268
Politični pregled.
Tretji avstrijski katoliški shod se je sešel v Lincu. Na ta shod je prišel papežev nuncij in sedem škofov, potem več visocih plemenitnikov, državnih poslancev in članov go-spodske zbornice. Predsednik shodu je Silva-Tarouka. Program shodu je jako obširen, pred vsem se pa tiče šolskega in soci-jalnega vprašanja. Kakor se kaže, se bode narodno vprašanje, k večjemu le tako mimogrede omenilo, če tudi je jedno najvažnejših vprašanj v Avstriji. Imej slovenskih poslancev se udeležita tega shoda gospod Fran Povše in kanonik Karol Klun. Poslednji je celo podpredsednik temu shodu. Kaj več o obravnavah tega shoda povedali bodemo o priložnosti.
v
Spinčič. — Se jedna Spinčičeva stvar ni poravnana, že preti temu poslancu nova neprijetnost. Udeležil se je nekega shoda na Češkem, na katerem se je precej ostro govorilo proti vladi. Dižavno pravdništvo je zaradi teh govorov proti Spinčiču in dvema mladočeškima poslancema začela preiskava zaradi motenja javnega miru in reda.
Pražak. — Tudi uradai list je priobčil že vpokojenje ministra barona Pražaka in njegovo imenovanje članom go-spodske zbornice. Sedaj mu še ni noben naslednik imenovan. Nemci so jako veseli, da sedaj ni nobenega posebnega ministra za češko. To njih veselje le to moti, da se je baš sedaj raznesla govorica, da je še mogoče, da se še vendar imenuje kak minister za Češko, če tudi pozneje. Tudi poljski listi zahtevajo, da Pražakovo mesto ne ostane izprazneno, da nemški liberalci ne dobe prevelicega vpliva v ministerstvu. Grof Taatfe sam baje išče novega ministra, ali ga dosedaj še ni mogel najti. On hoče imeti za to mesto moža, ki bode za nadaljevanje češkonemške sprave. Po tem takem je pričakovati, da se bode novi minister vzel iz Windischgratzove skupine čeških veleposestnikov. Stvar bi bila tolike načelne važnosti, da bi češka ne bila ponižana za navadno pokrajino, drugače bi pa tak minister Slovanom nič ne koristil.
v
Češko. — Policijsko oblastvo je razpustilo mladoČeško društvo „Sladkovsky." Povod razpustu sta dva shoda, na katerih so se posebno povzdigovali Francoze in zabavljali proti češkim vseučiliščnim profesorjem, ker so izključili štiri dijake. Neki govornik se je bil tako daleč spozabil, da je češkim profesorjem štel v zlo avstrijski patrijotizem.
Hrvaško. — Novi hrvaški sabor je tudi začel svoje delovanje. Ker je v njem samo osem Članov stranke prava in dva neodvisna Srba, drugi pa samo vladni pristaši, se vladi ni treba bati hude opozicije. V kraljevem reskriptu se napoveduje cela vrsta važnih, največ narodno-gospodarskih stvarij, s katerimi se bode imel sabor pečati. O reškem vprašanju in pa o popolnjenji vseučilišča se v tem kraljevem pismu nič ne omenja, torej prihodnjih pet let ti stvari v saboru še ne prideta na vrsto. — V Zagrebu se te dni vrse volitve za mestni zbor. Opoziciji vzajemno postopata in sta prvi dan dosegli lep vspeh, ali vendar ni dosti upanja, da bi zmagali. Vladna stranka in opozicija v volilnih oklicih trdita, da ne gre za politiko, temveč le za mestno gospodarstvo, ali vendar je ves volilni boj političen. Vlada bi rada svojim kimovcem dobila večino tudi v mestnem zastopu.
269
Shod zatiranih narodnostij se pripravlja na Dunaji. Shoda se bi vdeležili avstrijski in ogerski Slovani in Rumuni ter ogerski Nemci. Shod bi bil imel skleniti, da se izroči spomenica cesarju in evropskim vladam, kako se v naši državi zatirajo razne narodnosti. PosledDJe bi bilo pač le v kvar stvari sami in bi tudi ne bilo patrijotično, ker to bi se reklo Avstrijo ponižati na stališče Turčije. Pomagalo bi tudi nič ne pošiljati spomenico tujim dižavam, temveč le Nemci bi imeli novo priložnost avstrijske Slovane proglašati za slabe Avstrijce. Sploh pa še ni gotovo, da bi se ta shod sešel, ker aranžeiji so tisti, kateri so nedavno mislili sklicati slovanski shod na Dunaj. Ti ljudje pa imajo vse druge namene, kakor pomagati zatiranim  narodnostim.
Italija. — V Laterzi, v pokrajini Lecco so pretečeni teden pii iztrjevanju davkov vršili resni izgredi. Kmetje so davčne organe in njih spremljevalce, orožnike kamenali in jih v*č ranili Orožniki rabili so orožje in ranili več kmetov. To pa je kmete še bolj razburilo in naskočili so občinsko hišo in so isto hoteli zažgati. Le z velikim naporom in s silnim bojem so orožniki kmetom to nakano ubranili. Nekateri kmetje in orožniki so mrtvi, več je pa močno ranjenih, mej njimi tudi župan. Več kmetov so zaprli. Ta dogodek jasno kaže v kakem, gmotno propalem stanu se nahaja laški kmet. ko še niti davkov ne odrajtuje in se pri iztfjevanji teh cdo oblastvom ustavlja
Nemčija in Italija. — Italijanska kraljeva dvojica praznuje dne 22. aprila 1893 svojo srebrno poroko in govori se, da k tej  slavnosti pride tudi nemški cesar
Nemčija. — Nemški cesar bival je zadnje dni na Angleškem. Sedaj povrnil se je zopet domov in pričakujejo se v kratkem rešitve več važnih vprašanj. Glede razstave je več kakor gotovo, da se bode cesar izrekel za to, da se preloži. Minister Henfurth je dal ostavko in imenovan je mini-sterski predsednik grof Eulenburg ministrom za notranje   reči.
Nemčija in Rusija. — Mej Nemčijo in Eusijo vrše se že dlje časa pogajanja, v namen, da bi se mej tema dvema državama sklenile trgovinske pogodbe. Kakor zatrjuje neki dobro poučeni angleški list, bodo te trgovinske pogodbe kmalu postale resnica, kajti obe državi sta le še v tem nejedini, za koliko časa, naj bi se pogodbe sklenile. Eusija želi za manjšo dobo, Nemčija pa hoče pogodbo skleniti za daljšo dobo.
Francija. — Agitacije proti dosedanjemu republičan-skemu predsedniku Carnotu še vedno niso ponehale. Nekateri radikalni krogi celo zahtevajo, da naj se sklene zakon, po katerem ne bode nobenemu mogoče dvakrat voljen biti r*pu-blicanskim predsednikom. Da takega zakona zbornica ne bode sklenila, je več kakor gotovo. Gotovo pa je tudi, da s temi in ednakimi agitacijami Carnotu ne bodo radikalci prav nič tal spodkopali, kajti Carnot je preveč priljubljen pri narodu in nedvomljivo je, da bo 1. 1894 zopet voljen republičanskim predsednikom.
Francija in Bolgarija. — Te dni vršil se je v Parizu shod, katerega se je vdeležilo nad 2000 osob. Namen shodu je bil protestovati proti grozovitostim, ki so zvršile zadnji čas na Bolgarskem, kjer so namreč štiri usmrtili. Bilo je več govorov, v katerih se je odločno grajalo Stambulovo postopanje in se je govorilo o zvezi z Eusijo. Naposled vsprejela se je resolucija, s katero se obsoja kruto ravnanje bolgarske vlade.