V* H Poštnina pIhIhiabi it gctooinl m Cena Bin !•= Muumskl dem 5Ir«. 37 V fjubljani, 14. februarja 1936 Ato f. Posledica napada na sccialistiiacga voditelja Bbuna: Razpust desničarskih pcgmUzatii v franciji Parir, 14 febr. Kakor so listi že poročali, jo včeraj popoldne ob priliki pogreba člana francoske akademije Jac<|uesa Bainvillea skupina članov francoskih desničarskih organizacij Aclion Franfaise in Cameloits de Re.v napadla socialističnega voditelja Leona Bluma. Da je prišlo do napada, in razumljivo, saj je Blum prav za prav listi, ki drži v francoskem parlamentu sedanjo vlado. Ta vlada ne uživa velikega zaupanja med francoskim narodom prvič zaradi tega, ker sede v njej nekateri ljudje, ki so kompromitirani v procesu Stavyskega. Zaradi tega je razumljivo, da tudi la vlada ne bo pustila (io jasnosti v tem procesu, ki razburja Francijo in njeno politično življenje že dve leti. Drugi razlog, zakaj Sarrautova vlada ne uživa v Franciji simpatij, so pa njeni nemogoči dogovori s Sovjeti in posojilo, ki ga hoče ta vlada kljub denarni krizi v Franciji dali boljševikom. Leon Blum je bil pri napadu ranjen, ker so ga mladi fanatiki korenito pretepli, prav tako tudi nekega drugega levičarskega poslanca in Blumovo ženo. Za nekaj časa so Bluma rešili pred hujšim delavci, ki so pritekli od bližnje stavbe, pozneje pa mu je prišla na pomoč policija. Hiubiificnjc v Parizu Razumljivo je, da je po lem dogodku ves Pariz bil pokoncu, saj je Leon Blum eden najbolj popularnih političnih voditeljev v Franciji in so ga desničarske organizacije sovražile zaradi lega, ker je osebno še dokaj nekorupiran politik, ] vendarle z vsemi silami vzdrževal vse dosedanje i gnile režime v Franciji. Zato je bilo razburjenje veliko zlasti pri levičarskih krogih. Temu razbur-j jenju so dali izraza poslane* v skupščini s predsednikom parlamenta Bouissonom na čelu. Predsednik vlado Sarraut je lakoj izjavil, da bo vlada sedaj hudo udarjena. Po raznih govorih v parlamentu se je zbral izvršilni odbor levičarskih strank, ki tvorijo večino sedanje vlade v parlamentu in odposlal dcputacijo k vladi in predsedniku ministrskega sveta. Predsednik je izjavil, da je vlada že uvedla preiskavo in da bo storila vse pol rebno. Ob 18.30 sc je vlada sestala k seji pod predsedstvom predsednika republike. Ves Pariz je pričakoval odločilnih korakov, ker je vlada nnela že vsa zakonita sredstva za razpust, saj je že Laval izdal ostre zasilne odredbe, ki omogočajo vladi neoviran razpust organizacij, katere bi ogrožale javni mir in red. AOion leoiualse cazpušicna V poznih večernih urah je vlada izdala odredbo, s katero sta razpuščeni zaradi zadnjih dogodkov, predvsem zaradi napada na Bluma, obe glavni monarhistični organizaciji Action Frangaise Ligue des Camelols du Roy. Aretirali so lakoj tudi |K>lilika in glasovitega časnikarja Leona Daudeta, voditelja Action Franfaise in enega najvplivnejših l ljudi med francoskimi monarhisti. Daudet je imel 1 v rokah ogromno materijala o vseh korupcionistič- nih škandalih in tudi o zasebnih spletkah in zaslužkih, katere bi nekateri ljudje imeli, če se 6klene posojilo sovjetski Rusiji. Razpust obeh organizacij in aretacija Leona Daudeta sta v Parizu izzvali silovito razburjenje in ni izključeno, da je prišlo v poznih urah do nemirov. Zlasti študentje so že 14 dni elektrizirani zaradi nemogočega po-stopanja prosvetnega ministra, ki drži ves študentovski latinski okraj s stotinami policistov v bojnem stanju zaradi tega, ker študentje ne puste, da bi na pravni fakulteti še predaval prof. Jezze, ki sc je onemogočil radi svojih nasto|K>v v Ženevi. Vinila sama Izzvala napad Pariz, 14. febr. Desničarski krogi označujejo včerajšnji ukrep francoske vlade glede razpusta desničarskih organizacij kot preprost \olilni manever. Vlada mora s svojimi levičarskimi podporniki postati za volitve popularna, /.ato je zadnje čase vse bolj izzivala desničarske kroge z raznimi ukrepi in šikanami, tako. du je moralo priti do izbruhov. Zdaj bo vlada skušala te kroge pokazati kot rušilce miru in reda ter tako kovati zase volilni kapital. Desničarji pa od vlade za svojo lojalnost za zdaj ne zahtevajo drugega, kakor da vlada pri sklepanju pogodbe s Sovjeti doseže, da bodo bolj-ševiki plačali stare dolgove ip pa. da Kominterna preneha vse bolj nasilno bol jševizacijo francoskega javnega mnenja in francoskih ustanov. Svet v dogodkih Nemirno mccjc Iz Benetk: Burja na zapadni jadranski obali še nadalje besni. Utonilo je več ribiških ladij. Dosedaj se ve, da je utonilo osem oseb. Nov patrijarit v Aleksandri!! Iz, Aten: Listi objavljajo obširne komentarje o priliki izvolitve novega aleksandrijskega patrijarha Nikolavsa. V teh komentarjih se poudarja, da je 011 eden najuglednejših duhovnikov iti avtor mnogih cerkvenih in teoloških knjig. vuiorii Iz Carigrada: .Nad Carigradom, Trakijo in nekaterimi mesti Male Azije besni strašna bur-ja. V Ankari je bilo poškodovanih več zgradb. Iz nekaterih mest poročajo o požarih, ki so jih zaradi viharja težko gasili. V carigrajskih predmestjih je bilo porušenih več hiš. Vse telefonske in telegrafske proge so poškodovane. Vrlcr je poškodoval tudi most na Zlatem rogu. Poškodovani so tudi minareti na mnogih džamijah. Prihajajo vesti, da je utonilo več jadrnic. Kcvava ucttlaa borba Iz Granade: Včeraj se je v tem mestu vršil shod protirevolucionarne fronte Shod se je vršil izven mesta, ko je bil shod otvorjen in ko je začel govoriti kandidat Davila, so iz. sosednjega hriba oddali na zborovaiec salvo iz pušk. Salva je bila oddana iz več ko sto pušk. Težko ranjene so bile tri osebe, med temi tudi neki otrok star 10 let, čigar stanje je brezupno. V Granadi je nato prišlo do uličnih spopadov. Med temi spopadi je bilo ranjenih nekaj oseb. Nciminost za AbcsiniiD aalnp 15.006 Italijanov ujetih rtesedni Addis Aheba. 14., febr. o. O vsem lem, kar so je dozdaj na vžhodno-afriških frontah zgodilo, je jasno, da sta obe vojskujoči se stranki morali precej odnehati od prvotnih teoretičnih načrtov svojih vojnih vodstev. Pri tem so imeli več sreče Italijani, kakor Abesinci. To se je |>okazalo zlasti pri Grazianijevi zmagi na jugu. Pomen Graziani-jeve. zmage je v tem, da se. je posrečilo Italijanom na odseku pri Negeliju |>olastiti se. ceste, ki so jo Abesinci z velikimi stroški zgradili zato, da bodo |>o njej lahko njihovi oddelki prodirali v italijansko Somalijo. Ras Desta bi moral gledati na to, da se čimbolj ogne spopadom in samo prodira proti jugu. Tako so Italijani dobili v svoje roke edino možno prometno žilo, ki drži do Addis Abe-be, tako da jim ne bo treba ceste s silnimi žrtvami graditi, marveč bodo kar sedanjo karavansko dobro trasirano in zavarovano cesto utrdili. Zadnje dni so italijanski motorizirani oddelki prodrli globoko v pokrajino Lama Silindi. kjer se nahaja zdaj najbrž ludi Grazianijevo glavno poveljstvo. Graziani dobiva vsak dan nova ojačenja. Pri vsem lem pa pri italijanskem prodiranju največ zaležejo črne čete abesinskega Somalca glavarja Olol Din-leja, ki je prestopil k Italijanom. Ras Našibu bi s svojimi četami lahko ogrožal samo desno krilo Grazianijevo arniade, ki mora prodirali po zelo težavnem terenu. Če Italijani porazijo rasa Naši-buja tako, kakor so rasa Desto, potem je usoda južne fronte odločena. Addis Aheba. 14. febr. o. Po sedanjih vesteh je abesinski prestolonaslednik včeraj odpotoval v Dessie. Verjetno je. da bo zaradi tega prišel neguš nazaj v Addis Ahebo. London, 14. febr. Reuterjev dopisnik |x>roča iz Addis Abebe, da je iz dobro informiranih krogov doznal. da so Abesinci v zadnjih bojih zajeli veliko število Italijanov. Službeno abesinsko poročilo trdi, da so čete rasa Sejuma po bitki v Tembienu ujele čez 15.000 italijanskih belih vojakov in nad 5000 Askarov. Te številke so najbrž nekoliko pretirane, res pa je, da Abesinci zlasti z askarskimi četami, ki jih smatrajo za svoje^ rojake, ravnajo zelo dobro in da 90 nekaterim častnikom iz teh čet takoj, ko so pobegnili iz_ italijanske vojske, poverili poveljstvo nad precejšnjimi oddelki. V Addis Abcbo je tudi dospel neki nemški višji oficir, čigar ime drže v tajnosti in ki bo takoj odšel na severno fronto, da vodi priprave za bližajočo sc ofenzivo. Amerika ne moče zabcaniti pričetem za ItaUfe Petrolejske sankcije nemogoče Ženeva, 14. febr. Posebni petrolejski odbor jr včeraj izdal o svojem delu obširno poročilo, ki ga bodo dobMe vse članice Društva narodov. Po tem poročilu ima Italija dovolj petroleja za največ 5 in pol meseci- in lahko ta čas vzdrži vsako zaporo doma in v Vzhodni Afriki. Popolna /abranite.v petrolejskega uvoza pa ni mogoča, če na to ne pristanejo Združene države. Združene države dozdaj tega niso storile, ker so njihove družbe po svojih podružnicah kljub vsemu izvažale v zadnjem času s polno paro petrolej in olje v Italijo. Zedinjenim državam bi ne bilo treba niti docela ustaviti petroleja za Italijo, marveč samo omejiti uvoz na tisto količino, katero je Amerika pošiljala v Italijo še leta 1934. (le Zedinjene države na to omejitev uvo/a ne pristanejo, potem Zveza narodov sama ne more izvesti sankcij v taki meri. da bo to vodilo do zastoju vojnih operacij v Vzhodni Afriki in do težav v IS.000 žetev vihotja v USA Chicago, 14. febr. Poplave, ki so v zvezi z zadnjimi neurji v Združenih državah, so onemogočile. na poplavljenem ozemlju vse cestne in železniške zveze, tako, da so mnogi kraji odrezani od sveta in da jim grozi lakota. — V državi Newyork vlada silen mraz, ki tudi močno zavira vsakršno prometno in zunanje življenje. Mraz jr zahteval silno veliko žrtev, tako, da računajo, da jc zadnji mesec na vsem ozemlju Zdtužcnih držav umrlo za posledicami mraza in vremenskih nezgod nad 18.000 ljudi. Vlada ne more drugače dobiti pregleda nad položajem v poplavljenih pokrajinah, kakor da pošilja vojaška letala, ki skušajo dobiti zvezo s poplavljenimi mesti po radiu. Za kraje, ki so bili prizadeti po poplavah, je vlada poslala velike količine žitu in koruze, toda vprašanje je, kdaj jih bodo pomožne, reševalne čete mogle razdeliti prizadetim. Mraz. in povodnji nočejo popustiti, temveč se zdi, da bodo še naraščale. — Italiji sami Italija bi sicer s težavami in dražje kupovala petrolej, toda imela bi ga na vseh straneh dovolj. London, 14. febr. tukajšnji listi smatrajo ženevsko poročilo o petroleju ko, smrtni udarec za sankcije. Listi odkrito priznavajo, da je glavna točka ženevskih določil, to je zahteva po kazni za napadalca, zdaj spodletela in da pač posameznim članicam spričo tegu ne preostaja nič drugega, kakor paziti na to, da čimbolj zavarujejo same sebe. Vtfashington, 14. febr. Včeraj so ameriško vlado obvestili o sklepih posebnega petrolejskega odbora v Ženevi. Zunanji minister Hull jc takoj nato izjavil časnikarjem, da danes ni v Zedinjenih državah v veljavi niti en zakon, po katerem bi ame-rikanska vlada mogla preprečiti nakladanje petroleja za italijanske luke. Glede novega zakona o nevtralnosti pa je zunanji minister po debatah v parlamentu popolnoma prepričan, da se tem zakonom petrolejskega vprašanja ne bodo niti dotaknili in da bo prav ta zakon določil, da mora petrolej ostati še nadalje svoboden izvozni predmet, ker petrolej ni vojno sredstvo, temveč potreba za redno življenje vsake države. Iz tega je razvidno, da jc v amerikanski vladi prevladala skupina, ki je pod vplivom petrolejskih magnatov. Ti žele izkoristiti sijajno priliko, ki je bila doslej izključna last evropskih petrolejskih vladarjev, predvsem Angležev. Zaradi angleškega vedenja do Italije bodo Amerikanci osvojili zdaj važno petrolejsko tržišče in ves spor med Italijo in Anglijo ter njegova likvidacija se bosta na tisto, v čemer obstoji bistvo vseh zadnjih vojnih spopadov na svetu. Gre za petrolej in zaradi petroleja bodo velike države storile vse, da si zagotove na eni strani petrolejske izvire, na drugi strani pa tržišče za petrolej. Zato pomeni izjava ministra llnlla odkrito priznanje, da so zastonj vsi napori, ki gredo za tem, da bi Združene države sodelovale z Društvom narodov v vprašanju sank-cilj. Senatni odbor za zunanje zadeve jc, kakor smo že poročali, enoglasno sprejel načrt, po katerem se sedanji skrajšani zakon o nevtralnosti po-dajša do 1. maja 1937. Avstrijski manevri ~ Iz Dunaja: O priliki včerajšnjih manevrov goriljcavstrijskih posadk so prvič po svetovni vojni v avstrijski vojski uporabljali tudi vojna letala. Uspeli grškega kralja Včeraj popoldne se je vršila v kraljevem dvoru v Atenah napovedana seja šefov političnih strank, kateri je predsedoval sam kralj Jurij V. Kakor znano, je kralj Jurij napel vse sile in porabil ves svoj vpliv, da doseže sporazum med venizelisli in antivenizelisti za sestavo delazmožne vlade. Kralj jc v svoji misiji uspel. Po seji jc dal prvi izjavo šef populistične stranke Tsaldaris, v kateri pravi, da sta sc on in Sofulis, šef liberalne stranke, v načelu sporazumela o sestavi koalicijske vlade, v kateri bi sodeloval poleg njiju še Metaksas. Tsaldaris je izjavil, da se je vdal željam kralja in pristal na to sodelovanje pod pogojem, da liberalna stranka ne bo več delala takih neprilik in povzročala notranjih nemirov, kakor jih je doslej. ■j i**'' • /Viti ‘ ‘ . * * > ’ im fJK' S&-- ' Po tem dogodku pričakujejo v Atenah za nekaj dni novo vlado, kateri bo načeloval po vaej verjetnosti dosedanji ministrski predsednik Demertzis. Seja aa duetu Atene, 14. febr. Po včerajšnji seji na dvoru med voditelji političnih strank jc vladar izjavil časnikarjem, da upa, da nasprotja med strankami niso take narave, da ne bi bilo mogoče priti do sodelovanja. Kralj je apeliral na patriotizem šefov političnih strank in jih prosil, naj se sporazumejo za vsake ceno in dajo domovini trajno vlado. Sef liberalne vlade Sofulis je na sejo prinesel idejo o občestveni vladi, to je vladi nacionalne umije. Tsaldaris je izrazil isto mnenje in privolil na sodelovanje v taki vladi, a zahteval garancije, da se za bodoče preprečijo vsake intrige in nemiri od strani liberalne stranke. Teotokis in Amagno-skopolos sta izjavila, da njuni stranki v taki vladi ne moreta sodelovati, ker sta prepričana, da bi sc takoj sprli z liberalno stranko. Metaksas. Papa-nastasiu in Kafandaris pa so izjavili, da oni ne morejo pri teli pogajanjih igrati nikake večje vloge, ker so njihove stranke premalo številne, da bi sc moglo pri rešitvi krize z njimi odločilno računati. Pogajanja Strahote iz abesinske vojne: grozotno izkaže na trupla govore o bojni divjosti črnih vojakov Atene, 14. febr. Atenski Hsti poročajo, da SO sc na podlagi sporazuma, ki sc jc dosegel na seji političnih strank na dvoru, začela pogajanja med liberalci in politično stranko Tsaldarisa za sestavo nove vlade. Tisk poudarja, da obstoji velika verjetnost, da bo v tej novi vladi sodelovala tudi skupina generala Metaksasa. Upajo pa tudi, da Papanastasiu in Kafandaris svojega sodelovanja ne bosta odrekla. Vsi listi pa naglašajo, da bo Tsaldaris zahteval na vsak način garancije za stabilnost te vlade. Naši na 56 km Ir, Garmisoha: Ar soboto bo tekma v smučanju na.-K* km. Udeleže se je štirje Jugoslovani. Njihove štartne številke so: Smolej 6. Knap 17. Žemva 28, llcnka 38. Vsega skup bo tekmovalo 45 tekmovalcev iz 15 uržav Življenje SPD v Mariboru 17. občni zbor. Po Mioletneni presledku se je zbrala nocoj v lovski sobi »Orla« zopet družba neumornih propa-gatorjev naših planin k 17. občnemu zboru mariborske podružnice SPD. Razven odbornikov in pičlčga števila Članov so bili še navzoči zastopnik mestne občine in zadruge »Pohorski df>m« ravnatelj Rodošek, ravnatelj Tujskoprometne zveze LoOs j sek, ki je opustil udejstvovanje na čisto športnem s podravnateljem Pfeiferjem, predsednik l ovskega \ področju. Odsek je skrbel za propagando v časo- dar g. kapetan Novak je lahko zadovoljen: od 594 predlanskih obiskovalcev je poskočilo lani število na 1040. Dvig pa gre v prvi vrsti na račun olajšav v obmejnem prometu. Propaganda in pohorski film. Propagandno delo je vršil zimskošportni od- društva ravnatelj Pogačnik, predsednik Avtokluba veletrgovec Pinter, predsednik Mariborske Zimskošportne podzveze kapetan Gnus, predsednik ISSK Maribora dr. Stamol z odbornikom Golubovičem, predstavnik MSK Vetrih in zastopnik Osr. vodstva SPD ravnatelj v p. dr. |os. Tominšek. Vse navedene oficielne predstavnike je pozdravil predsednik mariborske podružnice inž. Šlajmer, ki se je nato v svojem predsedniškem poročilu v prvi vrsti zahvalil banski upravi, Spodnještajerski ljudski posojilnici, tovarnarju Hutter ju in veletrgovcu Osetu za podpore, posebei še Tujskoprometm zvezi za reklamo in propagando ter nato razvijal načrte, ki bi bili potrebni v bližnji bodočnosti: cesta na Pohorje bo prihodnje leto prišla do cilja, zgradile sc bodo garaže pri Mariborski koči, za-počela se je akcija za zgradbo cerkvice pri Seniorjevem domu. Remšniški g. župnik Pavlič je z veliko požrtvovalnostjo svojih župljanov in s po- j močjo dobrotnikov od rugod zgradil lep razgledni stolp pri Sv. Pankracu. — Zahvalil se je končno vsem sodelavcem za nesebično in veliko delo. Tajnik poroča: Neumorni tajnik Božidar Gajšek je podal nato izčrpno in pregledno poročilo društvenega življenja v preteklem letu. Mariborska podružnica je lani glede članstva lepo napredovala. Šteje sedaj 1 častnega, 16 ustanovnih in 1032 rednih članov — je tedaj za 8 ustanovnih in 15 rednih članov na boljšem kot leta 1034. Tajništvo je prejelo in odpravilo lani 2532 dopisov. Podružnica se je udeležila vseh kongresov in posvetovanj o našem planinstvu ter je sodelovala pri raznih sorodnih organizacijah. Z bratskimi podružnicami in sorodnimi korporacijami so jo vezali prijateljski stiki. Vodstvo se jc tudi lani trudilo, da bi izvršilo na vseh postojankah potrebne preureditve in obnove. 2al se je moralo pri tem ravnati po razpoložljivih denarnih sredstvih, tako da je ostal marsikak lep načrt le načrt. Življenje planinskih postojank. Mariborska koča ie imela 5970 obiskovalcev 222 manj kot predlani. Večjih investicij in preureditev lani ni bilo, dasi je njen gospodar g. Pagon poln lepih načrtov. Koča čaka predvsem na dograditev Pohorske ceste in na zvezo s telefonom z dolino, potem se bo začelo za to postojanko šele pravo življenje. — Koča na Klopnem vrhu je vedno priljubljena prehodna postojanka za izlete v osrednje in zapadno Pohorje. Posetilo jo je lani 3025 obiskovalcev — za 272 manj od predlani. Dolgoletna želja gospodarja g. Soršaka se je lani izpolnila: Koča je dobila vodovod, preuredila se jc kurjava. Velik naval posetnikov bi tu zahteval povečanje prostorov, kar pa ie zaenkrat neizvedljivo. — Mnogo delo in izdatkov ie lani zahteval Seniorjev dom in agilni gospodar g. Strašnik je našel veliko razumevanja pri odboru. Dokončno se je uredilo lani drugo nadstropje, nova kopalnica, preuredila so se stranišča, popravile peči in streha. Potrebne bi pa bile še mnoge druge investicije, vendar je dom sedaj že tako opremljen, da more sprejeti tudi razvajene goste na daljše bivanje. Obiskalo ga je lani 3430 posetnikov napram 3590 v letu 1934. Kot letoviščarska postojanka se Seniorjev dom zaenkrat še ni uveljavil, cenijo ga pa smučarji. Izrednega pomena bo za dom cesta, ki sc gradi iz Ribnice. 2e sedaj služi za krasno smuško pot v dolino. — Manjši obisk vseh teh postojank napram letu 1934 gre na rovaš mile zime. Edina, ki se jc glede obiska napram letu 1934 lani znatno popravila, je postojanka na Sv. Pankracu. Gospo- Vremetiska poročila Kranjska gora-Rateče Planica; — 12, barometer miren, jasno, mirno, 40 cm pršiča, smuka dobra. Vršič - Krnica - Tamar: 100 cm pršiča, smuka idealna. Dom Ilirije t Planicii —11, jasno, vzhodni veter, na 42 cm podlagi 22 cm pršiča. Smuka idealna. Skakalnica uporabna, drsališče uporabno, barometer se dviga, ture možne. V skakalni šoli dnevni treningi. Bistrica-Boh. jezero: — 10, jasno, mirno, snega 70 cm. Pokljuka: —15, jasno, mirno, 100 cm pršiča, smuka idealna. Planina na Kraju: —10, mirno, sončno, na 280 cm podlage 15 cm pršiča, smuka prav dobra- Koča na Pustem rovtu: —11, jasno, brez vetra, 1 m podlage na 40 cm novega snega. Smuka idealna. Koča na Golteh: — 8, jasno, mirno, 100 cm pršiča na trdi podlagi. Smuka idealna. Pohorski dom-Mariborska koča: — 6, jasno, mirno, 45 cm pršiča, smuka vzorna. Klopni vrh: —7, pooblačilo se je, 60 cm pršiča. Koča na Pesku: —10, jasno, mimo, 110 cm pršiča, smuka prav dobra, skakalnica uporabna. Seniorjev dom: —11, pooblačilo se je, 100 cm pršiča. Sv. Trije kralji na Pohorju: — 8, pooblačilo se je, mirno, 65 cm pršiča. Ribnica: —6, pooblačilo se ie, mirno, 25 cm pršiča. Smolnik: —7, pooblačilo se je, mirno, 45 cm pršiča. Peca: —13, pooblačilo se je, mimo, 110 cm pršiča: Mrzlicat —5, pooblačenje, mimo, 20 cm pršiča. pisju in revijah predvsem izven Slovenije. Višek propagandnega dela je ustvarjanje filma o Pohorju, ki bi bil že končan, da žal ni zavrla dovršitve letošnja muhasta zima, ki je tudi lani prekinila za-početo delo. Upati je, da bo film v tej sezoni končan. Gotovo bo to najuspešnejša in najlepša propaganda za krasote našega Pohorja. — Odsek se je bavil tudi z organizacijo predavanj ter jih je priredil tako, da predstavljajo v celoti sistematično alpinistično šolo. Markacije. Markacijski odsek prav za prav iz samo neumornega načelnika g. Škofiča, ki je sam izvršil cel ovrsto novih in popravil stare markacije. Obnovljena, oziroma na novo markirana so sledeča pota: Hoče—Mariborska koča, trikot Mariborska koča—razglednik—Sv. Bolfenk; Mariborska koča — Ruška koča; Maribor—Habakuk—severna in južna pot do Mariborske koče; Mislinje—Seniorjev dom; Josip-dol—Senjorjev dom; nova cesta iz Ribnice na Senjorjev dom; stara pot Ribnica—Senjorjev dom; Pesek—Senjorjev dom; izdatno je izkle-ščena pot Siklariea—Jezerski vrh ter so tu postav-liene smerne slrelice in markacijski koli za smučarje. Vse to je izvršil načelnik sam v času dopusta in ob nedeljah. Z zimskimi markacijami pa ima podružnica žalostne skušnje zaradi ovir, ki jih delajo razni lastniki zemljišč na Pohorju. Aljažev klub je pod predsedstvom agilnega pobornika prof. dr. jeharta vršil svojo vzvišeno nalogo planinskega dušebrižništva z vso vnemo in vztrajnostjo. Samo s 5 izvršujočimi člani ie oskrboval službe božje na Uršlji gori, v Logarski dolini, pri Sv. Arehu, v obnovljeni kapelici sv. Antona pod Bolfenkom, na Pesku in pri Sv. Pankraciju. Gospodarstvo v SPD. Blagajniško poročilo blagamika dr. Roika navaja: dohodkov 243.149, izdatkov 234.815, promet tedaj 477.964 Din. — Proračun za leto 1936 ie pasiven. Dohodkov predvideva 48.340, izdatkov 85.800, dohodki postojank so predvideni z 280810, izdatki pa 288.551 Din. Volitve. Dosedaj je štel odbor podružnice 32 članov, po novih pravilih SPD pa se voli samo 16 odbornikov. Za načelnika ie bil zopet izvoljen inž. Vladimir Šlajmer, v odbor pa: Franjo Majer, Rado Le-nard, Božidar Gajšek, dr. Matko Rojko, Franjo Pagon, Ferdo Soršak, Miloš Gnus, dr. Leo Kac, Adolf Dostal, Vekoslav Golubovič, Franjo Vetrih, dr. Jožef Goričar, Viktor Gruntar, Ludvik Zorzut, Drago Senica, Alfred Kralj. Namestniki: ing. Jože Jelenec, dr. Jože Bergoč. Pregledovalca računov: Drago Rosina, lekarnar Ciril Maycr. Zaupniki: dr. Miroslav Dev, ing. Sašo Dev, Tedi Voglar, Virgil Škofič, Borut Hribar, dr. Milan Šijanec, Medo Bureš, Vladimir Venuti. Delegate za skupščino osrednjega SPD bo določil odbor, ki se bo konstituiral na prvi seji. Ivan Kravos — častni član. Na predlog ing. Šlajmerja je občni zbor soglasno izvolil za častnega člana mariborske podružnice SPD g Ivana Kravosa zaradi njegovih velikih zaslug, ki si jih je pridobil za “»(..vensko planinstvo. Avgust Sabec se je zastonj spremenit v Bena Atterja Razkrinkanje poštenega sleparja je povzročilo veliko pozornost. Maribor, 14. februarja. Splošno pozornost je vzbudilo danes v Mariboru poročilo »Slovenskega doma«, da se je posrečilo policiji razkrinkati drznega poštnega prevaranta Bena Alterja ter ugotoviti njegovo pravo ime. 34-letni Avgust Šabec je v Mariboru znana osebnost, še bolj pa je znan v Limbušu, kjer živi njegov oče kot učitelj v pokoju. Avgust, ki je ro- Drobiž iz domovine Nesreča v rudniku „Dobra sreča“ V rudniku -Dobra sreča« v vasi Vini pri K n jazevcu se je predvčerajšnjim zrušila velika stena premoga in pokopala pod seboj dva rudarja. — Eden od njiju je ponoči poškodbam pod lege j, (ločim je drugi rudar le lažje poškodovan. Sodna komisija, ki je slučaj preiskovala, jc dognala, da je bilo v rudniku za varstvo rudarjev dobro preskrbljeno in se je nesreča zgodila zgolj slučajno. Katastola atban. jadrnice V bližini luke Opat se je te dni, ko je divjala najhujša burja ob naši obali, potopila albanska jadrnica »lirama«, ki je imela nosilnosti 12 vagonov, last Albanca Adema Leta iz Skadra. Vsa posadka, ki so jo tvorili lastnik sam, njegov oče in trije bratje, je utonila. Jadrnica je vozila seno iz Drača v Zadar. Spočetka je bilo vreme ugodno. Od otoka Zirja dalje pa je ladjica zašla v vihar. Valovi so preplavili jadrnico, pri čemer je prišla voda do sena, ga namočila, zaradi česar se je teža tovora potrojila. Jadrnica se je začela nagibati v stran, lastniki so začeli metati seno raz krov v morje, vendar je bilo vse to delo brezuspešno radi premočnega vetra. Sicer so se z velikim trudom približali mrtvi luki Opat, kjer so že videli v zavetju dve italijanski ladji, ko je jadrnica nenadno udarila ob čeri. Pri tem udarcu se je na jadrnici napravila velika luknja, skozi katero je začela dreti voda v notranjščino. V nekaj sekundah se je brod potopil; od posadke se je rešil samo Dženat Let, ki je upravljal motor, ker je še pravočasno skočil z jadrnice in ves premražen priplaval do obrežja. Drugi dan je Dženat Let brezuspešno iskal svoje brate im očeta, nakar ga je neka ladja odpremila v Zadar. jen v Idriji, je prišel že v mladosti na krivo pot. Leta 1925. ga je obsodilo ljubljansko sodišče na triletno prisilno delavnico, ki jo je odslužil v Gradiški. Pred štirimi leti je vprizoril v študentskem gozdu pri Mariboru fingiran roparski napad na samega sebe, da bi prišel do visoke zavarovalnine. Sam se je takrat obstrelil z revolverjem v glavo. V Mariboru se je tudi oženil ter živi njegova žena tu kot tovarniška delavka. Še sedaj, ko je razkrinkam, noče povedati, zakaj si je nadel izmišljeno ime. Kruh po starih cenah V zvezi s samovoljno akcjjo dela zagrebških pekov je imel včeraj tržni odsek zagrebške občine sejo pod predsedstvom župana Erberja in sklenil, da morajo cene kruhu ostati nespremenjene. Vsi peki, ki bi se predpisanih cen v naprej ne držali, bodo kaznovani s težkimi denarnimi kaznimi. Strel za ljubimca y Stari Subocki pri Novski je neka Bara Jam-brečina ustrelila svojega ljubimca z revolverjem do smrti. V času, ko se je njen mož nahajal pri vojakih, je Baro obiskoval njen ljubimec Kocjan Ivan. Kakor običajno, jo je tudi v sredo zvečer obiskal, a se po kratkem času vrnil na svoj dom. Proti polnoči pa je z dvema prijateljema ponovno odšel k svoji znanki, potrkal na vrata in nato stopil v hišo. V trenutku pa, ko so se za njim zaprla vrata, je padel strel in Kocjan se je smrtno zadet zgrudil na tla. Morilka je pobegnila ter za zdaj Se ni znano, kaj jo je privedlo do tega zločina. Nova zračna pot Te dni se mudi v Zemunu direktor grške civilne aviacije Fotopulos. V Zemunu je stopil v stik s predstavniki naše civilne aviacije. Fotopulos je seznanil naše predstavnike z načrtom, ki so ga zasnovali Italijani, ki grade nov aerodrom na otoku Rodu. Ta novi aerodrom je velikega pomena za avioneke linije nemške Lufthanse, ki jih ho otvorila letos za redni potniški promet iz Berlina preko Belgrada, Aten v Kairo. Novi aerodrom na Rodu bo olajšal to linijo, ker se bodo aero|)lani na Rodu preskrbovali s kurivom za pol preko celega Sredozemskega morja. Policija za otroke v Belgradu Pri fotografu. »Kakšno povečavo želite?« »Oči petkratno, nos samo trikratno, usta pa le dvakratno povečana.« Pri upravi helgrajske policije je bil ustanovljen poseben odsek, pod katerega območje bodo spadali vsi prestopki mladine do 17 let in tudi skrb za nje. To odredbo je narekovala skrajna potreba, ker se je po Belgradu močno razpasla navada, da pošiljajo starši na cesto svoje mladoletne otroke, ki pa se ne bavijo samo z beračenjem, temveč zahajajo tudi na slaba pota. Zaradi vedno naraščajočega števila takih otrok je prišla policija do spoznanja postopati proti tem propadlim otrokom, oddvojiti od splošnega postopanja proti prestopkom. Ta novi odsek policije bo-! imel tudi nalogo, zbirati zapuščene otroke in jih | oddajati v zavodi, ki so namenjeni taki mladini. Enako bo policija pri prestopkih take mladine postopala povsem drugače, prav tako jih bo ločila j od starejših ter jih po potrebi odpremljala v po-1 boljševalnice ali pa na svoje domove. Policijski Gorostasna lahkovernost V bližini Vinkovcev živi v vasi Bošnjaku pie-možen kmet, o katerem ve soseska, da je precej petičen. Ta glas je prišel na uho tndi neki ciganki, ki je poiskusila srečo s svojimi čarovnijami in iz-niamila od njega lej>e denarje. Prebrisana ciganka je kmeta prepričala o tem, da se v njegovi hiši I naihajajo zakladi j>osavskih »vil«, namreč cel kolel j zlatnikov. Po dolgih pogajanjih sta se kmet in ciganka zedinila, da bo ciganka preprosila vile, da svoje zaklade prepuste kmetu. Opisala mu te obred, ki je za priliko potreben, pri katerem |*a mora ciganka imeti popolnoma novo obleko 'Lahkoverni kmet se ni nič pomišljal, šel je v mesto in j kupil ciganki novo obleko. Ciganka pa je še dostavila, da je za uspeh teh pre,prošenj potrebno, j tla se na zlato, ki je skrito pod hišo, položi njegovo zlato, denar na denar. »Prošnji obred« je bil zelo tajinstven. Najprvo so morali sredi sobe izkopati globoko jamo. Nato je moral kmet prinesti 20 zlatnikov. 1200 Din v gotovini in nekaj zlatih prstanov, katere je moral zaviti v več odej in jih položiti v jamo kot -dar ; vilam«. Ko so to izvršili, so se ob 10 zvečer začele tajinstvene molitve. Nekaj minut pred polnočio pa je ciganka velela kmetu ugasniti luč. Po kratkih molitvah je ciganka ukazala dvigniti zaklad iz jame m ga čez nekaj minut zopet spustit' v jamo I Vse pa v popolni temi Še nekaj kratkih molitvic in kmet je moral nasuti zemljo v jamo, v kateri : je bil zaklad. Ciganka se je kmalu nato poslovila j in naročila kmetu, naj šele j>o osmih dneh odkop- uslišale0' l'e želja vil, ki so bile prošnjo Osem dni je lahkoverni kmet čuval ob jami m hrepenel po zakladu. Ko sta pa z ženo po osmih I dneh ločno ob polnoči, kakor jima je bilo naročeno, odkopala jamo, sta našla v njej prazne odeje i Ciganka pa je z »darilom vil« odhitela neznano kam. Naši smučarski tekmovalci na FIS tekmah v Innsbrucku r,, , Kakor znano, se koncem tega meseca vrše 1'lb^smučarske tekme v Innsbrucku NaSa zimskošportna zveza za te tekme svojega moštva ni prijavila. Sedaj pa je zveza, oči \ i dno vzpodbujena z lepimi uspehi, ki so jih naši tekmovalci v alpski kombinaciji dosegli v Ga-I’a, razpravljala o možnosti sodelovanja naših tekmovalcev v Innsbrucku. Na tozauevni seji, ki sc je vršila predsinočnjim, je zve/a sklenila, da prijavi za Innsbruck moštvo, ki pa ne bo v celoti tako, kakor je sedaj v Ga-Pa. T/ moštva izpadeta Žnidar, ki odpotii|o jutri z vojaško ekipo v Chamonix ter Heim. Mesto teh dveh pa naj bi v Tnnsbruckii nastopila Mari-borcan Mušič in Celjan Jelen. Vprašanje jc, ali bo prijava našega moštva še sjjrejeta. Rok za prijave je namreč že davno potekel in moramo torej nastop naših tekmovalcev v Innsbrucku sprejeti še z rezervo. Kar nas pri tem zanima, [e predvsem sestava moštva: nastopili naj bi — ako bo prija-sprejeta — kakor rečeno, Praček, Čop, Musič in Jelen. To je postava, o kateri se je (poleg Hcima) mnogo govorilo že pri sestavljanju moštva za Ga-Pa. I ako Mušič kakor Jelen sta tekmovalca, ki sta jio mnenju jioznavalcev razmer baje enakovredna sedanjim našim reprezentantom v Ga-Pa. Innsbruck bi nam torej , j)okazal, v koliko so ta mnenja pravilna. Dvomimo pa, če je umestna odločitev zveze glede lleima. Morda jc pri tej odločitvi igrala vlogo impresija, ki so jo posamezniki dobili po Hei-movem odstopu v Ga-Pa. Upoštevati pa moramo, da je t. Heim naš najboljši alpski tekmo-j valeč, 2. da se pripeti to, kar se je pripetilo i Ileimu, lahko vsakemu, pa že piav vsakemu tekmovalcu in 3. da je bil Heim — če je kako kazen zaslužil — bil kaznovan že z lastnim neuspehom, ki ga gotovo ni sam zakrivil, ki ga pa boli. gotovo bolj, kakor vsakega, ki ga sc-j !no„rda neopravičeno obsoja. •Službeno poročilo iz Innsbrucka poroča, da je prijavljenih za KIS tekme 15 narodnosti: Amerika je prijavila 24 tekmovalcev, Avstra-Jij.a enega, Grčija dva, Anglija 18, Nizozemska tri, Italija šest, Jugoslavija enega( kdo naj bi bil to? Govorilo se jc, da je Tlašk zahteval prijavo Mušiča). Norveška 14. Avstrija 18, Poljska 6, Švica 21, češkoslovaški 7 in ladjarska 7. Pričakujejo pa še prijavo Nemčije, Japonske, Francoske in Švedske. Za tekme vlada veliko zanimanje in sc pričakuje rekorden obisk Innsbrucka. V glavnem se bo vodila borba med Norvežani 'na eni strani ter zastopniki avstrijskega švicarskega alpskega smučarstva na drugi strani. Avstrijski in švicarski smučarji (Zogg. Seeloos, itd.) hočejo numreč Norvežanom, ki so v Ga-Pa odnesli v smuku zmago, dokazati, da sta smuk in slalom obsolutni domeni alpskih narodov. organi, ki bodo vršili službo tega odseka, se bodo pripravili s posebnimi instrukcijami. Da bi pa mogel začeti odsek j>oslovati, mu je pridejan svetovalni odbor, v katerem so zastopniki policije, mestne občine in zastopniki institucij, ki se bavijo z zaščito otrok in mladine. Sedež tega odseka bo v stari občinski zgradbi. Obilni ribji lov v Nemčiji Hamburg, 14. febr. Tp. Zadnje dni sc je ob nemških obalah Severnega morja pojavilo tako ogromno število slanikov, kakor lega ne pomnijo že desetletja. Nemška libarska industrija je mobilizirala vse svoje razpoložljive ladje in poslala na lov. Vse to ribiško brodovje se je v najkrajšem času vrnilo s polnim tovorom. Škoda je samo to, ker tovarne za predelavanje slanikov nimajo take kapacitete, da bi lahko v pravem času predelale vso to množino rib, ki so jih privedle ladje. Na ustju Elbe in Wesere pred Hamburgom stoje neskončne vrste ribiških ladij do vrha naložene s slaniki in ne morejo nikakor odložiti svojega bremena. Tovarne delajo noč in dan brez minute počitka, toda kljub vsemu ne zmorejo velikanskega dela. Verjetno je, da bo zaradi tega cena nasoljenim slanikom občutno padla in da ta obilni ribji blagoslov ne bo Nemčiji prinesel zaželjenega uspeha. Važno je to dejstvo samo za organizacijo nemške prehrane, ker se je prav zadnje čase pokazalo občutno pomanjkanje slanikov, katere Nempi v veliki množini uživajo. V Kuxhavenu je obala dobesedno pokrita s temi ribami. Pokrite so tudi vse | ceste, ki vodijo od obrežja do tovarn za konzerviranje rib. Ribiči so prisiljeni, da odlagajo svoj plen naravnost na obrežje, ker nimajo nikjer drugje nobenega prostora. Takega ribjega lova najstarejši mornarji ne pomnijo in je to dejstvo izzvalo silovito presenečenje, zlasti v mornarskih "krogih. Dcmonstimllc preti Japonski Iz Singapura: Med manifestacijami proti Japonski, ki so jo priredili tukajšnji Kitajci, so bili hudi spojiadi. Manifestanti so vdrli v okraj, v katerem žive Japonci. Ko jih je hotela policija ustaviti, so manifestanti napadli j.»o-licijo samo. Red je policija vzpostavila šele, ko je dobila okrepitve. Angleški vojaki Poročnik poučuje vojake o njih dolžnostih do angleške domovine. Nato prione z izpraševanjem. »Ali je angleški vojak dolžan dati svoje življenje za domovino?« »Ne!« je bil kratek in odločen odgovor. »Kako to?« se začudi poročnik. »Angleški vojak mora ostati živ, da lahko — pobije sovražnika!« ✓ Ljubljana danes Koledar Danes, 14. februarja: petek, sv. Valentin. Jutri, 15. tebruarja: sotbota, sv. Favstin. Lekarna. Nočno službo imajo: inr. Leustek, rtcsljeva 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komo [ar, Vič. Norvežani so si priborili vse tri kolajne Iz dražbe Danes ob 10. uri je promoviral na univerz.' g. Tine Debeljak, urednik »Slovenca«. — Čestitamo! Kai bo danes Verandna dvorana hotela Union: ob 8. prosvetni večer s predavanjem prof. dr. Ivana Knifica o potovanju okrog Afrike. (Skicptične slike). Orkestralna dela klasikov Hitndla, Bacha in Haydna ter eno izmed številnih orkestralnih del našega rojaka Jurija Mihevca, bomo slišali v ponedeljek 17. t. m. ob 20. uri zvečer v Filharmonični dvorani na ljudskem simfoničnem koncertu, ki ki ga priredita ljubljanska Radio-oddajna postaja in naša Glasbena Matica. Spored bo izvajal znatno pomnoženi radi-orkester pod vodstvom svojega dirigenta D. M. Šiianca in s sodelovanjem pianista-konservatorista R. Gallatie. Koncert je ljudski, zato tudi izredno nizke cene, sedeži a 10 Din, stojišča n 5 Din v Knjigarni Glasbene Matice. Te dni je izšel zvezek iz orisa našega upravnega prava? »Upravni postopek« izipod peresa našega znanega upravnega strokovnjaka dr. Henrika Steske. Pisatelj ]e znan po svojem delu na področju upravnega prava, saj je profesor na ljubljanski univerzi in upravni sodnik. Kot tak je združil v svoji knjigi teorijo in prakso upravnega postopanja. Zato ne bo ta knjiga samo učna knjiga za pravni'ke, ki se pripravljajo na končni izpit, ampak tudi sijajen priročnik za praktike, ki imaio posla pri državnih upravnih oblastvih in občinskih uradih. Knjiga ofoesga 112 strani in se naroča pri založniku: Univerzitetna tiskarna. Proslava obletnice kronanja papeža Pija XI. V nedeljo dne 16. t. m. ob pol 12. uri priredi Akademska zveza v veliki dvorani hotela Union proslavo obleticc kornanja papeža Pija XI. s sledečim sporedom: Kor teologov: Tu es Petrus. Pozdrav predsednika AZ; govor: pomen papeštva za našo dobo; simbolična igra: Ti si skala; »Povsod Boga«. — Vabljeni vsi, posebno inteligenca. Gledališče Drama. Začetek ob 20. 14. rvod časa, objava ^i>orereda, obvestila. -- 19.30 Nacionalna ui-H: Na željah). - 20.30 Vesela bo®ja pot ~ venelo-igm po Roseirgrerjevi noveli (i®vajajJo elani Narodnega gledališču). — 31.30 Za ple« iin dobro voljo (plo«fte). — 11 Napoved časa, vremenska napove«!, poroelJH, objava sporeda. — 32.15 Rmski »ekstot. — Konec ob 23. Drugi programi Petek, II- februarja. Bclurad: 1».5 Prenos i/. Zagrebu. — ‘J~J.'X/ VVelmpjovo sik! ri 11"'. — Zurireb: 20 Vilaliiiiia. — 'Jn.sn Klavir. — 31.15 Pri-r«li-tev društva »Sklad/. — a.45 Plošče. — 32.1» Plesna jrlasha. -- Dunaj: 19.50 Hunipertiiniako-vn i>ra.vlj ična opura Kraljevski otiroci«, — 22.35 Zml>aiviii koncert. — ‘28.45 A v.slrijuk H plesna gtluftba. — Bnrlintiicšta: 1*1. Promvs i/. i>pere. — 22.J15 UigiuLsku giliLsba. — 23.:iM Plesna glasba. — Trst—Milan: 20.115 Post-ra glujsba.. — 31 Siiiitoni«n,i koncert. — Rim—Bari: 20.110 Umetniški in kulturni večer. — 31.85 PiratMloUova koinodii/m. — 32.15 Plesna glafiba. — Vranu: 19.05 Wagner,icva tupera tvOheiiKri'11 . — Brna: 20.30 Zabavni koncert. — 21.20 (trvlriniiirkov vlolimisiki koncert. — 32.25 Vaška godba na nihala. — Bratislava: 20.05 Koncert ftefike filha.r-menije. — Varšava: 30.10 NVagnerjova opera »Jjohen-grin — Psa Nemčija: 17.40 iJi 22.20 Prenos i/. Ga-1’11. — 18 Plesi in pesmi raznih narodov. — Berlin: 20.10 Balada Menih rol. — Ktin ir/sbrrri: 20 15 Glattbahe fiale Vratislava—Stultnart: 20.10 Prea-e/. »kozi nran-Jkc opere. — lJ psici: 20.10 Nemški mojstri. — Koln: 20.10 Vojaški koncert. — 31 Brahmsov koncert. _ Včerajšnji program se je začel ob 9. uri s tekmami v hockeyu na ledu. Na programu sta bili tekmi Madžarska proti Angliji, ki se je končala s pričakovano zmago Angležev z rezultatom 5:1. Za to tekmo so igrali Avstrijci proti Čehoslovakom. Zmagala je Češkoslovaška z 2:1. Tekmi sta se odigrali v zimskem stadionu, vendar za te tekmi ni vladalo dosti zanimanja. Ob 10. uri se je vršilo na Rissarskem jezeru tekmovanje V hitrostnem drsanju Zmagal je pred Ballangruudom njegov rojak Mat-hiessen, ki je postavi! s časom 2.19.2 nov olimpijski rekord. Sledil mu je Ballangruud s časom 2.20.2. Tretji je bil Finec Vasenius, ki je bil za njim 7.10 sekunde. Sledijo Amerikanec Freisinger, Avstrijec Stiepel in Avstrijec Vazulek. Ob 11. uri so se vršili na mali olimpijski skakalnici Shohi za norveško kombinacijo. Zanimanje za skoke je bilo pa izredno veliko in je celo državni kancler Hitler prisostvoval tem tekmam. Kakor je bilo pričakovati, so pobrali Norvežani vse tri kolajne. Šele četrti je bil Finec Valo-nen, ki si je z najdaljšim skokom dneva 54 m poprawjl včerajšnji neuspeh v teku. Peto mesto pa je zasedel prvi srednjeevropejec Čeh Šimunek. To je prvič, da se je srednjeevropejec pririnel tako daleč naprej med severnjake, ki so v tej panogi popolni gospodarji. Sledi zopet Norvežan Oester-klet, Poljak Marussarsz, deveti pa je zopet Čeh Lar. V norveški kombinaciji so najbolj presenetili Čehi, kajti nihče ni pričakoval, da bodo tako izrazito pred Nemci. Rezultati v točkah so sledeči: 1. Norvežan Hagen 430.8 točk, 2. Hofsbaken 418.8, 3. Brodahl 408.1, 4. Finec Valonen 401.1, 5. Čeh Šimunek 399.3, 6. Norvežan Oesterklet 3.98.8. Od Slovencev se je najbolje plasiral Tone Dečman, ki je zasedel 33 mesto in 331.4 točke. Za njim sta na 35. in 37. mestu Albin Jakopič s 327.7 točkami in Leo Bae-bler s 316.7 točkami. Baebler si je s svojima skokoma 41m in 42 m močno popravil vrstni red v kombinaciji. V skokih se je plasiral na 29 mesto, dočim sta sc Dečman in Jakopič plasirala s skoki 41 m, 42.50 in 37 in 42 m. Dosedaj so se Slovenci najlepše plasirali v alpski kombinaciji. Čakamo samo še na sobotni tek na 50 km, kjer je za naše tekmovalce izžreban sledeči vrstni red: Smolej ima startno številko 6, Knap 17, 2enva 28 in Senčar 38. Vsega skupaj bo tekmovalo v tem teku 45 tekmovalcev iz 15 držav in v tem teku nam je še dana možnost, da se plasira naš Smolei ali pa morda še celo kdo drugi od naših tekmovalcev na častno mesto. Ob 14.30 uri se je vršilo Umetno drsanje v dvojicah Tu si je Nemčija zopet priborila zlato kolajno s svojima zastopnikoma Maksie Herber in Ernest Baier z 11.5 točkami. Sledi avstrijski par Povschin z 11.4 točkami. Na tretje mesto sta se povzpela Rotter-Scollas z 10.6 točkami. Ravno toliko točk je dosegel tudi madžarski par Szekrcnyessi. Zmagovita finska štafeta na 10 km: Nurmcla, Laeh- de, Karpinnen Jalkanen, ki je zmagovalec Ob 20. uri pa se je vršila v zimskem stadionu hockey tekma med Kanado in Nemčijo. Zmagali so Kanadčani z 6:2 (2:0, 4:0, 0:2). Nemčiji se je posrečilo šele v zadnji tretjini igre močnejšim Kanadčanom zabili dva gola. Današnji program Današnji program se prične ob 8.30 z vojaškim patrolnim tekom. Ob 9. uri hitrostno drsanje na 10.000 m, ob 10. uri hockey na ledu, ob 14.30. uri umetno drsanje, prosti liki za moške, ob 21. uri hockey na ledu. Kdo bo zmagal v hokeju Vsi, ki so zasledovali rezultat« ' tekmah za olimpijsko prvenstvo v hokeju no ledu. so naleteli na zelo zanimivo delitev v dve skupini, ki bodo tekmovale še naprej za končni plaeement moštev in za najslavnejšo lovoriko olimpijskega zmagovalca. Ampak gospod Loic<| je predsednik mednarodno hokej lige in eden nnjlmjših in naj-ost rej šili sodnikov pri najtežjih igrali In že mnogokrat je napravil kretnjo, k' jo nihče ni razumel. Tako tudi sedaj! Zmagovalci v prejšnjih štirih »kupinali so bili Kanada. Nemčija, Češkoslovaška in Anglija; kot drugi, ki tudi še pridejo v semilinalno tekmovanje so se plasirali Amerika Avstrija in Madžarska ter švedska. No in sedaj je nastalo vprnašnje, kako razdeliti teli osem tlr/.av v dve skupini. Kakšni vidiki naj pri tem razdeljevanju igrajo vlogo? Ali naj se i/.Lereio skupine tako, da se bodo zopet skupaj ti čile one države, ki so že enkrat igrale skupaj in ali naj se skupine razdelijo tako, da bodo prišle skupaj po dve prvo placirane in po dve drugo placirane države. To bi bilo prav! Ampak kakšno delitev je pa napravil g. I,oicq? V prvo skupino je dal Kanado, Nelnčijo, Anglijo, ki so bili zmagovalci v skupinah, in drugo placirana Madžarska. V drugo skupino pa so prišle 3 drugo placirane države: švedska, Avstrija, Amerika in prvo placirana Kanada. Na vsak način ni smela priti v semilinalno tekmovanje Kanada in .Amerika. Čemu? Amerika niti v prvi skupini ni naletela na Kanado in niti sedaj ne, ko je bila druga in ko s« jo Italijani premagali. Kako bi bilo, če bi Nemčijo izmenjali z Ameriko. Moči obeh držav so nam poznane že iz prve igre. Vir Ampak čemu bi si belili glavo. Zunaj je tako mraz in ledene sveče, visijo ne oknih. Vožnje z bobom se bodo prav dobro lahko vršile in v Clu-Pa je prodanih že več koi 30.000 olimpijskih znamk. Gumb izdal vlomilca Maribor, 14. februarja. Pred malim .senatom se danes zagovarjata dva prepredena vlomilca, ki ju je mariborska policija svoječasno na spreten način razkrinkala. Na zatožni klopi sta 32-letni delavec Ivan Cia S pur ter 29-letni šofer Herman Trop. Oba sta obtožena vloma v pisarno veletrgovine Zupanc v Aškerčevi ulici. Gašpur je bil svoječasno pri Zupančevih za vrtnarja. Trop pa je služil tani kot šofer. F’otcni je zaneslo Gašpurja na kriva pota, do dobra se je seznanil z zapori in ko je decembra lanskega leta prišel zopet na svobodo, je napravil načrt za vlom pri Zupančevih. Domenil se je s šoferjem Tropom, ki mu je preskrbel potrebno vlomilsko orodje — iz trdega jekla napravljeno »svinjsko nogo«. Potem sta čakala oba na ugodno priložnost. '10. decembra je Trop doznal, da so Zupančevi dvignili v banki večjo vsoto denarja, lo so ga spravili v pisarni v oklepno blagajno. Pomagal je ponoči Oašpurju pri vdoru v pisarno. Gašpur se je spravil nad blagajno, jo navrtal ter ugrabil 3263 Din. Pri delu pa je izgubil gumb na rokavu suknjiča, kar je postalo zanj usodno. Ko je policija pri preiskavi našla gumb, je aretirala nekaj sumljivih oseb, ki bi morda prišle v poštev. Na Gažpurjevem suknjiču je manjkal na rokavu uumb in na to mesto je točno pristajal oni gumb, ki so ga detektivi našli pri navrtani kasi. Tajenje potem ni pomagalo nič več in končno se je Gašpur omehčal, prizal svojo krivdo ter izdal še Tropa Pred sodniki Gašpur prizna vse. Trop pa vztiaja v zatrjevanju svoje nedolžnosti. — Razprava ob času našega poročila še traja. . Strašen umor Včeraj smo poročali o groznem umoru, ki je bil izvršen v Žitnjaku pri Zagrebu. Na nekem travniku so našli kmeta Ivana Družica s popolnoma razbilo glavo. Sprva se je pojavila domneva, da je nekdo ubil nesrečnika s sekiro, a obdukcija je pokazala, da je bil umor izvršen s strelom iz lovske dvocevke. Zaradi tega dognanja je policija aretirala lastnika travnika, na katerem eo našli umorjenega lovskega čuvaja Ignaca Malčica. Pri zaslišanju je aretirani svojo krivdo tajil, toda policija ga zaslišuje še nadalje, ker kažejo vsi znaki, da je on morilec. Policija je aretirala nesrečnikovo ženo, ker jo sumi, da ji je gotovo kaj znanega o umoru, ker je s pokojnim možem živela v večnih prepirih. Tudi ona taji vsako krivdo. Občni zbor Osrednjega društva SPD bo v četrtek 27. februarja 1936 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani s sledečim dneynim redom: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo gospodarja, poročila računskih preglednikov, proračun, volitve uprave (predsednik in 14 odbornikov) za triletno poslovno dobo § 21. društvenih pravil, volitve delegatov za skupščino, samostojni predlogi, slučajnosti. Občni zbor je sklepčen,-če je navzočih vsaj 100 članov, po preteku pol ure pa neglede na to število. Pismena poročila so članom na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti od 20. t. m. dalje. Osebne vesti Na okrajno sodišče na Brdu je premeščen sodni pripravnik Karel Košenina, dosedaj na okrožnem sodišču v Mariboru; na okrajno sodišče v Ptuj pa Miro Škara-bol, dosedaj pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Za uradnega zdravnika zdravilišča v Rogaški Slatini je imenovan dr. Rudolf Leskovar. Za zdravnika Združene zdravstvene občine Dobrovnik v Slovenski Krajinije postavljen dr. Jerko Goršič. — Za zdravnika Združene zdravstvene občine St. Ilj v Slov. gor. pa dr. Maksim Sevšek. — V banovinsko službo je sprejet kot dnevničar zvaničnik pri banovinskem zdravilišču Rogaška Slatina Vinko Snoj. V rokah paragrafa Z njim pil, potem ga okradel i »Nikar ne hiti, Frani*, ho /e — radio jK)rnča, Ha pride odjuga. Zvest sluga Poročnik ima nesrečo v ljubezni. V obupu pokliče slujgo: ■>Pojdi po ključe in odpri klet. Grein se napit do smrti!« Shiga: »O, ali sme tudi vaš zvesti sluga z vami v smrt?« ftlrumbelj Ivan je star 85 let in je delavec iz Iške loke. Kar je pa važno, je to, da je on star znanec ljubljanske policije. V Ljubljani se mu namreč zelo dopade, posebno če se. more spraviti v kako družbo, kjer potem lahko kaj izmakne. Brez policije in brez Ljubljane očividno sploh ne more živeti. Ni se dolgo od tega, ko je štrunibelj še z j nekim svojini znancem popival v družbi s tretjini znancem v neki gostilni. Tretji je dal za pijačo in Štrumbelj ter njegov drugi znanec sta krepko 1 nagnila čaše. Ker tudi tretji pri pitju ui hotel za- I ostajati, se ga je preveč navlekel in zaspal. To j priliko pa sta izrabila prvi in drugi ter sta tret- ! jeniu ukradla popolnoma nove čevlje. Po izvršeni tatvini sla oba izginila kakor 1 kafra. Pa Šlrumblja, ki se je potikal najbrž zunaj mesta, je mesto zopet privabilo. V sredo se je pojavil na Sv. Petra cesti; istočasno pa se jo pojavil ob njem ludi že stražnik, ki mu je napovedal aretacijo ter ga pospremil na stražnico. Policijske racije Policijski organi že nekaj časa pridno vrše racije po Ljubljani. Vedno in vedno jim pade v roke kak prijatelj tujega blaga; pri njeni najdejo čeato še del ukradenega blagu, je pa uspeh že v tein, da takega kroničnega tatu vsaj spreobrnejo. Zločinci večjega kalibra so zaenkrat skoraj vsi pod ključem, ali pa so jo popihali v druga mesta. Od biezposelnih, s katerimi ima opravka policija, je prav malo ali skoraj nič takih, ki bi še vpraševali za delo in ki bi bili voljni delati. So večinoma ljudje, ki čakajo samo na priliko, kako bi čim hitreje priberačili kal< dinar. Čim čuti tak delomuznež v rokah belič, se že poda v gostilno. In lo je tudi cilj vsakega njegovega dne. Kako vse lo odpraviti in predvsem, kako ločiti miloščine vredne brezposelne od nevrednih, to je veliko vprašanje, ki ga ui zlahka rešili. Razdrta ženitev in druge neprilike Polde je lep, vitek in eleganten gorenjski fant. Tudi podjeten je in posloven človek. Pa ic zasnoval načrt, da zasnubi in zaženi Anico Brzo-bahato, ki je v trgu med dekleti blestela kot zvezda. Vse je šlo v redu. Kot da bi strela udarila v mirno trško življenje, so se širile čudne govorice o Poldctovem kavalirstvu v neki planinski koči. Polde, razjarjen, je tožil zlobne jezike zaradi žaljenja časti To je bilo zanj tako usodno, da je sam prišel v veliki kriminal. Na razpravo je bila poklicana kot priča deklica, ki naj bi povedala nečeden dogodek v planinski koči. Polde je dekle nagovarjal, da naj ne bi zanj slabo pričala in naj bi tako in tako vse opisala. Stvar se je zasukala in sodnik v Radovljici je bil prisiljen, da je spise odstopil državnemu tožilstvu v Ljubljani, ki je nato kavalirja Poldeta obtožilo prvič zločina posilstva in drugič nagovarjanja k krivemu pričevanju. Za prvi zločin je bil Polde pred senatom oproščen, zaradi drugega pa je bil obsojen na 3 mesece za- Zepet občinski odbor... Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen je razpustil celokupno upravo občine Škofja Loka radi ugotovljenih nerednosti pri izvrševanju občinskih poslov. Enako je razrešen svojih dolžnosti •udi celoten občins>ki odbor te občine. Brezposelni prof. kandidati bodo imeli svoj občni zbor dne 16. februarja 1036 ob 10. dopoldne na dekliški meščanski šoli v Beethovnovi ulici 7, pritličje, desno. Vabljeni so na občni zbor vsi diplomirani filozofi, predvsem oni, ki stanujejo v Ljubljani. ■i, Predsednik nemškega olimpijskega odbora pripenja predsedniku stalnega olimpijskega komiteja grofu Baillet-Latourju zlati olimpijski znak. Ponarejalci pred sodniki Danes dopoldne s«> je začela razprava v znani ponarejevalski aferi iz Ploderšnice pri Sv. Marjeti ob Pesnici, Na zatožni klopi sedi šest oseb, samih Hrvatov 17, zlatarske okolice, ki so se pred nekaj leti naselili v Slovenskih goricah. Obtoženi so avtomehanik Alojz Hlebec iz Jareninskega dola, posestnik Jožef Bajšjč iz Ploderšnice, njegova brata Ba.jšič Avgust in Bajšič Andrej, strojni ključavničar Jurij Babič iz Košakov in kovaški pomočnik Janko llabulin iz Zg. Hlapja. Zadeva je sledeča: Dne 4. oktobra lanskega leta =0 marješki orožniki zvedeli, da se nahajajo pri posestniku Jožefu Bajšiču v Spod. Ploderšnici neki sumljivi ljudje. Ugotovili so. da se nahaja med njimi ludi Anton Hlebec, ki je že sedel na Hrvatpkem v Belovaru dve leti zaradi ponarejanja denarja. Zaradi tega so napravili orožniki pri'Bajšiču nenadno preiskavo ,ki je imela popoln uspeh. V gospodarskem poslopju so odkrili kovačnico za ponarejanje novcev ter našli 43 komadov 20 dinarskih in en komad za 50 Din ponarejenih kovancev. Preiskava je potem ugotovila, da sta bi la glavna ponarejevalca Hlebec in noki Štefan Klarič, ki pa je pobegnil ter ga še do danes niso mogli izslediti. Oba sta se dogovorila s posestnikom Bajšičem, da bosla pri njem delala denar. Dal jima je hrano in stanovanje ter 300 Din za nabavo materijala. tudi Jožefov brat Andrej Bajšič jima je dal 800 Din. Janko Habulin je posodil kovaški meh. Jurij Babič pa je posredoval, da sta dobila v baker vrezane modele. Oba sla ponaredila potem 50 komadov po 20 Din ter (i komadov po 50 Din. Ba.jši Jožef in Avgust sta šla s ponarejenimi kovanci • Maribor, da bi jih zinenjala, pa se je le Jožef posrečilo spraviti v promet en 20dinarski nove — Obtoženci v bistvu krivdo priznavajo. Ra7.pi; va v času našega poročila še traja. Udarec na Verdun V decembru leta 1915 se je šef nemškega generalnega štaba general Erigh von Falkenhayn dolgo pripravljal na nov načrt, kako bi predrl francosko ironlo in zanesel novega življenja v nemško armado. Poveljnika nemških armad v Gornji Alzaciji, general Knobelsdrof in princ Ruprecht, ki je poveljeval armadi severno odlod v bližini Chani-pagne, sla že dolgo vedela, da Fatketlhayn pri-pravlja z njunima armadama posebne načrte. Da bi svoje načrte čim bolj zakril, je maskiral napad na Belfort. V resnici |>a je pripravljal napad na Verdun. Knoblbesdorlu je dal meslo ob vzhodnem obrežju reke Maas. V načrt je postavil petero armad, med njimi štiri sveže. S temi četami si je zamislil odločilni udarec piroti Verdunu, ki je bil takral najbolj utrjena točka v francoskem obmejnem trdnjavskem pasu. Za načrt je potreboval samo še odobrenja cesarja Viljema. Prenagljeni računi Nekaj dni kasneje je že stal von Falkenhapn pred cesarjem in mu predal izgotovljene načrte v odobritev. Svoj načrt je utemeljeval z dejstvom, da pomeni Verdun za Francoze narodni ponos In najobčutljivejše mesto na fironti. Za Nemce Verdun ni tolikega pomena, kakor pa porazni vtis, ki ga bo padec tega mesta napravil na francosko armado. Zato je osnoval ogromn ohitko. ki ne bi bila samo napad na trdnjavo, temveč bi postala ta bitka mlin, v katerem bi se zmlele Joffreove armade. Prepričan je bil, da bodo na tem mesti) izkrvavele francoske elitne čete. Istočasno pa bo princ Rnpp-recht zagrabil angleško armado, ki ji je poveljeval general Haig, in s tem preprečil Joffreu vsako pomoč. Failkenhayn je podcenjeval moč angleške armade, ker se ni spomnil na udarec, ki ga je v novembru 1914 ta armada prizadejala Nemcem. Mislil jc, da se bo ponovila zgodba Sevasto-pola v Krimski vojni, kjer sc je strla vsa moč niškega carja ob obrambi, te trdnjave. Isto je pričakoval, da sc bo sedaj zgodilo s Francozi. Na vsak Al tcV-S Usps ll način je hotel prej odločiti vojno, predno bi Angleži izvedli popolno blokado Nemčije iz morske strani. Nemški cesar jc brez obotavljanja privolil v ta načrt. Za osafto ceno Ze spočetka je princ Rupprct opozoril Fal-ketvhayna, da se boji strašnih žrtev, ki jih bo ta poizkus zahteval od Nemcev. Vendar je Falkenhayn prodi. 6. januarja 1916 ie dal povelje, naj začne b armad operirati proti Verdunu. Prvi cilj naj bo trdnjava Douaumont. I*iri prodiranju morajo armade skrbno skrivati svoj pravi cilj. Armada v Zgornji Slezi j i mora zato še volno napadati po svojem starem načrtu. V drugi polovici februarja pa morajo začeti osreden napad. Prva naj s tem začne tretja armada, ki je stala v Champagni. Vsa artilerija se začne torej selili v Firandrijo, a za 6. armado princa Rrupprechta so se začele zbirati rezerve, s katerimi je hotel Falken.hayn udariti na angleško armado. Čeprav so mnogi nemški generali svarili pred prenaglenostjo in pred naivnostjo, da bi se Angleži dali spraviti v to past, je obveljala Falkenhaynova teza. V prvi polovici januarja so se začele zbirati vse sile nemške armade v položajih okrog Verduna. Vse svoje priprave so skrbno maskirali Nemci so kopičili ogromne mase rmmicijc, hrane, topove, naglo napeljavah telefone in signalne naprave, gradili nove železnice in nove ce&le. Joltre na straži Vse te priprave niso ostale kljub skrbnemu maskiranju prikrite Francozom. General Joffre je za obrambo Verduna storil vse, da je bil prepričan v nemški neuspeh. Ne samo to, pripravil je tudi načrt, po katerem bodo vse angleške in francoske sile istočasno udarile na Nemce. Prvi neuspeh 12. februarja so se sile udarile. Zgodaj zjutraj je začel princ Rupprecht s tremi armadami napad na trdnjavo Douaumont. Toda na nesrečo je v tej noči začel padati gost dež, za njim takoj še gostejši sneg ki je nemškim opazovalcem zakril razgled na točko svojih napadov. Vode so naglo narasle in zalile strelske jarke, v katerih so se nahajali nemški vojaki. Princ Rupprecht je moral dati ukaz, da se z napadom prenena in vojaštvo pomakne v ozadje. Živi zid S tem je bil Fa!kenhaynw načrt razkrit, čeprav se je francoski general Joffre že radi slutnje takega napada poprej dobro pripravil za obrambo Verduna, je povrh tega tudi že dva dni poprej po svojih spi joti ih izvedel za točen nemški načrt. V trenutku ,ko so Nemci začeli s prvim napadom, jc imel Joffre poleg močnih posadk pripravljene že tri divizije s tristo topovi, katerim so se pridružili 12. februarja tudi še trije polki s 30 topovi. Z municijo in hrano je bil Joffre izborno založen. Joffre je izdal svojim vojakom samo eno povelje: »Verdun držati do zadnje kaplje krvi!« Eden, ki je sam ok Kralji na dopustu Gustav švedski v Nici. na Rivieri Kako se je godilo rudarju Ivanu Marinču v Sovjetski Rusiji? —Tragedija naših ljudi, ki so jih boljševiki izvabili v sibirske rudnike. Maribor, 13. februarja. Leta 1932 je začela posebna sovjetska misija v Nemčiji in na Holandskem s propagando za nabiranje delavcev za ruske rudnike in tovarne. Vabili so specialiste, ki jih sami doma nimajo dovolj. Zlasti so bili dobrodošli specialisti v rudnikih. Zapeljivim vabam se je dalo premotiti tudi nekaj naših ljudi, ki so bili zaposleni v holandskih rudnikih. 24 naših rudarjev je odpotovalo preko Nemčije in Poljske v Rusijo. Večina teh je bilo poročenih, z družinami, le nekaj je bilo neoženjcnih. Med slednjimi jc bil tudi Ivan Marinč, 42-letni rudar iz Vidma pri Krškem. Marinč je obšel že mnogo sveta. Delal je v rudnikih Amerike, Francije, Belgije in nazadnje na Holandskem. Nemirna narava se ni mogla upreti vabljivim obljubam o dobrem zaslužku v Rusiji ter je odpotoval skupaj z ostalimi tovariši. Večina med Slovenci je bilo Primorcev, nekaj tudi Štajercev. Rusi so jih poslali takoj v Sibirijo v Prokupevsk, kjer se nahajajo velikanski premogokopi. Ivan Marinč se je sedaj povrnil nazaj iz sovjetskega raja. Prihaja razočaran in iztreznjen. Na lastne oči se je prepričal, kako se živi v Rusiji. Predvčerajšnjim je dospel v Maribor, kjer so ga začasno zadržali na policiji, kakor napravijo z vsakim, ki pride iz Rusije. Danes so ga izpustili ter je nadaljeval potovanje v domači kraj. Kaj pripoveduje Marinč »Slovenčevemu« poročevalcu st j« nudila priložnost, da c govoril z Ivanom Marinčem. Njegova pripovedovanja so zelo zanimiva. Mož, kateremu se vidi že iz obraza, da jc mnogo izkusil po svetu, je pripovedoval: »Izvabili so nas v Rusijo z obljubami, da bomo imeli stalno delo in velik zaslužek. Takrat sc je ravno začela redukcija v holandskih rudnikih, pa smo se bali, da bi še mi izgubili delo in smo šli. Poslali so nas takoj od meje v Sibirijo. Od Moskve smo se vozili še pet dni z brzovlakom v Prekupcvsk. Delal sem kot specialist v premogokopu, pri katerem je zaposlenih več deset tisoč ljudi vseh narodnosti, ki jih ima Rusija. Mnogo je tudi kaznjencev na prisilnem delu, ki delajo v posebnih rovih. Nas inozemce go nastanili posebej. Mi smo se lahko posluževali trgovin »Išnapa«, določenih za inozemce. V teh smo dobivali poleg živeža tudi obleko mnogo ceneje. kakor domačini v državnih prodajalnah. Zaslužil sem na dan 10 do 11 rubljev, od tega sem plačal za hrano in stanovanje na mesec 150 rubljev, pranje perila pa še posebej. Vendar jc bila obutev in obleka tako draga, da sem jedva izhajal z zaslužkom, na kak prihranek ni bilo misliti. Družinski očetje eo shajali seveda še dosti težje. Z domačini smo se razumeli, dasi so nas skraja zaradi teh privilegijev gledali postrani. Potem pa jc vlada »Išnap« ukinila in življenje je poslalo neznosno. Vsi smo obupali, spravili smo naše stvari Metin in dim žiim Berger je malo pobledel in pogledal v tla pred seboj. »Ni; na srečo ni streljal.-. Inšpektor ga je skrbno opazoval. Naenkrat ga vpraša: »Ste bojazljivec?« Ta se zdrzne in ga pogleda v lice, ne da bi popolnoma razumel. »Na druge sem mislil,« je dejal. •*Žc prav, na druge, na one druge bi morali, ki so se uprli.« Bergerjevo ozko in deško lice se je malo na-kremžilo od neke bolečine. »Kaj je to koristilo njim in blagajni?« »Glavno je to, da so se uprli.. »Da, uprli so se. Toda dajte, povprašajte vendar Quisthusa, ali bi ee še enkrat uprl, ko bi mu bilo na prosto dano.« Inšpektor ga je s prezirom meril. »Te prilike ne bo več imel,« je rekel. »Sicer pa to ni prav nič važno.« Berger ga je zmeden gledal. »Kaj pa je potem važno?« je vprašal. »Pogum, dragi moj. To, da smo pogumni." »Tudi, če nič ne koristi?« »Tudi.« To je izgovoril z veliko jrtomeinbnostjo. V tem se je Berger malo pomiril in dejal iskreno: »Če je tako, potem je pač neumno, da je človek pogumen.« »Kaj hočete reči s tem?« Vprašanje je prišlo ostro in kratk«- inšpektor sam se je dvignil in zravnal. »Da ie popolnoma brezsmiselno, ako se. za sedem tisoč kron igram z življenjem. Poleg tega imam še ženo in otroka.« Lier se je nezaupljivo smehljal: -Ste mar nanju mislili?« »Samo in edino nanju sem mislil.« »Torej ste bili pri polni zavesti? Torej niste bili bojazljivec? Niste bili zmedeni in presenečeni?« Obotavljal se jc, predno je odgovoril: »Pri polni zavesti,« je rekel razmišljajoče, »ne, to ne, pač pa sem lahko mislil, Tako je pač prišlo. In zato nisem mogel drugače ravnati.« »Vi še vedno mislite, da je bilo pravilno tako?« »Da, še vedno mislim, da je bilo pravilno. Še vedno mislim, da se ne splača umreti za dvesto kron.« Inšpektor se je naglo zazrl v poročilo. »Prejle ste rekli sedem tisoč kron?« »Res, toda zdaj sem mislil na Quisthusa. On jc moral davi za dvesto kron umreti.« Smehljal se je trdo in malce spačeno: »Jaz bi moral za sedem tisoč kron umreti.« Tedaj je inšpektor naglo in ostro dvignil glavo: »Mogoče mislite, da iz tega lahko norce brijete?« Berger se je dvignil in stal pred njim, nemočen in mrtvaško bled. »Ne šalim se,« je rekel. »Po vsej pravici bi tudi Quistens zaslužil, da bi sc mu to ne pripetilo. Tudi on ima ženo in majhnega otroka.« »In to naj igra vlogo pri človeku, ki zanj veljajo najsvetejši pojmi časti? Je to vaše mišljenje?« Trenutek je pretekel, predno je Berger odgovoril. »Da,« je rekel, »njegova žena se bo komaj in komaj prebila skozi vse to. In mislim, če bi mu lahko ona svetovala —« Hipoma je umolknil, obotavljajoč . sc in nemiren. Nekaj težkega in mučnega se je dvignilo med obema možema, in inšpektor je mračno končal. »Dovolj,« je rekel s pojemajočim glasom, »saj me ne razumete, kaj mislim.« 3. Ko je Berger stal na cesti pred policijskim poslopjem v soju svetilk'in gledal preko trga in ulic, kjer so drveli avtomobili in je teklo življenje s svojim navadnim, pravilnim tokom, kakor da se ni nič zgodilo, je začutil, kako je čudno izmozgan «»»•«.»».... •• Torgsin, sovjetsko trgovsko centralo, kjer jc bilo moči kupiti vsakršno blago, ki ga v Rusiji sicer ni dobiti za tuje valute, so Sovjeti opustili. Slika nam kaže zadnjega kupca, vratarja ameriškega poslaništva, pred moskovsko prodajalno trgovino skupaj ter sc odpeljali v Moskvo. Hoteli smo, da nas pošljejo v domovino. Tam so nam dejali, da so naša potna dovoljenja že iztekla in da je povratek nemogoč. Prestavili so nas v rudnik Anžerka v Sibiriji. Od tu sem sam pobegnil ter dobil delo v rudnikih v Donbasu v Ukrajini. Tudi tu ni bilo nič boljše, kakor v Sibiriji. Odšel sem v Moskvo, kjer se mi jc posrečilo stopiti v stike z našim poslaništvom v Varšavi, od koder so mi poslali potni list.« Tragedija naših ljudi ,F° P^Povedovanju Marinča se ostalim uašim izseljencem ne bo mogoče vrnili v domovino. On, Ballagrud, švedski drsalni mojster, ki je zmagal v Ga-Pa na 500 m ki je preromal že precej sveta, jc še našel priložnost in to tem lažje, ker nima družine. Rusi ostalih ne bodo pustili, ker jih rabijo kot strokovnjake. Tako so kar zasužnjeni v sibirskih rudnikih, od koder najbrže ne bo povratka. O notranjih razmerah v Rusiji je Marinč pripovedoval, da so obupne. Silna draginja povzroča zlasti med delavstvom strašno nezadovoljstvo. Nova metoda »sta-hanovstvo« povzroča že prave upore po rudnikih, ki jih boljševiki zadušijo z brezobzirno krutostjo. Res se država industrializira v silnih dimenzijah, vendar je vse izgrajeno samo polovičarsko. V rudnikih se zaradi tega dnevno dogajajo nesreče. Zaključil je svoje pripovedovanje z izjavo, da ga še za tako plačo ne bi dobili več v boljševiški raj. Da jc kar pri roki Milostljiva gospa: »Marija, kaj pomeni to, vi imate gasilca v kuhinji?« Kuharica: »Saj ste mi vendar naročili, naj kar najvestneje pazim, da se kaj ne prižge ...!« Škotska Malo natirkam Škot sc vrača v mrzli zimi iz gostilne. Pade in zmrzne. Policaj ga najde in spravi do rešilne j>ostaje. Komisar naroči, naj ga dva stražnika držita, tretji pa mu naj vliva rum v usta, da pride k sebi. Tedaj se pa Škot oglasi: »Zadosti bo, če me samo vi, gospod komisar, primete, trije stražniki pa naj kar vlivajo...!« »Gospa nikar, jaz nisem vaš mož, ki prihaja tako pozno domov, jaz sem samo preprost tat..,« in slab. V sencih je čutil pritisk in nejasno šu-menie v ušesih. Nato se je zravnal in sc skušal zbrali. Ali ta človfek tu notri res misli, kar govori? se ie vprašal začuden in zmeden. Ali res misli, uu Kprav po Prav'c' moral biti mrtev? Da sem bil bojazljivec, ker sem falotom prepustil blagajno, ne pa tudi evoje življenje? . se je spomnil, da jc policijski inšpektor Lier bil rezervni častnik, ga je to olajšalo. Toda ?. več dalje razmišljal, to je samo kar tako šinilo skozenj, ko je še vedno stal bled in nemiren. In vendar ga je olajšalo in mu pomagalo dalje. Tudi mu je prišlo na misel, da bi bilo bolje iti najprej domov, še predno kaj zvedo in sc začno vznemirjati. Ta misel ga jc napela, odločnejši se jc podal na pot. Da ne bi srečal kakega znanca, jc zavil v tišje ulice. Ni še mogel govoriti o dogodku, vtisi so bili še presveži in presilni. V svoji notrini pa jc skušal priti do jasnosti in je vse še enkrat doživel: napetost, panični strah pred svojo odločitvijo, zmedenost na ulici, neverni obrazi. Gotovo sem bil podoben blaznežu, je mislil. Skočiti gologlav skozi okno m s takšno novico. -i'^°Jierj |C na oba in na to, kako so ju našli. Čudno izrazito se mu je vtisnil v spomin pogled na prazne in razmetane blagajne. Posebno (Juisthusovo blagajno je videl pred seboj, ležala je med dvema prevrnjenima stolčkoma in neko poštno vrečo. Videti je bila, kakor da jo je nekdo vrgel na tla. Ena stran se je čisto izkrivila, pokrov je visel od nje na enem samem tečaju. Bila jc navadna kositrena blagajna, zunaj zelena, znotraj rdeča. Kositreni vložek z majhnimi vložki za drobiž in znamke je_ ležal poleg nje in bil prazen, pošastno prazen. Ključek jc tičal še v njej. Liider-senova blagajna pa je popolnoma izginila, vsaj našli |e še niso, ko je šel. Gotovo je bila zaklcnje-na’ nie£ova lastna blagajna mu jc prišla na misel. Toda, čudno, napravla je manjši vtis. Prijetna m prazna je stala na mizi. Moral jo jc pognati v kot, predno sem slekel po pomoč, jc mislil v ra draženem podsmehu, lepši videz bi dajala. To< pretrgal je svojo lastno misel. Nc smem sc roga človeku, ki je moral umreti. Blagajna, ki jc leža na tleh, je bila Duisthusova. Bil je pogumen, vs izpolnil 1 c, česar jaz nisem. Morda zato, ker imel toliko časa na premislek. Ko bi mogel pr: do zavesti, bi sc morda tudi on drugače obrn nu' ^ se' Sveti Bog, kako je bil straše Ob spominu na pogled nanj ga jc sprelete hladno, moral jc zapreti oči, pri čemer je z go njim telesom sunil malo vznak. Stisni) je pes kakor od krča, njegov hod jc postal hitrejši razburjenejši. Prijazni, dobri Quisthus jc ležal na obraz Eno roko je imel pod seboj, drugo pa je držal kotu od sebe. Skozi tenke, plave lase je prišlo p: kapelj krvi. Ne mnogo, le par. Najbrž od udare Toda ubiti ga jc moral drug udarec ali pa pade na kamenitih tleb, kajti ko so ga obrnili, — o groz groza, Berger je glasno zastokal, tavajoč nap omamljen in samcat sredi ulice, Hotel sc jc rešili vtiska in misliti na Liidcrsen Ta je sedel s svojimi rdečimi lasmi ves izgubljc na tleh, ko pa so prišli ljudje, je zmedeno in vcndi energično plani! pokonci, kakor bi se hotel vre na nekoga, pa sam ni vedel na koga. Zatem se kmalu postavil v središče vsega, skupaj s (Juisthoi som seveda. »Midva,« je venomer govoril. »Midv midva.« In vsi so vedeli, da misli Quisthusa in seb 5^® 80 v istem avtomobilu prepeljali v bo nišnico. Joda razlika je vendar med človekom, 1 je ubit, in med človekom, ki vlovi majhno prask na glavi. Eden je izgubil svoje življenje, drugi p samo prgišče rdečih las. Berger je zaživel v tihi in strastni jezi. To j pravi pravcati Liidersen! Leni, do črke točni i le navidez zvesti služabnik. Luč, visoko zgoraj n merniku. Ne, za sočutje tu ni vzroka. Tistih nj< govih par rdečih las mu bodo z obrestmi poplačal Berger sc jc zalotil v misli, ki se je ni več sn moval: Vse to me ne bi tako pretreslo, če 1 moral Liidersen umreti. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 m 2996, Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon -9J2. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čcc. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Jiošiček* ~