yci! gumi .mibSmkH einenzni liiiidladt -c V; u in be postreže Ptuj i^T Natisov I5.000. C=^£> Naročnina it celo leto 2 K. fesamezna številka velja 6 vin. NiroČnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Ctna oznanil je za eno suan 64 K, '/» strani 32 K, ", strani 16 K, 'i',strani8K, '/„ strani ,.4 K, V« strani 2 K, »/«, strani 1 K. Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. Ftul Štev. 12. V Ptuju v nedeljo dne 10. junija 1906. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Štajerc izliaja vsaki drugi petek, datiran z dnevoni- naslednje nedelje-. Dopisi dobrodošli in se- sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondc'jka pred izdajo dotične številke vposlati. Tli. letnik Po volitvah. Volilni boj je potihnil, razburjeni drjhovi mi f.R kolikor toliko pomirili in mi zdaj hladnokrvno in trezno lahko presodimo položaj na bojišču. Ali takoj v začetku lahko s ponosom , da smo se dne 29. majnika držali kakor levi, neustrašeno, pogumno! Združena napredna Štajerčeva stranka, edina inteligentna itranka na Sp. Štajerskem, je tu pokazala sijajno svojo moč, je odločno pokazala, da se ne da več zlorabljati in za nos voditi od politiku-jočedohovščine. Moralna zmaga je na naši strani in mi bi bili zmagali tudi številno, ako bi se ne bilo od klerikalne atrani postopalo tako lopovsko strast-' to, divje teroristično, ako bi ne bili arji kradli glasove našim naprednja-m. Korošec je zdaj zmagal le s pomočjo sle- Po laiz) »paretva in volilnega ropa. ačo ,-iisko afe po Kc t odjel ur eli 0¥ d« clni l)P<».l . - bicili trass 200 (Halt MS-" ria- a po prodajati ■plačilni i misli i ndan em : :vann si ta sme I nast&vlj >čaio. del« cevi n ka posi Vsa črna, podivjana farška drnhal je bila teh volitvah na povrSjn. Cele tedno pred Molitvijo se je z vseh prižnic strastno agitiralo Korošca. Farji in mežnarji so poživljali kle-lalne backe na križarsko vojsko proti napred-ijakom. Kakor kranjski črnuhi izrabljajo sveta aj miru in sprave, hišo božjo, prižnico in orodnico v svoje izkoriščevalne, satanske na-in grozijo svojim političnim nasprotnikom bo in strašnimi večnimi kaznimi v pe-em žrelu, ravno tako lopovsko, tako pro-to ostudno so delali nekateri črni hudiči ves pred volitvijo in ravno tako protipostavno proticerkveno so ravnali ti farji tndi na dan Jitve. Avstrija je v tem ozira res plesniva a. Nobeden drug stan ne sme zlorabljati voje službe in uradnega kraja v agitatorske nene, edino le hujskajoči duhovščini je vse iljeno. Kako bi upili naši mladi in stari | ako bi, recimo, kak okrajni glavar ali porabljal, svojo službo za to, da agitira svojo stranko! Ovadili bi ga in iti bi moral! Dalje se mora tudi to pribiti, da je kle-ikem vsako, še tako umazano sredstvo vselej dobrodošlo, le da doiežejo svoj cilj, svoj oili, nizkotni nesramni in proti krščanski na-en, namreč: telesno in duševno zasaž-»iti svojega bližnjega. Klerikalizem tepe obraz vsaki huminiteti, človekoljubju in »niči. In kdo so bili Koroščevi volilci? Pomilo-ja vredni mameluki, ki ne vidijo dalje od m. ki so jim farji s prižnic in po svojih za-shodih izpili zadnjo trošico vrabčjih kov. „Kaj je far rekel, to je edino »v," tako v3elej modrujejo ti ubogi, nezreli | neaamoatojni ljudje. Reveži! Farji, klerikalni dje in prvaški dohtarji so jih do zdaj že to-^okiat, pri vsaki priliki peharili in oni jim še dno verujejo! Vidite, zasljepenci, da to, za 1 S3 farjem gre, se tiče le njih go9podstva vami in njih nikdar sitega žepa! Da se "i njih gospod8tvn guli koža raz glave, ne j oni npili, tu bi rekli, da je to božja volja in i mora vse potrpežljivo prenašati. Ali kadar [ maja njih nadvlada in kar je ž njo združeno, ) jim reže v živo meso, za to toliko npijejo in ravne v takem času hinavsko tulijo s prižnic: Vera je v nevarnosti! Očitno je torej kakor beli dan in znano vsem, da so farji zmagali le s svojim terorizmom, vsled pritiska. Volilne listeke so kar ropali iz rok našim pristašem in podpisavali na nje Korošca. Volilce so z denarjem podkupovali, kaj bode sodnijsko dokazano. Ni je skoro fare v volilnem okraju, da bi se nam ljudje ne pritoževali zavoljo tega. Na volišče pa so prignali vse v klerikalnih verigah vklenjene uboge trpine. Kaplani so pustili ta dan šolo in bolnike in vse svoje dolžnosti na stran, le žal, da so mogli biti na volišču. Tam pa so naše napredne volilce psovali kakor pijani žganjari, kadar jih krčmar vrže iz hrama na cesto. Ubogi Kristu*, v kake roke je prišla tvoja neomadežetaoa nevesta, sv. cerkev, kako Žalostno zlorabljajo tvoji namestniki sv. vero! Lisičast Korošec naj torej nikar ni ponosen na svojo klaverno zmago, katero so mu priskrbeli pomilovanja vredni analfabetni reveži Vsak drugi mož bi se na njegovem mestu sramoval, tako z vinom, žganjem, gulažem, grožnjami, s pritiskom in sleparstvom dobiti mandat. Toda Korošec, žalibog, sramu ne pozna, kakor vsak drudi klerikalec ne! Korošec, zastopnik najgršega in najostud-nejšega kranjskega klerikalizma, ki je tako ohol, ošaben in nesramen, da mu res na svetu ni para, si je v mladeniŠkih zvezah izgojil pokorne sužnje, ki za njim brez premisleka leti kakor ovce za kaštrunom, makar, četudi v lasten pogin. Stara resnica je, da se klerikalci, naj so že žegoani ali ne, ne sramujejo nobene laži in nobenega sleparstva kadar upajo, da s tem ulove kakor neumno ribico v svoje nečedne mreže. Dne 29. majnika smo se o tem, žalibog, znovič prepričali. Klerikalci imajo kosmato in zasmrajeno vest. In kaj je klerikalizem, katerega zastopnik je Korošec in proti kateremu se mi tako odločno postavljamo v bran? Klerikalizem je peklenska, ne Kristusova iznajdba. To je tista ostudna in ljuta pošast, ki ima svojo glavo v Rimu, a svoje kremplje razteza po vsem svetu, kjerkoli je kak ošaben, napuhnjen in zraven zabit far. Klerikalizem je združenje nadutih popov, ki žele cerkveno nadvlado tudi v posvetnih zadevah, ki hlepi gospodovati ne-le v cerkvi, temveč tudi v državi, deželi, občini in celo — vaših familijah! Kmet obrtnik in delavec pa naj je zraven popolnoma brezpraven! Farju naj je dovoljeno ravnati ž njim kakor se mu le poljubi, in res nekateri farji delajo z nami kakor svinja z mehom. Oj sramotno delo! Ia klerikalizem je konečno celo proti Kristusovi veri in Kristusovi volji, kajti naš ljubi Zveličar je v najodločilnejšem trenotkn, ko je stal pred Pilatom, slovesno izrekel: „Jaz sem kralj, ali moje kraljevstvo ni s tega sveta." S temi besedami je sam Bog že pred 19sto leti obsodil kranjski Korošcev zistem in to za večne ča3e, kajti klerikalizmu se ne gre za božje, temveč za posvetno kraljevstvo, le za posvetno gospostvo, in proti temu klerikalizmu se je pri zadnji volitvi bojevala naša napredna Štajerčeva stranka in, hvala Bogu, ne — brez uspeha! Ta I črna, posnrovela drnhal je sicer za zdaj zmagala, a zmagala je nad vse sramotno! Podla in gnusna je njih zmaga, gnila in smrdljiva je njih zastava. Požrli in ugrabili bo ti nikdar siti samogoltneži v svoje okužne, kremplje to, kar je država namenila kmetu, obrtnika in delavcu, oropali so znovič ljudstvo, da jim bo zopet mogoče z ljudstvom počenjati, kar se jim bo zljnbilo in da bosta njih smrdljivi glasili: ljubljanski ,,Slovenec" in mariborski „Slov. Gospodar" zopet lahko in drzno udrihal po zavednih in naprednih borile h 7.\ svobodo in napredek. To je kla-verna, nizkotna zmaga, ki je vredna le ciganov! Naši volilci pa so volili možato, popolnoma prostovoljno, po lastnem prepričanju, jim je bilo geslo: Boj klerikalizmu, proč s farjem, kmet naj voli kmeta! Vsa čast vam! Mi nimamo na razpolago pekla, in drugih jalovih obljub, s katerimi so farji namenili in vabili svoje sužnje na volišču. Naši možakarji so začeli samostojno misliti, ne ustrašijo se več, če jih za to duhovniki grdo gledajo. Za to gre našim volilcem častno priznanje in pohvala, nasprotnih pa naj bode sram, da nimajo niti najmanjše samostalnosti, da sa dajo kakor živina na povodcu voditi, da so taki farški podrepniki in kimavci! Štajerčeva stranka bi bila lahko zmagala, ako bi se ne bilo na nasprotni strani postopalo tako nepošteno in kradljivo. Ia ako pomislimo, da je Korošec izmed 90.000 volilcev pete kurijo pod strašnim pritiskom farškega upliva in nepostavnega upliva deželno ia državno-zborskih slovenskih poslancev, potem je izid volitve za njegovo stranko strahovit poraz in sramota, kajti 70.000 volilcev se je ali aktivno ali pasivno izreklo zoper Korošca. L. 1904 so prvaško-klerikalni zavezniki imeli 23.652 glasov, zdaj pa, lejte, so jih dobili le 19.153, a Štajerčeva stranka je krepko napredovala in pri prihodajih volitvah dobimo gotovo svojega poslanca. S se-dajno volitvijo se je ustanovila obenem organizacija stranke in sv. dolžnost vsakega napred-njaka je, da žilavo sodeluje na zgradbi in nstr-jenju Stajerčeve organizacije. Naprednjaki! Vaša čast, hvala in zahvala vam, da ste tako zavedno in možato Btopili na volišče v imenn napredka in za našega Vračka. Vi ste cvet epodnještajerskega inteligentnega ljudstva in bodočnost je vaša, ako bote vstrajni in zložni. Iz dosedajnih vspehov in zmag zajemajte moč in pogum, da širite svetlobo in napredek med našim zapeljanim zanemarjenim in pomilovanja vrednim ljudstvom! Brezobziren boj klerikalizmu bodi tudi vzanaprej vaše geslo. Proč s prvaškimi dohtarji in proč s farji, prvaški dohtar spada v pekel, politikajoči far pa zdaj še v cerkev, tam je njegov poklic. Duhovščini pa kličemo: Na Spodnještajerskem in na Koroškem Že svita, žari, vašemu izsiljenemu. gospodstvu in vaši slepariji bo kmaln odklen-kalo. Štajerčeva neustrašna stranka pomeni dandanes velikansko moč na Spodnještajerskem, akoravno niso si upali še sedaj, žalibog, na volišče. Mi se te svoje moči popolnoma zavedamo! Naša vedno naraščajoča stranka se ne pusti več od farjev in prvaških dohtarjev zadušiti, mi ni- 2 — kar ne onemagamo in ne opešamo v svetem boja proti trinoškemu klerikalnemu zaanjn. Vi ne odnehamo, dokler ne zmagamo, dokler ne rešimo našega ubogega, zapeljanega ljudstva iz ropaželjnih klerikalnih krempljev, dokler ne zasija solnce zlate prostosti, loč omike, napredka in boljšega gospodarskega obstanka nad strehami naših somišljenikov! Naše pošteno in nesebično delo v prid zatiranemu ljudstvu pa dobrotljivi Bog spremljaj s svojim blagoslovom. Zahvala. Ganjen vsled zaupanja, ki ste mi ga izkazali pri zadnji dr-žavnozborski volitvi s tem, da ste volili tako možato, napredno in neastra-šteno vkljub silovitemu klerikalnemu pritisku, vam dragi kmetje, obrtniki in delavci, vam, mojim volilcem iz mest, trgov in z dežele, vsem skup tem potom izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo! Prav posebno pa me pri tem veseli dejstvo, da sem spoznal, kako pošeno se bojujete za svoje pravice, katere so vam po postavi dane, katerih pa so vas, žalibog, oropali vaši fari. Mojim nasprotnim pa klicem Kristusove besede: „Nebeški Oče, odpusti jim, ker ne vejo, kaj delajo". Jaz pa vam, dragi naprednjaki, kličem kot izkušen kmet: Le tako neustrašeno naprej v naprednem duhu v korist zatiranega ubogega ljudstva in Bog bo blagoslovil vaše poštene zahteve! Zmagali bomo in zmagati moramo, ako nastopimo vslej združeno in nevstrašeno proti klerikalnemu na-valn. To vam klice vaš udani prijatelj Franc Vračko, kmet v Orehovcih. Najnovejše politične vesti. Rusija. Ganeral Stojsel, ki je branil Port Artnr pred Japonci, je pred ruskim vojnim sodiščem obtožen, da je predal Port-Actur brez boja ter tako prepustil sovražniku takozvano ,,staro mesto", v katere:n je bilo še vse polno ziloge živil. Vojaštvo je pri tem izgabilo vse svoje premoženje, a Stossel je Japoncem pri pre-oddaji stavil pogoj, da svoje stvari sme spraviti, kamor hoče. Dne 29. decembra je zapustil general s svojo družino trdnjavo in nič več in nič manj kakor 40 vozov je odpeljalo njegove stvari. Dočim je general prepustil vse imetje cistnikov in vojakov Japoncem, je on sam za se dobro preskrbel in celo — svojih psičkov ni pozabil. Pravijo, da je ga vojno sodišče za to obsodilo na smrt. Španija. Hladi, 21 letni spanj ski kralj Alfonz XIII se je te dni poročil z angleško nevesto Eao Bitenberško. Ko se je vračal od poroke, so nanj napravili atentat. Bomba se je raznesla, 20 ljudi je bilo takoj mrtvih, 40 težko ranjenih, novoporočencema se ni zgoiilo nič. Anarhisti pa so sklenili, da bodo kralja prej ali alej umorili. Ad Avstrija. Midjari nas bojkotirajo vse naše pridelke, vse naše tovarne, vse naše blago odgovorimo jim krepko 8 tem, da ne bomo kupovali njih moke, njih živine, njih paprike, njih vina in Madjari bodo kmalu krotki postali in od lakote počepali. Avstrija. Ministerski predsednik princ Hohcn-loke je že odstopil in njegov naslednik je baron Beck. Oholost madjarska je ta zmagala, zato so se zdaj vse avstrijske stranke brez razlike narodnosti zedinile, da pokažejo Madjarom, da se od njih ne damo komandirati. Dopisi iz Štajerskega. Iz Stojnc pri Ptuju. Nove občinske volitve so pred vratmi. Napredni možje, dobro poglejte volilni imenik. Dosedajni župan si ga vselej pusti tako sestaviti, da je po njegovi želji. Napredni kmetje, bodite previdni in složni, saj je vas dosti pametnih, posebno na spodnjem kraju soseske. Pojdite v obilem števila k volitvi, ne pustite se, posebno vi iz prvega razreda, zapeljati zopet od kakega hinavca, kakor se je to že dvakrat zgodilo. Tak, ki vam obeta, da vam bo pomagal, vas le farba. Saj ste sami o tem prepričani, da tisti, ki ima veliko glavo, še sam aebi ne ve in ne more nič pomagati, kako pa bo pomagal potem celi občini? Tisti še za obe. odbor ni sposoben! Zato vas, vse zavedne in napredne občane iz Stojnc, še enkrat prosimo in opozarjamo, bodite previdni in volite zana-prej le take može v odbor, ki so vredni našega zaupanja in potem si tudi izvolite takega župana, ki vsako nedeljo in praznik gre rad k službi božji in sicer noter v cerkev, ne pa da bi ostal na cerkvenem pragu, ob pridigi pa se obrne in odide rajši k Sv. Jožefa na polje. Nsj naš prihodnji župan deluje v prid občine, ne pa v prid zajcev, drugače še bodo prihodnjo zimo zajci prišli ljudi v hišo gledat. Torej, Joža, ti nam več žapanoval ne boš in ne smeš! Iz Mozirja: Naj svet tudi od nas izve, na kak način si je Korošec kakor povsod tako tndi pri nas pridobil poslanski stol, h kateremu mu je pripomogel tudi mozirski kaplan Fortunand Žganjk. Ta, kot hmeljevka dolgi, kot trlica suhi faracelj s svojim pol metra dolgim nosom, je skakal kot norec po vsej župniji od hiša do hiše ter agitiral za blazno fanatičnega klerikalca Korošci, se rotil, priduševal ter v dno pekla pro-klinjal vsakogar, ki se ne bi udeležil volitve ter ne bi volil Korošca. Vsakogar je nahrul ta črnnh in če je bil tudi najgrši pijanec in falot, moral je na dan volitve v Mozirje volit Korošci, drngače bo baje njegova duša večno gorela na dnu pekla ter se cvrla v razbeljenem kotlu med samimi hudiči in satani, katerih poglavar je sam — Tone Korošec, največji med klerikalci. Ta črni Žganjk, ki riga kot osel (to je resnica, saj človek ne sme bliža njega stati), je vzel vsakomur glasovnico, če ne zlepa, pa zgrda ter napisal nanjo ime Korošca. Ljudje so se sicer branili ter izgovarjali, da ne gredo volit, da se volitve sploh ne udeleže, a naš farče si je znal pomagati. Žagal jim je namreč na vse pretege ter se lagal kot cigan, da bodo morali plačati 50 do 100 K globe, ako ne bodo volili Korošca. To je sveta istina in ako si Zgmjkec to upa tajiti, mu pred sodiščem prijavimo vse priče, ki so to slišale in vsi imena oaih, katerim jeto govoril ter tudi imena tistih, ki se imeli radi tega celo škodo. Farče, molči in smukni brzo pod kikljo svoje opravljive matere, sicer t9 oblije kri še od zunaj. Č)sar pa sam ni mogal storiti, storila je njegova gospodična mama. Ta frajla, kateri je Savinja prinesla tega dolgega Fortnnanda, je, da zve ves svet, ne samo trg Mozirje, ena najbolj opravljivih babnic, kar smo jih s;daj videli. Ves čas pred volitvijo je psovala ljudi sredi ceste, a kaj je bilo na dan volitve, se ne da skoro opisati. Objemala je kmete sred trga, pijana kot goba, zmerjala, drla se in bogsigavedi kaj še vse, tako da je ti vsem presedalo. Njen pan . . . FortaaandČak pa je skakal ves božji dan pred rotovžem ter vlačil kmete za iuknjo na volišče. Pripomnimo, da ni smel nihče prej po 8topnjicah, dokler Žgajnku ni pokazal glasovnice. Volitev je bila vtorek, kaplan bi bil moral iti v šolo, a videli smo ga ve3 dan na trgu. Podili smo ga v šolo, a uislite, da se je ta zblaznela dvonoga žival zmenila za to? Otroke js pustil same v Soli, sam pa je agitiral za svojega Korošca, tako besno, da bi že pomagač klerikalcev, Luciper, ne mogel hujše. Prej ves čas, kar je bil v Mozirju, se je držal, kakor bi ne znal do 5 šteti, čim pa so se približale volitve, hrul in lajal je s prižnice kot zbesnel pes in pri vsem tem mu je pomagala njega vredna, „nedolžna:' mama. H koncu pa Vam, Žganjk, kličemo: Ogibljite se nas, kajti mi smo od danes vam to, kar je križ — hudiču! Napredni vo-lilci, ki se ne dado od Žgajnka trapiti. Sv. Miklavž pri Ormožu. Pri nas divja kaplan Bratušek tako surovo, da se ži vsem gabi in gnusi. Našega pridnega organista celo med meso napada. Ob volitvah je svojemu agentn Kovačiču plačal 10 h za vsak glas, ki ga je ta pridobil za Korošca, Kovačič je na tak način dobil zares v gotovem denarju nad 10 K. Na dan volitve se je v Vrbnjakovi gostilni pijan zvrnil na tla ta naš „izgledni" kaplan. Mi tu prosimo mil. knezoškofa, naj nam dajo sem za 1« tis rai pa po šte na g- mi »b ni Ve. in .h Čuj do pos ten cilc pot gos nas pra za dušnega pastirja moža po božji volji in ne —| kravarja. Iz Zagorja pri Kozjem. „ Blagor tistim, ki zavoljo pravice preganjanje trpijo, ker njih jej nebeško kraljevstvo", pravi sv. pismo. Mi vsi v zagorski lari, ki priljubljenega „Štajerca' beremo, moramo dokaj grenkih in surovih besed preslišati, pa to vse zavoljo pravice in resnice. Naš župnik Hlaslec se je bil dne 29. aprila na prižnici tako razkačil in v svoji neopravičeni jezi je začel tako udrihati po naprednih možeh in po BŠtajercu", da smo se že vsi bali, da bo pamet. Celi nauk je bil Bamo surovo psovanjtj in zmerjanje. Rekel je: „Kdor .Štajerca" bere, je zoper vero, ima smrtni greh in bo večno poj gubljen!" O ti piškavi smrtni greh, kako mahi se te bojimo! Ako vi, Hlastec, ae veste, kaj j« smrten greh, pa vam povem jaz. Bog je rekel v četrti zapovedi: .Spoštuj očeta in mater, di boš dolgo živel in ti dobro pojde na zemlji1] Kako pa vi spoštujete svojega očeta in ljubia po bratovsko svojo sestro, ko ste ju v takti slabem in mrzlem času napodili iz farofa? Sam sem videl, kako je vaša sestra vsa objokana! slabo oblečena, brez denarja prišla k nekemu domačemu krčmarju in ti usmiljeni ljudje so I dali jesti in piti in še nekaj grošev za nadalje: pot. Ti ljudje so ravnali po veri, ste vi nuj ravnali tudi po veri? Morebiti pa četrta bož| zapoved ni po veri? Pri vas, župnik Hlastea že ne! In kdo je potem zoper vero, BŠtajercj ali vi? Bi ne bilo za vas lepo, ko bi si bili v svojega dobrega očeta in sestro pri aebi obdri žali, tisto dolgolično Pepco pa nagnali? To 1 bilo po veri! Strmite, ljudje božji! Župnike oče se je pritožil pri tej huharci, da on nI bo jedel iz tiste sklede, iz katere jI pes. Ia ta ničvredna, „nepoštena" svojat jI rekla žapaikovema očetu, seveda na povelje m mega župnika: „Ako to ni za vas, drugI pot vam dam v korito!" Ali se tako ravn s tistim, ki je sina spravil k tako dob kruhu? Ali je to po veri? Alo to ni greh: Kako si le znajo farji sami smrtni izmisliti, vam, dragi moji somišljeniki, takoj , vem in prisegam, da je resnica. Pravijo: mrti 8e J se naj pri miru puste, ali jaz tu vendar omeniF^ nekega ranjkega. Bilo je 1. 1848, ko sem šel ptnj svojim očetom k rani sv. maši in pri pridi; 0diš sem rad vlovil vsako besedo. Po pridigi p Otro začne žapuik tako-le: Vi pauri pravite, da I tlaka, desetina, kazen in gorščina proč. Kdf bo to rekel, ima smrten greh in jaz ga tej greha nikdar ne od vezem! Kaj je zdaj to je prava malenkost! Svoje dni je šel z voli na tlako in je bil tako dolgo tam, di volovske kože domov prinesel". To bil tisti Anton Centrih, ki je pozneje k dekan v Rogatcu svojega rojstva kosti k tj 8v , nema počitka položil. Kar je bilo zaveda roka kmetov v cerkvi, so šli van in vsakteri po svq je g planko. Stopili so pred cerkvena vrata in i Zmu-, bi bil prišel žapnik vun. gotovo bi ga nbi spon: kar bi seveda ne bilo prav, pa zaslužil bi I pošteno! Ko pa mi drugi pridemo iz cerkve,, znan graščinski berič to le oklical: „Vi kmetje, i najb< danes so tlaka, desetina in vsa draga brems pjjan proč, zdaj ste svobodni!" O nesrečni smri Jjndj« grehi, koliko jih je takrat bilo, pa vse so do! ja^g cesar Ferdinand brez vse spovedi odvezali! Bt kratfc jim usmiljeni Bog zato milostljiv in dober pli pre(j nik! Ljubi kmetje, dobro si zapomnite, kar« Žago-vam zdaj istinitega povedal in kaki voditelji nes j „dobri" dušni pastirji svojih ovčic so farji! Zi naj „ ne volite jih več, pokažite jim vendar enS, hrbet, ker je že skrajni čas, pustite jih tu Na p v cerkvi, kjer bodo ložej svoj poklic opravi; 8eca Ako pa se vam bodo preveč vsiljevali, pa pobeg korajžno naženite! Zlo daleč sem se zaletel fc0 se našega Hlasteca! On je tudi nekoč rekel v g je bil jem „lepem" nanku, da baje prej ni vedel, reva : so v Zagorju surovi ljudje! Seveda, ssvei stvarc Kadar se vam malo po koncu postavijo pi mladi vašemu grdemu in nekrščanskemn postopat, V eni potem so surovi, kadar pa je tista nepotrei Tota bernja, takrat pa so pridni, dobri, izobrai vzela farani, kaj ne? Kar mene zadeva, rečem, di že 8{a takrat neumni, drugače pa so dobri in že d: tndi g izobraženi in zavedni in ravno to vam, Hlari imela pod nosom kadi in jih imate za suroveže! je raji veliko te izobrazbe je nam „Stajerc" prinu nedeli ki ga pazljivo, brez smrtnega greha beremo mož j( krt poza rijar v gc ognj časn so v i." ite ko am u, ran : ji jno nar ■žja :ec, revi idr-bi sov ne je je ivna smo greh po-irtvi mini ;eli ga bomo brali, če si vi, Hlastec, tudi svoj jezik ogulite ob ,,Stajerca". ..Štajerc' je poštenjak in korenjak, ako take farje, ki ao gnusoba sv. cerkve, ki so volkovi v ovčnjaku Kristusovem, opominja na njih sv. dolžnosti. Vi pa, Hlastec, ako ne znate lepšega nauka, kakor napadati odkritosrčnega ,.Štajerca", prijatelja kmetov, potem bodite rajši tiho. Mi želimo poslušati božje besede, božji nank, ne pa strupene besede inslodjev nank! To je za danes, drugo pot pa več! Eden faranov. Dopisi iz Koroškega. Radiše na Koroškem. Mislili smo, da je tistih [ar gospodov tukajšnega oblastnega izobraževalnega društva pozabilo na nas, ker je že parkrat zaostalo blatenje v „Mira" črez naše poStene kmete in fante. Varali smo se! V Številki 21. slavnega „Miruu so se zagnali zopet na našo požarno brambo, posebno pa na našega g. učitelja in cerkvenika. No, pa kaj bi se temu čudili, da sovražijo cerkvenika, saj tem .bistroumnim" gospodiČem še domač g. Župnik ni po goda, akoravno jim zmiraj na strani stoji. Več ljudi povprašuje, odkod da prihajajo vselej in tako hitro v slavnem „Miru" lepi in tako .kunštni" dopisi? Ali mi tu imamo brzojav, čujte, brzojav bez žice, ki je zvezan od Radiš do Celovca. Tisti brzojav ni zvezan z brzojavno postajo, temveč z duhovskim semeniščem. Po tem brcojavu se odpošilja na pol kuhano poročilo tja, tam se potem še na dobro opeče in potem je še-le poslano uredništvu „Mira". Vam, gospod v celovškem semenišču, svetujemo, da nas pustite enkrat pri miru, saj ste nam napravili dosti nasprotetva! Bolje bo, da skrbite ta to, sa kar je vas Bog poklical. Napredni možaki. Spodnještajerske stvari. Naveličal se je življenja 22 letni Jožef Martinček s Spodnje Pnlakave. Pred kratkim se je položil na železniško progo in jovorni vlak Cfc 10 Li Petletni otrok je zgorel v Gradišču pri Ptuju poseatnici Trezi Didarc med tern, ko je odišla od hiše. Zato, ker ni pazila bolje na otroka, je zdaj kaznovana s petdnevnim zaporom. Polzela. Florijariska veselica. Tovarniška požarna bramba v Polzeli se je na dan sv Flo-rijana udeležila sv. meše, zvečer pa s > se zbrali v gostilni g. Jellerja, kjer bo se vrli tovarniški ognjegasci prav animirano med petjem in kratko-časnicami zabavali pozno v noč, drogi dan pa «0 vetali zopet čvrsto k delu. Iz zakonskega paradiža. V8(. Pet™ pod sv. gorami se je pred kratkem z britvijo po rokah strašno porezal naš domači poštar, ker se je žnjim njegova „draga" zakonska polovica zmirom prepirala. Okreval bo še najbrže, ali spomin ura bo do smrti ostal. Gospa Ana Dimnik v Trbovljah, gostilničarka, znana pod imenom „sloveaska mamica", je svoj najboljši gost. Nacuka se ga preveč rada in v pijanosti čenča potem otročje neumnosti. Pijani ljudje naj bi se sploh ne vtikali v politiko, pijane ženske pa še manj. Ko so imeli rudarji pred kratkem shod, je vpila ta „slovenska mamica" pred svojo krčmo nesramne psovke na g. Vračka. Zagovarjala se bode za to pred sodnijo. Za da-ms ji povemo, da je laž, kar je govorila in naj gre spat, kadar se je nalezla božje kapljice. Vesela ženkica je naj ta boljša stvarica. Na Ptujski gori se je pripetila v preteklem mesecu prav pustna komedija, kar tri ženske so pobegnile svojim možekom, ki so kar ostrmeli, |ko so pogrešili svoje ,,angeljčke". Neka četrta je bila tndi že namenjena na rajžo, pa tista reva ni imela kaj obuti. Med temi pobeglimi stvarcami je bilo nekaj zlo starih, nekaj pa tudi mladik. Ta prva je rajžala proti Vurmbergu. V eni roki je nesla korbec, v drugi pa kikle. Tota je bila najbolj srečna, ker je svojemu možu vielalOOK, da ima kaj za „cerungo." Tota je že stara in najbolj giftna. Ker pa je hotela dok tudi svojemu možu nekaj gifta privoščiti, bo [laatt imela za to aitnobo pri sodniji. Ta druga reva je rajiala proti Sv. Antonu. Ta je bila čisto P« 3. Kdor laka kmet 3a jt o je take- BVOj ink ubili li '6,1 i, OJ •meni mrti dob: Boi plač x sei ilji i Zai ; n kri earn ivljal ,a j al v sv leU 3 ved> pro! panj trebL jrafl da Sel IMS) [nedeliDa in je šla s čokom pokom proč. Njen mož je hotel hitro konja zapreči in se za njo — 3 — peljati, pa ravno tisti čas je bil konj na paši. Ta tretja se ni daleč matrala ter je ostala v domači fari. Dve sta že doma, ta stara pa se še ni vrnila. Pač ima še nekaj cvenka, da še lahko par dni ostane na „au9fiugu ', kar ji seveda bolj ugaja kakor doma delo. Pazite na otroke. V Dolgem polju pri Celju so otroci nanosili na domačem vrtu suhega dračja ter je zapalili. Petletno dekletce je prišlo preblizo k ognju in tako se ji je vnela obleka. Vsled opeklin je sirotica drogi dan umrla. Spridena mladina. V Trnjem pri Brežicah je neki pastir ukradel mreže, ki sta jih ribam nastavila sinova posestnika Pristovška. Fanta sta drugi dan počakala na pastirja, pretepla sta ga in naposled ma zvezala roki ter ga vrgla v vodo, katera tam na srečo ni globoka, da pastir ni utonil. Suroveža sta že pod ključem. Klerikalni slovenski hinavec v Ameriki. Neki Leskovar v Ameriki obrekuje svojega tovarša in našega naprednega naročnika g. Debelaka v mariborskem fihposu, češ, da mu tisti vsiljuje Štajerca in ga tudi zanj plačuje. G. Debelak je nas prosil, naj v listu pojasnimo sledeče dejstvo: Ni res, da bi jaz Debelak bil kedaj L9skovarju Štajerca vsiljeval, res pa je, da je Leskovar hodil k meni vsako številko Štajerca prečitat in povrh vsako številko s seboj v žepu odnesel. Tudi ni res, da bi bil jaz za Leskovarja naročnino plačeval, res pa je, da sem Štajerca zanj naročil, ker me je za to prosil. — Iz tega se pozna, da*je klerikalec povsod enako brezzna-čajen in lažniv, naj si je že na Kranjskem, ali na Štajerskem ali celo v Ameriki. Narodne veselice v Špltaliču. Tam je neki privandrani ,,narodnjak" ustanovil bralno društvo, v katerem se shajajo plesnive device in tercijalke, ki so vesele, če se tam ž njimi fantje iz usmiljenja pošalijo. Pri zadnji veselici pa se je nekemu klerikalnemu fantu šala res dobro obnesla. On je namreč igral ulogo barona in kmalu po veselici se mu je res rodila prince-sinja Na ta način je bralno društvo krivo jedne klirduLsJt«.***11: -VnltTah Yii; ■■-..sadove" bo prinesla veselica, ki dne 21. maja. Začetek drugega polletja. Povabljamo vse naše častite bralce, ki še niso naši naročniki, naj se k nam pridružijo kot člani našega naprednega lista. Naše stare naročnike pa prosimo, naj skrbi- za razširjanje Štajerca ter nam stem pomagajo sodelovati v pomoč ubogega ljudstva. Oklenite se vsi napredka, saj vidite, da delamo le v vašo korist. Človek sklepa, Bog pa sklene. Na me3to k poroki je moral na mrtvaški oder ženin Miha Radej v Sevnici. Dne 21. maja ob pol petih je šla ženitovanjska družba na nevestin dom. Potoma je posodil ženin bratu svoje neveste revolver (samokres), da naj streli. Tovariš pa je rekel, da ne zna. Pritisne prvič, revolver se ni sprožil, tudi drugič ne. Na_ to reče ženin svojemu prihodnjemu svaku: „ Čakaj, da ti pokažem, kako naj pritisneš". Ali V tem hipu se revolver sproži, kroglja zadene ženina naravnost v srca in ta se zgrudi mrtev na tla. Nesreča ni nikoli ugiana. Posestnik Franc Prensl iz Ternič na Dravskem polju je šel predzadnjo nedeljo zajce streljat, ali na mesto zajca je zadel v glavo petletno hčerko posestnika Korena. Zdravnik je izčislil rano, da se otrok morda še izleči, nerodnega strelca pa so ovadili orožništvu. Ponesrečen rojak. Franc Šestar, rodom iz Ptuja, 27 let star, je pri delu na mostu v Pr-vačini na Goriškem padel 12 m globoko v jamo ter se hndo poškodoval na nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico v Gorici. Smodka se je raznesla. Neki gospod v Calju si je kupil pred kratkem v trafiki smodko in ko si jo je prižgal, je tista eksplodirala ter mu osmodilti brke in počrnila očale. Znorela je na Pragerskem neka Roža Ko-privšek, v Mariboru pa je zblaznel vžitkar Janez Žniderič. Oba so spravili na opazovalnico za nmobolne v Gradec. Tat v Cerkvi. V Mariboru je te dni beračil 57 letni mesarski pomočnik Pavel Nemeth, pristojen na Ogersko. Pred policaji se je skril v se-meniško cerkev sv. Alojzija. V cerkvi je hotel pokrasti denar iz nabiralnika, toda policaj ga je se je vršila zasačil na toplem djanju in tatinski tiček je moral praznovati binkošti v mariborski špehkamri. Požari na deželi. Dne 22. maja je pogorelo v Ivanjcih pri Negovi posestvo Jakoba Mira. — Dne 26. majnika se je vnel ogenj v Ljutomeru v hiši trgoTca Honigmana. Tam je bila nevarnost velika, a vrla domača požarna bramba je pogasila vse. Porotno sodišče V Mariboru. Jos. Grobner, 32 letni klepar (špengler) iz Ptuja, je svojo mater iz samokresa ostrelil, ker mu ni hotela dati denarja. Za to bo 5 let pihal kašo. — Petnajstletni kolarski učenec Franc Slnga iz Mote-Hrastja pri Ljutomeru je ponaredil, seveda strašno netodno, osem niklastih deset vinarčkov iz svinca Oproščen. — J. Sršen iz Sp. Boča pri Slov. Bistrici je umorila svoje nezakonsko dete. Tista bo prišla še enkrat pred poroto, da se zaslišijo priče. — Čevljarski učenec Štefan Rudolf, ki se je zakrivil s svinjarijami po §§ 125 in 127 k. z. je bil oproščen. — Jožef Spaninger, 22 let star iz Račja zaradi nmora dobil 6 let ječe. — Peter Požarnik je dobil 7 let ječe, ker je hotel oropati neko starko Jero Wunsch. — Fr. Cuš, ki je hotel v Ptuju svojemu pekovskemu mojstru Stary-mu zažgati hišo, je dobil 4 leta težke ječe. Kakšni so farški podrepn'ki? Prejeli smo iz šmarskega okraja obširen dopis, poln dovti-pov, ki pa si jih ne upamo obelodaniti, so preveč kosmati. Izmed vsega priobčimo tu le opis, kdo in kakšen je farški podrepnik in pod-repnica? To so zabiti kmetje in take zrele jnngfrave, katerih noče noben fant več pogledati, ker niso več greha vredne. Podtepniki in pod-repnice rade vohajo pod farjevo suknjo, kadar častivrlni oče duhove od sebe snuščajo. In vse take oaebe so silno nasprotne Štajeicu. Telesno delo usmiljenja je: mrtve pokopati. Janez Rop, slavni župan v Lormanjih in cerk-majšter, svak raznih prvaških in klerikalnih ve-likašev, kakor na pr. šentjurskega župnika, potuhnjenega poslanca Roškarja itd. je do kosti klerikalno črn kakor žužek. Qb _x»anili farških ^vmuuiii-ica-ae~zre, žro ■„ general klerikalcev, zasloveli dr. Žlindra v Ljubljani, je Rop navadno kelner, on skrbi za častite gospode, da pohane piščance tndi primerno zalivajo. Pred par dnevi pa je pokazal, koliko ima mož krščanske ljubezni v sebi. V njegovi občini so našli obešenega nekega GO letnega moža. Nesrečneža so slekli do nagega, da se naj baje po obleki pozna, kdo in odkod da je in s štrikom na vratu so ga pu3tili v mrtvašnici. Zandarmerija je zastonj terjala, naj mu občinski predstojnik Rop preskrbi trugo. Še-le 4. dan ga je grob ir brez truge pokopal, ko ni tega mogel več gledati. Rop je uzor klerikalca. Ormuž. Občinski odbor konečne potrjen. Tri četrt leta so se ormuški prvaki upirali in kljubovali novoizvoljenemu naprednemu odboru. Zdaj pa je konečno vlada potrdila, da so se volitve vršilo popolnoma v redu. Zupanom je bil izvoljen zopet zaslužni g. J. Kautzhamer. Važne za svinjerejce. Deželni živinozdravnik, g. Kurzidim v Ptuju, je nam sporočil, da štajerski dež. odbor daje kmetom, ki se pečajo s prasičjerejo, 40 v podpore za svinjo, ki oboli za rotlanfom, tako da posestnik plača za cepljenje le sledeče stroške: Za svinjo do 25 kg. 40 h „ » >. 50 d ii ii ■ J „ A „ 100 . Razven tega dežela jamči še 5 mesecev za take svinje, ki so bile od živinozdravnika cepljene proti rotlaufu, t. j. ako taka, za rotlanfom obolela svinja po cepljenju v 5 mesecih slučajno pogine, se za njo denar popolnoma izplača. — To poročilo je za svinjerejce velike važnosti,ker se s tem cepljenjem rotlauf zabrani, posebno po letnem času. Mi priporočamo vsakemu svinje-rejcu na Štajerskem, naj se v svojem političnem okraju obrnejo na ok. živinozdravnika, ker za tako cepljenje se povsod na Štajerskem podpora deli. Ker pa ne gre, da bi se za vsako posamezno obolelo svinjo živinozdravnik peljal v občino in na deželo, zato se vam svetuje, da se v vsaki vasi pogovorite in potem naznanite živinozdravniku, koliko svinj je treba cepiti in ta vam potem naznani, kedaj pride. Ker je svinjereja za naše ljudstvo velike 60 80 „ 1 K važnosti in vrednosti, zato se poslažite teh nasvetov. Natančneje o tem priobčimo v prih. Številki. Zdivjal je bržkone želar J. Roškar na Ko-kolejnšaku v fari Sv. Jnrija ob Ščavnici. Pri nekem moža je npil kakor besen: Stajerc je vrag, ti si vrag, tvoja žena je vrag — in pri tem so se mu pene lile iz nst kakor steklemu psn. Zahtevamo, naj se ta mož od živi-nozdravnika preišče, ker je časti in življenju bližnjega nevaren. Pasje in kuharčine bolhe. Dne 12. maja so v Šentjanža na Dravskem polja umrli tamošnji stari žnpnik, mlada knharca pa se je med tem časom kratkočasila na oknu s kaplanovim psom ter mu iskala — bolhe, kakor bi jih sama še ne imela dosti. Znana Mačekovca je bila baje zraven. Gospod župnik pa so brez luči in brez človeka zatisnili oči in izlahoili svojo dušo. — Po drugih farovžih kuharice niso nič boljše, zato posvetimo jim prihodnjič cel članek, da svet izve, kako grdo, osladno, garjevo in nečisto ženstvo živi po iarovžih. § 277, točka 3 kaz. zak. „Kdor pri kakih političnih volitvah kupuje ali prodaja volilne listke ali na zvit način glasovanje ali izid glasovanja kvari, tisti se zakrivi s prestopkom in se kaznuje s strogim zaporom od 1—G mesecev. Kot kupna cena se smatra tudi, Če se da komu zastonj piti v ta namen, da se ga pridobi na svojo stran. Ta kazen že velja, če je kdo kupil ali prodal samo en glas." — Naprednjaki, paragraf je jasen in vi naznanite vsakogar c. kr. okr. glavarstvu, ki je ravnal proti temu paragrafa. Strašna toča je uničila v Halozah vse po vinogradih in na njivah. Vsi kmetje so strahovito prizadeti, škode je nad en milijon kron. Ti siromaki so imeli letos žalostne binkoštne praznike. Ponesrečeni vinogradniki naj se z zaupanjem obrnejo na ptujski okr. zastop, kjer se jim bo, kolikor mogoče, pomagalo. Tata 80 prijeli. V planinsko kočo nad Malnico na Koroškem je pred kratkem vlomil tat, neki železniški uslužbenec Laure. Nabasal je velik koš, pobral vse, ali ko je korakal domov, ga je srečal nadlogar Lerchbaumer ter prignal nzmoviča v Malnico v kajho. Roparski umor. V Blačah na Koroškem je neki železniški uslužbenec Danilo Turkulj ubil in oropal delavca Krištofa Sella. Cilovški porotniki so mu prisodili 6 let stroge ječe. Nesreča na avtomobilu. V Raci vasi je pred kratkem padla iz avtomobila (to je tisti voz, ki vam leti kakor sam vrag, pa brez konj, le ben-zina mn se dajo napiti) gospodična Marija Burger, hči predsednika koroške trgovske zbornice in drugi dan potem je umrla vsled ran. Nagloma je umrl v Trebiža Žel. strojevodja Peter Oraš. Pripeljal se je z vlakom iz Beljaka, odišel v prenočišče, par minut pozneje so ga našli na potu mrtvega. Od srčne kapi je bil zadet. Zamorec se hoče oprati. .Prijatelj siromakov", namreč celovški prvaško-klerikalni dr. Brejc je nam poslal sledeči popravek: Ni res, da sem pred malo dni v Cilovcu neki prav nbogi kočarski ženski zaradi 28 K, ki jih je imela plačati, napravil 67 K 08 h sodnijskih stroškov, in ni res, da se mi je pri sodniji naravnost reklo, da je ta zahteva nesramna. Nasprotno je res, da dotična ženska ni bila zaradi 28 K tožena, temveč je le ona sama in sicer po odvetnika na plačilo tega zneska tožila. Toženca sem branil jaz, tožnica je končno pravdo izgubila in bila seveda obsojena plačati tadi pravdne stroške, ki jih je pa sod-nija sama na 67 K 08 h določila in s tem zneskom za primerne spoznala. V Celovcu, 21. majnika 1906. Odvetnik dr. Janko Brejc. Op. uredništva. No tedaj! Mi z omenjenim poročilom nismo hoteli drugega povedati kakor to, da je dr. Brejc na račun neke uboge ženske napravil masten, dober ,, kšeft" in v tem nam pritrdi pač vsak človek, pa je amen! Majskih hroščev je veliko v trbižki okolici. Občina plača 4 v za liter in eno krono za 20 litrov hroščev. — 4 — Bazne stvari. Kronani tatovi. Kneginja Wrede je po raznih hotelih kradla srebrne žlice in drugo srebr-nino. Šest zabojev (kišt) ukradenega blagi so našli v njeni graščini. Sedaj pa se izgovarja, da jo je gnala k temu neka čeznaravna moč, kateri se ni mogla zoperstavljati. Zdaj so jo dali po zdravnikih preiskati in ti so spoznali, da baje kneginja ni pri popolnoma zdravi pameti ter so jo poslali v neko zdravilišče in ostala bo brez kazni. Tako pač končajo vsa falotstva kronanih tatov. Ako pa siromak zaradi lakote ukrade zemljo, pa ga brez usmiljenja vtaknejo za več dni v zapor. — Na Raskem pa so ravnokar zasačili tudi neko kneginjo, ki je rada kradla kokoši. Morilki Zeller nista prišli še zdaj pred porotnike v Leobau, ker je njnn pravni zagovornik zahteval, naj se od zdravnikov preiščejo, ker v njunih možgančkih baje ni vse v redu. Na tak način se še lahko rešita iz kaša, zviti sta za to itak dovolj. Speljali 80 ga na led. V Rasinju na Hrvaškem, blizo štajerske meje, kjer imamo dosti naših naprednih naročnikov, je župnik A. Gec pred volitvijo v farofu napojil svoje backe in potem jih je gnal na volišče v Ludbreg. Ali tam prišedši so njegovi backi postali pametnejši in vsi do enega so na mesto klerikalca farja Stra-hinščaka volili naprednega GaŠpanoviča. Naši klerikalni backi pa se, žalibog, nikdar ne zbrih-tajo. Koliko je ver na svetu? Neki amerikanski misijonar je seštel vse vere na sveta ter obelodanil o tem sledeče številke. Na sveta živi 1563 milijonov ljudi in izmed teh je: 558 milijonov kristijanov in sicer: 272 mil. katoličanov, 166 mil. protestantov, 120 mil. pravoslavnih; 11 nrl. judov, 219 mil. hindujcev, 231 mil. konfacijcev, 216 mil. mohamedancev, 137 bud-histov, 24 mil. šinbojistov, 157 mil. animietov in fetišistov, 10 milijonov konečno še drugih. Zahvala klerikalnega dijaka. V strupeno klerikalnem lista , E chsfelder Volksblatt" je "ol" ."'JgK^-pnjgrtt-Tgb,,..^ ""-T* ' • ■' •'--------— je baje pomagal napraviti zrelostni izpit. No, na svoje zmožnosti se potem takem tisti bramni dijak ni preveč zanašal. Ali iz takega postane še, ako bo le znal psovati napredne ljudi in napredne liste, lahko tshant ali kanonik ali kak klerikalni časnikar, ki se ravno iz takega dijaškega materijala nabirajo. Od šale glava ne boli. V nekem manjšem nemškem mestu se je sprehajala pred nekaj dnevi neka majhna princesinja s svojo odgoji-teljico. Zunaj mesta pa je dekletce videlo, kako tam na travniku mestni paglavci in šolarji na-pravljajo žive hraste ter se postavljajo na glavo. „On, to bi jaz tudi rada poskusila!" pravila je princeska. ,,Ali, ali! to se ja za te ne spodobi, tvoje hlačice bi se videle" jo je opominjala od-gojileljica. Dragi dan na to niso mogli v graščini nikjer dekleta najti. Naposled so jo našli v vrta, kjer je delala — žive hraste! „Saj sem klačice slekla!'1 se je izgovarjala strogi odgoji-teljici. Španski kralj Alfons XIII. se je začetkom junija poročil z angleško princesinjo Eno Baten-berško, ki je bila že trikrat krščena, ker je že trikrat spremenila svojo vero. Kšeft je kšeft! Papež ji je za to poslal zlato rožo čednosti. Po nedolžnem preganjane živali. Mnogo je takih ljudi, ki po neumnem preganjajo nekatere živalice, ki pa so nam drugače jako koristne. Žaba požre in uniči veliko muh, komarjev, molov, metuljev in ličink. Jež požira miši, polže, podjede. Slepič je tudi prav nedolžna živalica, ki le vsakovrstni mrčes požira. Polonica (božja kravica) nničuje listno uš. Krt tudi ugonobi veliko mrčesa. Te živali je torej treba varnosti. Najbolj pa nam koristijo ptički, oni nam lepo pojejo, nas razveseljujejo in pokončajo veliko mršesa, zlasti kadar valijo. Koliko denarja potrebuje papež? Listi poročajo, da ima papež od svojih posestev na leto 875.000 K dohodkov, vrednosti mu donašajo okoli 6 milijonov, daril pa dobi za 3 milijone kron. V celoti dobi na leto 21,865.000 K Med temi je vštet takozvani „Petrov novčič", ki nese 12 milijonov kron na leto. OJ svojih dohodkov izda papež le 5,647.000 Tri milijone plača kar- Kemveč dinalom in diagim predsednikom, 397.000 KI ga stane osoblje in 1250.000 izda papež vsakoVetjič leto za knjižnico, muzej itd. Poleg tega ga stem stane vzdrževanje petrske bazilike 750.000 Kko p in 750.000 da za druge namene. Njegov čistikroplj dobiček znaša torej na leto IG milijonov fran-radnil kov. Velik in potreben revež ta papež — kaj?l_,- Stroški za sultanov harem znašajo vsako™ leto kakih 7 2 milijonov kron — ženske so pač drage! Kakih sto žen izloči sultan vsako leto te se potem omože, vsaka dobi 180.000 K dottl iz cesarske turške blagajne, sultan pa si prel skrbi bolj „friško" blago. Kakih 300 žen pJ ima sultan zmiraj v zalogi. Med turškimi urad-1 mi .-niki je vsak vesel, ako se „posreči" njegovi priti v harem. Tam ima 10 služkinj, lepo Čijo s 4 konji in zraven še priložnost, da slabih trenotkih npliva na sultana. Madjarska „baharija". Pred kratkem je g neki družbi sedelo več gospodov. En njih, rodom Grk, je hvalil svojo toplo domovin nad vse in pravil: „Grška je najljepša deželi nad njo se vedno smehlja plavo, sinje nebo!" -j Basam tereratete, to še ni nič!" je oporeka) Madjar. „Crez Ogersko pa se smeji celi svet! Učiteljice — gospe. Našim neomoženi^ gospodičnam učiteljicam se bo moralo zanapri povedati vselej le „gospa" učiteljica, tako sklenila dunajska šolska oblast. Devica ali spodična je baje za nje neamnostno in poni ževalno. Siromašni Škofje. Avstrijski škofje sledeče praški: graški: ljanski 74.000; 60300; celovški 60.000. ima letne dohodke: Olomuški: 571.06s noven 501.987 ; dunajski: 305 495 ; solncmio ga -*Mcov. 253 217 82.831; lovski: brnski; : 65.540. Ubogi škofje' m vratislavski: 213.349 przemislski: 89.904; ...... 136.124; v Kraljevem Gradci^o j)C 69.453 ; briksenski: 58.6oŽ;nj.' de tridenski: 74.654; mariborskiwbeili, _i kma Na špiritističnem shodu. To so taki shoi na katerih se baje more poklicati dah kake; ranjkega ter se ž njim lahko pogovarjaš. Mlai ndova si je želela govoriti z duhom svoje] ranjkega moža. In res, v ozadja dvorane ^"'ikgže knknr__y_ meglah duh rajnega moža med njima se je razvfT ia^PK Dpeovor. ©u»E »Jaka, ljubi Jaka, ali si to res ti?* — L>nh' . , „Seveda sem". Ona: „In kako se ti zdaj godi?' I — Dah: BSe da že prenesti" — Ona: „Ali » ' ti morda zdaj bolje godi kakor na sveto, kf^pol sva Še skupaj živela? — Dah: .Veliko boljelovinau — Oaa: Ljubi Jaka, kje si torej na večnostirj0 ™0™ — Dnh: „V pekla!" fcviefet Kmečki koledar za junij. Kakoršno vren»V!M! *'v: na sv. Medarda (8. junija) kane, takošno o.v ra^™ mesec ostane. — Na Medardovo in Marjetino •» za*>s rade hude ure; grom, tresk, toča in plohe. -^Jave.* O sv. Vidi 3koz noč se vidi, če se količkaj stegneš* r»i>>j že v dan dregneš, če se količaj skrčiš, že v daj^a6''2 trčiš. — Kakoršno vrem3 je o kresu, tako&fem se j oistane cel mesec. — O kresi se dan obesi t, do kresa je raitel, od kresa naprej se pa zo; krajša — Cs je pred Ivanjem saša, je Ivanjem moča in narobe: Če je pred Ivanjei moča, je po Ivanjem saša. — Solnce noben baje tako lepo ne sije, kakor na Petrovo. Sv. Ivan prvi letni dan. — Ivanje je tako vi praznik, da njega dne solnce od samega st trikrat „postoji". — Na Ivanje cveti baje de: o božiču pa praprot. — O binkoštih se teliči sesanja odstavljajo. — Binkoštui čebelni roji najboljši. — D) Marjetinega mora koruza 0| jena biti. — Na Vidovo in Medardovo se žari] košnja. — Retka se seje na sv. Petra post sicer popoldne. — Repa se seje med Marjetim in Porcijunkulo. Gospodarske stvari. Opomin vinogradnikom, kako naj uničuj strupeno roso (peronosporo). Leta 1904 je ronospora okužila ne le listje, temveč _ grozdne nastavke (Traubenansatze) in letinii bila malodane uničena. Takrat je bilo skoro enako kakor letos. Vsakdanji topli in tople noči pospešajejo, da se peronos| rada cimi. Zato škropite letos ob pravem da se izognete nesreči. Pridni vinogradniki začeli s prvim škropljenjem že pred 14 do in zdaj, predno začne trta cvesti, škropijo dragic. Pri tem naj se ne poškropi samo li relikt :idana mi, ob i i od že cerkve sej in i, se se pr lep vin uprai LOV; \ mladič« itae. u Troll. Našlo veli itra' 3enar, iči oji ogri začne jst in tinem ■Teč tudi grozdne naalavke in sicer temeljito. fetjii naj se škropi, ko trta ode veti. Ako je Mm vreme snho in toplo, se ne škropi več, o pt vlažno, potem se mora po tretjem ropljSDja najmanj dvakrat še Škropiti. Vino-idniti. poslnžite se naših dobrohotnih nasvetov! J« T zmed I ovino 3žela, | !" — rekal j t!" lenimi aprej o je go-1 poni- imajo I 068;l olno-J ljub aški: adco:| .632: 5rski:| ima uredništva in uprav-ništva. Xfgova pri Radgoni. Ako je župnik vaSega Ha imenoval „antiltrista'; naj ga takoj toži, zavoljo Eesafe je bil že bivši župnik na Ptujski gori z osem-im zaporom kaznovan. Vse napade nam sporočite Uri vim bomo pomagali. Ne dajte se strašiti, ostanite i! — Maribor. Tvoje pismo sem sprejel in vidim, si podel klerikalni tepec in črna hinavska duša. Za je se še ne menim ne. Ostani zabit, revček, za lake bedake ni pomoči. Bog nas varuj takih tcev, da bi postali naži naročniki! I.izi le dalje je, za nas list pa se ne brigaj. — Našim cenj. mikom. Treba ponoviti naročnino. Kdor hoče leli, koliko ima plačati ali do kedaj da ima plačano, nam piše in mi mu takoj odgovorimo. — Sv. Janž Velenju. Ta beseda je razzaljiva in vi lahko tožite. se tako psovaii! — Sv. Tomaž pri Ormoža. tu zatrjujemo, da g. Antolič nam ni pi3al in ni al dopisa: ,,Galerija naše zloglasne narodno-klerikalne — Maribor, Koroški kolodvor. Naznanite sodniji. — Untei'-Rotwein. Ljuba ženka, vašega nismo razumeli. — Podplat-Lemberg. Pustite »te klerikalce, ki nočejo spoznati, da Štajerc ljudstvu ibro želi. — F. v Milwaukee v Ameriki. Dolar ji, imate plačano do 1. avgusta 1907. — VŠmarski j. Iiopis pride skrajšan na vrsto. Pa ste odločno [li amerikanski trti, s tem se nikakor ne strinjamo. — P. Doljnja vas pri Brežicah. Imate plačano do novembra 1906. — Stoperce. ti. Keček je nemiren? ohladili. — Sv. Martin pod Vurb. Mi smo jtci na njeno pismeno prošnjo obljubili, da ne [e tako dolgo v časnike, dokler bo mirovala, zatorej pisna ne priobčimo. C.e pa bo klepetala, pa le nam le, bomo ji pristrigli jeziček. Srčno pozdravljeni! — dopisnikom. Dopise o volitvah smo skrajšane ih', drugače ni bilo mogoče. Drugi dopisi pridejo ialu na vrsto. — Več vpraševalcem naj bo da farii nimajo pravice, na prižnicah osebno na-niprednjake. Zivo'jo takega psovanja naj vsaki zavcljo razzaljenja časti in videli bomo, ali ne bodo lili. — Antona Širecu v Mostečnu pri Majih. Ti klerikalni potepuh, ljubice bi rad imel, a :na te nobena noče, prihodjič ti jo bomo še bolj r,iitflrijske številke. it, dne 26. maja: 3, 9, 13, 42, 47 dec, dne 2. junija: 78, 7, 86, 53. 29 I Vsi tisti, ki se pečajo s kmetijstvom in z živinorejo, se i opozarjajo, da je „redilni izvleček*, ki ga po lekarnah in Jaati razpetava ij prodaja „Gospodarsta tovarna za klajno [in reJilna sredstva v Litomericah" in ki ga kmetje jako ^ijo. od najimenitnejših strokovnjakov priporočan. (vteSek je m j boljša in nijizdatnej-ša. izpričana primes h krmi 1 živali. Glrj in-erat'. *^B ZnutiNt je dokazala, da človeški organizem, zlasti dokler p razvoj'i, potrebuj.* zadottno množino maščobe. G; se mla-I xtdVno hrani z maSčobo. ima to velik vpliv za rast. Po-ko za živce je to vatno. kar so o*ivid:v> dokazale najnovejše ti'kave. 2al, da so živalske ma5Čol>3, k^korSne izza davnih [rabijo ljudje v severnih krajih, za nas jako drage, pa tudi retavljive. Zato je za vsako gospodinj» neizmerna dobrota a, ,Ceresu, ki se prideluje »z najfinejših kokosovih orehov. 1 seje na dober iu cenen nač.u od po moglo vsestranski po-i v p'spodiojstvu. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam in centifolijako ). Ne le doma v jeseni in po zimi, temveč pred vsem ob !em pjletaem času in na potovanju se je to vsestransko znano fuuesljivo sredstvo izpričalo kot jako izvrstno. To sredstvo iz-10 pomaga v sili, k«dar koza slabost, vročina, onemoglost na-s zlasti ob času zn-lega sadja in murk, ko se prikaza kolika, tka. kiii. slabo prebav-Janje, zalila jenje, okuženje vsled slabe i» vode itd. Mazilo je nenadomestlj vo pri vseli zmučkan nali, ikih, otolkljejih, bulah, žulab, vsakovrstnih ranah, tvorih itd. lobojno zdravilo naj vsak jemlje s seboj v zadostni mnotini, v DskrajaiiSi sili vsaj zanesljivo vselej pomaga, dokler se ne ^e do zdravnika. Komur to zdravilo Se ti dovolj znano, dobi tzahteraoc gratia in franko knjižico z veliko tisoč izvirnimi pnlnini dopisi. Ne dajte si vsiliti drugih ponarejenih b*ezcenih Civil a napišite vselej ni dopise in naročila: Lekarna A. r Pregradi pri HogaSki Slatini.___________________^^ Svoji k svojim. Naprednjaki, podpirajte samo obrti gostilne somišljenikov, naprednja-fcov. Ogibajte se takozvanih „narodnih" rgovin klerikalcev in prvakov! čujej« relika gostilna, je m m z vol ko njivo in , " i-Krtom. ob glavni cesti. 2 mi-tUdI utj od jeleioiske postaje in tocerive, kjer se vrl« shodi sejmi se takoj proda. Oh vremi em se proda iua, po ugodni i del ui lep vinograd in go sd. Več )9por» n **"**" "*l'im£l ča8n- Lovski psi:27'' *} * UmUiicev.B mesecev r', dtiefl mlof čistokrvne rase (pas- iio It '' *re"' ''riv V" ceni se . .""■ Me ShIov pove upravništvo listj«.!! .Šajerca.- 30 polovnjakov vina prav dohrejra lilor od Ifi— 20 kr.. proda Štefan Žnidar v Veriši vesi pri Makotah, via Poltene. 8*5 Lepo posestvo, pol uro od Celja, na državni cssti, se takoj prod«. Hiš* je 17 m dolga, zraven je hlev, kO'.olc, travnik in lep vrt. Hite jo primerna za vsako obrt ali trgovino. Ponudbe sprejema Franc Horvat, posestnik v S/. Marjeti pri Celju St. 6. 265 — 5 — fe.?"^ Naznanila. Na štajerski deželni šoli v Grotten-hofa pri Gradca se začetkom šolskega leta 1906/07 odda več de i. prostih mest. Naloga te šole je izobrazba in Tzgoja kmečkih sinov za poljedelski poklic. Gojenci morajo dve Li!, r-: _l_u*„.v. nonorip *-: '•"■" "»""' v zavodu in v tistem časa se morajo vdeleževati tako šolskega podaka kakor tudi vseh poljedelskih opravil ter se morajo držati obstoječih šolskih predpisov. Do prostih deželnih mest imajo pravico mladenči, ki so na Štajersko pristojni in ne pod 16 let stari in sicer v prvi vrsti sinovi kmetov. Kdor dobi prosto mesto, dobi s tem brezplačno šolski poduk, stanovanje in kmečko hrano. Obleko in šolske potrebščine mora si vsak gojenec sam preskrbeti. Prosilci za ta prosta mesta naj svoje prošnje naslove na štajerski dež. odbor in naj prilože: krstni list, domovinski list, šolska odpustna spričevala najmanj iz navadne šole, zdravniško spričevalo in spričevalo o stavljenih kozah, spričevalo poštenega obnašanja, dokaz o njih dosedajnem poljedelskem delovanja in potrjilo od občine o premoženjskih razmerah starišev iu vse te liste naj do 15. julija 1906 vročijo osebno ravnatelju dež. poljedeljske šole ter se morajo pri istem podvreči izkušnji o njih ljudskošolskih izobrazbi. Tisti dijaki, ki dobe prosta mesta, morajo se pri vstopa zavezati s posebnim reverzom, da se bodo po dovršenja zavoda najmanj tri leta na Štajerskem pečali s poljedelstvom ali da bodo za vsako teh let, ki jih prežite zunaj dežele, plačali K 200 štajerskemu dež. fondu. Gradec, dne 17. maja 1906. 27i Štajerski dež. odbor Okrajna hranilnica " (šparkasa) v SI. Bistrici. Za računsko leto 1905. Stanje vlog koncem leta 1904 . K l,429.755-9g Prirastek med letom 1905 in sicer: a) s pripiaatijem obresti . , 56.60278 b) z vlogami....... 432.78357 Skupno K 1.919.142-33 V letu 1905 se pa je vzdignilo vlog ,. 369.041-58 Toraj ostane koncem 1. 190.r vložni položaj na 2339 knjižic Cisti dobiček glavnega fonda Režijni stroški....... Od tiste skupne svote .... v hranilnici je: v gotovini......... hipotekama posojila..... druga posojila na dolžna pisma (obveznice)....... sedajni račan pri denarnih zavodih ......... vrednostni papirji...... zapadla posojila....... mejnice.......... druge vrednosti....... S tem odpade na glavni fončfT , „ „ iezervni „ . , 1.550.10075 6.450-84 7.377-71 K 1.635.18296 19.929-— „ 1,058,846-04 „ 169.907.— 84.707.72 ., 253.597.78 30.351-4* i 1.100.— 16743-71 K 1,558.134-83 65.532-24 ,. „ „ „ kurzne rezerve „ 11.51562 Hranilnica je obrestovala vloge v računskem letu b 4% in pobirala za hipoteke 5% obresti. Slov. Bistrica, dne 31. decembra 1905. H. Strassgiittl, ravnatelj. J. Kamšek, knjigovodja. Vse je bilo pregledano, primerjano s knjigami, in tudi v navzkrižnih poskušnjah se je vse našlo v redu. VV. Eppinger, dr. H. VViestaler, K. Hrastnig revizorji. Resnična ženitna ponudba. Mlad krčmar, 32 let star, išče za ženo kmečko dekle ali Movo v starosti od 20—30 , KI Ul liliem pieniU4<3Hja uu 3CO0 K in bi imela veselje do gostilnicarske obrti. Naj je zmožna nemškega in slovenskega jezika. Vdova lahko ima majhnega otroka. Resnične ponudbe naj ser pošljejo na upravnistvo „Štajerca", te mogoče a fotografijo, katera se takoj vrne. 285 Skrivnost. 886 S tem, da se kurji piči doda neškodljiv prašek, doseže se jako veliko težkih, tečnih jajc, kure nesejo tudi po zimi pridno in ostanejo pri tem zdrave in čvrste. Ta prašek v zavojčkih po '/« kg razpošilja franko proti prejšnji vpošiljatvi ZDcska po 60 vinarjev Anton Prcnc, trgovec v Celja. Harmonike m dobre in poceni! Trivrsloa H Orehovega fornirja in z mo-zajikom vložena, HO tipk, dvo-glasna. 11 basovih tipk, zračni bas na dnu. s prav močnimi bombardom basi, meaingasto jekleni glasovi, posebno dobro izdelane 50—55 gold., z alu-rninovimi basi 60—-65 gold. Popravila drugih harmonik so tudi pri meni dobro oskrbljena in po nizki ceni. J. Zupani*. »zdelovatelj harmonik v Zirtan-mostu Briše št. 13. Zenitna ponudba. Mlad, samostojen trgovec, v manjšem mestu na Sp. Štajerskem, iSče družico, pridno gospodinjo, katera ima veselje do trgovine in najmanj 4000 firemoženja. Starost ne nad 26 et, v stroki izurjene imajo prednost. Le resne ponudbe s sliko se prosijo do 15. junija pod gifro ..Trgovec 28" poste restante Ptuj. Za strogo tajnost se jamči. 291 Pekovski učenec se takoj sprejme pri gospodu Antoni Koss, pekovskem moj -stru na Bregu pri Ptuju. 281 Učenec aB se sprejme takoi v trgovino z mešanim blagom t. Krajne, v Sv. Martinu blizo Vurberga. Lepa hiša Priden hlapec,^ ki zna krmiti krave in polje obdelavati, se takoj sprejme. Plače bo imel G gold, na mesec. Pisma naj se pošiljajo Posestvo 292 v lepem kraju, tik ceste 8t. 112 v Podložu pri Ptujski gori, poleg vile, vse novo in v dobrem stanu, se takoj za> 1800 K proda. Zraven sta dve v sobi, kuhinja, klet, hlev, nekaj ter. en oral njive in lepa hrajda. Posestvo je jako primerno za kakega penzijonira-nega gospoda. Več pove upmv-niStvo Štajerca. 28» z vrtom v mestu Slov. Bistrica, se proda. Cena je 3600 K. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Stajerca.H Ugodna kupčija. Dobro idoča peiarija v veliko odjemalci se proda Zraven je dobra gostilna, v kateri se skupi na dan 40—£0 goldinarjev. kar je dokazano Naslov pove upravništvo S'a;erca. 293 Lepa prilika. Z'danalvsa v prijaznem kraju, v bližini cerkve in kolodvora. obstoječa iz več sob, kuhinje, dveh kleti, kamre, lepega vrta in nekoliko njive, se zaradi preselitve lastnika po zelo nizki ceni ia pod prav ugodnimi pogoji proda. Sposobna jo za vsakfga obrtnika, posebno pa za trgovino, pekarijo in gostilno. Tudi za kakega vpokojenca bi bila pripravna. Potrebnega plačila je samo fiOO gold. Natančneje pri Theodora Hanselnainn, posta. restanle. Pragersko. 264 Vili podobna hiša, še 8 let davka prosta, z malim zemljiščem, 15 minut od toplic Vrba na Koroškem, z, lepim razgledom, se zaradi rodbinskih razmer proda. Tista bi bila za kakega penzijonista ali grajzlerja najbolj ugodna. Več pove .loh. Jnlitsch, krojač Gorje, pošta Vrba (Koroško.) _______________________18» Viniear "* ožeojen, s 3 ali i delavskimi močmi, se takoj sprejme pri g. Martini Kaiser-ji v Ptuja. — 6 - 3 Jaz moram imeti meso!(E=- Za mocnatejedi ne maram! Tako marsikdo govori; ali to le tako dolgo, dokler ne zve, kako lahko so prebavljive jedi ----- in kako dober okus imajo, če so ss s Ceres jedilno mastjo = zabel j ene. ' 202 %• • • m m a • •% # |j ii m i: ©©<©© Veliko presenečenje. Nikdar Trt v iivlje»j« te ie poitndi taka priloimst B00 koso? samo i gli SO kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča prccisanker ora s se-kuodiiim kazalom, ki natantno kaže in za katero se jamJi 3 leta, ena modema zidana kravata :a gospode, S jako fini lepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenoni, 1 nastavek za smodite z Jantarjem (beren-Ileinom), 1 eleg. tiro?a za dame (novosti, 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 u«n\at mo»-ujx'ek, 1 žepni nožič s pri- travo, 1 par mansetnih gum-ov. 3 gumbi za srajco. \se iz duplezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za slike, v katerem je 36 najlepših podob sveta, o reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna »njiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hifti in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je s.ima tega denarja vredna, za siimo gld. 1*80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar poSlje naprej,skozi du najsko razpo-siljalnico Ik. Jnng-virth, | Kukati A/l 4. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Velik« presens-čs Nikdar v fivijeojn nlii prilolnosti 500 komadov m 1 95 kr. Ena krasno pozlačeni p ura, katera točno tet« katero se 3 leta jarnCi, primerno verižico, tu derna zidana kravata a pode, 3 jako fini žepni en prsten za gospod« i žlahtnim kamenom, 1" mošnjiček, 1 jako fino ._ zrcalo, 1 par manSetailt gs K gumbi za srajco, (3»/, i [| zlat) s patentiranim Jiil || 1 iako fini tintnik iz ti 1 "fini album s 36 tuji slikami, 1 eleg. broSa a (novost), 1 par bouton s brilantom, 5 različnih sn I reči za stare in mlade, I I ličnih reči *a korešpode Se 400 drugih različnih! katere se rabijo pri hiti za vsakogar potrebne. 1 se posije z uro vred, i i sama tega denarja *■ za samo 1 gld. 95 kt.|[ pošilja se proti poStneotl vzetju ali če se denaffl naprej. Dunajska eentralna ri ljalnica P Uist. Krikev (Kraki KR. Za neugajajoče vrne. Viničar oženjen, brez otrok, d letih, dobrega vedenja, I dobro spozna v vinogradi lakoj sprejme. Taussig, 1 pri Varaždinu. Na Hrn| Narc Posa Nar. pol mor Cen stra' 32 '/•s 4K Pri-je c S Viničarja oženjenega sprejme v službo 267 v Ptuju Staroznana lonteija oulna « vlu^aju, oo Ud 1 UOjeili pri g. B.0KO- schineggu v Vitanju. Dopisi se naj odpošiljajo 268 g I. Rupniku, naduditelju v Vitanju. Kranjski naravni brusilni kamni. 2«'.' in Osle dajo Dajborjso ostrino kosam in srpom, na kar se cenjeni kmetovalci in trgovci opozarjajo. I. kakovost z rudečo varstv. znamko „kosec" K Kili. „ ss želelo „ „ .kosec" K 18 — III. „ sive barve, več vrst, zelo dobri K 8 — in sicer za 100 kosov z zabojem, kolodvor pošilja J. Razboršek. Šmartno pri Litiji, na Kranjnskem. r-* •"- En zavoj s 15 uzoinimi kamni K 2'50 franko. srr-= Jabolčnjak (tuklo) prav dobre vrste proda graščina Zavre pri Ptuju. 266 Franca Vollgruber-ja gostilna „zur Bierquelle" v Celja, Rathau3gas.se 6. Tam se dobivajo izvrstna štajerska vina, izborno Reininghaus-ovo marčno pivo, jako dobre tople in mrzle jedi in prenočišča po jako nizki ceni. 278 Šest mizarjev mlad h in deset navadnih delarcev sprejme tovarna na obdelovanje lesa W. Prym, Polzela v Savinjski dolini. Taki, ki so že delali pri žagsh, imajo prednost. Za stanovanje je že preskrbljeno. 270 Dva gosposka voza in en navaden voz se prodajo. — Vprašajte pri Jožefu Herzmann v Celju, Hanptplatz št. 3, I. nadstropje. 289 ** 70 Nagrobni spomeniki t Prav lepo posestvo, 290 «/j ure hoda od Maribora, tik glavne ceste, novo zidano, hiša je s 3 sobami, zraven kuhinja, velik magacin, ki je tudi za sobo primeren, potem dve sobi za šlantnarja, velike kleli, kuhinja za svinje, hlev za 10 govedi in 2 konja, mlatilnica, svinjski hlevi, velik listjak in tudi huta za voze in kurilna soba za rože in zelenjavo. Vse je novo in dobro zidano in z opeko krito. Velik vrt, sado-nosnik, njive in travnik so v najboljšem stanu, vsega je 6 oral in vse je blizo hrama. Vse se takoj po nizki ceni proda. Pri kupčiji je potrebno 5—6000 gold, in je za živinorejca, mlekarno, mesarja, vrtnarja ali kakega pen-zijonista prav primerno. Tudi ena gostilna in več drugih posestev je tukaj na prodaj. — Več pove Franc Pod-lipnik, Thesen St. 42 pri Mariboru. t Rodbina Slawitsch v Ptuju potrtim srcem javlja v imenu vseh sorodnikov svojim cenjenim znancem in prijateljem žalostno vest o smrti preblagega gospoda Ludvika Slawitsch firme „Brata Slawitsch v Ptuju", ki je po kratki in muJni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. v sredo dne 6. junija t. 1. ob pol 6 nri zjutraj v 40. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu. Bodi mu blag spomin! Ptuj, dne 7. junija 190G. Opomba: Firma „Brata Slawitsch" na Florijanskem trgu in v podružnici pri mostu (Wagplaus) ostane pod dosedajnim imenom, namreč: „Brata Slawitsch v Ptuju", tirmo pa bo vodil zanaprej g. Leopold Slawitsch in prosi cenjene odjemalce za nadaljno zaupanje. e! soo Pri svojem dela na njivi in v vinogradu ali kadar zidate nove kleti itd., najdete v časi notri v zemlji star denar, zlat, srebrn in bakren, razne stare predmete iz kovine, kosti in kamenja (pogosto z napisom). Ne ostrgajte takih reči, drugače nimajo viednosti. Po hišah imate pogosto različne vrče (majolke), pase, podobo in razno drugo šaro, ;ki je ne potrebujete in ki nima za vas nobene vrednosti. Take stare reči prinesite k Jožefu Gspaltl, zlatarja v Ptnjn, ki take reči jako drago kupuje za ptujski muzej. w !! J! «( M kamen za zidanje, cement, cementne cevi (rori), apno, les in premog se po jako nizki ceni prodaja pri Josefu Murschetz, Ptuj, blizo cestnega žel. prelaza. ti le z K 8- k ž r t s v r Vinorejci kupujte škropilnice za trte Natrium thiosnlfat dalje readenspapir 1'honolphatclein za spozru pravega časa, kdaj naj se meša apno z modro ga! drugimi kemikalijami, kakor tudi za rast in vzdrž zdrave živine redilni prašek za prešiee a 40 1 landski živinski redilni prašek k 60 h, za l živino in konje, če nimajo teka, posebno priporoči za okrepljenje kosti Fluid a 2 K, za okreplje mukah pri otrpljenju, zaviralno olje a 60 h, v bo konj in krav proti nadležnemu zaviranju, tudi i in praške, encijan, ajbež, sladke korenine, kola kakor tudi 80% jesihov cvet a kg. K i 20, lovanje dobrega in okusnega jesiha pri Karolu Wolf, drožerija ,pH Ot odlikovan z mnogimi zlatimi svetinjami v Mariboru, Gosposke ulice 17, nasproti poštnih čigar žena bi preskrbovala molzenje, ep graščina Thurn. Dopisi naj se pošiljajo na niško vodstvo (Bergverwaltung) v Velenju] Celju.