ŽIVLJENJE IN SVET Tedenska priloga „jutra*' Štev. 19. V Ljubljani, dne 21. maja 1927. Leto I. Po Franciji in Belgiji vin. V Bruxellesu. Včasi je človek krivičen v sodbi o krajih, ki jih ni gledal zadosti dolgo ali ne dovolj pogosto. Meni Bruxelles ni ostal v prijetnem spominu. Morda zato, ker sem ga neprestano v mislih primerjal s Parizom, zakat mesto ima Po statistiki iz 1. 1920. 830.000 ljudi, napravi pa skoro da še večii vtis nego bi bilo pričakovati po tei številki. Pa to seveda ni poglavitno; Bruxellesu maftjka nekaj drugega. Ampak bogve česa; kakor da nima karakterja. Saj ima zelo lepe stavbe, prekrasno gotiko, prav .tako lep barok, zares lepe preostanke starega Bruxellesa. ima kolosalne moderne zgradbe, ima velike spomenike, prelepe parke, široke bulj-vare,' skratka vse, kar se spodobi za veliko mesto. A kljub temu nima neče-sar, za kar bi se reklo: to ie samo Bru-xelles, pa nikjer drugje; nima svojega posebnega, zares svojega izraza. Nekaj je starega in starinskega, ali mnogo, večina je iz novejšega časa, zgrajenega v zadnjih sto letih, od 1. 1830. dalje, ko je postala Belgija samostojna država. Morda je pomanjkanje individualnih črt, kar pogreša človek v Bruxellesu. Imenujejo ga mali, Pariz: nemara je prav to nesreča zanj, ker se poleg svojega starejšega brata ne more dokopati do lastne podobe, ker ne more priti iz ob'-/ močja njegove velike privlačne sile. Bruxelles je zrastel iz flamsko-valonske mešanice, iz tradicije stare brabantske prestolice v sedež moderne samostojne Belgije. Ali vmes je bila dolga doba ne-svobodnega življenja, ko so v Bru-xellesu rezidirali predstavitelji tujih držav, namestniki tujih vladarjev. Bruxelles je bil stoletja v deželi, ki je pomenila prehod med francoskim zapadom in nemškim vzhodom. Kot pre-stolica pokrajine Brabant ie bil eden poglavitnih krajev Burgundiie. postal po ženitvi Maximilijana z Marijo Bur-gundsko habsburška posest, na to prešel v špansko last, doživel železni režim vojvode Albe in oddal dober del svojega prebivalstva v ' verskih bojih Holandiji in Angliji, gotovo najbolj trmaste in odporne, ki so se raie izselili nego da bi zatajili vero in Svobodo. Z ostalo Belgijo 'vred je pričetkom 18. stoletja prešel v vlado Avstrije, preži- vel francosko revolucijo, sam sodeloval v nji in postal 'del Francije: dunajski kongres pa je deželo kratkomalo izročil Holandski. Šele revolucija leta 1830. je osvobodila Belgiio in jo uvr* stila med samostojne države. Belgijska preteklost ima mnoga imenitna poglavja, ki nam pokažeio n. pr. brabantsko in flandriisko objestnost, samozavest in bogastvo, toda od 17. stoletja dalje njena zgodovinska vloga propada; dežela postane obiekt, ne subjekt politične moči. Dasi je Bruxelles dovoli staro mesto, vendar se je v svojem poglavitnem obsegu razvil v teku 19. stoletia, odkar je prestolica samostojne države. Morda se mu preveč pozna naglica, s katero je rastel, da ni v njem dovolj homogenega; značilnega. Ali vendar ima Bruxelles prav lepe stvari. Vsa harmonija in enotna, samosvoja rast starega Bruxellesa je koncentrirana na glavnem trgu, Grand' Place, ki je res osmo čudo sveta. Tako lepega trga s toliko starinske arome in hkrati toliko čudovite harmoniie m intimne lepote nima niti sam veliki Pariz. V Bruxelles se ie vredno peljati že samo radi njegovega glavnega trga. Zares; tu stojijo ob zelo velikem pravo-kotniku fasade hiš. ki so vse prekrasne tri4 do štirinadstropne baročne zgradbe, bogato dekorirane, nekatere celo pozlačene, obložene in preobložene z nazidki in ornamenti, izdajajoče luk-sus, kjer sta bogastvo in okus eno in isto. To so v prvi vrsti Maisons des Corporations, prelepe hiše starih zadrug ali cehov, vsaka karakteristična po svoje, a vse skupaj izdajajoče bahato bogastvo nekdanjih meščanskih patricijev, trgovcev in obrtnikov, pravih predstavnikov starega Brabanta. Tu si ie stara in imenitna preteklost Brabanta postavila spomenik, da si ga lepšega ni mogla. Mogočne baročne stavbe, ki nosijo največ letnic s konca 17. stoletia — rekonstruirali so jih namreč Po bombardiranju v letu 1695. — se vrstilo okrog in okrog trga; njih prelepo vrsto prekinjajo samo veliki Hotel des ducs de Brabant, prav tako baročna palača bra-bantskih vojvod z mogočnimi kolona- dami, kakor jih ostali barok nima, dalje Hotel de Ville, to je magistrat in Maison du Roi, dve ogromni, prelepi gotski zgradbi, ki čudovito povzdigujeta veličastnost vsega arhitektonskega čudesa. Magistrat ie stavba približno iz 1. 1400, iz dobe, ko je prav za prav šele pričel pomen Bruxellesa. Maison du Roi ali Broodhuis pa je bila poprej halle au pain, kakor priča nieno flam-sko ime; zgradil jo ie cesar Kari V. v prvi polovici 16. stoletja; pozneje je v njej bivalo kraljevsko osobje, odtod njeno ime. Treba si ie še misliti ta trg napolnjen z ljudmi, osobito pa s silnimi množinami cvetic, ki se tu prodajajo in stari, starodavni Bruxelles se pojavi ter zataji razdaljo stoletij. Zdi se mi, da bi takle trg prav lahko služil namesto parkov in drevoredov; če sediš tu in gledaš to lepoto, se odpočiieš kakor malo-kje in prijetno ti je, da se ne da popisati. Na tem trgu sta morala pustiti na morišču življenje grofa Egmont in Ho-orne in toliko drugih žrtev vojvode Albe. Močno ostane v spominu tudi go-tiška cerkev sv. Gudule. Eglise des Saint - Michel - et - Gudule, nedaleč od glavnega trga, Iki so jo v XI. stoletju pričeli graditi brabantski vojvode, je ena najstarejših zgradb v mestu; sv. Gudula, katere telo so leta 1047. pokopali tukaj, je v Belgiji zelo ugledna svetnica, po sv. Mihaelu pa ie bilo staro ime cerkve. Pozneje so io seveda večkrat popravljali. Vedno prihaja obilo tujcev vanjo; o tem pričajo mnogi napisi, ki natančno določajo, kdaj1 se sme cerkvena notranjost ogledovati in kako se imajo zadržati tuici. kadar so v Cerkvi verska opravila. A kdo bi si mislil, da se vzame to tako natančno. Prideš v cerkev, pa ogleduješ mogočne, zelo masivne stebre, ogromne oboke, pa te kar naenkrat potegne za rokav visok mož v čudni uniformi, z rdečimi pasovi čez pas in čez rame, z visoko kapo na glavi, kakor io imajo po-grebci v Ljubljani, samo da ie rdeča. Ta uniformirani mož se jezi, krili z roko in kaže na letake na stenah. O, in v eni roki drži helebardo, pravo, resnično helebardo. opira se malo nanjo in strašno hudo gleda. Zmanevriral me je na klop in — zdaj že komandira drugod. Na koru so zabučale orgle — berem, da imajo 3391 piščali —- in pričeli so prepevati, morda litanije, bilo ie zvečer 'okrog šestih pred praznikom Velikega Šmarna. Tujci so prihajali neprestano v cerkev; mož s helebardo pa se je vrtil pri vratih in ošteval nedolžne žrtve, ki so gledale preplašeno in se na-žadnje vdale ter sedlle na klop. Komičen možiček; kakor -hitro se ie kdo malo premaknil s -sedeža in gledal bližnje t dele cerkve, prizadevajoč si, da ne povzroči ropota, je že prihlastal in ponavljal svojo pridigo o cerkvenem redu. Kar veselje prime človeka, da bi mu nalašč nagajal, tako je možiček smešen v svoji rdeči uniformi in helebardi ter abnormalni sitnosti. Ali petje ter orglanje je zares prelepo; cerkev je sicer skoro prazna, a večerni mir, veličastna cerkvena notranjost, pa silni zvoki s kora napravijo čudovito razpoloženje, da se počutim kakor da sem doma ' povsod in 'da bi želel sodelovati v mogočnem slavo-spevu na Veliko harmonijo. Ali je bilo tako v velikih srednjeveških samostanskih cerkvah? Sedim na kloni in si ne želim nikamor proč. Prav za prav tu sploh ni klopi, marveč samo stoli. Pa še stoli kakor da so obrnjeni narobe, naslanjač imajo spredaj, da bi moral gledati proti koru. In silno so nizki; prestavljam ga in premikam, da bi bilo prav, pa se stvar noče urediti. Potem šele opazim, da so stoli, da ljudje klečijo na njih, ne sedijo. Bruxelles pa ima še obilo drugih gradbenih posebnosti, starejših in novejših, ima n. pr. kolosalno Palais de Justice, zgrajeno v letu J880. na površini 26.000 m!, ali kljub svoji ogromnosti palača ne napravi pravega vtisa, lepega pa pr^v gotovo ne. Obilo je še drugih zgradb, obilo spomenikov, tudi. vojnih oziroma povojnih. Pravi staro-brabantski spomenik je fontana Man-neken-iPis, bronasta statueta iz I. 1619., predstavljajoča veselo se smejočega fantka, ki razposajeno opravlja svojo potrebo na ljudi. Bruxelles ima seveda tudi velike muzeje z bogatimi galerijami slik, v prvi vrsti dela flamske in holandske šole, Rubens, Van Dyck, Hals, Oba Еуск in tako dalje; mnogo je kiparskih del, Meunier, Rousseau, tudi Rodin. Toda koliko bi bilo umetnin v bruxelleskih muzejih, pravi moj voditelj za mesto, če ne bi razni vladarji toliko odnesli odtod, Filip II. v Španijo, nadvojvoda Leopold Viljem na Dunaj, francoska revolucija pa v Pariz. Sicer pa orijentacija po Bruxellesu ni lahka. V Parizu se po Seinei in p ljo in padel čez 20 minut zopet na tla. Prvi človekov polet v zrak. Led je bil torej prebit, pot odprta. Takoj nato je zbralo mesto Pariz 10.000 frankov za obnovitev poizkusa. Delo ie prevzel fizik Charles, ki pa je že naDolnil balon z vodikom. Balon je dosegel višino 1000 m ter se vzdržal 3 četrtine ure v zraku. Tudi brata Montgolfier sta vedno bolj napredo« vala. Zgradila sta nov balon, pritrdila veliko košaro nanj ter v to posadila ovco, petelina in gos. Ta pisina družba se je dvignila 1500 m visoko v zrak ter se po osmih minutah nepoškodo« vana vrnila zopet na zemljo. Sledilo je mnogo novih poizkusov in že se je porodilo vprašanje, kdo izmed ljudi se bo prvi dvignil v zrak. Francoski kralj Ludovik XIV. je po« nudil v ta namen dva na smrt obsojena zločinca za slučaj, da bi se poizkus ponesrečil. Toda naravoslovec Pilatre de Rosier je protestiral, da bi bila dva zločinca prva, ki bi se dvignila v zrak. Zato se je ponudil sam in res se je dvignil v velikem balonu najprej 20, kmalu nato pa skoro 1000 m visoko. Ta, za človeštvo tako važen dogodek se je izvršil l. 1783. Razvoj zrakoplovov. Kmalu nato so dosegli višino 3000 m, katero so že natančno izmerili z baro* metrom. L. 1785. pa sta Anglež Blau« chard in Američan Jefferys preletela kanal La Manche med Francijo in An* glijo. Tako je bilo rešeno prvo vpra* šanje. Človek se je lahko dvignil v zrak. Pojavilo pa se je takoj za tem drugo — kako izrabiti to v praktične namene, kako spraviti balon v gibanje in mu poljubno uravnavati smer? In res je poteklo celih 70 let, predno so izpeljali idejo Američana Hopkin« sona — vrtiljak. Francoski inženjer Giffard je prvi namestil v gondolo dvolopatast vrtiljak, ki ga je gonil majhen parni stroj. Dvignil se je v Parizu 1. 1852. in posrečilo se mu je voditi zrakoplov pravokotno v smer vetra. Tedaj je pričela rasti tudi hi« trost. 1872. leta so dosegli hitrost 9 km na uro, 1. 1883. 10 km na uro, kmalu nato že 36 km na uro in nato 1. 1897. z bencin*motorjem 38 km na uro, dokler ni dosegel leta 1911. grof Zeppelin 57 km na uro. To je bil že ogromen uspeh ■— zračna ladja je bila izpopoU njena, nastopila je njena karijera na zemlji. Prvi so praktično uporabili zrako« plove v nemško«francoski vojni Fran* cozi za ogledovanje sovražniških pozi« cij, v svetovni vojni pa so prišli sploš* no v rabo. Posebno dobro so se obne* sli nemški zrakoplovi tipa Zeppelin pri obleganju Pariza, medtem ko so jih pri zadnjem napadu na London večina sestrelili, druge pa je zanesel vihar na Franco ko, kjer so posadko ujeli. Voj« na karijera za zrakoplove se je nehala, ko so pripeljali Američani v Evropo topove, katerih izstrelki so dosegali višino 2000 do 3000 m in ki so jim nudili zrakoplovi dokaj ugodno tarčo. Tedaj so pričeli uporabljati zrakoplove v druge namene, predvsem za raziskavam e višjih zračnih plasti. V ta namen so zgradili posebne balone, na katerih se ni dvignil človek, pač pa posebni merilni aparati za temperaturo, klimatične razmere in višino. Najvišjo točko je dosegel tak balon v Ameriki, in sicer 30.000 m. Človek pa se je dvignil najvišje z zrakoplovom okrog 11.000 metrov, kjer vlada temperatura — 48 stopinj Celzija. Tretji rekord je dosegel zrakoplov na daljino, in sicer ZR 111., ko je preletel razdaljo od Boden-skega jezera čez ocean do ameriške obale brez pristanka. Od balona k' ptičjim perotim. Zrakoplovi so torej prvi pripomoček, s katerim se je človek lahko dvignil v zrak. Nekoliko pozneje so prišli ina vrsto aeroplani, ki pa so kmalu v praktični uporabi prekosili zrakoplove. Prvo, toda ne zanesljivo poročilo, da se je hotel človek dvigniti v zrak kakor ptica, je grška pravljica o Dedalu in Ikaru, ki sta si sestavila iz perja pero-ti, da bi lahko ušla čez morje iz ujetništva v domovino. Prva zanesljiva in verodostojna poročila pa izhajajo iz let 875 iirt 1178 o dveh drznežih, ki sta z velikimi perotmi skočila iz višine v prepad, a se pri tem ubila. Isti siučaj se je pripetil tudi v 17. stoletju. Z problemi letainja se je bavil tudi slavni flo-rentimski slikar Leonardo da Vinci. Podlago današnji aeronavtiki pa sta dala brata Wright iz severne Amerike. Že kot otroka, ko sta se igrala z velikimi papirnatimi zmaji, sta preizkušala, na katerem principu temelje in katera oblika je najboljša. To jima je dalo v poznejših letih povod za nadaljnje poizkuse. Sestavljala sta vedno večje zmaje, ki so imeli že dvojna ikrila ter obliko današnjih aeroplanov, ter obešala nanje uteži, sprva 10 kg, nato 25, 30 in 50 kg, dokler se ni eden izmed njiju sam obesil na ogrodje. Zmaj ga je držal 26 sekund v zraku in preletel z njiim pot 622 m. Spustil se je namreč z visokega griča proti vetru, radi česar je bil polet olajšan. Temu prvemu koraku je sledil drugi, zmaji so rastli in končno je iz njih nastal majhen aeroplan, na katerega sta pritrdila bencinmotor. 17. decembra 1903 sta napravila s tem novim letalom prvi poizkus ter v 12 sek. preletela 250 metrov. Vzpodbujena po tem uspehu sta izpopolnjevala svoj aparat ter se leta 1908 vzdržala 7 minut 29 sekund v zraku. Kmalu nato je odšel starejši Wilbur v Evropo in tam letel z nekim potnikom 1 uro 9 minut 45 sekund po zraku. — Vzporedno, s časom pa je rastla tudi višina in leta 1909 je dosegel mlajši Orville višino 500 m. Seveda so bili v tistem času zrakoplovi že na veliko višji stopnji in aeroplani so bojevali proti njim težak konkurenčni boj. Vendar pa se je našlo veliko njihovih pristašev, največ na Francoskem, med katerimi so posebno znamenti Bleriot, Dumont, Voisin, De-lagrange in dr. Leta 1910 pa sta razpisala italijanski in francoski aeroklub nagrado 100.000 fr. za onega, ki poleti pot iz iBriga čez prelaz Simplon v Milan. Javilo se je 45 letalcev, med katerimi je bil edini, ki se ni skesal, Geo Chaves. Ta je pri prvem poletu že dosegel višino prelaza, a Se je vmil bled in tresoč se, rekoč: »Zmagalec dobi smrt za plačilo!« Kmalu nato pa se je dvignil drugič. 23. septembra se mu je posrečilo v višini 2200 m preleteti prelaz, a Iko se je že spuščal na zemljo, je zašel v zračni vrtinec, ki ga je treščil na tla. Letalo se je razbilo, drzni letalec pa si je pri padcu zlomil obe nogi. Štiri dnj^ pozneje je za posledicami umrl in tako se je njegovo prerokovanje uresničilo. Sledilo je še par drugih smrtnih slučajev, toda aeronavtika je napredovala. Prišla je svetovna vojna, zrakoplovi so se izkazali kmalu za boj nesposobni in nadomestili so jih'aeroplani. Kakor že omenjeno, so se ti vedno izpopolnjevali' kajti gradilo se jih je vsak dan ogrotn- ne množine, ker so se kot oblegovalno in opazovalno sredstvo izborno obnesli. Iz vsega tega lahko posnemamo, v kako kratki dobi se je razvilo zrakoplovstvo do današnje dobe. Aeroplani so potrebovali zato komaj 30 let, zrakoplovi 300. In na podlagi tega lahko trdimo, da se bodo le-ti v nekaj letih izpopolnili še do poslednje možnosti ter tako kot najhitrejši, najudobnejši in najcenejši dobili prvenstvo med prevoznimi sredstvi. Med tem ko bosta ostala vlak-in avto za promet na kratke proge, si bo velike razdalje osvojil aeroplan. In ko bodo ostali parniki v prekooceanskem prometu le za prevažanje velikfh tovorov, bodo 'za osebni in poštni promet rabili aeroplani, kakor hitro bodo odstranjene zapreke — vremenske neprilike, od katerih je sedaj na dolgih progah brez prestanka letalo še zelo odvisno. S. T.: Kaj je in kakšno ie letalo. Dasi je letalo (pravijo mu tudi aeroplan ali avion) drugod splošno v rabi, je pri nas domala neznano. Avion je videl pač vsakdo, a le v zraku. Redko pa je imel priliko, da bi si ga ogledal od blizu. Temu se ni čuditi. Saj nas je po končani vojni zapustilo zadnje letalo, od tedaj pa gre svetovni zračni promet dobesedno preko nas. V veliki meri je kriva naša nevednost in nepoznanje letala in letalstva. Če bodo naslednje vrstice nepoučenemu čitatelju razjasnile bistvo tega modernega občila, bo njihov namen dosežen. Splošno je znano, da sestoji aeroplan 1. iz motorja, 2. iz letala kot takega. Z motorjem se ne bomo pečali, ker je v bistvu navaden avtomobilski stroj. Omenjeno pa bodi, da že hodi čisto svoja pota. Sploh 'bodoči razvoj aeronavtike (zrakoplovbe) zavisi od napredka pogonskega stroja. Letalo samo razčlenimo v krila, trup, vodila in stojalo; vsakemu teh delov je namenjena neka funkcija. (Glej sliko 1.) Če nekoliko nagnjeno ploskev naglo vlečemo skozi zrak, se ji le-ta upira, in sicer tem močneje, čim hitrejše je gibanje. Ta reakcija ali »upor« vpliva dvojako na ploskev: večji del se porabi za to, da ploščo dviga (jo nosi), z manjšim delom pa jo ovira pri pomikanju naprej. (Primerjaj »zmaja«, s katerim se igrajo otroci.) Navpično, dvigajočo sestavno silo znanega upora imenujemo vzgon (V), , _ • '» m i -1 l — ,b t / V C 1 r C J a = vijak b = drog, ki podpira krilo c = krilca d == sodišče pilota e = višinska dušilka •f — smerna dušilka g = smerno krmilo h = višinsko Ikrmilo i =r stojalo k = ostroga 1 = višina krila m = razpetost kril a n = globina krila Slika 1 vodoravno, ovirajočo, pa čelni (kvarni) »upor« ali kratko: upor (U). Rezultanta obeh sil (R) je vedno približno navpična na ploskev. (Glej sliko 2.) Vzgon in upor zavisita predvsem od nagiba plošče k smeri gibanja, ali — kakor pravimo — od vpadnega kota (a), obenem pa tudi od oblike ploskve. Z naraščanjem vpadnega kota naraščata vzgon in upor, vendar le 'do približno 30°. Preko te meje vzgon naglo pojema. Če ploskev postavimo navpično na smer gibanja (a = 90°), vzgon popolnoma izgine. To se pravi, ploskev se gibanju le še upira, ne more pa več »nositi«. V praksi znaša vpadni kot 2—6°. Kvarni čelni upor občutno zmanjšamo, če vse dele letala oblikujemo vretenasto, podobno kakor je oblikovano ribje telo; torej spredaj bolj topo, proti ozadju pa 'postopoma vedno tanjše, tako da je skrajni konec ostra konica ali pa oster rob. Posamezne dele tudi dobro ogla-dimo. S poizkusi so dognali, da ob vretenastem telesu zrak najmirnejše odteka in ne tvori skoraj nobenih kvarnih vrtincev, ki so zelo izraziti za telesi valjaste-ga prereza, katera se upirajo zraku osemkrat močneje od vretenastih. Tudi vzbokline na krilih in trupu letala upor Izdatno povečajo. Če pomislimo, da čelni upor narašča v kvadratnem razmerju z brzino, da se torej početvori, če se hitrost podvoji, tedaj bomo razumeli, da lahko za prst debele spone že občutno omeje brzino aparata. Tehnika si prizadeva graditi avione čim »čistejših linij«. Izogiba se delov, ki bi po nepotrebnem ležali v zračni struji. Tudi vzgon je odvisen od brzine letala in od oblike kril. Nekoliko upognje- na krila bolje vozijo kot ravna. To pa radi tega, ker se od ravne ploskve zračni delci odbijajo v prvi tretjini ter odbeže pod zadnjim robom, ne da bi izkoristili celo površino krila. Ce pa ploskev vpognemo, naletijo delci, ki so se a — zračna struja ob ravni ploskvi " b — „ „ „ ukrivljeni ploskvi Slika 3 odbili v prvi tretjini, ponovno ob površino in oddajo svojo energijo. (Slika 3.) Nosilnost krila se poveča tudi s tem, da se nad njim stvori obširen prostor razredčenega zraka, ki krilo nekako »sesa« v višino. Slika 4 Stopnja razredčenja je odvisna od prereza (profila) in globine krila; vedno pa je podpritisk nad krilom še enkrat manjši kot v okolici in dvakrat manjši kot nadpritisk pod krilom. Prvi je potem takem za nosilnost aparata pomembnejši. Omeniti bi bilo, da se zrak pod nosilno ploskvijo ne stisne, temveč le jezi kot voda. Razmerje med pritiski vidimo na sliki 4. Medtem ko vlada v okolici normalni zračni tlak 0 kg, naraste pod krilom na + 10 kg, nad njim se Pa zmanjša na — 20 kg. Razlika med Obema znaša 30 kg, ki predstavljajo absoluten vzgon. Številke so seveda le primer, relacija 1 : 2 pa je stalna in povsod enaka. Ogrodje krila je zgrajeno iz lesa ali kovine (jekla in trdega aluminija). V navadi sta 2 načina konstrukcije. Po enem sestavljajo ogrodje iz 1—3 močnih glavnih nosilcev, katere zvežejo z rebri in spno z jekleno žico. Drugi način vporablja predalčje ali mostno konstrukcijo, ki je (slika 5 in 6) tehnično boljša, ker z malo materijala doseže veliko trdnost. Ogrodje je prevlečeno z močnim platnom, ali pa obito z 3—4 mm debelim furnirjem. Le-ta ie vedno zlepljen iz najmanj 3 plasti. Cisto kovinska letala imajo z aluminijevo pločevino Obita krila. Golo platno je hrapavo in luknjičasto, zato ga poličimo s kakim negorljivim ličilom. Furnir in pločevino zgladimo (poliramo). Krila sama niso tako močna, da bi vzdržala ogromne obtežbe; moramo jih podpreti. Pri dvo in več krilnikitf je to lahko doseči. Treba je le zvezati gornje in spodnje krilo z čvrstimi navpičnimi drogovi in jih križem speti. Težja je stvar pri enokrilnikih. Tukaj si pomagamo tako, da krila opremo ob trup ali ob stojalo z enim ali dvema pa- roma profiliranih drogov. Moremo jih pa tudi pripeti z vrvmi iz jeklene žice. Izjema so kovinska letala z debelimi krili, katerih ogrodje je že samo na sebi dovolj čvrsto ter ne ralbi nobenih posebnih opor. Takim letalom pravimo «nepodprta». Njih najbolj znani zastopniki so avioni nemške tvrdke Junkers. Debela krila imajo poleg tega še to prednost, da moremo v njihovi notranjosti namestiti motorje in shrambe za gorivo, olje itd. Trup je zgrajen iz istega materijala in po sličnih načelih kot krila. Večinoma je obit z furnirjem ali pločevino; le redkokdaj prevlečen s platnom. Dolžina trupa znaša približno V2 razpetine. Okretna športna in vojna letala imajo nekoliko krajše, transportna pa nekoliko daljše trupe. Trup je v vzdolžnem prerezu vretenast, v prečnem pa skoraj pravokoten ali ovalen. Navadno grade letala z enim samim trupom. Poznamo pa tudi številne tipe, ki jih nepodprt enokrilnik (monoplan) 21 dvokrilnik (bipian) poldrugokrilnik (seskiplan) V ^ trokrilnik (triplan) 1ШЈ3 a) letalo z 1 motorjem in J trupom b) letalo z 2 motorjema in ! trupo,,,„ c) letalo s 3 motorji in 2 trupoma Krila so najznačilnejši del letala in torej važno ločilo med raznimi vrstami. Govorimo o eno, dvo in večkrilni-kih. Dvokrilniki imajo včasi spodnje krilo za polovico manjše od zgornjega. Takemu avionu pravimo seskiplan (poldrugokrilnik). Če sta obe nosilni ploskvi enaki, ločimo biplane po številu drogov, ki vežejo dbe krili. Isto velja za večkrilnike, na katere v ostalem •redko naletimo. So preveč neracionalni, kajti z večjim številom kril se Skrajno neugodno veča upor. (Slika 7.) imajo po dva. Posebne vrste trupi so oni, v katerih se nahajajo samo motorji. Zategadel so jako kratki. (Glej sliko 7.) V glavnem trupu so nameščeni pogonski stroji, posode za gorivo in olje, potniki, roba ter aparati za plovbo. K trupu je pritrjeno stojalo iz profili-ranega lesa ali kovinskih cevi, V njem visi en ali več parov koles na pnevmatiko, ki pri vzletu in pristanku nosijo vso težo letala. Silovitega sunka pri doletu na zemljo pa pnevmatika sama ne bi vzdržala; zato je pritrjena os v Slika 6 f nosilci (vzdolžni) J , 'tO stojalu z močnimi vrvmi iz gumija ali z jeklenimi vzmetmi tako, da se more kolesje v hipu dotika z zemljo prožno izmakniti. Za velika in težka letala tudi to še ne zadošča, temveč jih morajo opremiti s posdbnimi «uničevalci sunkov® na olje ali zrak, ki so vdelani v ceveh stojala. Slika 7 Stojalo je potrebno le pri vzletu in pri pristanku. Med vožnjo je čisto odveč, da, celo škodljivo, ker povečuje nekoristno težo in močno veča kvarni upor. Poslednji nedostatek skušajo odpraviti na ta način, da stojalo in kolesje v zraku povlečejo v notranjost trupa, zakar je potreben drag in dokaj težak mehanizem, ki se izplača le pri a — kompenzacijske ploskve b — smerna dušilka c — smerna krmila d — višinska dušilka k — višinsko krmilo Slika S a letalih velikanih. Po izkušnjah zadnjih let pa se lahko nadejamo, da 'bo to vprašanje v kratkem zadovoljivo rešeno. K pripravam za pristajanje spada še ostroga, katera podpira rep trupa, obenem pa deluje, drseč po tleh. kot zavora. Podobna je polenu, premična na vse strani in pritrjena k trupu z vrvmi iz gumija. Letalo je v zraku vsestransko gibljivo okrog svojega težišča. Le redkokdaj pa se zgodi, da je letalo v ravnotežju samo od sebe. Zato je treba opremiti avion 1.) s pripravo, katera ga sproti ravnovesi, 2.) s pripravo, ki lahko ž njo vsak čas spremenimo smer leta. (Glej sliko 8a in 8b.) Ta dva zahtevka zadovoljujejo na repu trupa se nahajajoče ploskve vo-dilke in sicer nepremične dušilke in premična krmila. Delovanje obeh je popolnoma enako. Razlika med njimi je le v tem, da prve delujejo avtomatično, druge pa more pilot premikati po svoji volji. Kakor pero pri strelici, tako tudi dušilke čuvajo smer, ki jo je letalo spočetka zavzelo in zabranjujejo, duše vsako nihanje okrog te smeri. (Glej sliko 9.) Kakor je avtomatična stabilnost letala v enkrat zavzeti legi zaželjena, I — smerna vodila II.— višinska . III — krilca Slika 8 b tako pogostoma nastopi potreba, da pilot s svojo voljo poseže vmes, bodisi, da dušilke ne zadoščajo za ravnovese-nje (n. pr. v močnem vetru), bodisi, da je treba spremeniti smer poleta. V to služijo krmila, katerih ima letalo troje: za višino, za nagib in za smer. Če vi- krilo šinsko krmilo dvignemo, potisne zrak rep navzdol: letalo začne leteti navzgor. Nasprotno se zgodi, če krmilo povesimo. Podobno se aparat odzove smernemu krmilu z zavojem na levo ali desno. Krmila za nagib, ' pravimo jim «krilca», se nahajajo na krajih kril. če hočemo aparat nagniti n. pr. na levi bok, moramo levo krilce dvigniti. Zrak, ki se vanj upira, potisne levo krilo navzdol, zato se celo letalo nagne. Na- ■sprotno se seveda zgodi, če krilce povesimo. Levo in desno krilce sta med -seboj v taki zvezi, da se eno dvigne v trenutku, 'ko se drugo povesi, kar hitrost in izdatnost krmarenja poveča. Omeniti je, da služita krilci Obenem tudi kot stabilizatorja v prečni smeri. Od krmil vodijo jeklene vrvi ali ozke cevi k krmilnemu drogu, ozir. kolesu, v sedišču pilota. Razporedba je taka, da se refleksnemu (nehotnemu) gibu človeškega telesa krmilo pravilno odzove. Če se je na pr. letalo nagnilo na desno, skuša človek nehote obdržati otu-fv a — letalo v normalni legi b — letalo v nenormalni legi T - težišče P — ravnovesna sila cl»t< iKA Slika 9 Pri letalih, posebno pri večjih, ki imajo običajno več motorjev, se je pojavila potreba po premakljivih dušilkah, ki bi jih pilot lahko med vožnjo uravnal. To bi bilo n. pr. potrebno, če se pokvari stranski motor, ker tedaj ostali še delujoči stroji letalo vlečejo v krogu naokoli. Ravno smer moremo vzdrževati le s smernim krmilom. To pa dosežemo, če smerno dušilko premaknemo tako, da zrak rep stalno tišči v stran, ki je nasprotna oni, kamor vlečejo delujoči motorji. Danes je večina aparatov opremljena z mehanizmom za prestavljanje du-šilk. ravnotežje s tem, da se nagne na levo in povleče krmilni drog za seboj, s čemer povesi desno (in dvigne levo) krilce oziroma letalo zopet izravna. Slično je z višinskim in smernim krmilom. Krmarenje je unificirano, na celem svetu enako: z vihtenjem droga (oziroma stebra s kolesom) naprej in nazaj premikamo višinsko krmilo, z vihtenjem v levo in desno pa krilca. Smerno krmilo ravnamo z nogami s pomočjo vodoravnega droga, ki je vdelan v tla letala. V aparatih, ki so opremljeni z krmilnim kolesom, se stvar spremeni le v toliko, da se krilca odzovejo vrtenju kolesa. Tacitus: Kaj pa naša stara lokomotiva? Železnica nekdaj in sedaj. Danes, ko čujemo in čitamo vsak dan o novih iznajdbah, ni baš lahko, predstaviti si dobo pred dobrimi s'to leti, ko še niso imeli železnic za prevoz potnikov in blaga. Saj še za Napoleona niso poznali drugih prometnih sredstev po suhem kot vozove in konje. Sicer so se ukvarjali razni profesorji in inženjerji s proučevanjem raznih, za tiste čase hudo zamotanih problemov, vendar je svet majal z glavo nad njihovim početjem in sam Napoleon se je pomilovalno nasmehnil, ko so mu sporočili, da hoče neki Anglež napraviti stroje, ki bodo nekaki železni konji. Krmili bi jih s premogom in vodo, gnala pa bi jih para po nalašč za nje narejeni cesti. Še bolj ne- verjetno se je zdelo tedanjim ljudem, da bi bil mogel tak «železen konj» vleči za sabo zaprežene vozove. V Angliji je v tem času Jurij Stephen-son komaj začel sestavljati prvega »železnega konja». Sicer so pred njim to delo poizkusili drugi, vendar z neznatnim uspehom ali tudi neuspešno. Od leta 1814. dalje pa do 1. 1825. so trajali razni poskusi; Stephenson je dotlej v marsičem izboljšal svoje prvotne konstrukcije. Toda tudi njemu ni bila sreča mila. Ves boren denar je založil v svoje delo. Šele, ko je bila otvorjena 1. 1825. prva javna železniška proga za tovorni promet in je dosegla Stephensonova «Locomotion» 24 km brzine na uro, je pričel njen izumitelj v družbi z industrijalcem Peasem misliti na izdelavo parnih lokomotiv. V Newcastlu sta oba moža ustanovila prvo lokomotivsko tovarno in izdelala za progo iz Stocktona v Darlimgton nekaj lokomotiv po vzorcu «Locomotion». Brzina pa je bila vendarle preneznatna, da bi moglo novo občilo trajno koristiti gospodarskemu Taka je bila prva Stephensonova železniška lokomotiva »Rocket«. življenju. Saj je z omenjeno brzino vozila le prazna lokomotiva... Javnost niti v Angliji ni bila naklonjena Stephensonovi novotariji. Največji in najuglednejši inženjerji, profesorji in drugi ugledni možje so nastopili proti Stephensonu tako sovražno, da danes to jedva verjamemo. Vendar pa so bili tudi v Angliji ljudje, ki so mislili nekoliko globlje in gledali naprej. JClJub pogostim protestom in obširni kritiki, kljub velikemu odporu javnosti, je dovolila za lokomotivski obrat. Takrat so se prvič gradili večji predori, mostovi in celo obširni Lamermoor (močvirje) se je prepregel s trdnim nasipom. Ko pa je prišla doba otvoritve te proge, se je boj proti lokomotivske-mu Obratovanju tako poostril, da je moral o zadevi dokončno sklepati angleški pariament. Le s pičlo večino je zmagala napredna ideja. Celo sam Stephenson je bil klican v parlament, da točno pojasni celotni ustroj bodoče lokomotiv- Taka je ena največjih modernih lokomotiv. vlada gradbo železnice med velikim pristaniškim mestom Liverpool in industrijskim centrom Manchester v dolžini 48 kilometrov. Gradnjo proge je vodil kot vrhovni inženjer sam Stephenson, ki jo je zgradil dvotir-no, pripravno ske železnice. Takrat je neki konservativni poslanec porogljivo vprašal slavnega izumitelja, kaj bi se zgodilo, če bi na prehodu ceste čez progo Vlak srečal kravo. — Stephenson je mirno odvrnil: «Bilo bi slabo iza kravo!» Parlament je končno dovolil parno-lokomotivski obrat. Ponudnikov za lokomotive je bilo razen Stephensona še nekoliko. Zalo je železniška uprava razpisala natečaj za lokomotive s sledečimi skromnimi pogoji: «Parni pritisk bodi 3.5 kilogramov na kvadratni cm, stroj ne sme tehtati pri dveh osovinah več kot 4У2 tone, pri treh osovinah ne nad 6 ton, mora vleči trikratno svojo težo z brzino 16 km ter ne sme biti nad 4.5 m visok.» Kakor rečeno, je bilo že nekoliko konkurenčnih tovarn z raznimi modeli. Zmagal pa je edino Stephen-son s svojo lokomotivo «Rocket», katere sliko prinašamo. Stroj je tehtal 4.5 tone, tenderski voz z posodo za vodo nad 3 tone. Zanimivo je, da je ta stroj vozil potniški voz z 30 osebami z brzino 40—48 km na uro, kar se ujema s temeljno brzino naših lokalnih vlakov n. pr. Ljubljana—'Karlovac. Tovorni voz z 9 tonami tovora je «Rocket» vlekla z 38 km na uro. — Lokomotiva je tedaj zmagala na vsej črti. «Rocket» je ohranjena do današnjih dni ter se nahaja zdaj v South Kensing-tonskem muzeju v Londonu. V nji vidimo pramatico današnjih lokomotiv, saj je njena slavna zmaga dne 6. do 8. oktobra 1829. otvorila dobo lokomotiv-skih železnic, ima pa v primitivni obliki vse bistvene dele, ki se niso od tedaj drugo kot izpopolnjevali vedno bolj in bolj. Razvoj lokomotive in železniških vagonov je šel naravno pot; o tem bomo povedali ob drugi priliki kaj več. Zasluga Stephensona in njegove «Rocket» (lastavica, angl.) pa je, da je preobrnila vse osnove narodnega gospodarstva in odprla trgovini in obrti nova, neznana pota. Časi idiličnih, vendar pa neudobnih, počasnih poštnih kočij so minili za vedno; le v knjigah in po muzejih lahko ' ljudje izvejo, kako neudobno so potovali njih predniki pred sto leti, v starih časih... Ako stopimo flanes na železniško postajo kakega velemesta, se nam nudi kaj zanimiva slika. Ogromna palača ob robu velikanskega, .ograjenega dvorišča, v kateri vlada noč in dan mrzlično vrvenje, šum in ropot prihajajočih in odhajajočih potnikov, klici raznih železniških uslužbencev, ki prevažajo prtljago na vozičkih ali po dvigalih. 0'b palači pokrivajo železniške tire prostrane steklene dvorane z železnimi konstrukcijami, da so popotniki zavarovani pred slabim vremenom. Povsod vidiš raz- ne napisne table, ki nam napovedujejo prihode in odhode vlakov, smeri železniških potov itd. Svet zase! Vse polno tirov, raznih znamenj, telefonov in pod. — Kaj 'bi rekel Stephenson, če bi videl, kako so.se izpolnile sanje, ki jih je sanjal pred sto leti. Ali bi se Napoleon tudi zdaj porogljivo nasmehnil? Pravkar prihaja brizi vlak. Tiho, skoraj brez ropota zdrči ogromna lokomotiva pod stekleno dvorano. Za sabo vleče nad 18 metrov dolge, prostorne vozove, počivajoče na finih prožnih podstavkih, dvojno podloženih z nosilnimi vzmetmi, da pri brzini do 100 kilometrov na uro vlak ne stresa razvajenih potnikov v spanju, pri kosilu ali pri zabavi. Saj ima danes vsak brzi vlak svoj spalni voz, dalje jedilni voz, mnogi luksuzni vlaki pa celo razgledne vozove z zabavnimi prostori, kjer se lahko naslajaš pri širokem oknu ob krasoti pokrajine, ki se po nje voziš; obenem pa poslušaš radiokoncert iz kakega stotine kilometrov oddaljenega mesta. Kje je stara poštna kočija in njena primitivnost, ko si potoval dnevno do največ 50 kilometrov — daljava, ki jo prevali brzi vlak v dobe pol ure? Stopimo bližje k lokomotivi. O'grom-na je! In vendar bi pripomnil kak izvedenec, ima vse bistvene dele pramatice «Rocket», zgrajene pred sto leti. Samo — kako drzna in ogromna konstrukcija. Ogromni dimnik »Rockete« je postal majčken, da najde komaj še prostora na silnem kotlu — desetkrat in še večjem od pramatice. Varen pred mrazom in Iburjo, vodi strojevodja v drušfbi z enim ali dvema kurjačema lokomotivo po svetu; srečnejši je, nego so bili njegovi predhodniki, ki so brez strehe, na dežju in v snegu vodili prve vlake iz Liverpoola v Manchester. Pa koliko koles ima današnja lokomotiva! Najprej dve majčkeni, ki očividno pomagata nositi ogromno težo — saj tehta ta moderna pošast nad 80 ton — ob enem pa sta prikladna zbog malega razvora, da varno vodita močno gospodarico po železni cesti med polji in travniki, med zelenimi gozdovi in skozi osrčje gorskih velikanov, preko penečih alpskih hudournikov in počasi tja k sinjemu morju. Nato pa slede kar štiri osovine, z kot človek velikimi ali še višjimi kolesi, ki so prečudno spojena medsebojno z celo vrsto raznega drogovja. Lokomotivi pa sledi tender ali zalogovnik, ki predstavlja potujočo jedilno shrambo za lokomotivo. Tam je zaloga pre- moga, vode, olja ter najpotrebnejšega orodja. Iz ponižnih, neznatnih začetkov se je Stephensonova izdajdba razvila v silne orjaške stroje. Po dva do pet vagonov so vlekli stroji pred sto leti. Danes si oglejte tovorni vlak, ki hiti mimo vas v daljavo. Do sedemdeset vagonov se vrsti drug za drugim, vsi polni najrazličnejšega blaga, prevažajoči razne dobrine iz kraja produkcije v kraj konsuma. In kakšni so potniški vlaki! Na stotine potnikov se izroči brez skrbi veščim rokam železničarjev in potuje bodisi po opravkih, bodisi za zabavo po svetu. Ali je bilo vse to pred sto leti mogoče? Danes človek niti s parnimi lokomotivami ni docela zadovoljen. Pravi, da so mu prepočasne, preokorne, preslabe in predrage. Zato je vpregel elektriko v svoje vlake. Tudi razni eksplozivni plini so že v službi prometa kot pogonska sila za lokomotive. Imamo električne in plinske ter Diesel-lokomotive, ali odločilni boj še ni dobojevan. Kdo ve, koliko časa bo še trajal, saj se parna lokomotiva silno žilavo brani. Nove iznajdbe jo vedno bolj in bolj izpopolnjujejo. Zamislimo se nazaj v stare čase. Martin Krpan je potoval na Dnnaj tri tedne ali še več, vozil se je s cesarsko kočijo in s konji, ki niso bili najslabši v državi cesarja Janeza. Napoleon je potreboval cele mesece iz Pariza na Rusko, boreč se med potjo z vsemi vremenskimi ne-prilikami. Primerov bi lahko našteli na tisoče. Dandanes pa ni treba biti niti Martin Krpan, niti cesar Janez niti Na- Eoleon — sedeš na vlak in odpotuješ. e nocoj si na Dunaju, jutri v Pragi, jutri zvečer že v Parizu, čez 12 dni že v Vladivostoku ali kdo ve kje. Ako pa hočeš odposlati prijatelju kako izdatno darilo, mu lahko pošlješ zavojček pravkar natrganih jabolk in imel jih bo v nekaj dneh, ne kot v starih časih, ko so došle nevžitna, če so sploh prispela. Končno pa dandanes niti Martinu Krpanu ne bi bilo treba na kobilici prenašati in tovo-riti angleške soli. Lahko bi si jo bil pre-skrbel v Splitu ali Sušaku kar na vagone ali cele vlake in hlapon bi mu jo pripeljal v najkrajšem času na dom. Ako ne soli, pa katerokoli drugo blago. Da, nekdaj in sedaj... Andrej Stok: Tehnika bodočnosti. Z naslovno sliko: Jez Falske elektrarne. (Dalje.) Elektrika v tehniki. Oglejmo si produciranje električne energije z našimi parnimi stroji, t. j. spreminjanje v premogu nakopičene kemične energije v električno. Ta prehod se vrši po velikih ovinkih preko parnega kotla, parnega stroja in električnega generatorja. Na tej poti izgubimo celih 88% dovedene energije in komaj borih 12% je dobimo končno v obliki res razpoložljive elektrike, ki jo lahko uporabimo za pogon in razsvetljavo. In še od energije, ki jo dovajamo žarnicam, da nam svetijo, se je izgubi povprečno 97% v obliki toplote in le 3% v obliki svetlobe. Parni stroj je torej v celoti zelo neekonomičen stroj. Korak naprej pomenijo parne turbine, ki obetajo polagoma izpodriniti parne stroje. Te izrabijo že do 20% dovedene energije, imajo pa to slabo lastnost, da je za normalen obrat število obračajev dosti preveliko, da rabimo torej večkratnih prestav. Izjemo tvori- jo električni stroji, kjer nam je tako visoko število obračajev včasi dobrodošlo. Tudi železnice so v najnovejšem času začele preizkušati lokomotiv^ s turbinskim pogonom. Obnašajo se še dokaj dobro in je verjetno, da se bodo udomačile, v kolikor jih seveda ne bo izpodrinila elektrika. Še boljši od parnih turbin so eksplozijski s 25% učinka in Diesel motorji s 35%, pri čemer pa moramo upoštevati visoko ceno olj, ki pridejo v poštev. Najboljši učinek imajo za sedaj še vodne turbine, ki lahko ž njimi izpremeni-mo skoro 90% mehanične vodne energije v električno. Prekašajo pa jih seveda električni stroji sami. Ta neekonomičnost naših strojev, ki gre na račun izžarevanja, kondenziranja, trenja in drugih tehničnih nedostat-kov naših konstrukcij, stane vsako leto ogromnega denarja. Kako velike so izgube, naj pojasnijo nekateri približni podatki. Letni učinek vseh strojev, ki proizvajajo silo, znaša okoli 150 milijonov kilowattskih let ali okoli 1260 milijard kilowattskih ur. Od tega produci-rajo različni parni stroji še vedno do 120 milijonov kilowattskih let in pora-'bijo zato preko 500 milijonov ton na leto. Ako bi povprečni učinek parnih strojev izboljšali samo za 10%, bi to pomenilo okoli 20 milijard Din letnega prihranka, kar pomeni že precej. minjanja energije, da bi torej producirali elektriko naravnost iz premoga. Poizkusi v tej smeri so se že vršili (s pomočjo raznih galvanskih elementov), vendar še ni praktičnih rezultatov, ki 'bi 'bili vporabljivi v velikem in ki bi vzdržali konkurenco. Kljub temu je problem direktnega izpreminjanja kemične energije premogov v električno ena najvažnejših nalog moderne in bodoče Notranjost velike elektrarne (Fala pri Mariboru). Tako visoke izgube, stalno naraščanje premogovnih cen in strah pred pomanjkanjem tega dragocenega črnega demanta nas torej silijo k vedno večji štedljivosti. 'Ne da se zanikati, da si je že marsikatera brihtna glava belila možgane s temi problemi, vendar moramo na žalost reči, da so uspehi le malenkostni.Človek se sicer hvali, da je uklenil naravo v svoje spone, da mu služi — a vendar pa so to le mali ulom-ki tega, kar bi morali dobiti. Neekono-mičnost naših strojev je še vedno tako velika, da izzveneva naravnost v posmeh naši moderni, visoko razviti tehniki. Tej ogromni potrati bi se izognili le, če bi mogli iz naših obratov izločiti vse vmesne prehodne stopnje tega izpre- ■tehnike. Sigurno se bo to prej ali slej posrečilo in takrat bo slavila tehnika nov triumf. Še na drug način bi se dala naloga varčevanja rešiti. Premogovne cene tem bolj rastejo, čim globlje leže skladi, ker s tem rastejo seveda tudi produkcijski stroški. Treba ga dvigati, prevažati tja, kjer se uporablja in ga ondi šele preko strojev spraviti v porabno obliko. Vseh teh neprijetnosti ne bi bilo, če bi n. pr. premog upliniali direktno v ležiščih tako, da bi kar tam postavili plinarne. Še boli radikalna ie misel, da bi s pomočjo električnih žic premog v globinah direktno upalili in vodili na površje samo pline, ki bi iih uporabljali za pogon velikih pokrajinskih cen- p tral. Te kalorične centrale bi bile potom daljnovodnega omrežja spojene z velikimi vodnimi centralami in s kon-sumenti. Na ta način bi imeli dvojno korist. Ne bi bilo velikih produkcijskih in prevoznih stroškov za premog, cena električni energiji bi se zelo znižala. Saj je znano, da se cena elektriki vseh central vedno ravna do cenah premoga. Mimo tega pa bi skupno obratovanje vodnih in kaloričnih central sigurnost obrata v veliki meri povečalo. Tudi plini, ki v ogromnih množinah uhajajo iz dimnikov visokih peči (plav-žev), so že vpreženi kot pogonsko sredstvo. Temperatura teh plinov znaša povprečno od 300—400° C. Ako jih zmešamo z žrakom. nam daio močno eksplozivno zmes. ki jo izrabljamo v posebnih, nalašč za to izdelanih plinskih motorjih. Ta način izrabe plinov je dosti bolj ekonomičen od prejšnjega, ko so z njimi proizvajali paro za parne stroje. Množina plinov, ki ie prej preko pare proizvajala 1000 k. s., iih proizvaja danes direktno nad 2700. Tudi ta pridobitev je važna posebno za nas, saj imamo največje ležišče železne rude v Evropi (v okolici Prijedora v Bosni), ki obeta našemu plavžarstvu še silnega razmaha. Elektrifikacija industrije. Iz prejšnjih izvajanj razberemo v razvoju tehnike težnjo, dobiti vso razpoložljivo delovno energijo v obliki elektrike. Ves razvoi stoii v znamenju elektrike. Zakaj tako? Odločujejo lastnosti električne energije, predvsem, da se da relativno najlažje in najceneje prenašati oziroma prevajati v oddaljene kraje. Razdalje 500 do 1000 km in še čez, ne delajo danes nobenih težav. Naša Fala bi n. pr. lahko, če bi bilo treba, brez vsega oskrbovala z električno enegijo Beograd in okolico. Pri tem prenosu porabljamo danes napetosti do 200.000 in več voltov. Da se bodo te razdalje povečale in napetosti zvišale, je jasno. Vrše se že številni poizkusi z milijon voltov napetosti, vendar je ta naloga dana zanamcem. Vodne sile. — Beli premog. Ko smo rešili problem prenosa električne energije, so v razvoiu tehnike zavzele odlično mesto vodne sile oziroma vodosilne naprave. Vodne sile so navadno koncentrirane v velikih množinah le v nekaterih, oo večini celo težko dostopnih točkah. Zaradi tega so šle vse te ogromne vrednosti neizrabljene človeštvu v izgubo. Danes postavimo na takih mestih električne vodne centrale in s pomočio daljno-vodnih mrež porazdelimo proizvajano elektriko na mesta vporabe. Vodne centrale imajo veliko prednost pred kaloričnimi, zanje potrebujemo samo enkratnih investicijskih stroškov, obratni stroški so minimalni, saj nam je vodna sila tako rekoč podarjena; treba jo je le vzeti. Kljub vsem tem prednostim oa je danes izrabljenih komaj par procentov vseh razpoložljivih vodnih rezerv. Oglejmo si nekaj primerov. Najugodnejše pogoje za izrabo vodne energije ima pri nas reka Drava. Ob njej leži naša največja vodna centrala na Fali. Ta lahko v. najugodnejšem slučaju proizvaja do 48.000 k. s. Obstojata pa še dva načrta, ki predvidevata izgraditev še dveh novih central v bližini Maribora s približno istim efektom kot ga ima Falska elektrarna. O falski napravi se pri nas precej razpravlja, zato * nam bo dokaj dobrodošla kot merilo za cenitev ogromnih vodopadov v drugih pokrajinah. Mislim, da ne bo odveč, ako si ustvarimo približno sliko o vodnih energijskih rezervah, s katerimi razpolagajo naša in nekatere sosedne države. Jugoslavija ima ob času srednjih voda okoli osem in pol milijonov razpoložljivih vodnih sil. To bi bilo iako veliko, če ne bi naše reke imele velike napake, da so jako podvržene vremenskim izpremembam. tako da pade ob času nizkih voda gornja številka na tri in pol milijone k. s. od katerih pa je izrabljenih le kakih 170.000. Vse balkanske dežele razpolagajo ob času nizkih voda s približno 8 do 9 milijonov razpoložljivih k. s., kar je za nas relativno jako ugodno in nam obeta v dogledinem času še precejšnjega razmaha. Posebno bogate na vodnih rezervah so razne alpske dežele. Avstrija ima n. pr. 6 milj., k. s., izrabljenih d?nes 600.000 k. s., Švica 5 (1). Severna Italija 4 (1), pa tudi druge ne zaostajajo, Francija in Španija imata po 5 (1), Nemčija 4—5 (%), Švedska 6.8 (l). Norveška 7.5 (1.5) milijonov kt sil. (Številke v oklepaju pomenijo milijone izrabljenih k. s.). Čin erarij a. Ime cinerairija je izvedeno od latin-ke besede cinereus (= pepelnat) ter bi lahko po naše rekli tej rastlini pepel-ka, ker imajo njeni listi na spodnji strani sivkasto, pepelnato prevleko. Rastlina je prav za Drav dvoletna, doma iz južne Afrike in zelo hvaležna cvetlica, ki jo odlikujejo krasne, žive barve in blag, diskreten voni. Zato jo trgovski vrtnarji v velikih množinah goje za spomladim cvet. Vrtnarji vzgajajo cinerariie le iz semena. Od setve do polnega cvetja poti ebuje rastlina v vrtnarski gojitvi približno 9 mesecev. Ce se.ie.io aprila meseca. imajo cvetoče rastline že o novem letu. Navadno pa sejeio šele v juniju, juliju in avgustu, tako da zacve-to cinerarije spomladi približno ob tistem času kot šebenik. Vzgoja je sicer dokaj preprosta, vendar bi je sobnemu vrtnarju ne priporočal, ker v sobi je čez zimo prav težko ohraniti zdrave rastline. Seme, ki ga lahko nabereš na lanskih rastlinah, posej v rahlo, peščeno prst. dobro pri- tisni in večkrat poprši! Ko se nekako v dveh tednih prikažejo mlade rastlinice, jim je treba dati prostor, kjer jih obseva le jutranje in ne prehudo .dopoldansko sobice. Vsaj enkrat jih je treba pikirati, nato jih posamič presadiš v lončke s humozno prstjo. Ko se korenine razrastejo do stene lonca, spet presadi. Pri zadnjem jesenskem piesajanju vzemi močno, gnojno prst. Dobro je, če spomladi pred cvetjem še enkrat presadiš. Posebno pazljivo jih moraš gojiti pozimi, ko se rast nekoliko zaustavi; treba jim je dati prav svetel, bolj hladen, ne pretooel (1 do 6° C) prostor, zmerno zamakati, pridno zračiti ter jih večkrat popršiti ,z rosilko, sicer jih utegnejo listne ušice in drug mrčes popolnoma uničiti, še oreden se prikažejo popki. Prav tako so zelo občutljive glede mraza, ki jih popari čim pade toplota na 0°. Ko jiim spomladno solnce vzbudi spet živahnejšo rast, jih parkrat zalij z gnojnico. Vode porabijo zelo mnogo. Velikonočna cinerarija. Cinerarija z zvezdnatimi cvetovi. Navadno se goje cinerariie samo eno leto, da enkrat zacveto. potem jih pa zavržemo. Dalje jih skoro ne kaže gojiti, ker drugo leto mani in slabše cveto. Ce vendarle hočeš posamezne krepke, zdrave in leno cvetoče rastline ohraniti še za drugo leto. jih po cvetju na kratko obrezi in presadi čez poletje na vrt v sencoi; septembra meseca rastline spet vlončiš v dobro, re-dilno prst ter jih gojiš do cvetia, kakor smo zgoraj opisali. Cinerarije si lahko razmnožiš tudi s potaknjenci, ki pa daio slabotnejše rastline in ne razvijejo tako lepega cvetja kot iz semena vzgojene. Navadne velikocvetne cinerarije (cineraria hybrida maxima) se dobe v visokih, ipoluvisokih in nizkih sortah, ki nudijo bogato izbero izrazitih, čistih barv (rdečo, modro, vijoličasto, rožnato, belo) in v živahnih barvnih zli- vih; posamezen cvet z medsebojno strnjenimi venčnimi listi meri tudi preko 7 cm. Pitanocvetne cinerariie niso tako lepe. V novejšem času so se pa mahoma razširile zvezdaste cinerarije (stella, stellata, polvantha in radiata) z večinoma manjšimi cvetovi, ki imajo ožje, elegantno uvite venčne liste; cveto izredno bogato in so tako srčka-ne, da je škoda, ko iih naši lrudje še premalo ooznaio. Ko greš k vrtnarju kupovat, izberi le krepke, zdrave rastline, ki imajo velike, napete temnozelene liste s kratkimi peclji ter cvetje im cvetno popje slobodno nad listjem. Če hočeš, da ti bo cinerarija cel mesec in še dalje s cvetjem krasila sobo, postavi cvetočo rastlino na bolj senčnat prostor ter jo večkrat preglej, da ji mrčes prezgodaj ne uniči listov. Jaroslav Hašek: Dobri vojak Svejk Po krasnih, solnčmih dneh v blaznici so zadele Švejka črne ure preganjanja. Policijski nadzornik Braun ga je sprejel tako, kakor so pred stoletji, v dobi ljubeznivega cesarja Nerona sprejemali zopet na policiji. preganjane kristjane, rekoč: »Vrzite tega krščanskega tepca levom«. V tem duhu ga je nadzornik Braun pozdravil z vzklikom: »Tega-le pa bomo vrgli rabliu.« Ne besedice več in ne manj. Samo oči gospoda policijskega nadzornika so zableščale od perverzne naslade. Švejk se je poklonil in rekel ponosno: »Pripravljen sem. gospod. Mislim, da to pomeni toliko, kakor da me boste vrgli v separacijo, to pa ni tako hudo.« »Le kar nič ne skrbite,« je odvrnil policaj, ki mu je stal za hrbtom, nakar je švejk dostavil: »Sem zelo skromen in hvaležen za vse. kar boste storili zame.« V separaciji je sedel na kloni zamišljen možakar. Videlo se ie koi na prvi pogled, da je bil ravnodušen napram vsemu, kar se je godilo; ko je zaškripal ključ v vratih, ni mogel verieti, da se mu odpira pot v svobodo. »■Moj poklon, blagorodje.« ie rekel Švejk in se brž vsedel tik njega. »Koliko pa' ie na uri?« »Ure ne vladajo nad menoi.« je odvrnil zamišljeni mož. »V tej sobi ni napačno.« ie sprožil ■Švejk pomenek z novim tovarišem. »Klop je bogme iz gladkega lesa.« Resni možakar ni nič odvrnil. Vstal je in jel naglo hoditi v malem prostoru med vrati in klopjo, kakor da bi se mu bilo kam mudilo. Švejk je z zanimanjem bral napise, ki so jih načečkali Po stenah njegovi predhodniki. Tako se ie neki jetnik zaobljubil nebesom. da naoove policiji boj na življenje in smrt. »Še se boste tresli.« Drugi jetnik ie napisal: »Pišite me v uho. tepci.« Drugi je samo konstatira! dejstvo': »Sedel sem tukaj 5. junija 1913 in so z menoi spodobno ravnali. Jožef Mareček, trgovec iz Vr-šovic.« Med jetniki ie bila tudi neka poetična duša. ki se je razjokala v verzih na steni: Pri potočku otožno sedim, solnce za gore se sikriva, na zelene griče strmim., kjer ;mi dekle prebiva. Možakar, ki ie tekal med vratmi in klopjo, kakor da bi bil tekmoval v ina-ratonskih igrah, se je ustavil in se ves zasopljen vsedel na prejšnje mesto. Naslonil je glavo na dlan in nenadoma zastokal: »Pustite me ven.« »Ne, ne bodo me izpustili.« ie govoril za se, »ne bodo in ne bodo. Že od šestih zjutraj tičim v tej luknji.« Tedajci ga je prijela potreba, da bi nekomu razodel svoje gorie. Obrnil se je k Švejku in ga pobaral: »Ali nimate, gospod, po naključju jermena ori sebi? Hotelo bi se mi. da bi končal svoje muke.« »S tem vam pa rade volie postrežem,« je odvrnil Švejk in odpenjal jermen. »Dosihmal še namreč nisem videl, kako se ljudje v separaciji obešajo.« »Samo to je zoprno,« ie nadaljeval oziraje se po sobi. »da ni nikjer kljuke. • Tale kljuka na oknu vas ne bo držala. Nemara pa bi se blagovolili obesiti ob klopi, kakor onile menih v emavzijskem samostanu, ki se je obesil na križu zavoljo neke mlade Židovke. Meni so samomorilci zelo prikupliivi ljudje, zato le urno na delo.« Obupanec. ki mu je bil šveik potisnil jermen v roko, je z dolgim pogledom premeril jermen in ga nato zalučil v kot, utirajoč si s črnimi rokami solze, ki so mu privrele iz oči. Začel je ihte tožiti: »Doma imam otročičke, zaprli pa so me zavoljo pijanstva in nenrav-nega življenja. Za Kriščevo voljo, kaj bo z mojo ubogo ženo. kaj mi poreko v uradu? Imam otročičke. zaprli so me zavoljo pijanstva in nenravnega življenja« in tako v neskončnosti Naposled se je vendarle malce pomiril, stopil k vratom in začel udrihati s pestjo. Za vratmi so se oglasili koraki in glas: »Kaj pa želite?« »Pustite me ven!« ie rekel s takim glasom, kakor da bi mu uhajala že zadnja sapa. »Kam?« ie vprašal nekdo onstran vrat. »V urad!« ie odvrnil nesrečni oče, soprog:, uradnik, oiianec in razuzdanec. Odzval se mu je prešeren smeh in v tišini hodnika so se koraki spet oddaljili. »Kakor se mi zdi, vas ta gospod mrzi, ko se vam tako posmehuie.« je rekel švejk, ko se ie obupanec zopet vsedel tik njega. »Ce se ietniški paznik razjezi, vam lahko stori marsikaj zlega. Le mirno sedite, če se že nočete obesiti in čakajte, kako se bo zadeva razpletala. Ako ste uradnik, oženjen in družinski oče, je vaša zagata hudimano neprijetna. Pa če se .ne motim: ali niste prepričani, da vas bodo odoustili iz službe?« »Tega vam ne morem reči.« ie vzdih-nil, »ker se ne spominjam, kai sem počenjal; vem samo toliko, da so me od-nekod vrgli na ulico in da sem se hotel po vsej sili vrniti, da bi si prižgal sval-čico. No, začeli pa smo stvar naravnost imenitno. Predstojnik našega od- delka je imel god. Povabil nas je v neko vinsko klet, nato smo krenili v drugo, tretjo, četrto, neto. šesto, sedmo. osmo. deveto..'.« »Ali bi vam bilo ljubo, če bi vam pomagal šteti?« ga je prekinil Švejk. V take4e reči se namreč spoznam, ker sem bil neko noč v osemnajstih lokalih. e Ali povem vam kot mož-beseda: v vsakem sem izpraznil največ tri vrčke.« »Skratka,« je nadaljeval nesrečni podrejenec ljubeznivega predstojnika, »ko smo imeli za sabo ducat raznih beznic, smo opazili, da se nam je slav-Ijenec izgubil, čeprav smo ga bili privezali na motvoz in kakor kužka vodili s sabo. Tako smo ga morali iskati, dokler se nismo tudi mi drug za drugim izgubili. Obtičal sem v neki nočni kavarni na Vinogradih, sicer orav spodobnem lokalu, kjer sem pil liker naravnost iz steklenice. Kaj sem potem počenjal, tega ne vem več: vem samo to, da sta me redarja, ki sta me privedla na komis^rijat, ovadila, češ. jda sem bil pijan, se nenravno vedel, 'pretepel neko damo, razrezal z žepnim nožem tuj klobuk, ki sem ga bil snel z obešalnika, razgnal damsko godbo, obdolžil plačilnega natakarja pred vsemi gosti, da mi je ukradel dvaisetkronski bankovec, razbil marmornato ploščo na mizi in pljunil nekemu gospodu v črno kavo. Večjih grehov nisem storil, vsaj ne vem. da bi iih bil storil. A verjemite mi: drugače sem docela spodoben, inteligenten mož, ki ne misli na nič drugega kot na svojo rodbino. Kaj pravite vi?« »Ali ste se zelo trudili, preden ste razbili marmorno ploščo?« ga ie vprašal švejk z očitnim zanimaniem, »ali pa ste jo razbili z enim udarcem?« »Z enim udarcem!« ie odvrnil inteligentni gospod. »Potem ste izgubljeni,« je zamišljeno presodil Švejk. »Dokazali vam bodo, da ste se pripravljali na to in se izurili v razbijanju miz. No, kaj pa kava tistega gospoda: je-li bila z rumom ali brez ruma?« In ne da bi bil čakdl odgovora, je pojasnil: fj' »Ce je bila z rumom, ie slabše za vas, ker je dražja. Na sodišču ^m vse to štejejo in seštevajov,' da imaio preje kompleten zločin.« »Na sodišču ...« je šepnil slaboumno vestni družinski oče in povesil glavo; očividno ga je jela vest peči (nekateri pravijo: grizti). »Ali vedo doma. da ste zaprti?« je vprašal Švejk? »Ali pa bodo čakali, da izvejo iz novim« »Mar mislite, da bo to v novinah?« je vprašala prav naivno žrtev goda svojega predstojnika. »To je toliko kot sigurno.« se je glasil strog odgovor, zakai Šveik ni imel navade, da bi pred drugimi skrival resnico. »Take-Ie vesti imajo čitatelji na moč radi. Tudi jaz s slastjo prebiram rubriko o pijancih, razgrajačih in pretepačih. Nedavno je neki gost »Pri ke-lihu« storil samo to, da ie samemu sebi razbil glavo s kozarcem. Vrgel ga je kvišku in se tako postavil, da mu je treščil na glavo. Odpeljali so ga in glejte! — zjutraj smo že čitali v listih. V Bendlovci sem nekega nebodigatre-bo malce oplazil po ušesih. On, ne bodi len, mi klofuto brž vrne. Če sva "se hotela pomiriti, so naju morali oba zapreti. V opoldanski številki ie že izšlo poročilo... Edino, kar lahko storite, je to, da pošljete zdajle iz zapora novi!-nam izjavo, da se poročilo, ki so ga priobčile, vas ne tiče in da gospodu temu in temu niste ne sorodnik in ne znanec. A domov pišite, da nai to izjavo izrežejo in shranijo, da jo lahko preberete, ko vas izpuste iz zaoora.« »Ali vam ni mraz?« ie vprašal Švejk sočutno, ko je opazil, da inteligentni gospod drgeta po životu. »Zdi se, da je konec letošnjega poletja nenavadno hladen.« »Izgubljen sem,« je zaihtel Švejkov tovariš, »sfrčal bom iz urada.« »No, lepo ste si postlali,« ga je prepričeval Šveik prijazno. «Če vas po zaporu ne sprejmejo več v službo, ne vem, ali boste tako kmalu našli drugo službo. Zakaj vsakdo, tudi če oojdete k mrhoderu. bo vprašal po izpričevalu o lepem vedenju. Gospod moj, tako-le kratko veselje, ki ste si ga privoščili, je veliko prepoceni. In kako neki bo živela vaša gospa z otroci, dokler bo-'ste vi pihali ričet? Ali nai poide beračit in deca nai se uči vsakoiakih grdobi!?« Mož je znova zaihtel: »Moja uboga deca, moia uboga žena!« Tedajci je brezvestni skesanec vstal in jel zanosno pripovedovati o svojih otrocih: petero jih ima. najstarejši je star dvanajst let in je pri skavtih. Pije samo vodo in bi imel biti vzor svojemu očetu, ki je jel stoprav v zaooru spoznavati prednosti brezofcusne vode. »Pri skavtih je?« je vprašal Švejk, »no, o skavtih pa rad slišim. Nekoč, bilo je v Midlovarih na Zlivi, okraj Hluboke, okrajno glavarstvo Češke Budjejovice, — prav v dneh. ko smo imeli ondi vojaške vaje. — so priredili kmetje lov na skavte, ki so se vgnez-dili v občinskem gozdu. Ujeli so trojico. Najmlajši med njimi ie med vezanjem tako cvilil, tulil in brcal, da tega niti mi vojaki nismo mogli dolgo gledati in smo odšli proč. Pravijo, da so ■ti trije skavti ugrizli osem kmetov. Ko so jim potem pri županu z leskovko krtačili hlače, so priznali, da ga ni travnika v okolici, ki ga ne bi bili povaljali, ko so se greli na solncu. dalje, da se tista njiva zrelega žita ni oo naključju vnela, ker so si v žitu pekli srno na ražnju, ki so jo bili na skrivat ubili v občinskem logu. V njihovem gnezdu v gozdu so našli pol metra na visoko oglodanih kosti perutnine in gozdnih živali, ogromno črešnjevih koščic, veliko ogrizkov nezrelih jabolk, in drugih tečnih reči.« Ubogi skavtov oče pa se ni dal potolažiti. »Kaj sem storil,« je tarnal, »zapravil sem ves dober sdas.« »Tako je,« je dejal Švejk s prirojeno mu odkritosrčnostjo, »po vsem tem, kar se je zgodilo, ni čuda, če imate za vse življenje slab glas, zakai vaši znanci bodo sigurno še kaj dostavili, ko bodo v novinah čitali o vaših pustolovščinah. Tako se zmerom dogaja na svetu, vendar pa si ne jemljite tega preveč k srcu. Ljudi, ki so izgubili dober glas, je na svetu vsaj desetkrat toliko kot ljudi, ki ga še imajo. To vam ie piškava in docela brezpomembna malenkost.« Na hodniku so se oglasili trdi koraki, / v ključavnici je zaškripal ključ, vrata so se odprla in policijski stražnik je poklical Šveiika. »Oprostite,« je viteško pripomnil Švejk. »jaz sem v kaihi šele od poldneva, medtem ko moj tovariš čaka že od zgodnjega jutra. Meni se ne mudi tako kot niemu.« Namesto odgovora je potegnila Švej-ka na hodnik močna roka policijskega stražnika in ga molče peljala oo hodniku v prvo nadstropje. V drugi sobi je sedel za mizo policijski komisar, dobro rejen gospod čilega izraza na obrazu, ki je deial našemu Šveiku: »Vi ste torej slavni Švejk? Kako pa ste prav za prav prišli semkaj?« «Po kaj vsakdanji poti,» je odvrnil Švejk, «prišel sem v spremstvu hekega gospoda stražnika, ker nisem dopustil, da bi me iz blaznice brez kosiia postavili na cesto. To je bilo tako, kakor da bi me smatrali za plačano pocestno punčaro.» «Veste kaj, Švejk,« je dejal prijazno gospod komisar, «čemu naj se mi na komisarijatu zaradi vas vznemirjamo in razburjamo. Ali ne bo bolje, če vas pošljemo policijskemu ravnateljstvu ?» «Vi ste, kakor pravijo, gospodar situacije,« je rekel Švejk zadovoljno. «Pot na policijsko ravnateljstvo bi bila zdajle na večer čisto prijeten izprehod.» _«No, veseli me, da sva se sporazumela,« se je nasmehnil policijski komisar, «ali je kaj lepšega, kakor če se ljudje sporazumejo? Mar nimam prav, Švejk?» «Tudi jaz se kaj rad z vsakim posvetujem,« je odvrnil Švejk, «verjemite "mi, gospod komisar, da nikoli ne pozabim vaše dobrote.« Spoštljivo se je priklonil in odšel s policijskim stražnikom na stražnico; čez četrt ure je bil že na vogalu Ječne ulice in Karlovega trga v spremstvu drugega redarja, ki je nesel pod pazduho obsežno knjigo z nemškim napisom: «Arrestantenbuch». Na vogalu Spalene ulice je šel Švejk s spremljevalcem mimo gruče ljudi, ki se je gnetla okoli izobešenega plakata. «To je cesarski manifest o vojni napovedi,« je rekel policaj Švejku. «Lejte, saj sem prav prerokoval,« je dejal Švejk, «čudno, da v blazinici še niso bili o tem poučeni, čeprav bi morali imeti ondi informacije iz prve roke.« «Kako mislite?« je vprašal policaj. «iPa tako: tamkaj je zaprtih mnogo častnikov,« je pojasnil Švejk. Ko sta prišla k novi gruči, ki se je zbrala pred manifestom, je vzkliknil: «Cesarju Francu Jožefu nazdar! To vojno bomo izgubili.« Nekdo izmed množice mu je postavil klobuk čez ušesa in drugi so udrli za njim, tako da je priracal dobri vojak Švejk v spremstvu ljudske množice pred častitljiva vrata policijskega ravnateljstva. «To vojno jbOmo prav sigurno izgubili, tako vani' pravim odločno in to še enkrat ропоутгћ, gospoda!« S temi 'besedami se je Švejk ločil od se je dvigala k Evropi resnica, da bo množice svojih spremljevalcev. bodočnost porušila načrte sedanjosti A nekje v daljnih daljavah zgodovine Dr. A. Sum: lavno mnenje in novine v Zedinjenih državah. Veliko se čuje o vplivu tiska na javno mnenje in o zlorabljanju novin za pristransko vzgojo čitateiiev. Pravi pomen tiska, namreč pravilno informiranje javnosti o važnih dogodkih doma in po svetu, ostaja baje preveč v ozadju. Z mnogih strani se stavi za vzor tisk anglosaških dežela, ki bodi naši žurna-listiki kot svetel vzor pred očmi. Te vrstice imajo namen, seznaniti čitatelja z vlogo, ki jo ima tisk v ameriškem javnem mnenju in mu zlasti razložiti, kako daleč prispevajo ameriški listi k nastajanju javnega mnenja. Povedati je treba, da je javno mnenje v Zedinjenih državah ameriških nekoliko drugačno kot pri nas. V Ameriki izhaja vsa javna oblast iz ljudstva, deli pa se na tri činitelje: kongres, (zbornica od ljudstva izvoljenih zastopnikov) z zakonodajno' močjo: prezident, glavni predstaviteli izvršilne oblasti in sodnik, ki kontrolira kongres in prezidenta. Tem činiteljem se pridružuje še četrti, ki kot najmočnejši' javni faktor v Zedinjemih državah nadzoruje in usmerja vse tri činitelie in čigar avtoriteti se morajo ukloniti prezident, sodnik in zakonodajalec. Ta činitelj se imenuje javno m n eni e. Javno mnenje je v Ameriki vsota mnenj posameznih ameriških državljanov. Ne mislim pristašev neke - čeprav še tako velike - politične stranke in tudi ne mnenja posameznih, četudi vodilnih politikov. Ameriški politiki. in voditelji političnih strank sicer niso pod višino volilcev, a tudi ne visoko nad njimi, skušajo pa biti z njimi v stalnih stikih. Ameriški politiki ne delajo javnega mnenja; njih največja težnja je vsikdar, da bi ob pravem času ugenili. kaj je prav za prav javno' mnenje in se po tem ravnali. Ljudsko mnenje ie svota vseh mnenj in odraz nazorov posameznih državljanov, ki se politično med sabo ne razločujejo kdo ve koliko, če'-| prav so družabne razlike zelo močne. V Ameriki poslodajalec in delavec, producent in konzument politično skoraj enako mislijo. Javno mnenje raste v Ameriki samo iz sebe: poglavitne temelje ima v enotni demokratični šolski vzgoji in rodbinskih izročilih. Katerakoli misel se sproži ali katerikoli nazor izpremeni, brž ga poneso peroti tiska širom Amerike. Tisk je docela svoboden. Po ameriški ustavi lahko vsak državljan prosto tiska, piše in govori o kateremkoli predmetu; odgovoren je zgolj za zlorabe. Živa beseda (govori na shodih) ima v Ameriki na povprečne državliane dokaj neznaten vpliv. Američana že šola sama dovolj pripravi za samostojno mišljenje in mu pomore k lastni sodbi o danih pojavih in vprašanjih. Tudi novinarska razmotri vanja (uvodniki, kritike itd.) nimajo posebne cene. Najbolj vpliva na ameriškega državljana natančno opisovanje dnevnih dogodkov. Iz tega si potem čitatelj sam izlušči jedro in ustvari lastno sodbo. Najbolj se tedaj berejo novinske vesti ali poročila. Ce vzameš v roko ameriški dnevnik, iščeš zaman na prvi strani! političen uvodnik. Tam ni drugega kot dnevne časnišlke vesti z mastnimi, kričečimi naslovi. Ta način urejevanja se zdi nujen, ker take novine boli mikajo in »vlečejo« in se lažje prodajajo po ulici. Ljudje berejo novine v cestni železnici, na poti v urad ali delavnico, pri kosilu v restavraciji, pri brivcu itd. Mnogi čitatelji — mogoče 80% — ne prečitajo drugega kot naslove. Evropcu. ki vzame v roko ameriški dnevnik, se na pr-f vi pogled zazdi, da so v Ameriki same tatvine, umori in ropi; ako pa ga prelistaš malo natančneje, naideš podrobna poročila o političnih dogodkih doma in na tujem, informacije o delu kongresa, vesti o socialnih in zdravstvenih vprašanjih — vse iz peresa prvih strokovnjakov. Nekateri vodilni dnevniki so sicer v službah te ali one stranke, drugi v službah kapitala in industrijskih interesov, vendar pa se to listu nikjer ne pozna. Odkar je velika konkurenca in izbira novin več ko zadostna, se mora vsak izdajatelj potruditi, da najprej zadovolji okus in potrebo čitateliev: stoprav na drugem mestu prihajajo v poštev postranski interesi. Značilno ie. da pro-speh ameriških listov ne zavisi od števila naročnikov, temveč skorai izključno od števila inserentov. Le ti vprašujejo samo to, koliko številk se razprodaja in kdo list čita: kakšno barvo ima, je • Američanu postranska reč. Listi v Zedinjenih državah se skušajo čitatelju prikupiti predvsem z vedrim humorjem. Po vsem svetu slove njihove politične karikature. Izdajatelji vedo, da dobra karikatura več zaleže nego dolg članek. Karikature na, četudi merijo na politične nasprotnike, ne gredo nikdar preko okvira spodobnosti in so vedno zamišljene z višjega vidika. Dober humor daie ameriškim listom posebno obeležje, humoristično so spisane celo najbolj vsakdanje dnevne' vesti, tako da je slog ameriških novin nekako v sredi med fotografsko natančnim opisom in dovtipnim podlistkom. Posebnost ameriških listov ie inter-view, ki pa se razločuje od našega. V Ameriki se interviewa predvsem radi zanimivosti, ne pa, ker bi se hotelo natančno zabeležiti mnenje te ali one osebe. Navadno list z intervievvom opozori čitatelja na kak dnevni dogodek, ki ga sicer ne bi opazil; N. pr. če prispe v Ameriko kak odličen tujec ali če stopi v ospredje kaka domača osebnost. Ameriški interview je zaslovel po vsem svetu. O ameriških -novinarjih se pripovedujejo neverjetne reči. kai vse so storili, da so dobili za svoi list kak za-, nimiv razgovor. Seveda, za tujca v odgovornem položaju je interview strašilo. Zavest, da se ameriškemu novi-i narju ne more izogniti, še poveča strah, če je dotičnik v Ameriki novinec. Sigurno je, da se kljub največji vzdržnosti in previdnosti interviewane osebe pojavi v listu sestavek, v katerem je več novinarjevih misli nego- tujčevih. Pa ni pomoči; tudi če imaš.na papirju zabeleženo vse, kar si povedal, je dobil igro novinar, ki ie povsem neodvisen. Državniki in ministri dajejo novinarjem interviewe (navadno enkrat ali dvakrat na teden) in sicer tako, da jim narekujejo vladno izjavo ali svoje stališče o tem ali onem vprašanju; šele nato lahko žurnalist stavi kako vprašanje. Za časa washingtonske konference je dajal informacije sam državni tajnik ali pa kak drug ugleden član konference. Amerika je hotela povda-riti načelo, da ima javnost pravico, izvedeti o razpravah na konferenci. Drugače je bilo na pariški konferenci, kjer so vse skrbno skrivali, zato pa so prihajale v javnost prazne senzacije, ki so močno motile potek konference. Ameriški ministri imajo navado, da tudi sicer radi vabijo žurnaliste k sebi; vedno jim natočiio čistega vina in povedo, kakih reči naj ne objavim. Seveda ostanejo novinarji mož beseda in tako si oba činitelja medseboino zaupata. Pogosto prihajajo novinarji tudi na tuja poslaništva k recepcijam in po informacije. Cesto se trdi, da so ameriški žurnalisti nediskretni v interviewih zasebnega značaja. Navadno pa je kriva vprašana oseba, ki svoje izjave tako zaokroži, da vzbujajo zanimanje za njo. V ostalem pa velja tudi za ameriškega novinarja, da je gentleman. , Omeniti je treba, da ameriški novinar, četudi je sicer še tako na glasu, slabo pozna evropske razmere. Nemara je to krivo, da se Amerika noče vmešavati v evropske razmere (dasi lahko denemo narobe: prav zato, ker se Američani nočejo vmešavati v evropske razmere, je ameriški žurnalist tako malo poučen, kaj se godi v Evropi). Redkokateri novinar se potrudi, da bi proučil informativno knjigo, če more pisati kaj o Evropi; rajši gre h kake V mu Evropcu in prinese interview. Zato pa prinašajo ameriški listi kai čudna poročila o Evropi. Sicer pa povprečen Američan niti ne zahteva od novinarja, da bi bil učen in v tem. kar iniše, temeljito podkovan. Dovoli ie. da umeje reč tako napisati, da se lepo in z zanimanjem čita. Za izobrazbo novinarjev skrbe visoke šole za novinarstvo: profesorji se izbirajo deloma iz vrst praktičnih žur-nalistov. Razen tega .se goii novinarstvo na vseh ameriških vseučiliščih (več kot 400 časopisov izhaja na ameriških univerzah pod uredništvom dijakov in profesorjev.) Posebno uspešen pripomoček za novinarsko delo so novinarski klubi, v katerih se sestajajo žurnalisti z vsemi osebami, ki so v kaki zvezi z javnim mnenjem. Klubi so opremljeni z raznovrstnimi pripomočki; preskrbljeno je tudi za vso udobnost. Ondi imaš radio-telegrafski .oddelek, delavnico s pisalnimi stroji, telefone, borzne avtomati-ne, vzorno priročno knjižnico z vsemi mogočimi pripomočki in čitalnico z domačimi in tujimi časniki. Sli prinašajo z vseh strani nov materijal, ki ga nabirajo po uradih in pri posameznikih. Na posameznih poročilih je zaznamovano, kdaj se sme poročilo natisniti. Če pride v mesto kaka javna znana oseba, se navadno najprej predstavi novinarskemu klubu, razvije svoj program in hrabro odgovori na vsa vprašanja, s katerimi jo preizkusijo novinarji; šele potem začne izvrševati svoia opravila Da ostaneš dolgo mlada. Ze od nekdaj so se ljudje bali starosti in smrti; želja po dolgem življenju se izraža v mnogih pravljicah, pripovedkah, legendah ter v mitologiji vseh narodov. »Kamen modrijanov«, ki so ga iskali v srednjem veku, naj bi bil imel predvsem svojstvo, ozdraviti človeka vsake bolezni, ohraniti ga svežega in čilega ter mu podaljšati življenje. In tudi danes mnogo govore in pišejo o tem, kako naj živimo, da si ohranimo dalje časa svoje moči. Mnogi ugledni zdravniki priporočajo, da bodimo zmerni v vsem ter delajmo zmerno telesno in duševno. Telesno gibanje pospešuje dotok krvi v vse organe, tudi v možgane, 'zato ohrani gibanje vse dele telesa elastične. Sočasno se vrši na ta način najlažje menjava tvarin v možganih in se izboljšuje kri živčnih stanic. Hoja, gibanje, telesno delo varuje človeka odebelelosti in zavapnenja žil. A tudi duševno delo pospešuje, da se dotaka kri k možganom, kar je seveda potrebno in koristno. Zato pa tudi ljudje, ki imajo svoj določen poklic, svoj posel, navadno bolje izgledajo, so bolj zdravi in zadovoljni, kakor oni, ki žive brez dela. Morda tudi iz tega lahko sklepamo, da penzijo-nisti, ki so ustavili svoje delo v uradih, mnogokrat me žive več dolgo. Zato priporočajo zdravniki bogatašem, ki so brez posla, naj delajo telesno (na vrtu, polju, v drvarnici itd.). Pa tudi duha treba vežbati, zato naj se bavi jo z delom v društvih, z zgodovino, umetnostjo, leposlovjem, s politiko in izobrazovanjem ljudstva. Naj dalje peš potujejo, kajti primerna duševna hrana ter primerno telesno gibanje in izprehodi v svežem zraku ohranijo človeka zdravega ifl za- V mestu. V celoti lahko trdimo, da se ameriški novinar mnogo svobodneje giblje nego naš; povsod ga vabijo, povsod ima pristop, na razpolago so mu skolraj neomejeni tehnični pripomočki za olajšanje dela. Vodilni novinarji in izdajatelji velikih listov imajo tudi sicer vpliven položaj, tako so na odločilnih mestih v strankarskem in državnem -svetu, ministri itd. Prezident Harding je bil aktiven novinar. (»Nove Čechy« 1927). dovoljnega. Vsi veliki misleci, pesniki, pisatelji, politiki in državniki umirajo povprečno v visoki starosti, seveda, če niso pijanci in se ne vdajajo drugim ekscesom. Tudi krepka volja, da bodimo zdravi, sveži, mnogo pripomore k dolgemu življenju. Lenoba pa je naj-škodljivejša zdravju! Zato je neprecenljive vrednosti, da delajo tudi one žene, ki jim sicer ni treba boriti se za obstanek ter se izuče v stroki, ki jim je najbolj priljubljena. Sicer pa: kdor hoče delati, najde lepega, plemenitega dela povsod dovolj. Ako živi človek brez namena, ne more biti zadovoljen in zato tudi me zdrav in spočit. Razume se pa, da niti v delu ne smemo pretiravati in da velja tudi tu hoditi srednjo pot: ne premalo, a tudi ne preveč! Sirote so mnoge žene srednjih in nižjih stanov, ki so primorane same služiti, a so poleg tega še gospodinje in matere. Dobro služiti dvema gospodarjema je težko, in navadno take žene sčasoma omagajo, venejo in se predčasno postarajo. Nadaljevanje francoskega tečaja smo morali v današnji številki iz tehničnih razlogov izpustiti. V prihodnji številki ga bomo prinesli zopet na dveh straneh. t Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adoll Ribnikar. — Za «Na» todno tiskarno« d. d., kot tiskarnarja Fran Jezeršek — Vsi v Ljubljani.