Leto LXXV., St. 38 lu 0a. tu AbL«*»« precipi-tare in mare Drr«-«;o le coete afrfeane da nos tri aerosilumnti. Un nostro sommere'hne non e tomato alla base. Le famiglie deli' equipaggio sono state informate. Nastopni avtTenci novih poslanik i\ Španije in Švice Rim. 16 febr s Danes b 16 uri je Nj Vel. Kralj n Cesar v Kraljevi o^Jači na Kvirinalu spre.el v avdienc4 Eksc D_n Rajmonda Cuesto. k je zvišenemu vladarju izrcčil svoja poveri lna psma. s kater mi Je akreditiran v svo;"stvu veleposlanika špa-n:je na kral evem dvoru. Rim. 16 febr s Danes ob 11 30 je Nj Vel. Kralj in Cesar sprejel v avdienci Eksc Pietra V elja. ki je vzv^enemu vladarju izročil poverilna pisma, s katerimi je akre-dit ran v svojstvu 'zrednega odposlanca m opo;T^ornočenega ministra Švice na Kraljevem dvoru Novi japonski veSen?sIanik pri Kvfr'nalu TVklo, 16 febr s Cesar je davi sprejel v avdljencl novega veleposlanika Japonske pri Kvirinalu. Ne! pomeriffgio di ieri F av'azione nem'-a ha effettuato incursioni sn Napoli e Pa-iermo. I danni sono ingenti. La perdffe accertate a Napoli sono di 7 morti. del quaM 5 a Torre del Greco, e 15 feriti tra i civili: a Palermo le v*M;me finora accertate sono 98 e ' feriti 297. Presso Sc;cli (Siracusa) dne »Spitfire« preemitavano fn flammc ad opera d; no-stre batterie. Un term aereo veniva di-strutto dalla caccia germanica nel cielo di Trapani. La cacc*a »tal»ana e il fuoco deli' arti-srlieria contro-aerea distrmrgevano quattro degli apparechi incursori. tre a Napoli e uno a Palermo. Aerei nemici hann.i effettnatn incurs;on» e mitrael-amrnti su treni e sca'i ferroviari del1 a Sicilia e della Calabria. Quatro feriti Quattro nostri velivoli non sono tornati alta loro base. Imenovanja v Stranki Rim, 16. febr. s. Odredbeni list PNF ob javlja: Duce je na predlog tajnika Stranke imenoval za člana nacionalega dircktrr..a PN^" zveznega tajnika iz Neaplja faš sta Save-r;a Siniscalchija. rojenega leta 1896 ki je vp an v Stranko od 1. decembra 1P20 n je skvadrist ter ude'eženec Pohoda na Rut. in ma-or Kr. Iet'l9tva Boril se je v vojni 1915-18 in v sedan.i vojni Po poklicu i* odvetnik Bil je zvezn; tajn k v Neaplj'i n v Potenzi; za inšpektorja PNF za Dalmacro faSl sta Fr«ncesca Giunto guverneri? Dam^ze in naslednika faš sta G useppa Bst'an;nija k je bil imenovan za državnesra podtajnika v mistratvu za zunanje zadeve; z-3 zvezneera tajnika pri naci nalnem d;-rektoriiu faš'sta Giuseppa Palladna. razred 1908. vp snnega s Stranko od 24. maja 1929 tretji fašistični nabor topniškega p% ročn ka borca v sedanji vojn . doktoria gospodarskih in trgov kih ved ter bivšega zveznega tajn ka v Rovigu. Obramba Evrope proti vzhodu In zapadu Dokumentirano predavanje o severnoameriškem Ltr:pcrial ziiiu Rim. 16. febr s. V ciklu predavanj o vojn. Amerike proti Evropi, ki jih prireja italijansko središče za amerške študije Je dr. El'sio Ballerini biv^i trgovin^k^ svetnik v Wa?h:nstonu. govoril o novih vidikih vojneea penamerikanstva Zedi"ien;h držav proti Evropi Predavanje je poslušaj številno občinstvo, med drue mi minister Prunas za zunanie ministrstvo dr Dort^nbarh in dr von K'emm z nem?keea veler>o.«laništv-a El'*^T^'^"^',,il da se n^n. amenkanetvo Zed;r»^°n:h drv^v dane« kaže kot eden izm^d ob*-a^ov svetovne b*3?«3-moni^tične nol;tfke pred-^H'-'^p Roo^evel-ta. ki v e«aki m^ri o^^^a Evroon kakr,r Ju?no Ameriko ^amo tisti k: Dozna raz-kroieva^no delo Zed^le^ib v neka- teWh d^ra^-^b lat'ne-kp AihtJVp ki So nai-boli iznostavllene cpvp^oa^p^^^mu voli-vu. lahko n^sodi kaV*«*n moraln; in nacionalni n»»Vrol b' ^* F^*r°r>i Dov^roo'^a hp-gemo^iia Zed*n1p»»fh d-^av S tem da b^anj svoie zanadne kakor tud; vrzbodnp meje bran^ Evrona ne «?amo svoio neod-vi^n^-t mar\reč tud- moralne temelje svoje °m ?ke. Nato je oredaval dr P^T'erini o oan-amerikanstvu v ra^n'h dobah ;n le ^č^ta' poio7qi ki le nasta1 z *nte^vencfl0 Amerike Podobno ie poTTr?pt-fl da cp mn^-' upanja Am^-ičanov fflede izkor šeania Ju žne Ampr^p v voinp namene kakor ttid-mnogi računi Južne a^-~:1-° In io dot« roko Zedinjen'm državam po enem letu vojne, še daleč niso uresničia in to zaradi podmorniške vojne Osi. ki preprečuje iz-meniavo med obema deloma zapadne poloble Prenehale pa niso samo trgovinske izmeniave blaea zarad pomanjkanja tonaže temveč prebivalstvo južne Amerike trpi tud' zarad- nomp^ikanja najbolj potrebnih živil To prikazu ie v nravi luč" modrost Arfent^ne k^ se ie znala obdržat' •zven voine in je s t*»m n»*eorečila zmr? niave k' vladajo v oc+^Mh državah Tužn^ \mer'Ve Zed^iene država ni«:n našle n^5 i'ieu kontinenta cii^ovin c lrafprin"r so na v^,*nrrt\*T^e oHn»*pv;t" rv^m^nil.-n«-*^ rloi r^čo" i b surovin v Zadin^prnh rlH^>Trr»b zla^t1 k^v- ''•'"ipne pd^ave epio^i n'rnnin Tin nb v "VOi" vo'"' r\*~r*i -7% • r^rl i> nnir^n |V>f rf*bl}1<*4f T\pr» it.-onia brodot»5q V? riTsrryn bo Tnžns -orlelovan^a 9 e^^p^p^kom njemu bolj v s***=me kot v nrid Ob k^nm ip t^r P-a^pt-'ni fT*wfl n*"°nr ^nie da p'Tonn np ho o^ma^anp čp br -trnila vrste In če se bo do skrajnost-•n;rala Človeškr it^-^ »tner!£ke mornarice Buenos A*re* 16 tebr *» Ameriko morna i-ko ministrstvo ic ob»av:|*-» nov ^eznam zsuh zadnjih dneh Seznam bb«ee-' 1 mrtve 1 Otmjenih m 8 no«rešan'h Od 7 deiembra 104! ■aašaia celotne ;zgube ameriške mornance »1 2?n mož Nemška trgovinska mornarica odlično opravlja svoje nalog- Berlin 16 febr s Kontreadmiral 1 nhman-je na nekem predavaniu na oeri-nsK unver? očrta! naloge k- so bi ie od nr ćetka vmne na ložene nem:k rrfi'^'nsk- momarc- in katere k ta odhčni reš'la Po omen tv da e v septembru tonaža nemSkeaa trpovnsktga pro-dovia ma^aia 4.4r nt prmer pomožne Kržarke »Atlant's« »Pn gum« in »Komoran« Prva je neprekinieno plu M 665 dnj in je potopila 150.000 too tovni ■ga brodov ja Druga ie v 12 mesecih potopil: 2'0 000 too pasprotnega brodovia »Komo in« na je potopila pomožno kpža'ko »Svd ey« ^00 milj zapadpo od Comavvona m s cm opravila izredno atontev. Pred ekspoze}em o madžarski zunanji politiki Budimpešta, 16 febr s Za petek sta b.i: ski cani komisiji za zunanje zadeve v senatu *d zbornici Predsednik mnistrskeg* sveta in zunanji minister bo poročal o zunanji portiki vlade. Nemški obisk na Madžarskem Budimpešta, 16 febr. s. V prihodnjih dneh bo prispel v Budimpešto general Hipp-M«. ki sta prišla s fronte ter se premeščata naravnost na nek: drugo operac jsko področje. Gre za 28. in 29. bataljon, ki sta dve izredno borben' in železni legionarski edi-nlcl. Prostovcl^ci sn veterani borbe so se povsod izkazali z žrtvovanjem -n junaštvom. Oba bataljona sta sprejela cgnjeni krst v grSko-albanski vojni na koti »Mari-zaj«, ker se je napisala ena najbolj slavnih strani sedanje vojne. Pr kilometru 21 na cesti Argirocastra. kjer je sovražnik utrpel svej najhujši por°.z, je poveljn k enega obeh bataljonov, prvi sen:r Ferniccio Bo-napace. padel na pol i u časti in je bil po smrti odlikovan z zlato kolajno. Ko sta se oba bataljona po zaključitvi vojne vrnla v dom vino. ju je doletela čast da sta bila uvrščena med prve oddelke Mi1 ce. nato sta šla v borbo na neko drusro b3Tkan?ko podrečje. kjer sta se ;z-kazala. z legendarnimi jur»aštv;. Zdaj sta oba bataljona m poti nreti nekemu c perači skemu področju onstran morja. Šef glavnega stana M1 lice ie pozdravil 'unrške legionarje pri železniškr postaji v nekem kmečkem kraju. Preb valstvo kraja, ki se ma Duceju zahval ti za svoje vstajenje, je prihitelo k legionar em in jim pri-nesl raznovrstna darila, žene so podarile voj:ikom tud; prve pomladanske cvetlice. Po navdušenih manifestacijah »a Duceja so se oddelki postroj 11 na trgu cb postaji, l«Jer jih je general Galbiati pregledal ob najbolj gorečem vzklikanju naroda. Nate* so ae v; jaki strnili okrog šefa glavnega stana in vzklikal' Duceju ter prepevah legionarske himn^. General Galbiati ee je T mnog mi med njimi razgovarjal o borbah, katerih so se udeležili. Pred odhodom so se legionarji okrepčali. Vinogradniki so pro-sli za d.voljenje da so nudili vojTk~m dodatni obrok vina. Ko je vlak odpeljal, je prebivalstvo obnovio svoje dokaze ljubezni do hrabrih legionarjev. berci bataljona >M^ so pa odgovarjali na goreče pozdrave z vzkl kom >Duce, Duce!« in s petjem bojnih pesmi. Podtajnik stranke v Milana Milan. 16. febr s. Po ogledu krajev, ki so bili prizadeti ob sovražnem letalskem napadu, sc je podtajnik Stranke Mario Farnesi poklonil ob truplih padi h žrtev barbar ke^a sovražnega napada ter je Sporočil ranjencem in pOUCMCi čencem pozdrav Duceja. Podtajnik Stranke H je nato razgovarjal z oblastmi, ki sta jim poverjeni protiletalska obramba n pomoč po;ko-dovancem. Po raportu zveznim tajnikom Lombardije in nato h erarhom milanskega Fa^zma, katerim je dal navod'!a za pomoč borcem in orzadetim 'e Farnesi obiskal še uredništvo lista »Popola d'ltalia«. II skusi S'lsvlti b?fr v vrch rlavrih etfsdrffc vtkcčtze irznte — Savr£Ž3iik je izgub'1 197 tanlcv Iz H: tlerjeverra glavnega st na, 16. febr. Vrhovno povel.n-si.vo nemške vojake je objavilo danes našle :nje poiočilo: Težlci obrambni bo;| na vzhodni fr nti so se nadaljevali tad! vč raj. Z maskira imi napaij okiopnifa jn pehotn h si je s vra^n k nadaljeval svoje postcuse za predo e. Na fronti pri kub-ns en n.ostiš u e 1 Ho samo bojno delovanje krajevnega po ena Brezuspešni p skusi soviažnika za ohko-li'«.ev na p ;dro0j i Lonca - o mu p i.i sli \e like izgube oklopnih voz] in Ij .di. Na prostoru pri Harkovu so sovjetske *ete napadle z dah*č pre noćn mi -]La* i po. stoanke naš.h trdovra no b.ireč h st- d vizij. V borbi s sovražno pehoto, ki je \'drla v zunanje okraje mesta, je bilo un.činih 20 •Ulopnih voz. Napadi, ki jih je sovražnik nap*ril proti lemškim post« ja;.kani se\erno od Ku.ska. so bili razbiti. Krajevni vdori so bili za-istavljeni. Jugovzhodno od limenskega jezrra je sovražnik zopet začel napadati s šte. 'ninn • Klopnimi vozili hi močno topniško p ipra-vo. Tukaj kakor tudi med V^olhovom in La. doškim jezerom so bili vsi poskusi, da bi prodrl našo fronto, ra/.h tj de i orna v strnjenem obrambnem ognju, deloma pa v ogorčenih borbah iz bližine, pri čemer je bilo uničenih 93 oklopnih voz. V včerajšnjih borbah na vzhodni fronti >o boljševiki izgubili skupno 157 oklopnih voz, V Tunisu so nemško-italijanske čete z iiCinKovito podporo ieta;stva napadle sovražnika m ga vrgle s hudimi Izgubami ljudi, orožja in vojnega materijala proti zapadu v gorovje. Mnogo vozil, 23 topov in n oklopnih vozil je bilo uničenih ali zaplenjenih. Nemški iovei so uosegli 20 zmag v zraku in zažga'j več letal na tlen. Posamezna angleška letala so ponoči izvedla vznemir je valne polete nad zapadno Nemčijo. Ob obali Rokav«k"f»n preliva j« sovražnik včeraj po lovski in prot letalski .brar-hi izgubil 5 ielal, med njimi tuui težke »ombnike. Sovjetski poraz na Ladosketn jezeru Helsinki, ie. febr s. Finska giavru stan lavlja: Na LadoSkem jezeru so sovjetski oddelki na motornih saneh napadli na dveh točkah neki otok, ki ga drže finske čete. poizkušajoč vdreti na kopno. S sodelovanjem pehote In topništva, ki je razpršilo napadalce, so bili poizkusi gladko preprečeni Finska pehota je zasledovala več sovjetskih v neredu bežečih skupin, katerim je zadala znatne izgube. Finske letalske sile so učinkovito bombardirale sovražne železniške postaje v južnem odseku fronte v vzhodni Karellji n*. uničile poslopja in tračnice V odseku Aaa selkaje so finski lovci sestrelili en lahek sovjetski bombnik Nepoškodovano je bile zajeto neko sovražno letalo ki je moralo prasUti za finskimi črtami. Zaradi številnih sovjetskih letal tipa Spitffre ki so priSlr? nad področjez Helsinka, je obramba dalo alarm. General R'chtlv^e-i postal Sel:* maršal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17 febr s Htler je povišal poveljnika letalske armade generalnega polkovnika barona vom Richthof^na v feldm^rSila Hi'ler je nadalje povišaj letalske generale viteza von Greima jn Lorsona v generalna polkovnika Junaška žrtev nemškega podolieirja Berlin. 17 febr s List por čajo o jun i Stvn nekega višjega naredn ka neke stot-nije inženjercev v hud:h borbah, ki sc bi'e v nekem od ekii vzhodne fronte Na čelu svoiega odreda se je naredniku posrečilo, da se ie upirat sovjetski st tnij* k. >e na padala, n je tudi izvedel prot napao ter pognal sovražnika v beg z r.čnim- g*ana tam! Ko je porabil vse Svoje granate, ie pobral še granate ki jih je sovražnik pust.) na terenu 'n ki so ležale povsod ter se je z njimi bor 1 s sovražnikom Pri metanju r^čn h granat mu je na zdrsnila iz roke in padla za njim. neka^ korak v od vojakov ki so mu sledil; v napadu Ni utegni, več pobrat* smrteno. nega orožja zato je ukazal odredu naj se vrže na tla. sam pa se je da ne b- drobci zadeli tovar šev. vrge. na granato ki je v tistem trenutku eksplodirala in n.egovc truplo raztrgala. Londonsko p&Iuraifno plašil3 o položaju v Rusiji Rim, 16 febr s »Times« p še v uvodniku o operacijah rdeče vojske, ki. kakor zatrjuje list. še vedno napreduje, čeprav hi bil po mnenju mnogih strokovnjakov potreben odmor za reorganizacijo oskrbe. Glede nemške vojske priznava »Times«, da je bil umik v kavkaškem odseku izveden v redu Ust piše nadalje: Smatrati je. da bo nemško vrhovno poveljništvo skušalo postavit obrambno črto od Brjanska do loka Dnjepra in do Perekopske ožine, tako skrajša bojno fronto ln lahko prične zopet z važnimi manevri <5e Rusi ne bodo mogli preDrečiti tega načrta, dodaje angleško poluradno glasilo, bo treba upati v Churchillovo zagotovitev, da »vse to, kar bo človeško možno, bo storjeno, da bo sovražnik občutil vso težo angleških ln ameriških sil in to z največjo nagi ostjo in energijo ter najbolj širokopotezno.« Odločilen vpDv podmorniške vojne Ankara, 16 febr s Vojaški kritik lista T as vin Efkajr« opozarja na jakost in razširjenost podmorniške akcije Osi ln dostavlja da zavezniške gradnje ne morejo nadomestiti potopljenih edrnic Zaradi pomanjkanje ladij zavezniki ne morejo več sadostl pomagati Rusiji to pošiljati večjih količin surovin to živil v Anglijo, ra^nr*«1! fl sam zatrdil, da se angleSke rezerve izčrpavajo, kar kaze na to, da Američani nimajo za .osti ladij za oskrbovanje Anglije in za pošiljanje večjih sil čez morje. Ugotavlja se, zaključuje pisec, d^- bo imela pod. morniška vojna odločilen vpliv v tej svetovni vojni. Oster švicarski protest v Londonu Bern, 16. febr. s. Docaava se, da je bilo ni stru Švice v Londonu n loženo, octro protestirati v imenu zvezne vlade pri angleški vladi zaradi kršenja Švicarskega zračnega prostora v noči ol 14. r*a 15. februar. Japonska cienziva na Kitajskem Šangha], 16 febr s. Dne 13. t m. ob zori so »aponske sile pr ćele s silovito ofenzivo proti glavnini ćungk;n-kih čet in z'asti proti 99 ar» ma. ..e:. u zboru ki ie izo^irar na področju severno od Kmagsiia Operacije potekajo zelo ugodno za Japonce, k1 so dosegli že znatne uspehe Tudi močne edin ce narodne Kitajsko se udeležujeio teb operacij, k' napovedujejo važen razvoj vojaškega paložaja v srednji K:tajski. Tok,o 16 febr s Kivao Hopumara. podpreda sednik nformacnskegn urada ic v poslanski zbormcj deiai da bodo obupni poziv« čungkin->ke vlade da b' dobila pomoč, ostali brez odmeva navzlic poto\aniu Čanoksjškove žene v \Vash nston Nadalie ie dejal da «o Zedimene države že pozabile na vse svoje obljube da bi ravnale s ČangkaJakovo Kitajsko kot s posebno priljubi leno velesilo v razvrstitvi sil proti rroinemu paktu Navzlic vsej bleščeči reklami, ki qa spremi la bo obisk Cangka jekove žene v \mer k d»;žive! neuspeh Zedinjene države n Velika Brtanna se bore za gospodstvo na ♦■'vetu v škodo narodov ki so bili ogoliufani in vržen' v borbo da se bore zanje Anglosasom re samo za njihove mterese. vendar pa je vidno ljubosumje k povzroča trenja med obe* ma velkima demokratskima državama, kolikor bolj jasni postajajo washmgtonski naperi, da bt Amerika zasedla vse britanske imperialno noz^cije. Solidarnost Indijcev z Gandhl]em Bangkok, 16 febr. s. Londonski listi ob-lavhaio vfmli «•*•*■ ^ —^^.■• i^ 0 zdravstvenem stanju Mahatme Gandhija, Gandhijevi zdravniki pa nočejo nič podrobnega po v eub ti novinarjem o zdravju svojega pacijenta. Zd' se da Gandhija masirajo z mandeljnovim oliem. da bi bil telesno bolj oHnoron K»H«*rkoTl sta obe Indijski zbornici zahtevali osvoboditpv Mahatme. je angleška vlada odgovorila odklonilno. Najbolj vpuvni Gandhijevi prijatelji pripravljajo zdaj konferenco v Delhi-ju, skupno 8 kongresno stranko, da bi dosegli Gandhiievo brezpogojno osvoboditev. Demonstracije vzajemnosti z Mahatmo so nadaluijejo v vseh glavnih mestih Indije. Tokio, ie febi s Indij-k prebivalci na Javi so sklen li prenehati s poslovanlern vsak mesec 10 in 11 kot znak vzaiemnosti z Gandhijem Take je bilo sklenjeno na se-tanku lige za neodv snost Indije katerega te je udeležile tisoč zastopnikov 'ndijske zajednice Na setanku je bilo tudi sklenjeno, ojaciti proUangleško kampanjo. 8 trmo 2 »SLOVENSKI N ARO De, sreda. IT- februarja 1943-XXI Str?. 38 Odlikovanje župana Jožeta Jarca Ta hrabri mož bodi zgled bodočim generacijam Ljubljana, 17. februarja. Te dni je bila objavljena obrazložitev, s katero je šef glavnega stana vojske odlikoval z bronasto kolajno za vojaško hrabrost župana v Ajdovcu Jožeta Jarca. V resnobnem in jedrnatem besedilu obrazložitve se ne omenja samo junaško dejanje tega hrabrega slovenskega moža, temveč tudi njegov kremenit značaj, njegova duševna krepko?! in neukrotljiva volja do pobijanja komunizma, ki je ena prvih zapovedi večjega dela slovenskega naroda in ki odkriva svetu, kako lažne so trditve cnh. ki pravijo, da slovenski narod pričakuje osvobojenja od boljševikov. Slovenski narod, ta ž:Iavi krepostni kmečki narod, je preveč trpel zaradi komunistov in čuti predobro, da je ogrožena vsa niegova tradicija, da bi si mogel samo zamisliti, da komunisti lahko razobesijo svoje rdeče zastave na zvonikih njegovih cerkva. Zgled župana Jarca ni edin. 2e na stotine je bilo primerov, ko so moški in ženske zgrabii za puške in se borili proti komunistom, ki so hoteli razdejati njih domove in i.^čiti njih nremoženje. Obrazložitev k cdlikcvr.nju pravi med drugim: Kot Župan nekega kraja V Sloveniji se je prostovoljno udelež 1 obrambe kraja, katerega je napadla močna skupina komunističnih upornikov. Med nnpntfom se je izkazal s svojo hrabrostjo, ko je bi eden izmed strojnic-* riev ranjen. Ko so uporniki zažgali vojašnico protikomun stične m lice v tem kraju, kjer se je župan zagradil z branilci in bil dvakrat ranjent ter je spoznal, da bi b'l sleherni poizkus za rešitev znman, se je z vzklikom »Nočem pasti v roke komunistom« vrgel v plamene, kjer pa ni nadel smrti, kakor je upal, kajti uporniki so ga potegnili iz plamena in ga slekli ter mučili. B'1 je lep zgled zvestobe in predanosti junaštva in kremenitega značaja. JunaStvo tega slovenskega meža naj bo zgled in vzpodbuda vsem, ki so njegove krvi. Ta mučenik komunistične misij naj se časti in naj bo zgled bodoč1 m generacijam. Zupan Jože Jarc je dokazal vsemu svetu s svojim mocenlStvutii da se znajo tudi Slovenci beriti in Žrtvovati se v borbi proti Moskvi in prati straSni nevarnosti, ki jo boljševizem predstavlja za Evropo. Jože Jarc ni branil samo svoje hiše in svoje vasi, temveč je njegova žrtev in bo ostala simb:l obrambe slovenskih katol ča-nov in vseh Slovencev, ki resn'čno ljubij-svojo domovino in svojega Br>ga pred boljševizmom. Da ba kanec lažnih vesti Ljubljana. 17. februarja Nekateri od običajnih, ki imajo zle namene in ki brez dvoma pripadajo komunistični stranki, razširjajo vesti c množičnih aretacijah s'ovenskih državljanov, katere naj bi po teh vesteh čimprej izvedle vojaške ob'asii. Lenko zagotovimo, da so te vesti brez podlage. Zopet gre za ter~no akcijo elementov, ki skušajo povzročiti nerede in neraz-pojoženje med prebivalstvom. kaj*i mirnost njih krirninalnim načrtom ne ustreza. Razsirjcvalce Lukih lažnih in zr namernih vesti je treba takoj prijaviti oblastem, ki jih bodo eksemplarično kaznovale. Mislimo na spomladno setev Kmet in vrtnar morata zdaj že misliti na spomladna dela in kaj bosta pridelovala Ljubljana, 17. februarja. Letos bo baje zgodnja pomlad; toda. četudi se prava pomlad še ne bo tako kmalu začela, se zime vendar več ne bojimo, ker si je že pred tedni, ko se je v presledkih začelo ponavljati južno vreme, skrhala zobe, čeprav bi pomlad ne bia nič bolj zgod. nja kakor navadno vendar zdaj že smemo misliti na njo. Obdelovalci zemlje bedo poslej pozorno poslušali utripom narave pred pomladjo. Kmalu bo sleherni dan dragocen in maščevalo bi se vse leto, če b[ ga zamudili. Obdelovalci zemlje so se doslej lahko Izpopolnjevali tud* »teoretično«. Jemali so v roke naše dobre strokovne liste, predvsem »Kmetovalca« in »Sadjarja in vrtnarja«. Poslej bodo pa merali b:tl že pripravljeni, da bodo vzeli v roke tudi orodje. V svoji predzadnji številki lani je »Kmetovalec« podal načrt dela, da b5 pridelali in priredili čim več ter da bi bila reja in pridelek čim boljša. Neobhodno potrebno je, da nam zemlja da kruh in krompir, da si s prirejo preskrbimo zabeloi pa tudi povrtnine in sočiv-ja moramo pridelat' dovolj. Inž. J. Zaplot-nik piše v >Kmete valcu«, v članku »Za spomladanske posevke«, da bomo v glavnem preskrbljeni s prehrano, če bomo pridelal: žita za kruh, prired lj živine za mast in pridelali »očivja m povrtnine za vsakdanjo hrano. Pisec pravi, da pri tem nima opravka nobena ideologija, temveč le zdrav razum ki nas sli k nujnim ukrepom samoobrambe, pravi, da je edina naša pot čhn več in čim bolje pridelati. Dela za pridelovanje krušnih žit so bila seveda opravljena že jeseni. Vendar pridelovalci ne bodo smeli tudi zanemariti nekaterih del. ki se morda ne zde tako pomembna. Spomladi bo treba ob ugodnem vremenu prebranati oz:mine. da bo pospešeno obraščanje ter zrahljana skerja na površini zemlje. To je potrebno tudi, da ohranimo z zrahljanjem zimsko vlago in da uničimo kaleče spomlaclne plevele. Po potrebi je treba tudi pognojiti žitu s super-fosfatem da bo lahko raslo kleno zrnje ter da bo pospešeno zorenje. Toda največ dela bo zdaj za spomladne posevke. Vendar so morala biti nekatera dela opravljena tud1 že pred zimo. V »Kmetovalcu« so opezarjali kmete pred zimo. da bi ne smela biti pozimj nobena njiva ne_ preorana. Orati bi morali čim globlje. kol-_ kor pač dopušča sestava zemlje. Zrahljati bi bilo treba tud' mrtvteo. da bi tudi ta globlja plaat prispevala svoje za prehrano prsevkov. kar mora pridelovalec vedeti, je, da ve, kako mora gnojiti. Vse rastline n:majo enakih potreb, zato s samim hlevskim gnojem, posebno še s slabim, ne moremo nuditi rastlinam dovolj hrane, :n bo treba nadomestit: z p:man konjem hrane za rastline z umetnimi gnojili; zdaj bo čas za gnojenje, tudi za apnenje. Apna marsikje primanjkuje pr: nas, ker ga obilne padavine 'zptrajo Iz gornjih zemeljsk h p.asti v spodnje. Pozabiti seveda ne smemo tud* na kolobir-jenic; pridelka je čeda'je manj če na "Sti njiv pridelujemo več let isti pridelek Samo gnojenje to se tako vzorno obdelovanje ne pomiga: edin učinko\it ukrep je kolobar jen ie. Naše kmetijske rastline v glavnem spadajo med žita okopavine in med meruličnice. Vsaka teh skupin zahteva ustrezno zemlio: razlika je celo med saimmi žiti Tako zahteva p^cn:ca boljšo zemljo od rži ječmen več lahko pristopne hra-nf kakor rž ali oves Izmen rajanje rastlin v do'oćenem redu (kolobarje me) omogoči da rastline izkor stijo bolje hrano v različnih pla* steh zemlje S tem tudi preprečimo da se škodljivci preveč ne razširijo predvsem pa da zemlja ne postane ^utrujena« kaiti vsaka rastlina izloča posebne snovi, in kar c za to rast lino s*rup kor st: druei Nikdar nismo preveč skrbni pr zb r zdravega in dobrega semena Zdaj ie se čas da premislimo kakšno seme bomo se aH spomladi ScjaP bomo oves. sadili fižol koruzo n krom pir — seme si moramo seveda pr skrbeti čimprej. Pisec opozarja pridelovalce da ie nas domači oves navadno slab ter daje p čle pri? dcike Ko so pred leti dobil' seire s Češkega so pridela! več in večia vrednost tega ovsa se jc poznala v več let;h pozneje na se *e. žal ta oves pomeša' z navadnim ovsom Nekaj ovsa bodo baie pridelovalo dob^i z Danskega (»zvezda«, »sonce« m »zlat* dež«) Skrbno morajo pridelovalci tud; zb rati seme karuze Poročal smo o pridelovanju nove vrste semenske koruze ri3 posestvu mestneaa vrtnarstva v Ljub ljani Vsi pridelovalci seveda ne bodo mogli dobit- te koruze odnosno Pst k* to bodo dos bili bodo seme morali se razmnoževati Prav tako bo treba skrbno izbrati seme fižola Lan so imel' nekater pridelovale ?labt skušnje s fižolom Slabo se je obnesel prepeličar iz kup Ijenega semena ki tja ie bila tretjina neuporab nega Lanske skušnje ie seveda 'ctos urošte vati Prav tako so bili mnog* razočaran* nad ansk'm pridelkom kro-mp rja p^-edv^em kei seme ni ustrezalo Nedavno so se nekater za lO-žili vsaj nekoliko z danskm semenskim krom pir jem in upaio. da e bo dobro obnesel Kdor le more. naj se preskrb^ ?. dobrm semenskim krompirjem iz drugih krajev. Državna taksa na vstopnice k lavnim prireditvam Iz naredbe o uvedbi taksnega papirja. taksn:h golic za menice in o spremembi predpisa nekaterih taks. prinašamo v naslednjem nove določbe o državni taksi na vstopnice k javnim prireditvam: Državna taksa na vstopnice k javnim prireditvam po tarifni postavki 99 taksne tarife bivše Jugoslavije, se spremenijo takole: a) Celotni kosmati dohodek od predstav in zabav za občinstvo proti plačilu in drugih zaprtih prostorih z opornimi deli. dramatični deli, operetami pevskimi m glasbenimi koncerti, revijami, plesnimi veselicami, cirkurskimi predstavami in varieteji vsake vrste, je zavezan državni taksi *• višini 10%. To takso morajo plačati pristojnemu davčnemu uradu podjetnik, zakupnik ali kdorkoli je dobil po zakonu predpisano dovolilo oblastva javne varnosti, in sicer v dopoldanskih urah po vsaki predstavi ali zabavi od zgoraj navedenih. Vstopnine, ki se zahtevajo za cb'sk prireditev po odbitku državne takse, ne smejo izkazovati ulom-kov po 5 centezimov. Celctni kosmati dohodek se sestoji iz zneska vstopnic ter prostorov vseh vrst in lož, prodanih za predstavo ali zabavo. b) Na vstopnino za kinemaVgrafe in vareteje s f!lmsko točko se plačuje državna taksa v višini 15Tc, pobira pa se z državnimi žigosanimi vstopnicami, ki jih dobavljajo neposredno davčni urad1. Za vsako vstopneo se plačuje nadalje stalna prl-fltcjbina 10 centezimov za povračilo stroškov natiska in nadzorstva. Doklade na državno takao, ki se morda pobirajo v prid občin in državnega gledališča ostanejo nespremenjene. Državna taksa, navedena pod a) in b> se mora pcb'rati tudi od dbrodelnh prireditev in od prireditev, katerih dohodek je določen za posebne namene kot neposredn: dobiček organ zaterjev Prired tveni p djet-niki iz točke a) me rajo imeti vstopn'ce z matico in juksto z zaporednimi številkami na matici, na vsakem delu jukste za dan predstave in predstavne dobe v ločenih serijah različne oblike ali barve za posamezne vrste prostorov, ki so v dvorani. Na bloke teh vstopnic mera pritisniti davčni urad poseben pečat ali znak. Jukste vstopnic morajo imeti po dva dela: ob vstopu vsakega posetnika v prireditveno dvorano se mo. rata ta dva dela loč ti. Eden se vrne poset-niku, drugi pa se vrže v zaklenjen; skrinjico. Ključ ostane pn podjetniku ali prireditelju. Na zahtevo davčnega urada dob skrinjica lahko tudi žab'co. katere ključ obdrži nameščenec davčnega urada, tako da se mora skr'njica odpreti samo v pričo njega. Posetnik je dolžan hraniti njemu izrečeni odrezek ves časf dokler se mudi v prireditveni dvorani m mora znova plačati vstcpmno, če bi bil brez odrezka ob pregledovanju, po kateremkoli funkcicnarju ali organu, ki opravlja nadzorstvo pri javnih predstavah ali zabavah. Na to dolžnost je treba opozoriti posetnike z napisom v velikih črkah, iz;beaenijn pri vhodu v dvorano. Obračun Za vsak dan prireditve se mora, takoj ko se prostori zapro, napraviti obračun o pobranih vstopnicah in sestaviti 'zkaz, da se ugotovi celotni iztržek. V izkazu je navesti tudi število predanih vstopnic za vsako serijo, ločeno po raznih vrstah vstopnin, pri' čemer je za vsako serijo navesti tudi Številko, s katero se je tisti dan začela prodaja, in številko, s katero se je prodaja končala. Dnevni izkaz iztržka se mera enako glasno zapisati na matico in na juketo. Pri sestavljanju imajo vselej pravico prisostvovati nameščenci davčnega urada in vsak drug funkcionar ali organ, ki opravlja nadzorstvo pri javn;h prired tvah in imajo te c sebe polno pravico, pregledati tako matice prodanih vstopnic, kakor tudi odrezke vstopnic, vložene v skrinjico. Izkaze morata podpisati podjetnk ali pr reditelj In nameščenec davčnega urada, juksto pa od-trže cd matice izključno le ta nameščenec v trenutku, ko se uveri o pobrani državni taksi. Bloke matic in izkazov morajo hraniti prireditelji ali upravitelji eno leto in jih morajo dati vladnim funkcionarjem ali organom na vpogled, ob preizkusu ali pregledu. Izjeme V izjemnih primerih, če zaradi majhnega pomena ali zarad' nastanitve prostorov, zaradi vrste prireditve ali vrste prireditvenih prostorov n^ mogoče sestaviti ali bi b;-lo pretežavno eestav'ti in nadzirati izkaz iztržka lahko davčni urad dovoli, da se davčna taksa plača pavšalno glede na ugotovljeno število v prostorih razpoložljivih mest s popustom 25 do POCC. Taksa po tem dolc-č hi se mora plačati davčnemu uradu do 12. ure dneva po vsaki prireditvi. Dogovor za tako d:volitev se mom predlož'tj finančnemu ravnateljstvu v odobritev Državne takse so proste stalne imenske vstcpmce, ki jih razdajo podjetnik al prireditelj* javnih prreditev brezplačno toda njih število ne sme presegati 39c števila mest. razpoložljivih v prost ru. Seznam brezplačnih vstopnic se mora priobčiti f-nančnemu ravnateljstvu in inspektora u ljudske prosvetc ob koncu vsakega tre* jega meseca, če gre za predstave ali zabave v skupinah ali ser:jah. v vsakem drugem primeru pa pred pričetkom predstave ali zabave. Oblastva jnvne varnosti ne smejo izdajati dovolil za ctvoritev prostor;v za gledališke predstave, kinematografe ali va-riete^e in dovoli za druge javne predstave ali zabave, ~e pros lec ne dokaže, da ]e pristojnemu davčnemu uradu p'smeno izjavil, da se zavezuje plačevati državne takse po predpisanih ob'iknh in r~kih To se mora dokazat' s pred'-žitvijo dupl kata omenjene pismene izjave z vizumom davčnega urada. Na znhtevo davčnega urada se izdaja dovolitve tudi veže na položitev varščine. Nadzorstvo fn kazni Nadzorstvo o pobiranju državne takse < gledališčih ;n drugih zabaviščih je poverjeno uradnikom finančne uprave ter častnikom n organom pregledniškega osebja Z; davčno zsledovaln. prlicijo ter častnikom pođč"!Sf n;kom *n prostakom Kr. finančne straže Kr. karabinerjev in oblastva javne ve rnosti. Podjetnik1 ali organizatorji morajo dati za vsako gledal šče. kinemat graf a*1 zabavišče dve brezplačni vst pniei za funkcionarje inšpektorata in finančnega ravnateljstva, ki opravljajo nadzorstva o državni pr"reditven' taksi Vstopnice, oddane tem funkcionarjem, in druge vstopnice morda določene od Visokega kemisarj* zaradi službe ali reprezontiranja se ne šte-ejo v število brezplačn h vstopnic. če se državna taksa ne plača al"' se Ugotovi prevara al: popači pri se^ivi izkaza o iztržku, se izreče globa 60 lir za vsa ko vst pnico, za katere se državna tak a ni plačala, oz roma obračun, za katerega se je ugotovila prevara al: popačba pr sestavi izk-za. Er>oko se izreče globa 60 lis zoper upravitelje kir.om^toorrafov za vsak: vste pnico. ki b se ne izdala ali b' ?e izdala brez takse sli nezad stno taksirana Za zamudo pri plačevanju takse se olaoa zvišana taks-' 12*% zneska takse, ki 3e je rrokasno plačala Gornj. pre ^pis ve'jajo od 1. marca t. 1. Z"-loja p:t Martl&a Mimika Ljubljana, 17 februarja Nepričakovana smrt p or.irja slovenskega sud;arstva Martina Humka jc zbudila v vsej slovenski javnosti globoko obžaV\anie Ziasti sadjari- so mu Želel da b' živel se dolga leta m doprinesel s svojim neumornim neresom cb 1< dobrega za nadaljnf razvoj sad. iarstva pri nas Hudo pa so z nio prizadeti tud Iru^tvem delavc- % naš h najvažnejših sadjar k;h organ'2-acnah Hudo ga bodo pogrešali Dasi se ie že pred et- umaknil 'Z najaktivnei >ih vrst um je bi' se vedne v vei ko oporr mars:katerem vprašanju Smr* simpatičnega noža pa je -jžalust ta tudi tiste ki sc prišli ^ njim kdaj koli v st ke Ker pokojni nikoli n* oustil nikogar od sebe brez top'e besede n vsaj skromnega nasveta ie bi izredno nriljub 'icn Humek ie bi! mož kakršnih zelo pogrevamo v našem Gospodarstvu Ma'okdo zna sv o* 'e znanje podajati take poliudno in tudi naj» Preprosteišemu človeku razumljivo kakor ie '^al on Kljub zelo slabemu vremenu se je k po ^rebu Mart na Humka zbrala včeraj ob 15 na 2alah velika množ:ca nokojn kov^h pr jateljev 'nancev m častilcev Korporativno sc se pogreba udeležili predstavniki na«ih organiz ramh sadjarjev Navzoči so b:Ii odbora k1 g'avneca društva kakor tudi vseh ljublianskh podružnic Vrhove vrste so obilno pomnožili ljublianski sadjarji in vrtnarji ter vrtna-ice Pridružili si se jim rudi zastopniki čebelarjev Ko so prenesli z rožami okrašeno krsto pred moiihvco. ie pristopna duhovščma trnovske župnije, ki jo je vodil njen nekdanji župnik, nisateli in akademik Fran S Finžgar Pc kon čanih molitvah je stopil na eovornisk; oder podpredsednik Sadjarskega in vrtnarskega dru» ttva. pokraiinski -nspektor za sadia»stvr> Franc Kafol in spregovoril pokornemu voditelju in tovarišu tople poslovilne besede Očrtal ie njegove zasluge in mu zagotovil večno hvaležen spomin med slovenskimi 6adjarii. Občutene besede so segle globoko v srca vseh navzočih ki so se ob koncu pridružili govorniku in zakidali pokojniku v slovo »slava« Nato se je razvil izredno doie žalni sprevod, ki je segal od cerkvice pri Sv Križu pa do Zal. V cerkvici so bile opra vi jene pogrebne molitve nakar so krsto prenesli h grobu kjer je duhovščina z blagoslovom zaključila kratko zadnjo pet prvaka slovensk h sadjarjev Na krsto so začele padati prve grude in ko so grobarji zasuli gomilo, je sveži grob zakrilo deset izredno lepih vencev, k' so jih pokojnemu Humku po« klonili njegovi najožj sorodniki, prijatelji in organizirani sadjarji. S tem je bila končana zemska pot moža. ki je neutrudno romal po naši zemlji in vse svoje življenje delal za njen napredek Preselil se je v večne sadovnjake, za seboj pa pustil polno sadov svojega plod* nega življenja. Docejeva nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada po* delil zakoncema Ostanek Josipu m Mariji v Dcbu št 5, občina St. Vid pri Stični, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Prispevek središča za Scto-kittesnatagraSijo Kr. letalstva v vojni Rimr 15. febr. s. Sinhronično '.n trdno vokvir-jeno v obširen organizem propagande v vojnem času opravlja fotokinemntografsko središče Kr. letalstva posebne naloge, ki so mu bile poverjene, in sicer z učinki, ki jih kažeta resna priprava in obseg uspehov. Tu sredi-če je danes živec vsega propagandnega sistema, ki ga iz* vaja Italija cd pričetka vojne ter je brez nadaljnjega najvažnejše in najbistvenejše, ker sc njegovo odlično delovanje neprestano Mcialjuje in je včasih naravnost presenetljivo ter je sodelovanje javnosti pri vojnih dogodkih ietal-skega značaja s pomočjo tega sredica vedno večje. Fc toki nema tog rafsko središče, piše *Vie deli'Ana«. je naravnost v odvisnosti kabineta letalskega ministrstva ter v neposredni zvezi z osrednjimi organi za vodstvo n izvajanje modeme propagande, kakor z ministrstvom za ljudske kulture, z zunanjim ministrstvom, narodnim zavodom »Lucea i:d. Listi in revije do* bivajo tečno in nekaj ur po vojnih dogodkih naravnost ali preko narodnega zavoda vLuce« fotografski material prvega reda. ki je primerno izbran in v vsakem pr meru ekskluziven. Kar se tiče kinematografskega materiala, je njegova pet do javnosti morda najkrajša. Kinematografsko središče razpolaga z opremljeno tehnično sekcijo, ki čimbolj naglo dela. Film pride v zavod »Lucea, ki ga takoj porabi v svo-j:h dvotedenskih listih ali pa, kakor v primeru dokumentaričnih filmov o italijanskih letal h v borbi preti Angležem ali o .letalsko^pomorski bitki dne 14. in 15. junija 1942-XX pred Pantc-lerjo, izda edinstven dokumentarični film v izredni izdaj: spričo posebnih dogodkov. Za izvajanje svojega programa se poslužuje kine* matografsku središče treh odsekov, in sicer pro» izvajalnega, letalskega in tehničnega odseka. Preskrba in razdeljevanje sena in slame Rim, 16 febr s. Uradn Hst objrvlja ministrski dekret z dne 8. februaru 1943-XX1 z določili za oskrbovanje in razdeljevanje sena in slame in za izmenjavo vseh ostalih proizvodov za živinorejsko uporabo. Dekret določa med drug m, da so vse količine sena in slame od žita. ovsa r?.i in riža. pridelanega v Kraljevini ali uvoženega na metropolitanske ozemlje, čeprav samo začasno na razpolago ministrstvu za poljedelstvo in go* zdove in ne morejo biti predmet odsvojitev Prav tako so vinkulirani in sc ne morejo cd-svojiti nobeni ostali proizvodi in podproizvo-di poljedelskih in gozdn h podjetij, ki se upo* rahljajo pri živinoreji in njihova uporaba ni "cjena z drugimi normami V primeru prodaje ali prepustile trave ali najema in podna« icrna travnikov sc morajo pogodbe erijaviti nokrajin-kemu uradu za živinorejo s strani prodajalca, sprejemnika ali najemu ka in podnajemnika v lj> dneh po objavi tega dekreta. Za pogodbe, ki so bile sk'encne po objavi tega dekreta, se mora prijava zvrsti v 15 dneh po datumu pogodb Kohč ne sena s travnikov morajo lastniki takoj po pridobitvi najaviti in so zavezani izpolnjevati vsa dolo-čila tega dekreta Mn&trstvo za poliedelstvo n gozdove bo določlc pokrajine va kate: h ^e bo moTalo obvezno oddajat' seno in slama ob določ rvi kol'ćin k> bodo izključno na -a/pe!ago ministrstva V vsaki pokrajini bo* do pokrajinski poljedelski Inspektor r fc pristojnimi s:nd!ks!n*rm in gospoda-skirrr orpa-nizaci-amt v mesecu februarju določili količine sena in slame ki jih bode morale občne 'zročiti za kritje potreb v pokraini upošte- ajoč posebne okoliš: ne proizvodnje 'n živi* iturije Dekret jc stopil danes v veljavo. Iz H?vaf§?ce — 375 let star most. Največja zruimeni-*ost Mostar j a in najbrž tudi vsega herce-govmskega dela Hrvatske je 375 let star kamenit: most. ki še zdaj služi prometu. Pred letom 1566 je bil tu lesen most na železnih ve-i^ah Sednnj: most je bil zgra-en leta 1566 in pradil pa je turški gradbenik Ha i rud in Most ima en lok dolg 29. "isok Da 1P m — Dom Narodnega zdravja v Karlovcu. Vedavno ie bil otvoHen v Karlovcu Dom Narodnega zdravja Dom je moderno ure-•en in opremljen. V pritličju je Šolska P0-''klinika p ro'Pbno ambulanto za zdrav-'ienie zob in oči V prvem nadstropju je uprava in proHuberkulozni dispanzer Po_ 7neje bo zsrajeno na dvorišču tudi kopališče zb So^ko mladino. ^— Zagotovitev prehrane prebivalcev pasivnih krajev. V ministrstvu narodnega Gospodarstva je b*'lo zadnje dni več š;rših -^t^Tiknv z velikimi župani in «ospodar--kimi nnnVon-vki z vinorodrrh in pasivnih ^raiev Krt niih ce ,e obravnavalo vprašanje nrohr-ane nr^bValstva pasivnih kra-;«v SkWi<>no ie'bile ukreniti vse po-f^ebno. da se zagotovi prehrana pasivnih krsiev Oblasti b^do poskrbe'e da bodo ♦udi pasivni kr^ii dobro obdelani. Tam bodo sedali iečmen in proso ter sadili kromnir in zelie. — Sarajevo ima vedno ver muslimanov število v Saraievu stalno živečih musli-naanov narašča Lani je bilo rojenih 11 PO '^kon«kih otrok k-" so njihovi starš' islam- ke vere Umrlo ie pa 1047 moških In *ensk muslimanske vere Roienih ie bilo '43 rn"^;^annv v**č k-^Vor Hli ^e umrlo. — T»»v*»k na alkobo'ne piiačp v korist «=»rfm»»5nih. O^ne^ka me«tna občila je uvedla nr alkoholne piiače po^eb^n da-^ek. k; se bo pobiral r>o vseh iavnib loka-1'h. kier se toč:io aTkoboine piiače. Znašal bo 2 do 10 kun in določal se bo po dnevnem čaru Dohodki teea davka se bodo ooT-abili za podpiranje siromašnega prebivalstva. — Hitlerjevo priznan le hrabrosti hrvatskih legionar je v. V nedeljo teden so bile v veliki Ivorani Matice Hrvatske v Zagrebu svečano izročene častne diplome staršem nadlih legionarjev na vzhodnem bojišču. Svečanost le priredilo nemško vojaško poveljstvo v Zagrebu. V dvorani so se zbrali roditelji in sorodniki padlih hrvatskih legi onarje v ter ranjeni hrvatski legionar ji. ki so prišli iz vzhodnega boliSča. Diplome je izročil roditeljem padlih hrvatskih le-gionariev nemški poveljnik v Zsgrebu general Kossack. Na diplomah je lastnoročen Hitlerjev podpis. Svečanosti so prisostvovali tudi vojaSki in civilni dostojanstveniki. — Hrvatski gozdarski muzej ▼ Zagrebu. Hrvatsko gozdarsko društvo je sklenilo pred letom dni ustanoviti gozdarsko knjižnico in goz^iarski lovski muzej. V ta namen je prevzelo gozdarski muzej od kmetijske gozdarske fakultete ter ga razširilo in Izpopolnilo. — Razvoj zugreb&ke plinarne. ZagrebSka mestna plinarna je izdelala lani 21.267.048 ml plina, predlanskim pa 22,239.384. Proizvodnja leta 1940. je pa znai» Ja samo 16,077.331 m*. Potrošnja je znašala lani 18.99-1.716. pre J lanskim 15,950.388. leta 1940. pi 12.456.421 m'. Potrc5nja se je povečala zaradi večjega števila prebivalstva. D; hedki plinarne so pon znašali lani 50.S32.910 kun, predlanskim 48,243.658 in leta 1940. pa 36.516.604. Ker je plinarna že dosegla višek možne proizvodnje, je opozorila odjemalce, naj čimbolj štedi jo s plinom. — Smrtna nesreča. V soboto teden se je pripetila na Savski cesti v Zagrebu težka prometna nesreča, čez cesto je sel mizar Mato F'.ego s svojo ženo Milico. Kar je privozil tovorni avto, ki se mu zakonca Fle-go nista megla pravočasno umakniti. Mož je ostal na mestu mrtev, žena je b"\i pa težko pctokcKiovana in prepeljali so jo v bol. nišnico. fiBelesif i ca KOLEDAR Danes: Sreda, 17. februnrja. Donat, Franc Kle. DANAŠNJE T K 1 It E D I T V,E Kino Matica: Ciganska ljubezen in Anu- Sfca. Kin° Sloga: Prepovedana glas brv Kino Tnion: Ura sreče. Prirodoslovno druStvo trna IX. redni letni občni zbor ob 17. v predavalnici mineraloškega zavoda na univerzi. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5; Dou-Klanjšček Dia, Cesta Ariele Rea 4; Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Izšel je peti roman ,,D2bre knjige 44 Februarski zvezek DK prinaša Jaek Londonov eksotični roman »JERRT Z OTOKOV« Naročniki DK dobe novi roman te dni dostavljen na dom. Oni, ki prihajajo po knjigo sami v upravo naših listov, lahko dvignejo od danes naprej tudi Žo februarski roman. V podrobni prodaji se dobi »Jerry z otokov« v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 10 lir, vezana In na trpeznejsem papirja tiskana pa 35 Ur GLEDALIŠČE DRAM A Sreda. 17. februarja ob 17.30: Plea v Trnovem. Red A. Četrtek, 18. februnrja ob 17.30: V Ljubljano jo dajmo! Premiera. Red Premierski. Petek, 19. februarja ob ir>.: Primer dr. Hlr-na. Izven. Cene ol 12 lir nazdol. Sobota, 20. februarja ob 17.30: Mirandnlina Izven. Cene od 20 lir navzdol. Nedelja, 21. februarja, ob 14.: De«cti brat. Izven Cene od 15 Lir navzdoL — Ob 17.30: V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 20 lir navzdol. C. Golart »Ples v Trnovem«. Burka • treh dejanjih. Osebe: CeSnovar — Cesar, Lojze — Drenovec. Polona — Gorinškova, Metka — Levarjeva, Mica — Rakarjeva, Mina — Starčeva, Poldka — RemČevna, Tone — Bratina. Ftežiser: Milan Skrbinsek, scenograf* inž. ar h. E. Franc. OPERA Sreda, 17. januarja, ob 17: Sestra Angrlika. — 7. simfonija. Red Sreda. Ćetrtek. 18. februarja ob 17: »Beg iz se raja. Red Četrtek. Petek, 19. februarja: zaprto. (Generalka). Sobota, 20. februarja ob 17: Janko In Metka. Premiera. Red Premierski. i Nedelja, 21. februarja, ob 16.- ThaJs. Izven. Cene od 23 lir navzdol. Iz pokrajine Trieste — Novi slikarski razstavi. V nedeljo sta bili otvorjeni v Triestu zanimivi umetnostni razstavi in sicer razstavlja svoje umetnine v Michellazzijevi galeriji triestinald slikar Peter Lucano, v triestiriski galeriji pa odlični florentinski slikar Galileio Chini. — Predavanje nemškega filmskega strokovnjaka. V Nemškem domu v ulici Nizza v Triestu je predaval dr. Ulrik Schulz, ravnatelj proizvodnje znanstveno kultiirnih filmov UFE v Berlinu. Svoja izvajanja, ki so se nanašala na način priprave ter verodostojne izlolave navedenih filmov, je pona_ zorjevai s poučnimi projekcijskimi slikami o tehniki in prirodi v filmu. — Nezgodi. 581etni zidar Alojzij Cahii iz Prosecca si je pri padcu z zidarskega odra poškodoval glavo in rebra. 321etni delavec Viktor Sergon je bil zaposlen v galeriji a. Vito, ko je padel na njegovo glavo precej velik kamen, ki ga je pobil po glavi in obeh rokah. Oba ponesrečenca se zdravita v tri-estinski bolnišnici Kraljice Helene. — G°»tovanje beneške gledalifeke skupim*. Beneška gledališka skupina Cavalieri Zago gostuje te dni z veselo!grskimi uprizoritvami na odru okrajnega mestnega Dopola-vora *Trevisan<. — Zlato poroko sta praznovala te dni v Triestu. obdana od svojih otrok, številnih vnukov ter p ravnu kov 761etna Frane Ga-bersric in njegova vzgledna življenjska družica 711etna Lucija. — V triestinski operi so pričeli z uprizarjanjem Donizettijevega dela > Ljubezen, ski eliksir«. Glasbeno vodstvo je v rokah maestra Franca Capuane, sodelujejo v vodilnih solitističnih vlogah Elda Ribetti, Fer. ruccio Ta^l izvini. Spartak M orehi, Vid dl Taranto in Karla Poglani. Režiser je Dominik Messina. 6tci. j8 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 17. februarja ir<3-XXI Stran S Romarji so pospeševali ljudsko umetnost Iz njihovih darov rcznarsk'm cerkvam izhajajo zanimive navade in ob!£a|i naš h prednikov — Rmarski darovi imajo večinoma svoj izvor v paganikih časih Ljubljana, 17. februarja. Kakor vsa božja pota tako so rudi slovenska važen vir za preučevanje narodnih in ljudskih običajev, ljudskih predstav in vero\anj v prejšnjih časih. Narodoslovci marljvo zbirajo in študirajo od nekdanjih božjih poti ohranjene predmete, iz katerih skušajo potem ugotoviti razna značilna svojstva narodov, ki so jim ti predmeti pripadali. Gradivo za preučevanje tvorijo predvsem rrizne legende, čudež , verovanja, občaji, nabožne pesmi, romarska ljudska umetnost itd. Slednja je važna kot malokatera, ker ie najboj tesno povezana z naravo, s človešk m življenjem in z liudckimi običaji. Za roman-ko Hudrko umetnost je značilno, kakor ugotavlja Boris Orel v svoji že omenjeni razpravi *Sloven?ka božja pol in izvori njene umetnosti« (-Umetnost, Št 4—6 letnik 1942-43), da sesa s svojimi predmeti daleč nazaj v stari predkrščan-ski svet, v katerem so ljudje verovali v razne prirodne sile kot božanstva. Naloga prc;-č?valca r.^man^ke ljudske umetnosti torej ni enostavna in ne lahka. Ne zadosti! io. da je zbr«l gradivo za svoie preučevanje. Studirati mora tudi prastare vre, večkrat zelo zapletene zveze in osnove te umetnosti. Dediščina nekdanjega češčenja dreves V prastarih časih so naši predniki imeli v posebnih ča-teh drevesa. Predstavljali so si, da se iz njih rodijo bogovi in da se na niih ali v njihovi bližini radi prikazujejo. Grki so napravili že korak naprej. Ko se je razvilo češčenje podob, so postavljali na drevesa ali v njihovo bližino podobe ali kipe svojih bogov in jih potem častili. Nekaj podobnega nam je ohranjeno tudi z naših božjih poti. Ljudstvo pozna mnogo legend, ki pripovedujejo, kako so se razne čudodelne podobe čudežno pojavile na drevju ali na grmičevju. Tako je bila v Dobrovi pri Ljubi iani razširjena legenda o I>ast.irju, ki je sledeč svoj: drobnici, odkril na lesevju majhno Marijino podobo Podobno pripoveduje legenda o čudežni najdbi svete podobe pri Sv. Križu pri Belih vodah. Kmetu, ki je napajal živino je iz-gmil en vol. Poslal je za njim svojega hlapca. Naše] ga je na vrhu hriba, kjer je klečal pred bridko martro na smreki Zaobljubne podobe V slovitejših romarskih cerkvah še danes naletite na številne preproste podobe, Id ponazorujejo kak prizor. Mnogo jih je zlasti v obmorskih cerkvah in svetišč h raznih znamenitejših svetnikov Zlasti ribiči in mornarji, ki so bili v svojem kri-žarenju po morju kdaj v smrtni nevarnosti, so iz zaobljube poklonili mnogo teh slik. ki po svoje slavijo moč njihovega reditelja. Podobno so daroval* romarskim cerkvam take zaobljubne podobe rudi romarji v zahvalo in spomin na svoje čudežno ozdravljenje ali kakšno drugo pomoč v nevarnosti. Podobo je romar napravil sam ali pa mu je po opisu prizora ki ga naj predstavlja, napravil ljudski podobar. V Sv. Križu pri Bel'h vodah visa zaobljubna podoba nekega grenadirja. ki se je udele-* Custozzi Slika kaže darovalca, kako smrtno nevarno ranjen leži na bojišču Nenadoma je zagledal zraven sebe znamenje v obliki križa. Oklene se ga in vzdihne: O da bi mi sv. Križ pomagal Ker je bil uslišan, je romal k Sv Križu pri Belih vodah in pokloni] cerkvi podobo, ki predstavlja opisani prizor. Iz zaobliubn'h podob je mogoče razbrati vse težave in nadloge, ki so v presnim j časih greni le življenje preprostemu člove- I ku. Darovane so bile po dogodkih, ki so jih predstavljale. Mnogokrat pa je vernik daroval tudi tako imenovano prošnjo podobo. Z njo je prosil svetnka za določeno milost, zaščito in obvarovanje pred nevarnimi boleznimi. Na takih podobah je največkrat upodobljena živina, ki je bila tudi v več:ni primerov predmet takih prošenj preprostega človeka, zlasti kmeta. Te podobe so za narodoslovce važne, ker je mogoče iz njrih spoznati rudi druge zanimive podrobnosti iz nekdanjega živi j— ~^ših prednikov. Žrtveni darovi Ostalina starih pagansk'h običajev so tudi žrtveni darovi. Gre pri tem za lesene aLi voščene predmete, ki predstavljajo človeške postave, roke. noge. srca, oči in ki jih je romar daroval v romarski cerkvi kot po'novredne nadomestke resn čnih. Romar je veroval, da bo predmet, ki ga darilo predstavlja, deležen milosti tistega svetnika, v čigar bližino ga je postavil. Med najpogostejše take žrtvene darove sr>adajo iz le?a izdelane podobe domačih živali. Poznali so take darove že stari Egipčani, Grki in Etruščani, ki so pa bogovom darovali še žive živali. Stari Slovani in German1 so darovali žive konje, da bi bogovi pomagali njihovi živini in jo množili. Kasneje je Človek opuščal predrage žrtve živih žival1 in jih je nadomestil z njihovimi lesenimi podobami. Ce je imel kmet manjše število živali, tedai je položil na oltar tolko podob, kolikor je bilo živali v njegovi staji, če pa jih je imel zelo veliko, se je moral omejiti. Tako se je omejil tudi podobar, če je kmetovo prošnjo upodobil. Namesto vseh njegov'b živali je naslikal samo po dve od v*?ake vrste. Voščene in lesene človeške postave so romarji v prejšnjih časih imenovali »per-šonce«. Naziv se je ohranil še v okolici Škofje Loke. kjer so peršonce vse figure, ki predstavljajo ljudi in živali. Dandanes jih ponekod še darujejo in prosijo z njimi sreče in zdravja zase ali za kako drugo osebo. Ce pa je romar imel konkretnejšo prošnjo glede zdravja svojih telesnih udov, je namesto cele postave daroval samo dele kakor roke. noge oči itd. Tudi ta darovanja segajo v pagansko dobo Ze stari Egipčani in Izraelci so v svojih svetiščih obešal« posamezne dele človeškega telesa. Podobno tudi Grki, Rimljani m Etruščani Teh žrtvenih darov je mnogo ohranjenih v raznih muzeiih. Preprosti človek je posnetke svojih udov metal v ogenj ali obešal na drevesa. S tem je hotel od umetnostna razstava italiiaoskih likovnih umet*vkov ki so Dod orožjem in k? eo doživel leo uspeh s svojimi umetn:nflmi že v Rerlinu ter v Monakovem Otvoritveni cvečano«t; so Prisostvovali med drueim eauleiteriev na-mestmv Scharitzer kot zastoonik Balduria von Schiraoha. K*\ 'taliiancki konzul, visoki ča^b-iki nemške voi^ke sk* konzul ter »auViteriev n?medčriala nomen te razstave za obole, iransko kulturno umetnostno spoznavanje. Razstava ie vzburnTa med dunajskim •maerniki ter med občestvom živo zani-manle Tudi dunaicki t?cv rvvsveča razstavi svojo pozornost ter objavlja obširne LJUBLJANSKI KINO MATICA — TELEFON 22-41 Dva filma dnevno: Ob delavnikih ob 14.30 »Ciganska ljubezen«, ob 16.30, 18.30 »Anuška« Ob nedeljah tn praznikih 00 10.30 »Ciganska ljubezen« — ob 14.30 16.30 in 18.30 »Anuška« ljubezen AttuSka Odlični igralci: Made-lalne Sologne. Jean Gallant. Ciganski orkester in zbori! Hllde RrahJ v glavni vlogi. Film pestrosti in dekorja' Dunajski valčki, stare pesmi :n plesi! tUNO SLOGA — TELEFON tl-SB Ravnokar izSla novost za Ljubljano v filmu Prepovedana glasba Bariton Tito Gobbi, Maria Mercader, Loredana Carlo Romano Predstave od 11.30 ure dalje Konec ob 20.15 KINO UNION — TELEFON Najnovejši film najznamenitejšega nemškega filmskega igralca Heinricha Georgea Ura sreče z Mario T as nad v, Karlo Rustom Pavlom Richterjem Predstave: ob nedavnikih ob 16. 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30. 16.30, in 18.30 uri in in pozitivne ocene dunajskih umetnostnih kritikov, k: navajajo umetnostni ter simbolični pomen razstavljenih risb, slik in plastik. — Srdita borba z orjaškim delfinom. Kakor poročajo iz Rima, so opaz.'li ribiči ob obali Maccarese orjaiko ribo, ki se je bližala obali. Ribiči so se brž odočili, da se spustijo z njo v borbo. Ker nso imeli pri roki drugih ribiških priprav, ki so pO" trebne za lov večjih rb, so si mogli pomagati z dolgo vrvjo, ki So jo imeli na razpolago. Seveda je bila stvar zelo težavna in naporna. Borba z orjaško ribo je trajala malodane ves dan. dokler se ni upehala. Ko so jo potegruili na kopno, so spoznali, da gre za ribo delfin«ke vrste. Meril je v dolžino nad šest metrov in tehtal nad 18 metrsk'h stotov. — Umrl je znan tekač. Nenadcma je umrl v Medeni 641etni Josip Vandelli, ki ie za si-vel svojčas kot sijajen tekač in pešec. Dotlej nedosežen rekord si je priboril osmega avgusta 1897, ko ie prehodi proao Modena-Bologna v manj ko treh urah. Ta uspeh mu je prinesel slavo. Izšel je iz rod-b;ne, k; je uživala skves kot rodbina športnikov ter atletov. — Zvišanje poljskega pridelka. Strankin nadzornik eksc. Kavo! Fabrizi je zbral k raportu v Neaplju Zvezne tajn:ke iz Avel-lina Beneventa, Catanzara, C:senae, Neaplja Potenze, Regg'a in Salerma. Na tem važnem sestanku so razpravljali v prvi vrati o potreb1 zvišanja poljskega pridelka. Eksc. Fabrizi je dal potrebna navodila glede kontr-le, ki je potrebna za razvoj ter izvedbo načrtov za povečanje pridelka. — Predavanje nemškega glasbenika v Florenci. V navzočnosti izbranega obč:n-stva je predaval odlični nemški glasbenik Frank Wohlfart v dvoran' Leonarda da Vjr.cija v Florenci o oblikovni probVmati-ki A. Brucknerjeve s:mfnn\ie. K predavanju se je zbralo lepo število florentimk;h glasbenkcv in sklada tel -»ev. F. Wdhlfart bo predaval tudi v nekaterih drug h itali-ianskih mestih. — Obnova starinskega rimskega zvon;-ka. Na pobuda nadzorstvenega organa la-zi;"sk'h zg^dovnskih sromenikov so se pričela temeljita rectavracijsk^ dela na zvo-n'ku rimske cerkve svetega Silvestra Z abnovo b-do zelo izstopil; starinski okraski v vsej svoji prvotno lepoti ter umetnišk' zdelavi — Škofovska posvetitev e-arbateitekega župnika. V cerkvi sv Franc ška v Garba-*"elli je bila svečana škofovska pos^'^ti^ev ^upnka mons Em?la BoronceUiia. ki ie b:l nenvan za verolijskesra škofa Posvetit-Tene obrede je opravil kard:nii Rossi tai-^•'k konzi~torialne konere?aci-5e ob as*sten-ci škofa mons Trafike ter brind;škega nadšk-fa mons de FH'nn^sa ki ie bi1 doklej *knf v Veroliju Novo o~svpč«*n: Skof mons Baroncolli je praznoval nedavno 25-'etnico mašništva. — Prevzrniitev voinf?^ invalidov- Nacionalna svetn:ka G:nnn: Baorarin: >n Orest ^fontaem?» sta predsedovala v Genovi n Turinu ^p»tank!i predsednilc~v pokrajinskih komlsii k' so bile ustanovljene strokov no prevzroio bivarfdnv ter voin'b pob^b-Mencev iz sedale avetovne vome Navz^čn' «0 bil: tud: nreoRf vmki in^n«atr;fcev ter Vlavcev -Zaaf nntk' Tp'urii kib ter p;e-montsk'h vojnih ranjencev so noro^aii o izvršenem Helu in bodočih nrev7or0ieva'nib orizadevanj:h Ob sk'rnu temelftfb obrav-nav sta dala nsc s\'^tn;ka Babccarini *n Montggna notrebna kenSrretna navodOa za bodoče del rvanje, ki se tičr predvsem »sposobPenja vodnih FnvnlMov za uctrezne 'aposlitev v raznih tndnstiijslc h strokah kar je zelo važno 'z moralnega in tud"' iz ^osp^ar.«!kp?fl vidika — Gosp°darsk- ko|ekt1\-ni dogovor o motornem oranin Go-pod^rsk- finančni dopolnilni vestnk arenc^e n>Az"ir* naroča Nedavno je bil podpisan pri kornorac;j-skern minstm načrt e* s^darsk0^ kolek- j ^vneera dogovora o motornem oroniu s?ra m plemenita ž>»">a Vsem. ki so jo o«-■'nali io DrirtnTt>čamo v moTH*»v in bla«» -Tv^min Poffr**b bo v Četrtek 18 t. m ob "kd1 štirih Dorj^dne z Zai — kapelica sv Marije, na pokoril;šče k Sv K^-i/u Šln, T"ecna ma^ za^rtSn^ra za nokoino se b" brala v torek dne 23. februarja 1943 cb sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. Bodi ji lahka zemlja! — Umrl je v Ljubljani železniški vpokojenec g. Franc Simonč-ie. Pogreb bo jutri ob 15. uri i-s kapele sv. Frančiška na pokopalšče k Sv. Križu. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — Nesreče. Včeraj so bili sprejeti v ljubljansko bolnico trije ponesrečenci, Francka Svegelj, 15-letna hči posestnika z Begunj, si je pri padcu na cesti zlomila desno nogo. — M-Iena Verb č. 2-Ietr.a hčerka za-sebnice z Rudnika, si je zadrla šivanko v desno nc.co. — Drago Lorbck. enoletni s.in ključavničarja :'z Zg. Kašlja, se je pcptiril s kavo po rokah in nogah. Sporni p?gs2q4 U LJUBLJANE — lj ZjasnUo se bo. Kljub snegu se ni mnogo ohladilo. Včeraj je močno snežilo že dopoldne, popoldne se je pa zdelo, da sploh ne bo več nehaio snežiti. Ce bi obležal ves sneg, bi ga danes najbrž gazili do kolen, a je sproti kopnel. Ostalo je sorazmerno toplo tudi ponoči in davi je znašala minimalna temperatura 0.7°. Včeraj popoldne je bilo nenavadno toplo glede na to, da je snežilo. Maksimalna temperatura je znašala 7.4ft. Zračni tlak je r.aglo naraščal v pretekli neči in davi je barometer kazal 76*i.8 mm. —lj |iHinfllin igralka — Ljubljančanka! V filmu »AmiSka«, ki ga te dni predvaja kino Matica, :gra eno glavnih vlog giič. Fifv Hille, katere filmsko ime je EP.cn Hille. — lj Instrukcije in priprava za privatne izpite. Novi (Turjaški) trs 5 III. Diplomirani filozofi nudijo dijakom pomoč v vseh srednješolskih predmetih: matematiki, latinščini, italijanščini itd. in dnevno pripravo za šolo vsak dan dopoldne od do 11. ure, pcncldne cd 3. do S. ure. Priprava tudi za privatne izpite čez dva razreda. Prijave dnevno od a. do 11. ure in od 15. do 18. ure: Novi (Turjaški) trg 5III, Instrukcije. — lj Podružnica sad?ar«kega In vrtnarskega društva v Mostah vabi vse člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 21. t. m. ob 15. uri v Mladinskem domu na kodeljevem z običajnim dnevnim redom. _ ._ t . —lj Pretprodaja za VTII. si ni fon in i Kon- c*»rt letošnje sezone se je začela, danes V Knjigarni Glasbene Matice, nakar opozarjamo. Podrobnosti o sporedu jutri. —lj Klavirski koncert dveh domačih p;a-nistk, Silve Hrašovčeve in Marte Bizjakove, bo imel naslednji spore 1: Prvi del izvaja pianistka Hrašovčeva in ima rtss!cdnji spored: Pescetti: Allegro: Bach-Busoni: Ciakcna v d-molu; Brahms: Rapsodija v g-molu; Ravnik; Melanholični valček: Taj-čevič: Trije balkanski plesi. Spored drugega dela ki ga izvaja pianistka Bizjakova pa prinaša naslednje skladbe: Alat ti: Otroška igra; Gor g ni: Mistična pesem; Pick-MangLagaHi: Toka ta: Ciglič: Nokturn->; Osterc: Koral in fuga; Prokofjev: Rigon-don in Babica pripoveduje; Ravnik; Kaiak-teristični valček. Koncert bo v petek, dne 19. t. m. ob pol 7. uri zvečer v mali filhar-monični Jvorarii. Predprodaja vstopnic v Knjigami Glasbene Matice. Na koncert va>-bimo. —lj Ljubitelji upodablja^če umetnosti, ki si še niso ogieUaJi najnovejših Svigljevih slik v Kosovem salonu v prehodu Nebotičnika, naj pohite, ker bo razstava že v ne-JeJjo zaključena, švjgljeve krajine, studije in figuralne kompozicije vzbujajo pozornost in dokazujejo,, da je mladi likovnik lepo napredoval. —lj Prirodoslovno društvo v Ljubljani ima svoj IX. redni letni °bčni zb°r danes, v srelo 17. t. m. ob 17. uri v predavalnici mineraloškega zavoda na univerzi. Vabimo članstvo, da. se udeleži občnega zbora. —lj Za poveličanje zlate por«ke ge. Irme in g. inž. Antona KI i na rja, gradbenega direktorja v p., so njuni otroci ga. Josipma Oroszy m gg. kapetan bojnega broda Anton, tehnični direktor KID inž. Herman in bančni direktor Peter Klinar županu, generali- Leonu Rupniku, izročili 5.000 lir za onemogle stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici. Iz larila jasno odseva plemenita dobrosrčnost, ki sta zla-toporočenca v njej vzgojila svojo družino. Zato jima bo najtoplejša ljubezen njunih otrok, spoštovanje naše javnosti In hvaležnost onemoglih starih Ljubljančanov pozlatila vedre starost. Ljubljansko župansrtvo izreka darovalcem prav posebno zahvalo tudi v imenu podpiranih z željo, naj bi se tudi drugi Ljubljančani ob tako veselih jn častitljivih praznikih redi spominjali svojih manj srečnih bližnjih. —lj Zeleniadnji semena dobe podružnice m člani pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Frančiškanski ulici št. 6-L — Vrtnarski odsek SVD. —lj Za mestne reveže je odbor Kreditnega društva Mestne hranilnice ljublj. namesto osmrtnice za pokoirJm članom odbora g Ignacom Bankom nnklonil 500 lir. Za oodrovr revnim nrisrčnp zahvala- —lj Za onemogle stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je usluž-benstvo kartotečnega odseka rastnega Pre--:k:bovalnega ur-da podarilo 170 lir namesto venca na krsto pokojne ge Franje Flegar-ieve. Mestno Sopanatvo izreka darovalcem najtopJeiSo zahvalo tud: v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! PR F VIDNOST Verčina stara mat? ie zbolela 'n mati opo-zoTi hčerko, naj ne hodi v njene sobo ker bi utegnila dobit; na!ezli:vo bolezen Zvečer, ko Venca moli nravi; — Dobr Bog daj da bo moja babica čem-prej ozdravela toda ne hodi ji prebhzu. da še r3 ne zboliš Plavalni troboj: Švedska—Hrvatska—Madžarska PoroCaJJ smo žc. da se med plavalnimi zvezami švedske, Hrvatske in Madžarske vo-iijo pogaj:mja z:\ skupno mednarodno prireditev, ki bi se je m.eViiile predstavništva vceh treh driav. Iz Zagreba jc prišla sedaj vest. da je troboj dokončno sklenjen in bo 4. in 5. septembra v Budimpešti. Dcločcn je tudi že spored. Prvi dan bodo tekmovali v plavanja na 400 ir. prooia. v skokih s stolpa, v plavanji na 200 m t>r-sno in štafeti 4 .200 m. Zaključek brsta tvorili dve vraterpolo t.dc;ai. V prvi ta bj-sta pomciili predltAvnltrTl SSa^reba in Budimpešte, v drugi pa ftveđak3 i*» ?»Tad2nr-ske Drugi dan y-r.ro spOTOda ; i\-nlna tekmovanja na 200 n luhcu"*, IOO m prosto in 1500 m prosto, skozi I deske, nakar bosta spored EOpet zaključili dve \vater-polo tekmi: med predatavnifttvoni Norrkd-pinga in Budimpešte in Hrvatske in Madžarske. Ta mednarodna prireditev bo zbrala v Budimpešti skoro vso elito evropskega plavalnega sport.t. Nedvomno bo pritegnila pozernoct vs^h evropskih plavalnih krogov, poleg teca pa privlekla Izredno število gledalcev. V vsrth točkah bodo posamezne države sastopaU samo po etlcn plave lec. Hrvati računajo, da b-Vo prsln'i v Budimpešto MUoslaviča, Boznerja. Marčičn in brata Staknla. Ocenjevali bodo po tcčknh: pri plavanju prvo mesto tri, drugo dve in tretje eno točko, v Btaretab r-i dvojno, kar bo veljalo tudi za aratcrpolo. Po z/iključku v Budimpešti nastopijo švedi 11. in 12. septembra v Zagrebu, Za to tekmovanje je določen olimpijski spored. V okviru te prireditve M bodo "Verjetno pomerili tudi najboljši evropski plavalci prostega slega svod Bora;, Madžara Tatos in Ve^hazy ter Žižek in Milcslavid. Vabljeni so tudi Nemci. Najboljši v tablc-tenisu Po zr.ključKu niednaredlsBfa t:ibletenl-škega tekmovanja v Bratislavi, kjer so nastopili, kakor znano predstavniki Štirih olj^e poe. Gizi Far-kas in 4. Ica Szadk:nikai [vse Madžar« ska). Najboljše moške dvojice: 1 Scos — Sido. 2. Tili—Farkas, 3. Harangoaol Harangozo II (vsi Madžarska), 4. Ci nič Blaži iHr-vatska). Najbolj^' ženske dveji<'c: 1. Farkas — Koloszvnry, 2. Mednyansky S/.ab;idkar (obe Mapji, da šišenske ulice niro strnjene z ul ami starega mesta in da bi ne bilo kontrastov ob nekdanji mej:. Siši:a pa tudi ni mogia povsem doseči mestu, odnosno re mesto ni moglo raztegniti do nje. ker leži vmes pas parkov in gozdov. Šiška je tudi ločena od mesta z rožniškim hribovjem, s Šišenskim vrhom in drugim: hrbt:. Ta pregrada je pa nepremagljiva in menda se Šiška ne bo vsaj v dogledni pr'hodnjosti zlila z mestom tudi po ovinku na zahodni strani Rožmka po dolin: med Utiškimi hribi in Rožnikom. Pod S;ško zdaj že razumemo tudi Koseze ter celo Dravlje in Kamno gorico Meščan ne razlikuje več dobro teh krajev, pač pa še čuti. da n. pr. Podutik ni Šiška Med Spodnio in Zgornjo S ško ni več strogih mej. Zg Šiška se pa tudi že zliva s Kosezami in Dravljami. Tako je S;ška v širšem pomenu velik, zaokrožen kraj, še vedno odrezan od mesta, noben drug mestni okraj — niti Trnovo — nima tako jasnih mej kakor Šiška Dobro je ločena tudi od Bežgrada; Bežigrad je na desn: strani gorenjske in kamniške železnice, Šiška na levi — železnica je jasna meja med obema okrajema. Sicer se p ata okraja razlikujeta med seboj po svojem licu. Bežigrad je bolj »gosposki«, /neščanski, brez sledov, da bi bil kdaj predmestje. Nastal je pač v novejši dobi na kraju, ki ni bil prej obljuden, medtem ko je Šiška rasla iz svojega starega jedra daljšo dobo. Prava Šiška pri stari cerkvi Pravo, prvotno Šiško moramo iskati pri stari cerkvi, ob Jernejevi cesti, ki drži od Celovške ceste pravokotno. Šiška se je prvotno naslonila na vznožje hriba ob prastari cesti. Vaške hiše so zvrstile ob vaški cesti, ki se je odcepila od stare rimske ceste proti Posavju. Za nastanek vasi v ljubljanski okolici je značilno, da se ljudje niso naseljevali na planem, na Ljubljanskem polju, kakor da se niso počutili tam varne. Tako so nastale vasi ob vznožju Golovca ali tik ob Savi, Šiška se je pa stisnila k rožniškemu hribovju. Ce si ogledamo stare načrte, sprevidimo. da je bila prvotna Šiška vasica z ravno vrsto hiš ob Jernejevi cesti. Ta cesta je držala na prostrano polje od rimske ceste. Zelo zanimivo je, da se naselje ni razvilo ob sami rimski cesti, temveč ob njeni strani. Vendar je križpotje obeh cest naravno središče kraja in ne le naključje, da so ob njem postavili cerkev. Vznožje hriba je tam že precej višje, nad tlemi Jemejeve ceste, tako da cerkev stoji na vzvišenem kraju kakor navadno v naših vaseh ob vznožju hribov. Cerkev niso nikdar zidali na najnižjih krajih, temveč na kolikor mogoče višjem. Podobnost s Trnovim Šiška ob Jernejevi cesti je še nekoliko podobna Trnovemu, središčni prvotni ulici Trnovega — Trnovski ulici. Vendar je ostala Trnovska ulica manj nespremenjena, saj je v nji še nekaj pravih kmečkih hiš, kjer tudi še žive kmetje, odnosno prevozniki kakor prejšnja stoletja. Na Jernejevi cesti stoji tudi nekaj pritličnih hiš. a mnoge so že znatno prezidane in niso več kmečke v pravem pomenu, ker lastniki niso več kmetje. Kmečkih gospodarskih poslopij, hlevov, ni več na dvoriščih. Tudi pročelja hiš se vedno bolj spreminjajo, tako da so bolj podobna trškim kakor vaškim hišam. Kljub temu je ostala še podobnost s Trnovim, ker je cesta še ozka in ker so pritlične hiše zvrščene podobno. Naselje železničarjev Zdaj se tudi že vedno bolj izgublja značaj Šiške kot nekdanjega naselja železničarjev V S šk: se je naselilo posebno mnogo železničarjev, ko sta bili položeni gorenjska in kamniška železnica ter je kraj dobil postajo in kurilnico. Šiška je začela c ivii bclj privlačevati industrijo. Ta-prvotni značaj kraja kmalu obledel: vaško naselje se je sprevrglo v značilno : . dmestje, s predmestnimi hišami delavcev in rt -c/ših uradnikov, z delavskimi hišicami in malimi trgovinami. Polja so se vedno boli krč'Ui. kmečke hiše so začel prezidava ti. Vendar se je zdelo, da so razvoju Šiške določene meje: krnj *e bil uklenjen med železnicama in hribom. Nadaljnji razvoj je bil mogoč le še proti severozahodu, a zdelo se je. da se je razvoj tudi tam ustavil pred prostranimi, še nenač :imi polji. Razvoj zaradi tramvaja Seveda se je tudi Šiška precej naglo razvijala po vojni kakor vsi mestni okraji, vendar se je zdel da je že do-egla tudi svoje meje na severni strani. To smemo sklepati že po tem. da so bila zeml;:šča izredno poceni, preden je bila položena tramvajska proga. Zdaj posta i a nova cerkev že središče, a pred desetletjem so tam še ponujali stavb šča napol zastonj. Na srečo se zemljišč niso polastili spekulanti — pač nimajo vselej tako dobrega nosu — da se stavbšča niso podraž la še bolj. Toda, čim je bila položena tramvajska proga, so se stavbiŠča vendar v primeri s prejšnjimi cenami silno podražila. Cena se je marsikje podesetorila. Tskoj smo iahko sprev deli, da se razvoj S ške še n; ustav:! Pred Sško so še ležala prostrana polja s poljskimi potmi, ki so čez neč začele spreminjati v ulice. Staro Šiško s predmestnem značajem so začele vedno «olj oklepati nove ulice z »vilami«. Ta, najnovejša Sška, ki se je razvila tako naglo samo zaradi tramvaja, je Se najbolj podobna Bežigradu. Spodnja Šiška se je začela vedno tesneje zlivati z Zgornjo Šiško, ki se je pa tudi že strnila s Kosezami in Dravljami. Spodnja Siska je zdaj že tako velika ,da je morala Zgornja Šiška z obrobnimi kraji lani dobiti svojo župnijo. Kraj se je širil tudi že navzgor od Dra-velj proti Trati. Zdaj je pa Šiška vendar najbrž vsaj začasno dosegla višek svojega razvoja. Poslej bodo najbrž zazidavali predvsem vrzel: ob novejših ulicah, medtem ko se omrežje ulic ne bo moglo več mnogo povečati. Šiška je zdaj ne le na robu mesta, temveč tudi na obrobju pokrajine, kar omejuje njen razvoj. Večje Šiške ni mogoče kanalizirati Upoštevati je pa treba še, da b: večje Šiške, vsaj začasno, ne bilo mogoče primerno kanalizirati. Sšensko kanalsko omrežje je najbolj oddaljeno od Ljubljanice, kamor se zlivajo zbiralniki — pri bolnici. Kanalske cevi pa morajo imeti primeren strmec, kar pomeni, da leže cevi tem višje, čim daljši je kanal, če se tudi tla ne dvigajo vzporedno. Tla se sicer proti Sški dvigajo, a cevi so v Šiški že pri novi cerkvi poločene zelo plitvo. Večje Šiške bi torej ne bilo mogoče kanalizirati, odnosno nadaljne kanalizacije priključiti na skupno mes'no kanalizacijo. To bo vsekakor tudi nekoliko vplivalo na nadaljnji razvoj kraja. Vendar pomanjkanje kanalizacije ne bo moglo povsem zaustaviti zidanja, ker so tla peščena, kar olajšuje lokalno, zasilno kanal:zacijo, predvsem kopanje ponikovalnic. Ce se pa je S ška ne bo več mnogo šrila, s tem ni rečeno, da ne bo tudi poslej eden najpomembnejših ljubljanskih okrajev, saj je že zdaj dovolj velika. Pogovori s Čitatelji nA kđo] naj mladina čita?" »Povsem soglašam z dopisnikom, da bi se mladina morala izobraževati tudi s samostojnim čitanjem ter da bi naj čim bolj vzljubila knjigo. Ne dvomim, da bi se marsikomu nikdar ne odprla vrata v du-hovn; svet brez knjige; res. mladina bi morala mnogo čitati. Cita'a b: naj seveda dobro čtivo. ali ne vsaj škodljivega. Prav tako soglašam, da tudi slabše čtivo ni tako zelo Škodljivo ter da je bolje celo. da mlad na čita knjige dvomljive vrednosti, kakor da sploh ne čita. kajti predvrem je potrebno, da dobi veselje do čitanja. Toda to je ideal, naj bi mladina čitala mnogo, ki ga ne moremo tako lahko doseči. Predvsem se vprašujem, kdaj nni mladina čta. Rekli boste, da nihče ne utegne Čitati boli kakor mlad: ljudie. Ne morem potrditi. Morda nekateri res nekoristno tratijo čas. a moi otrok nikakor ne. Dober dijak pač težko na^de toVk~» prostega ča^a. da bi mogel in smel postati ljubitelj kakršne koli stroke — tudi sportu se ne more dobro posvetiti — pa tudi strasten čitate!j ne more b'ti hkrati, če naj v šoli napreduje. Le vživeti se nekoliko v življenie dijaka! Ne mislim na dijake ki so včasrh potovali dan za dnem z dežele v mestne šole. posedeli na vlaku in v čakalnicah oo več ure in še gazi1) blato ali sneg na več kilometrov do7gi poti. Tud: mestnemu đ*1*»ku ne ostaja mnoffo pro^te^a časa. Pol dneva nrnn nresedeti v šoli Vrne se tako utrujen, da mu včasih ne d;^: n:ti jed. čeprav ie še tako lačen — d^č zaradi živčne preulruie-nosti ;n ker trpi na slabi prebavi zaradi večnega seder*^ Neorctano so n^d ni'm šolske skrbi K^mai u+e^e noj^^ti. m^^a =met vzeti v r^ke šolske krnice in zvezke predelati kar »co vzel;f v Soli na-red'ti na^fp. ponavljati s; vbijatf v Ptovo celo vr^to nrerlmetov. s^ovde več fez^kov. enačb, in formul, zerntieoi'mm i^en m ^sodmrinsk-'h letnic. Vse to mora delati s tfv»«*"čno re^osfin k: ie 7;vo na^proHe občutili mbri^a človeka. N^'-p^nno mn-**a kriviti hrbt«*moo. nane-^+i oči nose. d-ati v 7?n^om Dro^rnru. Kra*k«nr*d«*n ie re. da več ne vidi r«"t: tak^ d Meč kak-r ep^e Bo um «=e tudi za pl^cova Olfuča 7dai pa om-ni^te. kaVo živ-- (fefe^k k; morda trni še z^^d slabih «»ol»»*h razmer: dit^k ki ertfmuie v t'■*-•-"=> »-n prostoru =:kvmai s <*eJn fn^o Hudi Ne mo^o se 7b*—uč't; 7r»'r">^? hnnn c'nVo c^Tp+lob« 7at<-\V.Tprrn z*~>ka a?1 F1^" m n^ma p;t" ?vfV>fTa kot'čka. ki^r bi lahko neovirano uno-^aVial noro Ner>rpc-frm0 mu nr-imani-Virp ea«a če h^č« ostati ^mar'iiv« in tekočem«. Zdaj ga pa naj s:limo še k čitanju! Do grla je že sit vsega, kar je podobno knjigi na zunaj. Neobhodno potrebno bi bilo, da bi se mu vsaj od časa do časa spočile oči. Bojim se pa še nečesa: če bi mu dala v reke kniigo — s'adko mamio — ali bi mo'da ne začel zanerrarjati učenja, ko bi okusil sla=t čitanja? Toda ne le zanemaril — zasovražil bi lahko učenje, ki bi se mu zdelo poslej še težje breme. Tako bi o^al nekje na začetku pot:; vedno bolj b: se otepal dela in v njegovi duševnosti bi se odprl prepad med stvarnostjo in odmišl^enirri svetem, med čutom dolžnosti in željo po brezdelju. Naj bi č'tal, pravim, privoščila b; mu vsaj to; mlademu človeku moramo skoraj nr,nrectćino prepovedovati v<=e Po vrsti in a1 i mu naj prepovedujemo še čitanje? Toda tu ne gre toliko za prepoved ali zapoved kakor za vprašanje: Kdaj pa naj mladma sploh čita: Ali naj dijak čita ponoči, ko je končno odloži šolske knjige in je že tako potreben počitka — zaraoi oči in živcev? Ali naj čita ob nedeljah, ko edino utegne, da se naspi ;n razgiblje ter naužije nekoliko zraka? In kdaj naj čita, če živi v številni družini v tesnem stanovanju, kjer se n: mogoče posvetiti nobenemu duševnemu delu dovolj zbrano? Ce kljub tr/^šnim razmeram mnoei dijaki vendar čitajo, jih je treba občudovati, a ne morem reči. ali jim čitanje tud kaj korist1. Zato se pa ne čud:m tistim — *udi teh je mnogo — ki sploh ne čitajo in ki tem bolj sovražijo knjigo, čim bolj jih pitajo z vso p:sano učenostjo tega veta v šolah.« — Vidimo torej, da tudi iz tega lahko nastane »problem«* kdaj naj mladina č:ta? Dijaku bi torej čitan ie utegiilo celo škodovati kakor nam dokazujete, če bi postal strasten čitatelj n bi zaradi tega začel zanemarjati šolske kprge. Čitanje bi mu škodovalo tudi. ker je že kratkoviden Selškega de*a ima čez glavo, potreben je ddiha in gibanja na prostem; res je. kdo b: taiil! Vendar naj pripommmo. da imajo dijak! tudi počitnice; včasih je počitnic toliko, da bi smeli reč:: dijaki imajo včasih tudi šolo Kol:ko dragocenega č3*a za-nravi mladina med nočitnicanv' Nekateri dijak; se menda res posvečajo predvsem Soli tudi ob prostem času — neprestano so v šol-kih knjigah, čeprav to še ne pomen", da so tudi odličojaki. Zopet drugi najdejo dovolj časa. da se udejstvujejo povsod in celo citati utegnejo, ne da bi zaradi tega zanemarjali šolo. Nekateri ~e pa Na neki italijanski podmornici na Atlantiku ne pripravljajo na obrambo pred letalskim napa dom tudi udejstvujejo na vseh ^popriščih«, predvsem na cest\ Gibljejo se vsekakor dovolj, saj se vračajo domov ne le »raz--ibani« sam: na sebi, temveč se je razgibala tudi njihova obleka in obutev, včasih je pa trudi načeta koža. Vračajo se z bogat m besediščem, ki se ne razlikuje mnogo od onega v razbojniških brlogih. Za čitanje seveda nimajo niti toliko časa, da bi se v šoli pri č tanju ne davili. Prava =ramota je, da nekateri dijaki ne znajo niti gladko zlogovati v četrtem razredu in nerazumljivo je. kako so se mogli s.ploh prerit: tako daleč. Nekateri niso prcČitali še nobene knjige: čitajo le, kar morajo v šoli. Ali naj to zagovarjamo? Sola res mlad,;.o pogosto zelo obremeni in nekateri ne morejo č tati zaradi neugodnih družinskih razmer; tega pa no smemo posplošiti ter reči, da mladina ne utegne citati. Ce bi V6q pohajkujočo mladino »kaznoval I« s čitanjem, bi se število mladih čitatoljev tako povečalo, da bi znatno presegalo število čitateljev med odraslimi. To bi bil nedvomno uspeh. Da bi se pa dijaki vsaj nckolko navajali čitanja, bi bilo prav, da bi jim nudili za to čim več prilike predvsem v šoli. S Č tanjem bi se lahko turi: učili mimogrede celo vrsto šolskih predmetov kak^r se v nekaterih modernih So'ah uče s filmom. Toda to so la pobožne želje. $%®p2 v Amc^I^G prm B7 jati samostan Špacsld srrmsstsn sx* porušili in spravili v 1o.$zd zabojev Leta 1923. ko je bila po vojni izčrpana in do ušes zadolžena Evropa takorekoč vsa naprodaj, je kupil znani ameriški milijonar in časopisni magnat Will:am Rando'ph He-arst v Španiji cel samostan. V onih časih niso bili redki primeri, da so kupovali ameriški bogataši evropske kulturne vrednote. Poleg cerkvenih oltarjev slik in drugih umetnin, so kupovali tudi cele gradove z vsem, kar je bilo v njih. Dolar je kazal svojo čudovito moč in tako je šlo iz Evrope v Ameriko mnogo umetnin. Tudi Hearst si ni bil pridobil samostana v Španiji, da bi v njem prebival ali da bi ga preuredili v muzej. Ne, čisto v duhu ameriških bogatašev je dal samostan podreti in spraviti v zaboje lepo po kosih, la bi ga prepeljal v Ameriko. Nalašč v ta aamen je najel tudi parnik. V Ameriki je hotel samostan znova zgraditi, tako da bi oil v polni meri obnovljen. Svetovni tišje je o tem takrat obširno poročal. Toda Hearstov načrt ni bil uresn'čen, ker so prišle ta čas nad Ameriko druge važnejše skrbi. Zaboje s kosi samostanskih sten so pa vendarle prepeljali v Ameriko, kjer so čakali da bi jih zopet sestavili. Hearst je plačal za podiranje samostana in za prevoz 1.500.000 dolarjev, ne da bi bil dosegel svoj cilj. Težke ovire so mu delale carinske oblasti. Ko je bil samostan že porušen in po komadih spravljen v zabaje in ko je hotela ladja s tem čud- nim tovorom zapustiti s: insko obalo, ao ameriške carinske oblasti sporočile Hear-stu, da je prepovedano u v Lžati v Ameriko v slamo zavite predmete, ker bi uteg* lU biti v slami bacili nevarnih bolezni. Vsi protesti niso nič pomagali. Hearst je moral najeti zopet množico delavcev, ia so spravili kamenje, opeko In drugT ro ?o iz zabojev, ki jih je >ik> IO.oOO. PoruSent samostan je bilo treba snova snr.-vitl v zaboje brez slame, k*r ;e strošKe seveda znatno povečalo. Končno je pa Španski tam ost a n lc pri-romal srečno v • rciiko. Tam je pa estal v zabojih in ja nost op;astva po smrti prve žene, je bil Kristjanov rieiež na dediščini le skromen. Od njega je imel trideset tisoč frankov letn h dohodkov in očetova radod'jrnos: mu je povečala te dohodke na dvojni znesek, petimi tisočaki mesečno Kristijan pač ii mogel zadostiti vsem svojim strastem in ko je bilo .eto slabo, ko pri hazardiranju ni imel sreče in so so ^ostale še ženske preveč vsiljive s svojimi pretiranimi zahtevami, je bilo treba skrivaj poseči v očetovo blagajno, kar je povzročilo viharen spor med očetom in sinom. Mareuil, njegov stric, je bil še hujši od Vernicra. Sam ni imel osebnih zahtev in potreb *n zato ni ra zumel, kako je mogoče, da potrebuje i]er,ov nečak toliko denarja. Živel je samo za svojo piserno v ulici de Chateaudun vodil je trgovske posle podjetja in iz pisarne je odhajal ssmo Kadar se je vračal domov na bulvar Hausmann. Izvzemši vsako- dnevno partijo bridge v Krožku železniških uradnikov ni poznal druge razen podpisovanja pogodb o vedno novih dobavah v vseh pet de.cv iveta. Kristijanove finančne razmere, ki nikoli nt3o bile dobre, so se nekega lepega dne silno poslabšale. Seznanil se je bil z Etienneto Dharieiovo. To je bilo zelo lepo dekle in o nji se je govorilo, da ima najbujnejša nedrija v Parizu. Rada jih je razkazovala, da se je lahko vsakdo prepričal o tem. Igrala je manjše vloge v bulvarnem gledal.šču, kjer se je naenkrat pokazalo, da ima mezzosopran. Z vso vnemo se je posvetila petju. Bila je izredno duhovito dekle, po'na najrazličnejših napak kakor izvoščekov konj in zmožna je bila tudi zločina, samo da bi dosegla svoj cilj. Bahala se je. da niti ne ve» kaj je ljubezen. Mož je bil v njenih očeh kapual, ki se d~ iz njega kovati dobiček in ki naj bi ji nudil svoje dohodke, potem bi ga pa lahko neusmi-ljenno zapodila, čim bi ne ustrezal več njenim zahtevam. Zapravljiva že po naravi je smatrala za svoj ponos, če je mogla izvabljati denar od svoj h ljubčkov. Xikomur ni dovolila izmuzniti se ji iz rok, ne da bi pustil v nj h vse svoje perje. Trgovala ie z ljubeznijo, kakor trgujejo Angleži z vojno: za dobiček. Kristijan Veruie** ,e bil že od prvega trenutka n plen v očeh te nenasitne ml*-za njim ves Vemier-Marculov hu »e Kraljevski liker žolt1 trakr. čigfir uspehe so oznanjali in poveljevali le paki, nalepljeni po stenah vseh evropskih mest. dobrodošel in ime denke. Saj je bančni dom in i Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran Za inaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani