SLOVEL S KI
Poštnina
"dr°KL?r.<3nja knjižica
France Sušnik" Na gradu l
62390-Ravne
Koroškem
2"t,p,,tz. n..*,,,..,,,,
''-!"20C!t.nc
S"""UtHja,a
CELOVEC PETEK 16.FEB. 1990
Letnik XLV. Štev. 13(2528)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil. din.10
P. b. b.
Slovenski kulturni praznik
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kuiturna zveza sta tudi letos skupaj izvedli slavnostnjo prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Bila je minulo sredo je v velikem javnem studiu koroškega radia v Celovcu. Vabilu se je odzvalo mnogo ljudi, med njimi so bili tudi predstavniki obeh političnih organizacij naše narodne skup-
nosti, predstavnik generalnega konzulata SFRJ v Celovcu konzul Franc Mikša, udeležila pa se je tudi močna delegacija iz Slovenj Gradca, rojstnega kraja skladatelja Huga Wolfa, čigar 130-letnici rojstva je bila posvečena letošnja slavnostna prireditev.
Tudi spored prireditve je bil v znamenju glasbe tega veli-
kega skladatelja slovenskega porekla. Njegove pesmi so interpretirali znani pevci mezzosopranistka Eva Novšak-Houška in baritonista Janez Kampuš in Gabriel Lipuš (na našem posnetku zgoraj); o skladatelju in njegovem delu pa je spregovorila Jasna Novak-Nemec. O prireditvi obširneje poročamo na 3. strani.	SMa. A Kofrof
__________________________________
Iz sedanjega vidika, „ne"! %
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je deželnemu glavarju Haiderju pismeno sporočila, da „iz sedanjega vidika ne bo sodelovala pri uradnih plebiscitnih proslavah 1990". V pismu je re,eeno, da ZSO „v nobenem trenutku ni bila vključena v priprave na proslave in ni imela možnosti predložiti svojih predstav". Sedanja vsebina proslav za ZSO ni sprejemljiva. Svojo dokončno stališče bo Zveza slovenskih organizacij na Koroškem zavzela, ko bodo njeni ustrezni organi sprejeli tozadevne sklepe, je rečeno na koncu sporočila.
Tajnik ZSO dr. M. Sturm pred strankarskim vrhom:
*
koroške
pedagoške
komisije!"
Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm je pozval ministrico za pouk dr. Hilde Haw!ičkovo ter ministra pri Uradu zveznega kanclerja dr. Haralda Ettla, naj na današnjem razgovoru s predsedniki deželnozborskih strank ne privolita v predlog koroške pedagoške komisije (glej članek spodaj), ter naj preprečita vsakršno restriktivno razlaganje razsodbe ustavnega sodišča v škodo slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem. Sturm je posebej opozoril na predlog komisije za uvedbo slovenščine kot prostega predmeta na dvojezičnih šolah („To je stara zahteva KHD") ter na očitne tedence po nadaljnjem ločevanju. Zahteval je ustanovitev trgovske akademije z začetkom šolskega leta 1990/91, pravtako pa naj bi letos jeseni pričela delovati javna dvojezična ljudska šola na vadnici pedagoške akademije v Celovcu.
Predtog ,,pedagoške komisije" postopno zožuje možnosti za dvojezični pouk na Koroškem!
Predlog, ki ga je tako imenovana „Koroška pedagoška komisija" za spremembo manjšinskega šolskega zakona sprejela pretekli ponedeljek po izstopu zastopnikov obeh osrednjih slovenskih organizacij, je ponoven poskus postopnega zoževanja možnosti dvojezičnega pouka na Koroškem.
Predlog šteje skupno dvanajst točk; nekatere vsebujejo samo malenkostne popravke veljavnih zakonskih določil manjšinskega šolstva, nekatere pa se lotevajo prav njegovih osnov. Očitno je tudi, da so bile v središču razprav pedagoške komisije zadeve, ki v glavnem niso predmet razsodbe ustavnega
sodišča v zadevi pravice do slovenskega pouka v Celovcu. Glede ustanovitve posebnih slovenskih šol izven sedanjega ozemlja dvojezičnega šolstva komisija predlaga kot najnižje možno število sedem ali devet učencev. Kot smiseln ukrep predlaga uvedbo integriranih" razredov na vadnici celovške pedagoške akademije.
Uradna koroška manjšinska politika je torej razsodbo izrabila kot priložnost, da nadaljuje s politiko postopnega zoževanja možnosti dvojezičnega pouka na Koroškem. Tako predlog delovne skupine v primerjavi s šolskim zakonom iz leta 1988 celo poglablja in zaostruje ten-
denco ločevanja slovenskih in nemških otrok v osnovnošolski dobi.
Slovenski ali dvojezični elementarni pouk hoče omejiti na otroke, katerih starši se priznavajo k slovenski narodni skupnosti. Ta princip naj bi sicer na videz in zaenkrat veljal samo za teritorij, kjer sedanji manjšinski šolski zakon ne velja, vgrajuje pa psihološko oviro pri starših s tem, da ga hoče dosledno uveljaviti v ostalem delu Koroške.
Glede na možne posledice verjetno osrednja točka predloga pa se tiče prostega predmeta slovenščine, ki naj bi ga uvedli v ljudskih šolah dvojezičnega ozemlja. S to uvedbo hoče narušiti in izpodkopati
dvojezični pouk. Značilno je, da želi omogočiti pouk slovenščine kot prostega predmeta pri najmanj treh prijavah na šolo. Predlog pedagoške komisije to možnost izrecno omejuje na teritorij, kjer velja manjšinski šolski zakon, ne predvideva pa ga za ostali del Koroške, kjer bi bila uvedba takega predmeta smiselna. Čeprav se predlog pedagoške komisije še ne dotika veljav-nostnega ozemlja manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959, vnaša načelen dvom o tem, kje je avtohtono ozemlje slovenske manjšine na Koroškem. Očiten namen je, da se veljavnostno ozemlje manjšinskega šolskega zakona postopoma zmanjša.
Glede dvojezične trgovske akademije pedagoška komisija zahteva, da se mora predhodno ustvariti zakonska osnova v manjšinskem šolskem zakonu.
Stališč slovenskih organizacij delovna skupina pedagoške komisije ni upoštevala. Prezrla in degradirala je tudi delo posebne komisije pri ministrstvu za pouk, ki ima nalogo, da spremlja in opazuje razvoj manjšinskega šolstva na osnovi zakona iz leta 1988.
Tako je v celoti gledano, predlog koroške pedagoške komisije korak nazaj, razsodbo ustavnega sodišča v korist slovenske manjšine pa skuša spremeniti v njeno škodo. dr. Teodor Domej
Jzjava Izvršnega odbora Zveze stovenskih ot^anizacij
/O Z5D ;'<? n H .svoj' .sc); Juc 72. /cbruar/a r. /. ofvaruraa/ aJfaa/na n a ro Ju op o J J ca a vprašanja o; a: e c/ Jrogou raJ/ zareze/ jfaJ.sčc Jo fz)av preJ.seJ.s7ra A5K.S', k; so 7?Je o6;av//eae r „Hf"JurO. /e/uiao/a.
1.	Ko je Haider postal koroški deželni glavar, je v svojem govoru izjavil, da se z ZSO in krogi s celovške univerze ne bo pogovarjal, ker zagovarjajo antifašistične tradicije in ker so preveč radikalni. Že nekaj časa pred tem pa je predstavnike ZSO in NSKS imenoval bombaše. Skratka, njegova politika je jasno usmerjena v cepitev pripadnikov narodnostne skupnosti v dobre in slabe, ZSO pa odreka pravico do zastopanja narodne skupnosti. Koroška politika je v povojnih letih vedno skušala odrekati koroškim Slovencem pravico do lastnega zastopstva, enkrat ta, drugič druga stranka. Zato z začudenjem ugotavljamo, da predsedstvo NSKS oporeka dejstvu, da sta ZSO in NSKS od leta 1955 dalje legitimna zastopnika globalnih interesov slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
2.	IO ZSO ugotavlja, da se za tako politiko NSKS skriva tendenca po monopolizaciji narodnostnega zastopstva in dejstvo, da NSKS v najpomembnejših narodnostnih
vprašanjih ne išče več konsenza znotraj narodne skupnosti (šolstvo, plebiscitno proslavljanje itn.)
Slovenska narodna skupnost na Koroškem je pluralistična, naloga osrednjih organizacij pa je, da najdejo najširšo platformo v najosnovnejših narodnostnih vprašanjih. Pri tem gre v prvi vrsti za vsebino politike in šele potem za organizacijske oblike. Govoričenje o poenotenju organizacij je prazna fraza vse dotlej, dokler bo NSKS raje iskal konsenz s Haiderjem, kot z drugo narodnostno organizacijo. Vzhodna Evropa je opustila enopartijski sistem, NSKS pa bi ga rad uvedel znotraj narodne skupnosti.
3.	Predsedstvo NSKS Zvezi slovenskih organizacij očita, da zagovarja tezo, da lahko tudi nemško govoreči zastopajo interese narodnostne skupnosti. O taki tezi ni razpravljal ali pa sklepal noben forum ZSO, zato je to zavestna dezinformacija. ZSO se slej ko prej prizadeva za sodelovanje slovenskih in nemško govorečih demokratov v deželi in državi in smatra, da so vsi tisti, ki se skupaj
z nami borijo za demokratične odnose v deželi in državi tudi poklicani, da sodelujejo in soodločajo o vprašanjih sožitja in sodelovanja obeh narodnostnih skupnosti. Dober primer za to je sloven-sko-nemški koordinacijski odbor krške škofije.
Ocena zgodovine koroških Slovencev po letu 1945 je v prvi vrsti stvar objektivnega zgodovinopisja, ki pa ne bo moglo mimo dejstva, da je politiko NSKS dolga leta oblikovala avstrijska ljudska stranka. Skrb za slovenske socialiste, ki jo kaže predsedstvo NSKS, je vsekakor licemerna, ker jih je v zadnjih letih prav NSKS pogosto etiketiral za narodne izdajalce. V zvezi s sosvetom in drugimi vladnimi ukrepi, je očitno, da je NSKS ena izmed redkih manjšinskih organizacij v Evropi - na Vzhodu so se stvari krepko spremenile - ki nekritično hvali koroško in avstrijsko manjšinsko politiko in s tem slabi položaj, politično težo in mednarodni položaj slovenske narodne skupnosti.
4.	Nervozen in nerazumljiv napad predsedstva NSKS je očitno v zvezi z razpravo znotraj Zelene alternative glede zasedbe njenega manjšinskega mandata. ZSO bo vodstvo Zelene alternative zaprosila, da glede tega vprašanja poda koroški javnosti avtentično interpretacijo razprav znotraj te stranke. Dejstvo pa je, da je pomemben del bivših in potencialnih volilcev in volilk Zelene alternative nezadovoljen z ravnanjem državnega poslanca Smolleja in je o tem sprožil razpravo znotraj Zelene alternative. Smolle in NSKS očitno nista pripravljena za dialog in demokratično kritiko, temveč skušata s pavšalnimi obtožbami preprečiti razpravo, ki je v demokratičnih družbah samoumevna. Dialog znotraj narodne skupnosti vse bolj obremenjuje dejstvo, da med NSKS, kot narodnopolitično organizacijo, in KEL, kot stranko, ni več ločnice. KEL očitno diktira narodnostno politiko, čemur pa se NSKS podreja. Zato pa je tudi razumljivo, da Koordinacijski odbor koroških Slovencev že dolgo ne more več opravljati svoje koordinacijske funkcije.
Benečanski kulturni dnevi
„Slovenska pomlad: politični pluralizem in vstop v Evropo" je osrednja tema letošnjih XV. Benečanskih kulturnih dnevov, ki se bodo danes začeli v Špetru/San Pie-tro al Natisone v Italiji. Namen srečanj je prikazati neposredno podobo političnih, gospodarskih in kulturnih novosti, ki ta čas potekajo v Sloveniji, ter njihov institucionalni okvir v Jugoslaviji. Prvo predavanja na teh dne-
vih bo imel danes pesnik in podpredsednik Sociahshčnc zveze Slovenije, akademik Ciril Zlobec, 23. februarja bo redsednik ZSMS Jožef kolč predstavil cilje svoje liberalne stranke, 27. februarja bo imel svoj nastop predsednik Demosa dr. Jože Pučnik, 16. marca pa bo beneškim Slovencem govoril član Centralnega komiteja ZKS - Stranke demokratične prenove Peter Bekeš.
Dne 13. februarja 1990, točno štiri mesece pred svojo osemdesetletnico, je v bolnišnici v Celovcu umrl župnik v Pogorjah, dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe, član slo-vensko-nemškega koordinacijskega odbora in častni stolni kapitular krške škofije, prelat msgr. dr. Janko Hornbock.
Z njim koroški Slovenci izgubljamo brez dvoma najodličnejšo in najbolj zaslužno duhovniško osebnost po drugi svetovni vojni. Zgolj zaradi obnove in sodobne izgradnje Mohorjeve družbe z njenimi številnimi razvejanimi dejavnostmi - tiskarna, založba, knjigarna, nosilka otroškega vrtca, zasebne dvojezične verske šole, dveh dijaških domov in študentskega doma ..Korotan" na Dunaju - šteje dr. Janko Hornbock med najpomembnejše zgodovinske osebnosti. ki so od ustanovitve MD pred 140 leti izobraževali in
f prelat dr. Janko Hornbock
kulturno oplajali našega človeka ter s svojim neprecenljivim deležem pri razvoju slovenske kulture klesali podobo ne le slovenske narodne skupnosti na Koroškem, marveč vsega slovenskega naroda.
Rajni je že kot dijak in pozneje kot študent kazal visoke voditeljske vrline, ki so ga naravnost predestinirale za prevzem odgovornih nalog. Kljub svoji skromnosti je bil zaradi svoje bleščeče inteligentnosti in obsežnega znanja, pa tudi zaradi svoje tople človečnosti in ustvarjalne sile že v mladih letih za svoje vrstnike priznana avtoriteta, kar se je pokazalo zlasti na raznih počitniških dijaških sestankih, ki so imele pomembno vlogo pri tedanjem živahnem dijaškem in mladinskem gibanju; še posebej pa ob dejstvu, da je Innsbruck, ko se je pokojni vpisal na inomoški univerzi, postal mimogrede študijski center tedanje koroške slovenske študentske generacije. Izmenoma so se tedensko enkrat zbirali v obiskovalnici pri bogoslovcih v Canisia-numu in drugič v privatni sobi kakega študenta v mestu in obravnavali probleme, s katerimi je bilo spričo grozeče nacistične nevarnosti tedaj soočeno naše ljudstvo na slovenskem obrobju. „Pisma študentom" in nadvse kritično „Inns-bruške punktacije" slovenskemu političnemu vodstvu na Koroškem so viden izraz teda-
nje z narodom povezane študentske generacije, kateri je pripadal tudi dr. Janko Horn-bock.
Nacistična oblast in druga svetovna vojna sta razpršili to živo povezano skupino, ki se je po vojni spet znašla pri obnovi opustošenega narodnega in kulturnega življenja.
Dr. Janko Hornbock se je vrnil iz pregnanstva v Wolfs-bergu, kamor ga je pognal nacizem, in se takoj lotil dela. Ker se nikoli ni zapiral v ozko strokovnost in je bil vselej povezan z vsemi problemi in utripi naše stvarnosti, je prevzel delo tam, kjer je čutil, da bo lahko vložil vse svoje duhovne sposobnosti in ves svoj ustvarjalni zagon za duhovni, kulturni in gospodarski razvoj slovenskega ljudstva na severnem obrobju skupnega slovenskega kulturnega prostora - v obnovo najstarejše slovenske kulturne ustanove Mohorjeve družbe. In tako je in bo zgodovina Mohorjeve družbe v povojnem obdobju neločljivo in trdno zvezana z imenom in delom prelata dr. Janka Horn-bocka.
In še to naj bo poudarjeno: kjerkoli je nastopal in delal -tako kot ravnatelj te ustanove kakor kot duhovnik na številnih odgovornih položajih -, povsod je bil dosleden in neustrašen glasnik in zvest tolmač potreb svojega ljudstva!
dr. Franci Zwitter, st.
Dr. Ambrozy: Izstop iz tristrankarskega sporazuma?
Se je predsednik koroških socialistov dr. Peter Am-brozy končno le dokopal do spoznanja, da tako njemu kot tudi njegovi stranki tristran-karski pakt ne le, da ni prinesel nič, temveč da celo iz leta v leto bolj škoduje?
V razgovoru s KTZ je ta teden prvič spremenil dosedanjo linijo SPO v manjšinskem vprašanju in dejal, „da naj bi SPO zastopala lastno stališče v vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, če vsebinsko ni mogoče doseči sporazumnega stališča."
Ambrozy se je v intervjuju o šolskem vprašanju tudi jasno postavil proti vsakršni obliki preštevanja manjšine. Nadalje je odklonil tako imenovani ..zrelostni izpit" iz slovenščine.
Priznanja
Te dni so bili številni koroški pedagogi počaščeni s poklicnimi nazivi. Prof. mag. Jože Ropitz je bil imenovan za višjega študijskega svetnika, boroveljski učiteljici Hermine Florian in Eva Maria Pauker sta postali šolski svetnici, z naslovom višji šolski svetnik pa so bili povzdignjeni med drugimi tudi Rai-mund Fister (ravnatelj na Brnci), Janko Millonig (ravnatelj v Šentjakobu) in Franz Sattmann (ravnatelj ljudske šole I v Vrbi).
Prihodnji SV v sredo!
Zaradi obširnega portreta občine Bitčovs boste prihodnji teden prejeli Slovenski vestnik samo enkrat in sicer v sredo, 21. februarja. Pripravljamo Vam zanimivo in obširno številko z aktualnimi poročili, komentarji, reportažami ter drugimi prispevki v obsegu 16 stra-
"'*	Uredništvo
Svobodnjaki zaostnh pritisk na dvojezično šoio
Svobodnjaška stranka je povečala pritisk na dvojezično šolstvo na Koroškem. Predsednik kluba deželnih poslancev FP dipl. inž. Jorg Freunschlag je na tiskovni konferenci v začetku tedna v Celovcu prisotnim novinarjem naravnost povedal, da je njegova stranka za „restrik-tivne ukrepe" pri dvojezičnih ljudskih šolah izven avtohtonega naselitvenega ozemlja ter da naj bi bil vstop v tako dvojezično šolo težji. Kot instrument za tako ravnanje je navedel jezikovni (zrelostni) test, kot ga je že takoj po
tavnega sodišča zahteval njegov strankarski kolega in predsednik, deželni glavar Haider.
Ponovna zahteva po jezikovnem testu za prvošolce izven dvojezičnega ozemlja ter Freunschlagov poskus, z uvedbo prostega predmeta iz slovenščine spodkopavati sedanji dvojezični elementarni pouk na območju dvojezičnega ozemlja, je v slovenskih organizacijah izzvala odločen „ne". Tako ZSO kot tudi NSKS in KEL so ostro zavrnili načrte FP, koroški Zeleni pa so v tiskovni izjavi
Freunschlagove izjave ocenili za ..cinizem".
Razočaranje in začudenje med slovenski narodnostni skupnosti naklonjenimi novinarji pa je ta tiskovni konferenci povzročil glavni urednik „nt". Freunschlaga je vprašal ali si lahko predstavlja „Ge-schaft", če bi se Slovenci odpovedali dvojezičnim ljudskim šolam izven dvojezičnega ozemlja razen v Celovcu in okrajnih mestih, po drugi strani pa bi FP opustita „jezi-kovne teste"...
LL.
Kultura
SLOVENSKI VESTNIK
16. februar 1990 3
Bar/fon/sf prof. Kampuš med nastopom; s/avnosfna gos/orn/ca Jasna Not/ak-Nemec ('v sred/n/)
V znamenju Huga WoMa
ANDREJKOKOT
Udeleženci slavnostne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta jo minulo sredo priredili naši osrednji kulturni organizaciji Slovenska prosvetna in Krščanska kulturna zveza, so tokrat doživeli enkratni glasbeni dogodek. Kot vemo, je bila prireditev posvečena 130-letnici rojstva skladatelja Huga Wolfa, mojstra samospevov.
Prirediteljicama je uspelo za interprete Wolfovih samospevov pridobiti odlične soliste, pri čemer nas posebno veseli, da sta poleg Eve Nov-šak-Houške iz Ljubljane, sodelovala domačina Janez Kampuš in mladi Gabriel Lipuš. Slednja je pri klavirju spremljal Horst Knauder, Novšak-Houškovo pa Milena Josifovič. Glasba Huga Wo!fa zahteva od pevcev-solistov izredno glasovno virtuoznost in občutek za lirič-nost.
Da Novšak-Houškova in Kampuš zmoreta interpretacijo Wolfovih pesmi, ni bilo dvoma, prijetno pa smo bili presenečeni nad mladim baritonistom Gabrielom Lipu-šem, ki je pravtako suvereno odpel zahtevne skladbe. Posrečen je bil tudi izbor pesmi oz. skladb, ki jih je Wo!f napisal na besedila Goetheja, Eichendorfa, Morikeja in na motive španskih ljubezenskih pesmi. To je bila kratka, a vendarle reprezentativna predstavitev Huga Wolfa.
Močna opora poslušalcem je bil ob tem brez dvoma tudi Miha Vrbinc, ki je z vedrim besedilom razlagal vsebino tekstov in njihove glasbene kompozicije.
O tem, kaj nas Slovence povezuje s skladateljem Hugom Wolfom, je spregovorila slavistka Jasna No-vak-Nemec. „Hugo Wolf in mi" je bil naslov njenih izvajanj. Govornica je sprva opisala življenjsko pot tega umetnika, rojenega v Slovenjem Gradcu in pokopanega potega znanih avstrijskih skladateljev na Dunaju. „!n tu smo zdaj Slovenci, ki smo ob Hugu Wo!fu v zadregi: na vsej življenjski poti niti ene slovenske besede, še več:
doma so kar neprikrito nem-škutarili." Tako je ugotovila Novak-Nemčeva in nadaljevala: „In potem se zgodi, da profesor Jože Leskovar najde nedvoumne zapiske v krstnih knjigah, da so Wo!fovi prišli iz Šentjurja, kjer so bili Vouki, da se pod materinim rodom Nussbaumer iz Pliberka skrivajo Orehovniki in Naborjeta iz Mojstrane - kdo bo bolje razumel probleme asimilacije kot Slovenci na Koroškem?" Novak-Nemčeva nadalje razmišlja: „Ali smemo premišljevati, če bi utegnili biti kaj tipično slovenski ti Wolfovi občutki odtujenosti in potlačenosti v onih tako plemenitih družbah, potrtosti, v katere se je vpletel tudi poskus samomora, pa tisto globoko, skoraj podzavestno hrepenenje po toplem jugu. Ali je to morebiti tisti kompleks Lepe Vide, ki naj bi bil značilen za slovensko psihofizično marav-nanost in ki se javlja že tam v 12. stoletju? Nesrečni mali Wolf, nevede sin zelo majhnega naroda, je bil in ostal mojster male forme. V njegovi glasbi ne slišimo naših napevov, njegovi navdihi so morali prihajati nekod iz kozmosa, kaj pa vemo o tem kozmosu... Huga Wo!fa je k sreči razumela tista peščica avstro-judovskih in nemških prijateljev. Smo ga Slovenci pripravljeni poslušati, doumeti in se spraviti z njimi in ga takšnega, kot je bil, sprejeti tudi pod domačo streho?"
Sprejeli smo ga, in to celo v okviru slovenskega kultur- Med ude/eženc/je b/7fucf/prof Jože Leskovar/z S/oven/ega nega praznika.	Gradca (prv/ z desnej
Ude/eženc/ slavnostne prireditve so sledili sporedu z veliko pozornost/o
Prešernova prostava na Dunaju
Da slovenski kulturni praznik ni samo praznik v ožji slovenski domovini, temveč da povezuje Slovence povsod po svetu, izpričuje že tradicionalna slovesnost v dunajski palači Pallfy, v kateri se je tudi letos zbrala številčna publika v spomin svojega največjega poeta Franceta Prešerna. In prav je poudarila predsednica Kluba Ivan Cankar na Dunaju ob začetku slovesnosti, da „Slovenci na Dunaju drugače praznujemo kulturni praznik kot drugod po svetu, ker je prav Dunaj mesto naših velikih mož".
Ob navzočnosti številčnih častnih gostov - med njimi predstavnik ambasade SFR Jugoslavije Alfons Naberžnik ter znani dunajski kulturni delavec Paul Blaha - je slavnostni govornik letošnjega 8. februarja, pesnik Tone Pavček v širokem loku povezal Prešernovo svobodoljubje, nastalo pred več kot enim stoletjem, s trenutnim političnim položajem in razvojem v Evropi: kar je preroško napovedal Prešeren, se ta ^čas uresničuje; stoletju nasilja in laži, je nadaljeval Pavček, sledijo trenutki upa, nad in resnice. Prav padec berlinskega zidu pa po Pavčku pomeni propad vsakršnih zidov, tudi tistih v nas samih in to zopet pripelje od realnopolitičnega odnosa do poezije: poezija je tisti učinek in govor ter jezik resnice, ki je venomer korak pred politično stvarnostjo in vsakdanjostjo. To pa je očitno prav v Prešernovem delu in je tudi še danes: preroštvo poezije nemalokrat prehiteva nujnost in stvarnost politike. V tem občečloveškem smislu je Tone Pavček želel „vsem, kar nas dobrih je ljudi" ne samo najboljše ob kulturnem prazniku, temveč - v pravem smislu besede - „Pre-šernovo stoletje", v katerem naj se uresničuje vizija „vseh narodov, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan".
Posrečeno proslavitev slovenskega kulturnega praznika na Dunaju sta zaokrožila kvalitetni koncert Slovenskega kvinteta trobil iz Ljubljane ki je igral dela H. Purcella. U. Kreka, J.S. Bacha, V. Evalda ter J. Horowitza ter - že pričakovana in priljubljena - prodajalna razstava slovenskih knjig, ki jo je spet pripravila Založba Drava iz Celovca. V imenu prireditelja je ob koncu Feliks J. Bister povabil na slovesen sprejem.
F.Z.
Bogata tradicija zadružništva
7& jam/urja 7990 /c 70/ v Cc//a a.sta//oeR/ oOčn/ zbor Zadrazac Amct//isAe banke 7,y'ab/y'a/;a, A/ z c/a; r/c/a/e Ara c/e/n ;-AAa dražba. V oke/r// ^/ovMnega a.s/aaoenega zbora ;'e spregovori/ /a d/ pred.sedn/k Zveze s/ovea.sk/b zadrag A7/bae/Aa/or;ič. 7V/'egov pozdrava/ govor objavi/a/no v ce/oa'.
„V veliko veselje in čast mi je, da smem danes kot predsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu prisostvovati pomembnemu trenutku ustanovitve nove zadružne kmetijske banke, delniške družbe, Ljubljana, na zgodovinskih tleh, kot to omenjate v vašem vabilu na ustanovni občni zbor.
Zveza slovenskih posojilnic, ki je bila leta 1883 ustanovljena v Celju, je imela člane tudi na avstrijskem Koroškem, saj je bilo po njeni ustanovitvi veliko število slovenskih hranilnic in posojilnic na Koroškem včlanjenih tudi v to celjsko zvezo.
Kot morda veste, imamo tudi na Koroškem bogato tra-
dicijo zadružništva, saj je bila leta 1972, eno leto pred razglasitvijo zadružnega zakona v avstrijski monarhiji, že ustanovljena prva slovenska kreditna zadruga, ki se je imenovala „Hranilnica in Posojilnica Št. Jakob v Rožu". Pobudnik te ustanovitve je bil dr. Valentin Janežič, sicer zdravnik v avstrijski vojski. Velikokrat se je mudil na Češkem in zato je bila kreditna zadruga v Šentjakobu v Rožu ustanovljena po češkem zgledu. Pri ustanovitvah nadaljnjih kreditnih zadrug pa so imeli velik vpliv duhovniki, kot so to bili M. Vošnjak, Janez Evangelist Krek idr.
Danes poleg Zveze sloven-
Počastitev odbornikov
Dne 8. dec. 1989 se je zadruga na Brnci spomnila in počastila bivšega poslovodjo Stanka Gastla, ki je bil tudi nekaj let član njenega upravnega odbora. Od 1.1.1966pa vse do svoje upokojitve maja 1982 je bil Stanko Gastl poslovodja zadruge na Brnci. Od upokojitve pa do občnega zbora 31. 12. 1989 je bil član nadzornega odbora. Predsednik upravnega odbora Franc Gallob je ob tej priliki bivšemu poslovodju izrekel zah-
valo in mu izročil skromno darilo.
Na isti dan je vodstvo zadruge počastilo tudi bivšega člana upravnega odbora KGZ Brnca Franca Uršiča, pd. Komatarja iz Malošč, ki je bil od ustanovitve zadruge v letu 1950 39 let član upravnega odbora. Tudi njemu je predsednik upravnega odbora Franc Gallob v imenu zadruge.izrekel zahvalo za njegov trud in v korist brnške zadruge.
skih zadrug - Zveze Bank združujemo še devet samostojnih zadružnih posojilnic s 23 filialami in upravljamo s skupaj 2 milijardama šilingov vlog.
Veselimo se z vami, da zopet obnavljate ali na novo vzpostavljate preizkušene zadružne strukture, ker so tudi avstrijski zadružniki, in pri tem še prav posebno slovenski zadružniki v Avstriji, mnenja, daje zadružna struktura še danes zelo aktualna in da je najbolj demokratična oblika vodenja nekega podjetja.
Vedite, da smo ponosni na vašo iniciativo, pogum in ustvarjalnost. Spoznali ste, da se mora realnost spet zbuditi in dati sedanjemu času pravi pečat. Prebuditi gospodarstvo iz njegove letargije v novo življenje in mu vrniti imuniteto, da bo moglo kljubovati vsem napadom na svojo identiteto. Iz dolgoletne prakse rečeno: če bodo poslovodje - direktorji in ves delovni kader dobri, to pomeni, če bomo pošteno in požrtvovalno delali, odbori pa dobro svetovali in nadzorovali, se vam konkurence ne bo treba bati. Vlagatelji vam bodo zaupali in uspehi vam bodo zagotovljeni. Upravljali boste z lastnim denarjem in z denarjem vlagateljev. Od zdaj dalje boste z lastno močjo kovali boljšo gospodarsko bodočnost. Naj bo današnji občni zbor vaš in naš velik praznik. Naj vas spremljajo naše iskrene želje za uspeh."
Podpredsec/rnA l/O Po/;/ Karg/, b/va predsedn/Zf A/O Gon' Rob/č. b/Mš/pos/OMod/a S/an/to Gasi/, predsedm/t UO Franc Ga//ob /n pos/oyod/a Pep/ Oscbgan fna /ew s///n/, Fo/I/ Karg/. Gor/ Rob/č, go. L/rš/c, b<Vi/ č/an UO Franc Urš/c, Franc Ga//ob /n Pep/ Oscbgan /ha desn/ s/A^I.
3 Zadra
Informacije Zveze slovenskih zadrug ter v njej vkiju
Prvi poslovni p< zadružništva za
PIŠE JOŽA HABERNIK, poslovodja ZSZ
Za poslovno leto 1989 lahko ugotovimo, da so poslovni rezultati na denarnem sektorju pri posojilnicah ter Zvezi slovenskih zadrug, kar dobri. Čeprav kako posebno navdušenje ni na mestu, pa je le treba korektno ugotoviti, da je poslovanje potekalo v ugodnih okoliščinah in z marljivim angažiranjem vseh odgovornih in temu primeren je tudi rezultat. Pri posojilnicah so krediti narasli s 462 milij. v letu 1988 na 560 milij. v letu 1989, kar pomeni skoraj 21% porasta. Hranilne vloge in ostale vloge nebančnih ustanov so se povečale z 1,034 milijarde za 84 milijonov na 1,118 milijarde, kar pomeni povišanje za dobrih 8%. Tudi bilančne vsote posojilnic za leto 1989 bodo za kakih 8% višje kot v letu poprej.
Na Zvezi slovenskih zadrug so krediti porastli s 412 milij. v letu 1988 na 586 milij., kar pomeni za 42% in je nadpovprečno. Hranilne vloge so porastle z 280 milij. na 316 milij., torej kar za 13%, vloge Posojilnic-Bank ter ostalih domačih in inozemskih bank pri Zvezi slovenskih zadrug pa z 801 milij. na 880 ali za skoraj 10%. Bilančna vsota
Zveze slovenskih zadrug pa je v letu 1989 presegla 1,4 milijarde in bo za kakih 10% večja kot v letu poprej.
Tako znatno povečanje vlog, kakor tudi močnejše povpraševanje po posojilih in kreditih kaže, da se iz leta v leto povečuje zaupanje v naše slovenske denarne ustanove na Koroškem. Pomembna pridobitev Zveze slovenskih zadrug v letu 1989 je tudi priključitev na mednarodni plačilni Mstcm 8\\ II 1 . kar nam omogoča hitro oddajanje in sprejemanje plačilnih nalogov za naše stranke in s tem nudimo boljši servis z našimi bančnimi storitvami.
V letu 1990 pa se bo Zveza slovenskih zadrug lotila pomembnega projekta, to je povečanja svojih bančnih prostorov v Pavličevi ulici. Zaradi vse večjega obsega bančnih poslov je poslovna stavba ZŠZ že zdavnaj premajhna, kar velja predvsem za bančni prostor, kamor pride dnevno med 400 in 500 strank. Ker je ZSZ v letu 1988 dosegla že preko 13 milijard šil. prometa z inozemstvom in v tem oddelku zaposluje že 8 ljudi, bomo morali razširiti tudi prostore tega oddelka.
Enako velja tudi za kreditni oddelek, ki je znatno povečal svoje poslovanje. Urejena in dobro organizirana sta sedaj tudi revizijski
BHančna vsota posojilnic
v miti j. šil.____________________1988_______________1989
krediti	462	560
hranilne vloge
in ostale vloge	1.034	1.118
Posoji!nica-BankŽe!ezna Kap!a
12. decembra 1980 je imela svoj redni občni zbor Posojil-nica-Bank Železna Kapla. Predsednik upravnega zbora Rapold je v hotelu Obir lahko pozdravil lepo število kapelskih zadružnikov ter skoraj ves upravni in nadzorni odbor. Še prav prisrčno je pozdravil predsednika Zveze slovenskih zadrug Mihaela Antoniča in višjega revizorja Franca Krištofa.
Dnevni red občnega zbora je zajemal poročila, potrditev zaključnega računa ter sprejem novih pravil, ki vsebujejo potrebne spremembe v zvezi z zakonom o kreditnem gospodarstvu. Po poročilu upravnega odbora, ki ga je podal predsednik Andrej Rapold, ter poročanju predsednika nadzornega odbora Mihija Kucharja je bila predstavljena bilanca za leto 1988, iz katere navajamo glavne podatke:
#	bilančna vsota-139 milij. šil. ali 9% več kot v letu poprej
#	bančni promet - 2 milijardi šil.
#	lastni kapital - 5,7 milij. ali 4% bilančne vsote
#	hranilne vloge - 121 milij. ali 9 milij. več kot v letu poprej
#	letni dobiček-58,000 šil.
Višji revizor Franc Krištof in revizorka mag. Katarina Kropiunig sta v revizijskem poročilu potrdila, da so odbori ter poslovodje v Železni Kapli v letu 1988 poslovali pravilno in uspešno. Nekaj skrbi ima Posojilnica-Bank še zato, ker bo treba ob koncu leta 1991 vsa osnovna sredstva pokriti z lastnim kapitalom. V ta namen je posojilnica v letu 1989 prodala „Štručevo hišo" poleg zdravilišča v Železni Kapli.
V lem enMi 'c\cda Imli kapelsko posojilnico prizadene dejstvo, da je pred nedavnim prenehala delovati Tovarna celuloze Obir in da bo to zaprtje vplivalo tudi na njeno poslovanje, saj imajo mnogi sodelavci iz Železne Kaple svoje poslovne odnose s Posojilnico-Bank Železna Kapla. Kljub temu pa ni treba vreči puške v koruzo, treba se je pač še bolj prizadevati za dobre posojilojemalce in stranke. Na občnem zboru je bilo tudi ocenjeno, da poslovalnica v Miklavčevem deluje rentabilno in se sama vzdržuje. Nato je bila soglasno potrjena bilanca. Izglasovana je bila razrešnica upravnemu ter nadzornemu odboru. Zaradi večje oddaljenosti Železne Kaple od poslovnih centrov m tudi zaradi skromnega trgovskega prometa z obiskovalci iz Slovenije - kar je posledica slabe prometne
KGZ Dobrta vas
Na izrednem občnem zboru Kmečke gospodarske zadruge Dobrla vas dne 10. januarja 1990 je bil potrjen sporazum s Kmečko gospodarsko zadrugo Železna Kapla, ki določa, da bo dobrolska zadruga odslej podružnice Kmečke gospodarske zadruge Železna Kapla. Zaradi težav, v katere je zadruga zabredla v zadnjih letih, je tako sodelovanje nujno potrebno, saj bo poslo-
povezave preko prelaza Jezersko - je občni zbor sklenil, da apelira na župana in občinski odbor v Železni Kapli, da se še bolj zavzamejo za odprtje Pavličevega sedla v sosednjo Slovenijo. To bi brez dvoma v veliki meri poživilo tudi trgovsko in drugo dejavnost.
Hak
vanje v Dobrli vasi potekalo odslej bolj racionalno in pod strokovnejšim profesionalnim vodstvom. Skoraj večino osebja v Dobrli vasi bo kapelska zadruga prevzela in računati je s tem, da se bo tudi sor-timent v Dobrli vasi nekoliko spremenil oz. izboljšal. S to združitvijo se bodo sodelavci bolj specializirali in možno je, da bodo sodelavci iz Dobrle vasi pomagali v Železni Kapli in obratno.
Knjigovodstvo bo poenostavljeno in bolj efektivno, zmanjšala pa se bo tudi skladiščna vrednost. Racionalnejša bo tudi izraba prevoznega parka, s čemer je pričakovati, da se bo izboljšala tudi dostava kupcem. S tem sodelovanjem je izpoljena želja mnogih zadružnikov po boljšem servisu, po racionalnejšem poslovanju in preglednejši politiki sortimen-tov.	Hak
fin/ /isf
O
k!jučenih podjetij, zadružnih marketov in posojiinic
todatki našega
t teto 19S9 ^
ter knjigovodski oddelek. Priključitev na računalniški center na Dunaju se je vsekakor obnesla.
Na blagovnem sektorju se nekatere zadruge še vedno srečujejo s težavami, ki pa jih bomo morali v letošnjem in naslednjih letih reševati skupno. Naloga zadrug marketov je oskrbela bližnje okolice (Nahversorgung), kar pa ni vedno dobičkonosno in povzroča, da morajo zadruge doseči določen promet na zaposlenega in oskrbovati dovoljšnje število gospodinjstev. Odločilna je tudi površina prodajnih prostorov. V letu 1989 je bila izdelana mednarodna študija o poslovanju naših blagovnih zadrug, katere ugotovitve bo treba upoštevati in izvajati. V zadnjem času so koroški časopisi precej pisali o zapiranju in o umiranju malih trgovin na podeželju, ki jih ni mogoče voditi rentabilno. Zato velja tudi za naše zadružništvo, da bomo morali premisliti o obstoju nekaterih malih postojank, ki ne morejo biti rentabilne, ali pa njihove stroške zmanjšati na najnižji možni nivo.
Treba pa je poudariti, da so vsi ti večji stroški blagovnih zadrug upoštevani v bilancah zadrug, posojilnic ter Zveze slovenskih zadrug. Skupna bilanca slovenskega zadruž-
D/pi. trg. J. i-iabem/k
ništva je torej dobra, pozitivna in razveseljiva. Kljub temu pa je treba povsod zmanjševati stroške in poslovati bolj rentabilno, tako da bo skupna bilanca izkazovala še boljše rezultate.
Slovensko zadružništvo je gospodarska organizacija, ki si mora služiti svoj denar sama, in ne živi od kakih subvencij. Zato je potrebno stalno prilagajanje gospodarskim tokovom in trendom. Mišljenje, da se nikjer ne da ničesar spremeniti, je napačno. Naše zadružno gospodarstvo pa je tudi del avstrijskega gospodarstva, ki težišče svojega poslovanja usmerja v regijo Alpe-Jadran.
Občni zbori
Kmečka gospodarska zadruga Ptiberk
Na rednem občnem zboru Kmečke gospodarske zadruge Pliberk, ki je potekal na praznik Treh kraljev, 6. januarja 1990 v kletnih prostorih Posojilnice-Bank Pliberk, se je zbralo nad 50 zadružnikov iz Pliberka in okolice. Udeležili so se ga tudi predstavniki ostalih dveh zadrug v občini Pliberk, in sicer od posojilnice poslovodji Jožko Nachbar in Jurij Mandl, predsednik nadzornega odbora Janez Apovnik ter podpredsednik upravnega odbora Stanko Vavti, od Živinorejske zadruge za Libuče in okolico po njen predsednik Alojz Možina. Od Zveze slovenskih zadrug sta se občnega zbora udeležila poslovodja dip. trg. J. Habernik ter višji revizor Franc Krištof. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik inž. Fridl Kapun, poročilo nadzornega odbora pa predsednik Valentin Kumer.
Razvoj zadruge v zadnjih letih je razveseljiv, saj je bil letni rezultat v zadnjih štirih letih vedno pozitiven. Promet zadruge se je brez import-eksportnega oddelka v letu 1989 povzpel na 83,8 milijona šil., kar je 11 milijonov ali 15% več kot v letu poprej. Zadruga je v letu 1989 zaposlovala skupaj 44 oseb, od tega 10 vajencev in 6 poldnevno zaposlenih. Njena import-eksportna firma, pri kateri je udeležena Železarna Ravne, je leto 1989 zaključila pozitivno in imela 75 milijonov šil. prometa. K porastu prometa zadruge je predvsem prispevalo dejstvo, da je bil v
zadnjem tromesečju leta 1989 še posebno močan obisk kupcev iz Slovenije. Leto 1988 je zadruga zaključila s 130.000 šil. dobička, podoben rezultat pa je pričakovati tudi za leto 1989. Vodstvo zadruge pa ne misli počivati, temveč namerava svojo ponudbo prilagajati potrebam tržišča. Tako je predsednik inž. Fridl Kapun poročal, da nameravajo v naslednjih letih agrarni ter gradbeni oddelek preseliti v Šmihel, kjer bi, če bo prišlo do sodelovanja s Kmečko gospodarsko zadrugo Globasnica, te produkte bolj racionalno tržili. Ker je v letošnjem letu uvoz v Slovenijo precej liberaliziran in je od tam pričakovati tudi kupce-grosiste, nameravajo halo v Pliberku, kjer so skladiščene agrarne potrebščine, preurediti v market, kjer bi grosisti lahko kupovali robo kar na paletah ali po paletnih enotah. Zaradi sproščene gospodarske ureditve v Jugoslaviji razmišljajo tudi o tem, kako bi se v Sloveniji udeležili pri
kakem marketu, ki bi prodajal njihovo robo.
V	imenu občine se je zadrugi za podporo kulturnih, športnih in drugih dejavnosti zahvalil mestni svetnik Jože Partl. Ob tej priliki so se za gmotno podporo zahvalili tudi predstavniki pliberških slovenskih društev.
V	imenu Zveze slovenskih zadrug se je vsem odbornikom ter sodelavcem za dobro sodelovanje zahvalil poslovodja dipl. trg. J. Habernik, ki je tudi poudaril, da si na ZSZ želijo še boljšega in efektiv-nejšega sodelovanja s pliber-ško zadrugo. Poleg tega je izrekel tudi nekaj misli o demokratičnem vodenju zadrug ter poudaril, da velikost zadruge ni vse in da na svetu ni tako, da veliki požrejo male, ampak da hitrejši požrejo počasnejše. Zato je nujno potrebno, da je poslovanje naših zadrug bolj efektivno in da poslovodje ter odbori hitreje prilagajajo svojo poslovno politiko potrebam trga.
Na občnem zboru Kmečke gospodarske zadruge v Pliberku.* poslovodja Stanko Sik, predsednik NO 1/a/enfin Kumer in predsednik UO Prid/ Kapun jz /evej.
BHančna vsota Zveze slov. zadrug
vmitij.ši).________________________!988	1989
krediti	412	586
hranilne vioge	280	316
vloge posojilnic ter
ostalih bank	801	880
Posojilnica-Bank Bi!čovs
9. decembra 1989 je bil v društveni sobi v Bilčovsu redni občni zbor Posojilnice-Bank. Navzoči člani so z zanimanjem sledili poročilom upravnega in nadzornega odbora ter revizorjem Zveze, ki so poročali o izredni reviziji in računskem zaključku za leto 1988.
Predsednik upravnega odbora Anton Krušic je v svojem poročilu obvestil člane o delovanju odbora ter o pozitivnem razvoju domače banke. Tako je posojilnica poslovno leto 1988 zaključila z lepim letnim dobičkom v višini 800.000 šil. Tudi za tekoče leto se obeta kar zadovoljiv poslovni uspeh.
Revizorja Krištof in mag. Katarina Kropiunig sta poudarila, da s strani zveze še vedno ostaja želja po združitvi posojilnice Bilčovs s posojilnico Hodiše-Škofiče. Organizacijsko in tudi personalno
bi bila taka združitev koristna. Nova posojilnica bi še lažje zadovoljevala potrebe domačega gospodarstva. Predsednik Krušic je v svojem odgovoru poudaril, da odbor posojilnice o taki gospodarski združitvi razmišlja že dolgo, pravzaprav že od združitve s Kotmaro vasjo, in da so bili v Bilčovsu in Kot-mari vasi že sprejeti ustrezni sklepi. Za nadzorni odbor je poročal njegov podpredsednik Folti Kropivnik in poudaril, da odbor stalno nadzoruje poslovanje banke. Oba predsednika sta se posebej zahvalila nameščencem posojilnice in članom za zaupanje domačemu kreditnemu zavodu.
Predsednik Krušic je občni zbor zaključil z željo, da bi se Posojilnica-Bank Bilčovs tudi v bodoče ugodno razvijala in koristila domačemu gospodarstvu.
Franc Krištof
Posoji!nica-Bank Podjuna-Dobria vas
Posojilnica-Bank Podjuna - Dobrla vas je opravila svoj občni zbor v kulturnem domu v Dobrli vasi v nedeljo, dne 12. novembra 1989. Poleg običajnih poročil odborov in revizije, ki so jih podali predsednik upravnega odbora Martin Wastl, predsednik nadzornega odbora Jože Golavčnik in višji revizor Zveze slovenskih zadrug Franc Krištof, je diskusija tekla v glavnem o zaključku preureditve novih prostorov Posojilnice-Bank v Dobrli vasi ter o poslovanju v Velikovcu in drugih filialah. Razvoj Posojilnice-Bank Podjuna v letu 1988 je bil razveseljiv, saj je lastni kapital narasel na 3,6% bilančne vsote. Kljub temu bo treba v prihodnje zaslužiti letno okrog 500.000 šil. da bo posojilnica lahko zadostila zakonu o kreditnem gospodarstvu glede jamstvenega kapitala, ki bo moral v osmih letih znašati 4,5% bilančne vsote ter v polni meri pokrivati vsakoletni bilančni prirastek.
Pododbor posojilnice je tudi zgledno oskrboval poso-jilnične gozdne parcele. Bilančna vsota je narasla na
skoraj 156 milijonov šil., kar nekako odgovarja normalnemu porastu. Raiffeisen-kasse Eberndorf ima bilančno vsoto 950 milj. Pri sprejemanju novih pravil se je razvnela diskusija o tem, ali je pametno in dopustno, da ima posojilnica možnost nalagati denar, ki ga ne porabi za kredite svojim strankam, ne samo na Žvezi slovenskih zadrug, ampak tudi pri drugih bančnih ustanovah. Zastopniki Zveze slovenskih zadrug so poudarili, da bi odmikanje od tega načela pomenilo, da se oddaljujemo zadružnemu principu, ki pač temelji na tri-
Sprememba imena firme Jugo-Trade
S 1. januarjem 1990 se je firma Jugo-Trade, eksport-import, Dunaj preimenovala v Karanta Handelsgesell-schaft m.b.H. Tozadevna sprememba družabniške pogodbe je bila opravljena že v letu 1989. Vzrok za spremembo imena je bil izključno
stopenjski zgradpji zadružništva. Ce je Zveza slovenskih zadrug kot centrala nekako primorana, da v težavah vsestransko pomaga, potem mora imeti tudi možnost, da se ji to omogoči. Kjer obstajajo pravice, morajo obstajati tudi dolžnosti.
Občnega zbora se je udeležil tudi častni predsednik Posojilnice-Bank Podjuna, gospod Štefan Sienčnik st., kateremu so navzoči zadružniki zaželeli, da bi bil posojilnici še dolgo v pomoč z nasveti in da bi ostal še čil in zdrav.
Hak
KARANEM

le v poslovnosti, ker je ime firme dajalo vtis, da so lastniki iz Jugoslavije, čeprav je firma v stoprocentni lasti Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. Leto 1989 je firma Jugo-Trade zaključila z pozitivnim rezultatom. Tudi firma Petrol-Trade na Dunaju, pri kateri je večinsko udeležena firma Jugo-Trade, je bila v tem letu bolj uspešna na mednarodnem trgu nafte.
ES Zadružni %sf
O
tnfonnacije /ve/v ston-nskih zadrug ter v njej vktjučenih podjetij, zadružnih marketov in posojitnie
Kapitalni dohodki in n jihovo obdavčene v Avstriji
Veliko se govori o dohodkih iz kapitainega aii denarnega premoženja, a le
malokdo ve, kaj v Avstriji sploh štejemo k dohodku iz takega premoženja (Ein-kunfte aus Kapitalvermo-gen). Ne smemo pozabiti, da davčnega zakonodajalca zanima vse, kar je v zvezi z denarjem in premoženjem.
Kaj šteje k dohodku iz kapitainega/denarnega premoženja?
1)	Dividende (delež na dobičku), ki ste jih prejeli, če ste bili kot družabnik udeleženi pri družbi z omejenim jamstvom (Ges. m.b.H), pri deiniški družbi (Aktiengesellschaft), pri obrtni in gospodarski zadrugi (Erwerbs- u. Wirtschafts-genossenschaften).
2)	Deiež pri dobičku, ki ste ga prejeli iz udeležbe pri neki trgovski družbi kot tihi družabnik (stiller Gesell-schafter).
3)	Vse obresti iz vseh kapitalnih terjatev, če imate hranilne vloge, če ste dajali posojila, če imate vrednostne papirje;...
Iz tega že lahko razberete, da se davek ne plačuje samo za obresti iz hranilnih vlog, vrednostnih paprijev in podobno, temveč tudi za dividende, ki ste jih prejeli kot družabnik kapitalnih družb, zadrug in iz udeležbe kot tihi družabnik.
Kako se ti dohodki obdavčijo?
a) Dividende iz udeležb pri družbi z omejenim jamstvom, delniški družbi, zadrugi ter tihi družbi se po novi davčni reformi (torej po 1. 1. 1989) obdavčijo s 25%. Pomembno je, da imajo te družbe, od katerih prejemate dividende, sedež v Avstriji (samo tedaj se obdavči s 25%). Ta davek (imenujemo ga tudi davek na dobiček trgovskih družb) tako rekoč v Vašem imenu iz ekonomskih razlogov plača družba. Kljub temu ostanete nosilec davka Vi -pa čeprav ga za Vas plača družba. To je podobno obdavčenju na področju davka od zaslužka (Lohn-steuer), kjer mesečni davek za delojemalca finančnemu uradu plača delodajalec.
Primer: Kot družabniku avstrijske družbe z omejenim jamstvom se Vam je za leto 1989 izplačala dividenda v višini 100.000 šilingov. Družba Vam bo prena-kazala samo 75.000 šilingov, ker si bo 25.000 šilingov pridržala kot davek na dobičke trgovskih družb. Kot družabnik morate te dividende v davčni napovedi (Steuererklarung) za leto 1989 prijaviti Vašemu finančnemu uradu. V teku postopka za odmero davka
(Steuerveranlagung) Vam jilnici, tako da je za hranilno bo finančni urad pri izraču- vlogo prejel obresti, ki so
navanju dohodnine za leto 1989 upošteval zgoraj omenjeni davek, katerega ste v našem primeru za dividendo že plačali.
Iz tega primera že lahko razberete, da davek na dohodke (Einkommen-steuer) ter davek na kapitalno premoženje nista eno in isto - iz tega vzroka „kapitalni davek" v določenih primerih lahko upoštevate pri dohodnini.
b) Za vloge pri bankah ter vrednostne papirje znaša „kapitalni davek" 10%. Pri tem se ne obdavči vrednost vloge oz. vredostnega papirja, temveč samo obresti, ki jih prejmete za bančne vloge oziroma vrednostne papirje. Ta davek v višini 10% imenujemo davek na donos kapitala.
Za katere obresti Vam ni treba plačati davka na donos kapitala?
#	za obresti pri tako imenovanih vlogah na vpogled (Sichteinlagen) - torej žiro-kontih;
#	za hranilne vloge, ki se Vam obrestujejo z osnovno obrestno mero (Eckzins-satz).
Važno je (in tega ne morem dovoljkrat ponoviti!), da se davek na donos kapitala (Kapitalertragssteuer) ne sme zamenjati z davkom na dohodke (Einkommen-steuer). To se odraža v tem, da so določene obresti, ki so oproščene davka na donos kapitala (kratko „kapita!ni davek"), kljub temu zavezane davku na dohodke.
Primer: Kot sem že prej omenil, se Vam za obresti na žirokontih oziroma hranilnih vlogah, ki so obresto-
bile nad osnovno obrestno mero (Eckzinssatz). S tem je celoten del letnih obresti zavezan davku na donos kapitala (Kapitalertragssteuer) ter davku na dohodke (Einkommen-steuer). Davku na donos kapitala so obresti Janeza A. zavezane zato, ker so bile višje od osnovne obrestne mere in tako niso več oproščene tega kapitalnega davka.
Recimo, da so letne obresti Janeza A. v letu 1989 24.000 šilingov. V tem primeru si bo banka pridržala 10% obresti kot „kapitalni davek" (torej 2.400 šilingov) in ga (v imenu Janeza A.) plačala finančnemu uradu. S tem bo Janez A. po odtegu kapitalnega davka od celotnih obresti imel samo še 21.600 šilingov. Ker ima naš delojemalec poleg dohodkov iz nesamostojnega dela še dohodke iz kapitalnega premoženja (namreč obresti) , je dolžan, da te obresti v davčni napovedi prijavi finančnemu uradu. V teku postopka za odmero davka bo finančni urad našemu delojemalcu pri izračunavanju dohodnine za leto 1989 upošteval kapitalni davek v višini 2.400 šilingov.
Iz tega primera lahko razberete, daje treba v Avstriji teoretično vse dohodke iz kapitalnega premoženja (po navadi so to obresti) javiti finančnemu uradu. Ker je ta stvar za finančno upravo skoraj neizvedljiva, so v Zveznem ministrstvu za finance našli sledečo rešitev, ki velja od 1. 1. 1990 dalje: Letnih obresti do višine 300 šilingov v bodoče ni treba
Izobraževanje nameščencev Posojilnice-Bank iz ZSZ
Izobražen in strokovno b.) Seminarji: podkovan kader je kapital
posojilnic, zveze ter zadrug. Informatika, 3 dni, (vsi Zato Zveza slovenskih za- poslovodje	posojilnic),
drug temu posveča veliko Ocena podjetij, 3 dni, (dipl. pozornost. Naj navedemo trg. J. Habernik/ZSZ), Ban-nekaj izobraževalnih tečajev čna angleščina, 4 dni, (9 sode-in šolanj v letu 1989.	lavcev ZSZ), Vrednostni
v	papirji, 4 dni, (10 sodelavcev
1. Sotanje v Gradcu:
a.) Osnovno šolanje I (3 tedne):
Mag. Kulmesch Janko in Franc Krištof) Pukel Reinhard (ZSZ), Ibou-nig Wilma (Posojilnica-Bank Borovlje), Portsch Stanko (Posojilnica-Bank Hodiše-Skofiče), Kumer Lorenz (Posojilnica-Bank Pliberk)
ZSZ in posojilnic), Avstrijsko izpodbitveno pravo (VR Franc Krištof), Nevarnosti v kreditnem poslovanju (VR
3. S!ovenščina/ dr. Apovnik/PHberk:
Tečaj „Slovenščina v trgovini" (KGZ Pliberk - 30 sodelavcev)
b.) Osnovno šolanje H (4 tedne):
Mag. Kulmesch Janko in
Pukel Reinhard (ZSZ), Ibou- ...	...	... .	.
nigWilma (Posojilnica-Bank Kulmesch Janko, Wedemg Borovlje), Gregom Peter Ludmila^Dragaschnig Hanzi (Posojilnica-Bank Železna b*)	"
4. W!F! - tečaji:
a.) Računovodstvo 1: Mag
Računovodstvo 2:
Hirm Jakob, Wedenig Lud-mila, Dragaschnig Hanzi
c.) Računovodstvo - izpit:
.. 'J .	.	. i- WedenigLudmila,Dragasch-
Mochar Josef, Galo Erwm Hanzi
č.) Bilančno računovod-
Kapla)
c.) Knjigovodstvo (2 tedna):
Mochar Josef, Galo Erwir in Hirm Jakob (ZSZ), Oiip Claudia (Posojilnica-Bank	J'Rehšma^"Mada"
Borovi)	WedenigLudmila
c,	, ,	^	,	d-) Obračunavanje plač:
Skupno je b.lo v Gradcu na Hirm Jakob, Rehsmann šolanju 13 sodelavcev. V letu Naturi t
1990 se bo tam šolalo 16 sode- . j Obračunavanje plač -lavcev.	izpit: Rehsmann Maria
f.	) Obračunavanje plač -
2. Raiffeisnova aka- seminar: Hirm Jakob, Oitzl demija na Dunaju:	Janko (3 semmarji)
g.	) Obračunavanje bolni-
a.) Strokovno šolanje	ških dopustov: Oitzl Janko
bančništvo I (5 tednov):	e.) Italijanščina: mag. Kro
piunig Katarina, dipl. trg. J. Mochar Josef in Mag. Kul- Habernik mesch Janko (ZSZ), Karner f.) Angleščina:	Wicher
Lorenz (Posojilnica-Bank Ingrid
Podjuna), Otip Metod (Poso- g.) Slovenščina: Wabneg-jilnica-Bank Železna Kapla) gerChristine
vane z osnovno obrestno javiti finančnemu uradu.
mero, ne sme odtegniti kapitalni davek". Kljub temu morate te obresti prijaviti finančnemu uradu, ker morate zanje plačati letno dohodnino /torej davek na
dr. Marian Wakounig
Božičnica Zveze siovenskih zadrug
Okrog 80 sodelavcev	zbralo na božičnici v hotelu
Zveze slovenskih zadrug, nji-	Obir v Železni Kapli. V
hovih družinskih članov ter	pozdravnem nagovoru se je
članov upravnega in nadzor-	predsednik Zveze slovenskih
nega odbora se je 15.12.1989	zadrug Mihael Antonič
^	dotaknil nekaterih proble-
Tečaj bančne ang!eščine
se vsem sodelavcem ter
Štiri cele dneve (ob petkih torka z Dunaja se je že kar na odbornikom zahvalil za nji-dohodke. V primeru, da ste j" sobotah) so se sodelavci začetku čudila, da je znanje hovo dobro sodelovanje v za obresti iz Vaših hranilnih inozemskega ter kreditnega strokovne angleščine v slo- prejšnjem letu. Pozval jih je k vlog oziroma vrednostnih oddelka, osem po številu, venskem zadružništvu že na še boljšemu delovanju letos, papirjev plačali kapitalni intenzivno šolali v strokovni takem nivoju. Zato je bilo ko slovensko zadružništvo davek"	(ker ste	na primer	bančni angleščini. Pod stro-	potrebno to znanje samo še	čakajo novi izzivi. Vsak sode-
prejeli	obresti,	ki so bile	kovnim vodstvom znane	dopolniti ter izpiliti, ker je v	lavec v slovenskem zadružni-
višje od osnovne obrestne izkušene prevajalke z Dunaja današnjem času potrebno, da štvu naj bi delal tako, kot bi mere),	si kapitalni	davek	so obravnavali tematiko stro-	so sodelavci razmeroma	delal zase, kajti samo tako se
lahko	vštejete	pri letni	kovnihizrazov,kisozade!ov	majhnih bank še bolj uspo-	bomo ob vse večji konkurenci
teh oddelkih v splošni rabi v	sobljeni na vseh področjih.	uspeli obdržati,	je	menil
angleščini. Pri tem	gre pred-	Kako je za banko pomem-	predsednik,
vsem za kreditne pogodbe, bno poslovanje z inozem- Zahvalo sodelavcem je bančne garancije, akreditive	stvom, kaže podatek, da je	izrekel tudi poslovodeči pod-
ter drugo spremljajočo kore-	slovensko zadružništvo na	predsednik nadzornega od-
spondenco v angleškem jezi- Koroškem imelo v letu 1989 bora, podžupan Janez Hu-ku.	preko 10 milijard šilingov pla- dl. V imenu obratnega sveta
V mednarodnem bančnem čilnega prometa z inozem- se je za sodelovanje zahvalil poslovanju je na prvem mestu stvom. Nekateri sodelavci njegov predsednik, strokovni Primer:	Delojemalec	seveda angleščina, sledijo pa ZSZ se strokovno izpopol- revizor Janko Oitzl. Ob petju
Janez A. ima kot delavec ji francoščina in nemščina, njujejo tudi v italijanščini, kar kvarteta bratov Smrtnik, ob tovarne O. v letu 1989 Tudikorespondiranjezitali- je zaradi povezave v prostoru domačih vižah harmonikarja dohodke iz nesamostojnega janskimiinvvečjimeritudiz Alpc-Jadran nujno potrebno, Egidija Wolcherja ter z dela v višini 350.000 šilin- jugoslovanskimi bankami, če hočejo biti dobri pozna- zabavo v kletni diskoteki gov.Polegtegajevletul989	razen v Sloveniji,	poteka v	valci razmer tudi v tem pro-	hotela Obir se	je	iztekla
varčeval pri	slovenski	poso-	angleškem jeziku.	Inštruk-	štoru.	tradicionalna božičnica ZSZ.
dohodnini.
Kako se upošteva davek na donos kapitala (kapitalni davek)?
Iz naslednjega primera lahko razvidite, kako se upošteva davek na donos kapitala pri letni dohodnini.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TE DN!NATELEV!Z!J!
9.05	Alf; 10.30 Seksbomba; 14.05 Propad rimskega imperija: 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Fat-con Crest; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Stari; 21.10 Dinastija - Denverski klan;
22.05	Pogledi s strani; 22.22 Za ljubitelje filma; 22.45 Mož, ki je pustil mačke plesati; 0.35 Aktualno; 0.40 Serie Rose; 1.10 Poročila.
11.55 Šport; 16.40 Leksikon umetnikov; 16.45 Hotel; 17.30 Družina človek; 18.00 Alf; 18.30 Wurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki;
19.53	Vreme; 20.00 Kulturni žurnal;
20.15	Knoff-Hoff-show; 21.20 Novi filmi; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport;
22.50	Dama Edna Megastar; 23.40 M. P. F!ying cirkus; 0.45 Lunini ljubljenci; 2.25 Poročila.
9.05	Alf; 11.00 Dediščina Gulden-burgovih; 14.05 7. kontinent; 14.35 Petrograjske noči; 16.00 Otroški VVurlitzer; 18.00 Pogledi s strani -revija; 18.30 Nogomet; 19.00 2x7 -sedem dni sporeda na 2 kanalih;
19.30	Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Kdor reče A; 22.15 Sedem dni v maju; 0.10 Aktualno; 0.15 Mandragola; Exlibris.
11.15	Šport; 15.10 Leksikon umetnikov; 15.15 Vaša glasbena želja; 16.45 Tek leta; 18.00 Alf; 18.30 Alpe-Jadran-magazin; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Vreme;
20.00	Kulturni žurnal; 20.15 Lev pozimi; 22.25 Aktualno; 22.30 Športna reportaža; 23.00 Golden Globe; 0.00 Rock glasba; 0.45 Poročila; 0.50 Exlibris.
9.05	„Univerzum"; 10.30 Obzornik;
11.00	Tiskovna ura; 15.30 Spored za otroke; 17.00 X-Large; 18.30 Falcon Crest; 19.50 Loto: žrebanje; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 21.55 Salome; 23.25 Seiji Ozawa; 0.10 Aktualno.
9.05	Kulturni obzornik; 9.30 Pomne-nje; 13.00 Dober dan, Koroška;
13.30	Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Alf; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Kraj zločina;
21.50	Aktualno; 21.55 Mannequin; 23.20 Serie Rose; 23.50 Šport; 0.00 Aktualno.
9.05	Alf; 10.30 Abott in Costello v Ho!!ywoodu; 14.00 Napačni kraljevič; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi;
18.30	Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki;
19.53	Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Hunter;
22.00	Pogledi s strani; 22.10 Britania Hospital; 23.50 Serie Rose; 0.20 Aktualno.
16.40 Leksikon umetnikov; 16.45 Svet železnic; 17.30 LindenstraBe;
18.00	Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki;
19.53	Vreme; 20.00 Kulturni žurnal;
20.15	Hotel Paradies; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Japonci prihajajo; 23.10 Pogoltnene solze; 0.10 Aktualno.
9.25 Spored za otroke: Sokoli; V hribih se dela dan; Pozdrav iz...; 12.00 SP v smučarskih skokih; 16.30 Dnevnik; 16.45 Športna zaslonka;
16.50	Tednik; 17.55 Spored za otroke: Pojdi nekam; Žingala mingala; Otroci glasbe; Primeri inšpektorja Potice; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Nafta;
21.15	O. Barski: Plačanec; Dnevnik.
9.00	Spored za otroke: Radovedni taček; Lonček, kuhaj; Pegam in Lambergar; Ciciban, dober dan; Miti in legende; Žingala mingala: Mladi Sherlock; 11.45 Večerni gost; 15.45 Peter's pop show; 16.45 Lassiejine velike dogodivščine; 18.30 Svet brez pohlepa; 19.30 Dnevnik; 20.30 Kolo sreče; 22.05 Dnevnik; 22.30 Lepi upi; 23.20 Upor na ladji Caine.
Kriminaika — mrtvak v htaditniku
Petek, 16. 2. 1990, TV Al, 21.15 - Priljubljena kriminalka „Stari" vedno znova preseneti z napetimi zgodbami. Tokrat bosta komisarju Krennu deiaia preglavice mrtvak v hladilnem tovornjaku in v nevesto oblečena ženska, ki je zaradi ohladitve izgubila spomin.
8.50	Otroška matineja: Živ žav; Primeri inšpektorja Potice; 10.10 Lepi upi; 11.00 Alo, alo; 11.30 Bratje iz Oplotnice; 14.10 Dediščina Gutden-burgovih; 16.30 Dnevnik; 16.45 Svvanova vrnitev; 18.50 Risanka;
19.30	Dnevnik; 20.05 Podarim, dobim; 20.17 Dom za obešanje; 21.15Zdravo.
9.00	Spored za otroke: Tisoč idej za naravoslovce; Utrip; Zrcalo; 16.30 Dnevnik; 16.45 Športna zaslonka;
16.50	Zdravo; 18.15 Spored za otroke: Radovedni Taček; Miti in legende; 18.40 Podarim, dobim; 18.55 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 C. Taylor: Spremembe; 21.30 Osmi dan; 22.15 Dnevnik; 22.35 Glasbeni večervoperi.
„Lev pozimi" — družinska drama
Sobota, 17.2.1990, TV A2,20.15 - Tokrat bomo gledali druge del odličnega angleškega filma „Lev pozimi", ki ga je leta 1968 posnel Anthony Harva-rey, ki prikazuje družinsko dramo oz. boj dedičev. V glavnih vlogah nastopata Peter 0'Tole in Katha-rine Hepburn.
9.05 Alf; 10.30 Petrograjske noči; 13.50 Junaki delajo nadure; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Univer-zum - Ljubezensko življenje rastlin; 21.07 Roda-Roda; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Smrtni pat; 23.30 Serie Rose; 0.00 Aktualno.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Da ali ne; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Kavarna Central; Poročila.
9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke; Šolska tv; Ko se korenin zavemo; Sedma steza; 16.30 Dnevnik; 16.45 Športna zaslonka; 16.50 Mozaik; 17.55 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Prva bojna črta; 18.35 Intermezzo za klovne; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 J. VVambaugh: Odmevi v temi; 21.00 Peter's pop show; 22.05 Dnevnik.
RADIO KOROŠKA
Dober d<*n, bforošba
18.10-19.00
Spored za 18.2.1990, ob 13.00, TV A2
Petek, 16.2.
Koroški liki (dr.R.Vospernik) Jezikovni pogovor (prof.J.Messner) Dvojezična komunikacija (dr. F. Merkač)
Sobota, 17.2.
Od pesmi do pesmi-od srca do srca
Nedelja, 18.2.
6.30-7.00: Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (žpk. Marko Jernej) 18.10-18.30: Dogodki in odmevi
Slovenski pacienti v deželni bolnici Proslava obeh kuiturnih organizacij ob slovenskem kulturnem prazniku Mihec Mahec - lutkovni povezovalec se
Ponedeljek, 19.2.
Mladi rod-zvesti prijatelj šolske mladine
Torek, 20.2.
Partnerski magazin
predstavlja 150 let fotografije
Emil Krištof-prvi koroški diplomirani bobnar
Ljubezensko življenje rastiin
Torek, 20. 2. 1990, TV Al, 20.15 - V poljudnoznanstveni oddaji „Univerzum" bomo tokrat imeli priložnost spoznati ljubezensko življenje rastlin. Ta seksualna srečanja rožnate oblike bomo videli v briljantnih slikah, kakšnih varanj, vab, pasti in celo strupov se poslužujejo rastline, da prek žuželk dosežejo oploditev.
Saiome — giasbena drama
Nedelja, 18. 2. 1990, TV Al, 21.55 - Salome je Richard Strauss uglasbil na besedilo istoimenske pesnitve Oscarja Wi!desa. V vlogi Salome nastopa Marija Kouba; igrajo dunajski filharmoniki pod vodstvom Hansa Swarowskyja.
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Petek	Kutturnataberna	BELTINSKA BANDA - NOVA GLASBA IZ	Kuiturno društvo
16.2.	PriJoklnu	STARIH ČASOV gostuje: skupina iz Prekmurja	PriJoktnu
20.00	vCeiovcu	sstaro glasbo na ..sodoben" način	
Petek	strokovna šola	„MOJ ATA" - ..MOJA HIŠA" - Literarno	KKZ
16.2.	za ženske poktice	srečanje s Tonetom Kuntnerjem in Tonetom	
14.00	v Šentpetru	Partijičem	
ob 19.30 v farni dvorani v Se!ah, sodeiuje Duo ..Feinig"			
Sobota	vkuiturnem domu	soprireditelj SPD	
17.2. 19.30	v Dobri) vasi	..Srce"	
Nedetja	v društveni sobi	soprireditetj Prosvetno	
18.2. 14.30	posojiinice, Veiikovec	društvo ..Lipa"	
Sobota	farna dvorana	Premiera igre ..RAZVALINA ŽIVLJENJA"	
17.2. 19.30	všmihetu	(F.S. Finžgar) režija Micka Opetnik in Marjan Betina Ponovitev igre v nedetjo 18.2. ob 14.30 uri.	
Sobota	Dom prosvete	PREDAVANJI ZA ČEBELAR JE	Sodalltas
17.2. 9.-17.00	vTinjah	predavata: dipt. inž. Janez Poktjukar in Matevž Krasnik	
Sobota	kutturnidom	Komedija: BOSA V PARKU - Gostuje:	SPD..Radiše"
17.2.	naRadišah	igratska skupina kutturnega društva Brezje	
19.30
Sobota 17.2. 20.00	društvena soba nad posojitnico vškofičah	BELTiNŠKA BANDA gostuje skupina iz Prekmurja	SPD„Edinost"
Sobota	priFtorjanu	KMEČKI PLES za ples igra ansambel	Skupnost južnoko-
17.2. 20.00	vVogrčah	ivana Ruparja. Bogat srečotov!	roških kmetov
Nedetja 18.2. 14.00	mata farna všentjakobu vRožu	PUSTOVANJE	Društvo upokojencev
Nedetja	farni dom	LAŽNtVEC - veseioigra - gostuje:	Farna mtadina
18.2. 14.30	vPiiberku	igratska skupina SPD „Srce" iz Dobrte vasi	
Nedetja	farni dom	LAŽNiVEC - vesetoigra - gostuje:	
18.2. 9.30	vŠentiipšu	igratska skupina SPD „Srce"iz Dobrte vasi	
Nedetja	gostitna Podobnik )!!. MEDNARODN! FESTiVAL		Atpski ktub „Obir"
18.2. 14.00	v Beli	HARMONiKARJEV	
Sreda	dom prosvete	tzserije„ihobnixgegenMinderheiten,oba...	Sodatitas
21.2. 19.30	vTinjah	Ati evropska hiša prenese narodne manjšine? Predava: dr. Erhard Busek. Mir in pravičnost za vse - predava nadškof dr. Atojzij Šuštar	
četrtek	priFtorjanu	Predstavitev M. snopiča	Farna mtadina
22.2.	vVogrčah	zbirke „VSAKA VAS !MA SVOJ GLAS'	
19.00		in srečanje tjudskih pevcev - nastopajo: tjudski pevci iz Podjune in MePZ „Lipa" iz Vetikovca	in KKZ
SV predstavlja
„Gre za Je/o/rta Avegaz! g/eJa//yA:/ /zo.sA:H.s" /c zzt/zta/o weJe//o Je/a/ ZJravA:o /JaJcr/ap, A o/e/avao.sA//zrcJ.sAav//^vo/o zazzt/.se/ o a^Aaaor/Av/ p/e.sacga AcaAra v PoJ/aa/. Pa a a/ /a po/aeaJ pro-A/aAez AraJ/c/oaa/aezaa Z/aJ.sAea;a g/eJa/MČM aaiega poJeže//a, A:ar, A:oA /e rcAce/ /VaJer/ap, v aai/ AraJar; aeJvozaao waayPa. Gre.va/č/Acv fa&ega p7o/<?A:Aa pa /e Jrez Jvoata po^ezaaa y iAev//-zt/za/ pro J/eza/, ^oA /e aa praaer prodor za va/e, g/aea/pa /e A:a/-paJa pr/Jo5/a zac/o.s;ao yAev//o //aJ/, A/ so pr/prav//ea; soJe/o-vaA/ s' ?aAa sArap/a/. KoA Ataze pa Jo Ao vpra^aa/e r&s/p^o, s a/ so J/// aa AA Atova/ Acoa/ereac/ v Ze/eza/ A*ap/A a a s* z o e/ Aat/Z aeAraAer/ za/aJ/, P/ .so že č/aa/ sJap/ae.
Mtadina išče nove obtike gteda!išča
Zdraho Hader/ap /spredaj med p/esAio scerio /gre „Buge waz pr/m/ gra/va Ve/ius"
V Cetovcu prvi sejem rabijenih kmetijskih strojev
Od danes do nedelje, 18. februarja, bo v hali 5 celovškega sejma 1. koroški sejem rabljenih kmetijskih strojev, ki ga prirejajo privatni strokovni trgovci iz vse Koroške.
Kot je bilo povedano na tiskovni konferenci, bo na sejmu razstavljenih približno 200 rabljenih traktorjev ter drugih kmetijskih strojev, kijih interesenti lahko tudi kupijo. Namen prirediteljev je, da bi ta sejem dokazal, da je tudi na Koroškem velika in ugodna ponudba rabljenih kmetijskih strojev. Za večino strojev bo veljala garancija, ponujena pa bo tudi ugodna možnost finansiranja investicij na tem področju.
Vstop na sejem bo brezplačen, parkirni prostor je na razpolago. Med obiskovalci pa bodo tudi izžrebali tri sodobne verižne žage.
ANDREJ KOKOT
Potem pa je Zdravko Haderlap spregovoril o obliki plesnega teatra in njegovi vsebinski izpovedi. Menil je, da bo to nova oblika gledališča, ki naj bi presegala običajne odrske predstve, ker hočejo doseči nov način kulturnega izražanja. Tak plesni teater naj bi bil v avstrijskem prostoru enkraten. Koncept gradi na realnem izražanju, ki izhaja iz ljudskega izročila, oplemeniten pa je z elementi modernega plesa, kot so na primer mimika, govorica in izražanje telesa, pantomimika in moderna glasba. Ko je šlo za prikaz konkretne vsebine pa je Haderlap dejal:
„Vsebina naše zamisli je upor, so poskusi osvobajanja izpod jarma vladajočega reda. Ker je človek od nekdaj podvržen zakonom narave in družbe in ga le-ti omejujejo v njegovi biti, vedno znova prihaja do poskusov samo-osvobajanja v vseh mogočih oblikah, ki pa so le redkokdaj uspešne in zadovoljive. Ena takšnih oblik je bila, da je človek iznašel mite, ki jih je podoživljal v ljudskih šegah. Preko teh šeg je imel človek možnost izražati svoje čutenje, kar se je dogajalo v obliki igre, gledališča, petja ali plesa. Našel je možnost poenotenja uravnovešenosti svojega mišljenja, delovanja in čutenja. Poenotenje pa simbolizira njegovo stremljenje po svobodi, prisotnosti in
nestrtosti." Nato pa je zastavil vprašanje, zakaj hočejo vzpostaviti protiutež tradiciji ljudskega gledališča in odgovoril: „V naši produkciji se bomo jasno izrekali proti izumetničenim oblikam ljudskega izročila, ki ga ponazarjajo podeželske gledališke in folklorne skupine. Zavestno se bomo izogibali običajne podobe tradicionalnega ljudskega odra z njegovo osmešu-jočo plehkostjo. Iskali pa bomo globoko zakopan smisel, ki je zasidran v ljudskem izročilu.
Ko se je Haderlap vrnil k obrazložitvi projekta plesnega teatra, je poudaril, da bo le-ta vseboval tudi aspekt izobraževanja odraslih in ob tem naglasil svoje zadovolj-
stvo nad tem, da bodo pri uresničitvi projekta sodelovale tudi Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, Deželna zveza za amatersko gledališče in ARGE Region Kultur. Končno pa je Haderlap še povedal, da so projekt za plesno gledališče sprožili mladi iz gospodarsko in socialno prizadetega okraja Velikovec in iz osiromašene doline Bele. Dodal je, da hočejo postaviti akt kreativne samopomoči.
Predvidoma bodo v plesnem teatru zaposlili posredno ali neposredno prizadete po likvidaciji Tovarne celuloze Obir. Zato pobudniki pričakujejo tudi podporo s strani pristojnih inštitucij in oblasti.
Rekord: 59,3 milijona šitingov
1 šestica .................... 59.360.531,-
31 petič z dodatno štev.......... 303.015,-
995petic ......................... 14.161,-
52.411 štirice ...................... 358,-
848.954 trojk .........................27,-
35-letni Celovčan, bančnik in oče treh otrok, je edini uganil vseh šest številk tokratnega žrebanja igre „6 iz 45". S tem zadetkom je osvojil doslej najvišji dobitek. Na njegov konto mu bodo prena-kazali kar 59,3 milijona šilingov.
3dvanajstlce ..................... 845.415,-
37 enajstič .....................   34.273,-
404 desetice ........................3.138,-
41 stav ............................ 8.598,-
2 jokerja ...................... 2.346.567.-
SLOVENSM
Nadstrankarski
VESTNIK s,
Urcdnišfvo/Redaktion: Tarviser StraBe )6, 9020 Ce!ovee/K)a-genfurt, Avstrija, Teiefon 0463/5)4300-30 do 34, te!eks 422086 ZSO, tetefaks 0463/5)43007!.
Usmerjenost !ista/B)att!inie: seštevek mnenj izdajatetja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopohtičnem interesu.
(davni urednik/Chefredakteur: )van P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
!zdajate!j in zaiožnik/Herausgcbcr nnd Verieger: Zveza s!ovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe )6,9020 Ce)o-vec/K)agenfurt, te)efon 0463/5)4300, te!eks 422086 ZSO, tetefaks 0463/5)43007).
StraBe !6, 9020 Ce)ovec/K!agenfurt. Avstrija, teiefon 0463/50566, te)eks 422086 ZSO. teiefaks 0463/5)43007).
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBe !6, 9020Ce!ovec/K!agenfurt, Avstrija, tetefon 0463/5)4300-30 do 34 in 40, teteks 422086 ZSO, tetefaks 0463/5)43007).
Zastopstvo za Jugosiavijo: AD!T DZS. Gtonarjeva 8. 6)000 Ljubtjana, Stovenija. te)efon 06)/32976), te)efaks 06)/3)) !23.
Letna naročnina: /a Avstrijo 370 ši). (za penzioniste 280 ši).); za Jugos)avijo 400 din. (za penzioniste 3)0 din ).
Slovenska športna zveza. Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo ..Rož" v Šentjakobu vabijo na
XH. Zimski pohod „Arihova pec" 1990
v spomin na padte borce pod Arihovo pečjo
ki bo v
nedeijo, 4. marca 1990, s pričetkom ob 10. uri, pri Poiancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu
Pohod:	Od Polanca mimo bivšega partizanskega bunkerja do planinske
postojanke ..Koča pod Arihovo pečjo" (i()84 m) in po drugi smeri nazaj mimo Resmanove lovske koče do Polanca.
Pogoji za udeležence: Na XII. Zimskem pohodu „Arihova peč" lahko sodelujejo vsi. Udeleženci pohoda morajo biti zimsko in pianinsko oprem-ijeni. Pohodniki sc morajo držati proge, ki je za pohod označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo - koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se mimo Resmanove iovske koče (kontroini žig) vrnejo po označeni poti nazaj do ciija pri Poiancu najkasneje do i5.()0 ure.
Prijave in startnina: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9. in iO. uro. Startnina znaša 50 šil. (50 din.) za odrasle in 40 šib (40 din.) za otroke in miadince. Startnina se plača pri prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontroini kartonček in značko.
Nagrade: Vsak udeieženec pohoda prejme diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj predloži kontroini kartonček.
Kdor se 5. udeleži zimskega pohoda ..Arihova peč", prejme posebno zlato značko. 5-kratno udeiežbo mora dokazati s petimi zbranimi kartončki.
Okrepeiia. zdravniška siužha: Vsak udeleženec dobi topio pijačo in klobaso. Za zdravniško siužbo je poskrbljeno. Vsak udeleženec sodeluje na
a v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach, preko vasi Lcše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodni-na/Kanin do štarta na Čemernici. Pot bo označena s kažipoti „Arihova peč". Parkirišča so na voijo. Zimski pohod ..Arihova peč" bo oh vsakem vremenu.
V okviru prireditve bo kratka spominska svečanost februarja )945 padtim partizanom pod Arihovo pečjo.
Sinvenska športna zveza	Siuvensko pianinsko društvu
Siovensko prosvetno društvo ..Rož"
lastno odgovornost.
Dovoz in parkirni prostor: iz Šentjakob