Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z 1 a , Riva Plazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
	IV
Wk
Leto XVIII. - Štev. 23 (901)
Gorica - četrtek, 9. junija 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
Janez XXIII. je umrl pa živi naprej
i-
Pred tremi leti, koncem maja, je papež Janez XXIII. zvedel, da zanj ni več rešitve. Takoj je poklical k sebi državnega tajnika	in	mu	dejal:	»Razveselil sem se,
ko se	mi	je	reklo:	V	hišo	Gospodovo
pojdemo!«
Nato je prišla dolga agonija, ki ji je v molku, zaskrbljenosti in tihi bolečini sledil ves svet, krščanski in nekrščanski, verni in brez vere. Preprosta žena iz rimskega predmestja Prenestina je tedaj izpovedala: »Moj mož ne hodi v cerkev; tudi duhovnikov ne ceni. Toda danes ni spravil	v	sebe	grižljaja	jedi.	Le v televizijski	aparat	je zrl	in	solze	so mu za-
livale oči.« Takih primerov je bilo v tistih junijskih dneh leta 1963. na tisoče. In ko je 3. junija ob 19,49 Janez XXIII. Za vedno zaprl svoje trudne in zmučene oči, je bila na trgu sv. Petra množica
200.000	oseb, vsi na kolenih!
Prehodni papež naj bi bil, pa je dal Cerkvi pečat za vsa bodoča stoletja. Obrnil je njeno krmilo v novo smer in storil, da je Cerkev danes spet moralna voditeljica sveta. Kako je to zmogel in v čem je bila njegova privlačna sila?
»L’Osservatore Romano« je te dni zapisal, da moramo skrivnost njegovega u-speha iskati v tem, ker je hotel biti oče Vsakomur, do vsakega pozoren, z vsakim Potrpežljiv. Svojo papeško službo je sprejel v duhu dobrega pastirja, ki išče vse ovce, bližnje in daljne. Prežet ekumenskega duha je sklical koncil, da svetu razkrije resnični obraz Cerkve, ki je sredstvo zveličanja za vsakogar. Pri tem so Oiu pomagale tudi zgodovinske okoliščine: svet, lačen luči od zgoraj, je postal zrel, da prisluhne evangeliju božjega usmiljenja; veličina Janeza XXIII. pa je bila v tem, da je znal to lakoto odkriti in jo napolniti z duhom ljubezni, ki vse razume In zato tudi vse prav stori. Naučil nas Je spoštovati sinove Izraela in nas opozoril, da izhajamo iz istega debla kakor °ni; dvajset let je živel na bližnjem Vzhodu, pa nam je odkril, da so pravoslavni naši bratje; spoznal je učence korana in doumel težave dialoga z njimi. Naučil nas Je finega ravnanja s pristaši drugih ver, spoštovanja do vseh ljudi, opozoril na skupne vrednote, ki nas vežejo po človeški naravi kot sinove istega Očeta.
Zato ni zdržal kot jetnik v prostorih Vatikanske palače. Najprej je »pohujšal«, *>ato pa osvojil mesto Rim ter potem Ves svet s svojimi nenapovedanimi izhodi. In tedaj je spregovoril besede kot tele: »Gledam tiste hiše, s katerih me zrejo •Judje. Vem, kaj se skriva za njihovimi zidovi: borna stanovanja s številnimi družinami. V njih se vrstita veselje in žalost, bolečina in radost. Vem pa tudi, da so tam otroci in z njimi je Gospod.«
Zlasti pa je odkril svojo lepo dušo na dan otvoritve prvega zasedanja 2. vatikanskega koncila 11. oktobra 1962. Ob tisti Priliki je dejal: »Sam nisem nič. Govorim vanr kot brat, ki je postal oče po volji ftašega Gospoda. Toda tako očetovstvo k°t biti brat je dar božji. Vse, prav vse. &»to se radi imejmo. Iščimo to, kar nas druži, in pozabimo to, kar nas loči. Ko Se boste vrnili domov, in se srečali s Svojimi otroki, objemite jih v mojem •lienu in recite jim: »Ta objem vam poklja sv. oče!« Storite kar koli dobrega, recite pomirjevalno besedo, obrišite kako ^lzo! Potem pa pojdimo znova na skup-n° Pot, polni zaupanja v Kristusa, ki nas P°sluša in nam pomaga.«
Kdo ne bi ljubil takega papeža? Umrl
Pa bolj ko teko leta od njegove smrti, 'iže prihaja ljudem in bolj postaja last vsega človeštva. Naj se čudimo potem,
je njegov grob stalno pojn belih rož? Obiskovalci puščajo pisma na kraju po-
*t0Pa in vsi so prepričani, da molijo na ^r°bu bodočega svetnika.
llnirl je, star 81 let in 6 mesecev; bil k 59 let duhovnik, 38 let škof, štiri leta ^ sedem mesecev papež. Tisti, ki so ga ^znali, so si upali zatrditi, da se je vr-^l k Očetu z neomadeževano obleko krst-116 nedolžnosti. Svet je neizmerno pregnetli, ko Je s popolno predanostjo spredi vest o svojem odhodu s tega sveta.
Njegov mrtvaški boj je bila ena najbolj veličastnih pridig, ki so bile kdaj ljudem izrečene. Smrti je odvzel njeno želo. O njem bi lahko rekli, kar govori sv. pismo o Mozesu: »Ko je umrl, mu oko ni otem-nelo in njegova moč ni opešala« (5 Moz 34, 7).
Bil je carigrajski patriarh Atenagora, ki je prvi v januarju 1959. nanj naobrnil besede sv. Janeza Evangelista: »Bil je človek, od Boga poslan, in ime mu je bilo Janez.« Res, Bog ga je poslal za današnji svet in njegova navzočnost je v svet priklicala vrednote pristnega člove-čanstva, vzornega krščanskega življenja in miroljubnega duhovniškega žrtvovanja za druge.
PRAZNOVANJA TRILETMICE SMRTI JANEZA XXIII.
časopisi po vsem svetu so za to obletnico smrti posvetili daljše članke in ocenjevali njegovo delo za Cerkev in za vse človeštvo. Sv. oče Pavel VI. je na obletnico opravil daritev svete maše pri papeževem grobu. Pred sveto mašo se je raz-govarjal z bratoma pok. Janeza XXIII. in z drugimi sorodniki, ki so za to priložnost prišli v Rim. Nato je bil še navzoč pri slovesni maši zadušnici, ki jo je v baziliki sv. Petra opravil beneški kardinal Urbani.
V	Benetkah je občinska uprava sklenila, da poimenuje zgodovinski trg Leoncini po papežu Janezu XXIII.
Najbolj občuteno praznovanje obletnice smrti je bilo v rojstnem kraju pokojnega papeža Sotto il Monte pri Bergamu. Dne 2. junija je prišlo v majhno vasico vsaj sto tisoč ljudi iz vseh krajev Italije in tudi iz Švice. Samo po cesti iz Bergama je prispelo okoli 550 avtobusov. Niso šteti tisti, ki so prišli po cesti iz mesta Lecco. Niti približno ni mogoče reči, koliko je bilo osebnih vozil. Ljudje so z veliko zbranostjo in potrpljenjem obiskovali vaško cerkev in papežev rojstni dom.
Zanimivo je še to, da je za prvo obletnico smrti prišlo v Sotto il Monte le nekaj tisoč obiskovalcev, lani morda 50.000, letos pa se je število več ko podvojilo. Te številke nazorno govore, kaj je bil ljudem papež Janez XXIII.
-jk
Italijanska republika se je rodila pred dvajsetimi leti. 2. junija 1946 je bil italijanski narod prvič po zlomu fašizma in koncu druge svetovne vojne poklican na volišče. Izjaviti se je moral o dveh stvareh: ali hoče še naprej živeti pod monarhistično obliko vladavine in kakšna naj bo bodoča ustava italijanske države.
Volitve so prinesle zmago pristašem republike. Toda ta zmaga ni bila ravno prepričevalna: 12 milijonov glasov proti desetim. Prišlo je do raznih demonstracij, zlasti na jugu države, toda kolesa zgodovine se ni dalo več preobrniti. Republika je postala dejstvo. Iz leta v leto so kopnele monarhistične vrste in danes je stranka, ki se zavzema za povratek monarhije, ena najmanj številnih v državi. Večini prebivalstva se zdi monarhija nekaj preživetega, nekaj, kar se ne vrne več. Italijanski narod je v dvajsetih letih republike doživel tak političen, gospodarski in družabni razvoi. da si hoče sedaj samo v republikanskih ustanovah krojiti svojo bodočo usodo.
USTAVODAJNA SKUPŠČINA ZAČNE DELOVATI
Istočasno z referendumom (glasovanjem za ali proti monarhiji) pa so bili Italijani pozvani, da si izvolijo tudi predstavnike za ustavodajno skupščino. Pri teh volitvah so prvič sodelovale žene, poleg tega izseljenci, bolni ter nepismeni.
Katoličani so doživeli probojen uspeh. Demokrščanska stranka pod vodstvom De Gasperija si ie osvojila 207 sedežev, socialisti 115 in komunisti 104. Liberalci, polni strupa do Cerkve, ki so obvladali italijansko iavno življenje od časov Risorgimenta dalje, so bili
NOVI VESOLJSKI PODVIGI SEVERNOAMERIKANCEV
Pretekli teden je bil za ameriške znanstvenike, ki pripravljajo človeku pot na luno, poln bleščečih uspehov.
Najprej je 1. junija uspešno pristala na luni vesoljska sonda »Surveyor«, kar bi bilo po naše Opazovalec. Razdaljo 385.000 km je pretekla v 63 urah in pol. Dvajset minut po pristanku je vesoljski aparat že začel oddajati fotografije. Do ponedeljka je poslala že 2920 slik. Slike so zelo jasne in pričajo, da na luni ni prahu. Sonda bo delovala več ko dva tedna, vsaj tako predvidevajo ameriški strokovnjaki.
V	četrtek, 2. junija pa so na Cape Ken-n©dy izstrelili po večkratni odložitvi vesoljsko kabino »Gemini 9« z astronavtoma Thomasom Staffordom jn Evgenom Cer-nanom. Astronavta $ta imela v programu združitj se s satelitom ATDA, toda 'ker se zaščitni ovoj, ki je varoval satelit med izstrelitvijo pred veliko vročino, ni ločil od samega jedra, sta se morala temu načrtu odpovedati. Pač pa sta se nekajkrat satelitu približala na najmanjšo razdaljo in tudi simulirala rešitev vesoljske kabine, katere posadka, ki je prispela 15 km daleč od lune, na njej ne more pristati in se mora zato vrniti na matično ladjo.
Največje doživetje za oba astronavta je pa bil vesoljski sprehod, ki naj bi se izvršil že iv soboto, 4. junija, pa so ga odložili na nedeljo, ker sta bila astronavta preveč trudna. Vesoljski sprehod je izvedel Cernan, ki je ostal izven ladje 2 uri in 4 minute in preletel nekaj več kot
70.000	kilometrov, kar sta skoraj dva kroga okrog zemlje. Tako je bil Cernan tako rekoč prvi umetni živi satelit. Ves čas je bil zvezan z matično ladjo po debelem kablu, dolgim 7 metrov. N; pa uspel poskus z letečim naslonjačem., to je s pripravo, ki je bila pritrjena na zadnjem delu ladje. Na tem naslonjaču, ki je bil zvezan s 40 m dolgim kablom na ladjo, naj b; se Cernan samostojno premikal po vesolju. Toda iz neznanih vzrokov se je astronavtu orosilo steklo na šlemu, tako da Cernan ni skoro nič več videl okrog sebe, poleg tega pa se je tudi njegov glas vedno manj slišal. Končno je imel Cernan še težave, ko se je vrnil v vesoljsko ladjo. Le z veliko m.uko je zaprl okence kabine.
Ko se je vesoljska ladja začela vračati na zemljo, so od nje s posehno pripravo ločili nje zadnji del, na kateri je bil leteči naslonjač. Aparat je padel v morje in se potopil. Stal je 6 milijonov dolarjev. Sama astronavta sta pa v ponedeljek popoldne srečno pristala na Karibskem morju, dva in pol kilometra proč od vojne ladje »Wasp«. Pri tem se je zgodila zadnja nevšečnost: na kabini je bila razpoka, ki je ne bi smelo biti. Voda je začela počasi vdirati v njeno notranjost, toda potapljači so bil; hitro na mestu in jo obdali z gumijastim pasom. Tako sta astronavta uspešno, kljub raznim delnim neuspehom in nepredvidenimi nevšečnostmi, zaključila svojo vesoljsko vožnjo, potem ko sta se mudila v atmosferi 72 ur in 20 minut ter 45 krat obletela zemljo.
potisnjeni daleč v ozadje: dobili so le 19 predstavnikov. Profaši-stično gibanje »L’Uomo Qualun-que« si je priborilo 30 sedežev, monarhisti 16, republikanci 23, ostanek pa razne manjše formacije. Narod je tako odločno odklonil Giolittijev liberalizem, ki je s svojo neodločnostjo in sovraštvom do socialistov in don Sturzove ljudske stranke omogočil fašizmu prevzem oblasti.
Triindvajset mesecev je nato zasedala ustavodajna skupščina: od junija 1946 do aprila 1948. Sad vztrajnega dela je bila nova ustava, v kateri so prišle do polnega izraza ideje odporniškega gibanja zoper fašizem in nacizem ter republikanska ureditev države.
POSLANICA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE DRŽAVE
Dvajset let svobode in napredka, ki ju je prinesla in zagotovila republika, so bila za italijansko vlado, zastopnike ljudstva in narod v celoti prepričevalen razlog, da so letošnji dan republike vsi vedro in s ponosom praznovali.
Predsednik Republike Giuseppe Saragat je s tem v zvezi naslovil na Italijane daljšo poslanico z naslovom: »Italijanom, Italiji, ki dela, proizvaja, študira ter proslavlja dvajseto obletnico ustanovitve demokratične republike, katera temelji na delu in ki je nastala po najstrašnejši narodni tragediji«.
V	poslanici je Saragat ugotovil bistvene spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih dvajsetih letih. Ttaliia ne stoji več na robu gospodarske civilizacije. Dosegla je stopnjo moderne industrijske države. Industrijska produkcija se je početverila, proizvodnja jekla celo podeseterila. Pričeli so se reševati problemi področij, ki so bila stoletja zapuščena. Toda še vedno obstajajo nekatera velika vprašanja: kako odpraviti-neravnovesje med posameznimi deželami ter prehude razlike družabnega značaja; tudi še vedno muči premnoge sektorje brezposelnost, šolstvo je pomanjkljivo, skrb za javno zdravstvo nezadostna.
Predsednik države je poleg tega poudaril važnost svobodnih ustanov, trdno odločenost še naprej iti no noti zaščite vseh pravic, ki jih zagotavlja ustava ter varovati svobodo državljanov za vsako ceno. Omenil je tudi, da hoče italijansko ljudstvo gojiti človečanske in miroljubne odnose do narodov vsega sveta.
VELIKE SLOVESNOSTI OB 20-LETNICI REPUBLIKE
Na sam dan republike, 2. junija so bile spominske svečanosti po vsej državi, osrednje pa v prestolnici Italije v Rimu. Dopoldne ob devetih se je izvršila že tradicionalna vojaška parada, ki jo je gledalo sto tisoč ljudi. Pri paradi je sodelovalo osem tisoč mož, 64 topov, 113 oklepnih vozil, 94 tankov, 81 reakcijskih, 24 transportnih in 42 lahkih letal, 97 helikopterjev in 52 raket. Parada je trajala dobro uro.
Ob tej priložnosti je Saragat naslovil posebno poslanico tudi na oborožene sile. V njej je poudaril, da so te sile čuvarji neodvisne in svobodne domovine. Italija se bo vedno trudila za mir, za sodelovanje in prijateljstvo z vsemi narodi, za socialni napredek in resnično demokracijo,
Veličasten je bil tudi sprejem,
ki ga je predsednik republike priredil v vrtovih predsedniške palače na Kvirinalu. Udeležilo se ga je nad sedem tisoč povabljencev, prvikrat tudi nad tisoč delavcev s svojimi soprogami, s čimer je hotel Saragat poudariti družbeni značaj republike. Že 29. maja pa je Saragat sprejel župane in predsednike pokrajin iz vse Italije. S Tržaškega so se vabilu predsednika republike odzvali župani iz Trsta, Milj, Doline, Repentabra in Devina-Nabrežine.
VSE PA ŠE NI V REDU V NOVI REPUBLIKI
V	dvajsetih letih je bilo brez dvoma v okviru republike mnogo storjenega in doseženega. Toda še vedno se mnogi nujni problemi rešujejo prepočasi, mnogokrat pa smo priča nesmiselnim pojavom, da se visoke in celo naj višje oblasti v državi, ki so izšle iz odporniškega protifašističnega gibanja, sklicujejo prav na fašistične zakone, ki so po nemarnosti povojnega parlamenta še vedno ostali v veljavi. Prepoved zborovanja predstavnikov evropskih manjšin v Gorici, ki so ga oblasti v Rimu prepovedale prav sklicujoč se na star zakon iz fašistične zakonodaje, je naravnost klasičen, čeprav ne edini primer take nedoslednosti. Prav tako se vedno znova izkaže, da še vedno obstajajo fašistični zakoni, kadar se skuša slovenski manjšini pomagati do uveljavljenja njenih pravic.
Vse to priča, kako, težko je odstraniti navlako fašistične in narodno nestrpne preteklosti, ki ji je kumoval laicistični in protiverski liberalizem ter dati tudi narodnim manjšinam pravice, ki jim pripadajo.
Vendar gredo stvari brez dvoma na boljše. Vedno bolj se krepijo v italijanskem javnem življenju sile, ki ustvarjajo na podlagi splošnih programskih in načelnih izjav pogoje, da bo prišlo tudi do konkretnega in podrobnega dela za varstvo slovenske skupnosti v Italiji. Upajmo zato, da ko bo italijanska republika slavila svoj srebrni jubilej, da se bomo tega jubileja iskreno veselili tudi Slovenci vseh prepričanj v zavesti, da nam je republikanska Italija dala vse to, kar nam gre po božjih in človeških zakonih.
Neuspela ofenziva proti Kurdom
Pet let že traja ofenziva, kj jo oblasti v Iraku vodijo zoper Kurde, ki živijo na severu Iraka v štirikotu med Perzijo, Sovjetsko zvezo, Turčijo in Sirijo. Od konca prve svetovne vojne se junaški Kurdi bore za svoje pravice in zahtevajo zlasti v Iraku vsaj avtonomijo, če že ne morejo priti do lastne države. Žal so iraške vlade druga za drugo odklanjale vsako misel na kako avtonomijo, >ki naj bi je bili Kurdi deležni. Edini odgovor so krvave ofenzive, ki jih od časa do časa zoper Kurde organizirajo.
Zadnja se je začela v začetku maja. Iračani so napadli kurdsko ozemlje s
36.000	možmi ob podpori topništva in letalstva. Hudi boji so divjali znašli na gorah Handoni in Zozek, ki sta visok} nad 2000 m. V razmerju 1 : 10 so se Kurdi trdovratno upirali nato pa prešli. v protinapad. Na bojišču je obležalo 2000 iraških vojakov, Kurdi pa so dobili tudi precejšen vojni plen: topniško baterijo, mino. mete in dosti lahkega orožja.
Oblast je bila že pred nekaj meseci obveščena, da namerava federalistična unija evropskih etničnih skupin imeti od 1. do 4. junija svoj 16. kongres v naši deželi, v Trstu ali Gorici. Ko je bila v marcu izbrana Gorica, je Slovenska demokratska zveza v Gorici to nkmudoma sporočila krajevni oblasti javne varnosti; navedla je program kongresa in način, kako se bo vršil. Istočasno je vprašala, ali je potrebno kako predhodno dovoljenje. Odgovor se je glasil: Ker gre za kongres brez javnih prireditev, ni potrebno nobeno dovoljenje. Vest o kongresu je bila sporočena tudi prefekturi skupaj z odgovorom, ki ga je bil dal zastopnik javne varnosti.
Šele v torek, dne 24. maja je bilo Slov. dem. zvezi sporočeno, da je po kr. zakonskem odloku z dne 17. oktobra 1935, štev. 2082 za kongres potrebno predhodno dovoljenje predsedstva ministrskega sveta. Dne 25. ttiaja zjutraj je bila zadevna vloga preko goriške prefekture poslana predsedstvu. V nedeljo, 29. maja okoli enajste ure pa je prefektura sporočila, da je bila vloga odklonjena, češ da ni bila predložena do časa in po predpisih 1. in 5. člena kr. zakonskega odloka z dne 17. oktobra 1935, štev. 2082.
Ta odlok iz fašističnih let pa predpisuje, da je treba prošnje za državne in mednarodne kongrese, za javne znan-svene, umetnostne, športne, izobrazbene in podobne prireditve vložiti pri predsedstvu ministrskega sveta do 30. junija vsakega leta. Vloge bi morala reševati posebna komisija sestavljena iz 23 zastopnikov predsedstva, raznih ministrstev, italijanske akademije itd. Med njimi bi moral biti tudi zastopnik ministrstva za korporacije in dva zastopnika, ki bi jih določil tajnik fašistične stranke. Ta komisija bi odločila, ali naj se vloga sprejme ali zavrne, ali naj se torej kongres ali prireditev vključi v koledar naslednjega teta.
Jasno je, da ta odlok ne more več biti v veljavi, tudi zato ne, ker ni več fašističnih organov, ki bi prišli v poštev za komisijo. Tudi krajevne oblasti niso vedele zanj in za njegovo veljavnost, kajti v maju je bila v Gorici kulturna prireditev o poeziji v Srednji Evropi (Mittel-europa), ki so se je udeležili zastopniki Italije, Jugoslavije, Nemčije, Avstrije, Če-hoslovaške in Ogrske. Nihče ni prosil in nihče ni dobil dovoljenja, o katerem govori omenjeni odtok in policija te prireditve ni preprečila niti motila. Isto velja za druge politične, kulturne, škortne in druge prireditve, ki se pogostoma vršijo v naši deželi, kar je zelo hvalevredno.
Ne samo to! Pred tremi leti je Federalistična unija evropskih manjšin imela svoj kongres v Aosti in sicer brez dovoljenja predsedstva ministrskega sveta in ne da b/ bila policija posegla vmes.
Poleg tega imajo po 17. členu ustave »državljani pravico, da se mirno sestajajo«; po 21. členu pa »imajo vsi pravico, da svobodno izražajo svoje prepričanje v govoru in pisanju in z vsadim drugim sredstvom«.
»Fsi« v širokem in ne v omejenem smislu, naj si bodo italijanski državljani ati ne, imajo pravico, da se zbirajo in izražajo svoje misli.
Zgodilo pa se je, da je goriška kvestura dne 1. junija dopoldne pri sprejemu, ki ga je priredil g. Skadegard v sobi hotela »Unione« v Gorici zabranila vsak govor, tudi najpreprostejše pozdravne besede med ljudmi, ki so prišli iz mnogih krajev Evrope in tudi iz Italije.
Dne 1. junija in naslednje dni so bili številni policijski agenti pred hotelom in v njem. Mnogi Goričani, tudi Goričam italijanskega jezika so izrazili svoje presenečenje in obžalovanje in nagovarjali so nas, naj protestiramo, in sicer tudi zaradi tega, ker so v neda\mi preteklosti osebnosti na visokih položajih izjavljale, da Gorica je in mora biti most, ki druži, in da mora dajati zgled demokratičnosti.
Jasno je, da je odklonitev dovoljenja za kongres, na katerega so biti povabljeni tudi zastopniki Italijanov z Reke in iz Istre, imela namen zadeti slovensko narodno manjšino v Italiji; odklonitev je ponovno pokazala nerazpoloženi e oblasti nasproti nam. Naša narodna manjšina se zaradi tega čuti globoko užaljeno!
To se pravi spoštovati demokratične in ustavne svoboščine! Tako se ne dela z narodnimi manjšinami v državi! To se ne pravi pokazati tujcem, ki so nasproti Italiji blagohotno razpoloženi, demokratično zrelost republike, zgrajene na skupnem boju Italijarun’ in Slovencev proti diktaturi in torej na skupnem trpljenju za botjšo bodočnost, ustanovljeno na spoštovanju pravic človeške osebe in demokratičnih svoboščin.
Eno izmed demokratičnih načel se glasi: Ne soglašam z idejami drugih, a priznavam nasprotniku pravico, da jih svobodno razloži.
Tolažijo nas številne izjave solidarnosti in obžalovanja, ki so jih ob tej priliki izrekli mnogi Občinarji italijanskega jezika in razne ugledne osebnosti, in tudi dejstvo, da se iz goriškega občinstva ni dvignil noben kongresu nasproten glas.
Vodstvo Slov. dem. zveze v Gorici
Sobota, 4. junija 1966
Liturgični kongres v Italiji
Od 29. avgusta do 2. septembra bo v Paviji 17. italijanski liturgični teden. Organiziralo ga bo središče za liturgično akcijo. Na njem bodo obravnavali temo »Cerkev kot zakrament« in »Zakrament Cerkve«.
S TRŽAŠKEGA
Nič več mnogoženstva
Vojaški svat v Srednjeaifriški republiki je objavil zakon, s katerim je prepovedana poligamija v deželi. Odločba ne velja za že sklenjene zakone. Novi ukrep se zlasti tiče muslimanov, ki imajo lahko po koranu štiri žene.
frjz življenja Ctrkvt
Sveto leto v Zagrebu in Kopru
Čeprav je sv. oče podaljšal sveto leto do 8. decembra, so po raznih škofijah uradno že zaključili organizirana romanja v stolno cerkev. Tako se je zgodilo tudi v Zagrebu. Tam so imeli taka romanja skozi 14 nedelj. Prišlo je 135.000 romarjev, razdelili so 72.000 obhajil. Kardinal Šeper je izjavil, da niso morda nikjer na svetu tako temeljito izvedli svetoletna romanja in praznovali sveto leto kakor prav v Zagrebu.
To nas veseli, a tudi Slovenci nismo zaostajali. To velja še posebno za Trst, kjer so naši rojaki večkrat napolnili stolnico sv. Justa. Pa tudi v Kopru je bilo ves mesec maj zelo živahno. Vsako nedeljo je na obali parkiralo 30 - 40 avtobusov. V teh nedeljah se je zbralo okrog škofa dr. Janka 9500 vernikov in 88 njihovih duhovnikov. V maju so romale v koprsko stolnico dekanije Trnovo pri Ilirski Bistrici, Vipava, Dornberk, Idrija, Postojna, Tolmin, Kobarid, Solkan, Cerkno, Dekani, Hrušica in Miren. Vseh romarjev je bilo v času jubileja do binkošti okoli 15.000. Kar lepa številka!
Zlata roža za Marijino svetišče v Mehiki
V Mehiko je prispel kardinal Confalo-nieri, kamor je kot papežev lagat prinesel Zlato rožo, namenjeno mehiškemu narodnemu svetišču v Guadalupi. Slovesnost v Marijinem svetišču se je izvršila preteklo sredo, 1. junija. Sv. oče je imel od tej priliki -radijski govor. Nad 400 let je že Marijino sivetišče v Guadalupi središče verskega življenja v Mehiki.
Zborovanje katoliških delavskih gibanj v Rimu
V Rimu so zborovali predstavniki katoliških delavskih gibanj iz vsega sveta. Na zborovanju so ustanovili Svetovno organizacijo delavskih gibanj. V temeljitih predavanjih so pregledali položaj delavcev po svetu. Za nas je zanimivo poročilo o verskem življenju delavcev. Na splošno je versko življenje delavcev po velikih mestih slabše kot po manjših centrih. Če sodimo versko življenje po izvrševanju verskih dolžnosti, potem bi bilo stanje naslednje: v Belgiji prakticira vero od 40 do 50%, v Nemčiji od 40 do 70%, v Španiji okolj 40%, na Portugalskem do 30%, v Italiji' in Angliji okolj 10%, v Franciji 5 %.
Naj več j a televizijska mreža za šolski pouk
Newyorška nadškofija ima največjo televizijsko mrežo za šolski pouk, kar jih obstaja v ZDA. Nadškof kardinal Spelmann
je namreč objavil, da je newyorška nadškofija kupila vse televizijske naprave za oddajanja barvnih slik, k; so bile razstavljene v kontrolnem središču ameriške televizijske družbe na newyorški svetovni razstavi. Naprave so namestili v semenišču sv. Jožefa v Yoknersu, kjer bo tudi ustanovljen urad za programe. Oddaje so namenjene vsej newyorški nadškofiji, ki ima 400 katoliških ljudskih in srednjih šol s skupno 225.538 gojenci.
Kakor pod fašizmom ...
Zaupni viri nam zagotavljajo, da je prepoved kongresa evropskih jezikovnih manjšin, ki bi se moral vršiti v Gorici, sprožil neki odgovorni predstavnik italijanske krščanske demokracije iz Trsta. Isti viri zatrjujejo tudi, da je zakon, na katerega se prepoved opira, le navadna pretveza.
Drugače niti ne more biti, saj se vršijo dan za dnem v naši deželi in v državi razni kongresi in manifestacije brez dovoljenja v smislu tega zakona, in v torek, 6. t. m. je šla številna delegacija italijanskih socialistov na kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva. Niti ta delegacija nima dovoljenja, ki ga isti zakon zahteva!
Hudo je nas Slovence prizadela tudi kvestorjeva prepoved vsake govorance, tudi samo za prijazen nedolžen pozdrav, kot je navada med olikanimi, ko smo bili v hotelu »Unione« na sprejemu, ki ga je priredil g. Skadegard.
Niti ta prepoved ne najde zaslombe v zakonskih določilih, saj poznamo postavo prav dobro.
Številni policijski agenti v hotelu in na vratih so stalno opazovali nas in goste. Oni so pač vršili službo, kakor jim je bilo naročeno, toda meni je dogodek grenil dušo, ker sem se spomnil na fašistične zapore, kjer so pazniki stalno opazovali, kaj delamo v celici, prisluškovali in bili z očesom na 'kukalcu!...
Toliko bolj sem občutil grenkobo, ker sem dva dni prej, 30. maja, v sob; pred kvestorjevim uradom videl v okviru na steni tudi imena kvestorjev iz fašističnega časa, ki so nas preganjali, zapirali in ovajali zloglasnemu fašističnemu sodišču!
Nas ni zlomil fašizem, nas ne zlomijo niti taki modemi čudni ukrepi. To naj vedo vsi, tudi tisti, ki se na zunaj barvajo s krščanstvom in mislijo, da nas utegnejo slepiti i.n izrabljati s praznim besedičenjem o krščanski demokraciji, ki pa je ne znajo spoštovati. Mi Slovenci terjamo naše pravice, kot smo jih uživali že pod Avstrijo in se nočemo zadovoljiti s pravico le na papirju in z obljubami!
Dr. Avgust Sfiligoj
Smrt svetovno znanega kirurga
Po šestih mesecih boja z neozdravljivo boleznijo je v četrtek, 2. junija umrl na svojem stanovanju v Turinu svetovno znani kirurg in kardiolog Achille Mario Do-gliotti. Iz stanovanja v ulici Febo so ga prenesli v veliko kongresno dvorano poliklinike Molinette, ki je bila dolga desetletja delavno polje slavnega zdravnika. Ko je tu ležal na mrtvaškem odru, so se iv največji tišini in zbranosti od njega poslovile nepregledne množice, od najvišjih mestnih oblasti, zdravniških krogov in bolnišlkega osebja pa do stotin in stotin oseb, katerim je slavni kirurg rešil življenje s tveganimi operacijami. Mnogi niso moglj zadržati solz hvailežnosti. Neštetim je pomagal, njemu pa ni mogla pomagati nobena zdravniška vednost.
'Prve znake bolezni je Dogliotti začutil lanskega oktobra v Rim-u. Njegove slutnje ga niso varale. Zdravniški pregled je ugotovil rakasto obolenje na možganih. Podvrgel se je operaciji, čeprav je dobro vedel, da bo brezuspešna. Operiral ga je nevrokirurg iz ziiriške univerze H. Kro-
yenbuohl. Bolezen pa je kljub temu naglo napredovala. Vrnil se je v bolnišnico v Turin in tu z izredno vdanostjo in vedrostjo pričakal smrt, ki ga je končno rešila neznosnih muk.
Bolniške redovnice so ga nekoč obiskale z namenom, da bi ga potolažile. S solznim] očmi so zapustile njegovo sobo. »Namesto da bi me njega potolažile, je .potolažil on nas,« so izjavile.
V	svoji oporoki je zapisal, da ne mara kakih ceremonij, pač pa želi, naj se ljudje spomnijo na kuhinjo za uboge in prispevajo v ta sklad.
Slavnega kirurga so pokopali preteklo nedeljo ob velikanski udeležbi ljudstva na turinskem pokopališču poleg velikih tu-rinskih mož Giobertija, Gailvanija, Paleo-capa, Brofferija, Paravie, Ferrarisa in drugih. Pogrebno mašo je spremljal orkester in zbor turinske radiotelevizije, poslovilne besede pa je izrekel velikemu znanstveniku in dobrotniku ljudstva rektor turinske univerze dr. Allara.
Delegacija razlaščencev iz Doline pri deželnem odborniku dr. Marpilleru
Deželni odbornik za industrijo in kmetijstvo dr. Marpillero je sprejel 31. maja 1966 številno delegacijo razlaščencev iz Doline, ki jo je spremljal zastopnik Odbora za pomoč razlaščencem.
Zastopniki razlaščencev so seznanili deželnega odbornika s svojimi pritožbami glede razlaščanja zemljišč iz tretje skupine; med drugim so zastopniki pojasnili, da niso znani razlogi in potrebe, zaradi katerih Pristaniška ustanova razlašča ta zemljišča; poudarili so tudi, da bo to razlaščanje imelo nedvomno težke posledice za kmetijstvo in splošni gospodarski razvoj dolinske občine.
Dolinski razlaščenci so se pritožili deželnemu odborniku tudi nad nizkimi in krivičnimi cenami, saj gre vendar za najboljša zemljišča v Dolini, ki so v bližini vasi in glavne ceste; realna vrednost teh zemljišč je znatno višja, tudi zato, ker se je vsled zadnjih razlastitev površina obdelovalne zemlje zelo skrčila.
Deželni odbornik je pokazal izredno zanimanje za probleme, s katerimi ga je seznanilo zastopstvo dolinskih razlaščencev, ter je obljubil svoje posredovanje pri pristojnih oblasteh.
Dolina
Iz Doline smo prejeli sledeči dopis: Odločni nastop Slovenske skupnosti, ki je v naši občini (Dolina in Boljunec) priredila dva shoda proti razlaščevanju, je zbudil tudi druge sile, ki so se začele upirati razlaščevanju tretjega seznama. Odpor proti temu nepotrebnemu odvze-
manju slovenske zemlje je vsa'k dan večji in zajema vso slovensko javnost.
Edino fratelančni stranki PCI in PSI stojita ob strani in čakata na razvoj dogodkov. PSI bi lahko pomagala, saj ima močno predstavništvo in odločilni položaj pri EPIT-u.
Odlbor za pomoč razlaščencem je že pred časom pokazal pot za sodni odpor proti takemu razlaščanju. Ta pot je: pravde za vrnitev zemljišč (retrocessione), re-kurzi na Državni svet v Rim in drugo.
Časopisje poroča, da je Konzorcij sledil zgledu Odbora ter njegovi pravniki »pretresajo razna sredstva« za obrambo razlaščencev v zvezi »s pismeno pogodbo med Konzorcijem in SIOT-om in z obvezo, da SIOT ne bo razlaščal zemljišč tretje skupine«. Ni nam znano, če je Konzorcij že vložil kakšno pravdo proti SIOT-u ali EPIT-u za spoštovanje te pogodbe. Hoteli bi opozoriti, da so številni razlaščenci že vložili na sodišče več pravd za vrnitev zemljišč in prav bi bilo, da to naredi tudi Konzorcij, dokler ne bo prepozno.
Tudi na Krasu, kjer teče naftovodna cev, je treba še marsikaj urediti. Dalje opozarjamo naše izvoljene politične predstavnike na položaj na Kontovelu, ki je nastal pri gradnji ceste na Vejno.
Skoro v vse jezike prevedena knjiga
95% vsega prebivalstva na svetu lahko bere sveto pismo v svojem materinskem jeziku. Vest je objavil tiskovni urad ekumenskega Sveta cerkva v Ženevi. Danes obstajajo prevodi svetega pisma novega zakona v 289 jezikih in narečjih. Od ostalih 5% svetnega prebivalstva govorijo 3% tako komplicirana narečja, da bo zelo težko prevesti zanje besedilo sv. pisma, ne da bi kakorkoli zašli na stranpot od smisla besedila.
IIIINIIIIINIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllll
Volitve v dveh državah
Pretekli teden so se izvršile volitve v dveh državah: na Irskem in v Dominikanski republiki.
Na Irskem so volili predsednika republike, katerega vladarska doba traja sedem let. Kandidata sta bila dva: častitljivi Ramon De Valera, 84 let star, simbol irske neodvisnosti, kj je med prvo svetovno vojno leta 1916 sprožil v Dublinu na Irskem upor zoper Angleže in kasneje deželi priboril neodvisnost, ter Thomas 0’Higgins, politik pri 49 letih, ki si prizadeva, da bi Irska svoje probleme reševala na moderen način. De Valera je zmagal tudi to pot, toda s komaj 10.000 glasovi večine. Prejel je 50,6% oddanih glasov, njegov nasprotnik pa 49,4 %. Pred sedmimi leti, leta 1959 je De Valera zmagal veliko bolj odločno. Prejel je 120.000 glasov' večine. Vse to kaže, da si irski narod želi spremembe na vrhu in voditeljev s sodobnimi prijemi. Škoda, da De Valera tega še ni doumel. Zgodovina ga je že prištela med junake irskega naroda, zato bi mirno lahko svoje mesto prepustil mlajšim močem.
Veliko bolj kot na Irskem pa je bila svetovna javnost zainteresirana na volitvah, ki so bile 1. junija v Dominikanski republiki. Lani so se hoteli levičarji pod vodstvom polkovnika Caamana s silo polastiti oblasti na otoku. Morda bi bilo prišlo do nove Castrove Kube, če ne bi bili Severnoamerikanei hitro otoka zasedli s svojimi četami. Tekom leta so se razmere toliko uredile, da je bilo mogoče pripraviti volitve.
Borba se je razvijala zlasti med dvema kandidatoma: združeno levico, ki so jo podpirali tudi komunisti, je predstavljal bivši in z vojaškim udarom odstranjeni predsednik Juan Bosch, srednji sloj ter demokratično usmerjeno prebivalstvo pa konservativni politik Joaquin Balaguer. Simpatije ZDA so bile očividno na strani Balaguerja.
Politični opazovalci so bili na splošno mnenja, da bo zmagal Juan Bosch. Levičarska propaganda doma in po svetu je znala svoj orkester tako mogočno uglasiti, da se je zdelo, da Balaguer ne predstavlja drugega kot nekaj reakcionarnih krogov in zasovražene »yankee-je« (t. j. Severno-amerikance).
Prišlo pa je čisto drugače. Balaguer je zmagal s tako večino, da so osupnili zlasti sami njegovi nasprotniki. Prejel je 754.409 glasov, Bosch pa le 517.784. Za Balaguerja ni volila samo dežela, temveč tudi mesta. Celo v tistem delu glavnega mesta Santo Domingo, ki so ga imeli dolao zasedenega tako imenovani kosti-tucionalisti (t. j. levičarji), je zmagal Balaguer (ali pa prav zato!). V mestu San Cristobcii ie 1. 1962 prejel Bosch glasov v razmeriu 1A :1; sedaj ie bil poražen v razmerju 5:1.
Vse to priča, da je prebivalstvo dominikanske republike znalo trezno soditi. Z Balaguarjem na čelu države se ni bati političnih in socialnih pretresov, zlasti ker mu bodo stale ob strani ZDA s svojo finančno pomočjo. Bosch bi lahko nudil ljudstvu veliko revolucionarnih gesel .kot takrat ko je postal prvič predsednik. Toda to še ni dovolj, da se narodu dobro godi. Ljudstvo si želi dejanj, ne pa puhlih fraz in hujskaške demagogije.
Tako se maščujejo diktatorji
V	Kongu vlada od zadnje jeseni general Mobutu na diktatorski način. Ob državnem udaru se je kar za pet lat proglasil za predsednika republike. Marsikdo je ob njegovem nastopu menil, da je 'bila ito za Kongo najboljša rešitev, saj so se politiki pokazali za nesposobne, da deželo pomirijo. Edini, ki bi morda utegnil deželo sčasoma spraviti v red, je bil Mojzes Čombe, toda tega je odstranil državni predsednik Kasavvufou, ker se je bal njegovega naraščajočega vpliva.
Za Čombejem je prevzel vlado Evarist Kimba, doma iz Katange, bivši Čombejev sodelavec. Vladal pa je le malo časa, ker J ga je kmalu zrušil že omenjeni general S Mobutu. Kimba je nekaj časa miroval, nato pa začel pripravljati udar zoper Mo-butuja. Svoje namere je zaupal nekaterim častnikom, ki pa so vso zadevo naprej Mobutuju sporočili. Tako ni bilo težko zarotnikov poloviti.
Vojaško sodišče je štiri glavne udeležence zarote s Kimbom na čelu obsodilo na smrt z obešanjem. Da bi čim več ljudstva lahko prisostvovalo eksekuciji, so oblasti proglasile 2. junij za dan počitka-Res se je na glavnem trgu nabralo do sto tisoč ljudi, ki pa so v molku sledili usmrčenju štirih obtožencev. Najprej j® bil obešen bivši ministrski predsednik Kimba; ostali trije so morali gledati, kako je rabelj usmrtil njihovega tovariša’ Sledil mu je Bamba, čigar smrt je bila hitra, medtem pa je tretji zardtnik Anan>' zaradi nespretnosti krvnika prestal pred smrtjo skoro brezkončno agonijo, kar j0 na množico vplivalo tako grozotno, da se je je polastila panika in so tisoči in tisoči skušali pobegniti proč. Pri tem je Ml0 ranjenih vsaj dvajset oseb. četrta žrteV rablja je bil nato Bahamba.
General Mobutu usmrčenju ni prisostvO' val, dasi je sprva nameraval. Vsekakor je kruta usmrtitev pomenila zanj velik moralen udarec; pričakoval je, da zbrana množica manifestirala zanj. Zgodilo se je prav nasprotno: množica je 1 molkom obsodila maščevalno ravnanj® diktatorja, ki si je za vse čase umazal roke s krvjo lastnih sodržavljanov.
	
Praznik češenj v Mačkovljah
RZASKE
NOVICE
Prvo sv. obhajilo pri Sv. Ivanu v Trstu
V nedeljo, 22. maja je prvič prejelo Jezusa v svoje srce 16 slovenskih otrok ® sicer sedem dečkov in devet deklic. *>rvoabhajanci so stopili v cerkev pri Sv. Ivanu s križem na čelu. 0'b vstopu so *gle mogočno zadonele, takoj nato pa se k oglasila pesem »O, zlati dan, najlepši fen življenja«. Cerkev je bila nabito polna.
Sv
mašo je opravil g. Peter Šorli
^ojem govoru voščil otrokom vso srečo v življenju. K obhajilni mizi je pristopilo tiidj veliko drugih ljudi, posebno mož 111 staršev otrok.
Med sv. mašo je prepeval cerkveni zbor. Priznati moramo, da nas je tokrat kar Presenetil. Vernike po cerkvi je dovršeno ^je kar prevzelo. Prav slučajno je bil "ted temi navzoč neki dobro znan ‘glas-' in kritik iz Ljubljane. Pozneje je Predal, da se celo po glavnih ljubljanskih Cerkvah, katere gojijo izvrstne zbore, le ^ikokdaj, sliši tako krasno petje. Odlično k bila podana Mavova skladba za solo 1,1 zbor »Mati moja, venec pletem«. Zbor ^ solistka sta se izvrstno ujemala. Pesem k bila zapeta z izredno milino. To nedeljo sttio se lahko prepričali, da stoji sveto-"'anski cerkveni zlbor na visoki peivsiko-^alitetni stopnji. To se je pokazalo še ^ vseh ostalih pesmih, posebno Marijinih ‘barija, majniik gre čez trate«, »Imaku-kta« in »Krailjica angelska«. Tudi dinamika je bila zelo dobra.
Med sv. obhajilom pa je pel otroški Njihova nedolžna pesem je vse nav-*°^e globoko /ganila. Tudi maLi pevci obe-leipe uspehe. \
M vsem tem pa zasluži iskreno po-valo in priznanje mlada pevovodja gdč.
Žerjal, saj sama poučuje in vodi ^a zbora. Nj lahko njeno delo, posebno Pomislimo na današnje razmere. Ne ‘Parno se je vprašati, koliko prostih ur že žrtvovala in koliko ima skrbi, odurnosti in truda, k; jih zahtevajo pev-vaje ne glede na odrasle ali mlajše pbeh zborov. Poleg tega so zanjo 'kdelje in prazniki le delavni dnevi! Go-’0vo pa je, da jo veže na oba zbora 'eli;ko veselje in ljubezen do petja. Zato ® ^ enkrat čestitamo k lepemu uspehu,
želeč ji, da bi svoje vztrajno dela brez prekinitve nadaljevala!
Svetoivančan
Bilc srečno!
V soboto, 14. maja sta si obljubila večno zvestobo učiteljica gdč. Imelda Žerjal in g. Ezio Dekleva. Nevesta izhaja iz znane slovenske družine, že dolgo časa ni bilo v naši župniji tako slovesne poroke. K slovesnosti je najbolj pripomoglo ubrano in zlito petje cerkvenega pevskega zbora. Gdč. Imelda je skupno s sestrami in brati njegova zvesta članica. Poročil ju je nevestin brat g. Viljem Žerjal. Po končani pridigi jima je posredoval še blagoslov sv. očeta, kateri je brzojavno dospel iz Vatikana.
Svetoivančani jima želimo v zaikonu obilo sreče in božjega blagoslova. Naj bi ju majniška Kraljica varno vodila na skupni življenjski poti!
Tako živimo pri Sv. Ivanu
V mesecu maju smo imeli šmarnice vsak dan ob 8. uri zvečer. Posebno slovesen je bil zaključek ob veliki udeležbi in prelepem petju. Pri ofru se je nabralo 50.230 lir za Marijin dom. Vsi darovi so znašali v maju 368.600 lir.
Ob pogrebu pok. družbenice Alojzije Vatovec so darovali za dom namesto cvetja: Marija in Anton Ferluga 1.500; Ita vd. Škamperle 1.000; Nada in Vida 2.000 lir.
Neki dobrotnik pa je 'daroval domu čisto nov televizor. Morda bo ta dobrotnik našel veliko posnemovalcev.
Vsem prisrčna hvala!
Delo je precej napredovalo. Če nas bodo tudi naprej podpirali blagi dobrotniki, bomo kmalu končali.
Za binkoštno nedeljo je mačkovljanska Slovenska prosveta pripravila že četrto leto domače slavje; Praznik češenj. Kljub grozečim popoldanskim oblakom v Mačkovljah ni bilo dežja in ljudstvo se je v vedno večjem številu zbiralo v prijaznem gozdiču nad vasjo. Stari in mladi so pokušali sočne češnje, dobra domača vina to skrbno pripravljen prigrizek. Letos je posebno starejšim močno ugajala godba na pihala iz Trebč.
Kot vsako leto je tudi letos nastopil domači mešani 'pevski zbor in sicer pod vodstvom prof. Mamola. Zlito in dokaj dovršeno je zapel pet pesmi, le koroška »Rož, Podjuna, Zila« zaradi napačnega nastavka ni mogla učinkovati. Dvajsetčlanski zbor bi kljub svoji mladostni moči moral v svoje vrste pritegniti še najmlajše, da bo tradicija petja ostala v tej breški vasi tudi bodoča leta in desetletja živa. Učinkovito dovršenost so pokazali glasovi moškega zbora iz Trsta, ki ga vodi dr. Harej. Zbor, k; je doslej nastopal predvsem pri liturgijah v vzhodnem staroslovanskem obredu, bi se moral večkrat javno pokazati tudi z našo narodno in umetno pesmijo, kot se je to zgodilo zdaj v Mačkovljah in pred mesecem dni v Bazovici. Tako bi se lepi moški glasovi še bolj zlili v ubrano enoto.
Na mačkovi j anskem prazniku češenj je nastopila tudi otroška folklorna skupina iz dekliškega zavoda šolskih sester v Trstu. Deklice so s svojo pesmijo, rajanjem in iskrenim doživljanjem občinstvo zelo navdušile. Posebno je ugajala pesem »Tri tičice« in nežni nastop »Rožic ne bom trgala«.	:	j	"I
Zelo primerna je bila spremna beseda, k; jo je spregovoril kontovelski rojak Drago Štoka. Klical je k ljubezni do domače besede ter k skupni borbi za našo zemljo. Ostati moramo zvesti našim zdravim tradicijam in gojiti moramo medsebojno spoštovanje in edinost. Le tako bomo mogli izpolniti svojo narodno to človečansko nalogo.
Mnogi se kar niso mogli ločiti od le-
n
Slovenska srednja šola v Dolini je imela tudi letos lahko rečemo že tradicionalno zaključno prireditev, s katerimi je pričela pred dvema letoma. Po začetnih izkušnjah so se mladi igralci že toliko utrdili v nastopanju na odru, da so se letos lahko lotili bolj zahtevnega dela. Tako smo
Valežno občinstvo je z izredno pozornostjo spremljalo slavonskega letnika invalida Branka Radunkoviča, ko je nastopil v Bazovici
prejšnjo nedeljo in v četrtek lahko z zadovoljstvom ugotovili, da je bila igralska skupina kos nalogam, ki jih je zahtevala uprizoritev mladinske operete »Čudežne gosli«. Besedilo je napisal J. Tiran, glasbeni del pa pripravil še živeči skladatelj Ciril Pregelj.
V glavnih vlogah so nastopili:	Čuk
Marij (Pavle), Lovriha Sonja (mati), Pan-gers Boris (kralj), minister (Ota Valter), njegova žena (Kuret Ester), Sancin Divna (kraljeva hčerka), Jernač (Mokar Marino) ter kuharček Miško. Glavni glasbeni del so izvajale vile, ki so nastopile iv začetlku in na koncu igre s petjem in plesom. Da je prireditev dobro uspela, gre zahvala vsemu profesorskemu zboru in seveda mladim igralcem, ki so se do kraja potrudili. Delo so učenci naštudirali pod vodstvom prof. Theuerschuha, petje in pri klavirju pa je spremljala prof. Pahor Bernarda.
Tako domače občinstvo kot številni gostje so bili tako nad nastopom igralcev kot organizacijo zadovoljni. To priča tudi dejstvo, da je bilo treba predstavo ponoviti v četrtek, 2. junija. Vse tri predstave so bile dobro obiskane. Zadnje predstave se je udeležil tudi pedagoški svetovalec za slovenske šole prof. Stane Mihelič ter prof. Bojan Luzner iz Ljubljane.
pega griča in vesele domačnosti. Dolgo so še ostali skupaj, ob pesmi, godbi in dobri kapljici.
Tako je letošnja prireditev praznika češenj lepo uspela in se še bolj utrdila. Naj ta praznik tudi zanaprej povezuje vso domačo mladino, vse vaščane ter bližnje in daljne okoličane v zdravo in veselo slovensko skupnost.
V nedeljo, 26. junija prvo skupno romanje k Fatimski Gospe, Materi in Kraljici na Vejni. Takrat bo blagoslovljen naš oltar sv. Cirila in Metoda. Svetujemo, da bi si takoj rezervirali avtobuse. Vabimo vse drage rojake.
Duh. zveza in Ap. CM v Trstu
Nova marijanska knjižica: Dr. M. Turnšek je pripravil novo knjižico z naslovom Z MARIJO SKOZ ŽIVLJENJE. Knjižico krasi več slik, vsebina zelo primerna za naš izredni čas po koncilu, za naša romanja na Vejno, v Einsiedeln in drugam. Cena 150 lir. Lepo priporočamo.
Slovensko karitativno društvo v Trstu-sklicuje svoj redni občni zbor v ponedeljek, 13. junija 1966 ob 20. uri v ulici Donizetti, 3. Dnevni red: 1. poročilo upravnega odbora; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. volitve novega odbora; 4. slučajnosti.	Odbor
PROTEST
Ob prepovedi kongresa Evropske zveze narodnih manjšin je Slovenska skupnost v Trstu sprejela naslednjo protestno resolucijo:
Predsedstvo ministrskega sveta je odklonilo dovoljenje za kongres Evropske zveze narodnih manjšin v okviru Evropske gospodarske skupnosti, ki bi moral biti v Katoliškem domu v Gorici od 1. do 4. junija tega leta. Prirediteljica kongresa Slovenska demokratska zveza v Gorici se je obrnila pred dvema mesecoma na goriškega kvestorja, ki je izjavil, da ni potrebno nikakršno dovoljenje, ker bo kongres v zaprtem prostoru. Kmalu nato so prireditelji sporočili oblastem spored kongresa.
Ko so bili delegati iz raznih držav že na poti, je goriška kvestura obvestila prireditelje, da je potrebno posebno dovoljenje predsedstva ministrskega sveta na podlagi kr. zak. odloka z dne 1. oktobra 1935 št. 2082. Goriška SDZ je takoj vložita prošnjo, toda predsedstvo ministrskega sveta je odklonilo dovoljenje, češ da ni bila prošnja pravočasno vložena.
Omenjeni fašistični zakon, na katerega se sklicuje predsedstvo ministrskega sveta, ne odgovarja sedanjim razmeram. Predpostavlja namreč organe, ki jih ni več. V posebni komisiji, ki mora po tem zakonu dati ugodno mnenje za dovoljenje, bi morali biti med drugimi delegati fašistične stranke, ministrstva za kolonije, za korporacije itd. Ta komisija bi morata sestaviti program prireditev za vsako fašistično leto (»anno fasčista«, to je od 28. oktobra do 27. oktobra vsakega leta). Odobriti bi ga moral vladni poglavar, kar je bil samo Mussolini.
Slovenska skupnost obžaluje, da so oblasti preprečile kongres in ugotavlja, da so se pri tem sklicevale na izrazito fašistični zakon, ki so ga, v kolikor nam je znano, uporabile samo proti slovenskim prirediteljem, in to prav ob praznovanju dvajsete obletnice republike, ki je nastala iz odporniškega gibanja in zmage nad fašizmom.
Trst, 2. junija 1966
RADIO
TRST A
Spored od 12. do 18. junija 1966
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Od Apeninov do And«. Napisal Edmondo De Amicis, prevod in dramatizacija Lelja Rehar. Prvi del. —
12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi.
— 15.30 »Zasebna preiskava«, kriminalka.
— 18.30 Obletnica meseca: Janko Jež: »Srečko Kosovel, pesnik Krasa, ob štiride-sedetnici smrti«. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico junija«. — Ponovitev v torek ob 12.30.
Ponedeljek: 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Hrabroslav Volarič« - napisal Franc Orožen. — 12.30 Znane melodije. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Prehod iz realizma v naturalizem«. 20.35 Riccardo Zandonai: »Fran-cesca da Rimini«, tragedija v štirih dejanjih. Orkester in zbor RAI iz Rima.
Torek: 17.20 Italijanščina po radiu: O-snovni tečaj: 53. lekcija. — 18.30 Iz niza javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66: Monteverdijeve Bella-siave, Gastoldije-ve in Seghizzijeve skladbe. — 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja. — 21.00 Pregled slovenslke dramatike. XXVIII. oddaja. Dramsko ustvarjanje izven Slovenije. Odlomki iz del: »Miklova Zala« Sket-Špicar-ja, »Mrtvo oznanilo« Bora Kostaneka in »Roka za steno« Branka Rozmana.
Sreda: 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Zbor Slovenske Filharmonije, ki ga vodi Rado Simoniti. —
21.00 Simfonični koncert RAI iz Rima. V odmoru (približno ob 21.50) Socialne vede.
Četrtek: 12.00 Josip Jurčič: »Deseti brat«: (2) »Kvas spozna grajske prebivalce«, priredba Martin Jevnikar. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 54. lekcija. —
19.00 Pisani balončki, radijski tednik za naj mlaj še. — 21.00 »Hlapci«, drama v petih dejanjih, ki jo je napisal Ivan Cankar. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu. — 22.40 Slovenski solisti: sopranistka Ondina Otta, pri klavirju Livia D’Andrea Romanelli.
Petek: 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.00 Zbori F url an i j e-J ul ij ske krajine: Zbor »S. A.I.C.I.« iz Torviscose. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: Franko Piščanc: »Spominske enote pri računskih strojih«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra. RAI iz Turina.
Sobota: 12.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu.
— 17.30 Pianistka Nada Marošek, violončelist Janez Perne, ženski vokalni oktet, gojenci glasbene šole »France Šturm« iz Siške-Bežigrada, in mladinski zbor glasbene šole iz Trnovega pri Ljubljani. — 19.15 Družinski zbornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Veseli trio iz Doline z vokalnim duetom Dario in Darko. — 21.00 Josip Jurčič: Deseti brat: (3) »Krjavelj in Marttoek Spak«.
V petek, 10. junija ob 20. url bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici sv. maša zadušnica ob 4. obletnici smrti pok. prof. MIRKA FILEJA. Vsi vabljeni!
"'""umi....................................  mu.....i..n....um......m.................................................................umu......mmmiim...........................................n.........................................................................................
CTON VAN DE VELDE
zmaguje
:26
pravi Hessemans, »pogumni
^ogum,«
^ «nite, gospa Gerritsova! Mali je trden . ' če se mi tudi motimo, nekdo je še ** nami.«
0variš je samo pokimal. Oba zastopni-žr>anosti pa postaneta v Jonovih očeh
Č “lanosti pa postaneta v ®1'tnejša, ker tako mirno spoznata lastno ^ejenost in sta dovolj človeška, da spredita besedo višjega usmiljenja.
aj na hodniku mu oba zdravnika
Vd;
^sQeta roko. Ko odideta, se mora Jon ^ Nasloniti na vrata. »Gospod Gerrits,« Wkaže Meta, »gospod Gerrits ...« Go-
Pridušeno, kar najbolj, more. »Tukaj
^i&mo za vas!«
^011 ga samogibno vzame. Od bedenja >h dni in noči pa od notranje stiske
»e
^ah
sWaj seseda. Sklonjen stopa po stop-r Ah, kaj je njegovo trpljenje poleg
lnega? On nič drugega ne more, le
molče jo lahko drži v objemu tukaj pri Peerkenovi postelji.
»Ali ne vidiš, kako rada se imata oče in mati? Ne smeš je nama zagosti!« Gree-ta se nagne nad posteljico, da bi skrila solze. Jon stoji še vedno s pismom v roki.
»Kaj pa je?« vpraša ona. »Imaš slabe novice?«
Ne ve; ni še prebral. Peerken se je za hip umiril; v kuhinjo gresta. Jon bere zase, Greeta ga gleda vprašujoče in vendar kakor odsotna. Poda ji pismo.
»Beri sama, otrok,« pravi.
Tako zvesta oba, »da je priznala Akademija gospodu Jonu Gerritsu nagrado tisoč frankov za njegovo vposlano delo«
Sporočilo doseže samo njuno pamet; njuno srce ne pozna skoka veselega presenečenja. Notri leži fantič, trpinčeno meso njunega mesa.
ČUDEŽ. SVATBA.
Neko soboto se je zgodil čudež. Po treh tednih je bilo obeh Gerritsovih skoraj že konec; vse, kar doživljata, je prešinjeno z nekim rahlim dihom, ki vse nalahno ovija in ki v njem oba preskušena človeka
ne razločita nič vsakdanjega več in je v njem samo tista svetloba, ki se ji pravi Bog, pa zrcalo človeškega srca, ki iz njega odseva zgolj še potrpežljivo prenašano trpljenje.
To soboto zjutraj je odšla Greeta k Ubogim klarisam, da bi v njihovi kapelici pozabila na človeško zapuščenost vpričo nenehne božje navzočnosti. Ko pride domov, pravi Jon potihem:
»Peerken tako mirno spi, nič ga nisem motal.«
Greeta se skloni nad malčka. Nenadoma zavpije:
»Jon! Jon! Ne diha več!« Njena roka otipava Peerkenovo čelo, njegove roke in noge. Mrzlo, vse mrzlo!« »Jon! Mali je mrtev!«
Jon zmeden strmi vanjo. To mu noče v glavo. Peerken vendar spi!
Greeta seže po injekcijski igli; ve, kako se ravna z njo. »Brž kafrno olje, hitro, Jon, pomagaj!« Potisne iglo v Peerkenovo stegno, potiska počasi, stoično mirno, olje v mrzlo meso.
In zdaj čakatii, gledati, molčati.
Jon teče, da bi obvestil Hessemansa. Zdravnika ni doma. Prišel bo proti poldnevu.
»Kaj zdaj? Kaj naj storim, Greeta?«
Hvala Bogu! Zdaj deluje v otrokovem telesu. Temperatura pleza spet kvišku od 34 na 35... Pol ure pozneje: skoraj 36. Peerken spet diha, da ga je nalahno slišati. Takoj imata oba spet rožni venec v roki. Tiho molita. Samo Lientje godlja v svoji zibelki. To je izraz življenja brez misli. Ure tečejo leno, polne negotovosti. Svetloba in tema se borita druga z drugo. O pol dvanajstih prihiti Hessemans po stopnicah. Preišče malega bolnika, ki se mu je priljubil, priljubil zaradi trpljenja, kii z njim mora sočustvovati in ga s tolikšno težavo obvladuje. Hessemans gleda in posluša. Jon in Greeta stojita kakor priči poleg in komaj čakata besede. Recite vendar kaj, gospod doktor! Naposled spregovori Hessemans:
»Čudno je, gospa Gerritsova, prav čudno. Morebiti smo doživeli danes preokret. Le še pogum. V kratkem se spet oglasim.«
Popoldne reče Peerken nenadoma:
»Tin-tin!«
Ob tem edinem zlogu zagori v srcih staršev plamen veselja. Ure in ure sta v oklevajočem molku odrivala upanje, ki je hotelo spet vzcvesti. Zdaj, ko se je otrok spet oglasil, stojita oba, Greeta in Jon, kot smejoča se velika otroka ob njegovii posteljici in ne vesta, kako naj bi mu najhitreje pomagala, brbljata vsevprek, govorita zmedene besede rešenemu življenju v belih blazinah. In potem pride spet rožni venec, to pot za molitev, ki je na pol prošnja, na pol zahvala.
»Ali vidiš, da naju je Bog Oče v tabernaklju poslušal?«
Jon mora vzeti Lientje v naročje. Z njo teka po sobi in jo nosi vedno znova k Peerkenovi posteljici,
»Poglej jo, Lientjo, pobič! Le poglej jo! To je sestrica! Reci: Dober dan, Peer!«
»A-a,« vrešči Lientje.
Peer ji sledi s svetlimi očki in ji maha z ročico: »Da-da, Lientje!«
Nad Gerritsova dva je prišel čudež kakor nežna, nevidna perut serafina.
(se nadaljuje>
□ RIŠKE
NOVICE
Letni	izlet	deklišk
Nj se še dvignilo 2. junija sonce izza gora, ko je bila skupina naših deklet, članic Dekliških krožkov z Goriškega, že pripravljena, da pohiti na Koroško in preživi tam med našimi brati radosten in vesel dan.
Hitro je ubiral prostorni avtobus svojo pot proti deželi Miklove Zale. Zadaj je ostala Kanalska dolina, prekoračen je bil obmejni prehod pri Trbižu in že je zelena Koroška sprejela goriška dekleta. Skozi Rož je tekla lepa cesta, ob njej so se vrstili s cvetlicami odeti travniki, v svetlo zelenje odeti gozdovi ter prijazne vasice.
Št. Jartž je bila prva točka potovanja. Domači dušni pastir g. Jože Vošnjak je izrekel svojo dobrodošlico, nakar je vsa skupina odšla v cerkev, kjer so dekleta prisostvovala občestveni sv. maši, katero je opravil msgr. dr. Franc Močnik.
Po kosilu je bilo treba iti znova na pot. Cesta je prečkala Dravo, se zajedla v hrib pod humfoerškim gradom, se dotaknila žalostno znanega vetrinjskega polja in že se je prikazalo glavno mesto Koroške — Celovec. Sledil je ogled prostorov Mohorjeve tiskarne in knjigarne, dekliškega internata ter moderno zgrajene kapele v Mohorjevi hiši, pa še pozdrav slavnemu zmaju na glavnem trgu.
Naslednji cilj je bila Gospa Sveta. Nič več se tam slovensko ne govori in ljudje so versko mlačni, čeprav imajo med seboj mogočno cerkev. Prejšnji župnik je jasno povedal, zakaj so taki: ker so se izneverili narodu in materinski besedi, so se izneverili tudi Bogu.
Naše izletnice so zmolile na kraju, kjer počiva škof sv. Modest, apostol koroških Slovencev, apostolsko vero in zapele pesem »O Marija, naša mati«. Zibelka vere za karantanske Slovence je danes sredi ljudstva, k; slovensko ne zna več ne moliti ne govoriti. Spodaj pod svetiščem na
travniku sameva vojvodski prestol, priča nekdanje slovenske samostojnosti. Tudi njega so dekleta obiskala, nakar je bilo treba misliti na povratek.
Ob Vrbskem jezeru je sedaj tekla pot. V vodi so se zrcalili gozdovi in poletni dvorci, iz daljave pa so pozdravljale Karavanke s stožčasto Kepo. Še en postanek v Vrbi ob jezeru, nato pa je bilo treba vzeti od mikavne Koroške slovo. Skozi Beljak, pa preko Zile, mimo Podkloštra in ob potoku Žlici je avtobus brzel nazaj proti Kanalski dolini. V noč je že bila zavita, ko je požiral kilometre in hitel, da čimprej odloži svoje potnice v Gorici. Vse se je srečno končalo, lepega dneva je bilo konec, spomini pa bodo ostali svež; kot planika, ki se nikdar ne posuši, saj so se vtisnili v duše, ki so nesmrtne.
V DOBERDOBU
bo razstavljal umetnik-invalid
BRANKO RADUNKOVIČ
| od srede 8. junija do nedelje 12. junija v župnijski dvorani.
Otvoritev bo v sredo zvečer ob 9. uri.
Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo
Zaslužene nagrade hišnim pomočnicam
Na sedežu goriškega ACLI v ulici Se-minario so v nedeljo popoldne podelili zaslužne nagrade devetim hišnim pomočnicam, ki že nad 25 let delajo vedno pri isti družini. To je nadvse hvalevredna pobuda goriške ustanove ACLI in Coli Fam, ki delujeta med goriškimi krščanskimi delavci, če kdo, zaslužijo prav te tihe in dobre delavke, da se jih tudi širša javnost spomni in jim da zadošče-
ZVEZA SLOV. KATOLIŠKE PROSVETE NA GORIŠKEM
vabi na
Koncert moškega zbora
ter na spevoigro
KOTAČEV ŠTUDENT
ki bosta v nedeljo, 19. junija ob 17. uri v Kat. domu v Gorici.
Vstopnina 300 lir, dijaki in otroci 100 lir.
Pridite, ne bo vam žal!
Kongresisti zveze evropskih manjšin v Gorici
Kot znano, niso vladne oblasti dovolile poteka 16. kongresa Federalistične zveze evropskih etničnih skupin (UFCE), kj bi se moral vršiti v Katoliškem domu v Gorici od 1. do 4. junija. V naše mesto pa je prispelo že okrog 60 delegatov z vseh strani Evrope, da se tega zborovanja uradno udeležijo. Dan prej je prišel glavni tajnik zveze Povl Skadegard. Naslednji dan, torek, je glavnega tajnika skupno z zastopniki SDZ sprejel goriški podžupan Candussi. V imenu občinske uprave je izrekel obžalovanje, da so vladne oblasti kongres prepovedale. G. Skadegarda je nato sprejel tudi pokrajinski predsednik dr. Chientaroli.
Svoj odmev je imela prepoved kongresa UFCE tudi v občinskih organih. Že na seji občinskega odbora je odbornik dr. Sfiligoj izrazil obžalovanje zaradi prepovedi manjšinskega kongresa. Isto je dr. Sfiligoj ponovil tudi na seji goriškega občinskega sveta, kjer je prikazal neutemeljenost vladnega sklicevanja na fašistični zakon. V imenu odbora je izrekel na seji svoje obžalovanje poslanec Zu-calld.
Ker ni bilo dovoljenja za nobeno uradno prireditev, se je v sredo vršilo samo prijateljsko srečanje delegatov v hotelu Union. G. Skadegard je v svojstvu ministrskega direktorja na Danskem priredil za udeležence, goste in zastopnike tiska sprejem, ki je potekel v prijateljskem vzdušju. Na sprejemu so goriško občino zastopali odborniki dr. Sfiligoj, Fantini in
dr. Tomassich. Slišali strto pozdravne besede gg. Skadegarda in Fantinija. Sledili so razgovori med posameznimi delegati. Naj tu omenimo, da so se tega srečanja udeležili zastopniki katalanske manjšine v Franciji in Španiji, Bretoncev v Franciji, Dancev v Nemčiji (njih zastopnik Svend Johanssen je predsednik UFCE), francosko govorečih Flamcev v Belgiji, Poljakov v Nemčiji, sudetskih in šlezvi-ških Nemcev, Albancev iz Kosovega, Sardincev, južnotirolskih Nemcev (ki jih je zastopal poslanec Mitterdorfer), goriških in tržaških Slovencev. Prejšnji dan je bil zastopan tudi Narodni svet koroških Slovencev z dr. Inzkom in dr. Vospernikom. Goriške in tržaške Slovence sta zastopali SDZ in Slovenska skupnost. Vpisani pa sta bili tudi SKGZ iz Trsta ter Zveza istrskih Italijanov' iz Jugoslavije.
Večina delegatov je nato obiskala še Trst in Postojno, nakar so posamezni delegati do konca tedna skoro večinoma že odšli. Vsi so pokazali izredno zanimanje za razmere slovenske manjšine v Italiji. Tudi brez uradnega kongresa so si delegati lahko izmenjali vrsto pogledov na manjšinska vprašanja in tako navezali plodne stike.
Takoi po obvestilu o vladni prepovedi je poslal predsednik SDZ v Gorici dr. Anton Kacin predsedstvu vlade protestno brzojavko, v kateri posebno naglaša, da se vladna prepoved sklicuje na fašistični zakon.
mmmsi
Slavonski umetnik-invalid Branko Radunkovič bo razstavljal tudi v Gorici in sicer od srede, 15. junija do nedelje, 19. junija v Katoliškem domu. V preteklih dneh se je predstavil občinstvu v Sv. Križu pri Trstu, kjer je razstavo zaključil zadnjo nedeljo, od srede pred praznikom sv. R. Telesa, 8. junija do nedelje, 12. junija se bo pa mudil v Doberdobu. Za vsakogar, ki se bo te razstave udeležil, bo srečanje z umetnikom nepozabno doživetje.
nje za njihovo zvestobo in pridnost. Brez dvoma so to prve in zadnje nagrajenke s tega področja. Ni več deklet, ki bi bile voljne delati po družinah, raje gredo v tovarne ali pa delajo le po urah. Bili so časi, ko so podeželska dekleta hodila v mesto na delo po družinah. Danes takih ni več, tiste, ki so pa ostale, so že ostarele. Vedele bi nam marsikaj povedati o zapostavljenju in žrtvah po mestnih družinah, katerim so posvetile vse svoje sile in vso svojo mladost. Sinovslko so jim bile vdane, tako da se marsikatera nd poročila, samo da je ostala ob strani morda že pastami in bolni gospodinji.
Med devetimi nagrajenkami je tudi več Slovenk, dve sta družbenici in na te smo še posebno ponosni, kajti kljub delu nista opustil; vsakdanje zgodnje sv. maše. To sta Marija Maligoj, kj že 31 let pomaga v družini Rite Paternoli in Tončka Pegan, ki dela v družini Dell'Angel o že 34 let. Delo sta združevali z molitvijo in naredile tako veliko dobrega.
Slovesnosti so prisostvovali poleg predsednika ACLI Dessenibusa, ki je nagrajenkam razdelil diplome in zlate kolajne za zvestobo, še msgr. Diodato, škofov zastopnik, župan Martina in drugi predstavniki ACLI in Ccill-Fam.
Štandreški kmetovalci se čutijo zapostavljene
Vprašanje javne tehtnice v Štandrežu je za ves okraj zelo važno in pereče. Vleče se naprej že od meseca decembra lanskega leta, ko je občinska uprava, kljub potrebam in prošnjam naše in sosednjih vasi zaprla tehtnico. V četrtek, 2. junija so se zbrali člani štandreškega Kmečkega društva ob navzočnosti provincialnega ravnatelja Združenja neposrednih obdelovalcev in razpravljali o tej zadevi.
Krajevni predsednik društva Jožef Pavletič je podal poročilo o celotnem prizadevanju domačega društva pri državnih in občinskih oblasteh, da bi tehtnica zopet začela poslovati. Obžaloval je, da so občinski upravitelji doslej dajali samo obljube in zagotovila, a nič konkretnega ukrenili in s tem pokazali, kako malo ali nič nimajo zanimanja za krajevna kmečka vprašanja. Zanima jih evropska poezija, prijateljska srečanja z mestnimi predstavniki iz drugih držav in podobno, le za kmete, svoje Občinarje, in za njih potrebe nimajo ne časa ne denarja.
Zato so, na predlog društvenega vod-
Odvetnik dr. Avgust Sfiligoj, ul. Garibaldi 9, Gorica, je na razpolago kmetovalcem in sicer brezplačno za pomoč, ki bi jo rabili v zvezi z zakonom štev. 1610 z dne 14.11.1962 za ureditev lastninske pravice pri majhnih kmetijah. V ta namen sprejema dr. Sfiligoj v svoji pisarni vsako prvo soboto v mesecu od 12. do 13. ure.
stva, vsi navzoči odobrili, podpisali in poslali protest proti takemu postopanju z domačimi kmeti na goriško občinsko upravo in isto poslali v vednost tudi goriške-mu prefektu ter državnemu vodstvu Zveze neposrednih obdelovalcev. Dodali so tudi prošnjo, naj bi se javna tehtnica odprla vsaj ob času bližnje žetve. Protest je podpisalo 50 kmetovalcev.
Na tej seji so tudi vnovič načeli vprašanje o vinkulaciji in razlaščevanju obde-
lane zemlje domačih kmetov. Potrdilo se je, da bi morala občinska uprava pustiti pri miru obdelano in rodovitno zemljo in poskrbeti, da uporabi za zidavo hiš in tovarn pusto in neobdelano zemljo, katere je toliko onstran Soče na Majnicah. Tako bi se ne oškodovalo in uničilo številnih naših kmetovalcev, ki že stoletja obdelujejo in živijo na tej zemlji in obenem bi bilo to koristno za goriško mesto.
Predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev je podprl zadržanje štandreškega Kmečkega društva in mu zagotovil vso podporo svojega vodstva. Tudi je poročal o zadnji pridobitvi, ki jo je Združenje neposrednih obdelovalcev' doseglo za kmečki stan. V bodoče bodo tudi kmetje uživali družinske doklade.
Tako upajo prizadeti, da njih protesti in prošnje ne bodo našli gluhih ušes v višjih krogih, saj bi v nasprotnem primeru to lahko povzročilo njim samim neljube posledice.
Javna tehtnica v Štandrežu
V zvezi z nevoljo Štandrežcev zaradi javne tehtnice, ki jo občinska uprava ni še popravila, nas vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici prosi, da objavimo sledeče:
»Dr. Avgust Sfiligoj, občinski odbornik, se že dolgo časa stalno bori v odboru pri pristojnem odborniku, da se zadeva tehtnice uredi. Za stvar se je spet zavzel dne 23. maja na seji občinskega odbora in ta je sklenil, da se tehtnica popravi, čim bo občinski svet odobril proračun za tekoče upravno leto, kar bi se moralo zgoditi že v tekočem mesecu juniju.«
Lepi uspehi Olympije
Preteklo soboto se je vršilo lahkoatletsko tekmovanje mladincev, tako imenovana »Coppa Italia«. člani 01ympije so dosegli naslednje rezultate:
SO m zapreke: 4. Komavli Silvan, 13''8; 5. Fantini Silvan, 21”5.
Met diska <1,75 kg): 4. Antoni Vilko, 29,72 m.
Skok v daljavo: 5. Lescak Fabij, 4,14 m; Komavli S., 5,01 m (izven).
Tek na 300 m: 3. Špacapan Bernard, 41”4.
Tek na 2000 m: 2. Palla Gvido, 6’28”2.
Met kopja (800 gr): 4. Kranner Marjan, 30,41 m.
Skok v višino: 7. Makuc Marcel, 1,45 m.
Tek na 300 m zapreke: 3. Komavli S., 45”5.
Skok s palico: 3. Legiša Marij, 2,80 m.
Tek na 80 m: 8. Lescak F., 11 ”2.
Tek na 1000 m: 1. Stergulc Marko, 3’08”3; 3. Kranner Marjan, 3T2”8.
Met krogle (6 kg): Antoni V. 10,10 m.
Štafeta 4x100: (Makuc, Lescak, Komavli, Špacapan B.) 50”9.
Istega dne so tekmovali tudi »naraščajniki« (ragazzi). To je nova kategorija in so te tekme bile prve te vrste v goriški provinci.
Met diska (1,5 kg): 1. Špacapan Peter, 28,94 m.
Skok v višino: 1. Češčut Renco, 1,55 m.
Tek na 1000 m: 1. Pivk Pavel, 3,28”7.
Skok s palico: 1. Kogoj Jože, 2,60 m.
Met krogle (4 kg): 1. Špacapan Peter, 12,40 m.
Akademsko izobražen Slovenec iz Sev. Amerike, prijetne zunanjosti in dobrega srca, ki si zaradi vojnih in povojnih razmer ni mogel ustanoviti svojega doma, gmotno tudi za ameriške razmere zelo dobro stoječ, želi v svrho ženitve spoznati pošteno Slovenko, vitke postave, lepe zunanjosti, v starosti 30-40 let. Izobrazba zaželena toda ne nujna, glavno je plemenitost srca. Ker bo prišel to poletje v Evropo, naj se pošljejo zaprte pismene ponudbe s sliko in kratkim opisom življenja na upravo našega lista pod značko »Išče te sreča«, do konca meseca julija Pismo in slike se na zahtevo vf nejo. Tajnost absolutno zajamčena.
Slavonski umetnik-invalid BRANKO RADUNKOVIČ
bo priredil v Gorici v Katoliškem domu
RAZSTAVO SVOJIH MAKET
ki bo trajala od 15. do 19. junija Otvoritev bo v sredo, 15. junija ob 21. uri.
V četrtek, petek in soboto bo razstava odprta od 18. do 21 ure, v nedeljo pa od 10. dopoldne do 5. pop-Prostovoljni prispevki so namenjeni za Dom sirot, ki ga namerava Branko Radunkovič zgraditi po povratku v svoji rojstni vasi.
C sfm
Pošten in plemenit slovenski fant, star 30 let, ki živi že nekaj let v Avstraliji, si želi ustvariti družinsko ognjišče z dobrim slo-venskim dekletom. Pot v Avstro lijo na njegove stroške. Resn° ponudbe sprejema uprava našega lista pod šifro »Fejst fant«. Uprava ima na razpolago fotografij0 omenjenega fanta, ki si jo lahko interesentke ogledajo.
OBVESTILA
Izšla je nova številka Mladike
Poleg običajnih prispevkov prir® ša poročilo o radiu za šole in i slovesni peti slovenski maši; spo min j a se 40-letnice Srečka Kosovela in stoletnice prvega slovenskega romana Jurčičevega Desetega brata; objavlja važen člane} msgr. dr. Klinca o domoljubnosti Priporočamo!
Iz Argentine smo prejeli nekaj novi11 izvodov knjig »Nevidna fronta« in »Zb°r' nik Svobodne Slovenije« za leto 1^' Knjige so interesentom na razpolago C8 upravi našega lista.
Tisti, ki želijo potovati Iz Gorice ' Tržič na romarski vlak za Einsiedel11 in ob povratku zopet nazaj v Goridj v posebnem avtobusu, naj se čimp1^ javijo pri g. Kleindienstu na Travnik0'
Iz Argentine smo prejeli nove izvo^ dolgo pričakovane knjige »Odprti grobovi«, ki na dokumentaren način poroč3’ kje so množični grobovi pobitih doni11' | brancev, vrnjenih s Koroške Titovim lastem v juniju leta 1945. Cena 1000 l'f' po pošti 200 lir več. Prednost imajo tis*'1 ki so knjigo plačali v prednaročilu.
Tabor zamejske mladine bo letos nedeljo, 10. julija na Repentabru. Z Go*1’ škega bodo na ta tabor vozili poseb^
ff
avtobusi. Za Gorico sprejema prijave tograf g. Štefan Kleindienst na Travnih
Širite »Katoliški glas'
ZAHVALA
Dne 23. maja smo pokopali našo dr»^ mater
KRISTINO KRALJ vd. RAŽE^
v starosti 75 let
Udeležencem pogreba ter vsem, ki nam izrazili svoje sožalje se iskreno hvaljujejo družine
Ražem in Križma«"
Bazovica-Trst, 6. junija 1966
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega sto®^
trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M1 Tiska tiskarna Budin v Gorici