246. SteulIRo. « UĐBimnu y soBoto Z8. oktobra 1922. Leta u. I*ha|a vsak dan popoUna, iivitnii ■•dsi> t« praiatk«. litsarall t do 9 petit vrst 4 1 D. od 10—15 petit vis! h 1 D 50 t>, većjl tnserat! petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženltnc poti-nios bescd* 75 o. Popust te pri naročitih od 11 objav naprej. — Inseratnt djvek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilozi znatnka za odgovcn. ffefrftTnlttvo „Slov. Narod*' in „Nar3Asa tiskara«11 Eaaflova ollca it 5t prtUI&no. - Telefon st. 394. Urftialitvo NIlot. BUr#**" Tn!iitfncnfl nnrrv'ih v-» pos'^tv" dei.irvi ** ne mrvreno oztrntl. OD GOVORA 00 GOVORA. 27. oktobra. V nob2ni deželi v Evropi se ne govori toliko kot v Italiji. Dan na dan nam prinašajo listi poročila o govorih italijansldh politikov, ba* večih se z notranjo in zunanjo si* tuacijo. Ali sami govori ne rešijo Italije. V ospredju kričavosti stoje fa* šisti. Ti vpijejo, da se mora Italija preurediti po njihovih načelih. Ka* ko naj bi se vse to, kar zahtevajo, izvedlo, o tem pa si nišo na jasnem fašistovski prvaki. Mussolini po* staja dolgočasen in ne ve povedati nič novega in nič takega, kar bi znova vžgalo srca fašistovskih vrst. Zahtevajo udeležbo v vladi, ali že vnaprej jih je strah pred tako ude* ležbo in Mussolini odklanja misel, da bi on vstopil v kakršnokoli vla* do, ker pač slutijo, da krenejo z vstopom v vlado na nova pota, na katerih ne bo zadoščalo samo kri* čanje in pridušanje mladeničev v crnih srajcah, marveč bi bilo treba pričeti delati in vstvariti za Italijo kaj koristnega. Kaj dobrega naj bi storili Italiji fašisti? Ne verjame* mo tega, ker vse dosedanje njihovo delovanje nam ne kaže, da bi hoteli res udejstviti kako svoje stremlje* nje po ureditvi notranjih razmer in po zboljšanju zunanjega položaja. Najbrže se ne motimo, ako reče* mo, da požiganje delavskih domov po italijanskih pokrafinah ne vodi do notranjega pomirjenja v italU janskem narodu, fašistovski izbru* hi napram zunanjosti, zadevajoči v glavnem Jugoslavijo, pa so /a/c/, da utegnejo provzročiti Italiji še veli* ke težkoče, Mussolini je v Neaplju rjul proti dalmatinski obali, da so prišli fašisti tuđi od tam, da je Dah macija izdana, toda udati se noče Jugoslaviji, in pomembno je nagla* lal, da so fašisti zahtevali odgodu iev izpraznjenja tretje cone, kar se je seveda zgodilo, ker Factova vlada ne more storiti ničesar po svoji, marveč vse le po fašistovski volji. — Tretja cona najbrže zavede fa* Šistc v avanture, po katerih bo Ita* lijo glava bolela. Ali sovTaštvo do Jugoslovenov je glavno, kar imajo fašisti vedno pred očmi. Kakor hi* tro spregovore o zunanji politiki, jim bruhne iz ust sovraštvo do nas. Fašisti hočejo obraniti vse ono ozemlje, katero imajo sedaj še za* sedenb, pa mora pripasti nam po rapallski pogodbi. To so nam po* vedali že dovolj jasno in to borno vpoštevali v polni meri. Fašisti iščei konflikt z Jugoslavijo. Zato pa hočejo imeti v novi vladi zuna« nje in vojno ministrstvo. Kakor zbesneli se obračajo proti nam in nič jim ni mar notra-nja razdrapnnost v itnlijanski dr* žavi, na katero opozarjajo stari prcizkušeni italijanski politiki in prosijo, naj se strnejo vsi dobro* misleći Italijani v jedno vrsto in store svojo doižnost, da se resi država. Tako zvene besede bivše* ga ministrskega predsednika Nitti* ja, ki je trudi govoril pred kratkim, in tako je izvajal tuđi častitljivi starce Giolitti, kateri vživa ćelo pri fašistih nekako spoštovanjc. Žgoči se nasveti teh dveh ug!cd* nih državnikov, ki ukazujeta h? čila naša prehrana. V kakih razmerah bi se nahajala naša dežela, ki mora ku» povati v inozemstvu velik del svojih sirovin in svojih živil. Ako ne stopimo iz tega mrtvaškega stanja, se nam bli* žajo žalostni dnevi. Prcveč je politikov, ki se vdajajo napaćnemu optimizmu, ki pomeni pravo varanje dežele, in se no* čejo sprijazniti s potrebo, da moramo pričeti reševati svoje gospodraske pro* bleme neustrašno. Treba, da uporabita notranja in zunanja politika vso svojo moć, da se pospeši narodno delo, da se resi kredit, dobro ime in gospodarska neodvisnost Italije, Za svoj program navaja nastopne tri točke: 1. Dežela naj izvc vso resni* co o svojem goepodarskem položaju. 2. Lokalni in strankarski interesi naj se postavijo v drugo vrsto. 3. Politične stranke naj razumejo, da je rešitev dr* žave življenski pogoj za nje in naj pre* nehajo postavljati na prvo mesto svoje vol ine interese. — Kadar hiša gorif se misli samo na to, da se pogasi ogenjf in kadar se v našem javnem življenju bliža propast, se morajo vse naše sile združiti, da se prepreci strašna Uata* strofa. Obnova se bo vršila počasi in na dolgo, ali kadar bo svet videl, da koraka Italija naprej, se dvigne naš kredit, valuta ne bo več padala, zmanji. šala se bo cena prehrane, cvetela bo industrija in trgovina in Italija zavza-me v svetu ono mesto, ki jcj pritiče vsled ogromnih žrtev, katere je dopri* nesla za zmago v svetovni vojni. Bujnu pritrjevanje je sledilo Giolittijevemu govoru. Giolitti obhaja te dni svoj 80. roj. stni dan. KEMALISTI PREGANJAJO KRISTI-JANE. — Pariz, 25. okt. (Izv.) Kakor javlja »Chicago Tribune« iz Aten, so začeli kemalisti preganjati kristijane v Mali Aziji, posebno v Adaniji. Demisija ItcSIjaneks vlada. — Pariz, 27. oktobra. (Izv.) Dnnes popolnoči so dospele prve vesti iz Ri= ma, da je italijanska vlada demisijo* nirala, — Milan, 27. oktobra. (Izv.) Vest o demisiji italijimske vlade se poirjujj. — Rim, 26. oktobra. (Izv.) »II Pa* ese« javlja, da se vrše pogajanja med Giolittijem in fašisti v tej smeri, c!a se fašistom priznajo 4 ministrski portfelji. »Tribuna« z veseljem pristavlja k po* ročilu o fašistovskem kongresu v Nco* polju, da je Mussolini končno opustil republikanske tendence in s tem mno* go pripomogel k zbližanju liberalcev in fašist ov. — Rim, 27. oktobra. (Tzv.) Radi dogodkov na fašistovskem kongresu v Neaplju je včeraj vlada demisijonira* /a. Fašistovski kongres je sprejcl reso* lucije, v katerih se grozi rimski vladi, da bo nasi'oma odstranjena, če noče mirno likvidirati. Sam Mussolini je na kongresu izjavil, da žele fašisti mirno rešitev viadne krize in da 4e enkrat po* zivajo rimsko vlado, naj se s fašisti mirno pobota, ker drugače imajo dru* ga sredstva na razpolago. Mussolini je po kongresu izjavil: »V Rimu imamo opraviti važne posle!« — Rim, 27. oktobra. (Izv. ob 24.30.) »Stefani« javlja: Ministri so se zbrali pri ministrskem predsedniku in so mu predložili svoje portfelje na dispozici* jo. Dali so mu tuđi popolno svobodo, da ponovno prouči sedanji položaj. Mi* nistrski predsednik Facta se je zahvalil za izkazano zaupanje ter si pridržal končno odločitev. —Pariz, 21, oktobra. (Havas.) Ra* di fašistovskega ultimata je Facta po« dal demisijo vlade. Orijentcka mirovna konfersnea. SESTANEK DR. NIN CICA Z GRŠKIM ZUNANJ1M MINISTROM — Beograd. 27. oktobra. (Izr.) Po poročilu iz Aten se sestane dne 1. no» vembra grški zunanji minister Poli* tos v Skoplju z zunanjim ministrom dr. N i n č i ć e m. Sestanck ima namen določiti program za skupni nastop na orijentski konferenci. — Beograd, 26. oktobra. (Izv.) An# gleški in franeoski poslanik sta sporo« čila zunanjemu ministru dr. M. NinČi« ću, da se dne 13. novembra t. I. sestane v Lossani orijentska mirovru kon# ferenca. Naša vlada je pozvana, da so* dc!uje na tcj konferenci in da imenuje svoje delegate. Izmed balkanskih dr* žav sta pozvani na konferenco Ro* munska in Grška. Bolgarska doslej oficijelno ni pozvana. —Pariz, 26. oktobra. (Izv.) »Apen# cc Havas« javlja: Ministrski predseđ* n:k Poincarć je obvestil kcmnlistično vlado v Angori, da sj dne 13. novem* hru t. 1. sestane orijeniska mirovnđ konferenca v Lossani (švics). POLITIČNI PROCESI V Nr!ViČIJL — Lipslio, 24. okt. Državno sodl-šče je obsndilo danes trgovca Gustava Ootha iz tia'Ie zaradi razZaljonja prezi-denta ribe-rta in državncs;a kanelerja dr. \Virtha na 9 mesecev ječe. Nato $• je začela rasprava proti dr. Stclnu In kapetanporočniku Dietrichu zaradi pod-piranja morilcev Rathenaua. — Berlin, 24. okt. Danes se Je začela pred državnim sodiščem razprava proti kapitanporočniku NVolfcanffu Dio-trichu iz Erfurta in pisntelju dr. Juliju Hans \Vilhelm Steinu v Burssaalecku, kl sta obdolžcna, da sta namenoma podpl-rala po policiji zasledovana morilca Rathenaua. Obtožba proti Dietrichu temelji v bistvu na njegovi izjavi. Dr. Steln je izjavil, da mu ni bilo znano o biva* nju obeh morilcev v svojem stanovanju na Burgsaalecku. On pravi, da je sicef po nacijonalnosti Nemec, ne pripada pa nobeni politični organizaciji ter preziri politični umor. — Mannhefrn, 24. okt. Danes je 6t*> Ia končana pred tukajSnjim porotnini sodiščem razprava proti 22 Ietnemu; bivšemu prokuratorskemu pomočnikii Pavlu Jansenu, ki je vrgel začetkoni septembra iz političnega prepricanja v. veliko dvorano mannheimske borze ro4 Čno granato, Jansen, ki je storil zločlrt Iz antisemitskih motivov, je bil obsojea na 9 mesecev. njegov pomočnik na fi mesecev in njegov somišijenik na 2 mo* seca ječe. RAZORO2ITVENA KONFERENCA. — Pariz, 25. okt. (Izv.) »ChicagO Tribune« objavlja senzacijsko vest, da jo državni tajnik Hughes povabil pet republik centralne Amerike, da se ude-leže razorožitvene konterence, kl se Ima vršiti dne 4. decembra t. 1. To konto« ronco smatrajo kot prv! korak, da vgto-pl Amerika t Društvo narodov, Bela Klin v Švici. — Bern, 25. okt. (Izv.) BivSl pređ- sednik madžarske sovjetske republike in madžarski ljudski komisar Bela K h u n se sedaj baje nahaja v Švici In ima napačni potni list, glaseč se na imo Albert Adler. Vsa policijska oblastva so obveščena o njegovem bivanju in je Izdan ukaz, da ga primejo. Glavno dri. pravdništvo je odločllo, da stori nadali-ne korake glede izgona Bela Khuna hi Sviće. Fr. 2.: Kulturen sem človek in po ko-silu rad legnem. Počitek po kosilu pospešuje telesno lepoto in zraven čitam SHS slovstvo izza zadnjega ireseca. Kajti kulturen človek sem. Najmlajše slovstvo sicer vobče ni v prid telesni lepoti, ker ima preslo-boke in prenaporne misli. Duševni nnpor pa škoduje lepoti. In sploh se mi zdi, kjer je napor, tam se neha !cpota. \rendar mislim, da slovstvo meni ne ho v kvar, ker zaspim, in zaspim bitreje s slovstvom v roki necro hrez ničega. In kakor rečeno, počitek 1 :rz m!sf! pospešuje telesno lepoto, to fe dejstvo. Često Čujem za seboj rr"i«tne ^!?^ve: »Lep je, tristo pe-t"!ir»nv! Knfikr> mora počivati ta f"^nck in krko malo misliti!« Pa -tu- nic, za nobe-no nišo rabo, še za tarrk nišo. le v nadlesro so in mislim, če bi jih ne bilo, bi jih ne pojrrešal. Pa se mi vendar vedejo v stanovanju, kakor da nisem jaz tišti, ki plačrje hridko najemnino z Kostašči-no vred in dimnikarjem, nego da so najemnice muhe in da Je stanovanje njihovo in da sploh ni na Ijtibem svetu nikofcnr poles: njih. In moj bcli slamnik, ki še visi, poštena kranjska duša na klji ki in verno in vdano priča kuje, da se vrnejo prijazni solnčni dnevi, moj slamnik, mislijo, da Je ostvarila dobrotljiva narava edinole zato, da na nicm dajejo duška svojim mračnim ohčutkorn, Nič ne bi reket — tb! smo božji otroci, tuđi muha ml Je sestra v Boru in stanovanje Je dosti veliko, lahko bi v r^tru žTve'f dni? polejr dni-sreea, vsak po svoje. Jaz po svoje, muhe po svoje, In bi hvalili Boga, vkupne«3^ očeta. Nak! Ne zadoSča Jim sta mi prt-1 merna, obzirna souporaba stanova- nja. Ampak so si izbrale za torišče vsega svojega dejanja in nehanja baš moje roke in moje lice. Pripravljen sem ob primernih pogojih umreti junaško smrt, ako gre za očetnjavo. Ali takoj ali še rajši po prvem. Muh in njih teror ja pa nisem kos trpeti. Prikri! sem si glavo z robcem, le toliko me ^lcda izpod robea, da za silo diham in da vidim dve vrsti slovstva. Nezaposleno roko, ono brez slovstva, sem vtaknil v žep. Zastonj! Vse stanovanje Jim Je na razpolago, tla, stropi in stene, okna, vrata in pohištvo, ne! — ne vidijo dobre volje, ne upoštevajo dalekosežnih koncesij, kl jih uživajo po moj! popustljivosti, skratka noče-Jo; na vsem širnem svetu se jim ho-če samo tistega malega končka moje gol ote. Ne moreS se Jim skriti, da bi te ne našle. Sede muha na roko, sede na lice, brusi si sprednjl nogf, pogladi si glavo, pogladi si pero ti, vse počasi fn temeljito. Potem se pože-ne, da «eta korzo po ko*i. Pozene se dvpkrat, trikr^t. ?e postoji spet, da sf hr"t\ fiori in si plad! IcrfH fn glavo. Ne razumem. kakšen JI vse to nudi užitek. Morebitl je perverzna. In je ne moti, če stresem glavo ali roko, da bi jo pregnal. Mirna in ne-prizadeta počaka, da mine potres, potem nadaljuje korzo. Stresati ne pomaga, zamahniti moraš po njej, potem zbeži. Toliko zbeži, da se koj zopet vrne, točno na stari prostor, od koder si jo pravkar pregnal. Ne vem, ali so tako neum-ne ali so tako zlobne. Berem in se otresam In maham In je čudovit užitek najmlajše slovstvo SHS, združeno z bojem zoper muhe. Muham nemara ni prav, da se jih branim. Užaljene so in ogorčene, srdite in bojevite in psujejo me. Gotovo me psujejo. Cna ml je rekla: »BatlnaJ!« Fna mi je »Mactdonca* r*brusila v lice. Ena pa je strupeno siknila: »Bankokrat!« — ta je Ja-drno cbežala, bala m Je, da bo ob glavo, če ml prlde v p«st Potrpe^Uiv sem člov#k fn mlro-Ijuben. Prosil sem, prigovarjal in prepričeval: »Sestre v Bogu, ne tako! Bodite pravične! če ljubite svobodo, dajte Še meni, da dlham svo-bodno in umivam slovsiro in počlt#k! Bodite kulturne!« Ne! Zopet ena na roko, ena kraj očeša! Zamahniti sem moral, da sta od* Ietcli. Ali kako sta se repenčili raz-jarjeni, da se je razlegalo tostraa Sotle in onkraj, In $o sta mo šli to* žit svetilki in oknu, knkšen da 1% moj rečim, in tuđi ogledalu sta pu* stili svoji vlzitki. Te dve sta me tožfli, tačas so tm pričele mrcvariti žo tri druge. Izprevldcl sem, da Je treba đnt-sračnih mer, in sem vstal. Neboglje-no mlado slovstvo sem dal iz rok, brisačo sem vzel v roke. Muham sem proglasi! boj In sem v boju zmagal. Tri J« ubila brisača, med njiml ono, ki rre je bila zmerjala »banko-krata«. Tako plačujc Bog! Pve sem njel živi in ji vrgel jkozi okno; pa mi je skoro ial, da »ta odnesi! življenje, ker v«n, da me bosta otirali po svttu. NajboJJ Čudno pa ja bilo to: ml-»UI sem. cU Jih je legrion, pa jih Je bflo vs©h vktipe !• pet — teh pet j# bilo nadležnih za legijon! In sedaj J« mirna Bosna. ■ ■ *» Stran 2. »SI (»VTNSK: NAl^lli. cin- -8 oktobra 1922. ?tcv. v>-;^ VAŽNA IZJAVA R0MUNSKE6A ZUNANJEGA MINISTRA. ROMUNSKA ZA KORIDOR V TRAKIJI — ODLOČNA DEMARSA MALE ANTANTE V BUDIMPEŠTI — Bukare§ta, 27. oktobra. (Izv.) V odboru za zunanje zadeve narodne fikupščinc, je podal včeraj zunanji mi» nister Duca zelo obširen ekspose o zu* nanjepolitični situaciji in o atališču Bolgarske napram orijentskemu problc* mu. Zclo zanimiva so bila njegova Iz« vajanja glede razmerja med Bolgarsko in. sovjetsko Rusijo. Zunanji minister Duca je med drugim izjavil: Glede vpraSanja Bes&rabije, ki je za nas definitivno reŠeno, se sploh ne meremo spuščati v razgovore tako dolgo, dokier nam sovjetska Rusija jasno ne izjavi sx*ojega stelišča v tem vprašanju. Stoječ na tem stališču Ro* munska ne more biti zastopana na raz* orožitveni konferenci v Moskvi in na* £a prijateljska Poljska je naprošena, da zastopa Romunsko in da v nje imenu odobri pogodbo glede razoro« 4itve. V orijentskem vprašanju mora Romunska predvsem preprečitt skup* no tursko *■ bolgarsko mejo. Zunanja politika Bolgarske je osnovana na na> čelu, da se v Trakiji ustanovi medna* rodni koridor, ki na) bo admtntštrativ* no upravljan po istih načetih kakor morske ozine* Anglija je nmi nacrt glede tega koridorja odobrila in npre* jela, dočim se Francija Še ni izjavila. Zunanji minister Duca je dalje odloč* no in svečano protestiral proti nekv»Ii> ficiranemu vmešavanju Madžarske ▼ romunske notranje zadeve, osobito v zadevi kronanja romunskega kralja. Minister je izjavil, da stori romunska vlada skupno z Jugoslmvijo in češko* slovaško republiko odločno demario v Budimpešti proti interpelaciji in govo* ru post. Szihgy*ja. ki je sramotil ro« munskega kralja povodom njegovega kronanja v A'bi Jutiji, in ki je zahte« val, da si Madžarska osvoji Scdmogra* ško. pa tuđi z orožjem. Romunska vlada vloži v Budimpešti odločen pro# test, ker smatra tak nastop za sovrai* no demonstracijo. — Pariz, 26. oktobra. (Havas.) Ka* kor javljajo listi is Bukareite, namera* ■va Romunska na orijentski mirovni konferenci zshtevati ustanovitev nrw*« tralnega koridorja med Bolgarsko tn Tursko. Maše sMlijonsko posojilo v Franciji. — Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Kakor javlja »Politika« iz Pariza, je finančni odbor franeoske zbor* nics začel razpravljati o zakonskem predlogu glede posojila v znesku 100 milijGnov frankov, ki ga ima dati Franci ja kraljevini SHS. Debata je zclo kratka in franeoska vlada želi, da se ta predlog v zbornici sprejme kot nujen. Fsiii&ui berba na Anglaškem. PRISEGA NOVE VLADE. — RAZ> PUST ANGLEŠKEGA PARLAMEN* TA, ~ ŽIVAHNA VOL1LNA KAM* PANJA. —* London, 26. oktobra. (Reuter.) Krslj je podpisal ukaz, s katerim se rszpusča parlament. — London, 26. oktobra. (Wolf.) Danes dopoldne je sprejel kralj člane bivše vlade. Novi ministri so prisegli. — London, 26. oktobra. (Reuter.) Bonar Law je danes pooblastil zastop* nike tiska za objavo, da je glede ime* bovanja nadaljnih članov vlade nasto* -|>ila delna zakasnitev. — London, 26. oktobra. (Izv.) Vo* Bina kampanja je v polnem teku. Vse stranke prirejajo dnevno številne sho* de. Zelo živahna je delavska stranka, ki pričakuje, da pribori znatno Jtevflo mandatov. Nacijonalna delavska stran« ka je izdala manifest, v katerem zahte* va med drugimi programnimi točkami tuđi: 1. revizijo vseh mirovnih pogodb, Sedanje mirovne pogodbe označa za največji mednarodni zločin, 2. Nemška vojna odškodnina se mora prilagoditi plačilnim zmožnostim Nemčije in 3. delavska stranka se bori za Zvezo na* rodov, ki naj ima za cilj sploŠno in po« polno razoroiitev. Nacijonalna delav« ska stranka dalje zahteva nacijonali* zacijo vseh rudnikov in železnic, da na ta način dobi delavstvo popolno kon* trolo nad temi podjetjL — London, 26. oktobra. (Izv.) Na* podno'liberalna stranka, kateri pripa« dajo somišljeniki Lioyd Georgea, je sklenila, da se postavi vsakemu kandi* datu liberalne Asquithove stranke pro* tikandidat. Po sedanjih poročilih so po* stavljeni v nekaterih volilnih okrajih stirje kandidati raznih strank. Povsod je ljuta borba med liberalci in konser* »ativci. žirija in Madžarska. — Budimpešta, 26. okt. (Izv.) Minl-strski predsednik grof Bethlen je izjavil v svojem klubu, da v kratkem priđe v BudimpeŠto avstrijski kancelar dr. S e i p e 1 v svrho definitivnih gospodarskih pogajanj. Splošno pričakujejo, da se doseže gospodarski sporazum «ned Avstrijo in Madžarsko. IZPRAZN1TEV TRAKIJE. — Pariz, 25. okt. (Izv.) Po poroči-lih Iz Carigarada se vrši izprazritev vzhodne Trakije od strani Grkov popol-noma mirno, Izpraznitev je skoro dokončana. Turske upravne oblasti definitivno prevzamejo upravo v Trakiji v prvi polovici meseca novembra, izpraznitev je bila splošno Izvršena v miru in brez vsakih izgredov. GROZEN ZLOČIN SAMOMORILCA. — Berlin, 25. oktobra. (Izv.) Iz Diisseldorfa poročajo, da je delavec Ri-liard Kemlsr izvršil samomor na zelo grozen način. Zažgal je granato na vrtu v blizini svojega stanovanja. Granata je eksplodirala in ga popolnoma razaiesa-rila. Granata pa je tuđi usmrtila njegovo mater, ki je hotela preprečiti šamotu or, In še Stiri druge osebo, POLITIČNE VESTI = Potapljajoča ta žtnska, kl strlž« s prsti. To je namreč »Jutro« in ž njim zagrebška »Riječ«. Vzlic našemu pojas-niiu, kako je v manifestu »Jugosioveu-ske zajednice« umeci odsUvck o »tren narodih junosiovcnslvc nacije«, da je namreč to isto, čemur pravijo Srbo-Hr-vati »tri plemena jugovlovenskega naroda«, vztrajata omenjeni glasili »či-stega jugoslovenstva« na svojih trdit-vah. Do prevrata smo imeli tri narode — srbskL hrvatski in slovenski — ali če hočete, tri plemena. To se do danet še ni izpremeniio. z golim diktatom se ne da odpraviti naravno dejstvo. Postulat jugoslovenstva je« da se ti trije narodi ujedinijo v eno jugoslovensko nacijo ali če hočete v en jugoslovenski narod. To ujedinjenje mora biti integralno, mora biti z 111 j e (tako smo je mi imenovali) v eno nacionalno skupino. Ćez noč tega ni mogoče ustvariti. V to treba naravnega razvoja, vsa-ko protinaravno nasilstvo v tem pogledu se utesrne maŠČevati in provzročiti reakcijo. To doživ!jamo danes in to po krivdi onih, ki so morda imeH najbolj^e namene, ki pa so vsled svojih ntpačnlh metod dosegli ravno nasprotno temu, kar so doseči nameravali. Do dejan-skejsra v.jedinjcnja in ed'mstva pridemo le po od nas zacrtani potl. Berite za-gr^bšk oresolucijo, katero ste odobravali, pa recite, je li mar?!f-st zajednice v nasprofju i njo. »Pije?« sama pravi, da je odstavek o treh narodih juro*1o-venske nacije — velika neumnost. Pcs je, neumnost je. Če se odstavek tako rpztaira, Vakor sra razlaiata »Jutro« in »Piječ«. Če se ga pa razlaza tako, kakor mi in kakor ga Ima v mislih za-grebška resolucija, potem to ni nobe-na neumnost, ker bi bila v tem Ručaju tuđi neumnost, če se govori o treh plemenih enega naroda. Ako gosp. Z. F., ki mimosrede rečeno, ni avtor manifesta, to razlaga drugače, je to njegova zasebna stvar. Isto je s pojmom »Slovenija«. Danes jo Še imamo, tak je njen neoficijelni in oficijelni naziv. Imamo pokrajinsko vlado za S1o-venfjo, kakor imnmo pokrajinsko vlado za Hrvatsko. Zahteva o nedeljivostl »Slovenije« nlkakor ne prihaja vprek s sokolskim! načeil, kl zahtevajo pač integralno ujedinjenje in končno edin-stvo narodovo v edinstveni državi, ka-tera zahteva pa nima nobenera oprav-ka z upravno razdelitvijo države na oblasti. AH je 26 oblasti, ali samo pet ali deset — to se niti najmanje ne more dotikati načela o ujedinjenem narodu v edinstveni državi. Sapienti sat — samo ne »Jutru« in »PtjeČi« ter nje-nemu Ijubljanskemu dopisniku. = O čeških 1e«lonar!tli !e menll dr. Kramaf na svojem shodu v Olomucu v ne-dero, da hl bilo prav, ako bi lezfonarjl iz ?Tbtriie posluSnll n!efov nssvct ter bi se bili vrnill preko Moskve !n strmofltvlll bol;5ev. vlado. Potem bi bilo danes 51o-vanstvo močnejSe, Trancorom bi se ne bflo treba boriti za reparacf'e In Ćf5kof1ovaSka bi ne bila trebala Izročftf TeSintkeia. Dr. Kramar Je krftfzlral zunanjo politiko ▼ vpralanju Javorln« preče) oštro. PriporoCfl )• sprejemanle emlrrlranlh ruskih. oficIHer v CcIkoslovaSko armado. Nemrem v C«-ikoslovaSkl }e napovedal brezob^iren od-por za slučaj, da bf hoteli nadalievatl kak boj proti državi. Proti Švlcarskemn bom-butnemu bla^u se ima država za. v a rovati s carinaml. = Zrnaca »t?«vtrai!ti!h€ ▼ RusViL — Pri volltvah v mestne sovjete so dobili v petih sevemfli srubernljah »nevtrald«, ne prlpadftfocl nobenl stranki 70 %% v nekaterih kraMh ćelo 90 % mandatov Seveda so bile volitve zelo burne. Ko munisti. k! dobro vedo, da Imajo tndl ti ; na videz »nevtrnlnU »vo*o politično barvo, so na volitvan froziM kupovali glasove In aretkaM mnoc^ vnMcev. Ve-čina delavcev ie glasovala za »nevtral-re«. Spomrn:aj<:e se Bmm sv. Orilo In Metodo. GOSPODARSTVO. —f Ctnt flvlnl ▼ Mariboru — pa-dle. Najdraži! Maribor ja na zndnjem sejmu dollvel vendar en 5udet: cene Živini so padie sk.iio J»a nizina cen v inesecu marcu. To ie vredno, da «e pri-bije in da pokrajinska vlada takoj pri-tisne na lzvrševalna organe v Mariboru, da £a ne gre drufafie, pnsilijo me-sarje na znižanie ztn mesa v podrobni prodaji. V MariJioru so namrtč vajetii, da brez pritiska jd zaroraj snmi ne iitore nič in naj se vsa na dra^n'i trpeča javnost od Jeze na ulavo postavi. StJaj ie ujodna prilika zn tuk radilaliii pri-tlsk, ki se mora v poslcd'cali obćutiii tudl v cenali pu cr>sti!nai) Vzrokov znl-žanja cen je več, daviti ic nr.i1..^) živine, malo kupčev. noboiu^J Uv^r.Air-Ja. Prignalo se je; 4 biks, 8U volov, 26S krav. 2 tclsti, 2 knn.a, skunaj .V,5 | flav. Cene za kg žive teže: dobeli voli 28—33. poldeiieli vol! 24—^7. pleiTicr.ski voH24—27. biki za klanje .M -^), I-lav-ne krive 24—2V, plemenske krave 19— 2>\ krave za klobasarje H--t'». ru-l/ne in breje krave 19—23, mlada živina ^\ —28 K. — Popravck. V v£er* injl Itevi!Wi »Slo-venskec« Narod«« In sfeer v razpravi o nov! carini na Izvoz svinj ttd. je tiskarski jkrat zopet zatresti več nerodnih napak. Prvi dve vrsttci članka pri*li sta namreč na konce prve kolon«. Pravllnco b| se moral omenjeni članek začeti tako-le: Od 1. Juliia do M. septembra t. I. se je Izvo7na carina sa praSič« že trlkrat sprernenila Na koncu tega prve« odstavka so se nadtlje vrlrll« tuđi besede: »uvozna carina- Glasiti s« Ima: »14. septembra ie bila objavlje- j na In uveljavtlena 5c bol] pooštrena t z - j vozna tarifa«. Te tiskarske napake na) se nam blafovolllo oprostiti v uvaževa-n|e. da ba& vse te dnl postavljamo In pre~ | stavljamo stavne stroje, kar nas v tekočem \ delu zelo ovlra. ; ' — c Oospodarsk« r#ttl Iz Rusija. Po ruskih poročllih se nahaja v sovjetskem dr-žavnem obratu v smislu zakona z dne 10. aprila 1921 seda] 4144 pod-ctii z 976942 dc-lavci (to je 87.4% vseh delavcev državne Industrie) zdrulenih v trusta. 16H2 velikih podjetli (3(>0 do 500 delavcev) je združenih s 730.000 delavcl v 123 centralnih tru-stov. 509 srednjih podjetli (100 do 30<)) s 87.000 delavcl v 949 rajonske truste In 8f>3 podiet!} (do 100 delavcev) s 159.000 delavcev v 2S5 fuvernementskih trustov, ost^nek bi jt porazdeljen na manT$e zveze. Obratni kapital vseh trustov znaia 600 milijonov zla tih rubliev. — t Ntailkomska trsorsko-akcl'ska dnifka. Iz Moskve poročajo, da je podpi-sana pofodba z nemšklm konzorcliem, ki mu stoji na čelu Oto \Volf. Konzorcij združuje več velikih nemšklh Industrijskih pod-Jetij. Po pogodbi Je ustanovl'cna ru^ko-nemlka trcovsko-akcijska družba s kapita-lov 300.000 zlati rubijev. katera dobi trgov-sko koncesijo za uvoz In Izvor. Konzorcij daje novi družbi blajovnega kredita za sedem mlllionov zlatih rublcv, vla-dt pa polec tefa za pet miliionov. Družba stoji pod kontrolo komisnri;ata za zunanio trgovino. — V ravnateljstvu bosta zastopana tuđf ruska vlada in konzorcij. Dobiček se omeji. MUŠKA KRAIINA. — Proti okrnUvI Goričke se je oglasila tuđi foriška Trzovska in obrtna zbornica, ki je sprejela podobno re-SGlucijo kakor so to storile druge korporacije v Gorici, in sklenila odposluti jo centralni vladi v Rim. — Najvtčje vojaško pokopališče na italijanski fronti je ono v Redipugli (Sredipolja) ob želczniSkl proći med Zagrajem in Ronki. Doscdai je pokopanih na tem pokopališču okoli 25.000 vo-Jakov tretje italijanske armade, ki so padll v bojih za Grmado in na dobr-dobski planotl. Mrliči pa se še vedno prenašajo na to pokopališče, tako da bo tam pokopanih kakih 30.000 vojakov. Velikansko je števllo onih vojakov, ki se jim identiteta ni mogla dognati. Približno tri četrtine vseh. — Na dan 4. novembra, t. J. na obletnico avstrijskega poraza, se bo vršila tu velfaa sloves-rtost v počaSčenje spomina padlih tretje armade. Te slovesnosti se udeleži tuđi vojvoda d' Aosta in general Diaz. V pokopaUŠČni kapelici bo bral ma5o tr-žaSki ikof Bartolomasi. Iz Benetk. Vidma, Gorice in Trsta bodo vozili posebni vlaki. Vojvoda d' Aosta priđe baje it par dni prej v Jultjsko Beneči-jo. Njemu v počast in v počast tretje armade bodo v TržiČu razne sportne prireditve sportnih organizacij Julijske Benečije. — Fašisti so lasedll v ponedctjftk •bčmskl orad t Ronkih, ki je bil do se-daj v socljalistiCnih rokah. Zasedba se M izvršila pod pretvezo. dt se godijo pri upravi nepravilnosti. Ob zasedbi so stavili fašisti zahtevo, da poda občin-ski svet demisijo. KFiiče so fašisti izro- 1 čili policiiskemu komi^aHti. ki ie krra'u ! po storjenem činu dcšel iz Tržiča. ?c isti večer !«o se predstavili ?"nan in ««tnM občins-H odhorn'tki v Trticu Pri civilnom knmisarui ter mu spor^čili svojo ostavko Civi'ni komi^nr ie iTie-noval za i^vrS^va've 7una*i«Tnli nn^lov izrednrg^ korri«arja v osobi poI'cM^'C-Sta komlsaria iz Tržiča. Tako r>l:šo ita-lUanska vlada, kakor ji faiisti piskajo. KULTURA. REPERTOAR NARODNCOA GLEDA-LlSCA V LJUBLJANI. DRAMA. Pctck 21. okt. Zli mrtvec. Pe1 C. Sobota, 2.S. nkt. iiedda (iablcr. U^siuvanjf I( hpc Marije Vere. l/vcn. Neciel.ii 29 cb treh p- p. ri!:jp:l. Izv. Nedelja 2V. okt. ob osmih zvećer Živi mrt* vec. Izv. Poncdeljck. 30. rkt. Hecivla flallcr. Gostovanje g.,spe jVarije Vere. R.d U. Torek 31. oktfbra Z. ir;o hreda 1. nov. Živi mrtvec Izv. Cctrtck 2. nov. lleUda Uubler Red C OPtRA: Petek 27. okt. Ziprto lzvcn. Sobota 2S. oktobra, lenufa. Proslava osvo- bojmja čcSkoslovrSI'.cga naroda. Slavno- stna predsiava p<>d portektoratom kr nzu- bta ČJškoslovaSke republike v Ljubljani. Nedeljn 29. nkt. Lakrr^. Izv. l^odencdl ek 30. okt. Zaprto. Torek 31. okt. Prodana nevesta Red B Srcda 1. nov Tajnost Izven. Ci :rtek 2. nnv. Znprto. Sentjakobski slcdaliiki oder. V soboto 28. okt.: Gospod senator, vcstHo- iera. V nedelio 29 okt.: Maskerada, veseloisra. V torek 31. okt.: Gcsp. senator, vesclo- isra. V snboto 4. nov.: Mladost, Dubezenska drama. V nedeljo 5. nov.: Miadost, Ijubezenska drarna. • • ♦ — Iz gl«daIUk« plsarn«. V soboto, dn« 2H. t. m. se vrši v dramskem gledalii.u premiera Ibsnive drame »hcdda Gabler«. Pri prenileri In vseh nadalinih predstavah fostuje gospu tfarija Vcra, ćlani.a Narod-nega pozorišta v Beogradu. V nedc!:o 29. t. tn. prpoidne ob treh Cankarjeva erama »!i!ip:i«, zveCer (b 8. se ponovi za izven Tolstega drama »2ivl mrtvec« z t. Šestom v slavni in naslovni vlosi. — Iz gle(!all$kt plsarn©. Na mnogo-sfransko Izražene Žel-e letoinjih slcdall-ških abonentov se bo israla »Prodana ne-vesta« z cg. Levvandovsko, Bctettom in Sl-men em ta vsc abonmane. Za red B se po-je »Prodana nevesta« 31. t. m. Na dan Vseh svetnikov se vprizori v operi Smctanova opera »Tajnost«, v drami pa Tolstojeva dra!a v 11 slikah »Živi mrtvec«. — V ne-deljo dne 29. oktobra poje pri predstavi »Lakme« vlogo Nilakante z- Mugo Znthev. — K prcmleri »Mzsksrade« Ha dt. Jakob sk em zlsdaliikem odro. 50 predstavo, iublle] je slavil v soboto zvečer šentjakob« ski oder. Da si ie zbralo vodstvo za ta dan mesio kake slovenske, a!i vsaj slovanske drame franeosko veselcigro, čeprav eno najduhovitejših salonskih veseloiger, ne morem razumeti. Res Je, da bo vsled svoje Izborne kakovosti vedno, kolikerkrat io bodo dali. napolnila dvorano in blagajno, toda za tak dnn bi se vendar spodobilo kaj na$c*a. Vodstvu odra priporočamo, da nai v prihodnie bol) pazi na take dneve. Toda k stvari! »Maskerada« je, kot sem že pov-dar-al, zelo fina salonska veseloiera, polna Iiumoria in najbolj komičnih zapletljajev, in vzbuja od prlčetka do konca v občinstvu satve smeha. Menda je pri nas še vobče nepoznana. ker do danes še nisem čital, da bi jo uprizoril kak naš oder. Igralo se je zelo dobro in v tempu, kot zahteva taka veseloicra. Odlikovala se je predvsem fcdč. D e i e 11 a k o v a. Ta je najboljša dramska ženska moč Št. Jakobskega cdra, nas je it fešto prepričala, da bo pa tuđi v ve-se'oifri tako sjajna, nisem pričakoval. Finesa tn iracijoznost, s katero je igrala mlado, navihano zdravnlkovo ženo, sta bili nenadkrilMvi. Velik talent! N en mož zdrav-nik Blauchon v oscbl g. Podreberška, bi bil ostavH tud! nailepgi utls, če bi bil malo bol] salonsko umer-en. Mahan'e z ro-kami naj opusti. O. K a r us in gdč. Hamova sta vsivarlla iibnrcn komično učin-ku;oč lekarnarski parCrek, zlasfl poslednja Je vzbndfla % svojo lji:bf>5:irr»nostjo vedno bučen smeh. Opomnll bi jo pa le mlmopre-de, naj podreza svo-eca mo?a. da }I kupi za prlhodnio predstavo lepši klrbuk, ker ta se il kot taki ne poda, čeprav učinkuje čudovito komično. Prcvarani prijatelj Justarct, %. 5 k e r I i, je imel svoj večer, kolosalen uspeh. Ie toaleta v drusem dejanju- mi ni utrajala. Dostojanstveno se ie udejstvoval s svojo ulogo stareja gosnoda Herjonata f. Rlažič, par napak, kl Uh Je storll. pripisujem na rovaš režije. Mnn'Še vlojre, Isto-tako dovršene so bile v rokah gdč. Pe t r 1-fevc, LenasMeve in %. Mu SIC a. Cclota dobra. re?ii pa !e treba malo več skrbnostl. Dvorana v soboto in nedeljo na-bita fw preprfčnn sem. da bo vedno, ker stvar s'lno vleča. Občlnstvu l'ublianskemu, kl si Želi veseltsa razvedrila in rad dve uri trajajočega ftneha, jo rrav toplo priporoč*-mo. —a. — Op«n«! !!Tjr«tf — »J«nufa«. Pravknr }• I?5e! dniz! rverek zb'rke opernih tek* stov: ».Tennfa« (N'ena pastorka), ooern Iz momvskejra kmeMiskera žlvTenJa. Po drami Cabrllele Prelssove utltsbil Leoš Jana-čtkt posloven!! P. O. Cena 3 Din, Premiera te cpere ho v soboto 28. t. m. v proslavo praznika osvobojenja češkoslovaškeca naroda kot slavnos*na nredstava p^d protektoratom konTMla*a čc$Vo^iov?i51'e rep"b-?fi-e v f.N-b^^nl. KrV^r prvi 7vrrrk te 7h!r-ke, ki rbeera Smet^n^vn VorrvTro op^ro »T:llr>r>st« bo gotovo tv<*\ t-l:st te mur!'--pT-no In vr b^nsVo vel^T-pimive opere odl:č-prn čeVejr* skbdnter^ Lr.r5a .Tana'Va relo d^!>r*"d'š"I v«-m rbis* ^va! er n: 5e-K% rp-men fT1e^"lf^x;i. di T->7:e s'edpo r^z-vo'u I'rre. ' »!v(»*f se d-^iv^'o pri 7^1^/ni i •Zve-^ni tf«l"arnl v 1/nM* n'«. V'nlfovn ni. R !7pr^r1-»;pl-pm rh»"3:rn p^rp-st. I.I^rctl so v r.izprotlnM tt*(M prf hV'ff'rl np'm'Ta i« prf gledaVSklh biljettrjli ta Uredno niz- I kn ccao 3 Din. — »Istituto dl Cultura Italiana« se je ustanovll v Pr^gi. Med ustanos itulji so ćeSre in italijanske ugledne osebnosti. Po-drurnljo tega ćeško-italijanskeza društva za itall ansko kulturo se ust mave po raz-r.ih već.ih kraili v republiki. ELAŠBEKTVEŠtNiiČ! — Gla&bena Matica v Mariboru. Orkestralni cds^k ctv^ri lctoŠnjo kc-.Kertno se-zono s svojim četnim sinf ničnim krnecr-tem v nu-stnem clcdaliSCu dne 3. novembra eh 20. Proizvajalo St* bo: 1. Grossrr.an L.: Ogrski ples iz opere »Duh vcjvotlc • 2. Dvorak Anton: Legenda št. 3. 3, Betii ven: Uvc-riura »C^riolan«. 4. Slavko Osterc: Sinfonia »Ideali«. 5. Zder.ko Fibch: »V pod-večer, idila. 6. Dvufak Anton: Uvertura k rperi »$elma sedlak«. Prscbno opozarjano na veliko simfonijo našega mlndcga nadc-budnepa krmpenista Siavka Osierca, kl strpi tokrat prvič rred jnvnnst k'Tt orke-s'ralni kcmponlst. O delu srirnem sprcp'n-o-rimo 5e pred koncertom rb^irneje. Vstop-nice se d"b:jo pri plcdal:?kl blagajni v uradnih urah po gledali^kih *cenah. T'iPI^T^A'i^PPPT — IFri.Ia * Slovan. Na srortnem prostoru Ulrie pred državnim kolcdvnrrm se vrši v nedello 29. t. m. ob 15. nogometna tek-mn med Ilirijo In Slov^nom. Slovan je bil preci leti resen lokalni tekmec Ilir I :e. Pre-tečeno leto ie prcs'al budo notrrnjo kri/o, ! letos pa n'egovo nogometno moštvo zopet lepo napredue ter se nahaja z Jadranom na čelu prvenstvene tabele II. razrda. — Atletikl, CePe - Primorje, Ljubljana. Po dališem preskdku b^do spet Rnstovnli cel'skl atletl v Ljubljani in sicer proti 8. K. Primorje. AtTctlkl 50 bi!i doslej vedn > neva- ' ren konkurent n3Ši Iliriji, ko se je %\o za ; prvenstvo Slovenije. Znana :e njih Žilavost ' in odpor, posebno pa se odliku.e ntipadr.lna 1 vrsta s svo;Iml predrzniml predorl. Pred : I'ratklm dosežena zmasa nad 5!ov. klubom i Lelje v razmerju 5 : 2 nam kaže, da se na-hajajo v dobri formi posebno kakor to omeniano, napadalna vrsta, katero vodi znani FOrschmidt. Primor e nastopi z oja-čenlmi močmi ter bode v tej tekml pokazalo, na kak rezultat lahko računa z ozirom i na bodočo prvenstveno tekmo z Ilirijo. i Tekma se Igra na ijirišču s, k. Primorje na Dunajskl cesti za rrtilicrijsko vojašnico in prične točno cb 15. uri. Pred teVmo \%r% Primorje rez. : Svoboda Moste ob pol 14. oopisi — Verskf fanatizem. PBeio nam: Na ta dopis iz St. Vida v »Slov. Narodu« z dne 20. t. m. je odgovoril Slo- j venec 22. t. m. v uvodnem Članku. Ob-| jektiven čitatelj obeh člankov, ki se ne-| koliko spozna v predpisih varnostnili in i častnih straž, razvidi kmalu, da gr« J tu za nesporazumljenje. katero je žali-bog podkurjeno s strankarsko nestrp-nostjo. Vse straže, tuđi častne, ne iz-kazujejo pri takih slučajih nobene časti, tuđi predpostavljenim osebam ne, samo mrliču. Straže pri božjem grobu, pri sv. rešnjem tclesu pri procesijah, pri po-grebih nastopajo tuđi v cerkvi s pokrivalom na glavi, naj bodo straže voiaške ali od kake korporacije. Tuđi pri procesijah. katerih se udeležujejo vladarji z r.aivišjimi dostojanstveniki odkritih gla, nastopajo vse garde s pokrivali in gredo pokrite *udi v cerkvi. Samo pri blagoslovu z reŠnjim telesom pokieknejo, vendar se ne odkrijejo! Tega predpisa se je menda držala tuđi sokolska straža iz St. Vida pri krsti. Ako nišo pri pov-zdigovanju pokleknili, bi se to gotovo dalo popraviti z blagohotnrn opominom za prihodnie slučajc. Seveda surovo iz-zivalno kritiziranje takoj na mostu, pred vsem občinstvom izziva odpor. Vpra-šanje je le, kako so se vedli drugi Sokoli v kroju, ki so nastopili kot pogreb-ci. Mislim, da gotovo tako, kakor se vedejo vsi Slovenci, ki so bili do se-daj Sokoli in tuđi ostanejo. Sokolska straža pri krsti se je ravnala po doseda-njih običajih, in če se je zgodila kaka pomota, se bo prihodnjič popravila. Malo več blagohotnosti od duhovniške strani, malo več pletete do umrlih bratov, ki izvira iz najboljšega človeškega čutstva, Ijuhezni do bližnjega, bo prav gotovo dovedlo do sporazuma v vseh slučajih. Grožnja, da ne bodo rimsko-katoli§ki duhovniki pri pogrebih, katerih se udeležujejo Sokoli, izvrsevali svoje dolžnosti, je smeŠna in opasna. Kaj bi bilo, Če bi se Sokoli odločilu da r»e bodo spremili k počitku umrlega brata, ako se udeleži katolička duhovščina pogreba? Mogoča bi bila posledica, da naprosijo sorodniki pravoslavnoga ali protestantovskega svećenika za sprem-j stvo pri pogrebu, zakaj ta duhovščina j se ne briga za strankarske prepire in se ravna 1c po nailepšem Kristovem nauku: »Ljubi svojega bližnjega, kakor sa-mega sebe.c Tako bi se zgubila marsi-katera verna ovca, katero sedaj naša duhovščina tako rada in la' ko striže. Pa brez zamerc! Pomislimo, da smo vsi ljudjc in da imamo svoje napake. Ako bi se tega zavedal župnik Zabret, bi pač drugačc postopal. FRANCI.'A 7A11TEVA OD NHAlClJ^ DOBAVO DUŠIKA. — Prr'z, 25. oktr.bra. (Izv.) ^lini-strski svet je razpravljal o prc;"logu poljcOe!s!;rj:a ministra, da mora Ncm-čija dobavili franeoskim poljcdclccm * znatne količine dušika« biov. iMb .> I uV fN^M (\ a !<* ' » I ». un< -b oklubia < ^2 Stran 3. Dnevne vesti. ^ Lmbtiam. dne 27. oktobra 1922. — Povratek kralja In kraljice , y Beograd. Iz Beograda nam javlju-jo, da sta se danes Nj. Veličanstvo kralj Alcksander in kraljica Marija s spremstvom povrnila v Beograd. Včeraj sta kralj in kraljica odšla na Dušanov grad pri Skoplju. Mesto Skoplje je bilo včeraj zvečer si ja j no razsvetljeno. Kralja in kraljice spremlja častna garda. Krasen je bil sprejem. Povsod je narod navduse-no pozdravljal kraljevsko dvojico. — čestitke pokrajinske uprave h kumanovski proslavi. Povodom proslave bitke na Kumanovem je posial pokrajinski namestnik Ivan Hribar ti-Ie brzojavki: »Nj. Vcl. kralju Aleksandru I., Kumanovo. Slovenija se klanja v ljubavi in udanosti velikemu zapoved-niku junaških čet, ki so s sijajno zmago na Kumanovem položile temeljni kamen veličastni zgradbi našega ujedinjenja.* Slično čestitko je pokrajinski namestnik poslal tuđi ministrskernu predsed-niku Nikoli Pašiću. Danes je pokrajinski namestnik prejel iz Kiimanova to-le brzojavko: »Vam in dragim Slovencem blas:odarim za patriotske izjave in čestitke h kumanovski proslavi. Ale-ksander.« —Krstna slava 21. polka. Iz SkoD-Ija nam javljajo, da je bila včeraj po kraljevem odhodu velika krstna slava 21. pcšpolka, katere so se udeležili tu-di slovenski delegati, med drugimi za-stopnik Ljubljane, dr. Miljutin Zarnik. Krstni slavi 21. polka, ki nosi ime pred.^ednika Češkoslovaške republike dr. Masaryka, je prisostvovala tudl vo-jaška deputacija češkoslovaške armade z generalom Šebekom na čelu. Pri krstni slavi je imel slavnostni govor Rcncral Gonič. Velepatriotičen in na-vdušen govor je govoril tuđi bivši Ra-dičev prfsta? posl. Karei Hausler, ki je nazdravlja! dobremu sporazumu med Hrvati In Srbi. demokratični dinastiji in narodni vojski. Vršilo se je nato rezanje kolača. — Izjava! »Jutro« se pridru* žufe gdu. dru. Kukovcu, češ da so morali braniti suverenost države pred Doverjenikom dr. Ravnihar* jem. Da je to na prosto zavito in neresnično, naj sledi ?z tega po» jasnilo. Minister za pravosodie je MI z naredbo od 5. marca 1919 brzo* zavrtim potom zaukazal, da se mo* rajo razsodbe sodišč izrekati »v imenu kralja«. Kot tedanji poverje* nik za pr~vosodje sem gdu. mini* stru obrazloži!, da je v monarhistic* ni državi kakor je naša, samoobsebi umevno, da se sodbe razglašajo v imenu kralja, da pa je na formalno pravilen način izdati v tem oziru zakon, oziroma zakonu enakovred* no naredbo ministrskega sveta. S svojo naredbo od 31. oktobra 1918., št. 6 »Uradnega lista« sem bil uka* zal, da se sodbe razglasijo v imenu zakona. To bi moralo po mojem u*tavno*pravnem naziranju veljati toliko časa, dokler ustava ne zauka* že kaj drugega, bodisi, da bi bila to srbska ustava, ki bi se provizorično razsirila na vse ozemlje SHS ali pa da nam Narodno predstavništvo iz* dcla kako ustavo za prehodnjo do* bo do konstituante. V vsakem slu* čaju je eminentna ustavna pravica, ki jo daje zakon kralju, da se sodbe razglašajo v njegovem ime? nu. Zlasti, če in dokler fungira Na* rodno predstavništvo, sam minister pravde nima te moči, da bi s kako naredbo podeljeval take ustavne pravice. S svojega ustavno^pravne* gA stališča sem torej zahteval bodisi sklep (naredbo) ministrskega sveta ali pa zakon narodnega predstavnik štva. Vse to sem pojasnil gdu. mi* nisrru, iz česar sledi, da sem v resni* ci branil suverenost države proti posezanju v to suverenost s strani enega upravnega organa. Enako sem potem pi*5al v »Slovenskom Naro* du« dne 26. aprila 1919. Dotični od* stavek se glasi: »Smo v monarhi* stični državi in, dasi se nimamo svoje ustave, smemo izreci, da je nedvomno, da bo ustava določala izrck sodbe v kraljevem imenu. Za to mi ne gre. Gre le za to, je li na* rcđba ministrova formalno pravilna in veliavna. Zanikujem to. Pravica, izrekati sodbe v imenu kralja, je eminentno ustavna pravica, ki jo v konstitucijelnih državah more po* dc-{cvati !c zakonodavna zbornica v svojem osnovnem zakonu. Na ozemlje S?over»ije do danes ni raz* šlrjenf«, niti ustava kraljevine Srbi* je, niti nnm nišo dali kake prehod* ne ustave. Ministrska naredba ne n-ore suplirati zakona, tem manje, :• ?rc ra državni osnovni zakon, f'a ^ :uT:o zasi'no naredbo ni mo* • > n*tl ustanavTiati niti izprcminja* '"r'rno.it ministrstva je torej bila, ; ;voj namen razložilo Nar.pred* t /u ter 1c to pozva'o, da skle* -\dti v tem smislu.« In ta moj »'X — Icxan)a anpleskepa jezika v Ljubljani pricn* v prvih dneh nifseca novembra t. I. s pod» ucrvaniem anglc^činc v začrtni^kih in na* daljrvatnih tečafih. Člani dn:štva, ki se žele udeleževati tećajev, naj se prijavijo pisme* no ali vsaki dnn med pol 15. do pol 16, ustmeno do na i' vrSi bivši prcdsco'nik reske vlade Ri-cardo Zaneila. Poslanik ie izj.ivil. da izviralo vte vesti o f:;šist^-vski akcij na Rcki i Iz Zancrinlh kromov In da je on slavni m-spirator ten vesti. Frankovci v zvrzI z iialijanskinii fasssti. — Beograd. 27. nkt'-brn. (Tzv.) Po urad-nf5kih poroCiili iz Zagreba so politijno oblasti drs?ia!c. da jo bil in je še ćr. Frank, i ki se ?ci)a) naliaja v I'iid-mpeštl, v stalni zvezi z italiianskimi fašisti. Njegova zveza z našim n:'j!iu;Šim sovražnikr^m je dokazana na p^dingi raznih važnih d^kumentov. ODHOD JUGOSLOVENSKE DELEGACIJE V PRAGO. — Beograd. 21. oktobra. (Izv.) Pred od-hodom v Prago so imeli ministri Kurnanu-di, Pucelj, Omerović in Miladinović dal.išo | konferenco. Ministri so včeraj skupno z na-rodnimi poslanci, 46 po številu. in pred-sednikom narodne skupščine dr. Edo Luki-rr.^crn cdpotovali v Prago. da se udeleže velikih narodnih svečanosti povodom šu'ri-letnice narodnesa in dr^avnega osvoboje-nja Češkoslovaške republike. Rusija in Oeferska pozvani na orijenisko kenferenco. — Pariz, 26. oktobra. Britanska In franeoska vlada sta predložili vsebino va-bil raznim državam s pozivom, da se udeleže mirovne konference za sklenitev miru s Turčijo in konference slede morskih ožin, Italija soglaSa s programom. \'abila se tekom danaSnjega dneva odpošljejo. Sovjetska vlada Rusije In bolgarska vlada prej-meta tuđi vabilo za udeležbo na konferen-cl. Zedinjene države Severne Amerike bodo naprošene, da odpošljejo svojega poobla-šČenca v Lausanne. Ta pooblaščenec naj Ima zelo dalekosežna pooblastila. Svica ie bila oficijelno obveščena o tem, da se kon-ferenca vrši v Lausannu. Glede franeoskih delegatov še ni bilo definitivno sklepano. Venizelosova akcija za n?/o balkansko zvezo. — Beograd. 27. oktobra. (Izv.) VenJrc-los Je sklenil, da začne po poročilih Iz Pariza akcijo za ustanovitev nove balkanske zveze. Vcnizelos dospe tekom prve polovice meseca novembra v Beograd, kjer bo vodil z zunanjim mfn-strom dr. Ninči^cm In vlado zndevna po^aiania, kakor tuđi po-catanja glede orijentske konference. Položaj na Rekl. — Beograd, 27. rktobra. (Izv.) Minister notranjih zadev Košta Timotijevi<* ie včeraj zelo dolgo konferiral z zunanjim ministrom dr. Ninčićcm slede situacije na Rekl. V glavnem je bilo razmotrivano vpra-§an;e o intervenciji naše vlade. Sklenjeno je, da naša vlada započne diplomatično akcijo, da se vzpostavijo normalne razmere na Reki. Fašisti še vedno prccanja'o na Re-ki Jnposlovene. PADEC FRANCOSKEGA FRAKKA. — Pariz, 26. oktobra. (Tzv.) V vseh kro^ih, posebno v finanenih in borznih, je danes nastopi'a velika vzncmirje* nost, ker je začel franeoski frank na borzah padati. Borzni krogi izjavljajo. da je padec povzročcn radi finančnej^a in ^ospodarskecja položaja v NemčijL Padcc franku pa je tutli povzročila vc* lika debata v franeoski zbornici, ki je odkrila slabo finančno stanje Francije, Borzna poročila. — Zagreb, 27. okt. (Izv.) Zaključek. Devize: Curili 11.20. 11.30, Pariz 4.325, 4.375, London 273.30, 278.50, Berlin 1.295, 1.595. Dunaj 0.0S2, 0.0S7, Praca 199.50, I 202.50. Trst 247.—. 251.—, Newyork 61.50, ' 62.50, Budimpešta 2.36. 2.66. Valute: d< lar ( 6a—, 61.—, avstrij^ka krona O.0S25, 0.0S75. ! — Curili* 27 oktobrn. Današnja predborza: Zagreb 2.20. Berlin 0.1275, Punaj 0.0073, Pra^a 17.30, Budimp-Stn f'2>>. Milan 21.70, London 24.66. Pariz 38.55, Ncwyork 5.54. — MPan. 26. oktobra. Znirreb 9 95. Berlin 0.60, Praga 81.5<\ I'ari/ 176.75. London • 115.—, Newyork 25.75. Curih 4^7.—. CiUivm nrcrfn'k: f RAS7O PtiSTOSfF.MSEK. I Odgovorni nrednik; Valentin Kopitar. STran 4 iSl OVFNSKI N iUJMin, dru- 58. okiobra 1922. šfev. 246. Popravilo levliev točno In po zmernlh cenah se sprejme v „Zalogl čevljev" A. SohW8itier Pogačarjev (sadnl) trg* Istotam se dobijo najboljsi čevljl vseh vrst po solidnih cenah. ISČe rodieten trgovce proti 20odstotnlm Obrestim in Intabulaci'« na I. mestu. Po-midbe pod .Vario 1922—9101* na imr. $luv. Naroda. 9101 Dlvjatlno in perotnino kupuje po naiviijih dnevnih cenah M. Sumak, izvoz jajce in perotnine v Ljutomeru. 9i00 Mesarski vnjenec ooSten, boljih starčev sa sprejm«. Na>lov povc upiavništvo Sloveiiske^i Naroda. 9063 li $2 Uri ruidna in posi?na. Javi naj se na Po- ljanski cesti St. 73, II. nastr^pje levo. «079 Prostore prikladne za p odajatno, v glivnl tilfci na prometnem niesai išče veli o industrijsko poJjetie. Plaćamo event. ods"o:>-nino. Por udbe pod .Regnis 9151" na upravo Slov. Naroda. 9151 Hestni pogrebni zavod. ■ Potrtim srcem naznanjamo pretresujočo vest o smrti našega dobrega prija elja, gospoda Frana Vončarja bivšega hotelskoga sluge kateti Je ▼CeraJ, dne 2o. oktobra 1922 cb ir četrt na 4. por> po mučni boezni, previđen s sv. zakramenti, v 63. leta s:aiosti za vedno zatisnil oči. Pogreb pedragega pokojnika se bo vr^il v «oboto, dne 28. okt. 1922 ob 4. por. iz devine bolnice k Sv. Krihi. Sv. maše zadušn ce se bodo darovale v Župni cerkvi Mar. Oznanjenja. V Ljubljani, 27. oktobra 1922. ŽatvSočl ostali. 1 '\ V globoki Žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, da I Je VsemogOČni poklical k Sebi našo dobro mamo, staro mamo in taščo, gospo I • w • «■*• • * I blvso mesarico, gostflniftarko in pososinco I Si Je đanes opolđne v 62. letu svoje starosti, previđena s tolažili sv. vere, i mirno v Gospodu zaspala. I Pogreb se vrši v soboto, dne 28. oktobra iz hiše žalosti, Sv. Petra I Cfesta 85 ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. I LJUBLJANA, dne 26. oktobra 1922. I Mtnka Rajar roj. Černe, Jrntj Ćeme, hotellr. Fra* Ja Ho&cvar roj. Čcrne9 I Vida Jania roj. Cerne, Ana Cerne, Jože Černe — ci roči. I Janko Rajar, višji vet. nadzornik in nar. poslanec, Fanika Černe ro?. Ocvirk, Kuno I ttočevar, profesor, Joško Janša, sodni sv etnik — zeti in s.aana. I Vnukl in vnuklnje. i i —->.-. -- ——-----------------------------------■————.^i^_-__^_^_^»— rlllillKiaSl ft*at¥UU avU iHfclilvjd. d. V i*JUylJi£iU prodala Iz slovenskih premogovnlkov talaniski, šentianSki in trboveljski pramog vseh kakovosli v celih vagonih po originalnih cen»h prenio-govnikov za domačo vporabo, kakor tuđi /-a industrijska podjeija in razpeeava U čeftcslovaiki in angleški koks za llvarne in donreo vporabo, kovaški premog, crni premog in iajene brikete. ftasfevi PROMETNI ZAVOD ZA PREM09 đ 4. LinVta«^, M1kl«l^«Y« 0. 151L 1^----------------- iniii Gv omotno banka, lito I (Trgovska banka) I Pođpfsani zavod naznanja, da bode z ozirom na sedanje denar-1 ne razmere obrestoval začenši s 1. novembrom 1.1. stare in nove vloge na kniiiice po 5°lo čistih. I Vioge sa tekočl rmčum obrestuje naj u god n ej c, posebno pa 1 vezane vloge proti 1, 3 in 6 mesečni odpovedi. I Slovenska eskomptna banka I (Trgovska banka) ielezno posteljo zložljiva, nova, z Jimnco, sf ugodno proda. Sp. Šiika, Nova ulica 223, I n d stropje. 9145 Angloško, franeosko, lažko se poručuje. — Sp. ŠiSka, No\a r.Pca St. 228, I. nadstr. 914t, za ljudsko in me^'anslo *ol.»f ne telji-Sfc n nižjo srednja colo d je učitcl ic-i Naslov pove uprava Slo Nir 91 11 -t da!o gostilni^M prosiori aM s sno-rarumorn uidi trcov'na b jl vel ci-st na pi• metnem Kr^iju. Vtć pove uj-r.v. Slov. Nir, da 91 5 f«koj mcb'ovana soba proti nagradi bc»'j-icmii gospodu. Naslov povc up.av.1 Si. Naroda. 91 4 dobro obranim, prve lirme, se pod ucf^d nimi roc;oii proda. Naslov puve upn* ;i Slov. Naroda. 9T3 Objava. °odp*sana naznnnjnta sav. ob?itvfvn da sta rrrv/cl.i v hiši go«;r>e RoMek gostilno „pri Oblaku*. Potrudila *-e *><<-:eta p >strc i s pnstn mi vini in dobro đomačo kulvn o. V Lltlji, 27. oktobra 1922. Zy obil n r b:sk se prporoČnta Loizein Draga Kremžar. \\lm potnil'a enlanter \*kt s robe. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 9163 Par konj !cpo sparjenh, brezh bnih, visokih, za »ežko in lahko vožnjo, kuni tikoj Ma s Sever, Ljubljana, W >lfova u'ica 12 vi-8 TiiliiT 7, 8 in II mm, ležece v L|uhtj.*ni, se ceno proda. Vpiaš nja: .Zdezo", p<'Stn let(?<>. plavna po trgovino, vrid.KSt 3 ml iiUne, se proda ali atatnenja. Naslov povo uprava Slov. Naiod.i. 911^? ',i IzoVhvo drv v guz in, do rr.no ine 1 'iOO kub. meiiov, se iščc:o za ta «>j ■- eć pove h'sr-a trgovina Fra« Su štarf LJLtb'jarit, D Senjska testa U. zmoŽcn vodstva parnin stroic •, elektr ii.stal.Tcij, motorjev In v dojavnici za opravke se išče za sralno niesto v ru-lukopit. Pnn'iflbf* Braći Mdnch, rudn k Rtanj, Beograd, St denička u ica 9. lili L'ri i!rtJ! ^e p'orl.i ri7no poh §t o ''n dohro oha n"ene ženske i hek^ dno 23. oktobra 19^2 ob 2. popoldne na St rem trg" Sf. 21-U. 91^1 V!so!lO^Gl9C i$"e in?t u^ciie v Linbljrsn!. V prvi vrst; želi ?pr. joti n-žie^o'f.a. ?prc me tnd' Testo domaxeea nčitetj^ ter je pripnv-i'cn d";3ti osnovne rr»ti'. ve«č slavenske?"-, hrvntsK'e^a in nem-'»kega jezika, a^^olvent po i. fole in •eča'a za knji^ovori^tvo. Ponudhe pod .Ve^Ietna praksa 9165" na upravo Slov Narod.. 9166 LsTsi posestvo ^e ceno proda rad1 prescltve ?n sicer-nova hiša, sadovnjak, njiva, vino, grad ter ves m »teriial za z d.inie po'es;, dalie Mid po*d. Leži ^t glavni ces i, pol ure rđ Mokronopa ICO m frnte f-a davni rrsii. — Bnibara Spar, G' rn;i Laknec ^S, vas Brcovica pri Mokronogu, D^-it-n'sUo, Slovenij"*. 915^ Da 10 000 fcron nagrade 1obi, kdor preskrbi stanovanje, obsto-ečc najmani iz 3 sob, kuhinje ter pri-tk|!Tiami, ležeče na prometnem kraju pli blizu centrima mesM. N^jemnina se plača do 4000 K mesečno. V izmenjavo bi se t"di latiko odstoji!! dve mescčni sobf. cna mebov^na, ena prazna. Po-n db • pod Jnženir V SOJ&* na upravn Slov. Naroda. 9^78 Rosfaniev les za izdelovanje tanina (1*20 m d.) kapalo Nabcvna centrala taninskih tovsren d. z o. z. Cftiie, Aš^erčeva nlioa it 6 Brzojavi: K^stanin. Sp@cijsSna zaloga kanditov, čokolade, keksov In drupUi slaščic od najprt prostejSih do najfi.icjšili vrst vedno v veliki Jzbirt. Sol dna postrežba. 2mernc cene. Josip Vitek, Ljubljana, Krekov trg 8, zraven Mestnega doma. Vino letnikov 1920 in 1922, skupno do 80 potovnJaUov, pruda drž. vlnarski in sad-jarskt lola v Nbitboru. Posku^njc samo za ieine reflckUnte v »vodovi kleti od 10. do II. »190 Morsbe trave nudi vsako n r.ožino Sever St Komr>.. Ljub'jana, V/olfova ulica 12. 9114 pisahu stroj rabhen, dohro oliranien. se kupi. Po-nudbe s ceno pod ,Kupee btroja 916 j* a upravo Slov. N.irmia. " 9100 f_ E al J "-» L_^ M^^^V af^a^a za vino, mo*t itd. r.-z^ro^a. dokW traja /al-'^a, tvrd n J. AUGUVIlN, Sv. Jer-neja ce-.ta 231. 85 "2 KlTuCaunlCnrsfta in Umto MmM s t-ompletnim <"ud,em iu ttr. ji za 12 (ielavcev re preda za j^ot jvino 45.00 * D Naslov pove uprava hlov. Nar. 91.'ilJ Trgovina z cnj iv.tota^il P^lirko Zuger, Du:a uV'ci 13, Z rjreb. Kunujem In proda;am vsako-wi-stf«e starinske stvari. 91 US 19.003 K r.cgra-io fi^'emu, ki mi da st.?i ov?ne 2 do se.be s k'ilii'jo t pritiV innm; Pis" cr; Donudbe ped ,N;M'.r-da 10 0C0 KB n;i pravu Slov. Naroda. 91' 'J Zračno stoncvonle ■?če z.i či^Tej mir o-'r^ Gradašice. Naslov puve uprava Slov. Niro.-'a. 9170 Site & ip kumna kupuje Sever Se Komi., - Lu-.jano, Wollova ulica 12. — v Sp. Si5k», ze'o pri-ravno za zidanje dveh hi5 ali v|!, kateii bi imels 5e ^s.-'l-a |rn vrt zr ven. Naslov povc uprava Slov. Naroda. 9111 Sl-^o n iivihh tmzzi in flrazrna iftl'M v v£!i;j kSbii. đ;l;a lazlitna i\i\a ia jBli za t232inik2, leilarjg i.t.i pibarota tvrđka H,fc r.', inr•uEn-B K-5tm'trg n f szcnslio rDzpraflala pri Sva Siler, Kongresni trg štev. R. 2 j i.ds otkov popusta. 8J79 prva sun:s!ca parna m'ckarna in tvornica sira priporočai čajno maslo kg D.n. 4-', Ia trapist^vckl ir D.n. 28, sir Impeii 1 dacat Din. 28, Mp'avski sir kg Din. 13. Naroč Ia spre-j.ma p'avno znstopstvo \\ S. P. M. in T. S. Njvo mesto, Ka. lovska cesta 81. Pvšilja se od 5 kg naprej od pos^mezne vr^ie. 89S3 50 let obstoječa ■ , ^ & 1L*^ v Liubijani se proda. H:5a st^li v sredini meita na \\^:,i)o \ prometni točki, ma trgovske lokale in skladišna, pripravne ti.di za kak.i ir.dustri o in so ta-r se do- | bljo domaćo Jetrno In krvave klobzsa. ( Tovarnarji, ueletrgovci, pozor! Samoprodajo na debelo, zastopstvo ali komisijsko zalogo kakega dobro vpeljanega in solidnega blap:a sprejme v Mariboru špecerijska in kolonijalna veletrgovina. Pisama in skladišče na najbolj prometni ulici, stalen obisk trgovcev v mestu in na deželi po lastnem potniku. Kavcija na željo na razpolago. Pismene po-nudbe pod „Solidnost 9029" na upr. Slov. Naroda. Lastainu ia tisk »Narodne Uskarae«.