Izhaja , i s a It četrtek • Posamezna Številka stan* Din 1’5Q CeloIetp(> narpcmaa Din^S'— 'Čekovni račun: ,,Straža v viharju", Ljubljana, St. 16,790 Ljubljana, 27. januarja 1938 T )* v,, tj Izdaja;, Kflnfprjjij „Straie *.viharju" (A. Tepež) •, Urejuje:, R, Cujei Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovansketiskarne (K. Čeč) Leto IV — Številka 15 ^ | ' ' i J J. lxt i 'A C- t * ' V ■ «s 4U Vj Materializem v novi obleki *JB J i :> I Kakor je. v znanosti, materializem svojo Mogo doigral in so se že vsi resnir znanstveniki izkopali iz njega,, tako se nam v naših dneh vsiljuje zopet deloma pp ^oloč^nih ideologijah deloma po .^znanstvenikih«, ki, se tem ideologijami, udinj^ijp in dejstva potvarjajo, v Nekoliko prikriti in celo v nekak idealizem zabiti obliki, 30. decembra 1937. je kongregacija sv. Ofi-cija v Rimu obsodila knjigo »Von der Arbeit zum Erfolg«, ki jo je. napisal Raoul France. Ko je' bila obsodba objavljena v »L Osserva-*ore Romano«, je p. M. Gordovani O. P. napisal nekaj pojasnil, ki jih v kratkem navajamo. Pred nedavnim so knjigo prevedli tudi v rtalijanščino (»Introduzione alla rita jfelice«), Prav tako kakor preti kratkim obsojena knjir ža ..Ernesta Bergmana, pripada tudi ta struji hiplpškega materializma, gaj hoče vsa jvpra-šftnja .žiyljenja. rešiti na podlagi bioloških por trieb- Poleg vseh dobrih misli v knjigi o predpisih higiene, in lepega ter dobrega vedenja tr.dj pisec,,da ne smemo dajati prednosti etičnemu in duhovneipu pred fizičnim in fiziološkim.- Dela ljudi, in živali se po piščevi trditvi ne razlikujejo pp pVipjem, t.istvu, ampak le pp *topnji. Na vprašanje zakonov moramo gledati kak°r .gledamo ,na »zakonske ,spore med ^elimj. mišnji, ali med grlicami-« N,auk(. da smo "Vsi lj^cjje ,bratje, zanj ne drži. Dopušča,.. da rasa gospoduje nad drugo, saj, se, tudi v ijvalstvti. višje vrstje . hranijo z živalmi nižje Vr^te. Občestvo z , Bogom mu je oblika, egoizma, razlika med z,emeljsko in nebeško ljubez-pijp mu je protibiploška, ker je krščanski •sum. Vse, kar se nanaša na življenje po .smrtij niu je fantastična konstrukcija, ki je povsem nego^pva in se je morajo otresti. Preobljude-n°st ja,bič, ki ogroža,Srednjo, Evropo, izalvlja Vc>ipe in še pospešuje nagnjenje k fantazi-Taniu. t s,j{,, Čeprav. je ta materializem odet v -mitični kttlt narave in Jcryi, je vendar pravi, nvat?r/a,li-ki se v ]bistvty, prav, v ničemer ,pe rftasll- ^je.pd materializma, ki je bistvena sestavina komunizma. Splph opažamo, ttendenco,,,, kako P°d pretvezo, d^i hočejo dati kar najširšimi Mastem pravi znanstveni. .poglej, ,i^a jjyet, in *'v'jenje, marsikje delajo sistematično ,na t?m* M iztrebi^, oni pogled na svct jn, življenje, k*, poudarja tudi sinptrjnopt v Rar^vj in,ppn»,%-vzročnosti, jz styar,stya ‘pjihaj^ ,do Boga e.r,se .upira transfprmi^mu..Tako ji^^i fra^e 3nteya od. fiziologije zanikanje vsake z4raye razumske filozofije in zanikanje krščansjtya. Knjigo,, ki jo bo tudi biološka znanost,kot ^nstveno odklonila, je tudi Cerkev ob-^9du^, ker zavaja v zmoto materializma. Materializem je .bistveno isti, naj si ga oznanja °munizem ali v mit krvi zaviti rasizem. tW!» Vil /11 Uri ; jivoi jr jz&c □i omjii. i in No,vupoklici in. inove vrste zaposlenosti v času nastajajo: zrakoplovci, šoferji, napovedovali, v radiju, filmski operaterji ,itd.„ a danes pa imamo v mislih predvsem, en. poklic: časnikarstvo. Časnikarji, »les hommes de la pre?-se«, ..sp, rod zas.e. .Na splošno jih.isvet v družabnem,življenju vsaj pri, nas nekp.liko postrani gleda: pri vsaki,,prireditvi,; pri. vsaki igr j, pri vsakem sprejemu, pri vsaki, konferenci od Gibraltarja do Tpkija so časnikarji sPflleg. In ka-dan koli.se kdo v salonu ali,kjerkoli predstavi ko,t; zastopnik -tega ali onega lista, odjekne, v tvoji,duši; »Zopet nezaželjejni vsiljivec!« V na« prevladuje mnenje,,da,s,o. časnikarji Ml j., »poulični*. iljudje, že. na zunaj nekam bohemsko napravljeni, katerih glavni posel je, da pretira- iu x uiuiou ■ ] Jenski ,s^et$ijj;, to Je »pukovnik«, oni je advokat ali trgovec,' drugi spet diplomat: pri vsakem, vepip ,kje prijfiti, zdai ,fla se V ,tej tako jaspp diferenciranidružbi ppjf^rljfi »časnikar«. Žanj v. naših dosedanjih.,možganih-, še, piniamo prave ^ablpnp yi kateg^ije; še najbolj soroden se nam zdi * kategor^o, ^gentoy. , , , Svet se jih jjpji. AJi, piste opazili, kako vsi diplomati sprejemajo časpikarje,. jjh vabijo na bukete*,, k.ako ,vlade pb določnih, prilikah nudjjo.;.tujim časnikarjem ^obne hotele, in jim preskrbe še marsikaj drugega, o ^epier pa raje n?.. govorimo, jim p|ft{ujejp lože v gledailiščih ali jim fjoločajo boljša mesta pri paradah ip drugih prireditvah.^Ali,,n% ve$t$, kakp ,se igrajfij, v gled^Uš,čih boje kritike teh »nebodi jih treba« časnikarjev. Toda časnikarski 'poklic ima tudi drugo stran. Kazalec ure se pomika neusmiljeno naprej; Ob petih mora biti Članek napisan; zdaj je štiri: in o čem? O mednarodnem položaju, o japonski politiki, o. špapski vojni, o angleškem imperiju, O tekmi Ilirije, o lepoti slov. zemlje, o JRZ* o univerzi, o naši industriji, o Jesenicah in Trbovljah, itd., itd. Možgani časnikarja morajo biti prožni; njegov razgled širok, njegov slog izviren in udaren, skratka: pravi;časnikar bi, moral biti pravi vseznal in najboljši pisatelj. Časnikarski poklic je poklic, ki je tako rekoč »poklicno« na prepihu. Vse sili k njemu, ljudje mu jemljejo najdragocenejše trenutke; časnikar naj gre v katero koli družbo, k vsemu, kar si izmislijo človeški možgani in za vse naj ima enako zanimanje in enako razumevanje: on je res »na prepihu«.. »Noč. ip dan« pima zanj nobenega praktičnega po.mepa. Često dela ponoči, ponoči mora v (družte ali na pot,.. Časnikarstvo je res poklic »na prepihu«. A\ »1 • ■ >v; . ■> • ' l • # < ■ Časnikar naj vse presoi.a, vse ocenjuje, vse vrednoti. Dan za dpem mora zavzemati vsak trenutek »stališč^«; vedno znova mora iskati »vidike i n s t a 1 i š č a«. Uradnik, ki hodi .na davčpj u^rad ali ltam drugam, ima i«j,^yoje ».^t^lišče« p^dpiš^ipo, a časnikar je vedno v pokrajini brez ceste, brez napispv, pri vsakem vprašanju naj šele išče pravi vidik. To še pravj: Časnikar bodi »^fva vest človeštva«. Ta stran poklica, ki |e življenjskega pomena za časnikarja, je najvarnejša. Kdor se tejjfa n^ zaveda, ni vreden, da je časnikar. Saj' stoji skoraj vsak odstavek, ki ga piše, pred' dilemp: Ali resnica ali potvorba, ali pravica ali, krivica, ali pravilno ali nepravilno, ali dobrohotno' ali' nenaklonjeno, ali ^o idealističnih krščanskih ali pozitivističnih, naturalistični kriterijih, ali po osebnih’ simpatijah ili po objektivnih vidikih, ali moralno ali nemoralno. Odgovornost časnikarja je naravnost strahotna. Časnikar mora hiti nesebičen v službi občestva, Ne sme iskati svoje slave; dfuga imena še bleštijo,' podpisujejo se, a časnikar je »anoninien« akčionar pri družbi ža Ustvarjanje javnega mnenja. Če bi še vsi časnikarji podpisovali, bi skupnega javnega mnenja ne bilo. Časnikar mora žrtvovali isvoje ime, da poteirl nevidno vlada v duši naroda. Zato je tildi pod-pišovanje člapkov dvomljive Vrednosti Iž občega časnikarskega vidika. Zakaj bi se eden podpisoval, zakaj ne bi vsi; bodo drugi rekli? Težko pa je biti skrit, vedno žgihjati kakbr megla, a prav to težko žrtev fcahteva časnikarski poklic. Kakšen odgovor bodo nekdaj dajali časnikarji', ker so preveč nitilCali ali preveč govorili? Večkrat je težko gbvPriti; biti reš živk T/. šli '* J i.LLiUilll iii IM til’, poznane Mongole dvignil #o svetovne slave ip *>(' ). ,Hy i u\V5! lit.. 9r-\ Tl. lic S. U> sisJ,. svetovnega imperija. Kateri časopis bi se bil, recimo, v Karakorumu upal, če 1)1 že bile tiskarne v_ onih stoletjih', potipati nekofiko vest te lcori^eje. Tako tudi pri naš! Motrimo vse iz katoliškega in slovenskega vidika, tako pravimo, a v določenih primerih umolkne naša beseda. Tolilfb !je ozirov ., Vsekakor potrebujemo posebnega 'pViproš-njik^ in zavetnika in dobili smo ga v osebi sv. Prančiška Šaleškega. Razsvetljenje, moč, pogum, bistrost, 'jpravb oko, plemenitost, iie-umornost, potrpežljivost, nešebičrtbst, sijti)^h slog, vseg^ ‘tega potrebujemo, Mi veruljemo v p r o v i d e n b i e I n i poklic čkstlikarjeV, ker fcoclp bistveno sooblikovali svet ali Kristusa ali proti njemu. V šbbbto, dne 29. ‘jahuiirja ‘je god ifešiega patrona. Frančišek Šaleški je priznan kbt Fran cos ki 'k 1 as i ža‘radi jezika in duhovitega sloga. Tudi svetovni k^ogL.ši) 'itt« priznavali, deli v dva oddelka: gradbeni oddelek in strojniški del. Gradbeni oddelek je najmočnejši na tehniki in že zato ,mu je treba posvečati vso paž-njo, Ob izvedbi ankete, za javna dela v Slovenil: se je pokazalo, da potrebujemo predvsem v*sto dobrih gradbenih linienir jev. Ker o kaki ‘Zaposlenosti absolviranih gradbenikov ni ■fiovora, obstoja še vprašanje, ali ima gradbeni °ddelek naše tehnike .vse pogoje, da more u^Pešno tekmovati z ustanovami te vrste po •Jaših in inozemskih univerzah in nuditi štu-T^ntu vso potrcibno znamstveno ter praktično '*°brazbo. Ob aistanovitvi naše tehike temu ^diju niso posvetili dovolj pažnje. Prvi let-gradbenikov so se .morali zadovoljiti le z ^alim številom (tedenskih predavanj vodo-^dbene tvarin« in z neprimernimi prostoru .. Vendar kljub težkim razmeram razvoj ni **n*tal. Ustanovilo se je -»Društvo za postavi-^ hidrotehničmega laboratorija« in z njego-Ynn sodelovanjem in s pomočjo privatnih sred-sf*®v je bil postavljen ob (Cesti dveh cesarjev **£«sen, skromen laboratorij. Vsa pretekla e*a in še danes ne pa vodi akcija, da bi drža-ogradila moderen laboratorij, ki bi obsegal 'glavna oddelka hidrotehnike: gradbenega jn faidrostrojnega. Že leta il934. so bili izdela podrobni na<i in proračun, za uresniče-^,e (tega pa ni bilo na merodajnih mestih postnega razumevanja. Ko se je odprl provizorij na Barju, je bilo Mogoče misliti tudi na izpopdlnitev učnega sidrna gradbenega oddelka. Učni načrt se je v 'let spopolnjeval in je danes število tenkih učnih ur trikrat večje, kot je bilo ob *t«*ovitvi. Glavni predmeti so: eksperimen-,na 'in praktična hidravlika, fundiranje, hi-r°logija, vodna preskrba in kanalizacija, iz-vodnih sil, prdmetme vodne zgradbe, uravna vodotokov, navodila za projektiranje y°dnih zgradb. Ko bo izšla knjiga univ. prof, 'n*- Žnidaršiča »Izraba vodnih sil«, bodo štu-entje-gradbeniki in inženirji dobili nadvse j^treben učni in znanstveni pripomoček. Tisk e knjige je menda zagotovljen, saj je g. ban r> Natlačen pokazal veliko naklonjenost in ^omeranje, ko je po prošnji in posredovanju K&demslce akcije zagotovil podporo v zne-'ku 20.000 din. . V cem je naj gradbeni oddelek na slab-e,n od svojih vrstnikov v Belgradu in Zagreje- te pustimo ob strani že itak znani mate-položaj, predvsem v tem, da se v Ljub-gradbeni inženirji ne morejo specializi-Čeprav je bilo v prvih letih razvoja stanje Jj? fako, da na specializacijo ni bilo mogoče jl^nti, je danes tudi v tem pogledu drugače. 1 učna načrt ne zaostaj* prav nič za , tajskim azir. zagrebškim in so prav go- - dani vsi pogoji, da se že danes prizna ab-c; T.*®tom naše hidrotehnike pravica do spe-u ***cije. Treba bi bilo seveda žimprej do-Primerno lastno predavalnico in risalnico ttr . ^truktivne vaje. Nadalje je nujno po-prostor za hidrološki seminar, labora-^Us Pre*s^avo *n v*s°kotlačne poiz- je verjetnosti in možnosti, da se Wadi v doglednem času primeren nov hidro-*h^ni laboratorij? Ije ^eti *”!< ^ot že o"1611)«10' P°«*av‘ v^n na Barju provizorij. Z velikim požrtvo-,em in trudom so se zbirala sredstva za to m0Sr°Pie. ki pa prav gotovo niti začasno ne ja-re na<3omestiti prvotno projektiranega. Se* *a *e *reka prositi in zahtevati kredit je el°tni, nov laboratorij, se je pokazalo, da je ,r*v za prav provizorij velika ovira. Povrhu l02onn*a .provizori) letos dotiran z zneskom ^ogo* za .°Premo *n je sedaj skoraj ne- si . e 2 uspehom voditi akcijo za novo pobi bn 0**r0ni nfl hidrotehnični laboratorij 0 pač najboljše, da bi se za našo univer- zo določil večji globalni kredit (po zgiedu lanske dotacije zagrebški univerzi), ki bi ga potem naše univerzitetne oblasti potrebam primerno razdelile po fakultetah. Ni dvoma, da bi v tem primeru hidrotehnični laboratorij prišel na svoj račun. Kot omenjeno, so bili načrti za hidroteh-riični laboratorij (vodogradbeni oddelek in strojni del) dovršeni in odobreni že pred leti. Poslopje bi stalo ob Gradaščici za Jadrano-vim igriščem, vzdolž ob Gunduličevi ulici ob !koncu Volaričeve ulice. Pozneje pa je prišlo do nekega nesporazuma med projektanti, ki se :je šele letos zgladil, tako da je za strojni del •napravil načrte g. inž. Lobe sam, za gradbeni oddelek pa ostane v veljavi prvotni projekt. Tudi budžetirata naj se oba oddelka ločeno. Kemiini institut Študentje-kemiki, ki študirajo v vlažnih realičnih kleteh, gotovo že nestrpno čakajo, kdaj bodo zasadili prvo lopato in bodo pričeli graditi nov institut, za katerega je že pred devetimi meseci bil odobren kredit 2 milijona din. Da ni bilo mogoče začeti z zidavo že v preteklem poletju, je vzrok v tem, ker, še niso bili dovršeni načrti in poslani v odobritev. Arhitektonski načrt je izdelal g. prof. Vurnik nekako oktobra. Statični načrt je bil dovršen sredi novembra, proračun zidave izdeluje 'banovina in je verjetno tudi že končan. Vendar natančnih podatkov Akademska akcija še ni mogla dobiti, prav tako ne o proračunu instalacij. Kar se tiče stavbe, je omeniti, da je zemljišče, kjer bo stavba stala, ilovnato in bo potrebno pilotiranje, kar bo zvišalo stroške za okrog 70.000 din. Prostori bodo po izjavi kemikov zelo majhni, saj bosta morala v enem laboratoriju delati dva praktika. Dosegli so, da je g. prof. Vurnik umaknil arhitektonski oddelek, ki naj bi zasedel del kemičiie^a instituta in ga dal v popolno uporabo kemiji. Žal se je šele sedaj spoznalo, da je itak na minimum sestavljen proračun za realizacijo projekta mnogo premajhen. V poštev prideta sedaj dve možnosti: ali se opusti tretje nadstropje in bi bilo tako mogoče z zneskom 2 milij, din, ki je na razpolago, stavbo popolnoma dovršiti in opremiti ali pa naj se stavba dovrši v surovem stanju po prvotnem načrtu in bi se opremila, kadar bi bil dosežen dodaten kredit. Z ozirom na končni cilj je primernejši drugi predlog. Stvar je v splošnem tik pred rešitvijo in z gotovostjo lahko upamo, da se bo konec marca pričelo zidati, zlasti, ker smo dobili obvestilo, da se denar nahaja že v Ljubljani in je sedaj popolnoma odpadla nevarnost, da bi zaradi nepredvidenih ovir in zavlačevanja kredit zapadel. Novi pogledi na svet V »Hrvatski Straži« z dne 15. januarja t. 1. je R. N. priobčil kritiko Vidmarjeve knjige »Moj pogled na svet«. V uvodu pravi, da je v zadnjem času opaziti v naši državi tendenco ustvarjanja novih filozofskih sistemov, ki jih grade znanstveniki, ki niso po stroki filozofi. Take poskuse so doslej napravili belgrajski vseuč. prof. in fiziolog dr. Ivan Džaja, zagrebški profesor in kemik dr. Fran Bubanovič ter ljubljanski vseuč. profesor dr, Milan Vidmar. Kritika o Vidmarjevi knjigi izzveni takole: »Vidmarjev poskus, da se razpiše o vseh vprašanjih sveta in življenja, je končal v njegovo veliko škodo, posebno za njegov dosedanji strokovni ugled. To pa se mu je primerilo, ker je s tem poskusom zapustil solidno podlago svojega dosedanjega dela. Njegov poskus kaže na ono občo današnjo škodljivo tendenco, ko hočejo v današnji zmedi biti tudi nepoklicani rešniki in preroki, a pozabljajo, da prav zaradi manjkajočih pogojev še večajo splošno idejno zmedo.« Afrike Vedno več je v evropskem tisku vznemirljivih vesti iz Afrike o široko zasnovanem podtalnem delovanju komunističnih agitatorjev, ki najdejo najbolj ugodna tla med črnim proletariatom v britski Južni Afriki. Druge vesti, za nas prav tako vznemirljive, pa priobčujejo le katoliški listi; te govorijo o prodiranju islama v Afriko, kamor prodira brez šuma, toda vztrajno. 34% celokupnega prebivalstva Afrike je že islamska, a islam še napreduje. Njegova propaganda je glavna ovira za uspešen razvoj katoliških misijonov. Žarišče islama je v industrializirani angleški Nigeriji, kjer je že nad polovico ljudi prestopilo v islam. Tretje vesti, ki prihajajo iz Afrike — predvsem iz belgijskega Konga, Uganda in prav posebno iz belgijskega mandatnega ozemlja Ruanda-Urundi —, pa so zelo razveseljive. Pri tem prednjači zadnja, kjer so še pred nekaj desetletji z velikim zaničevanjem in sovraštvom sprejeli prvega misijonarja Velike so bile težave misijonarjev, vendar bili so neutrudljivi pri težkem delu, ki so se ga lotili. Misijonarji niso popustili, čeprav je število spreobrnjencev le počasi raslo. Po nekaj letih pa je število spreobrnjencev začelo rasti in danes postaja Ruanda-Urundi središče katolicizma v Afriki. Po štirih letih delovanja misijonarjev se je katoliški živelj potrojil in njegovo število še vedno raste, čeprav se je 1. 1934. dalo krstiti 90.000 prebivalcev. Na mesto katehumenov, ki so že sprejeli sv. krst, stopajo novi katehumeni. Nad deset odstotkov celokupnega prebivalstva je katoliškega. Izmed poglavarjev jih je že devet desetin' katolikov ali katehumenov. Kralj Mutara IV. je že dalje časa kate-humen in njegov krst, proti njegovi volji, le iz zunanjih razlogov misijonarji odlašajo. Misijonarjev je namreč zelo malo. Kraljevemu krstu bodo pa sledili mnogi, katere pa maloštevilni misijonarji ne bodo mogli dobro poučiti in lahko bi nastopilo ono, česar se prav bojijo, da bi se spreobračali le iz zunanjega razloga, ne pa iz notranjega prepričanja. Zaradi tega še odlašajo kraljev krst do časa, ko bo več Gospodovih delavcev v blagoslovljenem vinogradu. Ta čas bo pa kmalu nastopil, saj imajo že 175 domačih bogoslovcev. Kako globoko pa je katoliško mišljenje kralja, nam kaže dejstvo, da se vedno podpisuje kot »Mutara IV., kate-humen katoliške Cerkve in kralj Ruanda«. Borba proti komunizmu V Quebecu je kardinal Villeneuve v govoru na manifestacijskem zborovanju povedal tudi tole: »Vendar moramo že enkrat spoznati, da ne smemo izgubiti pameti, čeprav živimo v demokraciji. Zato odobravam odpor, ki ga izvaja glavno mesto, ko ne dovoljuje komunističnih zborovanj. Pohvaliti moram mladino, ki se je dvignila, da brani red v družbi. Čestitam vsem občinskim oblastem, ki podpirajo obrambno delo proti komunističnim elementom. Vse politike pozivam, da store v tem oziru svojo dolžnost. Naša obramba proti razdiralnim naukom, proti zastrupljanju duha, proti uničevanju temeljev kulture, proti dinamitu, s katerim hočejo pognati v zrak naše verske, družinske in socialne ustanove, sicer ni v zakonih predvidena; čeprav pa ni v zakonih predvidena, naj se tak zakon izda, ker bomo sicer uporabili svoje naravno pravo, da je namreč dobrobit naroda najvišji zakon. Mi ne bomo dopustili, da nam naše versko čustvovanje in naše socialne ustanove uničijo tuji revolucionarji.« Iveri V letošnji skupni prvi in drugi številki mesečnika »Svoradova«, ki ga izdaja že sedmo leto bratislavski katoliški akademski dom »Svoradov«, sta bila objavljena dva članka o naših razmerah. Dr. K. K. poroča o letošnjem kongresu Slaviae Catholicae, ki je bil v Ljubljani, Jožef Ambruš pa podaja »Pogled na dijaška gibanja na Slovenskem«. Tretja številka mesečnega glasila Pax Romane prinaša poleg sporočil za 17. kongres, ki ga bomo imeli pri nas od 24. do 28. avgusta na Bledu in v Ljubljani, tudi daljše poročilo o delu Slovenske dijaške zveze in sliko Bleda. P. Agostino Gemelli, frančiškan, konvertit, rektor katoliške univerze v Milanu, je bil ob 400 letnici coimbrijskega vseučilišča imenovan za častnega doktorja univerze v Coimbri. Visoko kvaliteto katoliških verskih šol v Belgiji nazorno dokazujejo sprejemni izpiti na kraljevski vojaški šoli. Od 1. 1930, do 1936. se je javilo k izpitu 707 kandidatov. Sprejetih je bilo le 375. Od teh 375 jih je 306 študiralo v katoliških šolah, 33 v kraljevskih in 36 v nevtralnih. Iz različnih misijonskih pokrajin prihajajo zadnje čase vesti o močnem naraščanju moha-medancev. Danes je v Evropi 10 milijonov, v Aziji 154.1 milijonov, v Afriki 53.8 milijonov, v Ameriki 0.1 milijona, v Indoneziji 29.7 milijonov mohamedancev. Skupno je torej na svetu 245.7 milijonov mohamedancev. Vse kaže, da so mohamedaci zamenjali svojo pasivno zadržanje z veliko aktivnostjo. Na pobudo newyorškega nadškofa in kardinala so katoliške bolnišnice darovale kirur-gične instrumente in zdravila, ki so določena za katoliško pomožno akcijo v Hankau. Prav tako so filipinski katoličani povzeli veliko pomožno akcijo za Kitajce. Kitajska katoliška družba za širjenja resnice je dobila od vlade dovoljenje, da sme po oddajni postaji v Honkongu • oddajati vsako tretjo nedeljo katoliško službo božjo. Po radiu prenašajo sv. mašo in pridigo v kitajskem jeziku. Avgusta t. 1. nameravajo prirediti drugi svetovni mladinski kongres v New Yorku. Na programu je reševanje problema mednarodne organizacije miru. Kakor si je tudi zastavil lepo nalogo, bo verjetno, kakor prvi kongres v Ženevi, volk dolžil niže stoječo ovco, da mu kali vodo. V Parizu je pred kratkim ustanovila komunistka Lai O Ib ek mladinsko gledališče, ki naj bi po vzgledu sovjetskih mladinskih gledališč vzgajalo s posebnimi propagandnimi igrami mlade komuniste. Kakor poročajo iz Moskve, je vlada imenovala mladega komunista Nogdanova za privatnega docenta za brezbožniška vprašanja. Do imenovanja mu je pomagala knjižica »Cerkev kot podpora kapitalizma v Evropi in v Zedinjenih državah v povojni dobi«. Brezbož-niki so mu dali prvo nagrado, ki mu bo omogočila znanstveno potovanje v zapadno Evropo, da preštudira »reakcionarnost cerkvenih krogov«. Če kdo pamet izgubi, zapusti 5 milijonov dinarjev, da se zapuščenim mačkam zgradi dom. Tako je storil neki bogati Anglež v Liverpoolu. PLES — USPEH DEMOKRACIJE. »Splitske novine« poročajo, da bo v Splitu »velika demokratska zabava s plesom«.' Ples prirejajo splitski samostojni demokrati, ki pišejo po časopisih povsem resno tudi sledeče: »Veliki zabavni odbor je razdelil delo na odseke, od katerih se je vsak z navdušenjem lotil dela, ker 5. februar t. 1 .ne bo samo demokratična zabava, ampak tudi uspeh demokra-cijel« Uboga demokracija! Akademska zveza je zborovala V soboto, dne 22. januarja je bil redni občni zbor AZ, ki ga je vodil dosedanji predsednik tov. Senica. Po obširnejšem poročilu podpredsednika tov. Kremžarja in po poročilu preglednikov je bil izvoljen sporazumno sestavljeni odbor. Predsednik Čuješ Rudolf, podpredsednik Malavašič Roman, tajnik, Perhavc Leon, blagajničarka Jenčič Jela,, knjižničar Sojer Frane; revizorji Dolenc Karel, Grafenauer Bogo, Klauž Polde; razsodišče:, Kovač Ciril, Peterlin Jože in Srebre Beno. Za delegata AZ v izseljeniško zbornico je bil naknadno določen Novak Štefan. Društva Danica, Savica in Zarja so vložila pravilnik za boljše poslovanje knjižnice. Predlog je bil sprejet. T.ov. Fišer je podal kratko poročilo o delu Akademske akcije in tov. Ločniškar o delu akcije za Jegličev akademski dom. Tov. Novak France pa je izrazil željo, da bi tudi po naših univerzitetnih predavalnicah -viseli križi kot znamenja naše pripadnosti k tradicijam krščanske kulture. • ' • *■ - Občnega zbora sta se udeležila tudi cerkveni zastopnik prof. dr. L. Ehrlich in predsednik SKASa prof. dr. V. Korošec, ki je v svojem pozdravu poudaril' velike naloge, ki jih imamo. V primeri zi njimi so vsa .naša. nesoglasja malenkostna* Le enotni »©‘bomo mogli v življenju uveljaviti, im vršiti nalogo, ki jo imamo kot slovesnka katoliška inteligenca v svojem nafodu. > v > .. . Ko smo se že z molitvijo spomnili naše slovenske žrtve t tovi. Rudolfa Dolinarja in t nadškofa dr. A. B» Jegliča, (je ' novi*'.'predsednik ■občni zbor končal z željo; da bt v takem ozračju, kakršno 3« bilo na občnem zboru, nadaljevali skupno delo. -|. i"\ •}:< ia ’rurx.'^n c ■" ■*»■’>* Mohamedanski i Mongoli so začeli ustanavljati veliko 1fljiiiiwnn«nii9tično lronto:, da bi za-vrli propagando kominteme. Zato prirejajo velika zborovanja,.,da< bi to frontoi vt dajkrajšem času dobro organizirali, da bi bila kos svoji Univerza t .1 U U U a drugod: MIR NA BELGRAJSKI UNIVERZI (Povzeto po 1. številki, 2. letnika Biltena, ki ga izdaja Jugoslovenski antimarksistični komite t v Zagrebu,) Pred letomi so se vršile na belgrajski uni-versi medsebojne dolgotrajne borbe akademikov. Pod firmo akademskega bloka svobode itd., so marksistični' akademiki spravili pod svoje vodstvo vse levičarske, elemente, vse pristaše združene opozicije,' vse borce proti fašizmu itd. S pomočjo »masovnih« akcij so se polastili. 90 odstotkov strokovnih organizacij, vseh menzi kulturnih organizacij. Vršili so se v tej dobi , razni štrajki, demonstracije, poulične borbe in pretepi s policijo. Danes ivlada na belgrajski univerzi »mir«. Marskisti namreč,, brez nasprotovanja svoje revolucionarno) delo vrše v vseh strokovnih in kulturnih organizacijah. Ko so si osvojili vse, kar so smatrali za važno* tako da obvladajo akademsko. življenje, so enostavno onemogočili vse svoj/? nasprotnike' in jih z univerze naravnost vrglij Univerzitetne oblasti so zadovoljne z obstoječim stanjem in gredo marksistom na coko pri njihovem delovanju. Zato pa vlada na univerzi,mir. ,.i . Trenutno se življenje na univerzi razvija sledeče; Nacionalistični akademiki so si skušali ustanoviti* svojo menzo, a so jim marksisti preprečili. Ustanovili so zopet nacionalno društvo »Sv. Save«,, ki pa težko uspeva. Marksisti skušajo na vsak način dobiti v ,v. svoje roke Društvo za ligo narodov in svetovni mir, ki ga še vodijo nacisti. SLOVENSKA DIJAŠKA ZVEZA, RAZPISUJE NAGRADNI NATEČAJ. 1. Za propagandni letak za medarodni svetovni kongres katoliškega dijaštva. Podatki: aj Velikost 420X594 mm; bJT u porabljajo, pe lahkpqajveč Jri barve; c) besedilo: Pax Homana 1958, Bled— Ljubljana !?. Congressus internat umaiis studen-tium cutholicorum a die 20. ud diem 28. augusli. Nagradnega natečaja se lahko udeležijo člani o S DZ očlanjenih društev ter člani S K AS. Osnutki, opremljeni z geslom (štirište-oilčno število) se morajo poslali do 1. marca opoldne na nasloo: Glavno tajništvo S DZ, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. Qbenem je treba priložiti v /.uprti kuverti, ki ima v levem kotu napisano geslo, ime in natančen naslov tekmovalca ter podatke o članstvu. 1. nagrada 800 din ; 2, nagrada 400 din., A agrujenu osnutka preideta o last S DZ, ki z njima svobodno razpolaga. 2. Kongresni znak iz kovine, po možnosti brez besedila. Osnutki nuj bi bili izdelani tako, da bi bili znaki uporabljivi tudi kol članski znak sdz. , . J ' . , Priložiti ze treba približen proračun za 1000 kosov. Pagoji isti kot pod št. 1. N a gr ud a: 500 din. Slovenska dijaška zveza. ★ KARDINAL HINS.LEY IN SOCIALNO DELO ,, Westminsterski kardinal Hinsley . je v adventni okrožnici, ki jo je posvetil delavskemu vprašanju, zapisal .med drugim: »Nobeden katoličan ne more biti ravnodušen do družbenega reda, v katerem gledajo na delo kot na blago in na delavca le kot na orodje, ne pa kot na bitje z dušo, kar je v prvi vrsti. Vsak katoličan mora stremeti za tem, da se tak red zamenja s krščanskim in storiti vse, kar je v njegovi moči, da se ta sprememba izvrši. On ne sme molče pristati na današnji red.«., , ... r.f rrnfifiTAnm ,r?nj?vc: i ao3 mm. ,, »v? i Akademska akcija l vabi člane na članski sestanek Odborniki bodo poročal*11 delu v zimskem semestri Sestapek.bo v soboto, d°e 29. januarja ob 15"* sobi štev. 90 ZAMENJAVE SL A VIA E CATHOLIC^ Med Slovenci. Slovaki, Čeki ter Polj^\ se redno vrše zamenjave med akademiki, & služijo globljemu spoznanju in kulturnem"! zbliževati ju katoliških Slovanov. 'Za le$ semester razpisuje Slovenska dijaška zoel[ štiri mesta: dvoje mest v Bratislavi, eno Brnu in eno o Pragi. POGOJI,: - l. Mdru biti član katerega o S DZ v<&’ njenega društva (potrdilo o'članstvu!). 2: Delovanje v naših društvih (krat6 opis!}: - . v v 5, Mora biti vsaj v tretjem semesirl> študija. » ’■> ■■■■■•■' 4. Mora poznati o- glavnih obrisih k>‘\ turne gospodarske in politične razmere Pfl naš ter o ČSR. ' ^ 5. Mora pdznati ustroj in delovanje -S™ (akademskih društev. Pax Romane. Slavič Catholicae).’ 6. Mora imeti sredstva za nabavo dvP’ mentov in zn potovanje............... ■ Prošnje, ki morajo ustrezali vsem na’>e denim pogojem, je treba vložili na rtasto11'' Slovenska dijaška’ zveza -v Ljubljani,' MiM°' šičeva cesta, 5, do> vključno^ 20. febr. i: . , u 'v r,y LITERATU RA, N A LITERARNEM . VEČERU. I Emigrantsko društvo Tabor je o decembru lanskega leta priredilo prvi recitacijski večer primorskih pisateljev in pesnih:>o. Ker so tovrstne prireditve zadnji čas redke, se je takrat napolnila dvorana Delavske zbornice in treba je reči, da so se tako poslušalci kakor tudi književniki razšli s prijetnimi doživetji. Okrepljeno po tem uspehu je društvo Tabor priredilo 11. literarnV večer v četrtek 20. januarja. Okusna vabila s seznamom nove garniture primorskih' književnikov so privtibilu številno občinstvo, ki si kljub vsemu bežnemu življenju le želi videti in slišati bolj ali munj znanega in priznanega umetnika. Zlasti mladine je prišlo toliko, Ja mora biti človek njenega zanimanja odkrito vesel. . Prvi je nastopil Ivo B r n č i č , avtor drame »Med štirimi stenami«, ki je bral esej .Generacija pred zaprtimi vrati. Misel: generacija, Jt' kateri pripada on sam, je, stopila v življenje z živo vero in idealizmom. V težki sedanjosti pa stoji pred nerešljivimi vprašanji, s polno glatx) in praznim žepom. Nihče je ne potrebuje, nikamor ni izhofla . in j borba za vsakdanji kruh jemlje zadnji živi jen jski polet. Esej je .pisan duhovito in kljub vsemu, pesimizmu izzueni v ver}, p,. zemskega, človeka. Poudarek leži na izključni tostranosti. . K, ari o K, o c j a n č.i č je prebral dve pesmi p prozi,- Prva, ^Plunž ponofU, je, s pričo. .svojega, izrazitega intelektualističnega mehanizma našemu času tuja in je tudi brez vsake poetične lepote, t Druga, .Dve zemljic, v kontrastu z edensko deželo slika slovensko primorje in je po svoji patriotični misti doseglai veliko večje odobravanje,', ■< Jože B ahor , avtor i‘»Viničarjev«, je čital odlomek iz zgodovinskega romana za ■času kmečkega upora l. 1515. Prizor v Mokronogu je snovno nivčan in po nekaterih potezah čisto nov. vendar pa je dikcija manj izvirna. ■ ; j i;.-.:; •>, A l h e r t Š i r o k , mladinski književnik, je prebral prizor iz UL dejanja opernega libreta »Mara« (čas: l. 32. pr. K,r.). Dikcija ljubezenskega razgopora..in, me seč One. jede tako tradicionalna in premleta, da o kaki posebni de poti, in izmrposii ne more biti govora. Ivo Grahor je recitiral sliko iz jet-niškega življenja »On pride« z rahlo ironijo na sodobne razmere. i A n ge l o C er k v en i k je prečital >Pic-colat, osladno, v norčavi naturalizem posegajočo zgodbo iz kroga dubrovniške uristo-kracije. Njegova umetnina je imela najmanjšo ceno. Kot zadnji je nastopil S. Škerlj in je bral neobjavljeno gradivo iz Šorlijd in Gradnika. Iz prvega je prebral odlomek dela ^Moja pot odtod*, ki je po svojem prelepem in toplem spominu na dom in otroško ljubezen do matere pomenil za večer prav prijetno spremembo. Iz Gradnika je Škerlj recitiral troje pesmi: Vsi sveti v Brdih, Stara ura govori in Poslednji gost. Te pesmi sd bile po svoji jedrnatosti, Iskrenosti tn it udi oblikovni lepoti višek večera: nič več erotike ne strasti ne opojnosti, marveč treznost in resnoba in vdano gledanje o minljivost časa, sveta in življenja. i . - 'Zaman pa so ‘udeleženci čakali, da se prikaže tudi mladi Ciril Ko s niač , ki je bil to pot že drugič na programu. Tudi Bo-g o m il a F a t ur j a ni bilo, čeprav je marsikdo prišel na večer predvsem zaradi njega. Faturije-ipredl nekaj -leti'nastopil zelo pozitivno in zbudil n javnosti zasluženo pozornost. Zdaj molči že dobro leto. Videti je, da mu ■ ni zki- slavo, ki si jo> človek pridobi na recitacijskem • večbru. Morebit i so> še kake druge stvari: morebiti mu zori zbirka in bo lepega dne stopil samostojno na plan brez kakih predhodnih tromb in trabantov. 'Odsotnosti Gradnika, Šorlija, Kosmača in Faturja ni vodstvo večera z riičenier opravičilo ali pojasnilo. Če bi teht&li umetniško vrednost tega večera; bi ugotovili povprečno klavrn ost, v primerjaviy z decembrsko prireditvijo pa hud minus. Ljudje imajo smisel za literarne večere, imajo pa tudi čut za lepoto leposlovnega produkta, nemara večji čut nego literati sami: kajti ljudje tehtajo objektivno, literati pa česio subjektivno. N apram samemu sebi pa vel ja še vedno viteška iskrenost in rajši slabša nego boljša presoja. ob prvi izdaji, sta.jo prireditelja ,sedaj up0 .števala. Veseli.,nas, da je , banska upr pravopis; predpisala za šole in urade. Mor*:, bodo zdaj vendarle različni uradniki neh&' mrcvariti našo besedo in pričaku jemo, da ff vse tiste javne in privatne napise po' n*® mestih, posebno še po naših letoviščih ^ menjala lepa in pravilna slovenščina.- Iff* mp. da naša banska uprava, ki se je že & kajkrut izkazala energično, ne bo ostala ^ pol pota, ampak, da bo tudi gledala;,da bo njen predpis izvrševal. ^ Vsak, maj lo izobrupen Slovenec, naj ne bo brez venskega pravopisa«. Cena je tako nizka. ^ si ga vsakdo lahko nabavi. Znižana cena šole velja še do konca tega meseca. OB MALI IZDAJI >SLOVENSKEGA PRAVOPISA«. *fKo je bil izšel -»Slovenski pravopis« (leta 1915)j je nastala precejšnja burja o slovenskem kulturnem soetui Danes že vlada tiši-ua in vsi smo edini v tem. da nam je bil pravopis potreben in prirediteljema dr. Brezniku 'in dr. Ramovšu smo hvaležni zanj. Pravopis je pred nedavnim izšel rq mali izdaji (založila ga je Jugoslovanska knjigarna) in je namenjen predvsem-šolam, in uradom. V: velikih množinah se razširja sedaj ta knjiga -po naši zemlji. Še se tu pa tam kdo spotakne ob besedo, ker [jo je iz navade pisal po svoje, toda kar je bilo stvarne kritike ■ r Latinsko-slovenski slovar;■ —rilgest** dr. 1‘ r. Bradači profesor klasične filolog • na univerzi v Ljubljani. Drugo; zelo rl)* širjeno izdanje. 19»?. Izdala Jugoslovan** knjigarna v Ljubljani. Tisk podružnice J slovanske tiskarne v Novem mestu. Ce s 85 din (za šolske zavode, ki do 51. janu^ naroče vsaj 10 izvodov.-60 din). ' Druga izdaja se od prve precej razlik1*)1 Najprej je besedni zaklad znatno večji' obsega sedanji slovar vse klasične in p°*. sične avtorje ter najvažnejše iz srednje Huseine in prvih krščanskih pisateljev: i da pride v poštev ne le za gimnazijo, aMP*. tudi sicer, zlasti za akademike, profesorje 1 duhovnike. Dalje je ta izdaja za 94 ^ g obsežnejša, na boljšem papirju, ima zgo^e. a .vendar lep in, pregleden tisk in je Deta,j a: celo platno. Kljub temu je cena z oZ M na prvojizdajo zvišana le za 15 dinarjev, 11. januarja pa je razpisan še poseljen pust.Sestavijalcu in založnici izreka priznanje, slovar priporočamo.