PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /->, r- r\ l • postale I eruppo CiCDa 50 ilT Leto XXm. St. 130 (6714) TRST, sobota, 3. junija 1967 ODLOŽENA NA DANES SEJA VARNOSTNEGA SVETA OZN Posvetovanje Johnsona inWilsona o plovbi po Akabskem zalivu Pripravljajo skupno izjavo «pomorskih držav» - Wilson je izjavil, da je napetost rahlo popustila, ter da je treba iskati rešitev v okviru OZN NEW YORK, 2. — Seja varnostnega sveta OZN, ki je bila °*očena za danes, je bila odložena na jutri popoldne. Var-j^stni svet bo moral proučiti načrt dveh resolucij: ameriške ? ®giptovske. Prva poziva vse prizadete države, naj se vzdr-Jo za nekaj časa vsakega dejanja, ki bi moglo povečati na-PMost. Druga resolucija pa zahteva obnovitev egiptovsko-izra-w**e komisije za premirje. Predsednik Johnson se je da-Posvetoval s Haroldom Wil-o°m, ki je prišel iz Ottawe v ^hington. Med posvetovanji . Beli hiši je predstavnik dr-^vnega departmaja izjavil, da yečja skupina držav zanima !a Izjavo jj. «— o svobodi plovbe po ki sta jo washingtonska londonska vlada pripravili blokadi Akabskega zaliva. J^®6stavnik pa ni hotel povedati, države so že dale svojo pri-dejal pa je, da je njih ^“0 «precej pomembno«. Kakor . izjavil predstavnik izraelskega Dtn, x ?tva v Izraelu, izjavo sedaj (jj~uje kakih dvanajst držav. Tu-jAvstralija je sporočila, da bo J^Msala izjavo, ko bo pripravlje-j4v.p° poluradnih podatkih bo iz-)Jr Pozvala države podpisnice: 1. ^ Poudarijo načelo, da je Akab-Itj ,/^liv mednarodna plovna pot, morala ostati odprta ladjam jjr držav. 2. Izjavijo naj, da so podpisnice pripravljene uveli, d svoje pravice do svobodne jjP^kodljive plovbe po zalivu. 3. š«xave Podpisnice bodo skušale do-jj^Priznanje, da se načelo svo-Plovbe uveljavi za vse dr- ^^'ski poslanik v Washingtonu tHJ^’avil, da bo tudi Izrael pod-izJavo. Po mnenju opazoval- med štirimi državami, pripomnil pa je, da bi moral sestanek biti v okviru Združenih narodov. Na koncu je izjavil, da je prepričan, da tudi Sovjetska zveza, prav tako kakor vse druge države, želi preprečiti korake, ki bi lahko pripeljali do ob- širnega spopada. Tudi na tiskovni konferenci v \Vashingtonu je Wilson izrazil mnenje, da Sovjetska zveza želi preje, da Velika Britanija podpira de Gaullov predlog za sestanek štirih, po možnosti v okviru OZN. Wilson je na tiskovni konferenci izjavil tudi, da se nadaljujejo posvetovanja med pomorskimi državami za objavo izjave, ki naj poudari pravico dostopa v mednarodne vode Akabskega zaliva za ladje vseh držav. Ni še znano, kdaj bo izjava pripravljena in koliko držav Harold VVilson m * krl° korak naprej, ki pomeni, ' lir« 'Setj M vsaj za sedaj ne misli io^.^ostranske vojaške akcije, i, ^‘18. se, da izjava prav goto-0 heposredno vezala po-11 ^ držav, da razbijejo bloka-[t| -ruskega zaliva, pomeni pa i 'tor i matsIco solidarnost. Potem I ».i«! šolo odločati o uVror,i>1 sprejeli, če Son ‘ 8616 odločati o ukrepih * bj, “1 jih sprejeli, če izjava Mela uspeha, ki ga želijo. 0 važnost pripisujejo današ-\ j Pogovoru predsednika John-! Je '^žkim zunanjim ministrom, NtOn 61 vCeraJ na obisk v Wa-?Je 3 Opazovalci so mnenja, v Washington kot pred-.m. j, oelotne arabske skupine v 18 Jv Več ko enournem pogovo-Jieijj ar>om Ruskom se je paki-Vi .Odnister sestal s predsed-tijfc. ohnsonom, in tudi z njim Ujq Pogovor trajal več ko > sovjetskega stališča, da je Kosigin poslal Johnsonu poslanico v°r na njegovo poslanico, i Potri ^menjave pisem uradno J iPJeJo. «New York Times« l.Vi, a Kosigin predlaga skup-^ 6ZDA in SZ, da bi do-^titev napetosti na Sred- Je ^k britanske vlade Wil-rshiifre<* odhodom iz Ottarve A°n na tiskovni konferen-' raju ’ da je napetost zadnje Popustila, toda kriza ni Je ^ Ce se stvar naglo ne i M (jriaoda. Wilson, se bomo v . ali dveh morda zna- » kfv. skrajno napetostjo. Reši-Ce treba iskati v OZN, kj b?atn to ne bi uspelo, bo druge možnosti. 3 C. J6 v tem, koliko časa bo i.tt v 'el čakati Cas prav gotovi strani. Angleška in vlada i™,,, '*uua se strinjata glede e statuta Tiranske oži- k^ir^trcbi primerne navzočnosti ik narodov na obeh v iti J.6^' Ce ne bo OZN uspe-j,e^itve krize, bo to hud V. ČotH° organizacijo in treba \ ..“i storiti za vzpostavitev ^ Vpra5anje Je Wilson izja-V v ?b‘' da so britanske ladje v' jeD*ižini Akabskega zaliva. ^ Ggunat0’ da v celoti podpi “‘lov predlog za sestanek f ■iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniaiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiviiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiimii) IZJAVE PODPREDSEDNIKA HANOJSKE VLADE ZDA iščejo v Vietnamu vojaško rešitev Ameriška letala bombardirala sovjetsko trgovsko ladjo v nekem severnovietnamskem pristanišču TOKIO, 2. — Ministrski podpredsednik in zunanji minister Severnega Vietnama Ngujen Duj Trinh je dopisniku japonske tiskovne a-genclje Izjavil, da bi brezpogojna ustavitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama lahko bil prvi korak k politični rešitvi vietnamskega spora. Izjavil je nato, da bi hanojski predlog za politično rešitev spora dal ZDA možnost, da rešijo svojo čast. Da se doseže politična rešitev, bi morale Združene države pokazati svojo iskrenost z dejanji. Kar se tiče razlike v političnem programu in v drugih važnih smotrih Severnega in Južnega Višinama, je Trinh izjavil, da ne bi hotel Severni Vietnam nikoli prisiliti juga, da bi zavzel stališča severa. Izrekel je nato mnenje, da mirovna pogajanja sama na sebi ne morejo pripeljati do politične rešitve v Vietnamu, in je dodal, da se je Severni Vietnam že od vsega začetka v veliki meri zavzemal za politično rešitev. S tem v zvezi je omenil odgovor, ki ga je Hošiminh poslal v začetku leta predsedniku Johnsonu, in svoj odgovor nekemu avstralskemu časnikarju 28. januarja. Glede kitajsko sovjetskega spora je Trinh izjavil, da je ta povzročil precej težav Severnemu Vietnamu, dodal pa Je, da je prepričan, da bo polemika začasna in da se bo prav gotovo obnovila enotnost. še prej je Trinh odgovoril na nekatera vprašanja drugih časnikarjev. Med drugim je izjavil, da ZDA iščejo vojaško zmago v Južnem Vietnamu. To dokazuje tudi dejstvo, da je Amerika, ko je Hanoj predlagal politično rešitev v začetku spopada, imela v Južnem Vietnamu 30 tisoč vojakov. Sedaj pa jih po tolikih letih ima 500 tisoč. ZDA so politično in vojaško propadle in tako je tudi propadel njih poskus, da bi začele varljiva pogajanja. Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada odločno protestirala pri ameriški vladi, ker so ameriška letala danes popoldne bombardirala v severnovietnamskem pristanišču Kamfa sovjetsko ladjo «Turkestan». Sovjetski protest pravi, da je ladja bila poškodovana, dva člana posadke pa sta bila hudo ranjena. Sovjetska vlada zahteva predvsem kaznovanje krivcev in nato zagotovilo, da se taka dejanja ne bodo več ponovila proti sovjetskim ladjam. Ce bodo ameriške oborožene sile ponovile taka dejanja, bo Sovjetska zveza prisiljena sprejeti primerne ukrepe, da zajamči varnost svojih ladij. V Washingtonu je predstavnik ministrstva za obrambo izjavil, da ni dobil nobenega sporočila v zvezi s sovjetsko obtožbo. Na vsak način so pozvali vrhovnega poveljnika a-meriških sil na Pacifiku, naj pregleda današnje polete vseh letal na omenjenem področju. jo bo podpisalo. Na vsak način čas pritiska in izkoristiti je treba vsako minuto pri iskanju mirne rešitve. Dodal je, da so proučili razne prečiti nevarnost vojaškega spopada na Srednjem vzhodu. Ponovil formule za primer, da varnostni svet ne bi mogel izpolniti svoje naloge, in če izjava pomorskih držav ne bi pripeljala do zaželenih rezultatov. Na vsak način mora biti vsaka morebitna rešitev večstranska. To je bistveni pogoj za njen uspeh. Glede Sueškega prekopa je Wil-son izjavil, da je mednarodni značaj te vodne poti priznan v posebnih pogojih, in kakršen koli poskus kogar koli, da bi menjal sedanji status, bi pripeljal do zelo velike nevarnosti. Nato je Wilson izjavil, da bo navzočnost OZN na Srednjem vzhodu zelo važna pri vsaki dolgoročni rešitvi. Dejal je, da je bil po njegovem mnenju umik sil OZN iz Gaze prenagljen in obsojanja vreden. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno, da bi bile varnostne sile OZN na eni in drugi strani meje med Izraelom in njegovimi sosedi. Izrekel je tudi upanje, da se bodo vzhodnoevropske države pridružile izjavi, ki jo sedaj pripravljajo. Wilson je govoril tudi o Vietnamu in je izjavil, da je britanska vlada pripravljena vsak trenutek olajšati rešitev. Ponovil pa je trditev, da Hanoj odklanja pogajanja. Dejal je, da je večina britanskih državljanov zaskrbljena zaradi raz-širitve vojne dejavnosti in zaradi negativnih posledic za odnose med vzhodom in zahodom. V poučenih krogih so sporočili, da se bo Wilson sestal jutri v Nev/ Yorku s tajnikom OZN TJ Tantom. Po tem sestanku bo odpotoval z letalom v London. Protiplinske maske iz Zahodne Nemčije za Izrael BONN, 2. — Zahodnonemški ministrski svet je včeraj soglasno sklenil dobaviti Izraelu dvajset tisoč plinskih mask za civilno zaščito. Izraelska vlada je zahtevala nedavno od bonske vlade to dobavo. Predstavnik vlade von Hase je izjavil, da bo za dobavo skrbelo notranje ministrstvo, da se s tem pokaže, da gre za civilno vprašanje. Von Hase je dejal, da gre za humanitarno pobudo in da protiplinske maske ne veljajo za vojni material. Podtajnik arabske zveze je v Kairu izjavil, da je ta sklep bonske vlade novo napadalno dejanje proti Arabcem. Obtožil je Zahodno Nemčijo, da prispeva k širjenju laži, češ da Arabci uporabljajo strupene pline v Jemenu, in skuša opravičiti dobavo protiplinskih mask s človečanskimi razlogi. V zvezi s to dobavo je jordanska vlada odpoklicala svojega poslanika iz Bonna. Ta je prišel v Bonn komaj pred nekaj dnevi in ni niti utegnil izročiti poverilnic. Odpoklicali so ga na posvetovanje, od katerega bo odvisno, kdaj se bo poslanik vrnil v Bonn. IZJAVA EGIPTOVSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA ZAR ne bo dovolila nobeni državi da bi kršila njene teritorialne vode «Nova sueška zarota» - Egiptovska letala nadzorujejo britansko vojno ladjo «IIermes» Vsestranska diplomatska dejavnost vlade ZAR - Posvetovanje v Bagdadu o petroleju KAIRO, 2. — Egiptovski zunanji minister Riad je objavil izjavo, ki pravi: «ZAR se je v svoji bitki, ki jo vodi proti imperializmu in tuji nadvladi, sedaj znašla v novi fazi, ki jo o-značujejo grožnje in pritisk nekaterih držav, ki nastopajo pod imenom pomorskih držav. Te države skušajo uporabiti metode iz 19. stoletja in voditi politiko topničark. Taki ukrepi prav gotovo ne služijo mednarodni trgovini in plovbi. Njih edini namen je služiti izraelskemu napadu, zaradi česar je ZAR mnenja, da pomeni vsak kolektivni ukrep teh držav napad na suve- renost ZAR, ki izvaja svoje zakonite pravice nad svojimi teritorialnimi vodami. Te države se morajo zavedati, da ne morejo vsiliti svojega varuštva nad teritorialnimi vodami drugih držav ali si lastiti pravice tolmačenja mednarodnega zakona na način, ki naj služi samo kori- stim imperialistov. ZAR ne bo dovolila nobeni državi kršitve njenih teritorialnih voda in bo sprejela vse ukrepe, ki naj zajamčijo njeno suverenost. Koristi vseh pomorskih držav so v spoštovanju suverenosti drugih držav. Koristi samozvanih pomorskih držav bi bile izpostavljene veliki nevarnosti, če bi te VČERAJ V RIMU Demonstracije proti iranskemu šahu v zahodnem Rerlinu BERLIN, 2. — Iranski šah in cesarica Farah sta prišla davi v zahodni Berlin. Ob tej priložnosti je več iranskih študentov demonstriralo proti šahu. Jutri bo šah odpotoval v Hamburg. Med spopadi s policijo je bil ubit en študent, 30 oseb je bilo ranjenih: med temi je sedem policijskih agentov. Aretirali so 39 demonstrantov. liiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»»iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„,l„l„imi„,| DE GAULL0VE IZJAVE 0 SREDNJEM VZHODU Francija ponavlja svoj predlog naj se spor reši s pogajanji Poudarja tudi, da imajo vse države Srednjega vzhoda pravico živeti - Dvom v učinkovitost «skupne izjave pomorskih država - Nadaljnji stiki s sovjetsko vlado, ki odklanja konferenco štirih PARIZ, 2. — Na današnji seji francoske vlade, ki je bila pod predsedstvom de Gaulla, so predvsem razpravljali o Srednjem vzhodu. Predstavnik vlade minister Gorše je po seji izjavil, da je de Gaulle podal naslednjo izjavo: ((Francija ni na noben način povezana z n°bep° črt sestanka štirih, ki ga predlaga državo na Srednjem vzhodu. PranCHa 1n np bi znatno nremak-Francija meni, da ima vsaka teh držav pravico živeti. Mnenja pa je tudi, da bi najslabša stvar bila začetek sovražnosti. Zaradi tega ne bi država, ki bi prva in kjer koli uporabila orožje, uživala njenega odobravanja in še manj njeno podporo. Franclja ponavlja svoj predlog, naj bi vprašanje plovbe po Akabskem zalivu, vprašanje palestinskih beguncev in pogoje o sosedstvu držav na Srednjem vzhodu uredili s pogajanji, še pred odločitvami pa naj se štiri države, ki so stalne članice varnostnega sveta, sporazumejo. V Parizu so sporočili, da je bila izjava pomorskih držav o plovbi v mednarodnih vodah izročena včeraj francoski vladi. Francoska vlada jo je takoj začela proučevati. V pariških pooblaščenih krogih komentirajo de Gaullovo izjavo v smislu, da bo morda povzročila razočaranje pri tistih, ki podpirajo Izrael. Toda izjava je popolnoma v skladu s politiko, ki jo je večkrat poudaril de Gaulle glede odnosov, ki Jih Francija namerava imeti z vsemi državami sveta, velikimi ali majhnimi, in sicer nevmešavanje v notranje zadeve in stalno iskanje mirnih sredstev za reševanje sporov. Minister za informacije Gorše Je na vprašanje nekega časnikarja o angleško ameriški izjavi poudaril: ((Skupna izjava, ki Jo Velika Brita nija in ZDA nameravajo podati pomorskim državam, ne spada v na- Francija, in ne bi znatno premaknila položaja.« ((Francija, je dodal, je mnenja, da je še vedno dober njen predlog za sestanek štirih. Ta predlog so sprejele ZDA in Velika Britanija. Sovjetska zveza se je izrekla nejasno in prijazno, toda v bistvu negativno glede umestnosti sestanka z ZDA v sedanjih okoliščinah. Toda sovjetski odgovor ni negativen glede nadaljevanja stikov. Ponudba za sestanek štirih je vsaj dala priložnost za obnovitev stikov s sovjetsko vlado.« Na neko vprašanje časnikarjev, ali so čustva prijateljstva, ki jih je de Gaulle izrazil ob bivanju Ben Guriona v Franciji, v nasprotju s stališčem vlade, je minister Gorše odgovoril, da ((nikakor ne gre za prijateljstvo«. «Ali Francija morda ni mnenja, da ima vsaka država na Srednjem vzhodu pravico živeti, in razume se, da je med temi tudi Izrael.« Gorše je zatem poudaril, da ima prednost ohranitev miru. Kar se tiče reševanja problemov je Franclja v položaju, ki ji dopušča imeti za vse koristno vlogo. «Menimo, je nadaljeval Gorše, da bi najslabša stvar za prizadete strani in za ves svet bil začetek sovražnosti. Nismo pripravljeni spodbujati na taka dejanja. To Je v glavnem povedal de Gaulle svojim nedavnim sogovornikom, in sicer kralju Feisalu, ki ga Je sprejel davi, egiptovskemu poslaniku in sirskemu zunanlemu ministru, ki ga je sprejel včeraj. Gorše je tudi poudaril, da nobena rešitev ne bi bila dobra, če se ne . bi tikala vseh problemov, pa naj | gre za plovbo po Akabskem zalivu ali pa za begunce, ali pa na splošno za odnose o dobrem sosedstvu med Izraelom in arabskimi državami. Ta vprašanja se ne bodo mogla rešiti, če ne bo sporazuma med štirimi velikimi državami, ki imajo sredstva za vojskovanje, in torej odgovornost za ohranitev miru in ki so članice varnostnega sveta. Gorše je pripomnil, da ima vtis, da se Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija strinjajo v svetovanju previdnosti vsem tistim, ki jih hočejo poslušati. Na druga vprašanja je Gorše odgovoril, da je francosko stališče jasno: «Na splošno je napadalec tisti, 'ki začne streljati, toda mi ne svetujemo nikomur izzivanja. Sicer pa se lahko ugotovi, da prizadeti niso pretiravali obmejnih incidentov v zadnjih dneh, kar dokazuje, da nihče noče poslabšati sedanjega stanja, če bi se mednarodno pravo prekršilo z raznih strani, bi se znašli pred vojnim stanjem in nihče ne more predvidevati obsega take vojne.« V Tel Avivu ni hotel predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva komentirati izjav de Gaulla. Izjavil je, da bo njegova vlada skrbno proučila te besede, preden se o njih izreče. V političnih krogih v Tel Avivu ugotavljajo, da francoska izjava poudarja predvsem pravico vseh držav Srednjega vzhoda do življenja, in so mnenja, da so se spet navezali stiki med Francijo in Sovjetsko zvezo v zvezi s Srednjim vzhodom, čeprav Sovjetska zveza ni izrecno sprejela francoskega predloga za posvetovanje med štirimi. U-gotavljajo pa, da je francoska izjava dvoumna, kar se tiče svobodne plovbe v Akabskem zalivu. Traditionalna parada in sprejem ob 21 obletnici proglasitve republike Na zborovanju za mir v Vietnamu, ki so ga priredili v Milanu, so spregovorili predstavniki KD, PSU, PSIUP in KPI - Priprave za deželne volitve na Siciliji RIM, 2. — Danes so s tradicionalno parado proslavili dan republike in s tem 21. obletnico ijudskega glasovanja, na osnovi katerega je Italija postala republika. Svečani vojaški paradi so prisostvovali kot običajno tudi predsednik republike Sara-gat in najvišji vladni predstavniki. Saragat je v vrtovih Kvirinala priredil tradicionalni sprejem, kate- rega se je udeležilo okrog pet tisoč povabljencev. Prisotni so bili predstavniki parlamenta, vlade, oboroženih sil, osrednje državne uprave, gospodarstva, kulture, umetnosti in novinarji. Saragat je vabilo tudi letos raztegnil na tisoč predstavnikov delavcev, katere so s soprogami povabili na osnovi seznamov vseh sindikalnih organizacij. Minister za zunanje zadeve Fanfara bo odpotoval 19. junija na uraden obisk v Romunijo in bo s tem vrnil obisk zunanjega ministra Cor-neliusa Manescuja 5. septembra lani. Drugače pa je nastalo v Italiji v političnem življenju zaSišje, saj se stranke in z njim: večina parlamentarcev ukvarjajo z volitvami, ki bodo 11. junija na Siciliji in kjer je bilo tudi danes mnogo volilnih zborovanj, na katerih so spregovorili najvidnejši predstavniki strank. Po uradnih podatkih bo na Siciliji v nedeljo, 11. junija volilo 2.993.767 volivcev, to je 49.551 volivcev več kot na prejšnjih deželnih volitvah. Na Siciliji volijo samo v nedeljo, kot določa deželni zakon. V Milanu je bilo veliko zborovanje za mir, katero je priredil skupni odbor za mir v Vietnamu. Na zborovanju je bilo več desettisoč oseb iz vse severne Italije in med drugim tudi iz naše tržaške pokrajine. Zborovanje je poteklo na o-snovi glavnega gesla «Italija za Vietnam«. Prisotni so se zbrali v bližini Porta Venezia, od koder so šli v sprevodu po osrednjih ulicah do Trga Castello. Manifestanti so bili razdeljeni po pokrajinah in mestih ter so nosili vietnamske zastave in napise z gesli proti ameriškemu bombardiranju, za mir na svetu. Manifestacije so se udeležili številni poslanci vseh skupin, predstavniki kulturnega življenja in voditelji sindikalnih organizacij. V imenu milanskega odbora za mir je navzoče pozdravil predsednik prof. Margaria, nato pa je spregovoril evangelijski pastor Vinay, ki je izrazil željo po ohranitvi miru, da se lahko «zgradi nov svet«. Generalni tajnik ACLI Lombardije Al- rejo molčati. Križev pot vietnamskega ljudstva se je po stoletjih relativnega miru pričel pred sto leti, ko so Francozi izkoristili izgovor o zaščiti naših misijonarjev in so vietnamsko ljudstvo zasužnjili. Kolonializem sedaj nadaljuje isto politiko z nesmiselnim ameriškim bombardiranjem. Posl. Riccardo Lombardi je mnenja, da so take manifestacije koristne, ker branijo demokracijo, in to tudi ameriško, pred nadoblastjo vojske. Član vsedržavnega vodstva KD prof. Corrado Corghi je navedel, da je vojna v Vietnamu povzročila smrt 77 tisoč ameriških vojakov in 415 tisoč vietnamskih civilistov in da je mir mogoč, samo ga je treba resnično želeti, član vodstva KPI Amendola je ugotovil, da delavski razred ne more pasivno opazovati ameriške agresije, temveč mobilizirati sile, da se pokol tega junaškega ljudstva preneha. Velik pomen odporniškega gibanja vietnamskega ljudstva, je poudaril poslanec Luzzatto, član vodstva PSIUP. Zborovanje je zaključil sen. Par-ri, ki je izrazil solidarnost vseh pripadnikov italijanskega odporniškega gibanja z vietnamskim ljudstvom, ki preživlja zaradi bombardiranja najstrahotnejše trenutke. Francoski senat odklonil vladi posebna pooblastila PARIZ, 2. — Po živahni debati je francoski senat davi zavrnil z 218 glasovi proti 32 načrt zakona, ki daje vladi posebna pooblastila na gospodarskem in socialnem sektorju. Za zakon je glasovalo samo 27 golističnih senatorjev in 5 neodvisnih republikancev. Posledica tega glasovanja bo, da bo potrebna nova kratka debata v poslanski zbornici in sledilo bo glasovanje o nezaupnici vladi na pod-bani je dejal, da katoličani ne mo- lagi resolucije opozicije. Glasovanje miimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii OBVESTILO «GRŠKE DOMOVINSKE FRONTE» Poziv za organiziranje odporniškega gibanja Junija bodo priredili več demonstracij Aretacija bivšega ministra za industrijo ATENE, 2. — Tuji dopisniki so danes prejeli dokumentacijo «Grške domovinske fronte«, tajne organizacije, katere voditelji niso znani. Med drugim gre za pozive grškim domoljubom, da organizirajo demokratično odporniško gibanje proti tiranom in da se združijo ne glede na politične razlike. V dokumentaciji napovedujejo protestne manifestacije, ki bodo junija, tako v Grčiji kot v tujini. Med drugim so novinarji prejeli tudi odprto pismo vsem svobodnim narodom sveta, s katerim pozivajo narode in njih voditelje, da okrepijo borbo za obrambo življenja in takojšnjo osvoboditev političnih jetnikov v Grčiji. Danes so aretirali Christosa Lam-brakisa, lastnika listov «To Vlma« in «Nea», ki sta bila glasili zveze centra. Lambrakis je izginil 21. aprila in se je do sedaj skrival, listi pa so redno izhajali. Po nepotrjenih vesteh so nretirali tudi bivšega ministra za industrijo Pa-pandreujeve vlade Zogdisa, ki je podpredsednik evropskega gibanja in član parlamentarnega odbora evropske gospodarske skupnosti. bo 9. junija. Prva resolucija opozicije je dobila v poslanski zbornici 236 glasov, to je samo devet manj, kot je potrebnih za nezaupnico vladi. Predvideva se, da bo ponovno glasovanje enako prvemu. Vandalizem kanadskih vojakov pred umikom iz ZAR KAIRO, 2. — Kanadske čete, ki so pripadale silam OZN, so pred umikom z obmejnega področja z Izraelom, razbile vrata in okna v stavbah, kjer so bile nameščene. Poleg tega so poškodovale nekatere generatorje in so skušale uničiti centralo za pridobivanje pitne vode iz morja ob Akabskem zalivu. Jugoslovanski vojaki v okviru sil OZN so uničenje te centrale preprečili. D, ANEt > * - Predsednik britanske vlade VVilson je prišel včeraj v VVashington na posvetovanje z Johnsonom. Pozneje je povedal, da se posvetujejo «s pomorskimi državami« o skupni izjavi, ki naj poudari svobodo plovbe po Akabskem zalivu. Wilson je izjavil, da čas pritiska, ter da je treba izkoristiti vsako minuto za iskanje mirne rešitve. Dodal pa je, da so proučili tudi druge formule za primer, da prizadevanja varnostnega sveta ne bi imela uspeha in če tudi izjava pomorskih držav ne bi pripeljala do zaželenega uspeha. Na vsak način pa je bistveni pogoj za vsako rešitev, da je rezultat večstranskega sporazuma. VVilson je mnenja, da bo navzočnost OZN na Srednjem vzhodu zelo važna pri vsaki dolgoročni rešitvi. Pri tem je ponovil kritiko na račun U Tanta v zvezi z umikom varnostnih sil iz Gaze. Ameriški predsednik Johnson je predvčerajšnjim sprejel iraškega zunanjega ministra. Opazovalci so mnenja, da je minister tolmačil stališče celotne arabske skupine v OZN. Kairska vlada nadaljuje živahno diplomatsko dejavnost. Zunanji minister pa je objavil izjavo, s katero odločno obsoja pritisk zahodnih držav na ZAR. Pri tem omenja tudi napovedano izjavo pomorskih držav in poudarja, da skušajo zahodne države uporabiti metode devetnajstega stoletja in vodijo politiko topničark. Poudaril je, da ZAR ne bo dovolila nobeni državi, da bi kršila njene teritorialne vode. V Parizu so objavili izjavo, ki jo je podal de Gaulle na včerajšnji seji vlade. De Gaulle je poudaril, da Francija ni na noben način povezana z nobeno državo na Srednjem vzhodu in meni, da ima vsaka teh držav pravico živeti. Najslabša stvar bi bila začetek sovražnosti. Francija ponavlja svoj predlog, naj bi celotno vprašanje uredili s pogajanji ob sporazumu štirih stalnih članic varnostnega sveta OZN. Predstavnik vlade Gorše je izjavil, da napovedana izjava pomorskih držav ne bo znatno premaknila stvari. Francija meni, da je še vedno dober njen predlog za sestanek štirih. Ugotovil je, da je ta predlog dal priložnost obnovitve stikov s sovjetsko vlado, čeprav je odklonila konferenco štirih. sodelovale pri napadalnem dejanju proti ZAR.» Tiskovna agencija Srednji vzhod piše, da se pripravlja nova sueška zarota, in omenja napadalne izjave Američanov, Angležev in Kanadčanov z zahtevo, naj se Tiranska ožina odpre izraelski plovbi. Agencija obsoja tudi ameriški politični, gospodarski in psihološki pritisk na ZAR in ameriško prepričevanje mednarodnega denarnega sklada, naj odpove sporazum, na podlagi katerega bi ZAR dvignila 60 milijo, nov dolarjev. ((Imperialistični pritisk, dodaja agencija, gre preko Akabskega zaliva. Njegov namen je prizadeti arabsko revolucijo, va. rovati britanske in ameriške koristi ter utrditi napadalno navzočnost Izraela, ki služi tem interesom.« «A1 Ahram« piše, da bi vsak poskus razbitja blokade veljal za napadalno dejanje na ZAR, njeno ljudstvo in suverenost. Tako dejanje bi imelo za posledico, da bi zaprli Sueški prekop za ladje napadalnih držav v skladu s carigraj. skim sporazumom iz leta 1888. List dodaja, da to sedaj proučujejo v okviru širšega načrta, ki določa ukrepe proti poskusom izzivanja ter proti ameriškemu in britanskemu pritisku na ZAR. Isti list poroča, da so egiptovska letala, opremljena z vodljivimi izstrelki dobila ukaz nadzorovati premike britanske nosilke letal «Hermes», ki je sedaj zasidrana pred Adenom. Ta ladja je pred desetimi dnevi odpotovala iz Adena in je bila namenjena na Daljni vzhod, toda ko je bila že na Indijskem oceanu, je dobila ukaz, naj se vrne v Aden. Nosilka letal «Vic-torius«, ki bi se morala vrniti v Anglijo, pa se je ustavila na Malti. Letalom, ki imajo nalogo nadzorovati ladjo ((Hermes«, so dali ukaz, naj preprečijo, da bi se ladja približala egiptovskim teritorialnim vodam brez uradnega dovoljenja. Nocoj so v Ankari javili, da bodo jutri plule po Dardanelski ožini tri sovjetske vojne ladje, ki so namenjene v Sredozemlje. Ladje pripadajo skupini desetih ladij, za katere je sovjetska vlada sporočila turški vladi, da bodo plule po Dardanelski ožini. Nadaljuje se tudi široka diplomatska dejavnost egiptovske vlade. Sinoči je zunanji minister Riad sprejel Johnsonovega posebnega odposlanca Charlesa Yosta, podpredsednik Mohiedin pa je odpotoval danes v Alžir na posvetovanje i tamkajšnjimi voditelji. V Alžir je prišel tudi sirski zunanji minister, in sicer iz Pariza. Sprejel ga je predsednik Bumedien. V Kairu je vrhovni svet za ljudski odpor pozval vse Egipčane v starosti od 18. do 50. leta, naj se vključijo v milico za ljudski odpor. Vsi prostovoljci se bodo vežbali po delovnih urah, da ne bi s tem škodovali proizvodnji. Tudi v Damasku so vsi člani ljudske vojske dobili poziv, naj se javijo pri svojih enotah. Bagdadski radio javlja, da se bodo v nedeljo sestali v Bagdadu predstavniki arabskih držav proizvajalk petroleja, da se sporazumejo o skupnih ukrepih, da ne bi dobavljali petroleja državam, ki podpirajo Izrael. Libija je sporočila, da bo prekinila vse dobave petroleja državam, ki podpirajo Izrael. Zunanji minister je izjavil, da je Libija pripravljena pridružiti se drugim arabskim državam pri vseh ukrepih, ki bi jih sprejeli. Iz Adis Abebe poročajo, da je cesar Haile Selasie predsedoval seji vlade, na kateri so razpravljali o Srednjem vzhodu. Haile Selasie je sprejel včeraj posebnega predstavnika Britanske vlade pri afriških državah Com-monwealtha. Vzhodnonemški predsednik Ulbricht je poslal Naserju poslanico, s katero poudarja vto podporo in solidarnost Vzhodne Nemčije z Arabci. V Novem Delhiju je predsednica vlade Indira Gandi sprejela Naserjevega posebnega odposlanca, ki ji je obrazložil politiko svoje vlade. Prinesel je tudi Naserjevo pismo za Indijskega predsednika. Angleški filozof Bertrand Russell je brzojavil izraelskemu ministrskemu predsedniku in ga pozval, naj ne sproži vojne, Naserja pa poziva, naj pokaže čim večjo zmernost. Svetuje mu tudi, naj se pogaja o svobodni plovbi po Tiranski ožini, «zlasti če bo Izrael pokazal, da je pripravljen revidirati svoje stališče do palestinskih Arabcev«. Jordanski kralj Husein je objavil danes po radiu poslanico, v kateri je med drugim rečeno: «Kar smo napravili te dni, je rezultat spontane pobude v prepričanju, da smo kljub nesoglasjem in kljub vsem našim problemom bratje v borbi za narodne smotre.« Husein se zahvaljuje jordanskemu prebivalstvu zaradi «patriotičnega čuta, s katerim so Jordanci sprejeli njegov sklep o solidarnosti s predsednikom Naserjem«. Zatem poziva prebivalstvo, naj stori svojo dolžnost in «naj se strne v en sam blok in eno samo družino«. Poljski predsednik Ochab je po-slal Naserju pismo, v katerem mu sporoča vso podporo Poljske stališču ZAR. Egiptovski zunanji minister Riad je sprejel davi tudi italijanskega poslanika Catalana, ki mu je obrazložil italijansko stališče. Izročil mu je tudi besedilo izjav, ki ih je podal 31. maja Fan-fani v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice. BONN, 2. — Zahodnonemški zunanji minister Brandt je zavrnil predlog vzhodnonemškega zunanjega ministra Winzerja za njun sestanek, ki naj bi bil prvi korak za «vrh» med Pankoivom in Bonnom. Brandt je svojo zavrnitev utemeljil s trditvijo, da so odnosi med Bonnom in Pankowom nemška notranja zadeva. Težav«i n limin: hab priznati vzhodnonemško pošto, \’DI! pa ne AU je Nemec Nemcu rojak aJi tujec? Ali je Nemčija Nemčiji tujina ali domovina? Za tiste, ki še ne marajo priznati prvega, a že vidijo, da je drugo vendarle nemogoče, so si te dni izmislili v Bonnu nekaj tretjega. Za zdaj ni šlo drugače — je pa to nekaj protislovnega In tipičnega za politiko, ki jo, v nasprotju z željami in stvarnostjo v Nemčiji, izvaja zahodnonemška vlada. Pravijo namreč, da obstaja «samo ena Nemčija« — toda dve upravi. Vsaj administrativni. Priznanje, ki Je za Bonn vendarle nekakšen korak naprej, je izsilil zahodnonemškl vladi berlinski minister za pošte, telegraf in telefon: zahteval je, da mu njegov bonski kolega plača 969.693.966 mark in 70 pfenigov, kot nadomestilo za posle, ki jih je za za-hodnonemško pošto od leta 1949 opravila poštna služba v Nemški demokratični republiki. Od zahodnega Berlina pa so zahtevali še 574 milijonov mark. Povod je na videz vsakdanji, toda posledice bi utegnile postati primer za poznejše sklicevanje: zahodnonemška vlada, pa naj jo imajo za {»Hlačno «pristojno» za vso Nemčijo ali ne, mora priznati, da njena poštna oblast preneha na meji obeh Nemčij. Pa ne samo poštna. Trditev o tem, da Je Bonn izključni predstavnik vsega nemškega naroda, je prepotentna vsaj v tista meri v kateri, kakor je izjavil zunanji minister Brandt, beseda »izključno« preveč spominja na ustenje Cassiusa Claya Brandt sodi, da Zvezna republika ni «dolžna», ampak ima »samo pravico govoriti v imenu naroda« Nemške demokratične republike. Vendar niti poštna niti ta «pravica» ne seže dlje od Helmstadta ah kateregakoli drugega kraja, v katerem prveze-majo zahodnonemške pakete uradniki druge Nemčije. Dolgove praviloma plačujejo samo pravnim ali fizičnim osebam, državi, podjetju, banki aH posamezniku. Pošta NDR je sicer podjetje, toda državno kakor tudi skoraj vse druge pošte na svetu. Težko pa Je trditi, da ima država, ki je ni, poštno-telefonsko-telegraf-sko omrežje. To se pravi, da obstaja ali država in pošta — ali pa niti država niti pošta. Polovična teza — da obstaja pošta, država pa ne — očitno kaže, da v Bonnu še niso toliko močni, da bi odločno revidirali politiko do Nemčije ali morda vendarle sprevideli, da jih stara taktika petlje v osamitev, ki Je doslej najbolj škodovala Zvezni republiki. Poštna procedura Je namreč e-den od zadnjih ostankov nekdanje četverne okupacije v Nemčiji. Splošne predpise mednarodnega poštnega prometa v Nemčiji uveljavljajo enotno. Po mednarodnih predpisih se stroški za paket, ki ga denimo pošljejo iz Frankfurta čez Pariz v Madrid, razdelijo na tri dele. Začetne stroške plača nemška pošta, tranzitne francoska, končne pa španska. Stroške obračunavajo s posredovanjem mednarodne poštne zveze. V Nemčiji sami pa ne veljajo mednarodni, ampak še vedno okupacijski predpisi. Ko so po vojni v Berlinu vzpostavili zavezniški kontrolni svet, Je bila razcepljena Nemčija vsaj, kar zadeva pošte, enotno področje. Notranje poštne stroške Je plačevala tista okupacijska cona, lz katere so poslali pošiljko, ne pa tista, ki Jo Je sprejela. V nadomestilo za mednarodne stroške in storitve — tiste, ki jih je Nemčija na primer zaračunala Španiji — so bile cone udeležene proporcionalno: ameriška, britanska in sovjetska so dobivale po 30 od- stotkov, francoska po 10 odstotkov. Potem ko so ustanovili dve nemški državi, je odpadlo 70 odstotkov na Zahodno, 30 odstotkov na Vzhodno. še danes dobiva na primer Nemška demokratična republika 30 odstotkov nadomestila za vsak paket, ki gre iz Zvezne republike v Švico, Zahodna Nemčija pa 70 odstotkov za vsak paket, ki gre iz NDR v Romunijo. Stroški se obračunavajo v eni od dveh zadnjih okupacijskih instanc, ki sta še v Nemčiji — v zavezniški «delovni skupini« uslužbenci poštne uprave NDR. Ker pa ima «delovna Skupina« vso Nemčijo za enotno poštno področje, zaračunava stroške za pakete, ki gredo iz Zvezne v Nemško demokratično republiko, samo zahodnonemška pošta — čeprav ima vzhodnonemška z njimi prav toH-ko dela. Berlinsko ministrstvo za pošte Je sicer zahtevalo v začetku tega leta, naj mu v mednemškem prometu priznajo Inozemske storitve, vendar je dobilo od mednarodne poštne zveze negativen odgovor: rekli so, da so za to pristojne »zavezniške okupacijske sile«. Potem je vlada v Berlinu predlagala, naj ba »delovno skupino« ukinili. Nato je sledil «posetoni račun«, s katerim je knjigovodstvo nemške pošte, kakor se imenuje poštna uprava NDR, 25. aprila opozorilo zahodnonemško in zahodno-berlinsko pošto, da mu od leta 1949 do 31. decembra leta 1966 dolguje okrog 1,5 milijarde mark. Berlinski minister za PTT Schul-ze Je posebej opozoril svojega bonskega kolego Dollingerja, da bi bilo «v prid nemotenemu PTT prometu med NDR in Zvezno republiko«, če ba ta dolg tudi plačali. Adute imajo v rokah, praktično in teoretično, v Berlinu: NDR lahko sprejema, ni pa dolžna sprejemati, poštne pošiljke Iz Zvezne republike. «Delovna skupino« je tu čisto brez moči. Plačati ali ne plačati? V Bonnu so se znašli v škripcih. Najmanj še finančnih — čeprav jim, kakor pravijo, ne pride na pamet, da bi plačali še «debel denar«, za pakete, od katerih so prebivalci NDR «imeli samo korist«. Za temi materialnimi terjatvami pa vidi Bonn »politični manever« Berlina, s katerim hoče, kot trdijo, »spremeniti sedanji pravni položaj« v Nemčiji. Nekateri bonski politiki bi zato najrajši odgovorili Berlinu tako, kakor so delali leta — z molkom in odklanjanjem. Toda kako to uskladiti z »novo vzhodno politiko« nove koalicijske vlade? Srednjo pot, tipično za »r.ovo politiko«. Je ubral minister za sploš-nonemške odnose, socialni demokrat Herbert Wehner: rekel je, da se Bonn ne more vesti kot »bogati stric«, hkrati pa se upirati plačilu doigov. Zato bi bilo najbolje, da od se pogajali o poštnih stroških. «Drugl del Nemčije za nas ni tujina,« Je rekel, »vendar pa se ne moremo vesti, kakor da Imamo eno pošto. Pošta v drugem delu Nemčije Je uprava zase « Toda kakor sl razlagajo Wehnerjevo izjavo v Bonnu, bi prav neplačani dolgovi lahko dali povod za zadnji udarec «delovnl skupini«. To se pravi, da bi bil Bonn pripravljen plačati — če bi se tako lahko Izognil zapletom, med katere pa še vedno šteje predvsem formalno priznanje sedanjega stanja v Nemčiji. To ne pomeni, da tisti, ki ne marajo nobenih sprememb v zahodnonemškl poditi'«!, niso udarili tudi po Wehnerjevem stališču o «enl Nemčiji z dvema upravama«. To samo pomeni — kakor Je ondan dejal tudi vodja liberalne opozicije Mende — da vlada «trenutno niti sama ne ve, kakšno politiko bi rada uveljavljala v Nemčiji«, ne glede na »skupno izhodišče v temeljnih vprašanjih« Neki ugledni socialni demokrat Je te dna dejal: «Vaaj formalno se je posrečilo sprožiti dialog med obema deloma Nemčije. Zdaj gre za to, da bi našli pot, po kateri bi se ta dialog nadaljeval.« Sicer pa kaže, da se vsaj glede Nemške demokratične republike vzhodna politika bonske vlade čedalje bolj spreminja v poštno politiko — «Ostpolitik» v »Postpolitik«. S helikopterjem čez ocean Ameriška pilota Zehender (v sredi) in Donald (na desni), ki sta preletela ocean s helikopterjem, na pariškem letališču Le Bourget s poveljnikom Jeanom Sikorskim «RaffaelIo» rešil bolnega pomorščaka OB GOSTOVANJU LJUBLJANSKE DRAME NEAPELJ, 2. — Turbinska ladja «Raffaello» je prispela v Neapelj z zamudo 15 ur, ker je med vožnjo čez Atlantik morala napraviti «o-vinek« 400 milj, da je prišla na pomoč nekemu bolnemu pomorščaku Na nemški ladji «Blunsland» je potreboval nujno pomoč pomorščak Peselrainer zaradi vnetja slepiča. Radijsko prošnjo za pomoč je prejel transatlantik plovne družbe «ItaUa» ter se takoj napotil k nemški trgovski ladji ter poskrbel za prekrcanje bolnika. Peseirainerja je takoj operiral dr. Gianluigi Guer-rini, zdravnik na »Raffaellu«. Operacija je uspela in bolnik je sedaj v ambulanti na ladji. Nadaljeval bo pot proti Genovi, od koder se bo odpeljal v Nemčijo. Na Tolminskem ustrelil težkega medveda Ivan Medved iz Mosta na Sod je imel v sredo zvečer prav nenavadno lovsko srečo: v Grudnici je ustreUl več sto kilogramov težkega medveda. Zver mu je prišla na strel povsem po naključju, ko je oprezal za srnjadjo. Kosmatinec je v teh krajih prava redkost, šestleten medved samotar se je verjetno priklatil iz Trnovskega gozda. Na kraj, kjer ga je lovec ustrelil zaidejo medvedje zelo zelo redko. iiiiiiiNiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« VOJAŠKI ZDRAVNIK ZDA PRED SODIŠČEM «Ne maram pripravljati ubijalcev žensk in otrok» Tok ubil šest vojakov VVASHINGTON, 2. — V skupino vojakov v Fort Belvoir (Virginia) je udaril močan električni tok, ki je nastal s stikom, ko so nameščali luči za nočno tekmo baseballa. Sest vojakov Je ubilo, dva pa sta hudo ranjena. Pripravljen pa je oditi v Vietnam kot zdravnik, ki bi skuša! reševati življenja COLUMBIA (Južna Karolina), 2. — Vojaško sodišče, ki sodi dr. B. Levyja, rezervnega kapetana’ zdravnika in specialista za kožne bolezni, je sklenilo, da zavrne zahte- razsodbe niimberškega sodišča ne more apHcirati drugače kot v primerih, ko pokorščina prejetemu u-kazu pomeni napraviti »vojni zločin ali genocid«. Po zatrjevanju voja- v vo obrambe, naj se preuči, ali je ■ škega jurista mora biti, v vseh obtoženec ravnal na osnovi svojih ! drugih primerih pokorščina «hitra, moralnih prepričanj. Sodišče je tu-1 spoštljiva in absolutna«, tudi v pridi zatrdilo, da se moralno prepri- j merih, ko taka pokorščina pome-čanje kakega zdravnika ne more! ni, da mora kdo ravnati proti svo- navajati kot opravičilo za nepokorščino ukazom. Kapetan Howard B. Levy, star 30 let, je prišel pred vojaško sodišče pod obtožbo, da je odrekel pokorščino in »nelojalno ravnal« proti ZDA. To pa zaradi tega, ker potem ko mu je bilo naloženo, da daje pouk za diagnostiko in zasilno terapijo kožnih bolezni, ki so pogoste med ameriškimi četami v Vietnamu, ni hotel imeti tečaja, ki bi ga moral po ukazu opravljati, in je izrecno izjavil, da mu njegovo moralno prepričanje ne dopušča, da bi pripravljal «ubijalce neoboroženih kmetov« ter morilce «žensk in otrok«. Vojaški odvetnik polkovnik Earl V. Brown je zatrjeval, da se nauk Juventinec zabodel interista TURIN, 2. — Zaradi tega, ker je Juventus osvojila nogometno prvenstvo, sta se dva simpatizerja prvih dveh moštev na lestvici tako stepla, da lahko eden od njiju umre za poškodbami. Kmalu po polnoči je upokojenec Pietro Baseggio srečal dva znanca, 37-letnega Oddona Brizia, ki je komaj končal svoje delo pri Fiatu, In 45-letnega Iva Beggiata. Kot navdušen juventinec je Baseggio povabil ostala dva, da skupaj »zalijejo« trinajsto osvojeno prvenstvo Juventus. Toda ozračje se je kmalu razgrelo v drugačni smeri Bri-zio se je namreč ogreval za Inter, zatrjujoč da je Juventus »ukradla« naslov. Ter sta ga mogoče že tudi imela nekoUko «pod kapo«, sta se začela Baseggio in Brizio tudi žaliti in Baseggio Je zagrabil velik kuhinjski nož ter z njim večkrat zabodel Brizia. Beggiato Je začel klicati pomoč. Ranjenega Brizia so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali takoj operirati. Njegovo stanje Je zelo resno, saj mu Je nož predrl tudi želodec Napadalca so aretirali agentje javne varnosti v stanovanju. Ko je zagledal Brizia na tleh v krvi, se je zgrudil na stol in se ni več ganil. jim moralnim prepričanjem in v danem primeru — proti zdravniški etiki in deontologiji. Obramba kapeta Levyja trdi, da je staUšče, ki ga je zavzel zdravnik, upravičeno zaradi dejstva, ker ameriške posebne čete v Vietnamu (namreč tiste, katerih moštvo bi moral dr. Levy pripravljati) delajo vojne zločine. Odločitev vojaškega odvetnika jemlje obtožencu vsako obrambno orožje in tako se pričakuje, da bo vojaško sodišče, v katerem je deset častnikov — med temi je samo en jurist — gotovo obtoženca obsodilo. Levy je lahko obsojen tudi več kot na enajst let vojaškega zapora. Kot dermatologa so dr B. Le-vyja dodeUli nekemu centru za vež-banje «zelenih čepic«, izbranih čet ameriške vojske, ki opravljajo v Vietnamu veUke poHcijske operacije ter posebne protigverilske akcije. V centru bi moral dr. Levy poučevati «medics» (bolničarje), ka. ko se kožne bolezni spoznajo in kako se zdravijo. Tako obtoženec kot njegovi branilci zatrjujejo, da ni mogoče, da bi za zdravnika ne veljal prej njegov etični in profesionalni kodeks, kot pa ukazi vojaškega značaja in da zdravnik ne more in ne sme — s svojo vestjo in zavestjo — usposabljati ljudi za nepravično vojno. Častnik zdravnik, ki je odklonil svoje delo v omenjenem tečaju, je izjavil, da je pripravljen takoj oditi v Vietnam, da bi delal kot zdravnik, to se pravi, da bi skušal reševati življenja. Tudi tujci obiskujejo botanični vrt v Sežani V Sežani imajo enega najlep.Jh botaničnih vrtov v Sloveniji. V nekaj desetletjih so zbrali številne redke rastline, ki si Jih hodijo ogledovat ljubitelji narave od blizu in daleč. Sežanski botanični vrt si iz leta v leto ogleda več obiskovalcev. Nekateri tuji turisti, zlasti italijanski, v poletnem času ne zamudijo nobene priložnosti, da se ne bi ob vožnji skozi Sežano za krajši čas ustaviH ob redkem rastlinju. Letos bodo ob cesti namestili lične oglasne table, s katerimi bodo popotnike opozorili, da je vredno v Sežani zaviti med cvetUčne grede botaničnega vrta. Sežana ima namreč z njim zanimivost, ki turistično še zdaleč ni dovolj izkoriščena. Veselje, ko je Juventus osvojila prvo mesto v tekmovanju za nogometno prvenstvo Italije, je trajalo v Turinu vso noč. Tu in tam se Je končalo tudi s kakim pretepom, kajti ta ali oni drži za Inter tudi v Tartani «Škandalozen» položaj pri zaposlovanju opernih umetnikov RIM, 2. — Minister za turizem in prireditve Corona je dal pismeni odgovor na vprašanje poslanca Gagliardija (KD) glede pobud, ki so bile — medtem ko se pričakuje nov zakon za reformo opernih gledališč — sprejete od ministrstva, da bi se napravil konec škandaloznemu stanju na področju zaposlovanja umetnikov, ki gre — tako navaja vprašanje — v 75 odst. primerov prek uradov in agencij. Minister je odgovoril, da so pazljivo proučili vprašanje posredovanja pri zaposlovanju in je omenil, da je bila lani skupaj z ministroma zaklada in dela imenovana posebna preiskovalna komisija. Preiskava v glavnih italijanskih glasbenih središčih je o-svetlila neprijetnosti, do katerih često prihaja m tem področju in ki so v zvezi s pomanjkljivostmi v sedanjem zakonskem položaju o zapos ovanju delavcev na tem področju. Caterina Caselli že skoraj zdrava Pevka Caterina Caselli na plaži pri Pescari. Nogo ima še v mavcu, vendar so jo že «uporabili» tudi pri kolesarskem «giru», ko je šla etapa v n j sni bližini Pozdrav Ivanu Mraku »wv -™5 t§ Milko Bambič Karikatura Ivana Mrak* (Samorodnost 1931/ Prijatelj Ivan Mrak! Se dobro pomnim, da se Tvoj gledališki prvenec, v petih dejanjih z epilogom «Mona Gabri j elan, ki so j° žili leta 1930 «Slovenski zmaji», to se pravi Ti in Tvoji pričenja s pesmijo Romea: Tiijnrt« 'jo ^ Dolga pot je do srca, vsakdo sam po nji le zna, kdor najde jo, ta srečen je, življenja laži vteče. Sleherni sam s sabo le resnično, v globini srečen je — — — Zapisal si tako ta pričetek početka svoje dramske us ^'.e jalnosii v preroški slutnji, da bo tvoja pot do srca s[ove1\U kulture dolga eno življenje. In resnično, le sam, strašno > si jo prehodil odkar si še mladoleten z ekspresioniste pesnitvijo «Obločnica, ki se rojeva» razburil po prvi vojni malomeščansko Ljubljano, jo nato šibal v »Slepec P roku» in se boril s peščico mladih na odru Delavskega tudi kot režiser in igralec za nove samorasle oblike liškega doživljanja v svojem «Starem Rimljanu». NadaV^i si samotno pot po osvoboditvi, ko si z od ust pfitrd°jA.it prihranki založil «Marata» in mogel le prek tržaškega J" poslušati svojega «Pilala» ter leto za letom kopičil dram, od katerih še pomnim «Scotta», tragedijo v vecn* it>rhi Antnr1rf.i1r.fi! TJnrliJ ni fpžnvnn rtnf snnist.npn£ff(l ker st ledu Antarktike. Hodil si težavno pot svojstvenega jalca ob mejnikih nerazumevanj in nepriznanja, in ostal pač «novoborec», vedno tako neuklonljivo promisen, kot smo bili nekoč, leta 1931, zbrani v šestih °K(i «Satnorodnosti«, razkričane «ilustrovane revije za t umetnost in kritiko», ki je prerano utihnila — nekateri*1} . veselje — po pretragični smrti izdajatelja Iva Severja.J* in Karle Bulovčeve ni več; drugi živimo med Prago, Trsi in Ljubljano. Si pa ti končno vendarle visoko nagrajen o" gel svoj cilj s himnično tragedijo «Marija Tudor», in ten sem, da ti ravno jaz, izražam dobrodošlico za ™ ponovitev v Trstu. Tvoj ... Milko BambI« lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHilUilllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIlMI11 m...........11 Tommaso landolfi, Luigi Dallapiccola in Ernesto Rogers vjji i* i ni j* nir i i • -ž A/i1/ četrtek prejeli Tommaso Landolfi V veliki dvorani videmskega gradu je bila v četrtek podelitev nagrad «Zlati Moretti za kulturo» 1967 Dvorano so zasedli povabljeni gostje, med katerimi so bili številni predstavniki oblasti in kulturnega življenja iz vse dežele, za mizo na odru pa so sedeli člani vseh treh žirij in pa ustanovitelj nagrade Lao Menazzi Moretti. Po pozdravu videmskega župana prof. Cadetta je sprogovoril ustanovitelj nagrade ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad samim dejstvom, da je bila nagrada ustanovljena, ter potem dejal, da čuti letos še večie zadoščenje kot preteklo leto, ker se je prepričal o veljavi nagrade na deželni in državni ravni. Zahvalil se je žirijam za njih resno delo ter videmskemu županu in vsem deželnim in mestnim oblastem, ki so dovolile, da se ta slovesnost o-pravi v stari imenitni dvorani videmskega gradu. Spomnil se je še enkrat lanskih nagrajencev ter se potem še posebej zahvalil časnikarjem ter vsem svojim sodelavcem, zlasti vodji urada za odnose z javnostjo Cesareju Rus-su ter zagotovil, da se bo takoj pričelo delo za tretjo nagrado. Prihodnje leto bo — poleg literature m državni ravni — dodeljena nagrada osebnostivna iz Furlanije . Julijske krajine s pod ročja gledališča in književnosti. Nato je najprej v imenu žirije za arhitekturo - urbanistiko spregovoril Giuseppe Samonh; v tej žiriji sta bila še Bruno ževi in Romano Boico. Povedal je, da se je žirija po daljšem razpravljanju ustavila predvsem pri dveh imenih: Ermes Midena in Ernesto Rogers. Prvi je vse življenje deloval v Vidmu, kjer je ustvaril zanimiva in originalna dela s področja arhitekture. Drugi pa je velik po svojem delu kot arhitekt in mislec, ki se je močno uveljavil tudi izven Italije. Komisija se ni mogla zediniti ob enem samem imenu in tako se je bilo treba odločiti z glasovanjem. Z dvema glasovoma od treh je bila nagrada dodeljena Ernestu Roger-su. Samond je nato prebral kritično poročilo, ki so ga skupno sestavili člani komisije. Med u-metniki in gojitelji arhitekture, ki so delovali po 30. letih, je Ernesto Rogers med najbolj značilnimi in to ne samo v Italiji. Svojega ustvarjalnega duha je vedno postavljal v službo družbe. Skupaj z Belgioiosom in Perressutti-jem je postal znan po vsem svetu. Med njegovimi novejšimi deli lahko navedemo ureditev Sjorzo-vega gradu v Milanu (v času 1952-56); naj omenimo še mogočno arhitekturo Torre Velasca; med starejšimi deli pa bi na primer navedli poštno poslopje EUR in spomenik umrlim v nemških koncentracijskih taboriščih, izdelan 1946. Rogers pa je tudi velik učitelj in mislec. Leta 1957 je izšla knjiga tiEsperienze dellarchitettu-ra», v kateri so zbrani dotakratni njegovi spisi. Rogers je tudi esejist, kot pričata monografiji, ki sta posvečeni Le Corbusieru in Perretu. V svoji reviji Casabella pa se javlja Rogers tudi kot kritik. Po rodu je Ernesto Nathan Rogers Tržačan; rodil se je 16. marca 1909 ter diplomiral za arhitekta v Milanu 1932. Od leta 1953 je svobodni docent. Luigi Dallapiccola Massimo Mila je prebral poročilo žirije za glasbo (člana sta bila še Goffredo Petrassi kot predsednik in Fabio Vidali), ki se je soglasno odločila, da prejme nagrado za leto 1967 glasbenik Luigi Dallapiccola. V poročilu se citira odlomek iz neke avtobiografije, objavljene v neki ameriški glasbeni reviji leta 1953, kjer Dallapiccola pravi, da je majhen polotok (Istra), kjer se je rodil (3. februarja 1904 v Pazinu), blizu meja in znano je, da so meje dobri prevodniki za mešanje plemena in krvi. Tudi duševnost je na mejah precej drugačna od tiste v notranjosti države. Prva avtorjeva dela so še nadahnjena z domačinstvom. Ko pa je že dosegel popolno zrelost se je pozneje še vrnil k svoji deželi. Dallapiccola, ki je prepotoval veliko sveta ter se srečal s skoraj vsemi sodobnimi glasbeniki in mnogimi književniki, ima zelo velik glasbeni opus. Sedaj pa končuje veliko glasbeno delo «Ulisse». Končno je pisatelj Guido Piove-ne prebral poročilo žirije za književnost (kot je znano, izbira žirija za književnost med avtorji iz vse države in nagrada znaša tri milijone lir, medtem ko sta prvi dve nagradi namenjeni o-sebnostim iz Furlanije - Julijske krajine in znašata po milijon lir.) Žirija za književnost, v kateri so bili poleg omenjenega še Carlo Bd kot predsednik, Eu-genio Montale, Elio Bartolini in Oliviero Honori Bianchi, se je soglasno odločila, da prejme nagrado delo «Des Mois» Tommasa Landolfija. Soglasnost članov žirije dokazuje, da Tommaso Lan-dolji ni samo pomemben pisatelj temveč je tudi tako različen od vsakega italijanskega pisatelja, da ti & mu je težko postaviti naspi0 gar koli. f0jiI Tommaso Landolfi se jf i P' leta 1908 v Picu (CiociaU mor se od časa do čflS® P vendar pa raje živi drug)0 cer predvsem na ligursM sCe blizu Sanrema. Na liter02 jt ni se je pojavil že pie~ 0P setimi leti. Na univerzi )e ^ miral iz ruske literature ‘ ^ tacijo o poeziji Ane Ah ^ Ernesto Rot®** ( f Spočetka se je Landolfi t°J bijal v ospredje toda r in zlasti po letu 1933 več nagrad (ViaregSP0’, (rj-tro, Bagutta, Settembn"' pp. «Des Mois» je devetnajst ,(}i liievo ohiavlieno delo- , jijevo objavljeno del0LilUl. ga je še prevajal Puškt prevajal P**?Tfififr Ija, Turgenjeva, DoS ' in ^ Tolstoja, Čehova, Buwnu montova. Umrl je harfist, ki ** sinkopirano glasbo I u RUSHDEN (Anglijo)’, m starosti 73 let je ji svojem domu Mario ^ postal slaven v svojim izvajanjem P22,, v T i1 be na harfi. Rodil se J cah in harfo je zočei u r, pri štirih letih. Še mloa . ^ selil v Anglijo in kot edini harfist v svojem inštrument na kopirano (jlasbo. RASNA DISKRIMINACIJA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH JE PRIVEDLA ŽE DO EKSPLOZIVNEGA STANJA Doba nenasilja se je končala? Tudi dr. Martin Luther King se je opredelil za bolj odločno akcijo - Vse kaže, da bo letošnje poletje v ZDA «zelo vroče* WASHINGTON, 2. — Med voditelji ameriških gibanj za državljanske pravice in rasno enakopravnost ter med predstavniki belega ra-sima se v ZDA vodi že dolga polemika, v katero se je sedaj vmešal šef amer. zvezne policije FBI Hoover, ki očita Nobelovemu nagrajencu dr. Kingu in S. Carmichaelu, da ščuvata črnce k uporu. Nesmiselno bi bilo oporekati Hoovru, da bo njegova policija po vsej verjetnosti imela veliko dela, toda že dejstvo, da se morajo v ZDA sedaj, v 20. stoletju, ubadati z vprašanji plemenske diskriminacije, je Porazna ugotovitev. Sicer pa prepustimo komentar londonskemu listu tlfle Sunday Times*, ki je pred dnevi objavil o tem naslednji članek: ‘Dolgo vroče poletje* se je letos 2Šodaj začelo. Eksplozije resnih neredov in nasilja so izbruhnile v Nashvilleu, v Louisvilleu in v San Franciscu. Vodja »črnih maščeval-cev», znani Stockley Carmichel, eden najbolj vplivnih voditeljev črnskih skrajnežev, je zagrozil: <(-e policija ne preneha nas izzi-®oti, bomo zavzeli Milwaukee in v r>]em prevzeli vso oblast!* V Houstonu je bil v drugi polo-|?ci aprila umorjen neki policaj. Bllo je to sredi noči, ko so bili ®? Južnem vseučilišču Teksasa hu-neredi. Na tem vseučilišču se *°lajo skoraj izključno črnski štu-Jlenti. Le nekaj dni zatem je bil Wi v Clevelandu umorjen policaj, tako ta, kot policaj, ki smo ga Pravkar omenili, je bil star manj *at 30 iet Poslednjega je ustrelil jnlad črnec, ki ga je policaj za-r® na delu. Tri noči in dva dni trajali ostri in krvavi neredi v študentovskem naselju vseučilišča Jacksonu. Kot epilog teh nere-<7V. je sledila smrt nekega črnca, Aktivista Zveze za državljanske Pravice. Ustrelili so ga policaji s r^lom iz samokresa. pravfear sem se vrnil precej Pretresen z množičnega sestanka , udentov Južnega vseučilišča Te-J’4sa- Kakih 500 študentov, ki so Preživeli na policiji, so izrazu svoje obtožbe proti policajem j ®di njihovega izrazito brutalna obnašanja. O smrti mladega čaja se ni veliko govorilo. Le ^ 4 ali trije govorniki so trdili, Je tudi ta policaj umrl od strela . Policijskih pušk, ki so bile uper-• ne proti študentom, ker se je w®8la odbila od zidu Urug za drugim so študenti pri-i .kovali, kako se je vse razvi-Policaji so najprej izstrelili Študentovski dom okoli tri ti-nabojev iz brzostrelk, nato pa ,,Se pognali na zabarikadirane “dente in študentke. Policaji so 'orn^i s samo*rresi v rokah in s seboj razdražene policij-C aPSe’ ‘zve^bane nalašč za lov ienronstrante. S svojimi gumi-j karni in palicami so tolkli na it,,®0 >n levo. Premlatili so mnogo r,“dentov in študentk in se trudili, jih tolkli po glavi, p,,*? je plemenska vojna, policija ^ le glavni sovražnik!* je rekel it 4 od študentovskih voditeljev, v gumbnici nosil značko z PfedS°m: *^e P°Pustimo'*- Zunaj, ^Vorano' v kateri Je bi* mno | M 1 i,t ‘ sestanek, je neki drug črnski i^entovski vodja govoril mešani dem c' črnskih in belopoltih štu-lijtj v; Med drugim je rekel: »Poli J? je sklenila, da nas kot ljudi ifo 'n zmelje. Ne dopustite tega. P°licai‘ kričali na vas .sP0mnite se, da so oni vaši j” ne gospodarji!* f:iriJs<’ Gray, sedaj direktor ob-**iWga sveta za stanovanja, pred ^ m *et'’ *co sem ?a sPoznaI-ki sV^en od organizatorjev bojkota, ie izražal v neplačanju starin -e lastnikom stanovanjskih hiš, IL* Pred dnevi rekel: »V Har-Je obnašanje policije osnov-'k 1Pomena. Od nas se zahteva, In j"'Parno na prebivalstvo in da h J®b®amo spoštovanje do zakona •Hjjj eije. Zahteva se, da v tem še posebej vplivamo na hor .n°- Toda kakšno spoštovanje 4 0J0 Pričakovati policaji, ko jih lij°«ad vidi, kako na ulici sredi M r®a rine sprejemajo podkupnino ^JPečevalcev mamil?!* 'kj *°r, mnogi drugi ameriški črn-Hlji, ki sem jih te dni in-*i je tudi Gray prepričan, Bj? letošnje poletje «še bolj vro-JJ®1 je bilo lansko in da ne bo Kjgjta nobena terapija, če se 1 o, , n* vzr°k bolezni. Nasprot-f bo ° leto bo hujše in vedno 'Ije nerec!ov 'n nasilja. «2e datlje Slanie takšno, da je za eks-vj dovolj ena sama iskra* — |L>.. «Popolnoma dovolj je. Kr °e!i policaj sprosti svoj srd smodnika, vrel kotel so* Tako je pred nedavnim ^.nagrajenec dr. Martin Lu--ng rekel za Cleveland, ft v .1® sporočil, da bo to me-. 0 središče ameriške jek-AoVe "J^nstrije, glavno torišče vili, ‘. -^Javnosti v letošnjem po-% slavno torišče, glavno opo-L%,n glavni cilj. In kakšen JV. r 'etošnjega Kingovega po-3 p! "ačrta? «Kampanja proti Canske neenakosti in izko-rliiM-b0 barvi kože.* A Val sem v Cleveland in ^mSfega ^ne, ie bil tv I'bo mladenič aretiran pod • da ip -i nkrnHpnim noli- 4 % jH' da je z ukradenim poli-A sJ^okresom ubil policaja. V v tal aa zelezn'ški postaji se- V ''dn i-Si ‘n re*le* šoferju, naj k 1® v predmestje Hough, A v kateri je sedež »Kon-Iir\ f plemensko enakoprav- " prebledel, kot rjuha. $ požarov — pravo bojišče. Nekaj podobnega, kot bojišče po bitki. Šofer je zamrmral: «Kupil sem ’pljuvalnik’ (puško) — pravzaprav ne enega, pač pa dva. Tudi moj sosed se je oborožil. In če pridejo črnci, jih bomo dočakali pripravljeni!* Art Evans, vitek mlad vodja CORE (kongres za plemensko enakopravnost), s katerim sem se pogovarjal, soglaša z diagnozo, da bi moglo v Houghu vsak trenutek priti do eksplozije in da bi ta mogla imeti strahotne posledice, ker so se tako belopolti kot črnopolti prebivalci razdelili v dva oborožena tabora. «Policaji bodo ubili kakega črnskega mladeniča in eksplozija bo tu* — je rekel. Ernest Cooper (belopolt človek), vodja mestne lige v Clevelandu, prav tako izraža pesimizem. «Smo v precepu,* je rekel. ^Brezposelnost med mladino, strašne stanovanjske razmere, visoka stanarina, ki dobesedno duši človeka — vse to so nakopičeni hudi problemi, v zvezi s katerimi mestna uprava ne bo mignila niti s prstom!* On smatra, da črnce tare tudi to, da so praktično brez moči. Arckie Levvis, dinamična črnska socialna delavka iz Hougha, je ugotovila: «Kljub vsem naporom, se razmere, v katerih živi črnsko prebivalstvo, neprestano slabšajo!* «Zakaj?» «Enostavno zato, ker podgane postajajo vedno večje in bolj požrešne.* Dr. Martin Luther King bo začel svojo kampanjo v Clevelandu prve dni junija. Smotri te kampanje so ustanavljanje črnskih bank, organizacija stanovanjskih svetov za zaščito stanovalcev pred lastniki stanovanj in organiziranje bojkota trgovin, ki odirajo črnce. King je nedavno objavil seznam desetih ameriških mest, za katera meni, da so usodi smodnika*. Eno teh mest je Cleveland. Druga pa so New York, Los Angeles, Chicago, Washington, Nevvark in še druga štiri mesta. Floyd McKissick, ognjevit mlad človek, ki vodi nacionalno organizacijo CORE, napoveduje, da bo letošnje poletje tvražje vroče*, naslednje pa *še bolj vroče*, če ne bo prišlo do bistvenih sprememb v položaju črncev v ZDA. On meni, da črnci ne bodo zadovoljni in da se ne bodo pomirili vse do tedaj, dokler ne bodo povsem prepričani, da imajo pravo, dejansko enakopravnost z ostalimi državljani. Začasne rešitve, kot na primer nedavni načrt, da se najde začasna poletna zaposlitev brezposelni črnski mladini, ne bodo pomagale. Črnci hočejo imeti oblast, dejansko oblast, ki bo ustrezala njihovemu številu in njihovemu deležu v gospodarstvu dežele — politično in ekonomsko oblast. Nobena druga stvar, nič manj od tega jih ne more in ne bo zadovoljilo. Celo zmerni črnski voditelji, kot n.pr. Bayard Rustin, kateremu so drugi črnci dali porogljiv vzdevek «stric Tom», trdijo, da je nasilje pravzaprav nujno. Nihče ni upošteval strahotnih razmer v Los Angelesu vse do tedaj, dokler ni v tamkajšnjem črnskem predmestju Wattsu pred dvema letoma prišlo do krvavih plemenskih neredov, ki so zavzeli že obseg krajevne državljanske vojne in upora. Minil? je doba nenasilnih demonstracij, minila je doba mirnih protestnih povork. črnski ekstremisti, predvsem Stokely Carmichael in njegov duhovni svetovalec dr. Nathan Hare, profesor ustavnega prava na črnskem vsfeučilišču v Washingtonu, predvidevajo nastop dobe «črnega Blitzkriega*. Gibanje za integracijo je propadlo, pravi Hare. Zato morajo črnci s silo vzeti oblast, ki jim bo omogočila, da diktirajo svoje pogoje. Ta ideologija državljanske vojne proti belopoltim ljude r in »njihovi* državi zavzema vedno širši obseg in priteguje vedno več pristašev, še posebno med črnskimi študenti. Toda zdi se, da se tudi belopolti državljani pripravljajo na državljansko vojno. V Clevelandu so trgovine z orožjem razprodale vse svoje zaloge pušk, samokresov in streliva, članstvo strelskih družin pa se je za večkrat povečalo. Njihovi člani baje se vadijo v streljanje na črne premične tarče. E. IRONS Ameriški znanstveniki in umetniki proti Johnsonovi politiki LONDON, 2. — Sedemdeset osebnosti iz vseučiliščnega in u-metniškega ameriškega in angleškega sveta obtožujejo vlado ZDA, da je odgovorna za nadaljevanje vojne v Vietnamu. Ta izjava je bila danes objavljena na celi strani britanskega dnevnika »Times*. Teh 70 osebnosti, ki se hočejo povsem ločiti od ameriškega in britanskega gledišča o tem vprašanju in po katerem da je samo Hanoj proti morebitnim pogajanjem, obtožujejo ameriško vlado, da je uničila vsakršno možnost pogajanja s tem, da izvaja svojo politiko stopnjevanja vojne. Med podpisniki te izjave so pisatelji, kot na primer James Baldwin in Arthur Miller, filmski umetnik Marlon Brando, pevec Harry Belafonte, režiserja Joseph Strick in Mike Nichols, Nobelov nagrajenec za medicino Albert Szent-Gyorgi ter številni univerzitetni profesorji. :::::::::::::::::: II! Tržaški nagrajenci Sterijinega pozorja V sredo, 31. maja, je bila v Kulturnem domu majhna svečanost, na kateri sta Miodrag Kujundžič in Vlado Dubravčič, člana uredništva »Novosadskega dnevnika*, izročila nagrade, ki so jih dobili letos na Sterijinem pozorju trije tržaški umetniki, in sicer Mira Sardočeva, Jožko Lukeš in Aleksander Vodopivec. Slovensko gledališče je nastopilo z Benedetičevo dramo: «Nc vedno kakor lastovke* SMO ŽE V ZAČETKU LETOŠNJE POČITNIŠKE DOBE Vremenoslovci napovedujejo bolj «mokro» in hladno poletje Tako izhaja iz računov za daljšo dobo, kar pa ne velja za krajše vremenske napovedi Tudi v bolj hladnem poletju je na Kornatih v Dalmaciji vroče čeprav je res, da si večina ljudi, ki si more privoščiti letne počitnice, izbere v ta namen najraje julij in avgust, se doba poletnega oddiha dejansko začne že v začetku junija in se zavleče vse do konca septembra, včasih tudi do“ pol oktobra. Zato prav gotovo ne bo preuranjeno, če v zvezi s tem spregovorimo nekaj o vremenu, ki ga bomo imeli v letošnjem poletju. Spregovoriti o vremenu pa je zelo težko. Vremenoslovci so se že velikokrat ušteli in kljub temu da razpolagajo v novejših časih tudi z najsodobnejšimi napravami, ne morejo zagotoviti vremenskih napovedi za daljšo dobo. Zato naj bralec sprejme te napovedi z določeno previdnostjo in uvidevnostjo. Lansko leto sta bila v Evropi julij in avgust sorazmerno deževna. Tudi v bližnjih krajih, kamor odhajajo na počitnice ljudje iz naših krajev, Trsta, Gorice in ostalih naših središč, ni bilo veliko bolje, saj je bil na primer tudi Jadran lani »turistično slabši* kot po navadi, ker so vremenoslovci (še bolj turisti) u-gotovili več padavin kot v drugih letih. Seveda s tem ni rečeno, da lani ni bilo dovolj sončnih dni, le da je človek, ki si privošči dva ali kvečjemu tri tedne počitnic, prepričan, da bi vse tri tedne moralo vedno sijati sonce. In kaj bo letos? Angleški strokovnjak H. Lemb, član britanske meteorološke službe je na osnovi dolgoletnih raziskovanj in proučevanja beležk iz cele vrste zadnjih desetletij prišel do zaključka, da je v začetku našega desetletja prišlo do korenitih sprememb v vremenskih razmerah in to ne le na našem ožjem in širšem področju, pač pa v vsej Evropi, celo na vsem svetu. Posebej je postala zelo deževna vsa zahodna Evropa, kjer so v zadnjih letih zabeležili tudi splošno nižjo poletno temperaturo. Glede tega pojava imamo pravzaprav dve tolmačenji ali bol ;e dve verziji, ki se v precejšnji meri razlikujeta. Po eni verziji smo sedaj v začetku tretjega tridesetletnega v bistvu negativnega vremenskega cikla našega stoletja. Od leta 1900 pa tja do me v Evropi bolj deževno kot prej. Naslednjih trideset let, torej od 1930 pa do 1960 je bilo obdobje bolj suhih in vročih poletij, z letom 1960 pa se je — po teh trditvah — začelo obdobje, ki bi ga mogli primerjati s prvim ciklom tega stoletja, torej s ciklom bolj vlažnih in hladnih poletij. To je ena verzija, druga verzija pa je verzija angleškega meteorologa H. Lemba, ki pravi, da smo sedaj v razdobju, kakršnega smo imeli v prejšnjem stoletju in to prav tako okoli leta 1850 do 1896. ali še kaj več. Kako si H. Lemb razlaga ta sedanji bolj deževen ciklus? Spremljanje meteoroloških razmer v nekaterih deželah, predvsem v sahodni Evropi, je dokazalo, da se je od leta 1960 sistem zračnih tokov spremenil. Prišlo je torej do sprememb prav tistih zračnih elementov, ki vplivajo na nastanek vremena v srednji Evropi in torej tudi pri nas. Osnovna značilnost teh sprememb je, da zahodni tokovi ne dospejo tako globoko na jug do tropskega področja, kot so prihajali prej, pač pa se ustavijo že v zmernih in višjih geografskih širinah. Posledica tega je, da v zahodnem delu Evrope ter v srednji Evropi nimamo več tako vročih poletij ali če se hočemo «turistično izraziti*, nimamo več — lepih poletij. Kot osnovni vzrok tem spremembam navajajo strokovnjaki določene spremembe v intenzivnosti sončnega žarčenja. Tu bi sicer morali spregovoriti tudi o klasičnem enajstletnem ciklusu sončnih izbruhov, ki zagotovo vplivajo na vremenske in tudi druge razmere na Zemlji, toda to bi nas privedlo predaleč in se bomo raje ustavili pri tem, kaj pravijo meteorologi za naša področja odnosno za tista področja, ki pridejo v poštev za ljudi iz naših krajev za primer letnih počitnic. Po podatkih meteorologov sta bili zadnji dve leti v splošnem bolj hladni kot prej. Zaradi samih dveh let pa ne moremo dati splošne ocene. Zato bi bilo logično, potruditi se v podrobnejše proučevanje tudi starejših podatkov. Ti pa nam pravijo takole: Od zadnjih sedem let jih je kar šest bilo bolj hladnih, kot znaša dolgoletno povprečje. Posebno hladna sta bila v povprečju meseca julij in avgust, medtem ko se je junij v celi vrsti let doslej »kar dobro obnesel*. Nadaljnji podatki govore, da je bilo od leta 1960 dalje v povprečju v poletnih mesecih tudi veliko več padavin kot sicer. Glede tega moramo iz objektivnosti zabeležiti tudi kratkotrajne in hude suše, toda to ne spremeni dejstva, da je bila raven padavin v poletnih mesecih v zadnjih šestih letih višja kot v prejšnjih desetletjih. Reško področje npr., to se pravi ves Kvarner in del Istre, kamor odhaja veliko Tržačanov na počitnice, ni vse od leta 1931 imelo v juliju toliko padavin, kot jih je imelo na primer leta 1960, v naslednjih letih pa še ni bilo julija, ki bi ne imel več padavin, kot znaša desetletno povprečje. Konkretno smo navedli reško področje, toda v splošnem bi to veljalo tudi za druge turistične kraje bližnjega zaledja. Isto pa velja v glavnem tudi za zahodno obalo Jadrana, torej za letovišča na italijanski strani Jadrana. Kakor vidimo, te napovedi niso kdo ve kako prijetne, toda meteorolog Lemb meni, celo, da se bo to nadaljevalo vse tja do konca stoletja, podobno kot je bilo prejšnje stoletje. Z druge strani pa H. Lemb noče vztrajati odločno pri tem, ker da ne smemo biti glede tega »pesimistično razpoloženi*, kajti če je res, da je bilo v drugi polovici preteklega stoletja zelo veliko deževnih in hladnih poletij, je tudi res — pravi — da je bilo med posameznimi bolj hladnimi poletji tudi nekaj zelo toplih počitniških sezon. Še več, tudi v zadnjih sedmih letih, ki jih meteorologi ocenjujejo kot poletje pod povprečjem, je bilo nekaj poletnih mesecev, ki so bili izredno vroči, takšni, kot si jih more človek sploh želeti. Za zaključek bomo rekli le to: počitnice so pred durmi. Človek, ki je vse leto vprežen, si zaželi oddiha. Še več, potreben ga je, da bo mogel nato ponovno krepko zapreči. Če bo vreme nekoliko nagajalo, se bo pač nekoliko več odpočil, kajti pretiravanje na soncu tudi ni preveč priporočljivo. Poleg tega pa je moderni turizem — turizem na kolesih. Kadar naleti motorizirani turist v določenem kraju na slabo vreme, požene motor in si poišče kraj, ki mu je bilo vreme bolj naklonjeno Potemtakem nič strahu in nič pesimizma. Poletje bo takšno, kakršno bo, počitnice pa bodo takšne, kakršne si bomo pripravili. Praško gledališče s Kafko v Londonu LONDON, 2. — Praško avantgardno gledališče je doživelo razmeroma velik uspeh med londonskim občinstvom. Nekoliko slabša pa je v splošnem uradna ocena, kajti umetnostni kritiki uprizoritve niso sprejeli z navdušenjem. Razlika med kritiko in občinstvom je razumljiva, če upoštevamo dejstvo, da se je praško gledališče predstavilo z zelo zahtevnim delom in so bile zato tudi zahteve kritikov temu pri-merne. Praško avantgardno gledališče je prišlo v London z za oder predelanim romanom Kafke »Proces*. Po navadi se nastopi tujih gledališč, ki torej ne igrajo v angleščini, sproti prevajajo, tako da more dogajanju na odru občinstvo neposredno slediti. V tem primeru pa tega ni bilo, pač pa so v začetku vsakega dejanja prebrali nekoliko daljše pojasnilo v angleščini in branje angleškega teksta je dopolnjevala glasbena spremljava na orgle. Ta način se je dobro obnesel in je bilo občinstvo navdušeno nad njim, veliko bolj, kot pri običajnih dosedanjih sprotnih prevajanjih, ki prav gotovo gledalca motijo, posebno v bolj zahtevnih delih. Kaj pa tako imenovana uradna kritika, za katero smo rekli, da ni bila nad predstavo navdušena? Za režiserja Jana Grossmana je »Times* zapisal, da je to »zares pomembna gledališka osebnost*, «Daily Telegraph* je mnenja, da je »ta način predstavitve dejansko edini način, na kateri je bilo možno ta roman spraviti na oder*, vendar pa hkrati govori o »morečem vzdušju, hladnem tonu, brez vsakega upa*. Po pisanju lista «Sun» »že roman je težak in postane kot odrsko delo nerazumljiv*. «Daily Mail* je približno istega mnenja. Povsem drugačnega mnenja pa je kritika, ko govori o igralcih, za katere išče najlepše pohvalne besede. Posebno omenja Jana Preučila, Marijo Malkowo, Miloša Nedbala in Vaclava Soupa. V Spoletu gledališče s kupolo iz aluminija NEW YORK, 2. - Ameriški ar hitekt Buckminster Fuller, ki je napravil in izvedel načrt za ameriški paviljon na svetovni razstavi «Expo 67* v Montrealu v Kanadi, je napravil načrt za gledališče s kupolo za bližnji festival v Spoletu. Gre za gledališče s kupolo iz aluminija, ki ga bodo dogradili že do 1. julija letos, tako da bo na letošnjem festivalu že služilo svojemu namenu. Načrt ameriškega arhitekta bodo izpeljali študenti arhitekture iz šestih držav, seveda pod njegovim vodstvom, pri čemer mu bo pomagal tudi njegov asistent japonskega porekla Šoji Sadao, ki je sodeloval tudi pri izdelovanju načrta. Kupola iz aluminija bo visoka okoli 12 m, njen premer pa bo znašal 19 m. Surovine, torej aluminij, bo poklonila ameriška družba »Aluminium Company of America*, gradbene stroške pa bosta krili dve ameriški ustanovi. V tem novem gledališču bo prostora za 350 ljudi in bo služilo za koncerte, odrske predstave, baletne nastope in podobne kulturne prireditve. S///S/Z I Je mestna četrt črnskih ‘ri t1 'is t*riV *5a^eri so bile samo pre rpv *““ “M” » SSaTS.SLffi trs! \su k n m ie ! PelJal1 v bolmšmco v Trst, kjer trolne metode, ki jo je naštudiral v sodelovanju s tržaškim izvedencem dr. Ruzzierom, za ugotavljanje, komercialne kakovosti zelene kave na podlagi razlike v teži, Francoz F. Custot je poročal o vplivu zakonodaje na potrošnjo kave v svetu, nato pa je sledilo poročilo o nadzorstvu nad kakovostjo kave v trgovinskem prometu ter o nekaterih tehničnih vprašanjih v zvezi z analizo vzorcev, ki sta ga pripravila dekan tržaške univerze prof. C. Calzolari ter strokovnjak Aleš Lokar. Po poročilu o najnovejših težnjah po uskladitvi zakonodaje o kakovostih kave v mednarodnem merilu, za katero se borita Organi-sation Internationale de Normali-sation in A.S.I.C, ki ga je prebral predstavnik Mednarodne organizacije za standardne mere G. Castan, so sestavili širšo delovno skupino, ki bo pripravila v času zasedanja, to je do sobote, 10. junija, material za skorajšnje srečanje med- so jo s prognozo okrevanja v dveh mesecih sprejeli na dermatološki oddelek, zaradi opeklin prve in druge stopnje. Pokrajinsko ravnateljstvo INAM in pokrajinska zdravniška zbornica iz Trsta sporočata zavarovancem INAM, stanujočim v tržaški občini, naj od 1. junija dalje za nujne zdravniške preglede na domu v ne. deijah, praznikih in ponoči kličejo telefonsko številko 37.265 (Poli-clinico triestino). V nedeljo, 4. junija 1967 bo ob II. uri v šolskih prostorih drž. srednje šole na Opčinah slovesnost ob odkritju kipa pesnika Srečka Kosovela, po katerem nosi šola ime. Vljudno vabljeni. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiimimmiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiimiiimiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiii VČERAJ NA POMORSKI POSTAJI Drugi dan kongresa dermatološke angiologije Predavatelji in disku tanti so obravnavali razne plati obolenja obtočil in kože Predvčerajšnjim se je v hotelu Excelsior začel kongres dermatološke angiologije. Spregovorili so rektor tržaške univerze prof. Origone ter predsednika italijanskega društva za angiologijo in za dermatologijo prof. Comel in prof. Cerutti. Otvoritve kongresa so se udeležili tudi podprefekt Prosperi, podžupan Lonza, odbornik za zdravstvo tržaške občine Blasina, pokrajinski odbornik za zdravstvo Fo-gher, predstavnik deželnega odbor-ništva za zdravstvo dr. Nemec ter vrsta univerzitetnih profesorjev in zdravnikov. Včeraj zjutraj pa se je začel na pomorski postaji delovni del kongresa. Zjutraj so obravnavali nozologijo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiu MED VČERAJŠNJO SLOVESNOSTJO NA ŽUPANSTVU Župan inž. Spaccini izročil Liviu Albiju diplomo ministrstva za njegove civilne zasluge Slovesnosti je prisostvoval tudi eden od dveh rešenih mladeničev na viharnem morju ■ Tržaški župan inž. Spaccini je včeraj opoldne na županstvu ob prisotnosti odbornika za javne stike Ceschia, glavnega tajnika občine dr. Carminellija, polkovnika mestnih redarjev Dolceja in drugih občinskih funkcionarjev izročil Liviu Albiju s Kontovela diplomo za civilne zasluge, ki mu jo je priznalo notranje ministrstvo za dve pogumni dejanji. Slovesni podelitvi priznanja je prisostvoval tudi Luciano Postogna, eden od mladeničev, ki ju je Livio leta 1962 rešil s svojim malim čolnom na viharnem morju. V nagovoru Je župan poudaril, da si je Livio Albi zaslužil dejansko višje priznanje, zlasti za prvo pogumno dejanje, ko je rešil dva mladeniča, ki ju je vihar odnesel s čolnom na odprto morje in bi gotovo utonila, če jima ne bi Livio prihitel na pomoč. Ob tisti priložnosti, je poudaril župan, notranje ministrstvo ni moglo vzeti v poštev predloga občine za podelitev Liviu Albiju kolajne za civilne zasluge, ker je bil predlog predložen ministrstvu po roku, ki ga določa zakon. Formalno torej, je nadaljeval župan se sedanje priznanje nanaša samo na dogodek od 20. aprila lani, ko je Albi rešil življenje triletnemu dečku Andreju Renziju. O-trok je po nesreči padel v morje v portiču v Cedazu, potem ko je z glavo udaril v rob nekega čolna. in kazuistiko dermatološke angiologije. Poročila so podali prof. Cerutti, prof. Tamponi in prof. Bacca-redda Za njimi je spregovorilo še 20 znanstvenikov in zdravnikov, ki so orisali razne plati patologije, kožnih obolenj, povezanih z obolenjem obtočil. Prof. Cerutti je orisal tako imenovano bolezen Kapo-si, profesorja Camerini in Zar pa povzročitelje te bolezni. Prof. Ber-gamasco je razpravljal o študiju tkiv pri okvarah, ki nastanejo na krčnih žilah. O raznih posledicah kožnih bolezni so govorili Ghitto-ni, Bezzoni, Mian, Martini, Reali in drugi. O socialni važnosti proučevanja patologije kožnih bolezni so poročali Angori, Raffaelli in Mon-tagnin. Na popoldanskem zasedanju so pri okrogli mizi razpravljali o no-zološki sintezi, ki se tiče imenoslovja in klasifikacije obolenja žil, povezanega z obolenjem kože. Poročali so profesorji Mian iz Piše in Pratesi iz Florence. Razpravi je predsedoval prof. Comel, predsednik italijanskega društva za angiologijo. Kongres se bo nadaljeval danes v istih prostorih, pri čemer bodo razpravljali o zadnjih terapevtskih izsledkih pri boleznih ožilja. S prikolice je padel V Novem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 57-letni pristaniški delavec Giovanni Pugliese iz Ul. della Guardia 17, uslužbenec pristaniške družbe «ex Scaramelli*. Pred skladiščem št. 63 je stal v ka-sonu prikolice, na katero so nato-varjali železne sode polne mineralnega olja. Naenkrat se je Pugliese nerodno prestopil, izgubil ravnotežje in padel s prikolice. Pri nesreči se je hudo pobil po spodnji strani hrbta in temenu ter si povzročil verjetne kostne poškodbe hrbtenice. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni. Pugumni ribič, je dejal župan, je oblečen skočil v morje ga potegnil na kopno in mu z umetnim dihanjem rešil življenje. župan je nadalje izrazil Albiju priznanje vsega mesta za njegova pogumna dejanja ter mu izročil diplomo In ga objel. Tudi Luciano Postogna je ginjen objel svojega rešitelja, župan je Albiju tudi sporočil, da mu je bilo to priznanje vpisano v družinski list, kot to predvideva zakon. Sedaj pa ima Livio čoln mladeničev, ki ju je rešil Do njega je prišel le slučajno. Pred tremi leti je prodal svojega starega in začel iskati, drugega. V barkovljanskem portiču je videl na prodaj čoln z imenom «Antonio». Zdelo se mu je, da je že nekje videl ta čoln, toda šele po nekaj mesecih mu je neki znanec povedal, da je bil to prav tisti čoln, ki ga je Livio skupno z dvema mladeničima srečno spravil na kopno nekje pri Gradežu po e-nem popoldnevu in eni noči borbe z viharjem. Čoln nosi sedaj ime »Alenka«, kot njegova prejšnja mala stara barka. (Na sliki: župan inž. Spaccini, Albi in Postogna). Obesil se je Pozno sinoči je lovski čuvaj v gozdu približno 300 metrov od mejnega prehoda v Prebenegu pod So-cerbom zagledal truplo obešenca. Nesrečnik Je bil 46-letni Mario Bandi iz Ul. Sterpeto 3, ki se Je obesil pred približno dvema dnevoma. Bandi Je prišel do svoje parcele, se napotil v bližnji gozdiček, zavezal vrv na debelo vejo in se obesil. Zdi se, da se je Bandi odločil za usodni korak, ker Je bil že dolgo časa bolan. V Prebeneg so prihiteli karabinjerji iz Doline in sodni zdravnik dr. Reich. Sneli so truplo, da ga je zdravnik pregledal in ugotovil, da je smrt nastopila približno 48 ur prej. Kasneje so truplo odpeljali v mrtvašnico Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE IVAN MRAK MARIJA TUDOR Himnična tragedija Režiser: VIKTOR MOLKA Scenograf: UROŠ VAGAJA Kostumograf: MIJA JARČEVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Lektor: MIRKO MAHNIČ Nastopajo: Dare Valič, Janez Jerman, Slavka Glavinova, Janez Albrecht, Mihaela Novakova, Vida Levstikova, Rudi Kosmač, Branko Miklavc, Duša Počkajeva, Vinko Hrastelj. Sodelujejo še slušatelji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. DANES, 3. junija ob 21. uri JUTRI, 4. junija ob 17. uri. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na teleion 734265. V nedeljo, 4. t.m. bo v Mač-kovljah vsakoletni «1 \praznik češenj » Lep spored, dober pršut in domače vino. Začetek kulturnega programa ob 17. uri. Bufet odprt od 14. do 24. ure. VABLJENI! Ivan Mrak v Trstu Ivan Mrak, pisatelj himnične tragedije Marija Tudor, ki jo uprizori danes v Kulturnem domu Drama slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, se bo danes, 3. t.m. ob 18.30 srečal s tržaškimi študenti višjih šol v Slovenskem kulturnem klubu. Ul. Donizetti 3. Vabljeni vsi tržaški izobraženci. V krožku «Giuseppina Saragat« Zanimivo predavanje o zdravstveni oskrbi V kulturnem krožku «Giuseppi na Saragat« je podpredsednik o- troške bolnišnice «Burlo Garofolo« Raimondo Benussi Gambel predaval o socialni in bolniški oskrbi otrok v Trstu. Med številnimi poslušalci so bili tudi predstavniki občinskih in pokrajinskih oblasti ter zdravniki. Predavatelj je v začetku dejal, da se mora človeška svoboda u-veljaviti tudi pri socialni zaščiti. Ta zaščita mora priti do izraza zla. sti z zdravstvenimi preventivnimi, rehabilitacijskimi in skrbstvenimi ukrepi. Ena glavni nalog družbe je namreč skrb za zdravje, ki je prepuščena bodisi državi bodisi zasebni pobudi. Spričo naloge zaščite zdravja ne sme biti nobene omejitve glede sredstev. Dejavnost na tem področju ne sme biti pogojena po, upravni učinkovitosti, toda v sedanjem položaju tudi ne sme pasti vse breme le na državo. Benussi-Gambel je nato dejal, da so se v naši državi razvile številne podporne pobude, pri katerih pa so pozabili na končni smoter, ki mora biti resničen in popoln sistem socialne varnosti. Skliceval se je na zakonski osnutek ministra Mariot-tija za reformo bolnišnic, ki ga je pred dnevi odobrila poslanska zbornica, ter dejal, da je sedanja zakonodaja na tem torišču popolnoma zastarela, saj se opira na norme, ki so jih izdali leta 1890. šele po 2. svetovni vojni je ministrstvo za zdravstvo lahko začelo usklajevati razne ukrepe na tem področju ter je pripravilo organske načrte za pomoč in oskrbo, vendar ni rešilo temeljnih vorašanj. Sodobna bolnišnica, je dejal predavatelj, se ne sme smatrati kot preprost kraj zdravljenja, namreč kot resnično zdravstveno središče na razpolago skupnosti. Zatem je dejal, da je treba točno seznaniti javno mnenje z vprašanjem reforme bolnišnic. Osnova te reforme je, da se stari pojem dobrodelnosti spremeni v pojem oskrbe, ki vsakomur pripada, in sicer na podlagi sodobnih načel socialne pravičnosti. Kar se tiče zdravstvene oskrbe mladine, je treba ustanavljati in krepiti specializirane bolnišnice zanjo in terapija mora biti drugačna kot za odrasle. Govoreč o položaju v Trstu, kjer deluje otroška bolnišnica od leta 1956, je predavatelj omenil nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, da so se otroci leta 1956 povprečno zdravili v tej bolnišnici 56 dni, lani pa povprečno samo po dva tedna. Podporno društvo Dijaška matica bo imelo svoj redni občni zbor v petek, 16. junija t.I. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9. SLOVENSKI FILM NE JOČI PETER BODO PREDVAJALI DANES, 3. junija ob 21. uri v prosvetni dvorani Slovenec v Borštu; v nedeljo, 4. junija ob 21. uri prosvetno društvo Zvezda v Podlonjerju; v ponedeljek, 5, junija ob 21. prosvetno društvo Prosek-Kontovel na Proseku; v torek, 6. junija ob 21. uri v Ljudskem domu Marušič v Rocolu. v četrtek, 8. junija ob 21. uri prosvetno društvo Slavko Škamperle Vabimo ostala prosvetna društva, da čimprej rezervirajo proste večere. Slovenski film VESNA PREDVAJA v torek, 6. junija ob 21. uri prosvetno društvo Barkovlje- Slovenska prosvetna zveza GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v sredo, 7. junija ob uri v mali dvorani glasb®" .sj.. mi v Hum — =- »o-, ne šole (Ulica R. Manna recital violinista MIHE POGAČNIKA absolventa srednje glasbene šole v Ljubljani — šola Pr0’-Cirila Veronka. — Pri klavirju prof. Jelica Suhadolnik Zalokarjeva. Dne 11. junija tJ. ob D-jj® bo v Kulturnem domu v Trstu II. PRODUKCIJA BALETNIH ŠOL gojencev Slovenskega dijašk ga doma in Prosvetnega dru; štva Barkovlje. Mladi Ples8*x. se bodo predstavili s 13 t0 20, 21) 21 (Blagajna ob *^,i««“ ponovi prvi del filma) pinei®, jev film iiPrlma vittoria« olJgia5' scope. John Wayne, Kirk Patricla Neal, Henry Fond DNEVNA SLUŽBA LEI :KAHN (od 13. do 16. ure) (Cre^ ■ta*' Giustl, Ul. Bonomea dr. Rossettl, Ul. Combl i-L^fi gnori. Trg Ospedale 8: Nerl. Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKAP (od 19.30 do ».!•> . (JtC Godina, Trg S. Glacomo Ion, Alla Minerva, Trg S. J 1; Al Due Mori, Trg Unita ^ 4; Nicoll, Ul. dl Servola “u denj). Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da Je v ponedeljek, 5. t.m. ob 20.30 od bo rova seja. Vabimo člane odbora da se važne seje točno in polnoštevilno udeležijo. SPDT priredi 1». t.m. izlet na Na-nos in Vremščico. Vpisovanje v Tržaški knjigarni od 18.30 do 19,30 vsak večer do 16. t.m. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru tega zdravnika, je treba telefoni ratl na štev. 90-235. Mali oglasi PRODAJALKO In vajenko vina oblačil. Telefonirati na Prispevajte >*• DUAŠKO MATiC£i, TRŽAŠKA KNHGAKjji Trat - Ul. av. Fr***1** Teleion til-?9* Novost: Zbirka Kondor: Pot skozi noč brošura vezana r ‘5 \ UVELJAVLJANJE domačega vinskega pridelka V Zgoniku so uradno odprli 3. občinsko razstavo domačih vin ^ prisotnosti predstavnikov oblasti in strokovnih ustanov, je o pomenu in namenu razstave spregovoril župan Jože Guštin - Razstavljenih je 28 vzorcev belega in 4 črnega vina Včeraj dopoldne je bila v Zgoni-su uradna otvoritev 3. občinske razstave domačih vin, ki bo odprta .‘ dni- Otvoritve so se udeležili Jhceprefekt dr. Pino, predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. j^rpin, deželni svetovalec dr. ši-Skovič, pokrajinski odbornik Ru-«°li, direktor kmetijskega inšpektorata dr. Perco, tajnik Kmečke zve-Volk, tajnik Zveze malih posest-«kov Grbec, predsednik kmetijske zadruge Markovič itd. Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, ki ”e zaradi drugih obveznosti ni mo-®el udeležiti, je poslal pozdravno brzojavko. Goste je pozdravil zgoniški župan dejal k* Je med drugim lj'^amen razstave, ki je prejšnja eta dosegla zelo lep uspeh in žela “sfcat'0 priznanja, in ki s tem po-kija ie tradicionalna, je v prvi rsto ta, da seznanimo domačega tujega gosta s pristnim pridel-K°m naše domače kraške zemlje. i'/aša občina je še vedno pretež-j? kmečkega značaja, zato predirni11 kmetijstvo, in v prvi vrsti porodništvo, tisto gospodarsko "f°Oo, ki zasluži največjo pozor-st, takp občanov kot pozornost in ,n>rnanje občinske uprave ter pre-jjDje — Vseh odgovornih pokra-m>skth in deželnih organov. rerf> ^ruQi strani pa daje taka pri-a,tev kmetovalcem možnost, da J?1 pridelek neposredno predsta-)o odjemalcu, ki se mu tako nudi pznost, da spozna pravo vred-lofit- sa^ov naših tal, da se nauči 1 * naravno od umetnega, pristno Nepristnega. Dalje daje razstava zrcost neposredne primerjave med opernimi pridelovalci, kar ne-in0771710 spodbuja k razumnejšim i smotrnejšim oblikam dela, ki za-1 PRIDITE V ZGONIK! III. občinska razstava in pokušn ja domačih vin DANES: začetek ob 10. uri ob 14. uri turnir v odbojki za kraški pokal od 20. do 24. brezplačni ples JUTRI: začetek ob 9. uri ob 11. podelitev nagrad vinogradnikom ob 17. koncert godbe na pihala iz Idrije ob 20. tombola po tomboli brezplačen ples do 24. ure. Jutri specialiteta: teliček na žaru. Brezplačni parkirni prostor — Stalna avtobusna zveza nesljivo vodijo k boljšim rezultatom. Vse to ima tudi neposredne ugodne posledice na razvoj domačega iu-rizma, saj postaja naš del zemlje iz dneva v dan bolj zanimiv in privlačen, njena okolica pa prava vaba za mestnega izletnika, kjer lahko najde mir, gostoljubnost in nedotaknjenost narave. Ne nazadnje pa je v prireditvi razstave tudi smoter, da nudimo gostu tudi nekaj pristne domače zabave. — Končno se želim zahvaliti vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k organizaciji letošnje razstave, z željo, da bi dosegla uspeh, ki ga vsi pričakujemo.» Nato je spregovoril dr. Perco, ki ...■BF*"'" avniki oblasti in strokovnih ustanov na otvoritvi razstave vin v Zgoniku je izrazil pohvalo in priznanje do mačim vinogradnikom ter pripom- NOCNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Odobrili so povišek trošarine na bencin in nafto proste cone Proslava 21. obletnice proglasitve republike - Obvestilo o sklepu ANAS Zapleti na Srednjem vzhodu ■ Bencin proste cone bo po novem veljal 73 Ur Na seji občinskega sveta v četrtek zvečer, ki se je zavlekla do druge ure po polnoči, (naslednji dan je bil praznik in se svetovalcem ni nikamor mudilo, zato so dodobra proučili nekatera vprašanja na dnevnem redu) so razpravljali tako o mednarodnih kot o krajevnih vprašanjih. Na začetku seje je župan Martina imel slavnostni nagovor ob 21. obletnici proglasitve republike. Gre za ljudsko dejanje, ki je zaključilo s preteklostjo ter je predstavljalo izraz volje po obnovi vsega življenja v državi; ustvarila se je zavest v državljanih o doseženih pravicah po življenju v svobodni in demokratični državi. Ko je govoril o sedanjih nalogah ljudi in skupin v demokratičnem mehanizmu naše krajevne ustanove, je župan dejal, da se moramo obnavlja- , . — . .v, * ‘ m j-fo-i z v* v-j cv-, v*« O'- .mua.iiu vuuavijcp žaškem 'še3 možnosti^razvoja3 ^le-1 ^ z iskanjem skupnih načel in u- domačih ^ Tako? otvEritri^ I čutnih X prispeli že prvi gost*? iz' mesta inL11^ da W našli rešitve splošnega okoliških vasi, večji obisk pa je: ^teresa, ki bi odprle jasnejša ob-bil popoldne, zlasti iz mesta. 4- izorja" cest0 ->e Potrebno zavračati prav je nekoliko nagajalo vreme. doseženo popularnost, da se Popoldne je bil turnir v briškoii,!siuži konceptu ljudske suverenosti zvečer pa brezplačen ples. Danes popoldne bo turnir v odbojki in zvečer ples od 20. do 24. ure. Jutri ob li. uri bo podelitev nagrad vinogradnikom, popoldne koncert godbe na pihala iz Idrije, tombola in ples do 24. ure, ko se bo zaključila razstava. Kot običajno, tudi na tej razstavi pečejo čevapčiče in ražnjiče, v nedeljo popoldne pa bodo prijDravili telička na žaru. Kakor smo že poročali, je na raz-stavi_ 14 vzorcev belega in 14 vzorcev črnega vina iz zgoniške občine. Pred stojnico za pokušanje vin Izvaja danes, 3. t.m. ob 18. uri film: \N0tf " GUtSt U***. (LOV ZA VOHUNI) ^ISIO «IK1M» PBOSEM ------------------ ^v*Ja danes, 3. t.m. ob 19.30 Cinemascope barvni film: 19 d Drinorh Ciin (DEVETERICA IZ DRYFORK CITYJA (Resnična zgodba Ringa Kid! Btng Orosby, Am-Magret-Bob Cummins, Michael Comers Trčenje avtov Na vogalu Ul. Filzi in Milano se je včeraj popoldne pripetila cestna nesreča, pri kateri sta se ranili 21-letna učiteljica Maria Angela Bozzolini in njena 52-letna teta Giuseppina Bozzolini obe iz Vid. ma Ul. Ciro di Parz 17. Po Ul. Filzi proti Trgu Sv. Antona je 26-letna Bozzolinijina sestra oz. nečakinja Laura vozila fiat 600 UD 74051. Na omenjenem vogalu pa je prišlo do trčenja z avtom TS 34218, ki ga je navzdol po Ul. Milano privtSail 23-letni Igna. zio Rinzo iz Ul. Stuparich 17. Trčenje je bilo silovito in Bozzoli-nijin avto je zaneslo v vogal stavbe, kjer se je raztreščil. Pri nesreči sta se ranili in pobili Maria Angela in teta. Obe so od. peljali v bolnišnico, kjer so prvo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 6 dneh zaradi udarcev po glavi, teta pa se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti 7 dni, ker si je povzročila verjetne kostne poškodbe desnega ramena. Preveč tablet je zaužila Da bi si olajšala hud glavobol je včeraj zjutraj 28-letna gospodinja Paola Giacomini por. Mamillo iz Ul. del Bosco 36 zaužila 10 tablet zdravila «sedabix». Kmalu nato se je onesvestila. Giacominijevo so odpeljali v bolnišnico z zasebnim avtom in jo sprejeli na drugi medicinski oddelek. Ob sprejemu je Giaco-minijeva zatrdila, da ni imela samomorilnih namenov. Okrevala bo v 5 dneh. Prošnje za namestitev slov. otroških vrtnaric Otroške vrtnarice, ki bi se rade zaposlile na slovenskih ali italijanskih otroških vrtcih v Gorici v šolskem letu 1967 1968, naj vložijo prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir na župana občine Gorica najkasneje do 12. ure 30. junija 1967. Trčenje avtcv v štandrežu na srečo brez ranjenih Včeraj dopoldne ob 9.25 sta v Kraški ulici v Štandrežu, v bližini bara Venezia Giulia na Rojcah trčila dva avtomobila. Na srečo pri tem ni bil nihče ranje.i. Iz Štandreža proti Gorici se je peljala z avtom fiat 5Q9 32-letna Annamaria Ventin, ki stanuje v Gorici na Tržaški cesti 279. Na omenjenem križišču pa se je nenadoma odločila da obrne svoje vozilo nazaj proti Štandrežu. V tistem je privozil za njo avto giulia ti 27-letni Sergio del Sordi iz Gorice, Ul. An-giolina 18, ki je prepozno opazil njen manever ter zadel od strani precej močno fiat 500. Kot rečeno pri trčenju ni bil nobeden od obeh ranjen, pač pa je izvidnica cestne policije ugotovila precejšnjo škodo na obeh vozilih. S skuterjem je padel Z nekim zasebnim avtomobilom so pripeljali včeraj nekaj pred 15. u-ro v goriško civilno bolnišnico 54-letnega Stanislava Prinčiča iz Štandreža, Ul. Pasubio 9. Zdravniki so mu ugotovili udarec in poškodbe po obrazu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Prinčič je povedal, da se je peljal malo prej s skuterjem po Ul. Aquileia proti Ločniku, ko je izgubil kontrolo nad vozilom in padel. Padel je in si zlomil nogo Včeraj popoldne so sprejeli za 40 dni na zdravljenje v tržiško bolnišnico 42-letnega Brun-. Kanadiška iz Tržiča, Ul. Cosulich 163, ki si je pri padcu zlomil desno nogo. župan se je nato zahvalil ANAS za odobritev idejnega načrta avtomobilske ceste Villese - Gorica, ki naj bo začetni del ceste proti Ljubljani. Liberalec odv. Majo je bil prav tako zadovoljen s sklepom, vendar je pristavil, da nas ta dosežek ne sme uspavati, ker bo najtežje doseči povezavo z Ljubljano. Socialist odv. Sancin je z zadovoljstvom sprejel odločitev ANAS ki bo za njegovo izvedbo dežela izplačala predujem. Izrazil je globotc pomen 2. junija za našo državo, ki predstavlja začetek nove etape demokracije. O zapletu na Srednjem vzhodu je predložil resolucijo, v kateri opozarja na nevarnost za obstoj izraelske države ter predlaga mirno rešitev spora. Komunist odv. Battello je predlagal razpravo o avtomobilski cesti na osnovi predloženih moči j, pridružil se je županu glede proslave 2. junija ter glede Izraela dejal, da je treba upoštevati obsežnost tega vprašanja. Izrael mora ostati, prav tako pa tudi arabske države, katerim Je treba pomagati, da se izkopljejo iž težav, V katere so jih pahnili imperialisti, zavojevalci tega področja zavoljo petrolejskih interesov. Sledila je razprava o predlogu občinske uprave za zvišanje trošarine na nekatere vrste blaga proste cone. Predlog je obsegal dva sklepa: zahtevati dovoljenje ministrstva za finance, da se aplicira trošarina proste cone na bencin in nafto, župan je v obrazložitvi predloga dejal, da je prosta cona poseben inštrument za posebne prilike ter mora ustvariti pogoje za industrijski napredek. Predlagal je, da se trošarina na bencin zviša za 30 lir, na nafto pa za dve liri. Ko čez sedem let ne bo več proste cone, mora Gorica zaživeti samostojno življenje, potrebno bo do takrat napravi« korak naprej v industrijski coni. Z novimi tarifami bo cena bencina enaka jugoslovanski ceni, vendar pa je kvaliteta našega bencina boljša. Pri določitvi trošarine za nafto so upoštevali odročnost Gorice od proizvodnih centrov, zaradi katere se goriški tovornjaki prazni vračajo domov. Opozicijske skupine (PLI, KPI in MSI) so najprej predlagale odložitev diskusije, dokler se ne odobri proračun. Odv. Battello je bii proti sklepanju, ker po zakonu ne spoštujemo rokov za višanje davkov; lahKo bi razpravljali o trošarini za prihodnje leto, ne pa za letos, župan Martina je odgovoril, da ima občina to pravico na osnovi zakona od 1. marca. Sledilo je glasovanje o predlogu, ki je hll zavrnjen s svetovalci strank levega centra, tako da je občinski svet le začel z razpravo o vsebini predloga. Svetovalka KPI prof. Bonnes je predlagala, naj bi vse dohodke od proste cone potrošili za razvojni načrt, demokristjan dr. Cian je opravičil povišek trošarine z nujo po zagotovitvi primernih inštrumentov za mestni razvoj. Socialist poslanec Zucalli Je dejal, da davkov proste cone ni mogoče namensko uporabiti, dasiravno bodo z njimi opravili določena dela. Zastopal je stališče, da bi morali prodajati benoin proste cone za vse upravičence y pokrajini samo na črpalkah v Goriči. Istega mnenja Je bdi tudi liberalec Majo, ki je spregovoril kasneje, kar je izzvalo ogorčenje socialista Zullianija, kd je z medvzkliki zavračal takšno tezo, ker bi še bolj razbijala enotnost pokrajine in prizadejala lastnike bencinskih črpalk v drugih mestih naše pokrajine. Majo je dejal, da bencin po 73 lir ne bo konkurenčen ter ga bodo vozniki še vedn| hodili kupovat v Jugoslavijo, tukaj pa bčdo bone prodajali. Komunist odv. Battello Je predlagal sestavo prednostne lestvice najnujnejših del, ki naj se izvršijo z dobljeno trošarino. V Italiji obstajajo namenski davki, ki pa jih občinska uprava noče priznati. Podpiral je prodajo bencina po vsej pokrajini; zavrnil je Zucallljevo stališče ter pozdravil stališče njegovega strankarskega tovariša Zullianija, ki je polemiziral z Majam v tem vprašanju. Kar zadeva prizadevanja, da bi zmanjšali vsebino obmejnega sporazuma, le Battello dejal, da ne moremo biti tako podli kot je bila Bemardisova uprava, pod katero so mestni straž- niki preganjali Jugoslovanke, če so prinesle meso na goriški trg. Obmejni sporazum je prav tako eden izmed inštrumentov v našo in tudi obojestransko korist. Vsem je odgovoril župan, ki je najprej zavrnil Majova namigovanja, češ da bi moral o zadevi poročati odbornik za finance De Simone, ki pa ima morda različno mnenje, župan je dejal, da ne gre za tehnični, ampak politični sklep, ki ga je želel sprejeti s celotno odgovornostjo občinskega odbora. Ker je Majo sodil, da obstajajo v odboru različna stališča (kot so se že pokazala med razpravo o Vietnamu), je predlagal poimensko glasovanje za prvi del predloga, demokristjan Cian pa prav takšno glasovanje za drugi del predloga. Obakrat so za predlog glasovali vsi svetovalci strank levega centra, proti pa svetovalci leve in desne opozi se bo nova trošarina pričela pobirati 1. junija 1967. Delitev bencina proste cone cije. S sklepom občinskega sveta i litrov. V Gorici so začeli z razdeljevanjem bonov za bencin proste cone za zasebne lastnike motornih vozil. Bone razdeljujejo na sedežu avtomobilskega kluba v Ul. Roma. S tem razdeljevanjem bodo zaključili obrok za prvo letošnje polletje, ter morajo lastniki izkoristiti bone najkasneje do konca junija. Upravičenci iz Gorice in Sovodenj prejmejo naslednje količine bencina: avtomobili od 6 do 11 KS (500 do 850 kub. cm) po 270 litrov; avtomobili od 12 do 13 KS (1100) po 360 litrov; za večje avtomobile po 410 LETOS ŽE TRETJIČ TRADICIONALNA PRIREDITEV Lep uspeh razstave - natečaja tipičnih domačih vin v Gradiški Slovenski vinogradnik Alojz Bužinel iz Krmina prejel kolajni «Zlati Noe» in «Srebrni Noe» - Afirmacija briških vin Predvčerajšnjim zvečer se je v Gradiški začela 3. razstava tipičnih vin dežele Furlanije - Julijske krajine, povezana s 3. nagradnim natečajem. Zastopani sta bili le goriška in videmska pokrajina, saj je namen razstave prikazati prav krajevno proizvodnjo s področja Brd in bližnje furlanske nižine, to je dveh izrazito vinorodnih predelov. Razstavo in natečaj prireja avtonomna letoviščarska in turistična ustanova iz Gradišča in Re-dipuglie. Na razstavo - natečaj je bilo poslanih kar 146 primerkov pretežno belih vin (tokaj, rizling, sivi pinot, malvazija, verduzzo, sauvignon, beli pinot, traminc) in nekaj rdečih (kabernet, merlot in refošk). Posebno lepo so zastopana briška vina in z njimi naši slovenski vinogradniki kot na primer Alojz Bužinel Iz Krmina, Karel Drufovka z Oslavja, Anton Humar iz štever-jana, Silvester Primožič z Oslavja in pa seveda tudi veleposestva grofov Formentini iz Steverjana in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiitiuitiiiiiiiiiiMiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiii S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Avto cesta Villesse - Gorica osnova za razvoj goriškega gospodarstva Prizadevanje pokrajinske uprave pri odstranjevanju ovir . Za pro-dajo svežega kruha ob nedeljah . V petek seja pokrajinskega sveta Pokrajinski odbor je na svoji običajni tedenski seji preteklo sredo zvečer sprejel z zadovoljstvom na znanje vest da je upravni svet ANAS končno odobril načrt za gradnjo avto ceste Villesse-Gorica, o čemer smo poročali že včeraj. Za finansiranje tega dela je ANAS že zagotovila dve milijardi, preostali znesek pa bodo lahko dobili z jamstvom deželne uprave. Pokrajinski odbor je ugotovil, da pomeni ta ukrep ugoden zaključek prvega dela iolge akcije ki so jo pri tem problemu pričele pokrajinska uprava goriška občina in trgovinska zbornica s podporo vse gori-ške javnosti. Odborniki So opozorili na vrsto stikov in ukrepov, ki so jih navezali na vseh mogočih forumih, pri državnik ustanovah ter pri deželnih in krajevnih organih; prav tako so imeli stalne stike glede tega problema tudi z upravnimi organi sosedne Slovenije, da bi odstranili vse ovire, ki so zadrževale naglo izvedbo tega dela. Da bi čim bolj pospešili izvedbo gradbenih del na tej cesti, bo pokrajinska uprava sama prevzela izvedbo eksekutivnega načrta ter vodstvo del; poleg tega je vedno skrbela, da je bil ta problem živ tako pri krajevnem javnem mnenju kot tudi v deželnem merilu zaradi važnosti avto ceste za gospodarski razvoj na Goriškem. V tem cilju se je udeležila pokrajina tudi drugih zborovanj, med katerimi je bila konferenca o mejnih prehodih, ki se je vršila lansko poletje v Vidmu in Trbižu. S seje so se zahvalili ministru za javna dela Manciniju, predsedniku deželne uprave Berzantiju in deželnemu odborniku Mansuttu za njihovo sodelovanje pri odstranjevanju ovir na poti do realizacije avto ceste. Pri ra iravi o raznih upravnih ukrepih so med drugim poslali ministru turizem Coroni predlog, naj bi ukrenil vse potrebno za proizvodnjo in prodajo svežega kruha tudi ob nedeljah, ker je to nujno ea razvo; turizma. Ob zaključku so sprejeli sklep, da | katerim je za ves čas trajanja le-bodo sklicali sejo pokrajinskega sve-1 galne ure do 24. septembra ob ne- ta za petek 9. junija ob 21. uri ter bodo zanjo pripravili obsežen dnevni red. Sprejem na prefekturi za praznik republike Goriški prefekt dr. Princivalle in gospa sta včeraj ob 18.30 priredila v prostorih prefekturne palače sprejem ob priliki praznika republike. Udeležili so se ga predstavniki civilnih in vojaških oblasti, ustanov, političnih in sindikalni« organizacij, raznih kulturnih TH"‘drugih društev. Med udeleženci so bili tudi številni župani s podeželja. Med povabljenimi je bil tudi predstavnik SKGZ ar. Peter Sancin. Promet s tovornjaki prepovedan ob praznikih Prefektura sporoča, da je ministrstvo za prevoze izdalo odlok, s deljah in praznikih prepovedan tovorni promet z bruto težo nad 50 stotov na vsem državnem ozemlju od 8. do 22. ure Burja oklestila mladje na trtah Češnje v Brdih gredo h kraju. Ne morda toliko zaradi tega, ker so pošle,- ampak zaradi gnitja. Letos jih ,§icer zares ni bilo toliko kot prejšnja leta, vendar bi mogli kmet-jf z* njimi š§ kaj -iztržiti, če ne bi zaradi dežja, “ki se je prejšnje dni ulil tudi na Brda. začele hudo pokati in gniti. Prejšnji dan je Brda zajel hud veter. Upogibal je stara drevesa ter lomil mladje na trtah. Škoda, ki je pri tem nastala, je dokajšnja, saj je trta komajda pognala mladje. Na vetru izpostavljenih trtah bo na takšen način veliko manj grozdja kot bi ga bilo sicer, tako da bo marsikdo zaradi tega tudi gospodarsko prizadet. Attems iz Lučnika. Vsi pa so pogrešali udeležbo uglednega vinogradnika Antona Gradnika 1z Ple-šivega pri Krminu, ki je za svoje vinske pridelke pobral — kot smo v ostalem tudi že obširno poročali — zelo visoka priznanja. Od njega samega smo izvedeli, da je bila njegova odsotnost zgolj naključna. Prireditev se je začela z nagovorom gradlškega župana dr. Fort el-lija na županstvu, kateremu je sledilo podeljevanje kolajn «Zlati Noe» In «Srebrni Noe» posameznim razstavljavcem, katerih pridelke je ocenila posebna komisija enologov. Tu moramo posebej poudariti, da je Alojz Bužinel iz Krmina orine-sel kar dve nagradi; kolajno «Z!at1 Noe» za tokaj 1966 ter kolajno «Sre-brni Noe» za Mueller Targau 1S66, kar je vsekaikor zelo lepo priznanje temu našemu slovenskemu vinogradniku, za katero mu toplo čestitamo. Nagrajena so bila briška vina tudi drugih razstavljavcev, med katerimi Formentinijeva in Attemsova. Ceremoniji na županstvu je sledilo pokušanje vin pri kioskih v mestnem parku, kjer sta v večernih urah nastopala tudi furlanska folklorna skupina iz Kaprive in domači pevski zbor. Razstava sama ln veliko število podeljenih kolajn samo potrjuje pomembnost te prireditve za valo-riziranje domačih vin In prizadevanj domačih vinogradnikov, med katerimi uživajo slovenski še poseben ugled. Julri zaključna prireditev v dijaškem domu v Gorici Jutri, v nedeljo popoldne z začetkom ob 15. uri bo v prostorih Slovenskega dijaškega doma na Sveto-gorski cesti v Gorici roditeljski sestanek. Po tem sestanku bo sledila (predvidoma ob 16. uri) zaključna prireditev gojencev, na kateri bodo prikazali svoje življenje in delo s filmom, ki ga bodo komentirali gojenci doma sami. Na sporedu so tudi igrice, recitacije, pevske in glasbene točke. Vodstvo doma in gojenci toplo vabijo starše in prijatelje k čim večji udeležbi. Posvet socialističnih upraviteljev v Tržiču Na sedežu PSU v Tržiču bo v sredo 8. t.m. sestanek tajnikov socialističnih sekcij tržiškega okraja, ki se ga bodo udeležili tudi izvoljeni predstavniki stranke s tega področja in tržaški sekretar PSU Pit-toni. Na sestanku se bodo pogovorili o gospodarskih in drugih problemih ter o skupni akciji za njihovo rešitev na vsem področju. Prisoten bo tudi arhitekt in univerzitetni profesor Semerani. srečanja slovenskih in italijanskih partizanov na Dobrovem v jugoslovanskih Brdih iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GORIŠKO GOSPODARSTVO V APRILU V industriji ohranjen doseženi ritem brez posebnih sprememb v zaposlitvi Napredek v tekstilni in lesni industriji ter gradbeništvu Težave v kemični industriji - Normalni izgledi v kmetijstvu Zadnji vestnik, trgovinske zbornice za Goriško prinaša v svojem poročilu o gospodarskem stanju v preteklem aiprilu pregled stanja v industriji. Na splošno so ugotovili v industriji v aprilu zadovoljiv razvoj, čeprav brez kakšnih bistvenih sprememb, odnosno povečanja proizvodnje. Prav tako je bilo le malo sprememb pri zaposlitvi delovne stle tako kar se tiče zaposlitve novih delovnih moči, kakor tudi glede odpustov. To velja zlasti za kovinarsko področje. Izgledi za bližnje mesece so dobri, zlasti v večjih podjetjih in večje Investicije v tovarnah z državno udeležbo, kot tudi nedavni ukrepi za koncentracijo proizvodnje, so ustvarili dobro osnovo za bodoči razvoj. Tekstilni obrati so po precejšnjem napredku, ki so ga zabeležili v zadnjih mesecih, obdržali dosežene položaje ter se pripravljajo na obnovo opreme v povečanem obse gu. Zadovoljivo je potekalo delo v elektromehanični Industriji, ki Je prejela nova naročila iz inozemstva. Tudi lesna Industrija dela s polnim ritmom ln pri tem naj o-menlmo, da je dosegla tovarna vezanih plošč v Marjanu proizvodni ritem, kot ga je imela pred krizo v tem obratu, zaradi katere so ga morali za nekaj časa zapreti. Normalno je potekalo delo v kartonaž-nl industriji, kemični, konservni, llkerskl in slaščičarski Industriji. V enem naj več jih slaščičarskih obratov Imajo v načrtu dela večjega obsega za povečanje In okrepitev obrata; po drugi strani pa obstajajo negotovi izgledi za največjo kemično tovarno na Goriškem (Sol-vay). V gradbeni Industriji je opaziti nadaljnje izboljšanje in povečanje dejavnosti, kar se odraža tudi pri proizvodnji gradbenega materiala. Nove težave pa se pojavljajo v avto prevozništvu, kjer predstavlja hudo oviro počasen postopek pri carinjenju na meji zaradi nezadost- ne carinske opreme; k temu so se pridružila še pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Porast prometa so zabeležili v pristanišču Portorosega, kjer so izkrcali večje količine lesa; brez posebnih sprememb se je odvijal promet na civilnem letališču v Ron-kah, kjer so še vedno v teku dela za podaljšanje vzletne steze. V kmetijstvu so kazali posevki pšenice še kar dobro, čeprav so nekoliko zakasneli, ter dajo upanje za normalen pridelek. Dobro kaže pesa tako sladkorna kot krm-ska. Proti koncu meseca so začel! s setvijo koruze. V živinoreji je bilo zdravstveno stanje živine zelo dobro, kar je predvsem zasluga ukrepov, ki so bili podvzeti za asanacijo v zadnjih letih na področju celotne pokrajine. To velja zlasti za govejo živino. V aprilu niso prijavili nobenega primera prašičje kuge. Tudi Izgledi za prehrano živine so bili še kar dobri. Danes predvajajo v Tržiču jugoslovanski film «Kozara» Danes so začeli v kinu Azzurro v Tržiču predvajati znani jugoslovanski film «Kozara-' ki prikazuje epsko partizansko borbo proti nacistom na planini istega imena. V glavnih vlogah nastopata slovenski filmski umetnik Bert Sotler, ki je postal slaven prav zaradi te vloge in pa Oliver Markovič. Opozarjamo naše ljudi na to predvajanje. Gorica VERDI. 16.30: «Mathelm... non per dona». D. Martin in A. Margret. Ameriški barvni film. CORSO. 17.00: «Penelope la magni-fica ladra->. N. Wood in G. Ben-nen. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.45—22.: «Cao-cia aH’uomo». Pierre Monday in M. Noel. Francoski film. CENTRALE. 15.00: «Dick Smart — 2007». R. Wyller in M. Lee. Ameriški barvni film. VITTOR1A. 17.00: «Zorro il ribelle«. Howard Ross in D. Dssantis. Italijanski film v barvah Tržič AZZURRO. 18.—22.: «Kozara» (L’ul-tlmo commando). Jugoslovanski kinemaskopski film Iz partizanske borbe. Bert Sotler in Oliver Markovič. EXCELSIOR. 17.30—22.: «A noi pia-ce Flint», J. Cobunr in G. Cobb. Kinemaskopski film v barvah PRINCIPE. Zaprto. Donke EXCELS1GR. 19.30—22.: «Ringo spa. ra piano«. RIO. 19.30—22.: «Texas John 11 giu-stiziere«. T Trayan. Barvni film. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO na Verdijevem korzu 57, tel. 28-79. RONKE Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «All’Angelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72-393. TR2IC Danes ves dan in ponoči J* odprta v Tržiču lekarna «Centrale» dr. Flitz in Ennery, Trg Republike 23, tel. 72-341. V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS Danes v Zgoniku odbojkarski turnir za «2. kraški pokah Tekme se bodo začele ob 14. uri Kot že prejšnji dve leti, tako tudi ietos organizira športni krožek Kras iz zgoniške občine odbojkarski turnir za 2. «Kraški pokal* ob priliki 3. razstave domačih vin. V prejšnjih izvedbah je obakrat" prepričljivo zmagala močna sester- j80 ve^ tako trenirani. To pa se ka Partizana iz Izole, ki je osvoji-i zna deloma maščevati, ker pri la 1. «Kraški pokal« v trajno -las-. j odbojki pride do izraza skupna igra. Letos pa se bodo turnirja udeleži le šesterke Bora, Acegata in Krasa iz zgoniške občine, medtem ko je trenutno še vedno negotova prisotnost šesterke novogoriškega Mebla. Pa si oglejmo pobiiže udeležence tega turnirja. S tehnično najpopolnejšo postavo se bo predstavilo športno združenje Bor, ki je letos nastopalo na državnem prvenstvu B lige z dokajšnjim uspehom, '/saj na papirju bi moral biti Bor absoluten gospodar položaja. Vendar pa je treba upoštevati dejstvo, da. jo poteklo že precej časa od zaključka prvenstva B lige in borovci ni- Pokal Krasa to je povezava med posameznimi igralci. Vendar pa ima Bor dovolj odličnih individualnih sil, ki so prava garancija za uspešen nastop. Tržaški A c ega t je novopečeni prvak deželne C lige in posebno pri zgoniškem občinstvu ne potrebuje posebnih predstavljanj: v zadnjem kolu prvega dela prvenstva je namreč Acegat prav na zgoniškem odbojkarskem pravokotniku predvajal res odlično igro in je s tehnično podkovanostjo prepričal domače občinstvo. Morda je v zadnjih kolih Acegat zabeležil rahe! padec forme, kar je tudi logično, če pomislimo, da so Tržačani vodili celo prvenstvo na lestvici. Kljub temu pa znajo biti Tržačani vedno na višini, ker sestavljajo šester-ko starejši in zato izkušeni ((lisjaki«. Domači Kras pa je prav v zad- njih kolih pravkar zaključenega prvenstva C lige zablestel in je s prodorno igro žel kar šest zaporednih zmag, kar je dobesedno očara lo Krasove zveste navijače, ki pri hajajo v vedno večjem številu bodrit svoje ljubljence. Krašovci se odlikujejo zaradi svoje dobre volje in zagrizenosti, v zadnjih časih pa so pokazali predvsem v napadalnih akcijah veliko prisebnost in tehnično dovzetnost. šesterka Mebla pa predstavlja pravo neznanko, zato bi bila tvegana vsaka oznaka. Vprašujemo se, komu bo pripadla končna zmaga: bo prevladala Borova čista tehnika ali Acegato-va izkušenost ali Krasov zanos? Naj bo kakorkoli. V eni stvari so si zgoniški športniki edini: zmaga naj najboljši, med nastopajočimi šesterkami pa naj vlada zdravi športni duh, kar je pravzaprav smoter tovrstnih turnirjev. Tekme bodo na zgoniškem odbojkarskem pravokotniku s pričetkom ob 14. uri. —bs— DVOJNI PORAZ BREGA V PRIJATELJSKIH TEKMAH S PONZIANO Ponziana - Breg 6:2 (1:1) V predtekmi mladinci domače enajsterice poraženi 1:0 Pred številnim občinstvom sta se v Boljuncu v prijateljski tekmi spoprijeli ekipi Brega ter Ponziane, ki se je uvrstila v -polprofesionalno D ligo. Tekma, ki je bila v nekaterih odtenkih zelo lepa in izredno borbena, je zadovoljila ljubitelje nogometa, saj je Ponziana v drugem polčasu, ko je Bregu zmanjkalo sape, pokazala izreden repertoar kras- nih akcij, z zelo poudarjeno homogenostjo celotnega moštva. Proti tej lepi ekipi so se Brežani trdovratno upirali ves prvi polčas in do 14’ drugega, ko je Giannella povedel Ponziano tretjič v vodstvo. Pri domačinih smo opazili v prvem polčasu zelo močno obrambo, ki ni prepuščala gostom veliko svobode gibanja, napad pa je slonel bolj na akcijah posameznikov, kot pa na celotnem moštvu. V drugem polčasu je obramba zelo popustila, napad pa je bil preveč skupaj in ni razširje-val igre, kar je seveda obrambi gostov močno olajšalo delo. Ponziana je tako v prvem, kot v drugem polčasu pokazala zaneslji- igro v obrambi, izreden pregled sredini igrišča ter zelo hiter in odločen napad, ki je znal izkoristiti vsako, še tako nemogočo žogo. Moštvi sta stopili na igrišče v naslednjih postavah. PONZIANA: Degrassi; Suard (Giannella), Vivoda: Norbedo (Fa-rina), Kodrič, Gerin (Siuga); Barnaba, Ravalico (Fonda), Catania, Ferrini, Ruan (Kirchmayr). BREG: Favento; Kozina, Peta liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOVO ŽARIŠČE ŠPORTNE DEJAVNOSTI V Križu so ustanovili mladinski krožek Vesna Največja iver v oči na lanskih ■ sij Bizin, Nadja Glavič, Albin Ma-športnih igrah je bila odsotnost gajna, Drago Sedmak, Nataša Sed-Križanov. To je presenetilo in ra- mak in Vladimir Tence. zočaraio vse: športne ljubitelje, prireditelje itd. Najbolj pa je presunilo kriško mladino samo, kajti odsotnost na športnih igrah je neusmiljeno odkrila dolgoletno mrtvilo in neaktivnost Križanov. To jih je «bolelo» in uspehi nogometašev Vesne so le delno zacelili rano. Med mladimi se je zato vzbudila želja po ustanovitvi športnega in prosvetnega odseka. Po več sestankih pa je le prišlo v začetku maja do širšega shoda m-ladih Križanov, ki so složno ustanovili mladinski krožek z imenom Vesna, Na tem sestanku so udeleženci po zanimivi debati izvolili odbor sedmih članov, ki bi vodil delovanje krožka. Odborniki pa so: Alek- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiu DOMAČI ŠPORT ODBOJKA JUTRI ZJUTRAJ OB 9 URI NA STADIONU «PRVI MAJ» Ženski odbojkarski turnir z udeležbo šesterk Partizana, Breja in Bora Jutri bo na stadionu ((Prvi maj» z udeležbo šesterk juosiovanskega prvoligaša OK Partizana 7 Reke, Brega in Bora ženski odbojkarski turnir. Tekme, ki se bodo začele ob 9. uri, bodo potekale po naslednjem razporedu : Bor — Breg Breg — Partizan Bor — Partizan Jutri, v nedeljo 4. junija Moško promocijsko prvenstvo Ob 10. uri v Bazovici ZARJA — BOR Ob 10. uri v Ul. Zandonai CRDA — BREG MIT Jutri, v nedeljo 4. junija Ob 17. uri v Nabrežini prijateljska tekma VESNA — CM MERCANTILE PLANINSKO — ORIENTACIJSKI POHOD SPDT Obvestilo Obveščamo tekmovalce, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, da bo v primeru stavke avtobusov, zbirališče na openski tramvajski postaji v nedeljo ob 7.30. Ponovno opozarjamo prijavljene, da prinesejo s seboj kompas, nahrbtnik (ali torbo) in da se primerno oblečejo (močni čevlji, dolge hlače itd.). O sklepih, ciljih, delovanju pravkar ustanovljenega mladinskega krožka Vesne smo vprašali za mnenje enega odbornikov, in sicer Albina Magajno. Namen krožka? Magajna: «Namen krožka je s prosvetno in športno dejavnostjo zbliževati in združevati čim več slovenske mladine iz Križa.« Zakaj se ni vaš krožek pridružil že obstoječemu nogometnemu dm štvu Vesne?* ((Razlogov je več. Naj omenim ie naslednje: društvi izven nogome- ta se nista dovolj zanimali za mladino, z druge strani pa se mladi rajši med seboj združujejo. Društvo pa je z nogometom že tako obremenjeno, da logično, ne more zato razširiti svoje dejavnosti na druga športna področja, za katera pa je med kriško mladino res veliko zanimanja. Novi krožek je torej avtonomna organizacija naše mladine in noče ovirati delovanja drugih društev. Mladina bo toreT pomagala starejšim, obenem pa bo nekaka rezerva zanje. Zato pričakuje od starejših vsestransko pomoč.« Sedež društva, bližnje dejavnosti, programi? «Za sedež krožka smo izbrali prosvetni dom ((Albert Sirk«, ker je dom dovolj prostoren za uspešno izvajanje naše dejavnosti, že ta mesec pa imamo na programu izlet kriške mladine.« Kaj pa glede pristne športne dejavnosti? ((Ustanovili smo moško In žensko odbojkarsko ekipo, moštvo v namiznem tenisu in tudi nogometno ekipo. Na programu imamo več srečanj z mladino bližnjih vasi, kar nam bo služilo kot priprava za letošnje športne igre. Naša mladina pa bo poleg tega pomagala tudi pri prosvetnih prireditvah, ki bodo ob koncu tega meseca. Mladi nogometaši pa bodo vestno trenirali m najboljši bodo pristopili v juniorsko ekipo šd Vesne, ki jo društvo namerava sestaviti po uspelem kvalifikacijskem turnirju za prestop v II. kategorijo.« «Z ustanovitvijo krožka ste nedvomno naleteli na finančne težave? «Vsa finančna teža bremeni člane krožka in ker so člani večinoma dijaki in vajenci (ki seveda ne razpolagajo z obilnimi finančnimi sredstvi) je navečji problem prav ekonomska plat kajti športna dejavnost je vezana s stroški. In prav zato se krožek toplo obrača na vse Križane, da bi mu ob priliki pomagali. Kajti, če bo krožek uspel v svojih ciljih, ne bo to samo v ponos in zadovoljstvo mladine, temveč tudi staršev in celotne vasi sploh.« Zares hvale vredna pobuda kriške mladine. Odbornikom in članom želimo obilo uspeha. —edson— Moško promocijsko prvenstvo Zarja prepustila Bregu tekmo p. f. Včerajšnja tekma moškega odboj karskega promocijskega prvenstva med Bregom in Zarjo se je končala s 3:0 v korist Brežanov p.f. ros: Švara (Mondo), Maver, Berte-sina; Rodella, Mikuš, Zonta, Bub-nlch, Grahonja (Klabjan). KOT JE: 7-5 za Ponziano. Hiter začetek Ponziane, a tudi Breg z velikim agonizmom rešuje položaj ter s hitrimi protinapadi ogroža goste. V 12’ prisili Bubnich z močnim kazenskim strelom Degrassi j a na drzen poseg. Le 1’ kasneje mora Degrassi s posegom pod noge Rodelle rešiti položaj. Ponziana hladnokrvno gradi akcijo za ak cijo in v 22’ izkoristi Barnaba napako domače obrambe ter realizira. Breg je odgovoril in v 29’ je Zonta zaključil osebno akcijo s točnim strelom ter izenačil. Ponziana je ponovno prešla v forcing in v 39' je Favento lepo rešil na glavo Ca-tanie. Brežani so odgovorili s hi trim protinapadom in Degrassi je krasno ubranil silovit strel Graho-nje. Akcije so se vrstile zelo hitro in Ferrini je v 41’ streljal ven. Zadnjo priložnost polčasa je imel Bubnich, a Degrassi je s posegom pod noge rešil položaj. V drugem polčasu so igralci najprej počastili spomin očeta Raiče, ki je v teku dneva preminul. Ponziana je izvedla kar pet menjav in njena igra se je takoj izboljšala, čeprav je zapustil igrišče do tedaj najboljši Gerin. že v 4’ je Kirch-meyr iz nemogočega položaja streljal ter neubranljivo potresel mrežo sicer odličnega Faventa. Toda Brežani niso ostali dolžni in so v 12’ ponovno izenačili. Bubnich je streljal kazenski strel, Degrassi je žogo sicer odbil, toda samo do Klab-jana, ki je brez težav realiziral. Po tej akciji pa so se gostje razigrali in na Kros Catanie se je pognal Favento, ki je žogo odbil do Giannel-le, ki je na prazna vrata brez težav povedel. Bregu je že očitno manjkala sapa, a v 18’ je z Bu-bni-chem ponovno za malo zgrešil izenačenje, saj je Degrassi rešil v zadnjem trenutku. V 23’ je realiziral po skupni akciji Catania, dve minuti kasneje pa Kirchmayr, ki se je pojavil sam pred Faventom. V 37’ ponovna akcija Bubnicha, Degrassi pa mu je strel odbil v kot. Eno minuto pred koncem je Ponziana postavila končni rezultat. Kirchmeyr je streljal, zadel prečko, žoga je prišla do Ferrinija, ki je z močnim strelom potresel ponovno mrežo domačinov. Zmaga Ponziane je bila zaslužena, čeprav si vztrajni domačini niso zaslužili tako velike razlike v golih, saj so pokazali velik agoni-zem in dokazali, da se znajo solidno upirati tudi močnejšim ekipam. Ta tekma je za Breg bila prva, ki služi za boljše spoznavanje med tržaškimi društvi. V nedeljo, 13. t. m. pa bo v Boljuncu gostovala Ede-ra, ekipa, ki nastopa v drugi kategoriji. V predtekmi mladincev iiiiimiiimiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiminuiHtniiii,minil EVROPSKO PRVENSTVO 2 zlati za Itali j o Srebrna kolajna za Jugoslovana Vujina RIM, 2. — Danes se je zaključilo evropsko amatersko boksarsko prvenstvo. Italijana Baruzzi in Casati sta osvojila zlati kolajni, Jugoslovan Vujin pa srebrno. Izidi finalnih dvobojev so naslednji. Mušja kategorija Skrzypczak (Poljska) — Ciuka (Romunija) po točkah. Bantam Giju (Romunija) — Rascher (Z. Nemčija) po točkah. Peresna Petek (Poljska) — Tatar (Turčija) po točkah. Lahka Gruzdien (Poljska) — Vujin (Jugoslavija) po točkah. Superlahka Frolov (SZ) — Kuley (Poljska) (po točkah). VVelter Nemeček (ČSSR) — Woke (Vzh. Nemčija) po točkah. Superwelter Agejev (SZ) — Stachurski (Poljska) zaradi odstopa po zdravniškem naročilu. Srednja Casati (Italija) — Kiselev (SZ) po točkah. Srednjetežka Poznyak (SZ) — Gerber (Zah. Nemčija) po točkah. Težka Baruzzi (Italija) — Boddington (Anglija) po točkah. PONZIANA — BREG 1:0 (0:0) PONZIANA: Galliussi; Francol-la, Botti; Zuliani, Ti-rel, Rautnik; Gasperutti, Presselli, Abrami (Gher-lani), Grosich, Rosso. BREG: Žerjal (Rapotec); Bandi, Komar; Lovriha (Opara), Metlika, Krasna; Krmec, Zahar, Samec, žagar, čuk. KOTJE: 6-2 za Breg. Tekma mladincev ni bila posebno lepa, saj sta obe ekipi nastopili, zaradi poškodb nekaterih igralcev, v oslabljeni postavi. Zlasti se je to poznalo Bregu, ki je bil odsoten, običajnimi napadalci. kar s tremi Igra se je odvijala po večini na sredini igrišča in je bila skozi vso tekmo izenačena. Zmaga gostov pa je prišla popolnoma nezasluženo. V prvem polčasu je edino nevarno akcijo izvedla Ponziana v 6’, ko je Žerjal s krasnim posegom rešil mrežo na nevaren stre! Gasperut-t-ija. V drugem polčasu je bila napadalna vrsta domačinov precej nevarna in v 4’ je Zahar zgrešil u-godno priložnost. V 19' je izvedel lep prodor Metlika, a njegov strel je Galliussi ubranil. Eno minuto kasneje pa je Rossi realizira! po napaki domače obrambe. V 31’ lepa akcija Samec - čuk. a Galliussi ubrani na črti. Dve minuti kasneje pa Gasperutti sam pred Ra.potcem zgreši. K. V. tlSAKSin GIRO DITALIA Ponovna zmaga Eddyja Merckxa LIDO DEGLI ESTENSI, 2. — Giro dTtalia petdesetletnice je "bolan«. Ne da namreč tistih rezultatov, ki so jih prireditelji pričakovali. Razloge pa moramo iskati v dolgih prevozih z ladjami, letali, avtomobili, zaradi česar so udeleženci prikrajšani na spanju in počitku. Danes so zabeležili že drugo zmago Belgijca Eddija Merckxa. Minitappa, dolga samo 94 km, ni vnesla sprememb v lestvici, ki bo verjetno deležna pravcatega potresa po etapi na kronometer in seveda po dolomitskih vzponih. Dejstvo pa je, da tujci nadaljujejo z zbiranjem etapnih lovorik. Danes je bil Merckx, jutri po prav gotovo nekdo drugi. Vrstni red na cilju današnje 14. etape Riccione - Lido degli Estensi (94 km) je naslednji: 1. Eddy Merckx (Peugeot B.P. — Bel.) 2 uri 4’56”, s povprečno hitrostjo 45,138 km 2. Planckaert (Bel.) 3. Guido Neri 4. Aldo Pifferi 5. Dino Zandegu 6. Baldan 7. Dancelli SPLOŠNA LESTVICA 1. Perez Frances (Šp.) 70 ur 00’29” 2. Moser z zaost. 18” 3. Merckx (Bel.) 50” 4. Schiavon 53” 5. Zilioli 1’03” 6. Motta 1’13” 7. Bitossi 1’24” 8. Adorni 1’28” 9. Anquetil (Fr.) 1’29” 10. Pingeon (Fr.) 1’34” 11. Carletto 1’49” 12. Gimondi 1’50”, itd. Genoa-Reggiana d.p. Palermo-Novara d.p. Pisa-Catanzaro d.p. Potenza-Livomo d.p. Reggina-Catania d.p. Salemit.-Alessandria d.p. 1 1 2 2 X 1 2 2 Verona-Messina d.p. Arezzo-Varese p.p. Arezzo-Varese d.p. Padova-Modena p.p. Padova-Modena d.p. Savona-Sampdoria p.p. Savona-Sampdoria d.p. .....mi.......m...milim...................................................................... is RAZGOVOR S SIMEONOM CRECHICIJEM Tržaška «Soffitta» ekipni italijanski državni prvak Prejšnjo soboto sta ekipi Nichelino iz Turina in tržaška Soffitta odigrali v Bergamu odločilno tekmo za določitev ekipnega državnega prvaka za leto 1967. V Turinu je namreč zmagalo domače moštvo z 8:1, v Trstu pa Soffitta s 5:4. Potrebna je bila tako še tretja, odločilna tekma. Tržačani so odptovali v Bergamo brez večjih upov v zmago, saj so zadnje čase, po neuspehih v Firencah, bolj malo trenirali. Tekmo so odigrali v sedežu «Italcementi» pred približno 400 gledalci. Prisoten je bil tudi predsednik italijanske namiznoteniške zveze g. Sineri, ki je podelil spominske kolajne vsem nastopajočim igralcem. Tekma sama je bila zelo napeta in v nekaterih trenutkih celo dramatična. Bolj podrobno nam bo povedal Simeone Crechici, ki je z Durazza-nom pripomogel k pomembni zmagi. Simpatični «Sime» je rade valje pristal na intervju in tako odgovarja! na zastavljena vprašanja: — Ali ste pričakovali to pomembno zmago, po zadnjih slabih rezultatih iz Firenc? — Ne, ker se iz tehničnih razlogov nismo mogli dobro pripraviti za to tekmo. — Je ta najpomembnejši uspeh Soffitte? — Da, ker je ekipni naslov vedno najbolj prestižen. — Nam lahko na kratko opišeš najbolj dramatične trenutke tekme? — Najprej je treba omeniti tekmo Durazzano - Tosetto. Pri stanju 1:1 v setih je italijanski prvak Tosetto vodil v odločilnem setu 20:17, a je moral vseeno kloniti Durazza-nu z 22:20. Pri stanju v dvobojih 4:2 v našo korist so bile možnosti za končno zmago precejšnje. Takrat sem moral jaz igrati proti Tosettu. Osvojil sem prvi set brez večjih težav in prav tako vodil v drugem setu do stanja 15:12. Od tedaj se mi je Tosetto vedno bolj približeval in me prav v finalu prehitel in dobil tako set 21:17. Podoben drugemu je bil tretji set. Pri stanju 18:14 zame mi ni uspelo osvojiti še tri točke in tako sem ponovno klonil 21:18. (Stanje 4:3). Najbolj razburljiva je bila zadnja tekma med Durazzanom in Mu-zlom pri stanju 4:4. šlo je za naslov državnega prvaka, želeli smo, da bi nam sam Durazzano odgovoril na to vprašanje, a se zaradi dela nj mogel udeleži« našega intervjuja. — Nam lahko poveš ti, Crechici, kaj se je takrat zgodilo z Durazza- nom in kaj z Muziom. — Sergio je dobil prvi set s precejšnjo težavo in še zmagoval v drugem setu 19:18. Takrat pa so ga prijeli krči na levi nogi in brez odpora je moral prepustiti set nasprotniku. Zbal sem se, da nam zmaga uide prav sedaj, ko ;mo jo že imeli v rokah. Po kratki masaži se je Durazzano vrnil za mizo. Odločilni set je slabo začel in že je zgubljal 11:4. še ga je bolela noga, zato je prešel v pimplanje in z velikim naporom dohitel nasprotnika pri stanju 13:13. Takrat je minilo 15 minut od začetka zadnjega seta in igralo se je na 12 udarcev, Muzio si je takoj nabral tri zaporedne točke in prišel v vodstvo 16:13. V veliki napetosti je nato Muzio zgrešil izredno lahko žogico in takrat so mu popustili živci. Začel je jokati, njegov tovariš Tosetto pa je v obupu grizel leseno ograjo. Res dramatični konec in zmaga Durazzana 21:18. — Kakšne cilje imate za prihodnjo sezono? — Seveda bomo najprej mislili na A ligo in tudi na italijanski pokal, ki ga organizira naše društvo. Mislimo se tudi vpisati v «Pokal državnih prvakov«, čeprav brez večjih možnosti. Vprašali bi te še, kaj misliš o — Glede namiznega tenisa, slim, da je imel Bor predvsem ji zaslugo, da je vpeljal v Italijo moderno in hitro igro, ki je z jej žena z novo tehniko igranja ej top-spin). Doseženi rezultati sezoni so jasna priča te n0''e. jro Poleg odličnih rezultatov Borisa^ šute so se pri Boru začeli .uV?Jvil' ljati še drugi mlajši igralci no usmerjeni z dobrim tal „ tro-kot so Bole, Tavčar itd. Borisa i šuto smatram za zelo dobrega 'j* tj{. ca, predvsem fizično in a.£°n'f4|» no. Po mojem mnenju pa bi mo. )0 biti njegova igra bolj raznoaJJ vidi. Oče in sin sta 0 # molče skupaj in prfSl® 0 d PO Tnltrnn Ift co. Stari Jolyon je jal: igdv (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio \/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 IM' - ^ četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5 SFRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči i-čun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglas 40 Ur beseda — Ogla*1 goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ((Societk Pubbllcitk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst