Leto LXV1 PoSfnfna ptaSana v gotovini V Ljubljani, v softoto, dne l Junija T938 Stev. 127 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/I1I COVEJ Telefoni uredništva ia uprave: flMJl, 40-02, 10-OT, 10-04, 4WB — Izhaja vsak dan zjutraj raze* Cefc. račun: Ljubljana St 10.650 i« 10.349 za inserat©-, Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797 Uprava:Kopitac-jeva ulica štev. Rdečega žiga na nedeljskih izvodih »Slovenca« ni, zato pa je v nedeljski prilogi tiskan poseben znak za nagradno žrebanje, ki ga naj kupovalci, ki se mislijo udeležiti nagradnega žrebanja, izrežejo! Ne pozabite! 152 bogatih daril Vas čaka! Naše ceste Danes se zopet odpirajo vrata ljubljanskega velesejma za 43. prireditev, katero prireja maš velesejem. To kaže žilavost te institucije, kateri so že mnogi prerokovali smrt in za katero je dejansko kazalo, da bo težko prebrodila nove ustaljenejše razmere v trgovini in industriji in kasneje svetovino gospodar, krizo. Toda ta — pri nas povojna — ustanova si je znala poiskati nove delokroge predvsem s prirejanjem kulturnih in drugih razstav, da je tako delno izpremenila svoj čisti gospodarski značaj, kakor ga je imela prva leta po ustanovitvi, t. j. po vojni. To je bilo hvalevredno delo, ker je skušalo zajeti vse narodno življenje in ga prikazati v razstavah ter tako povečati zanimanje za marsikatere sektorje. To delo postaja tudi zato pomembno, ker imamo danes v naši državi konkurenco še dveh vele-sejmov, ki ležita v važnih središčih naše države in imata za seboj veliko večje gospodarsko zaledje kot ljubljanski velesejem. Zaradi tega bo moral naš velesejem stremeti za tem, da vzdrži konkurenčno borbo, saj je splošno mnenje slovenske javnosti, da je naš velesejem nam Slovencem potreben in da ga moramo podpirati ;vsi in tudi država, ki mora biti pravična vsem. Na.ša želja je tudi, da bi dobil naš velesejem kmalu trajnejše prostore, kot so sedanji, ker so si drugi velesejmi že zgradili svoje vele-sejmske palače in ker to zahteva tudi ugled našega mesta, če hoče še naprej prirejati velike gospodarske in kulturne razstave. Stalne zgradbe ljubljanskega velesejma bodo služile lahko tudi drugim svrham in potrebam, katere čuti naše javno življenje, tako da bi te investicije ne bije neplodne in bi izpolnile svojo svrho v življenju našega mesta. Letošnja velešejmska prireditev je v znamenju dveh važnih kongresov, ki bosta v Ljubljani. Zadnja dva dni velesejma bo v Ljubljhni lil. vsedržavni trgovski kongres, katerega se ndeleže poleg slovenskih trgovcev tudi tisoči trgovcev iz ostale države in celo iz Bolgarije pridejo trgovci. Prva prireditev za časa velesejma pa bo I. jugoslovanski kongres za ceste in v zvezi s to prireditvijo je prirejena na letošnjem velesejmu razstava naših cest, slika dela na njih in programa za bodoče delo. Zato je prav. če posebej podčrtamo pomen cestnega vprašanja za naše gospodarstvo. Predvsem moramo ugotoviti, da se za naše ceste zadnja leta žrtvuje mnogo, več kot kdajKoli prej. Mnogo dela je že izvršenega, mnogo se še dela in velike so še naloge v bližnji bodočnosti. Lahko rečemo, da je delo na naših cestah najživahnejše, odkar živimo v svoji državi. Veliki program javnih del iz leta 1935 je prišel v korist tudi našim cestam in je tudi zanje država dala večje kredite. Iz skupnega programa cestnih del v zinesku 578 milij. din je odpadlo na modernizacijo in obnove naših cest 33.5 milij. ročilo štaba vrhovnega poveljstva nacionalističnih čet pravi, da je promet na cesti Teruel—Sagunto popolnoma varen do Pue-ble Vallerde. General Varella poroča, da so operacije njegovih čet velikega pomena za nadaljnji potek vojne, kljub temu, da njegove čete še niso zavzele najvažnejših vasi na tej fronti. Odseke, kjer je bil sovražni odpor najhujši in kjer so bile zbrane velike armade sovražnih čet, to je predvsem pri Moru de Rubielos, so jih prednje čete nacionalistov obkolile in odrezale od jedra sovražnih ormad. Angleška vlada hoče zadevo v Španiji zaključili London, 3. junija, b. Diplomatski napori Anglije so eredotočeni trenutno na likvidacijo španske vojne. Britanska Vlada upa, da se ji bo s pomočjo Francije posrečilo izvesti odstranitev prostovoljcev iz Španije in pridobiti obe stranki za mirovna pogajanja ali pa vsaj za premirje. Dobro poučeni angleški krogi trdijo, da je italijanska vlada že odobrila angleški posredovalni načrt. V zvezi s španskim problemom je zanimiva tudi vest dopisnika »Daily Telegrapha«, ki pravi, da se nemški državni kancler dnevno posvetuje z generalom Brauchitschem, admiralom Roeder-jein in maršalom Giiringom. Na ta posvetovanja je stalno povabljen tudi general Keitel. Isti dopisnik je namreč zvedel, da se ta pogajanja in posvetovanja med Hitlerjem in predstavniki nemške armade nanaša,jo predvsem na položaj v Španiji in na odpor rdečih, ki dobivajo stalno pomoč od zunaj. Dopisnik je mnenja, da je žo v prihodnjih dneh pričakovati važnih sklepov, ker je angleška vlada odločno sklenila razširiti svoje diplomatično delovanje, da doseže popuščanje napetosti v Evropi. Italija in Nemčija sta pozvani, da sodelujeta v posredovalni akciji za sklenitev premirja v Španiji. Angleški politični krogi upajo, da bosta Hitler in Mussolini vplivala na končni potek teh pogajanj v pozitivnem smislu. London, 3. junija, c. Danes je zavladalo v Londonu zaradi posredovanja v Španiji precej pesimistično razpoloženje. Vladni krogi poudarjajo, da je bilo govorjenje o nekem posredovanju samo nekak »poskusni balon«, ki ga je moral nekdo iz posebnih namenov spustiti v zrak. da bi videl, kakšne so razmere. V Londonu so namreč prepričani, da nobena stranka v Španiji še ne misli sprejeti tega posredovanja. Pariz, 3. junija, e. Tudi v Parizu so precej nejevoljni zaradi govorjenja o nekem posredovanju v Španiji, kakor da bi bilo mogoče že takoj po rešitvi španskih in češkoslovaških vprašanj urediti vse evropske razmere. V Parizu so z veliko pozornostjo čakali na Cia.nov govor v Milanu. Po prepričanju t Parizu pa baje Cianor govor ni bil tak, da bi bilo mogočo sklepati o tem, da se je že mogoče zanašati na kake posebne zaključke t španski zadevi. Predlo g francoskih komunistov odklonjen Pariz, 3. junija. V parlamentarnem odboru za zunanje zadeve je zunanji minister g. Bonnet podal poročilo o mednarodnem položaju. Glede Španije je Bonnet dejal, da upa, da bo odbor za nevmešavanje v državljansko vojno izvedel svoj sklep, da se odpokličejo iz Španije v« taji prostovoljci. Glede pogajanj z Italijo je minister izijavil, da je bil zadnji razgovor 17. maja tega leta v Rimu. Francoska vlada upa, da se bodo pogajanja mogla nadaljevati in doseči uspeh. Po ministrovem poročilu je odbor s 14 glasovi proti 4 odklonil predlog komunistov, ki pozivajo vlado, naj na noben način nc zapre pirenejske meje za dovažanje vojnega materiala v valencijsko Španijo. Vojaška pripravljenost ČSR Rim, 3. junija. Poročevalci italijanskih listov poročajo, da je Praga močno utrjena. Obdana je krog in krog od maskiranih podzemskih okopov, ki so deloma zaščiteni z žičnimi ograjami. Na važnih točkah je osredotočeno vojaštvo z velikim parkom tankov. Na teh tankih je novost, da vozač in artilerist ne gledata skozi odprtino v oklepu, ampak s pomočjo periskopa. To pa velja za vso državo. Po gozdovih se zidajo kaverne in podzemski prostori, po pobočjih hribov pa maskirana stojišča za protiletalske topove. Po vseh cestah, ki vodijo iz Prage na periferijo, so pripravljene ogromne množine bodeče žice in druge ovire proti prodiranju sovražnika, ob njihovih straneh pa so enostavne utrdbe. Obenem so povsod pripravljene motorizirane čete, ki bivajo v šotoriščih, kakor tudi motorne strojnice in topništvo. Po zraku vadijo noč in dan letala. Praga sama pa je obdana od železnega pasu, ki se vije po globelih in gričih v širokem okolju, Kdor sc vrača iz okolice v mesto, se mora le* gitimirati, mnoge pa tudi preiskujejo po sumljivem materiala. Novo jabolko spora: Memel Gre za uradni jezik v Litvi: ali nemščina ali litavščina Varšava, 3. junija. TG. Iz Kaunasa v Litvi poročajo, da je litaviska vlada sprejela od zastopnikov nemškega prebivalstva daljšo spomenico, v kateri v podrobnostih naštevajo krivice, ki se jim gode od strani oblasti, in kjer postavljajo daljnosežne zahteve glede avtonomije na memelskem ozemlja. Znano je, da je nemška vlada že pred leti prišla v ostre spore z litavsko vlado glede Nemcev na ozemlju Memela (po litavsko Klajpeda). Šele zadnje čase so prerekanja nekoliko utihnila. Izročitev nemške spomenice v Kaunasu pomeni torej, da se bo prepir zopet začel, in sicer v podobnih okoliščinah, kot je nastal in se zaostril v pogledu Češkoslovaške. V spomenici zahtevajo memclski Nemci, da naj se takoj ukine izjemno stanje v tej deželi, naj se ukinejo vse oblastne prepovedi glede ziborovanj, nadalje da se Nemcem da samo- Konec avstrijske zvezne države Nova upravna razdelitev Vzhodne marke Dunaj, 3. jun. TG. Nemški notranji minister dr. Frick je bil te dni na Dunaju, kjer je^ organiziral upravo bivše avstrijske zvezne države. Po njegovih določilih je najvišji predstavnik oblasti v Avstriji državni komisar Biirckel, ki je tudi najvišji predstavnik stranke v »Oshnarki«, kakor se Avstrija odslej imenuje. Nekdanja avstrijska vlada postane »deželna vlada Ostmarke«. Notranji minister je značilno poudaril, »da se imenuje nova deželna vlada Seyss-Inquart«, ki ima torej osebno v rokah vse upravne posle, ki jih on svojevoljno porazdeli med 5 deželnih ministrov, ki so mu odslej še na razpolago. »Ostmarka« je upravno razdeljena v 7 področij, ki se zemljepisno popolnoma ujemajo s področji strankine razdelitve. Da sta država in stranka eno, pride do izraza, da je vodja stranke v pokrajini (Gauleiter) obenem tudi deželni glavar, to je predsednik deželne uprave (Landeshauptmann). Bivša Avstrija je razdeljena v sledeče pokrajine (Gau): Dunaj, Oberdonau, Niederdonau, Steiormark, Karaten (Koroško), Salzburg in Tirol. Meje pokrajin se ne ujemajo popolnoma z mejami prejšnjih zveznih dežel. Tako je Koroška dobil« v svoj okvir tudi Vorarlberg, Burgenland (Gradi-ščansko) je izginil in pride južni del k Štajerski, severni pa k Unterdonau. Prav tako pride nekaj političnih okrajev nekdanje Gornje Avstrijske k Unterdonau. Dunaj je posebna upravna edinica. Notranji minister dr. Frio.k je pri tej priložnosti poudaril, da mora biti Avstrija do majnika 1039 v vsakem pogledu vistousmerjena z ostalo Nemčija. Istočasno so bile tudi posamezne pokrajine (Gaue) razdeljene v strankina in upravna okrožja, ki se zopet popolnoma ujemajo. Ozemlje, koder prebivajo Slovenci na Koroškem, je bilo razdeljeno v okrožja Velikovec, Celovec in Beljak, ki slovensko ozemlje režejo v navpični meji od severa do Karavank. K okrožju Beljak spada tudi vsa Zilska dolina. uprava v šolstvu in da se litavščina na memelskem ozemlju kot državni jezik ukine ter namesto nje uvede nemščina. Nemci zahtevajo končno, da se nemškim zavarovalnim družbam dovoli, da neomejeno delujejo po vsem memelskem ozemlju in da se Nemcem v Litvaniji dovoli organiziranje v na-rodnosocialistični stranki. Zelo veliko pozornost je v Varšavi vzbudil članek, ki je izšel v poluradnem vladnem glasilu »Ga-zeta Polska«, ki je priobčila očividno poluradno objavo, v kateri protestira proti pisanju nemškega časopisja, ki sc zadnje čase na vse načine trudi, da bi dokazalo, kako se nemški narodni manjšini na Poljskem slabo godi, ko poljska manjšina v Nemčiji vendar uživa vse mogoče ugodnosti. List pristavlja, da takšne trditve ne ustrezajo dejstvom. Poljska ima v rokah dokaze za to, da se v Nemčiji manjšinski sporazum, sklenjen med Poljsko in Nemčijo ne spoštuje. Poljski tisk da je do sedaj k temu molčal, ker ni hotel vznemirjati ozračja, toda sedaj se čuti dolžnega, da pride na dan z resnico. Nekateri so molk Poljske razlagali tako, da ni vzrokov za pritožbe zaradi preganjanja poljske narodne manjšine, medtem ko jc Poljska molčala le zato, da bi pokazala dobro voljo, za katero pa ni žela nobene hvaležnosti. Podobne izjave so izšle tudi v drugih vladnih listih kot na primer v »Kurjcru Poranny« in v »Kurjcru Czcrwony«. Objava nosi povsod isti naslov: Zloraba dobre volje. Tudi Madžari se pritožujejo . . . treba varčno in najbolj smotrno ter rentabilno razpolagati. In prav tako je nujna potreba, da dela izvršujemo hitro in s takimi proizvodnimi stroški in v taki kakovosti, da bomo ustvarili res dela. ki bodo služila vsem potrebam našega ozemlja in tudi vse države. Razstava »Cesta« nam bo pokazala dosedanje delo, načrte za bližnjo bodočnost in tehnična sredstva, s katerimi gradimo pri nas in drugod ceste. Vzbudi naj razumevanje tudi pri velikem številu obiskovalcev našega velesejma. Kongres za ceste, ki se je že začel v Ljubljani, pa naj služi za strokovno razpravo o naših cestnih vprašanjih iu želimo tuu pozitivnih rezultatov in smernic, ki nam bodo pojasnile važnost posameznih cestnih vprašanj in dale merodajnim činiteljcm pobudo za nadaljnje uspešno delo pri izvajanju gradbenega in obnovitvenega programa. Zdaj je dovolj dobre volje, da pristopimo k realizaciji našega ccstnega programa in tudi sredstva, ki so nam že na razpolago in nnm bodo v bližnji bodočnosti na razpolago, so za kritje prvih cest za naš promet, zadostna. Vsi merodajni činitelji sc zavedajo pomena dobrih cest za naš promet, gospodarstvo in dvig blagostanja našega naroda, zato tudi itpnino, da bodo interesi našega gospodarstva dovolj upoštevani, posebno če bodo strokovne razprave dale pobudo za uspešno in čimprejšnjo delo, ki nas čaka v tako veliki meri nn naših cestah, posebno pa v Slovani ri. « D. P. Budimpešta, 2. junija. AA. (MTI.) V proračunski debati v poslanski zbornici je izjavil predsednik vlade Imredy, govoreč o manjšinski politiki, da želi madžanska vlada urediti manjšinsko vprašanje v duhu popolne lojalnosti, Manjšine imajo svoje pravice, določene z zakoni in uredbami, katerih izvajanje jc dolžnost vlade. Dalje je predsednik Imrcdy izjavil, da ve, da prevladujeta v okviru nemške manjšine na Madžarskem dve tcndenci: Z žalostjo je treba ugotoviti, da prevladujeta tendenci, ki jima ni cilj znosno vzajemno življenje. Vlada bo najodločneje nastopila proti takšnim tendencam. Vlada bo vse storila, kar je v njeni moči, da ustreže utemeljenim zahtevam manjšine. Nemški uradni krogi so zmerom zavzemali v manjšinskih vprašanjih kar naj-korektnejše stališče. Nemški listi, še bolj pa posebno mednarodno manjšinsko časopisje, zlasti nemški listi, izhajajoči zunaj Nemčije, pa kažejo včasih ton, ki ni v korist znosnemu in mirnemu sožitju z nemško manjšino. Upajmo, da bo z marljivim delom, posebno pa z razčiščenjem medsebojnega razmerja in s prijateljskim sodelovanjem s poklicanimi krogi v Nemčiji moči odstraniti vse elemente vznemirjenja. Zagrebška vrem. napoved. Večinoma oblačno* Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, ponoči hladno. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno nn zahodu. Možnost neviht, zjasnitev v juž< ni h krajih. Toplo po vsej državi. Evropa in smisel kitajskega boja Izjava posebnega odposlanca kitajeke narodne vlade za katoliško Evropo, apostolskega vikarja iz Nankinga, škofa msgr. Yu-pina »Slovencu«, m (V francoščini: »Dnevniku .Slovenec' najlepše pozdravi.« f P. Yu-Pin, aix>stolski delegat v Nankingu.) Budimpešta, konec maja. Nizka Vrafa na belem hodniku enega od ne-itetih budimpeštanskih kolegijev. Po hodniku sto-jezični vrvež mednarodnih stanovalcev v talarjih. Na vratih vi6i z okorno rok narisan napis »Mgr. Yu-pin, eveque de Nanking«. Tu stanuje te dni katoliški odposlanec krvaveče Kitajske, Pred manj ko letom dni je med grmenjem japonskih topov odpotoval iz Nankinga z letalom na Zahod po težki nalogi: prepričevati ra-zrvano, od avtoritarnih ideologij razjedeno in po spretni propagandi zamegljeno Evropo o krivici, ki je udarila na njegovo ogromno, nezavedno, negibno in mirno domovino. Ti meseci njegovega bivanja na zahodu so bili polni nemirne, mrzlične delavnosti, lastne ljudem, katerih naloga je »loviti duše«. Od Petrovega prestola v Rimu, kjer je našel za svoj narod in njegovo trdo preskušnjo vse razumevanje, je šel v Pariz in tam z besedo, peresom in osebnim pridobivanjem delal za svojo domovino, katere predeli so medtem tonili v ognjih modernega pekla. Iz Pariza je šel v Bruselj; od belgijskega kralja k predsedniku švicarske konfederacije, od njega k papežu, od papeža v Ameriko, kjer je obiskal trideset velikih mest in v mesecu dni stotrideset-krat predaval za Kitajsko. Njegova jasna beseda, nastop posvečen po poslanstvu vesoljne Cerkve in njegove družabne ter politične sposobnosti so osvojile ameriško javno mnenje za kitajsko ljudstvo. V začetku meseca že spet mašuje za svojo okrvavljeno domovino v templju Srca Jezusovega na pariškem Montmartru. Od tam gre v London. V weetminstrski katedrali 60 pri njegovi maši kitajski poslanik, predsednik poslanske zbornice, londonski župan, množice angleških katolikov. Iz Londona drži pot tretjič v Rim, iz Rima v Švico, od tu v 6amotno belgijsko benediktinsko opatijo, kjer ima dolge razgovore z brezimnim menihom oglajenih, vzhodnjaških potez. Ta samostanec je bivši kitajski zunanji minister, zdaj R. P. Dom Pierre-Celestin Lu-Cen-Ciang, katerega je mladi prelat privedel v Cerkev in njeno mistično zatišje. Časopisje, radio, brošure, razgovori razjasnje-vanja — to so vsepovsod živi sledovi njegovi poti, ki je drugačna, kakor so v sodobni Evropi poti raznih ideoloških propagandistov, profesionalcev bodisi narodnega, plemenskega ali razrednega šovinizma: ni ga med tisoč nastopi predavanja, ki ga ne bi zaključil brez sovraštva, s pozivom na odpušča: nje: »Japonci so bratovski narod, sorodno ljudstvo, ki ga moramo ljubiti in pomilovati, ker ima 6lepe in krivične voditelje.« Zadnja postojanka na tej težki apostolski poti je za mladega kitajskega prelata budimpeštanski kongres. Kakor so pretresljivi nastopi španskega primasa kardinala Goma y Tomasa pomenili neizbežno obtožbo proti nasilju nad duhom in človekovo osebno svobodo z levico, tako so bili pa ne-patetični, preprosto resnični govori nankinškega škofa obračun z imperialističnim terorjem od desne. Po njuni zaslugi je budimpeštanski kongres ob vsej večni verski vsebini izzvenel tudi časovno kot ogromna, veličastna manifestacija za svobodo duha, za pravice človeške osebnosti in za bratstvo med narodi po evangeljskem izročilu. V drhtečem, po 'krvi, sovraštvu in nenasitnosti zaudarjajočem evropskem ozračju zadnjih dni so bile besede teh dveh glasnikov enega načela silovite fanfare resnice, brezobzirno udarjajoče na levo in na desno. # To je kratka, a dinamična zgodovina neznatnega imena na vratih, ki se človeku obnavlja v utrinkih, ko čaka na dovoljenje za vstop, ko v skromni sobi meče hitre po-glede naokrog in išče značilnosti, ki jih v tem samostanskem bivališču ni. Iznad papirjev na pisalniku doni azijsko raskav glas v pozdrav: značilnost kitajskega zagrljencga govorjenja, ki mu je nemelodično oblikovanje v tujem jeziku težavno. Mladi prelat govori v pozdrav in končuje delo. Potem se obrne k obiskovalcu tako, da svetloba iz okna potaplja njegovo vzhodnjaško lepi, zanimivi moški obraz v temo. Pod obrazom se blesti zlat križ, v naglem gibu zažari tu pa tam višnjevi kamen na pastirskem prstanu. Začne 6C nagel, utrinkast, hlastav pogovor, ki preskakuje zaradi razumljivosti iz jezika v jezik, ne da bi cerkveni pastir z Daljnega, gorečega Vzhoda tudi za trenutek ošibil dinamiko 6voje misli. .,. »Ne poznam vašega ljudstva. Od tu se bom peljal čez vaše kraje. Todi če se vaš katoliški narod in njegova glasila zanimajo za našo bolečino, mora to biti dober narod. Bratovski po Krlshisu. Ne morem mu biti v svoiem in svoje domovine imenu hvaležen drugače kakor z molitvijo. ....Da, čudno se Vam zdi, da so vsi kitajski kristjani in še zlasti katoličani tako neomajno za svojo narodno vlado in njena prizadevanja. Osnovna poteza našega narodnega značaja je verska strpnost, kakršne morda ne pozna nobeno drugo ljudstvo na zemlji Zaradi nje je katoliška vera pred to vojno krasno napredovala in napreduje še danes. Nihče, najmanj pa ljudstvo ali oblasti ne ovirajo našega blagoslovljenega dela. O tem pričajo vsi misijonarji na Kitajskem. Zadnja leta se spreoibrača na Kitajskem povprečno nad 100.000 ljudi k rimski veri. Vsega skupaj nas je kitajskih katoličanov tri in pol milijona. Imamo 130 škofov, med temi 25 domačinov. V tem lahko vidite veliko misijonsko modrost svetega očeta. Vpliv naših šol na kitajsko miselnost, zlasti na usmeritev mladine, je ogromen. Tri naša katoliška vseučilišča, nad sto gimnazij in čez pet tisoč nižjih šol obiskujejo predvsem pogani. Simpatije vsega kitajskega ljudstva so zaradi vsestranskega nesebičnega udejstvovanja katoliških misijonarjev na strani katoličanov. Naia narodna vlada je do katoličanov izrazito prijateljska; v njej je minister Ma-Čiang-Pei katoličan, moj dober prijatelj in sodelavec. Maršal Čang-Kaj-Šek je kristjan, čeprav ne katoličan, a težko boste dobili pri katerem državniku toliko stvarnega spoštovanja in razumevanja za katolicizem. Mogel bi Vam ogromno govoriti o tem, kako maršal podpira in pospešuje sleherno katoliško versko in kulturno udejstvova-nje. . . . Vsi kitajski kristjani, zlasti še katoličani, zaradi tega složno delujejo z maršalovo vlado pri obrambi kitajske svobode. Vsi smo kljub različnemu verovanju eno glede narodnega vzora. Vsi smo Kitajci, to je' velika resnica, ki nas druži zlasti zdaj, ko lega na nas mrak japonskega imperializma. ... Treba je poudarjati v Evropi, kjer vas 6lepi avtoritarna propaganda, eno resnico: na Kitajskem ni komunizma, ali, da povem drugače, ni ga več kakor v katerikoli evropski, navidez še tako ograjeni državi. Celo v diktatorskih državah, to sem prepričan. je več komunizma kakor pri nas, da ne govorim o Japonski. Toda dane«, ko ni moči začenjati vojske brez pretveze, začenja tisti, ki bi rad kak narod podjarmil, širiti propagandne laži, da je ta narod komunističen, da bi s pretvezo opravičil svoje imperialistične težnje. Za to imate dovolj najnovejših vzgledov tudi v Evropi, ki je mati teh laži. Japonci so proti nam prevzeli ta sistem in razkričali v svet, da je Kitaj komunističen. ... Če kdo more trditi, da pozna kitajske razmere, morem brez strahu reči to jaz kot škof kitajske prestolnice. Poznam do dna svoje ljudstvo, njegovo bistvo in značaj in poznam kitajsko narod-ito vlado, s katere člani me vežejo odlična prijateljska čustva. Pred vsem svetom lahko kot Kitajec in kot škof rečem, da je fraza o komunistični Kitajski laž. ... Naš narod je kmečki narod, narod malih posestnikov, brez veleposesti in z nekaj mestnimi izjemami brez pomembnega industrijskega kapitalizma. Kitajski ljudski miselnosti je komunizem v nauku in dejanju tuj. V razdelitvi dobrin je ogromna razlika med nami in Japonsko: tam je ogromno zemlje last plemstva, vsa velika industrija pa je v rokah nekaj rodbin, zaradi česar je japonski narod narod proletarcev. .., Je, kakor povsod, tudi pri nas peščica mladih zanešenjakov, ki »o komunisti, in peščica »boljših« snobov, naveličancev, ki so se zatekli v to ideologijo. Mislim, da tudi pri Vas ni drugače. Toda organiziranega komunizma je bilo konec že davno pred vojno: zatrla ga je Čang-Kaj-Šekova vojaška in izobraževalna akcija. Celo nekdanja .roparska rdeča vojska, ki je ni držala skupaj ideologija, temveč koristi, se je razšla in se delno vključila v narodno armado, ... Jaz se ne bavim s politiko, ker nisem politik, a prav zato lahko Vam in Vašemu narodu povem vso resnico. Kot Kitajec ljubim svojo domovino, a kot duhovnik še bolj ljubim resnico. Vsa propaganda proti kitajskemu narodu je zlagana. Žalostno je, da so vse mednarodne ustanove, tudi Zveza narodov, pokleknile pred Japonci, azijskimi Prusi. Če nam te ustanove niso hotele pomagati, moramo iskati prijateljev po politični nuji. Če ima kateri narod razloga, da se bori proti japonskemu osvajanju Kitajske, so to Rusi brez ozira na politično vladavino. Konec Kitajske bi pomenil konec Rusije. Do dna pa sem prepričan, da bi uničenje Kitajske prej ali slej privedlo do uničenja Evrope in njene civilizacije. Po osvojitvi Kitajske bi Japonska postala najstrahotnejša vojna moč na svetu,, ki bi planila na Evropo; Azija bi zavladala nad Zahodom in belim rodom — saj poznate napovedi japonskih voditelfev? Zato je naš boj proti Japoncem v bistvu tudi obramba Evrope in obramba krščanske omike. Če prosimo Kitajci pomoči od Evrope, gre pri tem ne le za nas, gre za človeštvo. Zaradi tega moramo ta boj vzdržati. ... Bomo vzdržalil Naš narod prezira smrt, se zna žrtvovati; imamo ogromen prostor in ogromno ljudi. Japonski napad nas zedinja. Dogaja se čudež: vojna je ustvarila narodno enotnost med stotinami milijonov ljudi, ki prej niso vedeli drug za drugega. Čim dlje Japonci gredo, tem bliže so pogubi. Zgodilo se jim bo tako, kakor se je Napoleonu v Rusiji: same zmage so ga ugonobile. In če nam evropski narodi pri tem ne morejo ali nočejo dati drugega, jim prosimo vse, tudi Vašega, vsaj sočustvovanja ...« V teh škofovih zadnjih besedah je spokojna prepričanost brez strasti. Ko piše posvetilo na fo-fotografijo, vidim, da so njegove poteze podobne rahlemu vlečenju čopiča po svilenem papirju: kulturno izročilo naroda, za katerega bodočnost jamčijo tisočletja lepote, vere in miru... M. Javornik. Obramba civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi Belgrad, 3. junija. AA. Na mednarodni letalski razstavi, ki so jo odprli 28. maja. t. 1., je tudi razstava za zaščito pred letalskimi napadi. Ta razstava je velikega pomena za naš narod, ker bo tam vsak obiskovalec videl: 1) rane, izvirajoče od strupenih plinov na človeškem organizmu; 2) razne vr-ste mask za strupene pline iz raznih držav ln iz Jugoslavije; 3) civilna varnostna sredstva, zavetišča v zasebnih hišah in javna zavetišča, ki naj se zgrade po mestih in vaseh; 4) aparati in sredstva za prvo pomoč po strupenih plinih prizadetim osebam. Semkaj spadajo aparati za umetno dihanje itd.; 5) aparate za izoliranje itd.; 6) varnostno oHe-ko za strupene pline; 7) slike o sovražnih letalskih napadih; kako naj ravna in kako ne sme ravnati civilno prebivalstvo; 8) naprave in material za gašenje požarov, ki bodo spremljali vsak letalski napad; dalje bodo na tej razstavi obiskovalci lahko kupili našo civilno masko za strupene "line po lastni nabavni ceni in varnostno obleko. Prav tako si bodo lahko nabavili razna navodila in knjige o varstvu pred letalskimi napadi. Obiskovalci nai ne zamude prilike in naj si do konca letalske razstave (do 13. junija) ogledajo tudi odc'filek za pasivno obrambo, ki je za naš narod velikega pomena. Kajti največja nevarnost pred bombami s sovražrih letal je v tem, če ljud;e ne vedo, kako se lahko rešijo in kakšne nevarnosti čakajo tiste, ki niso na napad pripravljeni m o njem poučeni. Posebno važno je, da si ogledalo to razstavo člani odborov za obrambo prebivalstva pred letalskimi napadi, uredniki upravnih^ in samoupravnih oblastev, profesorji in učitelji, šolarji in dijaki vseh šol in vsi, ki resno pojmujejo nevarnosti letalskih napadov. Italijanski letalci v Belgrada Belgrad, 3. junija, m. Italijanski letalci, ki so včeraj prileteli na obisk k jugoslovanskim letalcem, so danes položili venec na grob pok. kralja Aleksandra na Oplencu in na grob Neznanega vojaka na Avali. V spremstvu italijanskih vojaških odposlancev polkovnika Coronatija in majorja Pirottija so bili sprejeti pri ministru za vojsko in mornarico armadnem generalu Mariču. Nato so bili sprejeti tudi pri pomočniku vojnega ministra generalu Stojanoviču, načelniku glavnega ge-neralštaba generalu Nediču, dalje pri poveljniku mesta Belgrada generalu Kostiču in končno pri poveljniku celokupnega našega zrakoplovstva generalu Simoviču, ki je vsem italijanskim letalcem izročil jugoslovanske vojaške pilotske znake. Belgrad, 3. junija, m. Minister g. dr. Krek je danes obiskal prvo mednarodno zrakoplovno razstavo. Na razstavi so ga pozdravili odborniki Aero-kluba, ki so g. ministra vodili po razstavnih prostorih ter mu dajali strokovna pojasnila o razstavljenih modelih. Prometni minister o novih želez- v zvezi s posojšiofn ;avna dela za Belgrad, 3. junija. A A. Prometni minister dr. Meh med Spaho je sprejel danes popoldne v svojem kabinetu časnikarje in jim dal tole izjavo; Pred dvema letoma, 10 julija 1936, je kralj, vlada izdala uredbo o graditvi in trasiranju novih železniških prog. Te dni sem podpisal odlok, da se razpišejo licitacije za graditev dveh novih železniških prog Z razpisom teh licitacij se bo začela graditev naše velike proge Banjaluka— čačak, oziroma Kraljevo. Pomen te proge ni samo ta, da bo z njo deloma izpopolnjeno železniško omrežje, pač pa bo imela ta proga svoj velik pomen tudi zaradi tega, ker bo potekala skozi sredino naše države in bo spajala jugovzhod in severozahod ter spajala kraje, ki so bogati od kmetijskih, gozdnih in rudniških proizvodih. Grar ditev te proge predstavlja brez dvoma eno največjih del, ki je bilo izvršeno pri nas po osvobo-jenju in zedinjenju. Iz državnega posojila 4 milijard din, ki je namenjeno za graditev novih železnic, bosta grajeni poleg proge Kraljevo—Banjaliika tudi: Bihač—Karlovac, Črnomelj—Vrbovsko. Če upoštevamo še proge, ki se že grade, in sicer Priština—Kuršumljija, Požarevac—Kučevo, rekonstrukcija proge Pančevo—Vršac, Ustiprača—Foča, Bileša—Mikšič, Melkovič— Ploče, Bihač—Knin, Št. Janž—Sevnica, kakor tudi že zgrajena proga Koprivnica—Varaždin, se jasno vidi, kako veliko skrb jo posvetila kr. vlada vsem krajem naše države. Treba je omeniti tudi še nedavni odlok o zgraditvi naših pristanišč na Jadranskem morju, kakor tudi uredbo za zgraditev naših rečnih pristanišč. S tem svojim delom je kr. vlada znatno zadovoljila potrebam vseh naših krajev v najširšem obsegu, in kakor se vidi, resno začela izvrševati svoj program. Ob tej priliki želim poudariti, kako daleč oo napredovale študije za ono pomembno traso, ki bo vezala naše normalnotirne železnice s Kotorjem preko onih krajev, ki so na žalost do zdaj ostali brez železniškega prometa. Nadejamo se, da bomo v kratkem našli tudi za to pomembno progo finančnih sredstev. Iz tega programa se jasno vidi, kako neoeno-vani in neupravičeni so bili oni očitki, ki jih je stavil o priliki kampanje proti državnemu posojilu del naše javnosti. Z javnimi deli, ki so sc začela leta 1935, smo v glavnem odstranili ono veliko nezaposlenost, ki je v tem letu dosegla svoj višek, ter jo dovedli na znosno višino. Z uresničenjem vseh novih javnih del bomo opravili našo socialno nalogo ter brezposelnost popolnoma odpravili med našim delovnim ljudstvom. Nove proge bodo gradila domača podjetja po javnih licitacijah, od katerih bodo izvzeta ona dela, s katerimi se prenavljajo že obstoječe proge. Posli so razdeljeni na 58 delnic različne vrednosti od 10 do 90 milijonov din, tako da bodo številna naša podjetja sodelovala pri teh delih. Vsi Hermežani in udeleženci izleta v Trst se opozarjajo, da ni skupnega odhoda iz Ljubljane, morajo pa biti i vozila i udeleženci ob 6 zjutraj v nedeljo žo na naši meji. Prvi doma zgrajeni pon-ton so spustili v vodo Belgrad, 3. junija. AA. Danes so v ladjedelnici Srpske paroplovne družbe na Čukarici v navzočnosti predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, prometnega ministra dr. Spaha, ministra dr. Stošoviča in drugih uglednih povabljencev slavnostno posvetili prvi ponton, izdelan v ladjedelnici te družbe. Ponton je izdelan po načrtih in navodilih uprave pomorstva in reč. nega prometa ter je zgrajen izključno iz domačega materiala in z domačimi delavci. Dolg je 75.5 m, širok 7 m, teža mu je pa 168 ton. Izpustitev pontona v vodo je opravil osebno predsednik vlade dr. M. Stojadinovič s tem, da je pritisnil na poseben vzvod. Po končani posvetitvi je družba povabila svoje visoke goste na prigrizek, kjer se je za zdravico predsednik vlade kar najprisrčneje zahvalil. Predsednik vlade pride v Ljubljano Belgrad, 3. junija, m. »Jugoslovanski Kurir« poroča, da odpotujeta jutri zvečer v Ljubljano predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič in gradbeni minister Stošovič, kjer bosta prisostvovala pričetku kongresa za ceste. Ljubljanski velesejem bo odprl minister dr. Krek Belgrad, S. junija, m. Nocoj je odpotoval v Ljubljano g. minister dr. Krek, ki bo kot zastopnik ministra za trgovino in industrijo jutri odprl letošnji ljubljanski velesejem. Kongres za ceste se je pričel Ljubljana, 3. junija. Danes se je pričel v Ljubljani I. državni jugoslovanski kongres za ceste, ki ga je sklicalo osrednje društvo za ceste v Belgradu in katerega član je tudi slovensko Društvo za ceste. Že danes dopoldne so prišli v Ljubljano razni odlični zastopniki, med temi gradbeni načelniki skoraj vseh banovin ter člani slovenskega, zagrebškega in bel-grajskega društva. Kongres se je pričel s sejo glavne uprave, ki so se je udeležili vsi navzoči odborniki ter posamezni odlični člani. V predsedstvu so bili: bivši minister za promet, upokojeni general Svetislav Milosavljevič, pomočnik gradbenega ministra J o s i f o v i č in dr. Vinko Vrhunec, predsednik slovenskega društva ter glavni tajnik osrednjega društva Rakočevič. Navzoči pa so bili med drugim zastopnik banske uprave načelnik inž. Skaberne, več mestnih inženirjev, celjski žu-pad Mihelčič, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Jelačin, Ivan A vse* nek, član zbornice, zastopniki drugih gospodarskih organizacij in oblasti iz vse države. Vnela se je zelo živahna debata o sestavi resolucije, v katero so posegli tudi nekateri Slovenci. Prav tako je bilo mnogo debate o predlogih, ki naj se jutri predlože občnemu zboru. Zlafsti je bila ▼ debati ustanovitev glavnega ravnateljstva za gradnjo cest. Jutri bo izpopolnjen odbor osrednjega društva, v katerega bodo izvoljeni trije podpredsedniki, med temi Slovenec dr. Vrhunec, več čla« nov in nadzorstveni odbor, v katerega bo izvoljeo od Slovencev inž. Orel. Končno je bila odobrena zadnja redakcija resolucije, ki bo jutri predložena glavnemu občnemu zboru. Že v začetku sodelujejo na kongresu razni strokovnjaki za ceste, kakor univ. profesor inž. dr. Kral iz Ljubljane in univ, profesor inž. čegrovičev iz Belgrada. Toča v Kraniu in okolici Danes okrog pol 6 je bilo v Kranju in okolici veliko neurje. Že ob 4 je pričelo nebo tem-neti, vendar ni nihče slutil kaj hudega. Nekaj po 5 pa so se pripodili od severozahoda črni oblaki, da se je v Kranju kar stemnilo. Nekajkrat je tudi močno zagrmelo, nato pa se je vsula kot lešnik debela toča, ki je padala dobrih 5 minut V začetku je padal med točo tudi dež, pozneje pa sama toča, ki jo )e bilo naenkrat 2 cm debelo na tleh. Hudo so poškodovani vrtovi, obilo škode pa je povzročila toča tudi na polju. Dr. Miloš Brakus v Ljubljani Od včeraj se mudi v Ljubljani šef propagandnega oddelka »Publika« dr. Miloš Brakus, ki je prispel semkaj zaradi organiziranja naše skupno turistične reklame v Ameriki, Angliji, Franciji in Madžarski. Razen tega vodi dr. Brakus tudi pogajanja z merodajnimi činitelji za ustanovitev velikega propagandnega-turističnega časopisa v Belgradu. Nenadna smrl dobrega moža Kamnik, 3. junija. Danes opoldne je nenadoma, zadet od kapi, umrl znani gostilničar »Pri Bundru« na Grabnu, Franc Jagodic. Opoldne je hotel pomiriti dva gosta, med katerima se je razvil prepirljiv razgovor. Toda, ko se je dvignil, je omahnil na mizo in obležal nezavesten. Zdravnik dr. Pucelj, ki so ga takoj poklicali, je ugotovil, da je vsaka pomoč zaman in da je Jagodica zadela srčna kap. Pokojnik je že dalj časa bolehal na hudi srčni napaki. Naj v miru počival Hudo užaloščeni družini izrekamo naše iskreno sožalje! Odlično delo slovenske žene K obisku Slovenske ženske zveze iz Chicaga Ne odlašajte! 152 bogatih daril Vam nudi »Slovenec«! Nekatera darila si boste lahko ogledali na velesejmu v L,ubl,ani! Želite lepo stanovanje z opravo in opremo za spalnico, kuhinjo in predsobo? Želite: nevestine opreme, šivalne stroje, radijske aparate, pisalne stroje, lepe prvovrstne harmonike, kuhinjsko opremo, dvokolesa, zaboj sladkorja, prašiča (ca. 120 kg), gnojilo za Vaše polje (fosfatno žlindro), gnojuične črpalke, pluge osipalnike, izruvače za krompir, brane, belo moko, obleke: ženske, moške, uro, fotoaparate, knjižne zbirke, reporeznice, servise, nalivna peresa, čevlje, platno itd. Naši slovenski izseljenci v Združenih državah so 99% samo sinovi in hčere naših kmetov in slovensko delavstvo. Razen duhovščine niso imeli dolga leta nobenega izobražonstva med seboj. Živeli so dolga leta v zelo težkih gospodarskih razmerah. Razkropili so se prav po vseh državah USA v manjših skupinah. Šele ko so po večjih naselbinah nastopili slovenski duhovniki in zaceli med njimi ustanavljati slovenske župnije, so se počasi začeli naseljevati okrog teh cerkva. Posebno, ko so se ustanovile še slovenske farne šole, so pridobili vse starše, katerim je šlo za dobro vzgojo otrok, da so prišli v te naselbine in se naselili v bližini šole. Katere naselbine so ustanovile te šole zgodaj, so danes mogočne naselbine po številu slovenskih izseljenicev. Take so clevelandske župnije Joilet, Pueblo, Chicago in druge. Takoj v prvih začetkih našega izseljenstva so pa začutili potrebo, da se organizirajo^ v svojo lastno samopomoč za bolezni in smrt. Tako so nastala po raznih naselbinah društva, ki so se potem povezala po svetovnem nazornem prepričanju v katoliške, narodne in svobodomiselne jednote. Prosvetno, in kulturno se pa zaradi pomanjkanja izobraženstva ni dalo veliko doseči. Leta 1915 je poskusil p. Zakrajšek z organizacijo katoliških Slovencev pod imenom Zveza katoliških Slovencev. Obstajala je nekako 5 let in je imela okoli 3000 članov. Ker med vojino niso mogli dobiti iz domovine knjig Družbe sv. Mohorja, je za leta vojne ta organizacija sprejela nalogo Družbe sv. Mohorja in izdajala vsako leto 4 do 5 knjig. Ko je vojna prenehala in so lahko zopet dobili knjige Družbe sv. Mohorja, je Zveza katoliških Slovencev prenehala izdajati knjige. Za Zvezo katoliških Slovencev tudi ni bilo od merodajne strani in od strani tistih malo inteligentov, kar jih je bilo, dovolj-ne podpore, zato je prenehala in se razpustila. Leta 19(26 pa je nastopila gospa Marija Pris-land, odlična slovenska socialna delavka iz She-boygana Wisc., in ustanovila v župni dvorani sv. Štefana v Chicagu žensko prosvetno organizacijo, katera si je nadela ime Slovenska ženska zveza. Gospa Prisland je s to svojo organizacijo nastopila z izredno spretnostjo in odločnostjo s pomočjo »Amerikanskega Slovenca« in začela mogočno akcijo med slovenskim ženstvom za ustanavljanje podružnic. Sama je šla od naselbine do naselbine, zbirala slovensko ženstvo na sestanke in jih pridobivala za ustanovitev podružnic. Tako je v prav kratkem času dveh let Slovenska ženska zveza narasla v mogočno organizacijo, kakršne do sedaj Slovenci v Ameriki še niso imeli. Kmalu je imela okrog sebe tudi vse marijive in delavne slovenske žene in dekleta iz cele Amerike. Danes šteje Slovenska ženska zveza 83 podružnic s 8934 članicami in ima v blagajni skoraj 100.000 dolarjev. Zveza izdaja svoj posebni mesečnik »Zarja« na 32 straneh, katerega skoraj 'A napolnijo članice s svojimi živahnimi dopisi, ki so polni navdušenja in polni organizatoričnega življenja. Duhovni vodja te katoliške ženske organizacije je gospod Milan Slaje iz Loraina Ohio. V vsaki številki priobčuje članke, v katerih po- 4n'on Mirinšek — 60 letnik Kdo bi mu prisodil šest križev! Trdna gorenjska grča jih ne kaže niti petdeset, po srcu in volji do življenja pa prekosi še tridesetletnega fanta. Pa jih le ima šestdeset. V Kamni gorici mu je stekla zibelka 4. junija 1878. A rojenice mu niso prisodile mirnega kmečkega življenja. Po triletni vojaški službi je vstopil v službo bivšega deželnega odbora kranjskega. Služil je pri deželnem odboru v Ljubljani, po prevratu pa je bil prevzet v državno službo in leta 1934 kot zvaničnik s polnimi službenimi leti upokojen. V uradu je bil vzor vestnega uslužbenca, v zasebnem življenju pa vztrajnega, odločnega katoliškega moža. V ospredje ni silil nikoli, kadar pa je bilo treba poprijeti za delo za katoliško stvar, ni nikoli manjkal v prvih vrstah. Udejstvoval se je v prosvetnih in karitativnih organizacijah, predvsem v svojem domačem okraju za Bežigradom. V političnem naziranju ni nikoli niti za las klonil od svojega prepričanja. Svojim trem otro-kom je že v mladosti vcepil v srce trdno katoliško prepričanje, ne samo z besedo, predvsem s svojim moškim zgledom. V njegovi hiši ne manjka katoliškega časopisja, vsa leta, kar je v Ljubljani, je reden naročnik »Slovenca«. K šestdesetletnici mu vsi njegovi prijatelji kličemo: »Še na mnoga leta!« — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fi Franz-Josef grenčice«. jasnjuje s katoliškega stališča članicam razna socialna in verska vprašanja. Ta organizacija se je odločila, da letos uradno obišče svojo domovino in se tu predstavi slovenski javnosti in stopi v ožje stike z našimi slovenskim ženskimi organizacijami, s katerimi hoče v prihodnje skupno delovati za skupne koristi našega celokupnega naroda. Pod vodstvom ge. banice dr. Natlačenove pripravlja krščansko žensko društvo skupaj z društvom za varstvo deklet sprejem tem odličnim slovenskim narodnim kulturnim delavkam. Pripravlja tudi razne načrte, po katerih bodo zastopnice te ženske organizacije prišle v čim ožje stike z vsemi našimi ženskimi organizacijami in si ogledale delo našega slovenskega ženstva tu doma. Predvideno je, da se bodo tudi korp/ira-tivno udeležile proslave 100-letnice rojstva škofa Trobca v Polhovem Gradcu, kjer se bo na njegovi rojstni hiši odkrila spominska plošča dne 10.juli.ja. Na sliki vidimo gospo Prisland, vrhovno predsednico, v krogu svojih odbornic, ki ji pomagajo pri vodstvu organizacijo. Od leve na desno sede: ga. Erjavec, ga. Prisland, ga. Račič in ga. Tomažič; stoje: ga. Scliloser in ga. Otoničar. Od teh pridejo v domovino ga. Prisland, ga. Erjavec, ga. Scliloser, poleg teh odbornic pridejo še ga. Šmolc iz Minnesottc in ga. Barbara Kramar iz San Francisca in urednica »Zarje«, ga. Albina Novak. Večja skupina, okrog 75, jih pride 30. junija, manjša skupina jih pride pa dne 8. junija, to je prihodnjo sredo, med katerimi pride tudi odlična Slovenka iz Chicaga ga. Ku-šarjeva, ki si je pridobila silno velike zasluge za narodno delo ob času vojne ter za naše narodno osvobojenje in zedinjenje. Želite lepo potovanje z avtobusom z vso oskrbo 8 dni od 24. do 31. julija — ki ga organizira izletniška pisarna Okorn — iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d'Ampezo, Bolz ano, Innsbruck, Garmisch-Partenkirchen, Miinchen, Berchtesgaden, Konigssee, Zeli am See, Glockner strasse, Ileiligenblut, Spittal in nazaj v Ljubljano?. Nad 100.000 dinarjev so vredne te nagrade! Sreča Vas čaka pri žrebanju 15. julija t. 1. — Zato postanite hitro naročnik »Slovenca« ali pa ga kupujte, da boste imeli pravico do žreba nja! Lepo evhar. slavje na Plajski gori Ko so se v Budimpešti narodi klanjali evhari-stičnemu Kralju, je bila tudi na Ptujski gori pri Materi božji veličastna proslava presv. Evharistije. Nad 7000 ljudi je ta dan poromalo na Ptujsko goro. Za to proslavo se je veličastna cerkev in trg odela zelo prazničn'0. V cerkvi vse v zelenju in cvetju, pred cerkvijo pa slavolok in mlaji, hiše v trgu, zlasti okna so bila vsa zelo okusno okrašena. Ko je v soboto zjutraj 6once poslalo prve žarke na naše svetišče, so začeli prihajati prvi romarji in polnili cerkev, ob 10 je p. Božidar opravil začetno sveto mašo. Popoldne je pa postala Gora kot ogromno mravljišče, procesija za procesijo je prihajala po hribu navzgor, vsako je spremljalo veselo petje Marijinih in evharističnih pesmi. Največ procesij je prišlo iz Slovenskih goric in Ptujskega polja. Zelo velika udeležba je bila iz Loč pri Konjicah. Vse popoldne so romarji oblegali milostno podobo Gorske Matere božje ter se priporočali njenemu varstvu. Zvečer ob pol 8 je ob nabito polni cerkvi govoril pozdravni ^ovor domači župnik p. Konstantin..,Nato se. jc .začelo, nočno češčenje — po cerkvi so vso noč odmevale 6vete pesmi in čula se Smrt v goreči hiši Strašna nesreča v Dražancih — t4 letni fant pokopan pod gorečimi tramovi Maribor, 3. junija. Včeraj popoldne se je pripetila v Dražencih pri Turnišču na Dravskem polju pretresljiva nesreča. Posestnica Marija Krumpak v Dražencih je odšla včeraj popoldne na precej oddaljeno njivo na delo, doma pa je ostal samo njen 141etni sin Alojzij. Naenkrat je popoldne okoli pol treh izbruhnil na gospodarskem poslopju Krumpako-vega posestva požar. Ne ve se, kako je ogenj nastal, morda ga je zanetila zlobna roka, ali pa nesrečen slučaj. Mladi Alojzij, ki je bil sam doma, se je junaško postavil požarni nevarnosti po robu. Njihova hiša leži bolj na samem, pa ni mogel tako kmalu pričakovati pomoči od sosedov, ki so bili poleg tega še vsi na poljih. Ko je videl, da se požar bliskovito širi in da je v nevarnosti živina v hlevu, je vdrl v goreče poslopje ter se mu je res posrečilo odvezati živino ter jo spraviti iz gorečega in zadimljenega hleva. Potem pa je hotel rešiti še vozove iz šupe poleg hleva. Nekaj vozov je že spravil na varno, ko pa je vnovič planil v šupo, da bi izvlekel zadnji voz, se je goreče gospodarsko poslopje zamajalo ter se zrušilo. Tra-movje, goreča slama in seno je zatrpalo nesrečnega fanta, da je našel pod ruševinami strašno 6inrt. V tistem trenutku so dospeli na meslo požara gasilci iz liajdine s svojo motorko, ker pa ni bilo v bližini hiše vode, niso mogli pomagati. Nihče tudi ni vedel, da se nahaja pod ruševinami gorečega gospodarskega poslopja fant, ki je bil takrat morda tudi še pri življenju ter bi ga takojšnja pomoč morebiti še lahko rešila. Šele čez nekaj časa je prispela z njive domov posestnica Ma# rija Krumpak. Prvo vprašanje je bilo, kje je njen 14-letni sin Lojze. Gasilci ga niso nikjer videli in takoj se je v materi porodila strašna slutnja, da je sin našel smrt v plamenih. Gasilci so res začeli takoj s kavlji razkopavati ruševine in so naleteli pod ruševinami šupe na žalostno odkritje. Našli so zoglenelo truplo mladega junaka, ki je pri reševanju imetja svoje matere našel smrt v plamenih. Slučaj je teniboij tragičen, ker je Krumpakovi pred 14 dnevi umrl njen soprog, sedaj pa ji je usodna nesreča ugrabila še sina. Tabor v Trbovljah na binkoštno nedel o, 5. junija Za udeležence smo rezervirali v Ljubljani in v Celju posebne vagone. Prosimo, da vsi udeleženci v Ljubljani, v Celju in na vmesnih postajah do Trbovelj vstopajo v rezervirane vagone. Lepa darila obiskovalcem vel esejma Val nagradnih žrebanj je zajel tudi letošnji velesejem od 4. do 13. junija. Velcsejem je pripravil svojim obiskovalcem mnogo lepili daril. Srečne dobitnike bo določil žreb zadnji dan velesejma na sejmišču. Vsak obiskovalec velesejmu (izvzeti pu so imetniki ljubljanskih permanentnih legitimacij) naj odtrga od vstopnice kupon, napiše nanj svoje ime in vrže v pripravljeno bakreno žaro. Darila daleč presegajo vrednost 75.000 din in so sledeča: I orehova spalnica od Zalokarja iz Št. Vida, I spalnica iz vezanega lesa od Malenška iz Dravelj pri Ljubljani, I motorno kolo, I pogrezljiv stroj in 1 kolo od Vok, Ljubljana, 2 kuhinjski opremi, ena od Tomšiča iz Kašlja in druga od Ermana in Arharja iz šl. Vida, 5 cevni radio aparat Sierrti od Klemcnčiča iz Ljubljane, I ži-točistilnik od Stupice v Ljubljani. I kolo od Sut-tnerja, 1 kolo od Rebolja in 1 kolo od Itemca iz Ljubljane, t Lntzova peč od Rupena-Lutz, 2 brezplačni vožnji na parniku I. razred Sušak —Kotor in nazaj od Dubrovačke plovidbe in Jadranske plovidbe, 2 perzijski preprogi od Mekkn. Subotiea, 1 harmonika od Meinel & lle-rold, 7-dnevne počitnice na Rabu - Palače Hotel Praha. S-dnevne počitnice v Bakru - Pension Tadejevič, 10-dncvno zdravljenje v Dobrni, 5-dnevne počitnice v Rogaški Slatini, 1 bakren kotel za pralnico od Kotlarkc v Ljubljani, 1 otroški voziček od Tribunc-Batjel, 1 otroški voziček od Rebolja, 1 volneno blago za moško obleko od manufakture Novak, 1 lestenec od Višnarja, Jesenice, 1 rezljan stol od Karlovška v Ljubljani, 3 fotoaparate od Jožka šmuca iz Šelenburgove ulice, t aparat za vkuhavanje je glasna molitev. Na nočno slovesnost so pa pri« hiteli ljudje še iz sosednih župnij v velikem številu. Okrog 11 ponoči so zagorele bakle v rokah tisočev romarjev, ves trg in okolica je plavala v morju luči; razvila se je nato mogočna procesija okrog hriba. Nad 1500 mož in fantov se je uvrstijo pred Najsvetejšim, vsi z gorečimi baklami; za Najsvetejšim pa zopet ogromno število žena in deklet. Prizor jc bil, kakršnega Gora še ni videla. Po pro« cesiji je opravi! g. župnik Franc Jazbinšek ob asistenci polnočnico, verniki še od daleč niso mogli vsi v cerkev, napolnili so ves prostor okrog cerkve. Naravnost ganljiv prizor je bil, ko je med polnočno sv, mašo z veliko pobožnostjo pristopilo 1500 mož iti fantov k sv. obhajilu, obljubilo zvestobo Kristusu Kralju ter Ga prosilo pomoči v borbah življenja. Zjutraj pri ranem opravilu so pa žene in dekleta pokazala svoje spoštovanje do evharističnega Kralja, pristopilo jih je nad 3.000 k sv. obhajilu. Sklepna slovesnost sc je začela ob 10, p. Man-suet, kapucin iz Maribora, je imel lep govor o pre« sveti evharistiji viru življenja, a g. I. Greif, prošt ia Ptuja, je ob številni asistenci opravil pontifikalno sveto mašo. Na koncu jc iz tisoč grl mogočno za« donela zahvala večnemu Bogu. Popoldne so se dobri romarji poslovili od Gorske Matere božje ter se vračali na 6vojc domove navdušeni in polni lepih vtisov, ki jih nc bodo kmalu pozabili. Prihod svetinj sv. Andreja Bobola v Ljubljano Iz Rima je prišel končni spored prenosa svetinj (neslrohnjenega telesa) poljskega mučenca jezuita Andreja Bobola, ki ga jc o veliki noči sv. oče proglasil zn svetnika. Poeeimi vagon, spremenjen v kapelico, pride v Ljubljano z, brzini vlakom v četrtek, !). junija o!) 12.59 in ostane v Ljubljani do nočnega brzega vlaka o polnoči. Telo sv. mučenca bodo v procesiji prenesli v jezuitsko cerkev sv. Jožefa, kjer bo izpostavljeno v počašče-nje do večera. Ob pol 8 bo cerkvena slovesnost. Nato bodo zx>pet v procesiji prenesli svetnika nazaj na kolodvor. Poljaki so danes ]>onoči peljali skozi Ljubljano v Rini novo 6rel>rno rakov, ki pa je napravljena tako, da se l>o skozi steklo moglo videti čudovito ohranjeno telo svelnikovo. Svetinjo bodo spremljali odlični poljski duhovniki, Slovenec p. Anion Prešeren D. J. v imenu generala Družbe Jezusove in najbrž tudi papežev cereino-niar msgr. Respighi. Natančnejši spored slovesnosti v Ljubljani bomo šo objavili. V torek eo začne v cerkvi sv. Jožefa tridnevnica na čast novega svetnika, vsak večer ob pol 8 bo govor in nato pobožnost na čast presv. Srcu Jezusovemu. Vsekakor je prihod slovanskega svetnika v Ljubljano nekaj izrednega in za Slovence velika čast, ker se bo na polu v domovino, razen menda v Pošti, samo pri nas ustavil. Zalo že zdaj na to opozarjamo. Velika filmska senzacija! KINO MATICA 21-24 IV o I sort Eddy in Eleanor Po- well v šlager opereti pesmi, glasbe, plesa, revije in humorja! Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri! MOSAL1E Rezervirajte vstopnice! sadja od Kmetijske družbe, I šunka in 1 salama po 5 kg od Javornika iz Ljubljane, 1 elektr. stenska ura in Farcx olje od inž. Lavriča iz Ljubljune, zaboj Kneippove kave, 2 zaboja Rogaške Slatine iti 2 pleteni torbici od M. Beretič iz Ljubljane. Darila so razstavljena za trajanja velesejma v paviljonu Iv. Tatvine v Retečah Po velikem vlomu v Demšorjevo letovišče pred nekaj meseci, kjer so neznani vlomilci odnesli za ca. 15.(XX) din raznega blaga, so se v sredo zvečer 1. junija dogodile nove tatvine. Ta večer so kradli kar na treh krajih. Ob gostilni pri »Tilhu« je slal avlo ljubljanskega trgovca Šli-barja. V avtu je imel nekaj bal blaga. Ko je prišel iz gostilne, je videl, da mu je ukraden del blaga v vrednosti 2000 din. Pred isto gostilno in istočasno je bilo tudi ukradeno moško kolo nekega domačina, vredno 1000 din. Ponoči pa je bilo vlomljeno v kurnico nekega posestnika in je bilo ukradenih 0 kokoši. Zdi so, da so tatvine izvršili oni in isti talovi. Orožništvo je pridno na delu, o doslej še brez uspeha. Jabifei Krekovega sodelavca Te dni jo obhajal Alojzij Čatar v krogu svoje družine 75 letnico svojega življenja. Številne križe še kar krepko in junaško prenaša na svojih ramah. Kljub številnim letom je še danes vos čil in borben ter prav rad pripoveduje, kako .jo s pokojnim dr. Krekom ustanavljal dru-štvo krščanskih delavcev in organiziral naše ljudi. Spomin na to ga šo danes mladi srečnih časov borb ter uspehov j. ._..,„. jc ves čas naročnik našega lista. K lepemu življenjskemu jubileju mu iskreno čosli-tamo z željo, da bi ga llog ohranil čilega in zdravega do skrajnih mej človeškega življenja. zon listih Čatar je Kaj pravile ? Kaj pravite, gospod urednik, ali se bomo Slovenci kdaj navadili po mestih tako hoditi, kakor je navada drugod po svetu, pešci tam, kjer je za pešče, vozila in živina pa lam, kjer je prostor za to. Sedaj nas nekaj skušajo izučili v Ljubljani in to napravili razne rise in »žnore«, da bi ljudje ne hodili vsevprek, pa se nekaterim to od sile novo zdi in bi najraje rekli, da je to proti >svo-bodi<. Ljubljana je edino tako slovensko mesto, ker se moderna prometna pravila kolikor toliko upravičeno izvajajo, ko le naše pojmovanje ne bi bilo tako zaljubljeno v vaško tekanje sem in tja. V drugem največjem slovenskem meslu, v Clevelandu, je naše rojake Amerikanec učil, kako se hodi po mestnih ulicah, kje se gre na drugo stran itd. Tam in v drugih velikih mestih, kjer Slovenci žive, v Parizu, v Berlinu, v Lilleu, v Chicagu avtomobilist, ki povozi našega rojaka sredi ulice, ni nič kaznovan in nihče ne vpraša, kdo je kriv nesreče, ker pešec sredi ulice nima nič iskati ali kvečjemu na svojo odgovornost. Vprašanje, kdo je kriv, se načne šele, če ga povozi *v risu€, kjer sme iti čez ulico. Mi pa le trde tuje šole nimamo, zato mora »r starem kraju* avtomobilist svojega rojaka pešca s hupo prositi, naj se umakne, če se pa kaj zgodi, imajo odvetniki in sodniki dovolj dela, da po grmadi predpisov doženejo, kdo je kriv. Sicer pri nas ni takih rek ne avtomobilov, ne pešcev, ne kolesarjev, pa bi venaar kazalo vsakega postaviti v svojo »žnoroda vsak laže in varneje more naprej. Veliko več živcev in življenj se namreč izgubi v neredu kot pa v redu. Zato bi bilo prav, če bi s temi prvimi poskusi v Ljubljani dokazali, da smo zmožni za tak red, ki so se ga naši rojaki po svetu že zdavnaj navadili. — Aljažev klub sporoča vsem prijateljem naših gara, da bo ob praznikih sv. maša na sledečih postojankah: Planina pod Stolom v nedeljo, 5. junija, ob 9 zjutraj; na Kolcah nad Tržičem v nedeljo in ponedeljek, 5. in 6., ob 8; Sv. Križ nad Jesenicami vsako nedeljo in praznik v teku meseca junija ob 9 dopoldan. Optikaienaivažnejša! Foto-aparat 6X9 z optiko 1:6,3 Din 320 z optiko 1:4,5 od Din 420 do Din 800 z optiko 1:2,9 od Din 960 dalje Vabimo na neobvezen ogled! Foto-drogerija „HERMES" Ljubljana, Miklošičeva cesta 30 — Sprejemni izpiti na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani bodo 24. in 25. junija. Prošnje za pripustitev k izpitu se bodo sprejemale v ravna-teljevi pisarni dne 22. in 23. junija. Prošnjo je treba kolkovati z 10 din in ji priložiti rojstni in krstni list ter posebno izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. K izpitu se bodo pripustili učenci, rojeni v letih 1925, 1926, 1927 in 1928. — Zdravstvena zadruga v Ponikvah sklicuje shod na binkoštni ponedeljek popoldne ob 3 v Društvenem domu na Vidmu. Govorilo se bo o asanaciji Dobrepoljske in Stniške doline, o vodovodu Rob—Dobrepolje—Struge ter o gospodarskem podvigu Dobrepoljske in Struške doline. — Korotana nam sicer ni ostalo mnogo, tudi meja na Spodnjem štajerskem ne odgovarja povsem našim nacionalnim in gospodarskim za- Danes premiera! Predstave ob 16., 19'15 in 21'15 nrl Najpopularnejši t. Gangholerjev roman Neizprosen boj pogumnega lovca z zločinskimi divjimi lovci, junaštvo mlade matere, ki se je borila za čast svojega otroka — to so vzvišeni momenti tega prekrasnega filma, izdelanega v romantičnem bavarskem gorskem svetu Paul Richter. Georgia Holl, H. Schlettov Divji lovec KINO UNION 22-21 Koledar Sobota, 4. junija: Frančišek Kar., spozna-valec; Kvirim, škof. Nedelja, 5. junija: Binkošti Prihod Sv. Du- i ha. Bonifacij, škof; Valerija, mučenica. Novi grobod ■f V Ljubljani je 2. junija mirno v Gospoda zaspal g. Anton Pezdič, poštni tajnik v pokoju. Pokojni je bil markantna oseba, dober in izredno dovtipen družabnik. Svoj čas je veliko let služboval v Trstu. Pokopali ga bodo danes ob pod 3 popoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- Sv. Jernej pri Ločah. V sredo 1. t m. je trikaj umrl po dolgi, zelo mučni bolezni posestnik Vrhovšek Franc iz Zg. Loč, oče g. Vrhov&ka Simona, ki bo letos tukaj služil prvo sv. mašo. Zapušča razen imenovanega še ženo in dva sina. Kako se je rajni veselil sinove primicije, ki bi mu bfla nekoliko plačilo za ves trud in skrbi, ki ga je stalo sinovo študiranje, a sedaj je Vsemogočni drugače ukrenil. Naj v miru počiva! Ostalim naže iskreno sožalje! Osebne oesfl r= Na medicinski faknlteti v ZngTebu je bil 51. maja promoviran za doktorja vsega zdravil-stvastva e. Držaj Peter. Čestitamo! — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Gvido Bakarčič in Dušan Kastelic, oba iz Ljubljane, Vladimir Obad iz Saleža, Emil Gabrovšek iz Sv. Križa pri Trstu in Vladimir Seliškar iz Kranja. Čestitamo! = Za dekana teološke fakultete ljubljanskega vseučilišča za šolsko leto 1938/39 je bil pretekli četrtek izvoljen redni profesor g. dr. Andrej Snoj. a. & e. Skaberne _Ljubljana_ Roparski napad v gozdu Ropar odnesel 8000 dinariev S sejma, ki je bil 2. t. m. na Veseli gori pri Št. Rupertu na Dolenjskem, se je vračal proti domu na Vinsko pri št Rupertu posestnik La-movšek. V gozdu Globoko je neki ropar napadel Lamovška, ga pretepel in mu vzel osem tisoč dinarjev. Doslej še ni nobenega sledu za roparjem. Drvarsko kočo zažgaI Na praznik vnebohoda je nekdo zažgal drvar-Bko kočo v gozdu pri Godešiču. Koča z vsem inventarjem je popolnoma pogorela. Ubogi delavci imajo škode 2000 din. škofjeloškim orožnikom se je zahvaliti, da eo prav kmalu prišli požigalcu na 6led in je že prijet. Je to neki hlapec iz Godešiča. cSSfeTzT pravi Švicar in misli prt tem „DOBEIt DAN". Jeziki in običaji so v različnih deželah različni, 7. edino izjemo, v vseh deželah Jedo in ljubijo odličen nov bonbon 505 S ČRTO. 505 BONBON EVROPE izdeluje pri nas samo »UNION«, ZAGREB htevam. Tembolj pa moramo gledati, da povežemo to, kar imamo, s kulturnimi in gospodarskimi središči Dravske banovine. Kako je to mogoče, nas bo poučila razstava »Cesta« na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 — Promet z Logarsko dolino je po hitri odstranitvi vseh zaprek, ki so nastale zaradi narasle Savinje, z 2 junijem zopet vzpostavljen in mogoč za vsakovrstna vozila. — ŠVICARSKE URE, zlat nakit in biiljanti pri Čuden, Prešernova ulica 1. — Idrijski krožek v Belgradu priredi na tradicionalni idrijski praznik na don sv. Ahacija, t. j. 22. junija, družabni večer svojega članstva na vrtnih prostorih »Slovenske menze« ge. Jemčeve, Zriniskega 16. Idrijčani in prijatelji Idrije dobrodošli I Noben kongres, potovanje ali izlet brez Sanopeda ker ohrani zdrave noge. — Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Bossuet, Das IIo-henpnesterliche Gcbet. 180 str., vez. 42 din. — Egenter, Das Edle und der Christ. 142 str., nevezano 39 din. — Kierkegaard, Ohcr die Geduld und dio Ervvartung (les Ewigen. 196 str., vezeno 66 din. — Meister, Die Vollendung der Wclt iin Opfer des Gottmenschen. 248 str., vez. 65 din. — Niebecker, Das allgemeine Priestertum der Glau-bigen. 173 str., vez. 44 din. — Pinsk-Peri, Das Hochamt. Sinn und Gestalt der hohen Me?s>e. 227 str., vez. 70 din. — Schulte, Heilige Arbeit. Ge-danken iiber das Wirken des Mannes im Welt-reich und im Gottesreie.il. 139 str., nevez. 24 din. Theologie der Verkiindiguiig. 12 Vorleeungen. 71 str., nevez. 10 din. — Walter, Das Siegcl der Ver-siihnung. 118 9tr., vez. 24 din. — Društvo rejcev malih živali »Živalca« za dravsko banovino v Ljubljani priredi na binkoštno nedeljo, dne 5. junija v Spodnji Zadobravi pri Gregorcu p. d. pri »Mačku« ob 2 popoldne razstavo malih živali, predavanje o gospodarskem pomenu in umni reji malih živali, brezplačno ka-puniziranje petelinčkov in prosto vrtno zabavo. Železniške zveze iz Ljubljane in iz Litije do postajališča D. M. v Polju zelo ugodne, do prireditve pa 10 minut sprehoda skozi prijeten gozd. Če bo slabo vreme, bo prireditev prihodnjo nedeljo. Čisti dobiček je namenjen izključno za pospeševanje reje malih živali. — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 121 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št 23 časopisa »Seljački dom« in št. 5245 listu »Večer«. Oba izhajata v Zagrebu. — Župana Permeta jama je redno odprta vsako nedeljo in praznik. Nn binkoštni ponedeljek bo igrala pri jami godba in tudi zn dobro kapljico in prigrizek je preskrbljeno. Pose-čajte domačo, a očarljivo krasoto. — Jezn prav gotovo škoduje! Gospodje, uporabljajte namesto mila CIMLAN brivsko kremo in britev Vam bo gladko drsela! — Odšel je dne 1. t. m. neznanokam dijak Anton Vajdič iz št. Vida nad Ljubljano. Starost 13 let, izredno dobro razvit, ovalnega zagorelega obraza, temnokostunjevili, malo nakodranih las. Oblečen v zelenkasto siv suknjič in črno sivo progaste hlače dokolenke, gologlav. obut v črne visoke čevlje nn zadrgo; s seboj nosi aktovko iz rjavega usnja. Prosimo vsakogar, komur je o pogrešancu kaj znanega, da prijavi staršem na gornji naslov ali pa najbližji varnostni postaji. Stroški bodo povrnjemi. Ludvik Vajdič, Št. Vid nad Ljubljano. — Nova ljudska Igra v petih dejanjih »KRUCI«, ki je dosegla na mariborskem ljudskem odru velik uspeh, je izšla v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. Prosvetna društva, ki kupijo pet izvodov, so prosta tantieme. Naročila sprejema avtor Anton Brumen, Maribor. — Važno za sladoledarje, hotelirje in slaščičarje. Na velesejmu boste imeli priliko spoznati proizvod Nordpol za hitro pripravo vsakovrstnega sladoleda. Nordpol je naravni proizvod, sestavljen iz Pektina. Nordpol ni nikaka kemična mešanica. Nordpol je uradno potrjen od Higienskega zavoda v Zagrebu ter je ugotovljeno, da ne vsebuje nikakih zdravju škodljivih primesi. Za vsa pojasnila smo vam na razpolago v našem paviljonu na velesejmu. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Ljubljana V soboto, dne 4. jnnija 1938 Gledališče Drama: Sobota, 4. junija: »Ženitev«. Red A. Nedelja, 5. junija: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 6. junija: »Izpit za življenje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 7. junija: zaprto. — Opera: Sobota, 4. junija: »Gioconda«. Premiera. Premier-ski abonma. — Nedelja, 5. junija, ob 15: »V kraljestvu palčkov«. Mladinska igra. Prireditev učiteljskega pevskega zbora; ob 20 »Rigoletto«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 6. junija: »Mala Floramye«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Torek, 7. junija: zaprto. Prireditve in zabave Kaj nam bodo zapeli bolgarski pevci iz Ruse ob Donavi na jutrišnjem koncertu v veliki Filhar-monični dvorani? Izmed svojih narodnih in umetnih pesmi so nam izbrali nekaj izredno značilnih del, in sicer Petko Stajnov: San snevah in De bre Dino; Nikolaj Behterov: Samodivska kitka in Mari mome; Hristo Manolov: Posmrtno echo; Aleksander Morfov: Sejmani in Damjan tanec vodi; Dobri Hristov: Mari mome crnooko in Slana padna gane; Peter Bojadžijev: Ovčar. Koncert 6e začne točno ob pol 11. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Filozofsko društvo v Ljubljani priredi drevi ob 6 v mineraloški predavalnici naše univerze predavanje o temi: Aleš Ušeničnik in moderna filozofska problematika. Predaval bo g. nniv. prof. dr France Veber. Predavanje bo v proslavo 70-letnice Aleša Ušeničnika. Vstop prost. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Cerkvena glasba Cerkev sv. Jožefa. Jutri, na binkoštno nedeljo, ob 8 slovesna sv. maša. Izvajala se bo: Missa pa-storalis z orkestrom, zl. A. Rihovsky. Graduale in sekvenca, zl. P. Griesbacher. Po ofertoriju: Veni sanete Spiritus, zl. A. Čapek. Tantum ergo, zL A. Foerster. Cerkev v Križankah. Jutri, na binkoštno iie-deljo, ob pol 11 slovesna sv. maša. Izvajala se bo: Missa seraphica, zl. P. H. Sattner. Graduale in sekvenca, zl. P. Griesbacher. Po ofertoriju: Veni sanete Spiritus, zl. A. Foerster. Tantum ergo, zl. Fr. Gerbič. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste. Poizvedovanja Zatekel se je pes, visok, črne in sive barve, pristrižena ušesa. Dobi se: Bizovik 38. Za birmance največja izbira prvovrstnega peciva, piškotov, tort in bonbonov v slaščičarni HoSaU Prešernova ulica Škatlje polnjene s pecivom od din 20"- naprej Sladoled ln ledena kava Naročila dostavljamo na dom Telefon 44-40 1 Ljubljanski velesejem bo danes dopoldne otvoril v imenu trgovinskega ministra minister gospod dr. Miha Krek. Slovesne otvoritve s« bo udeležil tudi prometni minister g. dr. Mehmed Spaho, ki je pred 18 leti otvoril prvi ljubljanski velesejem, ki pa ga ves ta čas ni imel v svoji sredi. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, v nedeljo, in v ponedeljek v kapeli Vzajemne zavarovalnice. Obakrat ob 4.15, pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka. Ure, zlatnino za birmo najceneie pri A. Fuchs, Židovska ulica 3 1 II. umetnostna razstava kluba »Neodvisnih«. Otvoritev II. umetnostne razstave kluba »Neodvisnih« likovnih umetnikov bo v nedeljo 5. junija ob K12 v Jakopičevem paviljonu z otvoritve nim govorom N. P i r n a t a. Razstavljajo: Stane Kregnr, Mak9im Sedej, Frančišek Smerdu. Prva dva sta že znana e prejšnjih razstav v Ljubljani, kjer sta s svojimi deli vzbudila pozornost. Lepe uspehe sla dosegla tudi na razstavah v Belgradu, Rimu, Pragi in drugod. F. Smerdu je učenec I. Meštroviča ter obeta biti prijetno presenečenje za ljubitelje kiparske umetnosti. Razstavljene bodo samo še dotlej nerazstavljena dela. Ker bo razstava vsekakor zelo zanimiva, jo priporočamo v obisk vsem, ki se zanimajo za razvoj slovenske umetnosti. 1 Umetnostno zgodovinsko društvo v LJubljani, Izlet v sredo popoldne (8. junija) ob 2 na Ig, v Iško vas in na Golo (najlepša prižnica ljubljanske škofije). Sestanek na Kogresnem trgu. Cena 12 din. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob 11. Prijatelji umetnosti vabljeni. Fotoamaterji! Na izletih, potovanju ali na morju fotografirajte z našimi novimi, pravkar prispelimi fiimi z najnovejšo emulzijo in dosegli boste presenetljive uspehe. — Specialna foto-trgovina Janko Pogačnik, Ljubljana, Tjršcva cesta št. 20 Danes zopet sveže skuše (skombri) po 10 din kg nudi trgovina rib L Ogrinc, »Riba«, Ljubljana, Pogačarjev trg, škofija 1 Koncert Akademskega pevskega zbora bo zopet velik dogodek. Med drugimi narodnimi pesmimi bo tudi dolenjska »Kangalilejska ohcet« v priredbi Franceta Marolta, odličnega zborovega dirigenta. Koncert bo v petek, dne 10. t m., ob 20 v veliki Unionski dvorani. Prodaja vstopnic v vratar-jevi loži na univerzi dnevno od 8 do 18, 1 Aeroklubn v Ljubljani so prijavili člani ZFO lastno jadralno skupino. Skupina ima svojo delavnico in je začela z izdelovanjem začetniških jadralnih letal. 1 Bogat ribji trg. Tako dobro založenega ribjega trga, kakor je bil včeraj v Ljubljani, letos še nismo imeli. Kar pa je najbolj zanimivo, je tudi to, da je vladalo po ribah veliko povpraševanje in da so bile vse ribe razprodane. Na trg je bilo pripeljanih okoli 1500 do 2000 kg po večini morskih rib. Škombri so bili po 10, male sardelice 6, sar-dele 10—11, ekuše 10, osliči 28, luben 36, lovrata 36, »kovači« 30, morski raki 28 din lkg, domači raki pa po 2—5 din po velikosti. Ščuke so bile po 16din kg. Danes pa je napovedana zopet velika množina škombrov na ljubljanskem trgu, ki jih bodo prodajalci prodajali po isti ceni kakor včeraj. Za škombre vlada med ljubljanskim občinstvom prav veliko zanimanje. 1 Nesreča v pivovarni »Union«. V pipo varni »Union« je včeraj popoldne padel težak hlod na nogo 27 letnemu delavcu Ludoviku Povšetu iz Male vasi pri Ježici ter mu jo zlomil. Povšeta so kar s pivovarniškim avtom prepeljali v bolnišnico. 1 Čigava sta svečnika? Neka ljubljanska trgovka je izročila policiji dva svečnika, visoka 42 cm, s tovarniško znamko M. Samasa. Ta dva svečnika je kupila trgovka od nekega dekleta, prepričala pa se je, da sta sumljivega izvora. — Svečnika eta bila najbrž ukradena v kakšni cerkvi. Kdor ju pogreša, naj 6e oglasi na policiji, soba 24 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega Izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kuno, Ljubljana, Gosposka ul. 7. Maribor m V Št. Hj — na proslavo 150-Ietnice šole. Na binkoštni ponedeljek prirede Šentiljčani veliko proslavo. Obhajali bodo 150-letnico svoje šole, 70-letnico dograditve sedanjega šolskega poslopja in 20-letnico življenja v svobodni državi, za katero so se kot predstraža Slovencev toliko let borili. Na te proslave vabijo tudi Mariborčane. Zveze z vlaki so zelo ugodne: iz Maribora odhajajo vlaki nekaj pred 7, ob 10 in 13, povratek iz Št. Ilja pa je ob 12, ob 17.20 in ob 21. Svtlene triko majice, najnovejše, # G pri lakoti lah - Maribor m Izletniki! Ne pozabite, da je vsako nedeljo in praznik ob en četrt na 5 zjutraj sv. maša v frančiškanski cerkvi. — Na Kremžarjevem vrhu bo na binkoštni ponedeljek dopoldne službo božja. BIRMANSKA DARILA po nizki ceni dobite pri R. Bizjak, Gosposka m Vozni red ob priliki birme. Ob priliki sv. birme v mariborski stolnici določa predstojništvo mestne policije v Mariboru za dovoz in odvoz k stolni cerkvi sledeči cestno-policijski red: Dovoz k stolnici iz I. okraja desno od Slovenske ulicei, iz II. okraja levo od Aleksandrove ceste, iz III. okraja brez izjeme in iz IV. okraja desno od Samostanske ulice je po Slovenski, Gosposki in Ulici X. oktobra, odvoz pa po Gledališki ulici. — Dovoz iz II. okraja desno od Aleksandrove c., iz V. okraja brez izjeme in IV. okraja desno od Samostanske uiice je po Glavnem trgu in Stolni ulici, odvoz pa skozi Okrožno ulico. Ta vozni red volja tudi za avtomobile in druge zasebne vozove. Za avtoizvoščke se določi kot stajališče južni del in za izvoščke s konjsko vprego severni del Orož-nove ul. Dohod do poštnega poslopja na Slomškovem trgu mora ostati popolnoma prost. Za zasebne vozove in avtomobile se določi kot stajališče Miklošičeva ulica. m V cerkvici sv. Barbare na Kalvariji bo na binkoštni ponedeljek ob 7 zjutraj sv. maša, ob 15 sv. blagoslov in darovanje za cerkev. V torek bo ob 6 zopet tiha sv. maša. m Nov odedelek prodajalne Mestnih podjetij. Poleg prodajalne MP na Glavnem trgu je imel v magistratnem poslopju svoj lokal trgovec Ribarič, ki se je preselili drugam. V tem lokalu, ki ga sedaj preurejujejo, bodo mestna podjetja uredila oddelek za prodajo plinskih peči in ostalih plinskih naprav. m Obiščite umetniško razstavo! Še za nobeno razstavo niso pokazali Mariborčani toliko zanimanja kakor za razstavo vseslovenske likovne umetnosti, ki je nameščena v veliki unionski dvorani. Za binkoštne praznike se pričakujejo številni obiskovalci od drugod, ki bodo izkoristili ugodnost polovične voznine, ki je za to razstavo dovoljena na vseh naših železniških progah. __ Ranama in restavracija ..Orel" otvarja v soboto, dne 4. junija svojo krasno strešno teraso. Vojaška godba, izborna kuhinja, toči se svetovnoznano Plzensko in Tscheligijevo pivo. — Odlična prvovrstna nesladkana ljutomerska vina. Za obilen obisk se priporoča M. Z e m 1 j i č. m Pozor pred inkasantom za mleko! V mestu se je pojavil prepreden slepar, ki je povzročil veliko škodo številnim mariborskim gospodinjam. Okrog 1. junija, ko se plačuje mleko, se je za mlekaricami pojavil v stanovanjih ter je kasiral zneske za dobavljeno mleko. Ko je čez nekaj dni prišel kasirat pravi dobavljalec mleka. 60 mu gospodinje pokazale potrdilo, da so že mleko plačale — pa seveda nepravemu inkasantu. Žensko in moško perilo, nogavice dobite najceneje pri M. F c I d i n u , Maribor, Aleksandrova cesta 13. m Stari in mladi umirajo. Na Meljski cesti 57 je umrl 6-letni Ernst Gregorec, sin monterja mestnega električnega podjetja. — V bolnišnici je umrla 72-letna jiosestnica Marija Rešek. Naj jima sveti večna luč! m Gasilska četa Kamilica priredi na binkoštni ponedeljek v Rošpohu »Na griču« (Oset) veliko ljudsko veselico. Vsi vabljeni! m Nesreča v žel. delavnicah. 27-letni ključavničar Jožef Šafarič se je ponesrečil v delavnicah drž. žel. Vagon mu je zmečkal desno nogo. Zaključek kmetijske ankete Ljubljana, 8. maja 1988. Danes je bil zadnji dan ankete o našem feme-tijBtvu, ki se je začela dne 30. maja 1938 z nagovorom bana g. dr. Marka Natlačena. Tudi danes je bilo delo v odsekih in pododsekih živahno ter so piri njem sodelovali i referenti s svojimi referati i prisotni strokovnjaki s svojimi prispevki v razpravi V agrarnopolitičnem odseku ankete sta refe-rtrala o dveh važnih vprašanjih in sicer g. dr. Anton Šapla, agrarni inšpektor, o naši agrarni reformi in g. dr. Vlado Valenčič, prokurist Zadružne gospodarske banke, o cenah agrarnih pridelkov in agrirni politiki. V potljedelekem pododseku ankete je referi-itd g. Vladimir Kuret, ban. kmet. svetnik, o vinarstvu in g. Kafol Franjo, ban. referent za sadjarstvo, o sadjarstvu. Tudi ti dve važni panogi Seja uprave Zveze industrijcev Pod predsedstvom g. Avgusta Praprotnika je bila v petek dne 3. junija t L redna seja uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino. G. predsednik Avgust Praprotnik je v predsedstvenem poročilu omenil nekatere važnejše zadeve načelnega značaja zlasti v zvezi z delovanjem Centrale industrijskih korporacij. Uprava je z zadovoljstvom vzela na znanje izvolitev g. predsednika Avgusta Praprotnika za predsednika Centrale industrijskih korporacij. G. predsednik Avgust Praprotnik je nato poročal glede aktiviranje mariborskega poverjeništva Zveze industrijcev ter je uprava v zvezi s tem storila potrebne sklepe. — Redni uradni dnevi v Mariboru bodo dvakrat mesečno, kakor tudi članski sestanki. Za načelnika mariborskega poverjeništva Zveze industrijcev je bil določen član uprave g. inž. Oskar Dračar. Sledilo je poslovno poročilo tajništva, katero je podal glavni tajnik dr. Adolf Golia. Poročevalec je omenil zlasti delovanje Zveze v davčnih in taksnih ter trošarinskih vprašanjih ter podrobneje poročal o raznih konferencah ter intervencijah pri centralnih mestih, zlasti tudi o konferenci glede načrta uredbe o rezervnih fondih v smislu tozadevnega pooblastila v novem finančnem zakonu. V okviru poslovnega poročila je bilo podano tudi poročilo o delovanju posameznih strokovnih odsekov, zlasti odseka električne industrije in plinarn, odseka gradbene industrije in industrije gradbenega materiala ter lesnega odseka. Iz poslovnega poročila je še povzeti, da je tajništvo Zveze industrijcev posredovalo v raznih mezdnih sporih ter sodelovalo pri tozadevnih razpravah. Posebno poročilo o železniško-tarifnih zadevah je podal tajnik Danilo Goriup. Poročilo o osnutku uredbe o zaščiti in uporabi javnih cest pa tajnik Albert Koser. Uprava je sklenila, da se spričo posebne važnosti nekaterih določb navedenega osnutka ta osnutek razmnoži ter dostavi vsem članom Zveze v proučitev in izjavo. Končno je uprava razpravljala še o nekaterih tekočih zadevah. Trboveljska premogo-hopna družba b poslovnega poročila družbe za leto 1937 posnemamo, da je bil lani premogovni trg precej živahen. Dobave državnim železnicam in rečni plovbi so se povišale kakor tudi industriji. Večja oddaja premogovnikov je omogočila boljšo izrabo produkcijske kapacitete. Produkcija premoga je lani narasla od 977.420 na 1.165.980 ton, prodaja pa od 1.009.682 na 1.189.266 ton, tako da so bale zaloge ob koncu leta skoraj popolnoma izčrpane. Ne dosega pa še produkcija stanja pred krizo, ko je znašala leta 1929 1.957.640 ton. To kaže, da slovenski premogovniki dosegajo komaj 60% najvišje produkcije iz leta 1929, dočim je znašala lani produkcija v vsej državi 88.55% produkcije iz leta 1929. Dela na izpopolnitvi električne centrale, ki pomenijo izkoriščanje manj vrednega premoga, so že skoraj izvršena in bodo nove naprave že leto6 poleti začele obratovati. Poraba cementa je ponovno narasla in zato se je podjetje odločilo povečati cementarno v Trbovljah, ki je danes že na kraju svoje produkcijske kapacitete. Zgrajeni so že silosi za deponiranje cementa in v kratkem bo postavljena nova rotacijska peč, kar bo za 10-krat povečalo kapaciteto cementarne. Produkcija cementa je lani narasla od 58.511 na 67.380 ton, prodaja pa od 56.683 na 67.316 ton. Modernizacija apnenic v Zagorju je omogočila družbi izkoristiti živo povpraševanje za apno, katerega produkcija je narasla od 14.441 na 20.625 ton, prodaja pa od 13.629 na 21.274 ton. Nove investicije družbe so znašale lani 25.4 milij. din (1936 15.2 milij., 1935 7.15 milij.) Odpisi pa so znašali: 1937 16.46, 1936 15.26 in 1935 14.7 milij. din. sta bili osvetljeni v svojih problemih z vseh strani. Živinorejski odsek je razpravljal o dveh referatih g. inž. Ivana Oblaka, ban. kmet. svetnika: Male živali in prašičjereja. V kulturno socialnem odseku ankete je bil na vrsti referat g. Jož. Okorna, ban. kmet. ekonoma, o kmečkem gospodinjstvu in referat g. dr. Iva Pirca, ravnatelja Higienskega zavoda, o prehrani kmečkega prebivalstva. S tem je bilo delo ankete zaključeno. Anketa je v svojih stvarnih in temeljito pripravljenih referatih pokazala pravo stanje našega kmetijstva in podala tudi smernice za nadaljnje delo za po-vzdig našega kmeta in njegovega blagostanja. Kakor čujemo, bodo vsi referati izšli v posebni knjigi, kar je prav. Upamo, da bo anketa prinesla dobrih sadov za delo na pospeševanju našega kmetijstva. Računski zaključek Bilanca sama izkazuje zaradi odpfsov nižje stanje pri montanski posesti, posesti zemljišč in gozdov, visokih zgradbah in rudniških napravah. Zaradi investicij v elektrarno je narasla postavka: strojne naprave od 29.8 na 40.5 milij. din. Nadalje je bilancirana cementarna z 12.86 (9.45) milijonov din. Vse investicije znašajo 151.5 milij. din, dočim so znašale 1936 144.3 milij. din. Zaloge premoga so se skrčile na minimum, izkazane so z jedva 0.04 (1.3) milij., večje so zaloge cementa in apna 1.5 (1.1), še večje pa zaloge obratnega materiala s 16.4 (14.74) milij. din. Zaradi točnejših plačil so se zmanjšali dolžniki od 170.3 na 167.9 milij. din. Gotovina znaša 2.5 (2.65) vrednostni papirji pa 2.3 (2.36) milij. din. Med pasivi so se zmanjšale obveznosti iz prioritetnih posojil, rezerve so izkazane v skupnem znesku 78.0 milij. din (1936 77.36 milij.) pri glavnici 200 milij. din. Upniki so bili zmanjšani od 35.6 na 33.76 milij. din. Račun zgube in dobička izkazuje povečanje donosa od 56.34 na 67.4 milij. din, istočasno pa so narasli stroški s plačami vred od 6.26 na 6.6, nadalje izdatki za socialno skrbstvo od 10.2 na 10.8, odpisi nepremičnin od 15.26 na 16.46 in odpisi dubioz od 0.3 na 1.1 milij. V znatni meri so se povečali davki: od 9.76 na 11.9 milij. din. Zaradi povečanja donosa kot stroškov je nara-stel čisti dobiček brez prenosa od 14.2 na 20.2 milij. din, s prenosom vred pa od 15.76 na 21.9 milij. din. Naslednja tabela nam kaže čisti dobiček družbe in dividende od leta 1929 dalje (dobiček brez prenosa v milijonih din, dividende v odstotkih) : Leto dobiček dividende 1929 . » » . 43.7 .... 17.5 1930 .... 30.0 .... 12.5 1931 .... 18.2 .... 7.5 1932 . . . , 2.35 . # • — 1933 . .. . 2.0 . . » » — 1934 . . » , 6.5 ... . 5.0 1935 .»♦. 12.4 . ... 6.0 1936 . ».*-. 14.2 . ... 6.5 1937 . ... 20.2 ... . 8.0 Seveda je treba pri izplačilih dividende zadnja leta odbiti še 10% dividendnega davka. Obvestilo delničarjem Trboveljske premogokopne družbe Trboveljska premogokopna družba je imela dne 3. junija 1938 pod predsedstvom g. Andreja L u q u e t a svoj redni občni zbor. Odobreni eo bDi zaključni računi poslovnega leta 1937 in je sklenjeno izplačilo 8% dividende (proti 6%% prejšnje leto), t j. 16 din za delnico. Kupon št. 25 se bo vnovčil od 4. junija 1938 dalje po odbitku davka na dividende pri družbeni blagajni v Ljubljani in pri ekspoziturah družbe v Belgradu in Zagrebu. I Vsakdo hvali oblastveno dovoljeni brezkonkmrenčnl SANOPED ZA NEGO NOG Obisk Goričanov na velesejmu Iz Gorice nam sporočajo, da pridejo skoraj vsi člani tamkajšnjega trgovskega združenja iz mesta in z dežele dne 4. junija t. 1. na slavnostno otvoritev tukajšnjega velesejma. Udeleženci, po številu nad 200- bodo prišli v spremstvu predsednika združenja cav. Giana in ravnatelja g. dT. Godeasa skupaj z organizatorjem in ravnateljem potniškega urada g. cav. Appiani-jem, Ljulbljana se slavnostno pripravlja, da bo sprejela tuje goete, ki se zadnje čase vedno bolj zanimajo za našo državo in vedno prihajajo k nam na prijateljske obiske. Gosti bodo gotovo odnesli z velesejma najboljše vtise in bodo pri nas prisrčno sprejeti. Društvo za zaščito industrijske lastnine tn jo pobijanje nelojalne konkurence je imelo občni zbor 2. junija v Belgradu pod predsedstvom g. dr. Janka Šumana. Na tej skupščini je bilo sklenjeno, da se dosedanji naziv društva za zaščito industrijske lastnine dopolni tudi: in za pobijanje nelojalne konkurence. Društvo je imelo lani komaj 50 članov, znižana pa je sedaj članarina, tako da bodo lahko pristopili številni novi člani. Društvo bo začelo izdajati svoj strokovni list, nadalje bo pristopilo v mednarodno ligo za zaščito industrijske lastnine, ki ima letos svoj kongres v Pragi in v ligo za pobijanje nelojalne konkurence, katere sedež je v Bruslju. Naše društvo bo že zastopano po svojih delegatih na letošnjih kongresih teto dveh mednarodnih organizacij. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen g. dr. Janko Šuman, predsednik uprave za zaščito industrijske lastnine, za podpredsednike pa gg. Mihajlo Sonda, industrijalec v Belgradu, dr. Branko Krnic, odvetnik v Zagrebu in Ivan Jelačin, veletrgovec v Ljubljani. Nadalje se nahajajo v odboru še: dr. Ivan Pless, tajnik zbornice v Ljubljani, dr. Adolf Golia, glavni tajnik Zveze industrijcev in dr. Ferdinand Majaron, odvetnik v Ljubljani. Razširjenje Trepče. Poročali smo že ponovno o tem, da bo Trepča prevzela 3 rudarska podjetja na področju južne Srbije. Sedaj prinašajo francoski in angleški listi podrobnosti o glavnici teh podjetij. Glavnica Trepče znaša 1,125.000 funtov, toda dejansko je vplačanih samo 1,118.364 funtov šterlingov. Družba Kopaonik Mineš ima rudnike v bližini Trepče in daje svojo rudo v predelavo Trepči v naprave v Zvečanu. Glavnica Kopaonika znaSa 400.000 funtov, od tega izdanih 3G9.843 funtov. Rudniki Zletovo ee nahajajo 80 angl. milj jugovzhodno od Trepče, glavnica podjetja znaša 400.000 funtov, od tega je vplačanih 358.390 funtov. Glavnica Novo Brdo Mineš 300.000 funtov je vsa plačana. Povišanje glavnice Trepče za 400.000 funtov bo služilo predvsem zgraditvi topilnic. Jugoslovanska banlca, Zagreb izkazuje stare in nove obveznosti skupaj, kakor je razvidno iz bilance za 1937. Vloge na knjižice so se zmanjšale skupno od 94.3 na 92.24, v tekočih računih pa povečale od 84.1 na 100.4 milij. Tudi upniki so se znižali od 223.1 na 204.1 milij. din. Med aktivi se je zvišala gotovina z naložbami od 50.65 na 51,87 milij. din, znatno pa se je zmanjšal menični portfelj: od 50.0 na 39.45 milij., dolžniki pa so celo neznatno narasli od 310.25 na 310.9 milij. din. Nadalje so narasla tudi lombardna posojila in predujmi na klirinške terjatve od 8.9 na 13.8 milijonov din. V ostalem bilanca ne izkazuje znatnejših izprememb. Bilančna vsota 488.1 (449.5), čisti dobiček brez prenosa 0.6 (0.56) milij. din. Občni zbor bo 11. junija v Zagrebu. Zagrebško društvo Merkur, ki vrši posle krajevnega organa Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in višje zavarovanje, je imelo na koncu leta 1935 19.546 članov, na koncu 1936 21.406, na koncu 1937 24,162 članov in dne 30. aprila 1938 25.364 članov. Po stanju dne 30. aprila 1938 je bilo največ zavarovancev v Zagrebu 11.484, nadalje v Belgradu 4252, ostali pa 60 bili predvsem iz savske banovine. V Sloveniji je imel Merkur članov: Celje 259, Dolnja Lendava 23, Ljubljana 141, Maribor 450 in Sevnica 14. Članarina je lani znašala 8.5 milij. din (1936 7.54 milij. din). Presežek poslovanja za 1937 znaša 144.659 din. Od tega se porabi za sklad za gradbo sanatorija v Belgradu 94.922 din. Češkoslovaški denarni trg. Izredne razmere, ki so se pojavile v zvezi s političnim položajem v ČRS v drugi polovici preteklega meseca, 60 imele za posledico znatno zvišanje obtoka bankovcev. Že v dobi od 17. do 24 maja se je obtok bankovcev češkoslov. Narodne banke povečal delno zaradi sezonskih potreb, deloma zaradi potreb bank za 773 na 7.573 milij. kron. Najnovejši izkaz za 31. maja kaže nadaljnje povišanje obtoka bankovcev za 363 milij. kron na 7.936 milij. kron. Istočasno so se zmanjšale naložbe gospodarstva ABBAZIA (ITALIJA) EDEN HOTEL ZENTRAL ob morju Polni pension od Lft 40"— Posebni prospekti na željo ZbRdVILISCE IN PENSION bR. HORVAT Lastna plaža pred hišo - Najmodernejši komfort P0RT0R0SE (iTALiJA) HOTEL FORTOROSE HOTEL RIVIERA Direktno ob morju - lastna || NI plaža - tek. voda - pension Lit. 27—40. E LESE J E (II v KJ U 8 L J D M i na žirovnih računih in povečala izposojila banko, ki so dosegla znatno višino s 3.548 milij. kron dne 31. maja. V izkazih banke je treba še posebej omeniti, da je bilo izločenih za 817 milij. kron bankovcev po 50 kron, za katere banki ni treba več izkazovati kritja z zlato podlago. Skupno kritje obtoka bankovcev in žiroračunov znaša 32.5%, dočim je znašalo prejšnji teden samo 32.2%. V prvih dneh tega meseca se je položaj nadalje izboljšal in banke z lahkoto krijejo vse zahteve, ki se stavljajo nanje, tako da je v prihodnjih izkazih pričakovati že znatnega olajšanja položaja emisijske banke. Zvišanje denarnega obtoka tudi v Nemčiji. Izkaz Reichsbanke za 31. maj kaže zvišanje obtoka denarja za 660 na 8.282 milij. mark (lani dne 31. maja je znašal ves obtok denarja 6.836 milij. mark, seveda brez Avstrije). 1 Bežigrajčane opozarjamo za birmo na foto« atelje Staut, Tyrševa 35a. Borza Dne 3. junija 1938. Denar V zasebnem kliringu jo ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238—238.50. Grški boni so beležili v Belgradu 28.76 bi. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo junija 14.3950—14.5950, za konec junija 14.34 do 14.59, za sredo julija 14.40—14.60. Devizni promet je znašal v Zagrebu 5 milij. 083.488 din, v Belgradu 5,065.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 379.000 din. Ljubljana — t o č a j i s primom: Amsterdam 100 h. gold. . „ „ , 2415.91—2430.51 Berlin 100 mark 1756.02—1769.90 Bruselj 100 belg. ,,,,,, 739.95— 745.01 Curih 100 frankov „ , » , „ , 996.45—1003.52 London 1 funt . . , „ , , „ 216.16— 218.21 Newyork 100 dolarjev , , „ , 4345.38—4381.69 Pariz 100 frankov „ t „ „ , , 121.12— 122.56 Praga 10 kron i 159.93— 153.04 Trst 100 lir . , , , , , 229.34— 232.43 Ourih. Belgrad 10.—, Pariz 12.185, London 21.7175, Newyork 439.25, Bruselj 74.25, Milan 23.09, Amsterdam 242.25, Berlin 176.30, Dunaj 41, Stock-holm 111.975, Oslo 109.15, Kopenhagen 96.95, Praga 15.25, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.595, Buenos Aires 114.375. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji- 7% investic. posojil« 99—100, agrarji 62 den., vojna škoda prompt. 483—t 485, begi. obvezn. 92.50—93.50, dalm. agr. 92.50— 93.50, 8% Bler, pos, 98.50 den., 7% Bler. pos. 94.50 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 100 den. — Delnice« Narodna banka 7.300 den., Trboveljska 205—225. Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 62.25 denar, vojna škoda promptna 484—485, begluške obveznice 92.50 do 93.75, da__agrarji 92.25-92.50 (93), 4% sev. agrarji 62 denar, 8% Blerovo posojilo 98.50 denar, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 98—99.75. Delnice: Narodna banka 7.300 denar, Priv. agrarna banka 228 denar, Trboveljska 205—225, Gutmann 60 blago, Isis 26 denar, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Dubrovačka 360 denar, Jadranska plovba 360 denar, Oceania 900 blago. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 100—100.50, agrarji 03—63.25 (63.25), vojna škoda promptna 483.50—484.25 (484), begi. obv. 93 do 93.25, dalm. agrarji 92.50—92.75, 4% sev. agrarji 63 denar, 8% Bler. pos. 99—100 (99.25), 7% Bler. pos. 94.75—95.50 (95), 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. pos. 99.50 denar. — Delni n c e : Narodna banka 7.325 blago. Priv. agr, banka 231. denar (233, 231). Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč. in srem. 115—116, ban. 111—112. Otrobi: bč. in srem. in ban. juta vreče 112.50—120. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. — Borza bo 6. t. m. zaprta. Na „Lovčenu" okrog Balkanskega polotoka XIV. Slovo od Grške. 26 maja 1938 Pravkar smo počastili s sireno spomin srbskih vojakov na otoku Vido ob Krfu, mimo katerega plovemo na svojem povratku. Venec, ki smo ga pred tedni položili na križ, se vidi z morja in spremlja še dolgo naš odhod iz grških voda... Oj z Bogom, Ileladal Prav na tem morju sem pred nekaj tedni z največjim pričakovanjem pozdravil Grčijo, želeč, da se mi odkrije v vsej svoji pomembnosti, — in zdaj jo zapuščam za vso antiko bogatejši. Za pestrim videzom sedanjega življenja, za umazanostjo pristanišč v Pireju in pogajanjem s šoferji, ki komaj čakajo, da nas ukani jo; za pariškim življenjem atenskih modernih ulic ob univerzi, biblioteki, dvoru, za veliko avtomobilsko cesto od Akropole do Falerona, za modernimi predmestji samih vil; za krasnimi parki in stavbami, skratka: za resničnim velemestom novejšega dela Aten, najbolj evropskega mesta na Balkanu in za orientom pirejskega predmestja, sem videl za hip v tistega duha, ki se kaže v najčistejši obliki v veliki kulturi monumen-talne Akropole; v krasni simetriji Tezejevega hrama, v ogromnih stebrih Zevsovega templja, v grobovih in nagrobnikih Nekropole, starega pokopališča. v pročelju in razvalinah »opere« ntiskega Heroda, v prostranosti Dionizijevega gledališča, v novem odkrivanju Aeropaga in Agore, ob kanienu, s katerega je govoril Demostenes svoj govor; ob Sokratovi ječi, kjer je Platon odkrival svojo filozofsko misel o nesmrtnosti duše... In ob zaključ- nem pregledu v Narodnem muzeju se mojemu očesu nagloma odkrije skrivnost vsega grškega duha v enem samem čudovitem smehu prelepe glave »Hygiee«: iz marmorja zadiha živ človek z globoko dušo ln čuvstvom. Tu se človeku razodene na najbolj nazorni način veliki napor duhovnih prizadevanj stoletij do stopnje, ko je evropski človek odkril človeka in njegovo individualnost: v prvih dvoranah najstarejših skulptur se vidi še duh orienta, posnemanja egipčanske in asirske umetnosti s stili-ziranimi glavami brez osebnega življenja; le tip in ne individualnost. Vedno bolj prevladuje plastika oblik najprej telesa, človeškega in živalskega, počasi dobiva obraz oseben izraz, dokler se v čudoviti milini ne zasmeje vsa človeška duša iz teh oči in ustnic, ki žive in podrhtevajo... Ti obstaneš pred tem odkritjem, ko je večje kot odkritje Amerike: umetnost je našla prirodo in Človeško dušo in ustvarila novo skladno harmonijo. In odslej grška umetnost ni zapustila trdnih tal zemlje in psihologije, tega realizma v čudovitem sijaju Lepote, in ustvarila dela, kot jih vidiš v nadaljnjih dvoranah muzeja in ki predstavljajo še za današnjo dobo dovršenost. Kipi bogov in oseb, Apolonov in Vener, mladeničev in deklic, slavna dela Fidije in Praksitela in drugih: skupine konj na reliefih in oseb na sarkofagih, prečudovitih nagrobnih vaz: vse izraz apoteoze človeka in duha obenem, klasične harmonije, ki je kljub poudarku telesnega kulta nikjer ne moti naturalizem in ob duhovnem poudarku notranjega življenja nikjer ne izgublja ostrih oblik. Miloben nasmeh Življenja je razlit čez vsa ta telesa, v kamen je vklesan dih Lepote, ki živi večno... In ob tej likovni umetnosti sem razumel najdbo filozofije, logike in psihologije; Platonov idealizem, ki je vtelešen v vsakem predmetu, in njegovo formuliranje nesmrtnosti duše, razumel pa tudi Aristotelov realizem, potopljen v duha logike. Priroda in duh: klasična harmonija 1 In taka je bila zamisel prve moderne države, grške človekoljubne zakonodaje, ki je središče prenesla od boga v človeka, pa vendar človeka iz duha! V gledališčih sem občutil odkritje prave tragike, ki očiščuje, človeške strasti, ki se osvobaja v bogu in je tudi zamisel tega starega grškega duha, prve prave evropske kulture, ki je še danes osnova in temelj naši človečnosti. Vse to sem znova zaslutil v Atenah ob spomenikih najstarejše evropske kulture in ne malo ob kipih v muzeju, ki so mi ponazorili razvoj grške umetnosti od iztočne tipike k individualističnemu realizmu, v tisti sklad harmonije in humanizma, ki je skupna oznaka za antiko; toda prav tu sem tudi videl že razvoj v antični naturalizem ob sta-tuah z vedno podrobnejšim oblikovanjem zunanjosti, ki se je razodevalo predvsem v draperiji oblek. Tudi ta klasični duh se je že tedaj začel umikati prirodi in razbijati harmonijo, tisto, ki je dolgo veljala za edini krtnon umetnosti. Toda, čeprav vem, da je vsako iskanje umetnosti preko antike in preko konvencije plodno in potrebno dejanje, vendarle vidim, da se na koncu koncev vendarle zopet povrača k praktični skladnosti duhn in snovi, k idealu grške antike, ko je stala na višku svoje moči, v Čas Akropole . Prav danes stojimo v likovni umetnosti zopet v njenem znamenju: mislim nn Meštrovičevo vdovico in vidim njen vzor v atenskem muzeju; Pirnatovega konja sem občudoval prav tam in Goršetovega fantička z gosjo sem celo kupil v reprodukciji... Vesel sem, da sem prišel tako v direktni stik z grško antiko, ki mi je postala na ta način bližja, konkretnejša in celo del mojega doživetja, ki ga ne bom pozabil. Morda so bile stare Atene v sedanjem milijonskem mestu komu res le kup razvalin, toda meni so bile veličasten glasnik veličastne preteklosti, ki's svojimi-duhovnimi vrednotami, s svojimi olimpiadami, stadioni, propilejami in harija-tidami segajo v najbližjo sedanjost ter 60 kos našega časa. Zato nisem toliko občudoval sedanjih Aten, razglabljal o vzrokih pirejske puščave in iztočnega obmorskega proletarijata, dasi sem bil zelo hvaležen g. svetniku dr. Arneriju in gospe, hčerki profesorja Murka, ki sta slovensko družbo z g. polkovnikom Prezljem vovabila k sebi v predmestje vil »Psihiko«, in ji tako dala priliko videti tudi čudovito lope dele modernega velemesta Tu smo tudi čuli hvalo slovenske služkinje Habjao iz Dražgoš, ki se je v pol leta naučila grško in dela čast vsem služkinjam. In ko smo nato vozili znova skozi Korintski kanal in skozi Patraškl zaliv pod Parnasom, ki ga je — kot se pesniški gori spodobi — obkrožil rahel oblak kot pesniška meglica, smo mimo Itake, v mislih na Homerja in veličastno pe^em tisočletij, pristali na Krfu, od koder zdaj plovemo v zeleno Albansko morje proti Otrantskemu prelivu. »Lovčen« reže ostro mirno gladino, pred nami se kažejo že obrisi stare trdnjave in ssmostana Sante Quarande v Albaniji, jaz pa sem obrnjen proti Grčiji, od katere jemljem slovo, ne misleč na neprijetnosti v njej, na prevare šoferjev, ne opeva jfij. jn^e, ne »menim acidot, temveč občudujoč to sveto deželo umetnosti, mi je, da bi najraje začel nov op z besedami: »filien aeidoc, pojem ljubezenl td l Ki delajo javno mnenje v Parizu Če hočeš v Parizu ustanoviti list — Kdo ga piše Robert dc Jouvcnel, bivši urednik pariškega dnevnika »L Oeuvre«, je nekoč zapisal, da na Francoskem ni nobenega javnega mnenja, temveč so tamkaj samo listi. Samo časopisje izraža voljo in nevoljo o kaki 6tvari, za kar potem pograbijo bralci. Najhuje pa je, če časopisje o kaki stvari, ki bi morala biti važna, kar molči. Čc so 6e enkrat ministri in vsi poslanci s senatorji vred že zedinili za kak postavni načrt, morajo pridobiti še tako imenovane glasnike javnega mnenja, da tisti načrt v javnosti odobre. Če se časopisje postavi po robu, je zaman ves trud Taka je namreč moč tako imenovane francoske demokracije. Najprej primeren naslov listu Če hočeš na Francoskem ustanoviti svoj list, moraš najprej poskrbeti, da mu najdeš primeren naslov, primerno ime. To pa jc na Francoskem mnogo težavnejše kakor kjerkoli drugje. Tudi za naslove listov in časopisov veljajo na Francoskem postavna določila avtorskega prava, čeprav morda časopis z zavarovanim imenom nikdar niti izšel ni in ga je kdo le hotel ustanoviti. Torej, ko dobiš primeren originalni naslov za svoj novi list, moraš na policijsko prefekturo vložiti kolkovano prošnjo, naj sc ime tega lista zate zavaruje in uradno zaščiti. Obenem moraš v vlogi povedati, kako bo list izhajal in kdo bo njegov odgovorni urednik. To vse te velja en frank. Ta način pa je povzročil, da se je začela velika špekulacija z naslovi listov. So pravi špekulanti, ki 6i izmišljujejo najprimernejša imena ter si jih dajo zaščititi. Če hoče kdo za svoj novi list porabiti tak primeren naslov, mora pravico naslova od špekulanta odkupiti. To pa ni poceni. Nekateri špekulanti imajo v zalogi kar po 600 najprimernejših naslovov za liste, ki jih potem prodajajo. Nekateri stanejo le 500 frankov, drugi pa celo do 50.000 frankov. Tako se dela denar. Gospod direktor nima časa Na čelu vsakega lista na Francoskem stoji direktor, ki mora vsekakor biti popolna pariška osebnost. Ta direktor sprejema obiske, hodi k ministrom, se pogaja, hodi na dineje in pojedine ter nastopa pri vsaki slovesnejši priliki. Kot tak ima v rokah gospodarske zadeve lista, sklepa pogodbe z papirnicami, agencijami za oglase, skrbi za prodajo in kolportažo lista ter za njegovo propagando v vseh 45.000 francoskih občinah. Direktor je mož, ki mora poznati vse važnejše dogodke ter se o njih pomeniti s svojimi uredniki. V vseh sporih mora razsojati, paziti na konkurenco, nadzorovati delovanje reporterjev svojega lista ter jih opozarjati, kaj so zamudili in zgrešili, snovali mora načrte za nove snovi, s katerimi naj njegov list napolni svoje predale. Obenem pa mora biti v zvezi tudi s finančnimi mogotci, ki so pripravljeni listu dati kaj denarja Pri vsem tem pa mora voditi dostikrat tudi časopisne dvoboje s konkurenco, pri čemer se navadno dogaja, da direktor ne napiše niti ene vrste, ker nima časa, kar pa listu nikakor ni v škodo, Direktor ima seveda svojo pisarno, ki mu jo vodi njegov tajnik, kateri v njegovem imenu sprejema manj važne obiske ter jim daje pojasnila. Kdo daie denar Druga važna osebnost pri francoskem listu je tisti, ki daje denar. To je tihi družabnik, ki ne daje Pillsburška češkoslovaška pogodba Pittsburška pogodba, sklenjena v Pittsburghu v Zedinjenih državah 30. maja 1918 med Slovaško ligo, Češkim narodnim združenjem in Zvezo čeških katoličanov, ki jo je v imenu Čehov podpisal Masaryk, predstavlja za Slovake njihovo »majniško deklaracijo« in prvi akt skupnega nastopa Čehov in Slovakov za skupno državo. Zdaj Slovaki slavnostno praznujejo dvajsetletnico te izjave, s katero jim je bila obljubljena »lastna slovaška uprava, lastna skupščina in sodišča«. Avto-nomističnim strankam- — predvsem Hlinkovi — je ves ta čas veljala za cilj njihovih prizadevanj. Ob dvajsetletnici je prišla posebna deputacija ameriških Slovakov pod vodstvom dr. Hletka v domovino in prinesla s seboj original pogodbe ter obiskala vse vladajoče osebnosti na Češkoslovaškem, da pripomore v teh težkih dneh k notranji ureditvi slovaškega vprašanja na temelju te deklaracije. Kakor pišejo češki listi, je delegacija povsod lepo sprejeta in upa na popolni uspeh svojega poslanstva. mmjrenriu jo.mnjn. 101?. ^rcMmiitelm slouftigk^chaccskurh onjanisncnuo n $miw lb%hlatoltkjm porohovcili to prftomnosti prcJfciu S«sUo-Slovansko i ^ar.^aiii, prof.^Ua*ari|Ua. o ivslio- rloivniluj otailu' o na*wh posavaiMuich pwqmmoi>tTi-h pivj.ivi.vb a u*nu'*U i a na*L'm. "SlovenČina bu>e uratajfm jatykoui v »koU, v uv.uV a iu* verejnovn tivote vobcc. "&wkc>-iloveM#kvstat buio wpublikou.je Semotvratieha. "0re|rtm»rtcia »potuprace 6-v hov a Slovakov v o Spoj. Statoch buJe potMa potrebi) a memaeej m »Uuaeie.pri »poločnotfi ioroiumcm'. prchlbena aupravna. "tfPoJrobne mtanovenia o iAria£ror?e»ko-#lovrt»*tuki? •»tatu potjcchavajuta ojvobo4eny'm Geehoin a Slovakom a ioh -_ praiioplotmfro pre^stavitelooi." .. -* denarja za list zato, da bi ga dobro naložil, temveč zato, da bi s tem denarjem dobil politični vpliv na vlado in stranko, ki stoji za njo ta list. K takemu listu pristopijo kot taki tihi družabniki s svojim denarjem tudi tovarnarji, dobavitelji, ki bi radi državi dobavili 6voje blago, da jim list pomaga naprej. So tudi ljudje, ki imajo skomine po odlikovanjih. Tudi ti dajo listu denar, da jih potem list javno hvali in se čudi, da tak veleum še ni dobil priznanja nehvaležne domovine. Kai pa uredniki Vsi pariški listi imajo preveč uredniškega osebja. Po večini so vsi dobro plačani, nekateri celo predobro. So uredniki, ki imajo nalogo vsak dan napisati za list borih 25 vrstic, ki pa jih napišejo kje v kaki kavarni ter rokopis pošljejo po po-streščku v uredništvo. Taki prvovrstni ljudje so kar sijajno plačani. V uredništvu skoro nič ne delajo. Po večini se pogovarjajo in politizirajo, sprejemajo poročila agencij, reporterjev in jih dajo naprej, ko so jih prebrali ter jih malo skrajšali in popravili. Ti ljudje imajo navadno mnogo originalnih misli, mnogo sposobnosti in veselja do dela, toda pokazati ne morajo, kaj znajo, ker ni prilike. Mož, ki vse dela Edini, ki ▼ pariškem uredništvu v resnici gara, je mož, ki ga imenujejo »sekretar uredništva«, po naše 'bi. rekli glavni urednik. Ta sedi v svoji mali sobi, nikogar ne 6prejme, z nikomer ne govori, In vendar je on tisti, ki dela list. On prebere vse, kar pride v list. Če ee poročila in članki med seboj ne ujemajo, jih primemo popravi. Ne sme se namreč dogajati, da bi na eni strani list policijskega ravnatelja hvalil, na drugi pa grajal. Vse mora biti skladno. V kakem smislu se piše, ve on sam najbolje. On tudi strogo pazi, da kak reporter ne vtihotapi v list kake novice, ki b: količkaj dišala po reklami. Vse, kar je reklamnega, mora biti plačano. Če se kakemu reporterju zgodi, da mu glavni urednik njegovo novico večkrat zavrže, ker diši po reklami, tak reportez ne 1» dolgo v uredništvu. On moTa torej vse prebrati. Kajpada preleti le začetek tn konec. Njegov koš je nenasiten. Čim več prispevkov od drugod, tem manj pride v list, tem več pa gre v koš. Zato tudi njegovi reporterji mnogokdaj pišejo le za koš. Tudi glavni urednik ali sekretar je suženj prostora. Samo, da ga tamkaj nihče nc more zmerjati, ker nihče ne more do njega. Ta mož vso noč prebije v uredništvu, medtem ko podrevi spi. Tako z nikomer ne pride v stik, pa vendar včasih bolje pozna pariško javnost in njene skrivnosti ko pa sam gospod direktor, kateri se mora neredkokrat ukloniti. Tak je pariški dnevnik. Zanimivo, pa ne vse posnemanja vredno! Razbojniki ugrabiti otroka V kraju Princeton v Ameriki so neznani razbojniki v noči na 29 maj ugrabili 5 let starega otročiča Jamesa Casha. Otrok je spal v svoji posteljici, ko so skrivaj vdrli v spalnico roparji ter odnesli otroka. Pustili so v sobi pismo, ki v njem zahtevajo za otroka 10.000 dolarjev odkupnine. Oče nesrečnega otroka Cash je nalivalec bencina za avtomobile in ni kdo ve kako bogat človek. Ta rop otroka je v Ameriki znova povzročil velikansko razburjenje. To razburjenje je še toliko večje, ker so prav preteklo soboto našli umorjeno trupelce Petra Levina, ki so ga razbojniki ugrabili staršem že meseca februarja. V noči od ponedeljka na torek so razbojniki znova hoteli obiskati Cashovo hišo. Vdrli so že šipo pri oknu ter odklepali zadnja vrata pri hiši, ko 60 nenadno planili nanje v hiši skriti policijski agenti. Vendar 6e tem ni posrečilo, da bi bili koga izmed roparjev prijeli, ker 6o v temi izginili ter nato odbrzeli na svojih avtomobilih. Pač pa so roparji Cashu pustili pismo, ki mu v njem vele, naj v torek zvečer pride na motornem kolesu na križišče dveh cest v okolici, kjer jim mora izročiti odkupnino, če hoče dobiti sina nazaj. Cash je res odšel tja na svojem motornem kolesu, vendar roparjev ni bilo, ker so pač slutili, da so za Cashom skrivaj prišli tja tudi policijski agenti. Ljudstvo, ki ga uničujejo ošpice Časovno štetje: Tega in tega leta po ošpicah! Št. 144 Pismo Jud je hotel pismo izročiti v roke velikega mojstra. Ta pa je kratko velel: »Brat Konrad! Ti sprejmi pismo ter mi ga podaj!« Ko je veliki mojster bral pismo, se je na njegovem obličju vedno bolj razodevalo veliko začudenje in grenko ogorčenje. Nato je dal pismo svojemu spremljevalcu rekoč: »Glasno ga preberi, da bo tudi Jud slišal, kaj je zapisano v tem pismu 1« Pismo je bilo precej obširno. Med drugim je bilo v njem rečeno tudi tole: »Veseli me, da si se rešil in da si s tisto judovsko coprnico ušel. Zvedel sem, da je vaš veliki mojster prišel na Angleško. Zato bi bilo bolje, ko hi svojo črno čarovnico za sedaj pustil. Njen oče Izak ti bo zanjo ponudil precejšne denarje. Vzemi denarje. Za tisti denar si boš lahko privoščil več ko dovolj zemeljskih blagrov. Upam, da se kmalu vesela vidiva pri kozarcu dobrega vina.« Veliki mojster je naga vprašal: »Kaj neki misli tale prior z Ljudstvo, ki prebiva na otočju Fidži v Tihem oceanu, je bilo brez dvoma precej srečno, dokler niso tjakaj prišli beli ljudje i z Evrope. Ti Evropci namreč niso tja prinesli posebnih dobrot, najhuje pa je, da so zanesli tja ošpice, ki jih tamkajšnji oto-čani dotlej niso poznali. Ker njihova kri ni imela v sobi nikakih varovalnih snovi- zopeT strup te bolezni, so ljudje na otočju Fidži začeli trumoma umirati. Zadnja velika epidemija, ki je otočane skoro iztrebila, jc bila leta 1870. Kako strašna je bila tista morija, ki so jo napravile ošpice med tam; kajšnjimi ljudmi, je najbolj razvidno iz tega, ker so Fidžanci začeli od takrat novo štetje časa. Pravijo namreč, če hočejo povedati letošnje leto v številkah: »Letos je 68. leto po ošpicah!« Kaj se je poprej dogajalo na tem otočju, to so ti lahkomiselni ljudje že davno pozabili in jih nič več ne zapima. Odkod so prišli ti otočani na te samotne otoke? Njihove pripovedke vele, da so se njihovi davni pradedi preselili na otočje Fidži iz Afrike. Na drugi strani pa se zdi skoro docela nemogoče, da bi se bili pred tisočletji ljudje v svojih preprostih čolničih upali čez 6ilne širine Tihega oceana iz Afrike do otočja Fidži. Saj v svoje male čolničke ne bi bili mogli spraviti niti dovolj živeža, niti dovolj vode za tako strašno popotovanje. Pa tudi, če bi bilo to mogoče, vendarle ni verjetno, da bi bili prišli iz Afrike, ker ne kažejo nobenih znakov, da bi bili količkaj podobni Zamorcem. Pač pa poznajo tako imenovani »ognjeni ples«, ki ga takega raziskovalci nikjer drugod še niso izsledili kakor le okoli Čad-skega jezera v Srednji Afriki. O otočanih vele, da so ljudžrci ali pa da so vsaj bili. Baje jih taki očitki nič ne bole, kakor so sploh silno lahkomiselni. Prav vseeno jim je, ali njihovo pleme izumrje ali ne. Vprašanje, da sedanji otočani ne bodo imeli za seboj nobenih pravnukov več, jih mnogo manj zanima in pretresa, kakor pa vprašanje, kaj bo danes opoldne v loncu. Ko so otočje zasedli Angleži, je bilo to Fid-žancem vseeno. Niti zmenili se niso za to, čeprav jim je prineslo pozneje velike neprilike. Celo dobro se jim je zdelo, da so mogočni Angleži 6edaj njihovi gospodarji. S tem pa so prišli v isto gospodstvo, v katerem so bili Indijci. Indija je dežela, ki ima preveč ljudi, da se morajo izseljevati. Tako so 6e tudi Indijci začeli naseljevati na otočju Fidži in tukaj delati domačinom konkurenco. Indijci so služili denar, Fidžanci pa so gledali. Bili pa so preleni, da bi se temu postaviil po robu. Vendar naj nihče ne misli, da so ti ljudje neumni. Imajo pač svojo logiko in hudo trde butice. Fidžanca ne boš zlepa prepričal, da je luna na nebu. On vidi luno v vaški mlaki in pravi, da je luna v mlaki, da pa je na nebu le odsev te njegove vaške lune. In če mu poveš, da po vsem svetu luna sveti na nebu in da samo odseva v vaških mlakah, ti bo odgovoril: »Tisto je tvoja luna, naša pa je drugačna!« Torej kulture in civilizacije tem ljudem Evropa ni prinesla, pač pa jim je prinesla pogin in smrt. sršil obrvi. Nato je potegnil brata Konrada na stran besedamkjudovska čarovnica, črna copernica>?« Brat Konrad, ki je bil v zadevah nekaterih svojih redovnih sobratov bolj tzkušer strogi veliki mojster, je skušal stvar omiliti, vendar velikega mojstra ni prepričal. Odločno je spregovoril Veliki mojster »ViHim. Ha ai lahkoveren Slnvek. Konr zadeva zdi močno sumliiva!« ko ta »Vidim, da si lahkoveren človek, Kourad! Meni na se Švedski krali Gustav bo 16. t. m. star 80 let Angleški diplomatski odposlanec William Strang, ki je bil poslan na Češkoslovaško, se vrača skozi Pariz Pisatelj De Quincey (avtor znamenitih »Izpovedi uživalca opija«) je toliko časa metal papirje na tla, na posteljo, na mize in stole, dokler ni mogel nič več stanovati v tistem stanovanju. Potem se je preselil v drugo stanovanje, pa ni odpovedal prejšnjega, ki je bilo polno njegovih dragocenih rokopisov, tako da je moral v zadnjem letu svojega življenja plačati najemnino za šest različnih stanovanj, ki so bila vsa polna samih njegovih rokopisov in zapiskov. Znameniti slikar Rembrandt je več let trpel zavoljo žive domišljie, da 6e mu bodo vse kosti raztajale. Zmeraj se je bal tislega dne, ko se bo sesedel na cesti, ker bodo njegove kosti izginile, ★ Znani angleški humorist Laurence Sternejebfl prepričan, da si podaljša življenje, če se 6tneje in je zato uporabil sleherno priliko, da ee je do solz nasmejal. Dejal je, da je to najboljše sredstvo za okrepitev pljuč. Kaj pravi kino V Unionu Tu moreš videti te dni živo zgodbo Kiplingovo — vsaj zdi se ti tako — in to jc film »Tomy (Tomaij, poglavar slonov«. Ta zgodba mladega fantiča, ki živi v sanjah vseh bralcev Karla Maya: da bi namreč postal kdaj kak divji lovec v džunglah, je zares mična, hkrati poučna in mladini kot nalašč primerna. Lepi so prirodni posnetki džunglskih skrivnih čarov, zanimivi so nastopi slonov, ki se kretajo povsem naravno, ko da jih gledaš v njih domovini. Mladi Tnmv pa je svojevrsten igralec, ki vsebi jc velik del igralske umetnosti: da namreč preprosto in življenjsko resnično igra. Upajmo, da nam ta film ostane za dalj ča6a v Ljubljani. Izreden pomen našega tabora V času, ko so po vsem svetu na delu temne gfle, ki si prizadevajo, da bi med narode zasejale pogubne kali sovraštva in nesloge, prireja slovenska katoliška mladina svoj mednarodni tabor. Na ta tabor bodo poslali katoliški narodi svoje številne udeležence, poslali bodo svoje najponos-nejše sinove in hčere. Prišli bodo na naš tabor, da izpričajo pred vsem svetom svojo neomajno privrženost in zvestobo krščanskim načelom. Izpovedali bodo v strumni povezanosti svojo vdanost Tistemu, ki je učil ljubezen in obsojal sovraštvo, Tistemu, čigar nauk je pokazal svetu pravo luč. Težki časi so zavladali dandanašnji, brat že skoraj ne zaupa več bratu, zaveznik ne zavezniku, narodi se pripravljajo na spopad, ki bo po pripravah sodeč najhujši, kar jih je bil doslej kdaj svet videl. Krivi preroki so dvignili visoko svoje varljPve, izdajalske prapore, mogočno so svetu razglasili svoje napačne nauke; lahkoverni in zbegani ljudje dero za njihovim glasom in trgajo s sebe vse, kar je bilo poštenega, od dobrih ljudi jim izročenega. Krivi preroki so postavili novega malika: silo obožujejo, pred močjo legajo v prah, nasilje časte. Neki so razglasili, da je država najvišja dobrina, tej zdaj malikujejo. ' K « t .,.-.»• » _ » . * 1, * Srd tn sovraštvo raseta na ta način med narodi iz dneva v dan. Nasilje postaja bohotno, vedno predrznejše postaja in nesramnejše. Nauk o tem, da sila in le sila kroji pravico in pravilnost, se vedno bolj širi. In vse se trudi, da bi silo čimbolj okrepili za tisti dan, ko se bo pomerila v odločilni borbi z drugimi silami. Neke države noč in dan ulivajo topove, grade tanke in letala, ki bodo v stanju že po nekaj urah uničiti vse, kar je bilo ustvarjenega v dolgih stoletjih po obilnih naporih in po težkem trudu. V tem izgubljenem času pa se bodo v Ljubljani zbrali desettisoči ljudi, ki so dobrega duha in blage volje. V bratovski slogi bodo izpričali, da obsojajo zmote današnjih dni in malikovanje surove sile ter opravičevanj nasilja. Mladi rod številnih narodov bo manifestiral svojo zvestobo Kristusovemu nauku, v slogi bo potrdil vzajemno prepričanje, da bo le ljubezen med posamezniki in med narodi obvarovala zemljo pred strahotnim mlamolom. Ta mladi rod bo izpričal jasno in nedvoumno, da gleda v krščanski zapovedi ljubezni edino rešitev za današnji svet. Celje e Na binkostni ponedeljek bo na Oljki ob 10 dopoldne služba božja. Vabljeni! c Podpornemu društvu za revne učence drž. realne gimnazije v Celju je daroval g. Le-vičnik Vinko, gimnaz. prof. v pok. podporo, za katero se društvo najlepše zahvaljuje! c U. R. O. L R. Pododbor Celje ponovno opozarja vse rezervne častnike na obvezno predavanje, ki bo dne 7. junija ob 18.15 v dvorani častniškega doma v vojašnici kralja Petra I. Udeležiba je obvezna, izostanek pa je opravičiti. c Mesto zdravniškega uradnega pripravnika v drž. bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju je razpisano. Taksirane prošnje, opremljene z vsemi prilogami po § 3. in 4. zak. o uradnikih, je vložiti do 15. t m. neposredno pri sanitetskem oddelku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. c Kino »Metropol«: »V čaru valčka«, c V celjski bolnišnici je zaspala v Gospodu 26 letna posestniška hčerka Rozi Reberšek iz Verač pri Podčetrtku, in 54 letni gostilničarski sluga pri Zelenem travniku v Celju Veber Mihael. Naj v miru počivata! c Napad. V četrtek zvečer so napadli kletnega kolarja Gaberja Antona iz Ljubije pri Mozirju. Neznanec ga je zabodel trikrat z nožem ter mu zadejal rane na prsih in trebuhu ter na desni nogi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. c Kino »Union«. Zgodovinska snov iz Rusije, »Kneginja Tarakanova«. c Uboj v Teharju pri Celju. Včeraj smo na kratko poročali o strašni nesreči graničarja Dimitrijeviča v Teharjn pri Celju. Že včeraj smo omenili domnevo, danes pa je orožništvo že afetiralo štiri mladoletne fante, ki jih je oddalo okrožnemu sodišču v Celju. Podrobna .preiskava sicer še ni dognala,, ali gre tu za ne^ srečo ali za uboj ter bo to šele ugotovila komisija in obdukcija telesa. Na glavi ima Dimi-trijevič močno rano s topim orodjem ter polno podplutb po vsem telesu. Nesrečnega graničarja so pripeljali na teharsko pokopališče v mrtvašnico. Teharčani, ki so mirni ljudje, se zgražajo nad podivjanci, katere obtožujejo divjaškega uboja. Med prevozom Dimitrijevičevega trupla v mrtvašnico pa se je dogodila še nesreča. Mrtvega Dimitrijeviča so odpeljali na teharsko pokopališče z vozom, v katerega je bil vprežen voL Vol se je splašil, voz pa je podrl na tla 50 letnega mizarskega pomočnika Martina Zupančiča, da je padel in si zlomil desno nogo pod kolenom. Slovenj Gradec Slovenj Gradec: Ustanovni občni zbor pover-jeništva Kluba železničarjev JRZ za Slovenj Gradec bo v nedeljo, dne 5. junija t. 1. ob 10 dopoldne, to je po vlaku 9112 v prostorih okrajne hranilnice. Prijatelji in člani Kluba vljudno vabljeni. Poročajo delegati upravnega odbora iz Ljubljane. Programi Radio Ljubljana t Sobota, 4. julija: 10 Prenos otvoritve 13ubij. velesejma — 12 Razni vzoroi z godbo pravo preskrbijo za zabavo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Razni vzorci z godbo pravo preskrbijo za zabavo — 14 Napovedi — 18 Prenos promenadnega koncerta .Sloge« — 38.40 O mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. nra — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 VI. večer muzi-komedijantov Opisan glasbeni večer) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (Igra Radijski orkester). SPOEI Dragi programi i Sobota, 4. junija: Belgrad: 20 Pester večer, 22.20 Ples. pl. _ Zagreb: 19 Opera — Praga: 19.2(1 VojaSka godba, 20.15 Zab. gl., 22.30 Salonski ork. — Variava: 20 Oddaja za Poljake v tujini, 21.10 Ples. gl. — Sofija: 20 Vok. kone., 20.45 Pestra gl., 22 Zab. progr. — Budimpešta: IS Jazz, 20 Igra, 21.30 Ork. kone., 23.10 Cig. ork. — Trst-Milan: 21 Respighijeva opera tLucreaia« m Ito-epiighijev misterij «Maria Eglziaca« Ljubljana s BSK Ali bo BSK prvak države ali bo Ljubljana izpadla iz lige? Jutri se bo odločilo. Tako zanimivega nogometnega prvenstva, kakor je bilo letos, doslej še nismo imeli. Prav v zadnji tekmi se nam bo predstavil novi prvak in klub, ki bo moral zapustiti ligo. Prvič v zgodovini jugoslovanskega nogometa se je pripetilo, da se bosta v zadnji tekmi medsebojno borila dva kluba za prvo in za poslednje mesto. Ako BSK zmaga, tedaj je Ljubljana obsojena za izpad iz lige, v nasprotnem primeru pa, če Ljubljana zmaga, tedaj BSK pade lahko na tretje mesto in s tem izgubi možnost sodelovanja v S. E. kupu. In BSK se zaveda te nevarnosti, pa je zagrabil resno. O moštvu, ki je bilo zadnje tekme izven forme, ni bilo v poslednjem času ničesar slišati. In kadar vlada pri BSK tako zatišje, tedaj je sigurno, da BSK preseneti in ponovno zablesti z odlično formo. Te dni je bila najavljena postava: Puhar, Radovanovič, Dubac, Ma-nola, Lehner, Kneževič, Glišovič, Valjarevič, Marjanovič, Božovič, Podhradcki. Torej BSK prihaja v Ljubljano kompleten in v najodličnejši postavi. In Ljubljana? — Proti tako odličnemu nasprotniku bo treba zaigrati z brezprimerno voljo, z energijo in z mladostnim poletom. Tudi Ljubljana ve, da gre za vse, za obstoj! Fantje so obljubili, da se bodo borili do skrajnosti, samo da rešijo čast bele Ljubljane in z njo vse športne Slovenije. Zato je dolžnost Ljubljančanov, da v nedeljo podpro belo-zelene v njihovi ogorčeni borbi! Morda se bo moštvu Ljubljane posrečilo v nedeljo, kar doslej še ni uspelo nobenemu slovenskemu kiubu! Igralci in občinstvo naj vedo, da gre za vse, pa naj 6e tudi oboji potrudijo. Prvi z igro, drugi z bodrenjem, ki naj podžiga zastopnike našega iigaša, kot ga še ni doslej nikdar! Ljubljana (iun.) : Mars (tun.) V nedeljo dopoldne se bo vršila na igrišču >Mladike< borba za prvaka Ljubljane. Ze v nedeljo se je kljub temu, da so bili mladi Marsovci poraženi od ljubljanskih, pokazalo, da sta si obe moštvi zelo enaki. Le škoda, da je Marsov napad pred golom precej zatajil in da ga je poleg tega spremljala izrabita smola. Ne sme pa izgubiti vseh nad radi tega, ker žoga je okrogla in nasprotnikov gol ravno tako velik, ter utegne ravno tako vzeti med svoje drogove napihnjeno usnje. Vesti športnih zvez, klubov in društev STK Moste, juniorji naj bodo dames ob 19 pri gospodarju, kjer bodo dobili opremo za nedeljsko tekmo I. moštvo naj bo v nedeljo ob 18.30 na glavnam kolodvoru zaradi gostovanja. Zadržke je sporočiti še dames. Ljubljana (juniorji): Mladika (juniorji). Na igri-S6a SK Mladilke (Kodeljevo) bo v nedeljo ob 10 dop. odigrana druga finalna tekma. Vstopnina za tekmo je -propagandno nizka. Prijatelji lepega nogometa vab ljenil Nabava bakrene pločevine in bakrenih cevi Dne 4. julija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovne vojske (soba št. 14) prva javna ofer-talna licitacija za nabavo bakrene pločevine in bakrenih cevi, različnih dimenzij. Pogoje si lahko ogledate vsak delavnik od 8 do 13 pri dežurnem častniku tega štaba ali kupite za 50 din. Kavcijo 5% je treba položiti pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije. Iz materialnega oddelka Štaba zrakoplovne vojske VMT. St. 7743 od 27. maja 1938. Restavracija m kavarna Keršič v Šiški - prenovljeni I • Danes, 4. t. m. na novo otvorjeni Točimo prvovrstna in izbrana vina najboljših vinogradnikov. Izborna kuhinja, odlična kava, nizke cene! Za obilen obisk se najtopleje priporoča J. OSET ______J Gostilna za Pegleznom toči pristna štajerska, dolenjska ln dalmatinska vina, dobra domača hrana, grorka ln mrzla jedila. Se priporoča tudi rojakom Idričanom. Mtcl Perličeva Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova eesta it (I knpl takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranllnle VREDNOSTNE PAPIRJE S*/» obveznice, bone ter erečke, delnice ttd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK državne razr. loterije. Tudi VaSa obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH i Za Vas, ki ljubite šport in zdravo življenje na svežem zraku, je puder COTY neobhodno potreben. Zelo fin, čist, baržunast, se ta puder dovršeno prijemlje na kožo ter jo ščiti pred sušenjem. Izberite še danes pri svojem parfumerju puder COTY, to dobro znano, vedno znamenito in neizpremenljivo znamko, ki je že sama po sebi jamstvo za proizvod. Mala škatlja 12 din Srednja » 20 din Velika » 36 din (Plns mestna trošarina) --rr^j različno blago in ostanki po izredno nizkih cenah pri tvrdki J. C. MAVER LJUBLJANA Stritarjeva ulica Išče se kompresor od 10 do 20 tisoč kalorij z generatorjem, vse v dobrem stanju. Predovič A. D., Beograd, Brate Jugovica n Vsem onim obrtnikom, delajo z lakom in barvami, želimo tem potom povedati nekoliko iskrenih besedi: Uporabljajte za Vaše posle izključno naše prvovrstne lake in barve, ker boljših ne dobite Znani so naši specijalni laki: LUX AL - POLAR - ROGOLIN in JAPAN emajlni lak MOSTER r»rn Zagreb, Radnifta 41 Sonce je iz dneva v dan silnejše! Zato se zahteva vsak dan več od Vaše kože. Mislite pravočasno na nujno potrebno nego kože z NIVEO! - Samo NJVEA vsebuje Eucerit. -NIVEA krepča kožo in dela tudi Vašo kožo odpornejšo proti vedno močnejšim žarkom in ji da svež videz. OBČUTEK SVEŽOSTI OB PREBUJENJU Ali je ugoden občutek, kadar se prebudimo zjutraj s čudovito odpočitimi in medlimi udil Že nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, pokrepi in ponovno oživi. Ta čudovita tekočina je dvojno parfumirana z vonjem znamenitega parfema >Soir de Pariš* od Bourjois-a, ki ga Vi tako ljubite. ROURJOIS ★ Soir de Pariš * 7a hivmnl delane sandale od Din 16'- Lu oJBiIihU ■ naprej, bele nogavice, lastni izdelek od Din 2'50 naprej, svilene trake, vence, paj-čolane najceneje pri „LUNA", MARIBOR, samo Glavni trg 24. Hrastove deske bpžamanc, sveže, debele 60, 70, 80 in 160 mm, 4 m dolge, nadalje 110 mm 10.50, 6.20 in 3.20 m dolge, 120 in 130 mm 6 m ter 130 mm 9 m dolge, kupimo. Sveže blago, kvaliteta: II. in III. vrsta. Ponudbe z navedbo cene prosimo v upravo »Slovenca« pod št. 8842. — Dobava do konec avgusta. ffiousollette svilo, rožasto ki se ne mečka, din 19'-, pralne delene od din 8--, crepe din 10 -, za dečve, najnovejše vzorce od din 8,-naprej, kakor tudi vse vrste svilene in volnene modne blagove za poletne obleke nudi po globoko cennahnih F 1.B0HIČ9R Ljubljana, Su. Petra c. Z9 MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Modistinja se sprejme za stalno pri tvrdki Sedej — Strnad v LJubljani (b) Postrežnica za ves dan se sprejme takoj za Vodmat. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod pod št 8905 (b) Stalno službo dobijo zunanji uradniki pri svetovni zavarovalnici. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Napredovanje« 8800 II Obrt Botrice in botri! Fotografije vam izvrši najlepše foto D. Rovšek Kolodvorska 35, — Cene solidne (t) Parcele ob remizi v Zg. šiški - ugodno naprodaj, Krasna lega. Po-izve se: Vodnikova c.67 I. nadstropje v šiškt (p) Parcelo na sončni legi, 7. vodo in elektriko, v izmeri 8000 in* skupaj ali parcelirano od 500 m* dalje, prodam. Pojasnila: Vižmarje 100. (p) Posestvo okrog 8 oralov zemljišča, na ravnini v vasi pri cerkvi blizu kolodvora pri Mariboru — takoj naprodaj. Potreben kapital 80.000 din. Naslov v upr. »Slovenca« ▼ Mariboru pod št. 903 (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obražent posredovaleo — Cesta 29, oktobra St. S, telefon 87-33^ tma naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Kipe in slike Srca Jezusovega za mesec junij v vseh velikostih, od priproste do najfinejše izpeljave, kupite najceneje v trgovini H. Ničman — Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Dvonadstropna hiša trgovska, velika v sredini mesta Celja, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod št. 700 (p) l Kam pa kam? i Na Kurešček vozi avtobus na binkoštno »edeljo in binkoštnl ponedeljek ob zadostni prijavi ob 8 Izpred Mestnega doma. Prijave telefon 36-98 Vnajem Pisarniški prostori obstoječi iz ene sobe v III. nadstr. in dveh sob s predsobo ln prltiklina-mi v I. nadstr. - se oddajo v najem v palači Ljubljanske kred. banke. Vsi prostori so centralno kurjeni na razpolago je tudi dvigalo. Vselitev je mogoča takoj ali 15. junija. — Informacije daje uprava hiš Ljubljanske kreditne banke. (n) Enosobno stanovanje kletno, suho - oddam. -Poizve se: Janševa 11. Enosobno stanovanje sončno, oddam takoj dvema starejšima osebama. .Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8796 (č) Dvosobno stanovanje z balkonom oddam na deželi blizu kolodvora, za 150 din. Naslov v upr. »Slovenca« pod 8866 (č) Dvojno stanovanje z dvema sobama, kutiinjo in J>ritiklinami, se takoj odda. Ravno tam eo odda skladišče. Pojasnila: Vižmarje 100. (č) I Automofor DKW motorna kolesa in razna dvokolesa poceni pri Ozvatiču, Maribor, zraven kina »Union« Motorji Horex Me Dospele so vagonske pošiljke najnovejših modelov gornjih motorjev od 100 do 500 ccm, katere si lahko ogledate ln nabavite na sedanjem velesejmu v paviljonu »G« ali pa v trgovini J. Praprotnik v Domžalah EB a^*^1 Za vsakogar najboljši nakup obleke, perila Itd. pri Presker Sv. Petra cesta 14 LJubljana. ' (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tyr$eva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Za potovanje se priporoča vse vrste kovčegov, aktovk, nahrbtnikov Itd. v veliki Izbiri Ivan Kravos Maribor Aleksandrova 13 Svilene sralce mošhe Din 36-damshe bluze »in 16-moCne svilene nogavice . . . Din 10 -mošhe nogavice močne, moderni vzorci Din 6 -damske lefne nogavice .... Din 3 — in razno drugo modno blago prodaja po priznano nizkih cenah „ZOR\" Ljubljana, MikloSiieva c. 30 Trgovci imajo znaten popust. Obiščite nas in prepričajte se o naših nizkih cenah, da boste lahko povečali svoj zaslužek. Dve zlati damski uri proda ABC, Ljubljana Medvedova 8 tel. 24-44 (poleg gor, kolodvora) Mlekarno dobro vpeljano, prodam. Naslov v upravi »Slov « pod št. 8931 (1) Avbe nove in starinske, za narodno nošo - kupite najbolje prt »Makedoncu« (Fr. Malgaj), Kolodvorska ulica (1) Krasno starinsko opravo in perzijske preproge, zelo ugodno prodam. Ogled v razstavni dvorani tvrdke Mathian od 8 do 12 in od 3 do 7, Tyrševa c. 12 (dvorišče). Naprodaj tudi razne starinske vaze slike ure svetilke kine-ški krožniki itd. ' Ogled pri tvrdki Eberle, juve-lir Mestni trg 17^ Ljubljana. ' (1) 15. julija bo nagradno žrebanje „SLOVENCA« Glavno skladifiče za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, parf. oddelek, ZagTeb. XVIII. ljubljanski utajeni 4.-13. junija 1938 Darila za obiskovalce uelesejma iz tuzemstiia (Izvzeti samo posestniki permanentnih legitimacij za Ljubljano) V vrednosti preko Din 7S.OOO— Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v komi-sijonelno zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan vstopa poljuben med 4. in 13. VI. Komisijonelno žrebanje bo 14. VI. 1938 orehova spalnica od tov. A. Zalokar, Št. Vid, spalnica iz vezanega lesa od Malenšek, Dravlje; motorno kolo Phae-nomen, šivalni stroj Ptaff, kolo Puh vse od tvrd Ign. Vok. Ljubljana; radio aparat 5 cevni Sierra odKlemenčič B., Ljubljana; kuhinjska oprema od Fr. Tomšič, Kašelj; kuhinjska oprema od Erman in Arhar, Št. Vid; žitočistilnik od Fr. Stupica, Ljubljana; kolo Axo od II Suttner, Ljubljana; kolo Wot»n od S. Rebolj, Ljubljana, kolo Tajfun od O. Remec, Ljubljana; peč od Rupena-Lutz, Ljubljana; 2 brezplačni vožnji s parnikom Sušak-Kotor in nazaj I. raz. od Dubrovačke plovidbe in Jadranske plovidbe; 2 perz. tepiha od Mekka, Subotica; harmonika od Meinel & Herold, Maribor; 7 dnevne počitnice na Kabu Palače Hotel Praha; 8 dnevne počitnice v Bakru Pens. Tade-ievič; 10 dnevno zdravljenje v Dobrni; 5 dnevne počitnic v Bogaški Slatini; bakren kotel za pralnico od Kotlarke d. z o. z.. Ljubljana; otroški voziček od Tribuna-Batjel, Ljubljana; otroški voziček od S. Rebolj. Ljubljana; volneno blago za moško obleko od manufakture Novak, Ljubljana; lestenee od Drago Višnar, Jesenice; 3 fotoaparati od Joško Šmuc, Ljubljana, Šelenburgova ul.; aparat za vkn-havanje sadja od Kmetijske družbe v Ljubljani; 1 šunka, 1 salama od I. Javornik, Ljubljana; električna stenska ura Omikron in Ford olje za odvijanje matic od ing. Fr. Lavrič, Ljubljana; zaboj Kncippove kave od Kolinske tovarne; 2 zaboja Rogaške slatine. Oglejte si darila na velesejmu, pav. R. Polovična voznina na železnici Podružnica „SLOVENCA« je na Miklošičevi cesti št. 5 + Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni brat in stric, gospod Anton Pezdič poštni tajnik v pokoju dne 2. junija, po težki bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 4. junija 1938 ob pol treh popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče, k Sv. Križu. Ljnbljna, Kranj, dne 2. junija 1938. Žalujoča rodbina B r a t i n a ter ostalo sorodstvo. Hugo Wastj 63 Zlato ranega Juda Tak je mogel biti samo kak blaznež ali alkimist. To ee pravi izdelovalec ponarejenega zlate. Prvi ni mogel biti, kajti norci, ki bi bili sposobni uničiti sami sebe s takim poslom, ne hodijo prosti okrog. Torej je bilo res drugo. Upravni svet Državne banke se je razgovorjal dve uri. Avtomobili so medtem stali na soncu, etražilo jih je trideset vojakov, olmroženih z mau-sericami Okrog njih se je nabrala množica radovednežev. In začelo se je širiti pojasnilo, ki je prišlo v Tiste in še tisti večer dospelo v London: »To more biti samo alkimist, ki ga zlato velja manj kakor baker. Ce danes kupijo 10.000 kilogramov, ga bo jutri pripeljal 50.(KK) kilogramov, sploh kolikor ga bo mogel pripeljati.« Po dveh urah se je raznesla vest, da je upravni odbor sklenil, da se bo ravnal po zakonu in da je odobril kupčijo. Uslužbenci so začeli razlagati z avtomobilov zaboje z zlatimi palicami. To je bil udarec kakor v gledališču. Zdaj, ko je nekdo prodajal zlato po 1.55 pesosa gram, je bilo nesmiselno, d« bi plačevali zanj več. In vse menjalnice 90 na mah znižale nakupno ceno. To je bil odgovor ceste San Martin v Buenos Airesu. Preden bo 24 ur, bo moral odgovoriti Swan Lene v Londonu. In odgovoril je takole: Cena zlatu je padla za deset peni[ev pri unči. Zmeda se je pričenjala, čeprav sramežljivo. Alkimistova bajka se je začela spreminjati v zgodbo, ki jo je evet verjel. Množice malih lastnikov zlata so h strahu pred tem, da bi zlato izgubilo cene, hitele zame- njavati ga za dobre bankovce, da bi z njimi kupovale blago, čigar cene so začele rasti. Pot idej, pa naj gre pri njih za navdušenje ali za bojazen, je v začetku počasna. Občinstvo ne zaupa novicam, zlasti tistim ne. ki nasprotujejo zamisli, ukoreninjeni v dušah. Toda nenadno ee utripanje pospeši in novo čustvo se spremeni v silovit hudournik, ki 6e mu ni mogoče ustavljati. Ves ta vznemirjeni teden so poročila iz Buenos Airesa polnile prve strani vsega časopisja na svetu. Zaradi tega so se morale umakniti v ozadje politična in mednarodna vprašanja. In ni ga bilo upravnega sveta kake banke ali delniške družbe, ki se ne bi ta teden sestal, da se je bavil s jKisle-dicami te presenetljive iznajdbe. Za zdaj je še povsod prevladovala malover-nost. Kljub temu, da se je večina uglednih kemikov in naravoslovcev izreklo za Julia Rama, finančniki, zlasti judovski, ki so se pokorili na-redbi Kahala, niso in niso marali verjeti ter so delili povelja na vse strani, da je treba pokupiti vse krščansko zlato, kar ga je na ponudbi. Po računih Kahala bi morale biti v dobrem tednu vse zaloge zlata izčrpane, ker so ga kristjani imeli zelo malo. Računi so bili zmotni. Pretekel je teden in nalivi zlata v denarju in palicah so drveli v judovske hiše, ki so izginjale v zlati poplavi. Judje vsega svela so se kljub zapovedi Kahala na tihem skušali otresti alata, ki so ga imeli. Dvomili so. Ze ni bilo nič več potrebno, da bi Julius Ram z umetnim zlatom množil ponudbe na trgu. Zlato je prihajalo iz stoletnih skrivališč, polzelo je iz vseh luknjic in izdelki iz dragocenih kovin so izginjali iz javnosti. Ljudje so ee podvizali e prelivanjem dragotin v palice. Prelivali so potrgane verižice, pozabljene kolajne, neznaten drobiž, ki je skupno dal veličastno količino, kakršne niso finančniki niti slutili, da bi mogla biti na svetu. London se že ni več razgovnrjal samo z Buenos Airesom, marveč z vsemi trgi na svetu, zakaj od vsepovsod je dobival čudne ponudbe. Rheingoldi so ostali trdni, ker so upali, da se bo Blumen sporazumel s svojim tekmecem Kohe-nom in tako zavrl usodne Ramove stroje. V Buenos Airesu so menjalci nehali kupovati in so prodali vse zlato Banki Blumen po londonskih cenah. Verovali so v Julia Rama, ker so neprestano videli, kako prihajajo pred Državno ban-j