko. Med drugimi znamenitostmi so si ogledali tudi Begunje in Drago ter prostore, kjer so mnogi od izletnikov v 1. 1941—1945 prestajali gorje in muke. Društvo upokojencev — podružnica Kamnik se v imenu svojega članstva zahvaluje kolektivom podjetij z željo, da bi tako prijetna snidenja prirejali svojim upokojencem tudi drugi kolektivi naših podjetij. J. V. O mladoletnih prestopnikih (Nadaljevanje iz 5. strani) 4. Kot posebno učinkovito preventivno obliko priporoča svet pravočasno in ustrezno zaposlovanje mladine, ki po zaključku osnovnošolske obveznosti ne nadaljuje s šolanjem. Zavod za zaposlovanje delavcev naj bi skupaj z gospodarskimi in družbenimi organizacijami proučil probleme zaposlovanja mladine v občini. 5. Poostritev izvajanja odloka o javnem miru in redu, da se tako prepreči zadrževanje mladoletnikov po gostinskih lokalih in kinematografih v poznih večernih oz. nočnih urah, saj se mladina ravno v taki okolnosti lahko preveč razigra in prekorači dovoljene meje. 6. Ker je ugotovljeno, da nosijo starši za vzgojo in moralno i/tirjenost mladine največ odgovornosti, naj bi pristojni organi, družbene organizacije, hišni sveti prijavljali javnemu tožilstvu primere, kjer starši grobo zanemarjajo svoje roditeljske dolžnosti. Organi za notranje zadeve naj ne bi odklanjali intervencije v družinah, kjer starši v vinjenosti ali sicer v efektu terorizirajo družinske člane. 7. Mladinska organizacija pa tudi ostale organizacije, ki imajo po svojem programu delo z mladino, naj bi v okviru svojega program dela in statuta s prireditvami doprinašale svoj delež k vzgajanju mladega človeka. B. Republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo SRS je predlagati, da uredi pro- blem delovanja vzgojnih zavodov za mladoletnike. V Sloveniji je sedaj samo en vzgojni zavod, ki sprejme mladoletnike, stare nad 15 let. Ti zavodi naj ne bi postavljali pogojev za sprejem, da mora mladoletnik obvezno imeti ob sprejemu dovršenih 8 razredov osnovne šole. Menimo, da mladoletnik, ki je uspešno dovršil 8 razredov osnovne šole, običajno ni potreben še nadaljnjega zavodskega varstva, temveč so tega varstva potrebni mladoletniki, ki so osnovno šolo obiskovali 8 let, uspešno pa dovršili morda največ le 6 razredov. 9. Praksa pokazuje, da je socialna služba često prepozno obveščena o vzgojno oz. moralno ter socialno ogroženi mladini, največkrat šele takrat, ko mladoletnik že izvrši kaznivo dejanje. Zato priporoča svet učno-vzgojneinu osebju, da poleg učenja posveča tudi pozornost tovrstni mladini in o tem pravočasno obvešča socialno službo. Prav to osebje naj l>i najbolj in pravočasno ukrepalo, saj ima stik s to mladino takore-koč vsakodnevno. 10. Zaradi naraščanja socialnih problemov v občini in vse obsežnejših nalog, ki se postavljajo pred socialno varstveno službo, jo je potrebno v občini kadrovsko in organizacijsko okrepiti, ker bo le dobro organizirana in strokovno močna lahko uspešno in strokovno opravljala preventivne in kurativne naloge socialno varstvenega področja. 186^18935^4^749429701^0446495^741840954906 PRIPRAVE ZA JESENSKO SETEV Čeprav žita za naše razmere zaradi naravnih in gospodarskih razlogov nimajo tiste važnosti kot npr. krompir, je treba tudi pridelovanju lc-leh posvetiti več skrbi. Znano je. da je v Jugoslaviji v primerjavi z gospodarsko razvitimi deželami, posebno zapadnimi. poraba kruha zelo visoka in da je bilo potrebno vsako leto uvažati precejšnje količine žit. Zadnja leta se je uvoz stalno zmanjševal vkljub vse večjim potrebam in to predvsem zaradi doseženih večjih pridelkov tako v družbenem kot tudi v zasebnem kmetijstvu. Res je, da so bile v zadnjih letih zelo ugodne vremenske prilike, predvsem ugodne jeseni za pravočasno setev, primerne zime. pravočasne in zadostne padavine v spomladanskih mesecih in zadostne temperature v času zorenja. Niso pa samo naravni pogoji vplivali na povečan donos žit, predvsem pšenice. Kmetovalci se dobro spominjajo, kako težko jih je bilo prepričati, da so opustili setev domačih, že iziojenih. slabo-rodnih vrst pšenic in da sejejo pšenice, ki so v kmetijstvu visoko razvitih državah dale odlične rezultate. Bilo je mnogo ugovorov, češ. kruh od takih žit je mnogo slabši, sorte niso prilagojene našim klimatskim prilikam, pridelek slame od takih žit je manjši in slabši, pa še druge napake in slabosti teh novih sort smo poznali, čeprav sami teh žit še sejali nismo. Koliko sestankov', prepričevanja je bilo potrebno, da smo pred leti dosegli prve rezultate in je bilo od cca 900 ha pšenice, kolikor se je seje v naši občini, zasejanih z visokorodnimi sortami pšenice okoli 150 ha. Rezultati te setve so bili zelo dobra šola tako za proizvajalce kot tudi za strokovno kmetijsko službo. Nekatere sorte so res slabo prezimile in jih je bilo treba spomladi preorati, ali pa je bil pridelek majhen, razbohotil se je plevel, medtem ko je večina sort preizkušnjo zelo dobro prestala. Iako da so bili pridelki mnogo večji kot pri domačih sortah, vkljub temu. da se proizvajalci še niso poslužili vseh agrotehničnih ukrepov, ki so jim bili nujno priporočeni. V naslednjih letih ni bilo več prepričevanja, pač pa so proizvajalci sami najprej z medsebojno izmenjavo semen, nato pa z nakupovanjem priznanih semen razširili setev visokorodnih sort pšenice, tako da sedaj le še malokdo seje seme domačih sort. Gotovo pa bi bili rezultati še boljši, če bi proizvajalci res dosledno upošlevali vse tisto, kar zahtevajo nove sorte. Tu je opozoriti na glavne zahteve, ki so za vsako sorto pšenice (setev zdravega, sotrno čistega semena) različne in sicer: pravilna zemlja za posamezno sorto, primerna priprava in zagnojitev zemlje, pravočasna setev, zadostno in pravilno gnojenje oziroma dognojevanje v času rasti ter nega v spomladanskih mesecih. Zaradi napačnega ravnanja je pridelek lahko bistveno drugačen. Kot eden najvažnejših je pravilna odbira semena. Neredki proizvajalci, ki so si pomagali i zamenjavo semena pri sosedu, so ugotovili, da uspeh setve takega semena pogosto ni bil zadovoljiv, ker je tu že prišlo do mešanja semena s slabšimi sortami pšenice ali pa že do delne izrojonosti, zato so raje nabavljali priznana semena, čeprav z nekoliko večjimi stroški. Zaradi tega je prodaja sortno čistega semena visokorodnih sort vsako leto večja. Sortno čista semena pridelujejo navadno večja kmetijska posestva, tako družbena kot zasebna, in so pod strogo kontrolo semenarskih specialistov Zavoda za semenar-stvo in semensko kontrolo kmetijskega inštituta. Ta zavod sistematično proučuje nove sorte, ki jih sejejo kmetijski proizvajalci. Ce posamezna sorta pokaže slabe lastnosti, se jo izloči iz priznavanja in se setev te sorte ne priporoča. Za letošnjo jesensko setev se iz seznama domačih in udomačenih tujih sort ozimnih pšenic priporoča sledeče sorte: leonardo. 11-bellula. bezostajal. san pastore in triumph. Med priporočene se prišteva še sorto funone. za krajšo dobo pa tudi še sorti hellkorn in etoile de chois.v. Sorte libellula. fu. none. leonardo. san pastore in bez-oslaja 1 zahtevajo odlično zemljo, čeprav bezostaja zadovoljivo uspeva še na nekoliko slabših tleh. Sorti triumph in helkorn uspevata na lažjih do srednje težkih zemljah. Ker so marsikomu priporočene sorte še malo poznane, dajemo kratek opis lastnosti posameznih sort: LEONARDO jo vzgojen« v Italiji, klas je svetlo rdeč. prizmati-čcn. zunanja pleva je dolga, jaj-č;iste oblike, list je okoli 1.2 cm širok, odpornost proti mrazu je srednja, srednje odporna proti poleganju, višina stebla je 80—90 rentimetrov, zori razmeroma zgodaj, odporna proti rji. srednje kvalitetna moka in kruh. zelo rodovitna v ugodnih pogojih, najprimernejši rok setve je od 15. 10. do 15. 11.. prenaša srednje količine dušika, zahteva rodovitna zemljišča, je pa prilagodljiva različnim tipom zemljišč. POGOVOR Z DIREKTORJEM »KOČNE« DANILOM CERKVENIKOM bo nova trgovina na Duplici? O novi trgovini, še bolj pa o šoli, ki je Duplici nujno potrebna, v tej krajevni skupnosti že dalj časa tečejo razprave. Pred dnevi je svet krajevne skupnosti spet dal na dnevni red ti dve vprašanji. Svet želi. da bi občani končno že dobili jasen odgovor, kakšne so možnosti za izgradnjo nove osemletke na Duplici in kdaj bo na Duplici zagotovljena boljša preskrba z mesom, mlekom zelenjavo in podobnimi živili in kdaj bodo lahko kupovali v novem sodobnem trgovskem lokalu. V zvezi s trgovino smo se obrnili na direktorja trgovskega podjetja Kočna Danila Cerkvenika. Naj povemo najprej to. da bo ko bo izšla ta številka »občana«, nova samopostrežna trgovina na Duplici že v gradnji. Trgovsko pod;etje Kočna se je namreč že v začetku letošnjega leta odločilo, da še letos reši vprašanje ustreznega lokala na Duplici. »Moram reči. da so samoupravni organi v Stolu pokazali veliko razumevanja pri reševanju zadev v zvezi z gradnjo novega lokala.« je dejal tov. Cerkvenik. »Zato bo lahko lokal že v letošnjem letu izročen svojemu namenu. Po pogodbi nam mora Graditelj predati ključe do 20. novembra 1907. Zato so odveč vsaki pomisleki in Nov lokal trgovskega podjetja »Kočna« — v poslovno stanovanjskem bloku na Ljubljanski cesti »Merkur« — specialna trgovina z železnino (Foto: F. S.) bojazen, da ne bi trgovine do konca leta odprli. Vsak dober gospodar želi. da se vložena sredstva začnejo čimprej vračati« In kakšen bo novi lokal? »Gre za somopostrožno trgovino z elementi klasične prodaje, zlasti pomembna pridobitev pa bo mesnica, s katero bo rešena preskrba z mesom na tem področju. Razen tega bo v objektu tudi bife. Samopostrežni del bo imel 96 m' površine, kar je za 4 m' več kot v samoposlrežni Zaprice. bife pa 25 m' in 21 m? dodatnega skladiščnega prostora poleg sedanjih prostorov- v nebotičniku, ki bodo v celoti služili skladišču. Torej je površina precej nad minimumom, ki znaša za samopostrežnice 80 m? na 2000 prebivalcev.« KAKO PA IE Z UREDITVIJO LOKALOV V TUHINJSKI DOLINI? »Imamo že pripravljene načrte zh adaptacijo prostorov v Zadružnih domovih v Motniku in v Srednji vasi. Čakamo samo na podpis podogbe z. »Graditeljem«. Težave nam povzroča dejstvo, da Agrokombinat kljub dogovoru še vedno ni izpraznil prostorov v zadružnem domu v Motniku. Dodati moram še to, da intenzivno iščemo rešitve glede lokacij za trgovske lokale v Mostah in v Smarci.« -U LIBELLULA je vzgojena v Italiji, klas je brez osin, temnordeče barve, cilindrične oblike, zbit. pleva je široka, list je srednje širok, srednje odporna proti mrazu, je odporna proti poleganju, višina bilk je 80—90 cm, srednje odporna proti rji. zgodno zorenje, kvaliteta moke in kruha je srednja, zelo rodovitna v ugodnih pogojih, najprimernejša setev v času od 15. 9. do 15. 11., prenaša srednje količine dušika. BEZOSTAJA 1 je vzgojena v SSSR, klas je bele barve, brez osin, razmeroma ozek, vretenaste oblike, izredno odporna proti mrazu, srednje odporna proti poleganju. višina bilk je okoli 100 cm, pozno zori, odporna proti rji, kvaliteta moke in kruha je izvrstna, zelo ro_ dovitna predvsem v suhih predelih, najugodnejši rok setve je začetek oktobra. Z ozirom na dobre lastnosti se zelo naglo širi v celotni Jugoslaviji. SAN PASTORE je vzgojena v Italiji, klas je rdeč. brez osin, priz. matične oblike, listi so srednje široki do 1.2 cm. zelo odporna proti mrazu, srednje odporna proti poleganju. višina bilk je 85—95 centimetrov, zori zelo zgodaj, občutljiva na listno rjo, moka in kruh sta slabše kakovosti, je zelo rodovitna sorta, najugodnejša setev je od 15. 10. do 10. 11. in prenaša srednje količine dušika, je zelo prilagodljiva različnim tipom zemljišč. TRIUMPH je vzgojena v Avstriji, klas je bele barve, brez osin. pleve so zelo majhne, zelo odporen proti mrazu, manj pa proti poleganju zaradi visoke rasti bilk. srednje poznega zorenja, srednje občutljiva za listno rjo. zelo dobra moka za pecivo, nekoliko slabša za kruh. zelo rodovitna, prenaša precej dušika, zaradi močnega razraščanja se seje bolj redko. FUNONE je vzgojena v Italiji, klas ie srednje dolg z osinami in je zelo kompakten, listi pa razmeroma široki do 1.4 cm. srednje odporna proti mrazu, odporna proti poleganju. bilke so visoke 85—95 centimetrov, zori srednje zgodaj, občutljiva je za rjo. moka in kruh sta srednje kakovosti, na rodovitnih zemljiščih daje zelo visoke pridelke, najugodnejši rok setve je 15. 10. do 15. 11.. prenaša izredne doze dušika. HELL KORN je vzgojena v Avstriji, klas je bel. brez osin. pleve siednje velike, se zelo razrašča, zelo odporna proti mrazu, mani pa proti poleganju zaradi višine bilk. ki so povprečno visoke do 120 cm. zori srednje pozno, odporna proti rji. moka 1e izvrstne kvalitete, posebno za kruh. in je zelo rodovitna. Prenaša precej dušika, primerna je posebno za hribovite predele. ETOIL DE CHOISY je vzgojena v Franciji, klas je bel. brez osin. srednje kompakten, zunanja stran je širokn in nazobčana, listi so siednje široki, zelo odporna proti mrazu, manj nro'j poleganju zaradi visokih bilk 90—100 cm. srednje pozno zori. občutljiva za listno rio. kruh je srednje kvalitete, je zelo rodovitna, posebno pri zadostni negi in oskrbi, naiugodnej-ša setev je v začetku oktobra. Razširjenost te sorte upada. Iz teh kratkih onisov je mogoče vsaj delno razbrati glavne lastnosti priporočenih sort pšenic. Na proizvajalcih je. za katero sorto se bodo odločili, vendar trgovina lahko nabavi dovolj semena le v primeru, če se bodo proizvajalci pravočasno za to zanimali. P. M. 55 < O m O I—t *n 2 < : Pojasnilo k članku: Se o samoupravljanju v kamniškem vrtcu . . . Obravnavani prispevek v Kamniškem občanu ni imel namena kompleksno obranavati problemov ■ področja vzgoje in gospodarjenja v vrtcu, pač pa predvsem opozoriti na nekatera pereča vprašanja samoupravljanja in odnosov v kolektivu. Prav gotovo kolektivu vrtca ne gre odrekati rezultatov in prizadevanja na vzgojnem področju. To ugotavljajo tudi organi, ki strokovno nadzorujejo delo zavoda. In o tem smo v »Kamniškem občanu« tudi že pisali. V našem primeru pa ere za nič mani pomembno področje kot je samo vzgojno delo. gre za samoupravne odnose v kolektivu, ki ne morejo biti le domena nosa-meznika. niti ne zgolj kolektiva, pač na širše družbene skupnosti. Otroški vrtec je namreč ustanova splošnega družbenega pomena. Zato zahteva po jav- * nosti dela samoupravnih organov in javnosti Gospodarjenja ne more pomeniti vtikanja v interese kolektiva. Nasprotno, le odkrite razprave o problemih v kolektivu in iasni računi nred družbo in starši kot koristniki storitev bodo pomaeali k večjemu ugledu ustanove, nikakor pa ne zapiranje kolektiva vase in bojazen, da bi kdorkoli od zunaj kai zvedel in skušal pomagati pri ureianiu samoupravnih odnosov v kolektivu. Ne gre za nikakršno »obravnavani« dopisov«, kot nravi tov. Lančeva. pač pa konkr^no za opozorilo občinskega odbora SZDL. za katero ie komisija sveta za šolstvo menila, da »je'v sedaniih razmerah huda obremenitev ko- V dvorani nad kavarno so 29. sentembra odprli razstavo narti-zanskeea tiska na Gorenjskem Razstavo le nrinravil Goren;sk' muzei v Kraniu !n ie bila doslei že v Krani" in Skofjj T.oki uredila na io i" kns*os mu™i^ Ana p,nnidiči*. 7hrani material kaže veljkn prizadevnost in živahno delovanje nartizanske"R ti«ka. tehnik in tiskarne na Ooreniskom. Do poletia 1941. ko so začele de-'atj nartizansk° riklos*;'no tehnike po Ooreniskem. so kraij severno od Liubliano dohiva'i literaturo j7 ileealnih tiskarn v Liuh-i'oni. Prehod če7 me'o pa je bil '"Halje (.p^^p^gj 7nto ,0 nqn0. valj veV gorenjskih tehnik, med niimi eno tudi v Nevliah V hiši Tvana Medmeša. Vse tehnike so hile v stanovaniih posameznikov, ki so na pisalnem stroiu. Sanirn-erafu in ciklostilu razmnoževali letake, radiiska poročila in Slovenski poročevalec. Tehnike so že v zadetku 1942 prenehale, ker so t^hrnki odšli v partizane. Goreni-vlra ie tako ostala brez lastnega tiska do sredine leta 1942. ko ie Adolf Arider — Rodin na Jeln-viri organiziral močno tehniko V letu 1943 na je Gorenjska dobila tudi nrvo tiskarno ki je začela delati decembra v Sraievi opekarni v Radnmltah pod imenom »Tiskarna OK KPS Kamnik", pozneje r^a tiskarna «7 A«. Na Kamniškem je v letu 1944 delovala kot organizator tiskarn Kari Zunnnčič — Zan. Tako sta nastali tiskarni »30 A- in »4 M«. Za tiskarno »30 A", ki je bila naj-nrei v Trojici pri Moravčah, pa se ie kasneje nreselila v Savinjsko dolino, je dala ponoln črkovni material tiskarna Ludvika Vodnika iz Kamnika. Na razstavi smo videli slike Kramarjevih silosov v Oklem, lektiva (podčrtal F. S.) in njihovih medsebojnih odnosov«. Kljub temu pa v kolektivu na to ni nihče reagiral. V poročilu omenjene komisije, podanem na seji sveta za šolstvo 9'6-1967, je rečeno: »Ker še do danes niso izpolnili v vrtcu naloge, ki jo je dala komisija, in zato komisija ne more dati dokončnega mnenja o samoupravljanju v vrtcu ... .*> (podčrtal F. S.) Moram poudariti, da obravnavani prispevek ni bil napisan zaradi kakršnekoli osebne prizadetosti. Saj je vsakomur jasno, da je bilo v tem primeru tak očitek pričakovati. Toda vprašujem: ali se je mogoče strinjati s takim postopkom in odnosom do člana sveta, pa naj bo kdorkoli. Delovni kolektiv vrtca, niti svet zavoda pred sejo občinskega sveta za šolstvo, ki je bila 9/VI., tega vprašanja nista obravnavala, vendar ie bilo svetu za šolstvo sporočeno, da kolektiv zahteva zamenjavo. S"'e 11. VIII. po izidu članka v »Občanu« in na pobudo preds. občinske skupščine se je sestal upravni odbor zavoda, ki je na seji med drugim ugotovil: »Ker pa se delovna skuonost zavoda *c ne bo mogla kmalu sestati (r>. F S) zaradi koriščenja letnih dopustov, je nujnost obravnavania prevzel uoravni odbor vrtca, ki se »strinja z odločitvijo sveta za šolstvo, ki je umaknil svojeca predstavnika iz tega organa no svoji presoji (p. F. S.) in v skladu s statutom zavoda« Torej nikjer ni govora 0 predlogu uoravncea odbora. Ifl manj pa o predlogu kolektiva, pač kier je delovala okrožna tehnika KPS Kamnik »T 2». Vodil jo je Kari Zuoančič — Zan. Snomladi 1943 ie začela delati okrožna tehnika KPS Kamnik v Vcneu.stnvi hiši na Dunlici. V niH ie delal Albin Vengust — Hrast, čicar starše je okupator izselil. Albin Vengust je orGaniziral še več tehnik na Kamniškem, ker delom tehnike »T 2« ni več zadoščalo. Med prvimi ie začela delati tehnika v Varškovi hiši v Domžalah. Tu je s pisalnim strojem razmnoževal Lojze Praprot-nik — Samo. V Loki pri Mengšu je bila v hiši Ivana Stoparja tehnika rajonskega komiteia KPS Mengeš, vodil pa io je LadoTram-nuš — Moriš. V Kovačevi hiši na Krtini ie delovala moravska tehnika, v hiši Pavla Alnnerja v Stahovici pa ie novembra 1943 začela razmnoževati literaturo okraj- Konec avgusta ie na kamniški gimnaziji opravljalo popravne izpite 35 učencev, od katerih i« biln 30 uspešnih. 5 pa jih izpita ni onravilo. Tako je V šolskem letu 1966—1967 na gimnaziji izdelalo 94,7 % učencev. Zaključni izpit je v jesenskem roku opravljalo 7 učencev. Skupno je opravilo zaključni iznit vseh 31 učencev, k' so dovrši'i četrti razred, Z odličnim uspehom je opravil zaključni iznit Vladimir Vu.iasin, s prav dobrim pa Janez Birk, Milena Jezcrnik, Emilija Oblak in Majda Pregel. Letošnji abiturienti naše gimnazije so: Ambrož Marija, Aupič Majda. Bernot Jurij. Birk Janez, Gjurin Vladimir, Glušič Bernarda, pa o »strinjanju«. Tako naj torej izgleda samoupravljanje! Ker tudi odgovor tov. upravnice kaže. da predstavlja oddelek na Duplici za kamniški vrtec res največji problem, še nekaj konkretnih podatkov o tem. Občinski svet za šolstvo je 9. junija letos sprejel naslednji sklep: »Zavrne se predlog otroškega vrtca o odcepitvi oddelka na Duplici. Točne izračune stroškov je dati v razpravo krajevni skupnosti, podietju in staršem, oziroma od njih zahtevati kritje razlike.« Teh izračunov še danes nima niti krajevna skunnost niti starši. Imajo pa pavšalno ugotovitev, da stane oskrbnina za otroke na Dunlici preko 25.000 S din ali za 5.000 S din več kot v Kamniku. Ce je to res. je treba točno povedati, kje in zakaj so večji stroški. Podatki, ki so mi bili na razpolago, kažejo, da ta ugotovitev le ni povsem točna. V prvih šestih mesecih letos je bilo v oddelku na Dunlici povprečno vpisanih 33 otrok, povprečno 23 pa jih je obiskovalo vrtec. V oddelku sta zaposleni dve Vzgojiteljici (netto osebni dohodek vsake je 61,000 S din + vsake 3 mesece 15^ gibljivega dela) in čistilka z. 41,000 S din in enakim dodatkom. Kosilo za otroke pri-nravlja restavracija »Stol« po 225 S din. mleko za zajtrk, kruh itd. kunu jejo v poslovalnici »Kočna«. letno norabi io 2 voza drv. ki jih da tovarna Stol po znižanj ceni 3500 na tehnika Kamnik: v Mali Loki pri Ihanu ie delovala lukoviška tehnika »T 4«. ki jo je vodil Tomaž Kvas — Simon. Okrajna tehnika Kamnik se ie imnpovala •-Grintavce« in se J« večkrat v letu 1944 se'ila. Vommsta ie zamenjal Marjan Caihen — Uroš. Vengust je marca 1944 organiziral in v začetku vodil tudi okrajno tehniko Komenda, ki je delovala najprej pri Mejaču v Kaplji vasi. za Vengustom na jo je prevzel Anton Okorn — Sigma. Tiskarna »30 A« na Viševku pri Rožičevih. ustanovljena na pobudo okrožnega komiteia KPS Kamnik, je od marca do septembra 1944 tiskala Slovanski poročevalec. Mladino in radiiska poročila. Da bi prikrili delo tiskarne »30 A« so organizirali v bližini še tiskarno ••M 4«. ki je nazadnje delala pri Trojici. Trt Moira. Janežič Majda. .Tozo--nik Milena. Jovič Ljuba. K;š Ladislav. Kobav Marjan. Kokali Marinka. Lavrinc Maksimpiian. Ličen Sonja. Maren Milena. Oblak Emilija. Peterlin Marko. Podjed Maks, Pregel Maida. Roonik Dušan. Rifl Gregor. Plahuriik Alojzija, Po-'ian^k Voiko. Sterle Mariia Ana, Subeli Mirko. Troha Vanda. Vav-pet'č Dragica. Vujasin Vladimir. Zakra.jšek Boris in Zurbi Helena. V novem šolskem letu se ie vpisalo v gimnazi'o 221 učeneev. med temi 148 dekle' in 73 fantov. To je dozdai največje število učencev na tem zavodu. Iz kamniške občine jih je 157. iz domžalske 69. od drugod pa 5. Prva redovaria konferenca na gimnaziji bo 3. novembra. din za voz, in eno tono premoga. Mesečno najemnino za prostore plača »Stol« v znesku 13.500 S din. Ce sumiramo mesečne dohodke in izdatke v tem oddelku, potem dobimo tale rezultat: Dohodki: S din Prispevki staršev (23 X X 8500) 195.500 Prispevki staršev za režijo (10 X 50 X 26) 19.000 Dotacija (osebni doh. vzgojiteljic) 197.8811 Skupaj 406.388 Izdatki: S din Osebni dohodek vzgojiteljic (brutto) 197.888 Osebni dohodek čistilka (btto) 66.500 Kosilo 127.140 Zajtrk, drobni material 30.000 Kurjava 1.160 Elektrika 2.000 Izdatki skupaj 42 4.688 Dohodki skupaj _40JU88 Razlika -18.300 Na enega otroka, ki redno obiskuje vrtec na Duplici (23 otrok), pride torej povprečno 18.464 S din stroškov na mesec, na enega povprečno vpisanega (33 otrok) pa 12.869 S din. Ker je bilo v celotni ustanovi v I. polletju 1967 vpisanih 208 otrok in ker ustanova prejema letno okrog 21 milijonov S din dotacije, pride na vpisanega otroka 8.350 S din mesečne dotacije. Torej bi bil oddelek na Duplici pri 33 otrocih upravičen do 275.550 S din mesečno dejansko pa porabi okrog 216.000 S din, ostalo pokrijejo starši in podjetje ••Stol«. Vprašujem se, kam gre potem tistih 5.000 S din na otroka, ki jih mora matična ustanova še dodatno prispevati za otroke na Duplici (gre za preko 150.000 S din na mesec). Ce so res tolikšni stroški z upravništvom. potem je ics bolje, da se Duplica osamosvoji. Torej, kje so podatki, ki jih vsi čakamo in ki bi pokazali drugačen račun? Ne gre za nikakršno napeljevanje k neresnici, toda v poročilu komisije, ki je proučevala poslovanje ustanove, je rečeno (glej zapisnik sveta za šolstvo 9. (!. 1967): »Upravi smo svetovali, da bi bilo potrebno izdelati podrobne kalkulacije materialnih stroškov in pri tem posebej izkazati udeležbo dohodkov lastnega gospodarjenja (podčrtal F. S.) Tako kalkulacijo bi bilo potem treba predložiti staršem. To bi pomagalo odpraviti marsikatero nejasnost za-stran višine prisveka staršev za prehrano otrok« Zakaj so to čudna napeljevanja? Dejstvo je, da teh podatkov še danes ni, pa naj k temu poreče SDK ali katerikoli drug organ, kar hoče. To je točno, da vsi starši vedo, koliko morajo plačevati na mesec. In to je vse. kar vedo! Kaj pa naj zvedo iz pojasnila tov. upravnice, »da nekaj pomenijo tudi lastni dohodki iz ekonomije in brezplačno nadurno delo zaposlenih«? V celotnem prispevku torej ne gre za nikakršna izmišljena podtikanja, ko skuša moj prispevek označiti tov. Lančeva, pač pa za dejstva, ki so ugotovljena in zapisana v zapisnikih sveta za šolstvo pri SOb, posebne komisije, ki jo je imenoval ta svet, v odgovoru upravnega odbora zavoda predsedniku občinske skupščine in še nekaterih dokumentih. Franc Svctclj Razstava partizanskega tiska S kamniške gimnazije Sprefiod po lepi T^ufiinjski dolini Lepa je Tuhinjska dolina, mirna in tiha. njeni prebivalci so prija/ni, gostoljubni in zelo delavni. Kaj vse so napravili ti ljudje s prostovoljnim delom in s skromnimi sredstvi krajevnega samoprispevka! Precej kilometrov vodovodnih cevi, po katerih se pretaka zdrava pitna voda, je bilo položenih in zasutih skozi vasi in nasade. Veliko je bilo zgrajenih poti do posameznih naselij in mostov, da lahko danes prebivalci teh krajev pripeljejo vse do doma. tudi z avtomobili, če jih imajo. Na območju krajevne skupnosti Srednja vas smo dokončali gradnjo vodovoda, ki bo oskrboval 3 vasi in sicer Loke, Potok in Va-seno. Položenih je bilo preko 5 km vodovodnih cevi. zgrajeno zajetje in rezervoar. Za vsa dela pri vodovodu je bil izdelan predračun v vrednosti 23.000.000 starih dinarjev. Do 31. avgusta 1967 je bilo porabljenega 5,622.589 starih dinarjev od sredstev krajevnega samoprispevka. K temu so še prispevali koristniki vodovoda v gotovini 920.000 starih dinarjev, dali potreben les in opravili 6281 prostovoljnih ur dela. V kratkem bo tudi končana pot na Pirševo, tako da bodo imeli prebivalci te vasi bolj ugoden dovoz do vasi, kar je pred leti bilo skoraj nemogoče. Se vedno pa je neurejena cesta iz Kamnika v Lo-čico. Jama pri jami neusmiljeno pretresa motorna vozila in skrajni čas je, da se tudi za to najde ustrezna sredstva. Veliko je bilo število žrtev v Tuhinjski dolini v borbi proti okupatorju in je po 22 letih po osvoboditvi skrajni čas, da začnemo reševati vprašanje ureditve ceste. Prebivalci te doline so pripravljeni pomagati tudi s prostovoljnimi denarnimi ali drugačnimi prispevki. Do sedaj so bile v raznih krajih uspešne vse akcije za zbiranje potrebnega denarja za postavitev spomenika padlim žrtvam NOB. Predlagam, naj bi bila ureditev ceste Kamnik—Ločica spomenik vsem žrtvam NOB v Tuhinjski dolini. Ako ima kdo boljši predlog za rešitev, naj ga napiše. K. Robida POSVETOVANJE PREDSEDNI KOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V KAMNIKU Akcija za cesto skozi Tuhinjsko dolino Predsedniki krajevnih skupnosti v občini Kamnik so na nedavnem razgovoru, ki ga je sklical predsednik občinske skupščine, obravnavali nekatera aktualna vprašanja o delu krajevnih skupnosti. Predvsem so se pogovorili o tem, kako so opravljena dela pri gradnji oz. obnovi komunalnih naprav, za katera zbirajo krajevne skupnosti samoprispevke. Ugotovili so. da je večina nalog, ki so si jih zastavili, rešena in da je pretežni del sredstev iz samoprispevka šel za ureditev cest, pa drugem mestu so vodovodi, razsvetljava, pokopališča itd. V te pamene bodo v 3 letih, to je do maja prihodnjega leta, ko bo potekel rok za plačevanje samoprispevka, ki so ga razpisale vse krajevne skupnosti, (20) porabili preko 250 milijonov S din. Krajevne skupnosti imajo prihodnje leto v načrtu ureditev še mnogih perečih komunalnih problemov. Naj naštejemo le nekatere: Krajevni skupnosti Kamniška Bistrica in Oodič sta začeli graditi vodovod, katerega vrednost bo okreg 80 milijonov S din. Vodovode bodo gradile tudi krajevne skupnosti Motnik. Podgorje in Volčji potok, medtem ko bodo v Kamniku, Komendi in Smarei M tal tirali nekatere ceste: zaradi preobremenitve električnega omrežja, se v Smartnem, Tuhinju in Komendi zavzemajo za gradnjo novih transformatorjev. Na Duplici bodo spomladi začeli gradili novo osemletko itd. Za rešitev vseh teh problemov se bodo morale krajevne skupnosti nasloniti predvsem na prispevke občanov. Čedalje bolj pa stopa v ospredje modernizacija Ceste Kamnik—Motnik—Ločica. to je cesta preko Tuhinjske doline. Ta cesta, dolga 28 km, je že nekaj let v nemogočem stanju, saj bo kmalu uporabna le še /a pes hojo. Poleg velikega gospodarskega in političnega pomena za to področje kamniške občine pomeni ta cesta kot najkrajša prometna zveza med Štajersko in Gorenjsko mnogo tudi za razvoj turističnega prometa. Zato so predsedniki krajevnih skupnosti načeli vprašanje, kakšne so realne možnosti, da bi končno prišla na vrsto tudi ta cesta. Seznanjeni so bili s tem. da z udeležbo republiškega cestnega sklada do 1970 ni mogoče računati, toda kljub temu so menili, da bi bilo treba temeljito proučiti, ali bi bilo mogoče v krajevnih skupnostih in gospodarskih organizacijah občine v prihodnjih 3 letih zbrati vsaj okrog 360 milijonov S din. S temi sredstvi bi lahko asfaltirali približno polovico celotne trase. Ostalo polovico pa bi z udeležbo republike mederni-zirali po letu 1970. Predsedniki krajevnih skupnosti so bili mnenja, da sredstev, zbranih od samoprispevka krajevne skupnosti, nikakor ne bi mogli v celoti nameniti za to cesto, ker ima večina krajevnih skupnosti še precej nerešenih komunalnih problemov. Zato so se dogovorili, da prek krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij vprašajo volivce za mnenje o predlogu, da bi v maju 1968. ko po-lečc sedanji 2 samoprispevek, šli na referendum za ponovno uvedbo 2 % prispevka od osebnih dohodkov občanov za dobo naslednjih 3 let. Pri tem pa naj bi krajevne skupnosti na področju Tuhinjske doline prispevala za cesto 80 % tako zbranih sredstev, ostale krajevne skupnosti polovico, z ostalo polovico pa bi reševale probleme na svojem področju. Seveda pa bi morale poleg teh 200 milijonov iz samoprispevka prav toliko prispevati še gospodarske organizacije. Vsekakor je treba program financiranja ceste skozi Tuhinjsko dolino celovito proučiti in pregledati, kakšne so realne osnove za tako akcijo, ki spričo velikih potreb na področju šolstva, otroškega varstva itd. ne bo lahko breme za kamniško komuno. F. S. Prijazno pismo iz lajine Na kamniško pošlo je bilo naslovljeno pismo, ki je prišlo iz Češke. Napisal ga je Viktor Mcjz-lik iz mesta Mvsliboržice v okraju Trebič. ki je kot vojak leta 1917 korakal skozi Kamnik. Pismo ima sledečo vsebino: »Pred 50 leti sem kot 18-letni pripadnik avstrijske armade pešačil iz Celja proti soški fronti skozi vaše prekrasno mesto. Zato vas prosim, če mi lahko pošljete razglednico strme gore in skalne stene ob cesti. Zelo se mi je vtisnila v spomin na steni nameščena slika otroka, ki pada v prepad s te stene. Pozdravljam vas in se že vnaprej zahvaljujem.- Seveda so na pošti ustregli njegovi želji in poslali neznanemu naslovljencu lepo razglednico Kamnika s Starim gradom. Naj ob tej priložnosti zapišemo, da je slika, ki jo omenja pisec pi- sma iz tujine, visela nad votivno kapelo nedaleč od novega betonskega mosta. Slika je predstavljala Safar.jcvo deklico, ki je leta 1794 padla s skale in se smrtno ponesrečila. Pred tem spominskim znamenjem so pevci iz Nevelj vsako leto o kresu (na predvečer praznika Janeza Krstnika) celo uro prepevali. Safarjevj pa so pevce častili z vinom. Tudi zadnji gostilničar pri Safarju Viktor Pir-nat je še zadnje leto pred okupacijo prinesel pevcem na velikem pladnju prigrizek in vino. Safar-jeva hiša, med okupacijo so jo po-drli. ker je stiskala cesto v ozek prehod — je bila edina hiša v Kamniku, ki v 200 letih ni bila prodana in je ostala v lasti ene družine. Stala je ob železnem mostu, kjer je zdaj zelena ploskev med cesto in Nevljico. Espcrantisll ludi \ Kamnika 4. oktobra 1967 je bil ob 16. uri v Malograjskem dvoru prvi sestanek o tem, ali naj se ustanovi esperantsko društvo tudi v Kamniku ali ne. Sestanek je vodil predsednik ljubljanskega esperantskoga društva tov. Tone Logar. Povabilu s strani ljublj. društva se je odzvalo le deset Kamniča-nov, izmed katerih so nekateri že stari prijatelji in ljubitelji tega mednarodnega humanega jezika. Prisotni so izbrali odbor in sprejeli pravila društva. Ze v tem mesecu se bo začel 3-mcsečni intenzivni tečaj in sicer 16. okt. ob 18. uri v prostoru osnovne šole Tomo Brejc v Kamniku. Informacije posreduje tov. Jože Okoren, vratarnica UTOK, osebno ali po telefonu 83-130, lahko pa se oglasile tudi v tajništvu šole Tomo Brejc. Pismo utedništou Velika planina vabi, vabi hotel Šimnovec »Ali veste, kako očarljiva je Velika planina v svojem jesenskem zlatorumenem sijaju? Postregli vas bomo Res vabljivo in privlačno, vendar ... Zadnje dni septembra smo trije stari nekdanji oskrbniki planinskih postojank obiskali Veliko planino, da bi po dolgem času občudovali in uživali njeno lepoto v jesenskem žaru. Ob sprehodu po njej smo bili razočarani, saj ni več tista, kot je bila. Zato sem se vam namenil pisati. Zgodaj zjutraj smo odrinili z avtobusom proti Kamniški Bistrici. S spodnje postaje žičnice smo bili v nekaj minutah na Simnov-cu in že nihali na sedežnici proti Zelenem robu. Izredna pridobitev za planince, ki zaradi svojih let ne bi mogli več peš na planino. Lepo sončno vreme, le redki belkasti od jutranjega sonca ožgani oblaki sc plazijo okrog sten očaka Grintovca. Lepa tiho ta s svežim jesenskim zrakom nas opaja, vse miruje, le tam v daljavi nekje čuješ še zvonec kravje vodnice, ki se pase s poslednjo čredo goveje živine. Neizbrisljiv je vtis, ki ga napravi na pravega planinca ljubitelja narave pogled na Kamniške gore. ki se kopljejo v jutranjem soncu in lenih meglah. Zdi se ti. da ti ni treba naprej, da boš tu na prostranih pašnikih med ko-pastimi pastirskimi stani užil vso lepoto gora. Po kratkem sprehodu in počitku smo šli tja. kjer se planinci z večjimi ali manjšim] nahrbtniki, v gojzarjih ali nedeljskih nizkih čevljih zbirajo, počivajo in krep-čajo. Tukaj smo opazili, da smo na pravi poti. Poleg napisov in markacij so nam jo kazali razni posejani odpadki, razstlane kon-zervne škatle, razbite steklenice in odpadli ovojni papir najrazličnejših barv. V domu živahno vrnenje. Litrske steklenice vina potujejo od ust do ust. Planinci si tešijo žejo tudi z globokimi goltaji -kačje sline«. Kaže, da so si s tem opomogli, kajti v raznih zvokih zaz-vene popevke, ki jih ni mogoče uvrstiti v lepo planinsko obeležje. Kaj hočeš, »planinci« so se. odpočili od težke poti od spodnje postaje do Zelenega roba. Vračali smo se. Sirena na gornji postaji se jc oglasila z zateg-lim grgrajočim glasom in dala znak za odhod. Z gondolo smo mirno drseli v dolino Bistrice. In ljudje v njej? Kljub mirni vožnji se nekateri »planinci« opotekajo sem in tja, iščejo ravnotežje in oporo ravno tam. kjer je ne najdejo. Pri oknih ali drug ob drugem podpirajo z rokami težke glave, ter gledajo z brezizraznimi očmi v lepo pestro dolino pod seboj. Njihovi bledi in potni obrazi jih izdajajo, da komaj čakajo konca vožnje, ko sc bodo ob izstopu iz gondole lahko olajšali, kar bo vse prej kot veselo in lepo. Več ne bom rekel. -jko < ca O K—t S < 0 70-let Cojzove koče na Kokrškem sedlu < m o m »—t < 10 Planinsko društvo Kamnik je v nedeljo 17. septembra praznovalo svoj praznik, 70-letnico »COJZOVE KOCE« na KOKRŠKEM SEDLU. Ce se ozremo v zgodovino koče je bila njena pot težka in dolga. Graditi so jo začeli leta 1895 in jo dokončali 1897. Zgrajena je bila iz macesnovega lesa v velikosti 10 m x 7 m. Po prvi svetovni vojni leta 1919 je postala last Slovenskega planinskega društva. Po končani narodnoosvobodilni vojni pa jo je z reorganizacijo upravljanja planinskih postojank prevzelo v upravljanje društvo PD Kamnik. Tudi »COJZOVA KOCA« je preživela vojno vihro in zato je bila po narodnoosvobodilni vojni potrebna nujnega popravila ter obnovitve. V času narodnoosvobodilne vojne je nudila zavetje borcem in bila močna opora vsem, ki so se borili proti osvajalcem Evrope. V dobi od 1948. do 1960. leta pa je popravljena koča nudila zavetišče številnim ljubiteljem planin. Z dograditvijo žičnice na Krvavec se je število obiskovalcev še povečalo. Takratni upravni odbor pod predsedstvom tov. Karla Ben-koviča pa je začel razmišljati o povečanju doma. Leta 1962 je bila zgrajena tovorna žičnica, po kateri se je spravilo za graditev in povečanje nove »COJZOVE KOCE« na KOKRSKEM SEDLU več kot 60 ton raznega gradbenega materiala. Veliko zaslug pri obnovitvi in gradnji imajo člani PD lu Francu in Stefulu ing. Dušanu, ki sta s svojimi izkušnjami veliko pripomogla, da je bila žičnica hitro in solidno zgrajena. Ne smemo pa tudi pozabiti, da so nam veliko pomagali načelnik za gospodarstvo pri Planinski zvezi Slovenije tov. Fetih Mirko in glavni tajnik Planiske zveze Slovenije tov. Lavrič Rado. Zahvalo zaslužijo tudi vsi tisti, ki so imeli razumevanje in so nas podprli tako skupščina občine Kamnik in skupščina občine Kranj, zavod za gojitev divjadi »KOZOROG« v Kamniku in njegov direktor tov. Kem-perle Milan, ter direktor Gozdnega gospodarstva ing. Šmid. Čeprav je bila zgrajena tovorna žičnica, vendar so veliko materila znosili na svojih ramenih tudi naši požrtvovalni člani in to s prostovoljnim delom. Žrtvovali so proste nedelje in tudi letne dopuste, da so čimprej uresničili načrt društva. Tako so lahko popolnoma preurejeno kočo izročili svojemu namenu že 17. julija 1966. leta. »COJZOVA KOCA« na KOKRSKEM SEDLU ima sedaj v svojem novem domu jedilnico, ki sprejme od 80—100 gostov — planincev, v spalnicah in v skupni sobi ter na skupnih ležiščih pa lahko prenoči 72 izletnikov. Cez zimo je odprta zimska soba, opremljena z vsem, kar planinec potrebuje za prenočevanje. Zal, da nekateri obiskovalci v zimskem času ne znajo dovolj čuvati imovine v tej sobi. Čeprav imajo pripravljeno kurja- (o.jzova koča v času, ko so jo dograjevali Kamnik, predvsem pa predsednik Benkovič Karel, načelnik gradbenega odseka Repanšek Janez ter načelnik gospodarskega odseka Vidmar Ignac. Za izgradnjo žičnice se še lahko zahvali društvo požrtvovalnim članom tov. Stefu- vo in sekiro, kurijo deske izpod pogradov. Obračam se na take obiskovalce, da naj vendar čuvajo red v zimski sobi, sicer jih ne morem imenovati planince. Mladim članom PD Kamnik bi priporočal, da si naj vzamejo za vzgled tiste člane društva, ki so zgradili to lepo kočo in naj gredo po njihovi poti, če hočejo, da bodo res vredni njihovi nasledniki. Veliko dela nas še čaka v naših gorah, v Kamniških planinah. Mladina, pogumno na delo za razvoj Pl) Kamnik! Vsem starejšim tovarišem planincem gre za njihov trud in delo, ki so ga vložili v to, kar danes imamo, v imenu vseh članov društva prav lepa zahvala z željo, da bi še dolgo delali med nami za ta prelepi planinski svet. S. F. V nadaljevanju o športu O športu v Kamniku smo se pogovarjali tudi z enim izmed zelo mladih športnikov — pionirjev z osnovne šole »Tomo Breje« posebno še zaradi lega, ker je navdušen član šolskega športnega društva in redno vadi košarko in na orodju. O športu je napisal zelo lep članek v »Cvetoči vejici«, glasilu osnovne šole »Tomo Brejc« v Kamniku. Naj omenimo, da to glasilo izhaja že 9. leto, zadnji dve leti pa z uredniškim odborom skrbi za redno izdajo profesor Stanislav Galc. Pred nedavnim je po svoji bogatosti to glasilo v republiškem merilu doseglo med vsemi osnovnimi šolami II. mesto. Lepo priznanje! No in v II. številki letošnje »Cctočc vejice« je mladi športnik Silvo Šircelj, sedaj učenec VII. razreda osn. šole »Tomo Brejc«, napisal lep članek o športu, ki bi lahko služil za povezavo k razgovoru o športu s športnim veteranom in atletom tovarišem Bručanom. Mladi športnik Silvo pravi v svojem članku takole: SPORT V KAMNIKU Slučajno sem bil pred kratkim prisoten, ko so se starejši med seboj pogovarjali o športni dejavnosti v Kamniku. Razgovarjali so sc o športnih uspehih in masovni udeležbi nekdaj mladih in starih Kamničanov pri raznih športnih igrah, kjer so dosegli vidne uspehe. Zapomnil sem si le nekaj zgodovinskih podatkov in nekaj vidnejših uspehov. Te navajam: Prvo tclcsno-kulturno društvo v Kamniku je bilo ustanovljeno leta 1895 — Slovensko planinsko društvo, podružnica v Kamniku. Bilo je to drugo tovrstno društvo, ustanovljeno takoj za ljubljanskim društvom. Leta 1905 je bilo ustanovljeno telovadno društvo »Sokol«. V tem društvu je. telovadil leta 1911 tudi tovariš Tito, ko je delal v tovarni Titan. Tovariš Tito se še danes spominja tistih dni. Športni klub v Kamniku je bil ustanovljen po prvi svetovni vojni. Sicer pa je v Kamniku bilo tudi še nekaj drugih športnih organizacij. Znano je, da je bila prva tekma v hokeju na ledu v Jugoslaviji odigrana leta 1932 v Kamniku. Prvi vidnejši športnik Kamnika je bil Jože Stijasni, ki je pred prvo svetovno vojno med drugim s kolesom prevozil skoraj vso sredozemsko obalo. Pokojpi ing. Karol Ku-mer je bil državni prvak v teku na srednje proge. Jože Bru-čan je bil leta 1930 na balkanskih igrah v Carigradu prvi v teku na 5 in 10 kilometrov. Bil je član ekipe leta 1937, ki je postala prvak v krosu (tek čez drn in strn na 10 km). Kam-ničan Tone Cerar je kot plavalec in predstavnik Jugoslavije tekmoval na dveh olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu in leta 1948 v I>ondonu. Na olimpijskih igrah v Londonu je dosegel 5. mesto v plavanju na 200 m prsno. Kamničani so imeli po osvoboditvi tudi državne prvake in to v plavanju Ladkn Zrimšek, v atletikj ing. Slavko Po-nikvar, odbojkaši in odbojkašice pa so bili kot mladinci in mladinke prvaki »Partizana« Jugoslavije. V partizanskem mnogoboju in vajah na orodju so mladinke in mladinci dosegli vidne uspehe, žal si nisem zapomnil kakšne. O drugih športnih prireditvah, ki so bile v Kamniku, nisem napisal nič, ker jih ne poznam in si jih nisem zapomnil. Zakaj sem napisal teh nekaj podatkov? Napisal sem jih zaradi tega, ker v dnevnih časopisih ne zasledim uspehov kamniških športnikov, kar me zelo boli. Včasih čitam o nogometu, odbojki, vendar ne pogosto. V Kamniku imamo lep olimpijski bazen, imamo smučarsko skakalnico. Ali jc res vse to neuporabno? S temi nekaj podatki, ki pa niso popolni, želim, da bi mi, mladi Kamničani, kmalu šli po poti navedenih starejših. Ime našega lepega mesta pod planinami naj bi s pomočjo starejših pooovno ponesli po Sloveniji in Jugoslaviji in morda tudi preko meja. Silvo Sircclj, 7. d .........mipiiiiiihiiui »Vrnili so jim mlada leta« V Celju so se zbrali in tekmovali v atletiki 23. septembra je bila v Celju posebna športna slovestnost, na kateri so atletski delavci AD »Kladivar« sprejeli na atletskih stezah prve slovenske predvojne in povojne atlete. V seznamu udeležencev je bila dolga vrsta znamenitih imen atletov, ki so bili jugoslovanski, balkanski in evropski prvaki v raznih disciplinah. Med predvojnimi državnimi reprezentanti so v Celju bili Czurda, Skušck, Magušar, Kovačič, Urbančič, naš Kamničan Jože Bručan in več drugih. Tej najstarejši predvojni generaciji je sledila tudi starejša povojna, med katero si opazil zbrana imena Zupančič, Lorger, Vi-potnik, Zagore, Stajncr, brata Kopitarja, Ingolič, Brodnik, Kolnik, Lešek in vrsto drugih. Med najstarejšimi atletinjami je bila Oseto-va, med povojnimi pa Mira Sent-jurc — Cucek, Slava Deržek, Pold-ka Petaner, Hilda Grabar, Amalija Belaj, Marjana Zelcznik, Tea Silam in Matička Rečnik. No, in ker je bil med povabljenimi atleti-vetcrani naš Kamničan tovariš Bručan, ki ni znan kot zmagoviti dolgoprogaš samo pri Tovariš Bručan, nekdanji dolgoprogaš nas v Kamniku, ampak ga poznajo tudi atleti in športska publika vsega Balkana in drugih držav, kamor je še pred vojno ponesel ime Kamnika in širše rodne domovine, smo ga naprosili, naj nam zaupa nekaj misli o srečanju atletov v Celju in o športu samem. Bručan je bil večletni državni in trikratni balkanski prvak v teku na 5000 in 10.000 metrov. Zal v Celju zaradi telesne poškodbe ni mogel na atletsko stezo, bil pa je med častnimi člani — atleti. O športni slovestnosti se je izrazil pohvalno, vsa pohvala gre v AD Kladivar, ki je po vojni prvi organiziral srečanje starih in sedanjih športnikov. Nekdanji atleti tekmovalci so se razen nekaj izjem srečanja v Celju udeležili in tudi tekmovali. Razveseljivo je bilo, da so stari tekmovalci na tekmovanjih pokazali izredno voljo in borbenost, kar naj bi bila spodbuda in vodilo mlajšim atletom za dosego najboljših rezultatov. Edina slaba stran tekmovanja je bil prekratek rok za organizi-cijo takega srečanja, zaradi česar so bili nekdanji najboljši atleti premalo pripravljeni in so odšli z atletske steze s potrganimi mišicami na nogah. No, kljub temu je tovariš Bručan razen prizadevnosti in iniciativnosti Kladivarja še posebej pohvalil spodbudo Celjanov, da bi s takšno obliko povezovanja prejšnjih in sedanjih športnikov v korist razvoja športa nadaljevali in .slična srečanja v naslednjih let;h prenesli tudi v druge kra,e Slovenije in Jugoslavije. V tovariškem razgovoru so športniki predlagali, naj bi bilo naslednje srečanje v našem znamenitem Kamniku, ki je toliko veljal na raznih področjih športa. Športniki iz vse Slovenije bi zelo radi prišli. O tem bi morala razmisliti občinska zveza za telesno kulturo. Vprašanje organiziranja take prireditve ne bi bilo nerešljivo, teže bi bilo s financiranjem stroškov, ki bi nastali v zvezi s tem. Ob razumevanju pomena takega srečanja bi se ob sodelovanju občinske skupščine, družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij dalo kaj takega izredno lepo izvesti. Po taki športni manifestaciji bi Kamnik na športnem področju še bolj zaživel, ljudje pa, ki bi ob tej priliki prišli k nam, bi prihajali v Kamnik ne samo kot športni partnerji, pač pa nas bi kasneje obiskovali tudi kot ljubitelji lepe okolice, kot izletniki — turisti. Zdaj pa še nekaj o pogojih za športno udejstvovanje. Kamnik ima vse pogoje za raz-vo.i športnih dejavnosti. Glede sedanjih kamniških športnikov, pravi Bručan, jih je velika večina, ki se zavzema na igriščih za pravo športno pripravljenost in borbenost. Za igrišča, kopališče in stadion bi bilo treba najti primeren način urejanja in vzdrževanja, sedanje stanje nam ni v ponos in spodbudo. Hvalevredna je pridobitev igrišč za košarko in rokomet pri osnovni šoli Tomo Brejc, ki sta vsak dan od otvoritve dalje polni mladine, ki trenira in tekmuje. Vzpon kake dejavnosti je dostikrat odvisen od osebne zavzetosti posameznikov. Tako dosega še kar dobre tekmovalne rezultate nedavno ustanovljeno rokometno moštvo pod usmerjanjem in vodstvom telesnovzgojnega učitelja Mihe Prosena. Pogovor je nanesel še na treninge športnikov, ki ne utrjujejo samo mišice, ampak tudi voljo. N.iš sobesednik se je nasmejal, ko se je spomnil svojih rednih treningov. Tovariš Bručan pravi o sebi, da mu je bil najboljši redni trening tek v službo in iz službe domov. Bil je lesni delavec v nekdanji Remčevi tovarni (sedaj »Stol«). Cesta Kamnik — Duplica mu je bila vsak dan dvakrat tekaška steza. Redne runde pa je imel tudi v parku za sedanjim samskim domom. Za njegovega športnega kolega Friderika Zor-go iz Ljubljane pa npr. vedo, da je poleg redne vadbe na pravi tekaški stezi uporabil za utrjevanje vzdržljivosti tekaške izlete iz Ljubljane v Domžale in nazaj. Tekel je do svojega prijatelja, kjer mu je njegova mati dala skodelico mleka in kos kmečkega kruha, pa je po kratkem počitku in skromnem okrepčilu spet tekel nazaj v Ljubljano. V najrazličnejših, a ne najbolj rožnatih pogojih, je vadila večina atletov. Geslo vseh športnikov, tudi tedanjih, je bilo: »Mens sana in corpore sano!« (»Zdrav duh v zdravem telesu!«) V razgovoru nam je bilo zaupano, kako so naši nekdanji športniki uspevali na tekmovanjih zunaj naših meja. Zeli so uspehe in se uvrščali med najboljše tekmovalce. V Pragi je bil Bručan po uspehu pri teku na 3.000 m kot zmagovalec na prvem mestu, na 5.000 m pa sta on in Ivo Krevs dosegla drugo mesto in premagala najboljše češke dolgoprogaše; razlika v rezultatu je bila kar za pol Rokometaši na novi V 6. številki Kamniškega občana je sestavek »V Kamniku novo športno igrišče« seznanil občane z otvoritvijo asfaltne plošče za košarko in rokomet. Kako nujno so bili potrebni ti športni objekti, govori dejstvo, da so zasedeni od ranega jutra do poznega večera. Tam vidimo predvsem šolsko mladino, kajti šola uporablja ta igrišča za pouk telesne vzgoje. V poznih popoldanskih urah pa se slika spremeni. Ura telesne vzgoje naj bi bila taka kot vsaka druga učna ura, zato so odveč vsakršni strokovni nasveti in razne opazke s strani opazovalcev. Priporočljivo bi bilo, da se postavi primerna ograja, ki bo onemogočala radovednežem stati tik ob igrišču. Z novim asfaltnim igriščem so dobilj tudi kamniški rokometaši boljše pogoje za delo. Z marljivim treningom jim je uspelo, da so s kvalifikacijsko tekmo (v Kranju so premagali ekipo Besnice z rezultatom 28 :18) preskočili najnižji razred in tako sedaj tekmujejo v I. gorenjski ligi. Začetek je minute v prid naših dveh Jugoslovanov. In še pikra, hudomušna pripomba, pa vendar umestna! Ob odhodu s tekmovanj v inozemstvu so tekmovalci iz prihranjenih dnevnic raje nakupili kvalitetne »šprintarice«, majice in hlačke, kvalitetne trenirke pa, če je bilo še toliko denarja. Kupovali so manj ali skoraj nič takega, saj niso imeli denarja, zaradi česar bi jih cariniki na meji dalj časa zadrževali. Po razgovoru zapisal — ene m športnem igrišču obetal kar najboljše. V prvj tekmi so premagali drugo uvrščenega z lanskega prvenstva, ekipo Selc, z 26 : 21. Tud; z Jesenic so se vrnili z dvema točkama — zmagali so z 19:14. V tretjem kolu pa se je zataknilo. Srečali so se z razpoloženo ekipo Škofje Loke, ki je domačine premagala z 11 :20. Ta poraz sicer ne potrebuje opravičila, vendar bi bilo dobro opozoriti na problem, ki se je pojavil z začetkom šole. Ko je bilo igrišče zgrajeno, sta bila za trening določena torek in petek. Med počitnicami je bilo v redu, kajti nihče razen rokometašev ni bil zainteresiran za igrišče. S pri-četkom pouka pa so morali igralci prestaviti trening na soboto in nedeljo kot edino prosta dneva, kar pa je za normalne treninge in nastopanje v ligi vsekakor premalo. Pred rokometaši so še naporne tekme, na katere se bodo morali temeljito pripraviti, zato upravičeno težko pričakujejo rešitev tega problema. Miha Srečanje z ekipo »Krvavca« iz Cerkelj # STAROSTA KAMNIŠKIH LOVCEV — upokojeni odvetnik dr. Franc Trampuž, je praznoval 80-letnico. Ob visokem jubileju so mu čestitali zastopniki kamniške lovske družine. 0 V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI PREHRANE — na Trgu talcev je od 1. oktobra začel veljati zimski obratovalni red s tem, da sta zvečer trgovina in bife odprta samo do 19.30. ure. # SEPTEMBRSKI NALIVI — so dokončno podrli brv na Pero-vcm. Ker je tod brv čez Bistrico nujno potrebna, so uredili zasilen prehod iz ostankov brvi in desk kar po rečni strugi. Seveda bo prehod mogoč samo do prvega večjega deževja, ko pa voda upade, ga bodo morali sproti popravljati. Na mestu, kjer je bila do/daj brv, bodo zgradil most, ki bo usposobljen tudi za vožnjo z lažjimi vozili. # V JARŠAH JE UMRLA 21-LETNA ŠTUDENTKA JANKI SITAR — ki je leta 1966 opravila zaključni izpit na kamniški gimnaziji. Pokopali so jo v Radomljah. 1 Dan narodne noše v Kamniku Tudi drugi praznik narodne noše v Kamniku je uspel nad vse pričakovanje. Medtem ko vremenske razmere niso bile obetajoče, se je v nedeljo 3. septembra razlil nad pokrajino čudovit dan, kakor bi se sonce veselilo pisane lepote naših narodnih noš. Kamnik se je dostojno pripravil na tako lep praznik. Meščani so izobesili zastave, v izložbenih oknih trgovin je muzej Kamnik uredil razstavo kamniške preteklosti, avtobusi podjetja Ljubljana transport so vozili okrašeni z lepaki, ki so vabili na kamniški praznik. Prijave so obetale veliko udeležbo narodnih noš iz kamniške in domžalske občine ter z gorenjske strani pa tudi iz zamejstva. Turistično društvo, ki je organiziralo ta prelepi praznik, je s požrtvovalno vnemo opravilo vse priprave, tako da se je program razvijal brez zastoja. Dopoldne je bilo pred dijaškim domom tekmovanje za najlepšo narodno nošo. Priglasilo se je nad 100 tekmovalk, ker moške noše letos niso ocenjevali. Strokovna komisija je neprizadeto ocenjevala vsak del noše posebej in točkovala od 1 do 3. V poštev je vzela po vrsti: čevlje, nogavice, spodnje krilo, ošpetelj, krilo, predpasnik, sklepanec, ruto, pokrivalo, okrasje in dodatke. Največje število doseženih točk je Drva z Menine Na Menini so bili letos v skrbeh, kam bodo s toliko količino kurjave, ki se je nakopičila vzdolž ceste. Lani jeseni je bilo rečeno, da ne smejo prodajati drv po zasebni liniji, vse bo pokupilo gozdno gospodarstvo. Poplava pe- daleč od Mesorojc pod gozdovi, iz katerih spuščajo les do ceste. No, zdaj teh skladovnic ni več na planini. Jesenski čas je dvignil zanimanje za drva, dvignila pa se je tudi cena. K temu je treba prišteti še prevoz v dolžini SO km, Drva z Menine či na plinsko gorivo pa je zavrla uporabo lesa in na Menini je ostalo več sto kubičnih metrov bukovih polen, lepo zloženih v sežnje. Ker je nenadno zapadel visok sneg, so drva čez zimo ostala v planini, pa tudi kakih 300 m3 hlodovine je ostalo pod snegom in so jo šele spomladi zvozili na žage. Poleti se nihče ni zmenil za drva in lastniki so jih ponujali po 20.000 in celo 18.000 S din seženj. Tudi drva iz letošnje poseke niso bila dosti dražja. V vsej dolžini ceste je kakih 1000 m3 bukovega lesa za kurjavo čakalo kupce. Naša slika predstavlja izsek ceste ne- pa imamo tržno ceno v Kamniku. Kdor je vzel drva z Menine, pa ve, da je napravil dober kup. Njihova kalorična moč je višja, saj so trda, da žaga kar stoka pod njimi. V začetku oktobra so odgnali na Menino čredo tovornih konj, ki bodo prenašali ali vlačili drva iz oddaljenih gozdov k cesti. Tudi ta drva bodo še pred zimo spravili s planine, seveda če nenaden nalet snega ne bo spet pregnal konje v dolino. Lani je neki posestnik komaj spravil konje po visokem snegu v vas. Moral jim je z lopato utirati pot, da so mogli po strmini navzdol. # PRI PREZIDAVI HlSE št. 23 NA TITOVEM TRGU — so pod ometom odkrili obok gotskega okna. Ce je bilo to okno v pritličju hiše, ki je ena najstarejših v Kamniku in je bila last gospodarjev Starega gradu — odtod naziv »Grajski dvor« — potem je bil kamniški glavni trg precej nižji. Morda pa je okenska odprtina služila kakemu drugemu namenu. Obok so pustili v zidu, kar daje še večji pomen hiši, ki je zaradi okenskih polic v prvem nadstropju eno najznamenitejših poslopij v mestu. # V LJUBLJANI JE UMRLA V STAROSTI 82 LET ALBINA PRESL — vdova po kamniškem gozdarju Viktorju Preslu. Pokopali so jo ob veliki udeležbi Kamničanov na kamniškem pokopališču na Žalah. bilo torej 33. Nagrade so poklonila podjetja iz kamniške in domžalske občine. Zal so v zadnjem trenutku odpovedali udeležbo pri-javljenci iz Zilske doline, Tržača-ni iz mesta in okolice pa so se pripeljali s posebnim avtobusom in osebnimi avtomobili. Posebno pozornost so že dopoldne vzbudili Belokranjci iz Starega trga pri Črnomlju. Ko so se ocenjevalni komisiji predstavile Tržačanke v naj-izvirnejših in najstarejših nošah so vzbudile pravo navdušenje gledalcev. Zato je tudi predstavnica od Sv. Ivana iz Trsta dosegla eno od dveh prvih nagrad, druga pa je šla v Radomlje. Zal se ožjega izbirnega tekmovanja, najbrž po nesporazumu, niso več udeležile tekmovalke iz Lukovice s prelepimi pečami, brez dvoma bi vsaj ena prišla v poštev za visoko nagrado. Dopoldne je domžalska godba na trgu s promenadnim koncertom dvignila razpoloženje. S prodajo spominkov in posebnim žigom z datumom praznika na razglednicah je prireditev dobila še večje obeležje. Tudi nekatere trgovine so bile odprte. Popoldne se je ob zvokih kamniške in domžalske godbe razvil sprevod narodnih noš izpred kul- Z DNEVA NARODNIH NOS V KAMNIKU: NAJVEČ PRIZNANJ SO POŽELE ORIGINALNE NOŠE IZ OKOLICE TRSTA F. S. turnega doma. Na čelu sta jezdila postavna Gorenjca z zastavami, potem pa so sledili udeleženci po krajih in skupinah. Tik pred pri-četkom so se z avtobusom pripeljali še vrli Gorenjci iz Rateč pri Planici in se vključili v dolgi sprevod. Občinstvo je v gostem špa-lirju na obeh straneh ulic in trga živahno pozdravljalo mimohod. Tako lepega in pisanega sprevoda, ki je prikazal neizčrpno bogastvo naših narodnih noš, gledalci ne bodo zlepa pozabili. Fotografi in snemalci s kamerami so vneto snemali najlepše prizore in upamo, da bomo letos spet lahko videli tako uspele filme v barvni tehniki, kakor so nam jih prikazali lani. Sprevod se je iz Kidričeve ulice podal na Bakovnik, kjer so pri- reditelji na ploščadi industrijskega kombinata »Svit« našli res primeren prostor za tako veliko prireditev. (Lani je na dvorišču samskega doma zmanjkalo prostora in gledalci so se razšli.) Reka gledalcev se je ulila po Ljubljanski cesti, stotine avtomobilov so zajezile prehode. Toliko ljudi zares še ni bilo zadnja leta na nobeni prireditvi v Kamniku. Ce bi še ozvočenje potekalo v redu, bi bil nastop folklornih skupin brez prigovora. Program nastopa, ki so ga gledalci lahko opazovali z visokega pristopa k tovarni, so izpolnili predvsem folklorna skupina iz Kamniške Bistrice s pesmijo in plesom in pa Belokranjci, ki so predvajali zanimive svatovske običaje iz svojega kraja. V uvodnem nagovoru je predsednik Turističnega društva Kamnik dr. Svetozar Frantar poudaril pomen takih prireditev in izrekel priznanje udeležencem. Predsednik ocenjevalne komisije je objavil rezultate tekmovanja in razdelil darila. Uspela prireditev je zagotovila, da bodo naslednje še lepše in boljše. Taka prireditev pa tudi združi udeležence raznih krajev domovine in doda navdušenju za oh- ranitev in negovanje narodnih noš in običajev novih vzpodbud. Ganljivo je bilo pobratenje udeležencev z dveh skrajnih meja slovenskega ozemlja, Tržačanov in Be-lokranjcev. Turističnemu društvu gre vse priznanje, da je z dnevom narodne noše uvrstilo Kamnik med kraje s tradicionalnimi prireditvami. Veliko priznanje gre tudi delovnemu kolektivu industrijskega kombinata »Svit« in direktorju Lavrincu, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo in dal na voljo prostore v tovarni, kjer bi bili tudi v slabem vremenu vsi udeleženci pod streho. S postrežbo na prireditvi se je izkazal upravnik hotela Simnovec Andrej Zor-man. TAKI SMO... % BLIZA SE DAN MRTVIH — ko se bomo spominjali svojih dragih umrlih, krasili grobove s cvetjem, prižigali svečke in se s hvaležnim srcem ustavljali pred grobovi in spomeniki tistih, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za svobodo svojega ljudstva ali pa izgoreli v zvesti službi svojemu narodu. Živi bodo poskrbeli, da na dostojen način počastijo spomin mrtvih. Želeli bi, da bi bili ta dan vsi grobovi deležni naše pozornosti. Ali bomo pogledali, kako je z grobovi tistih naših občanov, ki so I svojim delom pomagali graditi slovensko kulturo ali pa dvigati gospodarski napredek in uspeh svojega rojstnega kraja, In nazadnje tistih, ki so še za življenja z. darežljivo roko in srčno dobroto podpirali gospodarska in kulturna prizadevanja mesta? Opažamo namreč, da nekaj takih grobov sameva skozi vse leto. Nihče se ne zmeni zanje. Spomeniki propadajo, napisi zginevajo. Taki smo pač, da v tempu dogodkov marsikaj pozabimo. In vendar so nekateri naši pokojniki zapustili svoje imetje občinski skupnosti, ki je zato po moralni dolžnosti obvezana, da spet skrbi za njihovo poslednje domovanje. Tako je na primer grob koroškega rodoljuba Vilčnika zanemarjen in zapuščen. Prišel je s Koroške in je bil graščinski oskrbnik. Kamnik se mu je tako priljubil, da je po smrti leta 1924 zapustil vse svoje imetje občini Kamnik. Danes je v njegovi hiši glasbena šola. med obema vojnama pa so imeli v njej svoje urade občina, uprava za ceste in mestni stražnik. Vilčnikov grob prerašča plevel, železno ograjo pa razjeda rja. Tudi grob Uršule Koširjeve, okrajne babice, težko najdeš, ker jo napis zbledel. Skoro pol stoletja je v Kamniku stala ob strani materam v najtežjih trenutkih in je pomagala na svet dvema rodovoma Kamničanov. Veliko hišo na trgu, kjer je trgovina »Oblačila«, je zapustila mestu. Njen nagrobnik na Žalah, je nagnjen in grozi, da se bo podrl, desno krilo spomenika je odpadlo in leži na tleh. Seveda nihče ne more zahtevati, da bi mladi rodovi po 25 letih to vedeli, zato pa je prav, da prisluhnemo ugotovitvam na tem mestu in s potrebno pieteto dokažemo, da tudi sedanji rod zna ceniti zaslužne meščane in darežljivo roko svojih prednikov. Za to ni treba postavke v proračunu, niti dolgih razprav. Kar mimogrede, z nekoliko dobre volje in z uvidevnostjo se to da napraviti, vsaj v okviru skrbi za lepoto naših Zal. Vsakdo bo z odobravanjem vzel na znanje, če bomo znali tudi te stvari postaviti na pravo mesto. # ZASTRAN MEDVEDOVEGA IN PETRUSKOVEGA GROBA — smo čitali že mnogo očitkov v časopisju, pri čemer upravičeno menimo, da bodo skrb za njuna grobova skozi vse leto vodila naša prosvetna društva in pa dom Antona Medveda. Mar preveč zahtevamo? # NA NAŠIH CESTAH JE NEDAVNO RAZSAJAL STROJ — ki lahko prerahlja cestišče do obisti. Ponekod je res koristno opravil svoje delo, drugod pa je njegov pojav vzbudil negodovanje. Postavimo v Nevljah. Avtomobilisti se radi izognejo tisti na silo asfaltirani cesti skozi Vrhpolje, ki ji pravijo »samajama«, pa vozijo po kolovozu skozi Novije. Na tej dobrodošli prehodnici je stroj spehal tisto skromno plast gramoznega cestišča na stran in razbil prejšnjo podlogo ceste — nekdanjo njivo. Zdaj je pravi užitek voziti po tej cesti, ko se razmoči v gosto kašo, ki jo je skuhalo stremljenje po izboljšavi. Promet se je spet vrnil na vrhpoljsko »samojamo«, ki pa se ji tam mimo pokopališča in teniških igrišč kolesarji izognejo na pločnik. Pa tudi kamioni že vozijo po pločniku na poti v mesto. Vsaj za desno polovico vozila imajo na voljo gladko cestišče, ko pa so jih cestarji pustili na cedilu, kakor tisti ozvočevalec turistično društvo ob prireditvi narodnih noš. »Brez skrbi«, je baje rekel, »ozvočenje bo v redu«, potem pa se je brezskrbno umaknil in ga nihče ni mogel najti, kot tudi ne tistih zidarjev, ki so postavili zidarski oder ob hiši v Kidričevi ulici in jih tedne ni bilo na spregled, pešci pa naj se na ozkem prehodu umikajo na cesto. Morda v statistiki nesreč še ni dosežen plan ali pa ni določena norma, v kolikem času se tako hišno pročelje lahko popravi in prepleska. Seveda, ko smo pa tako potrpežljivi ... Seveda pa nc vedno, včasih nas popade tudi huda jeza kakor tisto žensko, ki se je v svetlem avtu pripeljala pred samopostrežno trgovino na Trgu talcev in plačala za kilogram novega, zelo lepo zapakiranega krompirčka 134 starih dinarjev, potem pa dokazovala, da je na trgu po 80 dinarjev. To je bilo proti koncu avgusta. Spoštovani kupovalki bi v tem primeru svetovali, da premakne tisto tono svetlega železa in z močjo 60 konjskih sil oddrdra na trg pa kupi kolikor hoče krompirja po tržnih cenah. Tako tudi danes (v začetku oktobra) dobiš krompir na trgu po 60—70 din, v samoposrežni trgovini Kočne na Zapričah po 65 din, v Prehrani na Trgu talcev pa po 101 dinar. Nihče te ne sili, da kupiš najdražjega. Se tržno nadzorstvo se nad takim razponom cen ne jezi. Ko smo se o tem svojčas pogovarjali s predstavniki trgovine, smo omenili, da bi namesto uvoženih jabolk po 400 ali 420 dinarjev lahko prodajali tunjiška jabolka po 200, pa so nam predstavniki trgovine modro odgovorili, da trgovina temelji na čisti računici, ne pa na ljubezni do potrošnika. Dokler bodo naši ljudje tako malo cenili denar, da bodo kupovali jabolka po 400 din, jih bo trgovina tudi po tej ceni prodajala. Seveda, saj pri isti količini in ob istem delu zasluži še enkrat toliko. Kdor pa bi rad ceneje kupoval, naj gre na trg ali pa v Tunjice. Ko smo že pri trgovini, pa še omenimo, da v samopostrežbah na trgu in na Zapričah ni papirja ob policah za kruh. Moraš ga položiti v košarico, zavijejo ti ga pa šele pri blagajni, ali pa moraš prinesti Papir s seboj. Nekateri kupci gredo prej k blagajni po papir, če nočejo položiti kruha v košarico, kjer je prejšnji kupec nosil pralni prašek, milo ali kaj podobnega. Kaj nam prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju V uradnem listu SFRJ št. 1/67 z dne 6. 1. 1967 je objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju. Z navedenim zakonom je spremenjen tudi člen 218, ki nalaga delovnim in drugim organizacijam, da določijo s splošnim aktom, s katerim urejajo organizacijo poslovanja, delovna mesta, na katerih lahko delovni invalidi glede na svojo delovno zmožnost uspešno delajo ob normalnem naporu, ne da bi se jim invalidnost poslabšala. Delovna mesta, določena za delovne invalide, so namenjena tudi za poklicno rehabilitacijo (usposabljanje) delavccv-invalidov. Na delovna mesta, določena za delovne invalide, sme delovna organizacija razporediti drugega delavca le tedaj, če nima invalida, ki bi bil zmožen opravljati dela na takih delovnih mestih. Taka razporeditev pa sme biti le začasna, dokler se ne pokaže možnost, da se zaposli ustrezni delovni invalid. O delovnih mestih, določenih za invalide, mora delovna organizacija poslati poročilo krajevno pristojnemu zavodu za zaposlovanje. NOVOSTI V INVALIDSKEM ZAVAROVANJU V 4. odst. spremenjenega 218. člena je rečeno, da organ občinske skupščine, ki je pristojen za delo, imenuje v spornih primerih na predlog delovnega invalida, zavoda za zaposlovanje ali komunalnega zavoda za socialno zavarovanje komisijo, ki naj ugotovi, ali ima delovna organizacija delovna mesta, na katerih lahko delajo delovni invalidi, in ali so ta delovna mesta pravilno določena. Dosedanje zaposlovanje invalidov je bilo dokaj prepuščeno dobri volji delovnih organizacij in spretnosti socialnih delavcev komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, ki so skušali najti skupno besedo z delovnimi organizacijami. Poleg navedenih novosti pa so še druge spremembe in dopolnitve, ki so prav tako pomembne za delovne organizacije in zaposlene delavce. 26. členu TZIZ je dodan nov 26.a člen, ki se glasi: Da se izognemo vzrokom, ki pripeljejo do invalidnosti, oziroma da delavca ne razporedijo na delovno mesto oziroma delo, na katerem bi mu glede na njegovo splošno zdravstveno stanje lahko grozila nevarnost, da postane invalid, morajo delovne organizacije za delavca, ki prvič stopa v delovno razmerje, ugotoviti, da izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje v smislu predpisov o delovnih razmerjih, poleg tega pa tudi njegovo splošno zdravstveno stanje, zlasti glede dejstev, ki bi bila lahko vzrok, da bi delavec med delovnim razmerjem lahko postal invalid oziroma pretrpel telesno poškodbo. Ta dejstva se ugotavljajo z zdravstvenim pregledom, po potrebi pa tudi s tem, da se zahteva poprej mnenje specialistov oziroma specialističnih zdravstvenih zavodov. Dodan pa je tudi 116. členu nov 116. a/ člen, ki se glasi: Delovne in druge organizacije, državni organi in zasebni delodajalci so dolžni obdržati na delu oziroma sprejeti na delo delovnega invalida, pri katerem je nastala invalidnost kot posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni, medtem ko je bil pri njih v delovnem razmerju. Ce zaradi narave njene dejavnosti pri delovni organizaciji ni delovnega mesta, na katero bi mogla razporediti takega delovnega invalida, ga mora organizacija zaposliti pri drugi organizaciji na ta način, da se z njo neposredno dogovori, da z njo skupaj ustanovi novo organizacijo, v kateri je zagotovljena zaposlitev delovnim invalidom, in pod., z obveznostjo, da sama trpi stroške take zaposlitve, vštevši tudi izdatke za materialno oskrbo delovnega invalida do zaposlitve. To so bistvene novosti novele temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, s katero je večji del obveznosti glede zaposlovanja invalidnih oseb prenesenih na delovne organizacije oziroma delodajalce. Torej, da bomo imeli zaposlenih čim manj delovnih invalidov, moramo posvečati čim večjo skrb varstvu na delu. Stremeti moramo za ustvaritev čim varnejših delovnih pogojev, s tem da sproti odstranjujemo vse pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki lahko povzročajo nesrečo na delu ali obolenje v zvezi z delom. % ALI POZNATE NASO DOMOVINO? — V okviru priljubljene oddaje radio Beograda je bila pod tem naslovom 8. septembra ob 9. uri dopoldne cela ura posvečena Kamniku. V živahnem zaporedju so bili prikazani razgovori s predstavniki kamniškega življenja o kamniški zgodovini, o gospodarskih in kulturnih problemh mesta, o turističnih in drugih zanimivostih. Slišali smo nadvse zanimive razgovore s planšarji na Veliki planini, z upravnico Arboretuma v Volčjem potoku, prisostvovali vaji pevcev »Lire« itd. Razgovore je spretno vodila in pripravila oddajo novinarka radio Beograda Mirjana Anastasijevič. Kljub neprimernemu času — oddaja jc namenjena šolam — ji je prisluhnilo tudi mnogo Kamničanov, ki želijo, da bi jo radio Beograd kdaj ponovil v večernem času. Tak način seznanjanja poslušalcev z vsemi kraji naše domovine je res nadvse primeren in gre radiu Beograd vse priznanje. 2 < pa O w t—I as < i:t VSE PRIZNANJE Na posebni osnovni šoli na Homcu aktivno in uspešno deluje Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v domžalski in kamniški občini. To društvo je bilo ustanovljeno šele lansko leto v decembru na iniciativo republiškega društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. Bežni pregled vsega dosedanjega dela tega društva nam jasno kaže, da je društvo v tem kratkem času doseglo kar zavidljive uspehe pri pridobivanju članstva. Vse v večjem številu pristopajo ne samo naša industrijska podjetja obeh občin temveč tudi družbene organizacije in ustanove vseh vrst. Danes šteje društvo med svoje podporne člane že lepo vrsto naših uglednih industrijskih podjetij, tako tovarno »TOKO«. iz Domžal, tovarno »Trak« Mengeš, občinski odbor SZDL Domžale, osn. š. Dragomelj, osn. š. Radomlje, osnov, šolo Dob, osnov, šolo V. Perka Domžale (člani kolektiva), osnov, šolo Jarše. Dalje so pristopili k društvu Občinski odbor RK Domžale, Občinski odbor RK Kamnik, Podmladki RK Zg. Tuhinj, šole V. Perka iz Domžal, šole Mengeš, kraj. odbor RK Moravče in Količevo. Posebno poh- S5 < O 03 O ►H « >—< Z S < 14 valo pa izreka društvo nadvse požrtvovalni tovarišici Gottwald Ani, ki je v kemični tovarni sama nabrala med delavci 304 N din. Med šolskimi kolektivi moramo pohvaliti kolektiv šole Brdo, ki je med prvimi nakazalo primerno podporo. Člani tega društva so seveda tudi vsi starši otrok, ki obiskujejo Posebno osnovno šolo na Homcu, in ves kolektiv homške šole. Prav zadnje dni pa so pristopili še tovarna »INDUPLATI« Jarše, tovarna »STOL« Duplica, in »KOVINAR« iz Smarce. Vsi ti so največ pripomogli, da bo na šoli že v jeseni otvorjena in lepo opremljena prva delavnica za tehnični pouk. Za vso tovarniško naklonjenost sc društvo vsem iskreno zahvaljuje in želi, da bi pristopili še tisti, ki še vedno stoje ob strani in ne čutijo potrebe priskočiti na pomoč društvu, ki se bori za najbolj humano nalogo, pomagati vsem, ki jih je narava krivično obsodila in obremenila z manjvrednostjo v naši socialistični družbi. Kdo od nas, ki sc čutimo člane te nove socialistične stvarnosti, bi mogel ob tem dejstvu stati hladno in nezainteresirano ob strani? Nace Vodnik nnmničifA hhiiiiiiouk KRONIKA Vrt v oktobru V oktobru sejemo za pomladansko uporabo še radič, zimsko solato in korenje. Setev bo uspešna, če bo lepa in topla jesen. V tem mesecu presajamo zimsko solato, zgodnje zelje in ohrovt, ki smo ga posejali v avgustu, v 10 cm globoke jarke, ki smo jih napravili v smeri vzhod-zahod. Na tak način posajene sadike zaščitimo pred mrzlim vetrom, če zemlja čez zimo ni pokrita s snegom. Ce smo posadili brstični ohrovt, mu v tem mesecu odščipnemo vrh stebla, ker mu na ta način pospešimo rast glavic, ki jih je začel nastavljati v pazduhah listnatih steblov. Glavice začnemo uporabljati pozno v jeseni, pozimi in zgodnji pomladi kot običajni ohrovt in veljajo v času, ko primanjkuje druge zelenjave, za najboljšo. Brstični ohrovt dobro prezimi na prostem, posebno, če ga pokrije sneg, sicer je tudi dobro, če ga odenemo s slamo. V tem mesecu sadimo zimski česen in šalotko. Dobro dozorjeno čebulo, šalotko in česen shranimo v suhem, toplem prostoru (a ne pretoplem), da so plodovi varni pred zmrznenjem. Ce smo solato sadili v pokrito gredo, jo po malem zalivamo. Ob koncu tega meseca, ali če bo dolga topla jesen, tudi prve dni novembra, ob suhem vremenu vzimimo v kleteh, pokritih gredah ali zasipnicah razne pridelke z vrta. V zasipnicah jih odenemo s slamo in zemljo. Primerno odeta rdeča pesa in črna redkev obsta-neta v zasipnicah veliko bolj sveži kot v kleti, kjer zelo radi zve-neta. Pred slano porežemo posamezna paradižnikova stebla z zdravimi nedozorelimi plodovi in jih obesimo v topel prostor ali pa same plodove položimo vsaksebi na leseno polico. Ob koncu oktobra začnemo puliti radič, nedoraslo endivijo in blitvo (mangold). Najmočnejše korenine radiča in blitve izkopljc-mo, jih posadimo ob kaki južni steni, prisujemo zemljo in odenemo s slamo ali listjem. Kjer nimajo takega prostora, naj jih v svetlih, kleteh posade v plitve zaboje, a ne pokrijejo, od časa do časa pa malenkostno zalijejo s postano vodo. Neki znajdljivejši vrtičkar si je pomagal z odža-ganimi obodi starih sodov, namesto da bi za siljenje pripravljal posebne zaboje. Tako siljeni radič ali blitvo nabiramo že v zimskem času, ko nam na splošno primanjkuje za človeški organizem tako potrebna zelenjava. Se ne dovolj doraslo endivijo pa vložimo, a ne pretesno skupaj, v prezimovališče v pesek ali vrtno zemljo. V zračni kleti ali pokriti gredi manjka dovoljne svetlobe, zato porumeni. Za prezimljenje je boljša zelena en-divija. Spraznjene vrtne grede polopa-timo i n pognojimo s hlevskim gnojem tisti del vrta, ki smo ga namenili za zelenjavo kot zelje, ohrovt, zelena, por, solata, paradižnik, paprika, kumare, jedilne buče in špi-nača. Ob gnojenju ne smemo gnoja zagrebsti na dno jarkov, pač pa ga pred lopatanjem razstrosimo, še bolje pa je, da ga zagrebemo v vsako vrsto blizu površja in ga tako z zemljo pomešamo. Prelopate-no zemljo pustimo neporavnano, da jo zmrzal čez zimo po površini zdrobi, v notranjosti pa ostane rahla. Spomladi, ko pripravljamo grede, jo poravnamo z grabljami. • PEVSKO DRUŠTVO »LIRA« — je po kratkem poletnem odmoru spet začelo z rednimi vajami. V novembru bodo pevci na koncertu v Kamniku izvajali program, s katerim so nastopili v Holandiji. Gostovali bodo tudi na podeželju, najprej v Smarcl v novi dvorani kulturnega doma. POROČILO MATIČNE SLUŽBE ZA MESEC AVGUST 1967 ROSTVA: Rojstev ni bilo. POROKE: GOLOB Marjan iz Crne, avtomehanik, star 22 let, in KOTNIK Ana z Vrhpolja, kroja-čica, stara 21 let; KERN Janez z Gore pri Komendi, gradbeni delovodja, star 27 let, in TRPOTEC Cirila iz Sp. Stranj, tkalka, stara 28 let; KOLESA Anton iz Kamnika, mizar, star 23 let in SMREC-NIK Fanika iz Kamnika, delavka, stara 19 let; MAROLT Valentin iz Trzina, delavec, star 25 let, in KONDA Lidija iz Kamnika, snažilka, stara 19 let; PIRŠ Stane iz Mekinj, elektromehanik, star 24 let, in MALUS Antonija iz Kranja, uslužbenka, stara 25 let; POD-BEVSEK Anton iz Buč, šofer, star 25 let, in POTOKAR Marija iz Cerine, natakarica, stara 24 let; SIVEC Jože iz Sr. Jarš, gradbeni tehnik, star 22 let, in KOŽELJ Majda iz Smarce, uslužbenka, stara 25 let; STUPAR Emilijan s Klanca, zidarski pomočnik, star 26 let, in STEBE Marjeta iz Pod-boršta, delavka, stara 24 let. SMRTI: BERGANT Jožefa iz Mekinj, osebna upokojenka, stara 85 let; GOLOB Frančiška z Gozda, osebna upokojenka, stara 54 let; KOČAR Janez iz Zagorice, osebni upokojenec, star 70 let; KRT Justina iz Mekinj, osebna upokojenka, stara 79 let; MAJDIC Vincenc z Duplice, ortop. mehanik, star 32 let; POGAČ AR Janez z Okroga, kmet star 63 let; POLJ ANSEK Mihael iz Mekinj, klju- čavničar, star 33 let; ZAVBI Angela iz Spitaliča, upokojenka, stara 67 let; ZGUR Marija iz Kamnika, gospodinja, stara 51 let. OBVESTILO Starejši ženski nudim za varstvo 6 mesecev starega otroka in za pomoč v gospodinjstvu (lahko samo v dopoldanskem času) hrano in stanovanje. Plačilo in ostalo po dogovoru. BARBIC Franc. Miklošičeva 1 OBVESTILO DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK sprejme s 1. novembrem letos za nekaj (popoldnevov) dni dela na mesce honorarnega knjigovodjo. Višina honorarja po dogovoru. Pismene vloge pošljite do 25. oktobra 1967 na Delavsko univerzo Kamnik, Fužine 10. »KAMNIŠKI OBČAN« — glasilo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo In uprava na Delavski univerzi, Fužine 10. — Tiska tiskarna CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Mednarodni avto-rally skozi Kamnik V nedeljo, 10, septembra, se je v Kamniku ustavilo 70 avtomobi-listov, ki so tekmovali na mednarodnem avto-rallyju, ki sta ga organizirala AMD Slovenska Bistrica in Gradec iz Avstrije. Pri izvedbi pa so sodelovali tudi člani AMD Kamnik, saj je bila v našem mestu časovna kontrola. Za nekaj ur se je prek 140 gostov ustavilo pri nas in si kljub slabemu vremenu ogledalo mesto. Po kosilu v Planinki so se udeleženci rallvja spet podali na pot proti Avstriji. Na sliki: Časovno kontrolo v Kamniku so solidno opravili člani našega avto-moto društva F. S. Mednarodni avto-rclly — (Foto F. S.)