PANEVROPSKO ZASEDANJE V HELSINKIH Tema v Kotorju ROMUNIJA SE UPIRA SOVJETSKI ZVEZI Delegati 34 držav že nad dva tedna zasedajo v Helsinkih, kjer tečejo pogajanja o bodoči evropski varnostni konferenci. Debate, katerih se udeležu-že tudi ZDA, pa ne potekajo tako, kot si je želela Sovjetska zveza, ena glavnih pobudnikov tega zasedanja. Sovjeti imajo pravzaprav največji interes na evropski varnostni konferenci, ker bi si radi po njenem posredovanju zagotovili mir v Evropi, da bi tako lahko svoje ile usmerili na druga področja. Od vsega začetka zborovanja pa je zlasti Romunija zavzela nevezano stališče in zahtevala odobritev sklepov glede varnosti malih držav. Že od prvega dne je romunski delegat Valentin Lipatti pokazal da hoče ta država o-hraniti svojo lastno osebnost in s konference odnesti pozitivne zaključke za svoj nadaljnji samostojni obstoj. Romunija je zlasti zahtevala, da se na zasedanju razpravlja tudi o zmanjšanju števila vojaštva, zlasti tistega, ki se nahaia na tujih ozemljih. S tem Romunija seveda misli na sovjetske oddelke, ki se v prevelikem številu nahajajo v sosednji Češkoslovaški, Madžarski, Poljski in Vzhodni Nemčiji. Sovjetska zveza pa je mislila o tej temi lazpravljaiti na drugi posebni konfe- KOROŠKE PERSPEKTIVE (Nad. s 1. str.) Koroške ekstremiste še posebej vznemirja zadeva 300 odpeljanih. Ko so namreč partizani maja 1945 prišli na Koroško, so prav na hitro in po tihem odpeljali 300 ljudi, izbranih po social-no-narodnem kriteriju. Od teh se jih je samo par rešilo, ker so jih partizani izpustili, vse drugo pa je bilo likvidirano. Ta neljub dogodek je povzročil, da je pritisk na Slovence prikrit in perfiden, ker se 'očividno nihče preveč noče izpostaviti. Tudi je govora o ponovni zasedbi Koroške po Jugoslaviji. Kljub temu, da danes povsem logično takega gibanja med Koroškimi Slovenci ni, ta teoretska možnost za Avstrijce še vedno obstoji, ravno zato bi nekateri slovenski problem radi čimpreje rešili na brutalni način. Da je pa ravno sila lahko vzrok za take drastične rešitve jim ne pade v glavo, tudi ne pomislijo na to, da se je v slučaju resnega spora ne bo več povpraševalo prebivalstva, ali so za eno ali drugo rešitev, ker terorizirani ljudje težko pravilno odločajo o svoji usodi. V' bližnji bodočnosti lahko torej upamo, da se bo vsaj del nemško-siovenskih napisov zopet pojavil. Ali se bodo toliko osmešili, da bodo slovenski napisi toliko veliki, kolikor je slovenskih ljudi v posamezni vasi, je težko reči. Vsekakor tudi ta maximum demokracije „allä Austria*“ je mogoč; to je bil namreč eden od predlogov dr. Kreiskyja. Vsekakor bodo napise skušali kar hitro urediti, da hi se koroški problem zopet vrnil v lokalne pvoporcije, kjer ga je-toliko lažje obvladovati. renči, kamor Romunija ne bi imela dostopa- Ta konferenca naj bi se začela 31. januarja prihodnjega leta. Lipatti je s polno zaslombo romunskega zunanjega ministrstva, in seveda po točnih navodilih predsednika Ceau-cescuja tudi zahteval, da morajo biti sklepi zasedanja soglasni, ter da imajo pravico do nesoglasja tudi male države. Po večdnevnem nesporazumu so '•ončno v torek, 28. novembra sprejeli osnutek delovanja, ki ga je pripravila romunska delegacija, in ki je neka srednja pot med skrajnimi r>oložau. Vendar je ostalo, kot je Romunija zahtevala da morajo biti vsi sklepi sprejeti soglasno, to je, da nobena delegacij rima pro‘i sklepu nobenega ugovora. Vse delegacije so enakovredne in suverene. Pogajanja se vršijo tudi izven vojaških novezav. S tem si je Romunija, kot članica Varšavskega pakta, zavarovala položaj in možnost do ..nesoglasja“. Na splošno pa so razne delegacije nronir, (ja naj se evropska varnostna konferenca ki bo prihodnjega evropskega noleitja, vrši po že prej točno določeno"1 načrtu. Ta načrt pa se mora pripraviti s sodelovanjem vseh držav. Tudi v drugih zadevah se lahko pričakuje malo zboljšanja še posebej se bodo Korošci tolkli po demokratskih prsih leta 1973, ko ho odprta Slovenska gimnazija, sicer z zamudo od 17 do 120 let, vendarle! Bodočnost nam bo prinesla v večji meri nadaljevanje dosedanje avstrijske politike, to je rešiti se slovenskega problema na ta način, da Slovenci tekom ene ali dveh generacij zginejo v bolj ali manj mirni asimilaciji. Glede tega stavimo naše upanje v prvi meri v trdoživost Slovenske narodne skupine. Naš Korošec je v zadnjem času pokazal, da se zna braniti. Avstrijska mednarodna pozicija je danes taka, da si ne more privoščiti nasilne germani-zalije, proti tihi je pa odpor na mestu. Slovencu danes v Avstriji ne grozi fizična sila niti ekonomska propast. Slovenski človek še posebej kmet, hi več izpostavljen takim šikanam kot preje. Slovenska krava je ravno tako vredna 16 šil. po kili kot nemška; isto velja za ostale pridelke. Ako se je našlo delo za 150.00 Jugoslovanov v Av-stiri ga tudi za Slovenca-Korošca ne bo zmankalo. Slovenske narodne organizacije, zaupajoč v pravico, zavedajoč se svojih dolžnosti do naroda so v stanju .uspešno .braniti naše interese. Ako pri tem delu ohranimo za bodoče generacije par deset tisoč ljudi več ali manj je silno važno; še bolj pa je po-mebno, da bo bodoče slovensko jedro hvali'etno, borbeno .in neustrašeno. Množica, ki danes navidezno tone v nemškem „kulturnem“ morju se bo v pf~dnem momentu prebudila. Dr. Peter Urbanc Britanski dnevnik The Guardian je pred kratkim pod zgornjim naslovom objavil daljše pismo Milovana Djila-sa, ki mu ga je ta iz Boke Kotorske, kjer se je mudil na počitnicah, poslal v objavo, ker svojih pisanj ne sme in mu jih nihče ne upa objavljati v Jugoslaviji. V pismu Djilas, ki je bil leta 1953 kot podpredsednik Titove vlade njegov osebni delegat na kronanju britanske kraljice Elizabete v Londonu, razmišlja o novem preganjanju v Jugoslaviji in med drugim dobesedno pravi: „Ljudje, ki iih sedaj sodijo, so sko-ro vsi brez izjeme nacionalisti različnih vrst, toda malokdo med njimi — -vsaj ne javno in ne nepreklicno — je za na.ilje ali za vrnitev v predrevo-lucionarno družbo. V Zagrebu so študentovski vodje okoli Budiše, v Beogradu posamezniki — pravnik Subotič, 82-letni zgodovinar Zubovič, trije ‘trockistični’ študentje in filozof Djurdjic. medtem ko jih je na deželi ne vem koliko ‘kriminalcev’, iz vseh vrst in poklicev. . . Že dolgo vem in sem to tudi iz izkušnje spoznal, tako pod ‘kapitalizmom’ kakor pod ‘socializmom’, da so vsi politični procesi zakonite farse in propagandno razkazovanje. . . Ti sresti in procesi danes v Jugoslaviji ne reši:o ničesar; nasprotno, škodujejo vsemu in vsem. Preganjanje še vedno onravičujejo v imenu revolucije in socializma, dasi je vse, kar je ostalo cd revolucije, le gola oblast, medtem ko je revolucionarni socializem že doseg. 1 vse, kar je zmožen doreči... Revolucija — vsaka revolucija, na sama komunistična revolucija — je že dokazala, da se propad revolucionarjev in njihovih revolucionarnih idealov začenja z odvzemom pravic nasprotnikom revolucije. Svoboda je svoboda samo v toliko, kolikor je tudi svoboda-za druge. Prav tako, kakor izdajalec najprej samega sebe izda pred vsemi drugimi, prav tako se zatiralci najprej sami sebe oropajo svobode. Zator in nezakonitost se obrneta najprej in najhuje proti ljudem, v katerih imenu rta bili izvršeni in končno proti tistim, ki ju izvršujejo. Zatirani bodo v vsakem slučaju preživeli, toda njihovi zatiralci so obsojeni legati, in gniti v grobovih lastnih dejanj. Prepozno je širokoustiti se z revolucionarnimi ge;li in brezplodno skrivati se za njimi: samo resnica in življen;e sta resnično živa, nezdržna in premočrtna. Sa edina vzroka prave revolucije. Jalovo je pozivati na pamet tiste, ki so sužnji dogme in pijani oblasti. Toda molk je tudi sokrivda — in samomor. In zato si tukaj, na morski obali, očitam, da nisem govoril o trpljenju že mnog? prej ali tako odločno, kakor bi moral. In ker ni e m teh besed napisal prej, se predajam modremu objemu morja. 'Naj bodo moje besede, dasi preroz-ne. tolažba meni in tistim po ječah — dasi bodo razbesnele njihove zatiralcčl“ Iz življenja in dogajanja v Argentini NOVE FRONTE Praktično trije tedni Peronovega življenja v Argentini so že potekli, ne da bi kak važnejši dogodek razburil miren potek političnega delovanja. Vlada je s svoje strani utrdila položaje da v polni pripravljenosti vodi proces, ki naj bi se zaključili s predsedniškimi volitvami marca prihodnjega leta. Tako je vlada že prejšnji teden rešila vprašanje „nasledstva“ ali „rotacije“. Kot smo omenili v zadnji številki, se je vrhovni poveljnik letalstva brigadir Rey odpovedal pravici predsednl-štva vojaške Junte (in s tem predsed-ništvu države), kar bi mu sicer po notranjih vojaških pravilih pripadalo. To svoje mesto v Junti bo zasedel šele potem, ko bo sedanji predsednik Lanusse predal predsedništvo države na volitvah izvoljeni vladi. Časopisi sicer tej gesti letalskega poveljnika niso posvetili preveč pozornosti, vendar ne smemo pozabiti, da je bilo potrebno stvar ob-delavati več mesecev, da je do „odpovedi“ prišlo. Še nekaj mesecev nazaj je letalstvo izvajalo razne manevre, in so lovdi obletavali vladno palačo v zaslombo svoji zahtevi naj bo njihov poveljnik: predsednik Junte in države. Ko je bil >ta problem rešen, je vladi o~ta!o le še, da dokončno potrdi svoj organigram. Glede tega je šef vrhovne- ga skupnega štaba gen. Alcides López Aufranc v sredo 29 dokončno zatrdil, da vlada nima nobenega namena spremeniti ali ukirniti veljavo klauzule „25 avgusta“. Ob tem zatrdilu se je oddahnila večina politikov, čeprav so vsaj na zunaj zahtevali nasproten vladni ukrep. Klauzula se praktično tiče le Perona, ki po tem zatrdilu pač nikakor ne bo mogel kandidirati za predsednika. Kljub temu je nova povezava strank, ki so jo peronisti organizirali in je stopila v javnost v torek 5, izjavila, da je njihov kandidat Perón. V tej novi povezavi, ki je tipično volilnega kova, in se imenuje Frente Justicialista de Liberación (Justicialistična osvobodilna fronta), iso udeležene sledeče stranke: Partido Popular Cristiano, Unión Popular (del ki ga vodi Tecera del Franco in ni za Manriqueja), Movimiento de la Revolución Nacional, Encuentro Nacional de los Argentinos, Movimiento de Acción Nacional, Tres Banderas, Partido Laborista, UDELPA, Partido Conservador Popular (del konservativcev ki ne podpira Manriqueja), Partido Revolucionario Cristiano, MID in nekatere provincijske stranke. Dogovorjeno je baje bilo, da predsedniškega kandidata določijo peronisti, podpredsedniškega pa ostale stranke. Prav tako peronisti prevzamejo 75% dobljenih 'DR. LUDVIK PUŠ Opombe k volitvam v ZDA Kar je bilo zadnjič povedano o reorganizaciji djemokratslke stranke, in poraznih posledicah na konvenciji, je samo po sebi važno dovolj, da se je stranka razklala. Sicer so tudi stare bajte (establishment) priznale, da je stranki potrebna pomladitev, a stvar je bila izpeljana prehitro in preveč radikalno, kar revolucionarno. Na konvenciji so odločno prevladovali mladi levičarji, ženske in črni malkontenti, ki so vsi bili navdušeni glasovati za radikalne 'spremembe v sestavi ameriške družbe, kakor tudi gospodarske strukture in smeri ameriške zunanje politike. Radikalna platforma demokratov V ameriškem izrazoslovju pomeni platforma strankin program. Vsaka štiri leta izdelata obe vodilni stranki vsaka svojo platformo, kamor vnesejo najbolj pereča in sporna vprašanja dotične dobe in predlagajo strankino 'stališče do njih reševanja. Čeprav zgodovina pripoveduje, da so bife od njega dni do danes te platforme največ na papirju, problemi pa so se potem reševali kakor je politično naneslo ali kazalo, se volilstvo vendarle zanima za sklepe na konvenciji, zlasti če so ti sklepi radikalni. Me Govern- je svoje ideje o novih potih v bodočnost Amerike razvijal že med kampanjo v primarnih volitvah in s tem privabljal v svoje vrste nezadovoljneže in radikalne elemente iz vseh plasti ameriške družbe, v prvi vrsti med mladimi študenti, ki so se ga oklenili z navdušenjem in požrtvovalno sodelovali pri njegovem dvigu iz obskurnega podeželskega senatorja na nacionalno gladino za borca za novi, boljši red. 'Nje-* gove ideje so potem dozorele v temeljne točke demokratske platforma, entuzia-stično potrjene na konvenciji, a z veliko skepso in negodovanjem sprejete med ustaljeno plastjo demokratkih pristašev. Navedel bom tu samo glavne. iNa prvem mestu je bila vojna v Vietnamu. McGovern ji je vtisnil značaj moralne odgovornosti in jo pobarval z močnimi čustvenimi elementi, kar vse močno učinkuje pri mladih ljudeh; politično in yojaško vprašanje ter mednarodne učinke pri reševanju vietnamske tragedije pa je porinil daleč v ozadje, kakor da bi ne bilo vse to nič važno. Njegov predlog za brezpogojni umik Amerike z vsem orožjem in napravami ter prepustitev južnega Vietnama mili volji komunističnih napadalcev je ha večino atneriških vdlilcev učinkoval pu-razno. Ko je pri tem še opisal svojo oceno komunizma, ki ne mori svojih nasprotnikov, ampak gradi ceste in šole, pe bilo sodu izbito dno. S tem, da je temu pridružil še generalno amnestijo vseh vojnih ubežnikov (hippiji in nova levica so ploskali!) si je na tem vprašanju zapečati poraz. Amerikanec je v t^m oziru ponosen'človek, posebno glede svoje vojaške moči, in noče veljati za premaganega. McGovernovo stališče pa je pomenilo vojaško vdajo. Že na tej točki se je pokazalo, da McGovern nima svojega palca na utripu ameriške žile, in ta resnica se je očitno izkazala tudi pri drugih njegovih idejah in predlogih. V tem oziru je Nixon s svojim štabom drugačen mojster. On končuje vietnamsko vojno drugače, pra-< vi da s častjo (honor) in v zavezniškem duhu z južnim Vietnamom. Vsekakor jo končuje politično, ne emocionalno in moralno, vojaško vsaj do gotove mere brsz videza vdaje, z očesom uprtim v bodočnost te dežele brez dominacije komunizma. Morda bo končno prišlo do istega rezultata (komunizacija), toda Nixon ravna s to rečjo tako, kakor se veliki večini zdi prav. To je politična mojstrovina, ki ji je primešan znaten del prevare, učinkuje pa izvrstno. Podobno velja za redukcijo ali celo umik ameriškega vojaškega kontingenta v Evropi. Nixon pravi, da ga bo zmanjšal toliko, kolikor bodo Rusi svojega in pa ustrezno političnim premikom na tem kontinentu. MvGovern je pa zatrobil veliko skrčenje ameriških pozadk v Evropi, ne glede na to, ali bodo to storili tudi Sovjeti, nakar je skočila Evropa pokonci in močno ugovarjala. To ni ušlo ameriškemu volilcu, ki spet noče, da bi Amerika enostransko, iz razlogov štednje, bežala s svojo vojsko iz važnih postojank. Z vsem tem je zvezan drugi osnovni člen McGovernove platforme, ki predvideva znatno zmanjšanje proračuna za vojaške potrebe. Kakor bi bilo to v previdnih, malo zaznavnih mejah zelo koristno, da se prikrcne vodilna moč vo-jaško-industrijskega kompleksa v deželi, vendar ni kazalo tega obesiti na veliki zvon in dati opoziciji v roke mogočno orožje: ponižati največjo vojaško silo na svetu na drugo mesto. Taka zahteva, da bi se z njo ustreglo protivojnim kričačem, ni bila politično modra. Tretja zelo pereča točka je reševanje uboštva v deželi, ki ga je več, kot izgleda. McGovern se je s svojim welfare programom sprva enostavno zaletel in zadel na ogromen odpor, ker ni bil finančno izvedljiv brez hudih posledic. Svoje stališče je pozneje 'spremenil, a škoda je bila storjena, povečala pa se je s tem, da so mu začeli očitati v važnih vprašanjih javne uprave veter-niaštvo, nezrelo in neresno obravnavanje vitalnih problemov revščine in brezposelnosti. Tako obračanje po vetru se je pri njem pokazali tudi v nekaterih drugih, manj bolečih vprašanjih; kot MEDNARODNI teden V Hondurasu je vojska pripravila državni udar in v ponedeljek 4. t. m. strmoglavila ustavnega predsednika. V juliju lanskega leta je poveljnik Hon-durske vojske general Oswaldo López Arrellano, ki je dotlej vodil državo kot od Kongresa izvoljeni predsednik, predal vlado ustavno izvoljenemu. Ta, Ramón Ernesto Cruz, je zašel v politične težave s dvostrankarsko vlado. To je izrabil López Arrellano, in izvedel udar. Odstavil j? Cruza in se zopet postavil za predsednika. Protikajstristični kubanski izseljenci so v Costa Rici izvedli veliko zasedanje, kjeír so ustanovifil Revolucionarno ljudsko stranko. Sodelavil so izseljenci iz Združenih Držav Puerto Rico, Venezuele. Dominikanske republike in Španije. Med raznimi cilji težijo za tem, da bi „vrnili kubanskemu revolucionarnemu procesu prvotno smer pro-vice, svobode in demokracije“. V Avstraliji je na volitvah preteklo nedeljo zmagala Laboristična stranka. Je to prva zmaga po 23 letih. Z njo se je povzpel na mesto ministrskega predsednika 56 letni Gough Whitiman ki je med volilno kampanjo obljubljal „oživljajočo spremembo*' za državo. volilnih mest, ostale stranke pa skupaj 25%. Druga novost pa je podaljšanje političnega roka. Notranji minister Mor Roig je predložil Junti osnutek, po ka-♦erem naj rok za sestavo volilnih povezav poteče šele 21. decembra, rok za po‘rditev kandidatur pa 29 istega meseca, torej 10 dni kasneje kot predvideno. Vendar je vojaška Junta v torek 5 zvečer določila, da prestavljeni datumi o-stanejo kot je bilo prvotno določeno. V takem položaju Peron z istim zagonom kot na začetku, razvija osebno politično delovanje. Pred dnevi je bilo precej govora, da bo organiziral sestanek z vsemu bivšimi predsedniki. Ven-d ’r je to padlo v vodo. Zadovoljiti se .ie moral z osebnimi obiski doslej le Fr^ndizija in pa gen. Levingstona. Pretekli teden pa je bila v Co-rrientesu potrjena desničarska Nova sila, s čemere je sedaj tudi ta stranka priznana v vseh okrožjih. Zadnje čase manj hrupen, vendar nič manj delaven je Manrique, katerega podpira Alianza Popular Federalista (25 provincijskih strank), še razne stranke iz notranjosti , ta teden pa so mu dali zaslombo še konservativci iz province Buenos Aires. , Medtem pa so «e po časopisju ves teden vrstili odgovori in ugovori na Peronove izjave tujim časnikarjem. Zlasti so bile cilj raznih kritik in protidokazov Peronove trditve glede gospodarskega stanja za časa njegove vlade. Dovolj je bilo po časopisju dokazov, da za časa Perona ni bilo vse tako idealno kot on prikazuje. Seveda je na dan prišla tudi tema o Peronovem osebnem bogastvu, glede katerega se trdi da je ogromno. oO splavljanja (abortion), amnestija, legalizacija mamil in še kaj. Tako daleč so na-protniki to veternjaštvo izrabili, <’a so njegovo podobo kazali na televiziji, kako jo veter obrača. Učinki kampanje Naj teh nekaj osnovnih prelogov Mc Governove demokratske platforme zadostuje, sicer se mi to poročilo preveč raztegne. Kar velja v tem sklopu posebej poudariti, je še to, da je kandidat potem ko mu je njegova konvencija vse to izglasovala, in ko je šel s svojim programom na kampanjo pred množice volilcev, so ti bolj in bolj jasno spoznavali, da to kar jim pripoveduje, niso zgolj volilni šlagerji, kakor so jih generacije nazaj vajeni, ampak da mož vse to misli smrtno resno. Njegove politične poštenosti so se tako rekoč ustrašili tako, da so časopisi prinašali opazke volilcev v tem oziru, kakor je sledeča: „McGovern je preveč pošten, da bi bil za Belo hišo.“ Zdi se paradoksno, pa je cela gora političnega sentimenta ameriškega človeka v takih opazkah! Ker je bil njegov program po sodbi ljudstva radikalen (čeravno je kandidat to zanikava!) in ker so ljudje sprevideli, da mu gre zares, ne pa samo za volilno propagando, so se v množicah obračali od njega. (Dalje prihodnjič) AÑO (LETO) XXXI. . (25) No. (šteV.) 49 BUENOS AIRES 7. decembra 1972 Čas počitku, čas priprave V vse dežele južne poloble že prihaja poletje in z njim obdobje, ko preneha mrzlično delovanje, in si ljudje privoščijo zasluženi počitek. Tudi delovanje raznih skupnosti preide v „zimski sen“, in naše slovenske skupnosti v temu niso izjema. Doba počitka je v veliki meri že nastopila. Saj je šolsko obdobje pri koncu. Osnovnošolci so že rešeni skrbi, srednje in višješolci polagajo zadnje izpite. Vendar se nam zdi primerno, da prav v začetku tega obdobja počitka nanizamo nekaj skromnih misli — v pretres. Misli, ki se tičejo nas in naše skupnosti, njenega delovanja in bodočega življenja. Ustaviti se moramo najprej pri naših šolah. Letos so, kot vsako leto, z lepim uspehom zaključile svoje delovanje. Vendar se nam poraja dvom, ali se tej, za skupnost življenjsko važni dejavnost’, posveča dovolj pozornosti. Ne toliko .s strani naših organizacij, ki po svojih močeh sodelujejo, kolikor s strani staršev, ki včasih premalo upoševajo vso važnost, pa tudi ves trud in napor naše šolske vzgoje. Ni na mestu presenečenje, na začudenje. Resničnosti je pač treba pogledati v oči in priznati, da številni starši sploh ne kažejo zanimanja za slovenske šole. Morda še pošiljajo vanje svoje otroke, a jim nikakor ne posredujejo tistega navdušenja za slovensko stvar, ki bo otroku dala zavest, da je to njegova šola, in ne le en kurz več izmed tolikih, v katerih tukajšnja mladež le prerada pase svojo naveličanost. Pozornost staršev do šole je nujna, prav kakor tudi sodelovanje s šolo, tako da se bosta družina in šola medsebojno dopolnjevali. Starši naj se zavedajo, da je le potom slovenske šole in slovenske vzgoje mogoče zgraditi njihove otroke v celotne osebnosti. Le potom slovenske šole, do katere bo otrok kazal zanimanje in veselje, je možna resnična vzgoja za življenje v skupnosti in v svetu. Isto kot velja za otroke, velja tudi za doraščajočo mladino v zvezi s srednješolskimi tečaji. Prav tako pa v zvezi z mladinskimi organizacijami. Le da je v tem primeru še toliko večje važnosti sodelovanje odraslih. Zadnje čase opažamo prav na tem polju razveseljivo dejstvo, da se v mnogih okrajih lepo število odraslih posveča delu z mladino, ji pomaga pri raznih dejavnostih, ji daje nasvete. Ponoven uspeh mladinskih večerov je v letošnjem letu pokazal potrebo teh sestankov, pa tudi zanimanje mladine, kadar se ji nudi prilika za resno izpopolnitev, kadar mladina vidi, da se išče njeno dobro. Na tem področju je treba nadaljevati delo po že preizkušeni poti. Pomnožili možnosti mladinskega delovanja. Ne bojmo se trudov, ne obupujmo nad navidezno pičlimi uspehi. Vsak še tako majhen doprinos bo v bližnji bodočnosti ogromno koristil skupnosti. In končno naši domovi in organizacije. Res je, da se marsikaj dela, da se mnogo stori. A še več bi bilo treba opraviti. Delovanje je treba povečati v razsežnosti, a tudi v globini. Naj nihče ne vzame kot ponavljanje, če znova omenimo bolečo točko knjižnic v naših društvenih domovih. Koliko je v tem smislu še dela! Kdaj se bodo naši odborniki zavedli, kakšna je važnost dobre slovenske, in tudi tuje knjige, za življenje skupnosti. Pa ne samo knjižnice — zamisliti bi bilo treba čitalnice, ki naj bi bila žarišča slovenske ljudske kulture v svetu. Iščimo v tej smeri novih poti! Naj v tem obdobju letošnjih počitnic vsak posameznik, vsaka organizacija in celotna skupnost premisli svoj položaj in svoje poslanstvo. Naj se pripravijo načrti, naj se iščejo sredstva. Skupnost, ki ne napreduje dinamično, vitalno,, je obsojena na životarjenje in počasno umiranje. Sezimo po sredstvih, ki so nam na razpolago. Imamo celotno strukturo, ki je potrebna za razmah našega delovanja. Imamo domove, šole, organizacije in tisk; podprimo jih gmotno in duševno. Imamo požrtvovalne in delavne ljudi; pomagajmo jih pri nji- ESLOVENIA LIBRE Problemi so bili po vsej Jugoslaviji 4. novembra je začel v Ljubljani zasedati centralni komite Zveze komunistov Slovenije, katerega namen je bil prepričati javnost, da je bila čistka v Jugoslaviji, posebno pa odstranitev Kavčiča v Sloveniji nujna in potrebna. Najprej je tajnik centralnega komiteja Andrej Marinc bral obširno poročilo, kjer je dolgovezno utemeljeval nujnost zadnjih dogodkov. Sledila mu je cela vrsta govornikov, ki so vsak iz svojega vidika opravičevali nujnost čistke. Naravnost smešne trditve pa je v svojem g 'vcru povedal Stane iDolanc, ki ga smatrajo za najbolj zaupnega Titovega sodelavca pri reorganizaciji partije. Kavčič in „neostalinizem“ Dolanc je ugotavljal, da je bila pod Kavčičem nevarnost, da bi zavladal v Sloveniji in Jugoslaviji „stalinizem v novih oblikah“. Po tej absurdni trditvi je dokazoval, da dogodki v posameznih republikah niso bili krajevno omejeni, ampak med seboj povezani, ter je dejal dobesedno; „Zelo hitro bi lahko naštel vse stične točke idejnopolitične situacije v Jugoslaviji; v Srbiji, Hrvatski, Sloveniji, v Bosni in Hercegovini in delno tudi v Makedoniji. :Če bi si vzeli čas, da bi proučevali za dve, tri leta nazaj idejnopolitična izhodišča in stališča, ki so bila izražena v Sloveniji, Hrvatski, Srbiji, v Bosni in Hercegovini, pa tudi v Makedoniji, bi našli objektivno skupno idejno in politično plataformo teh deviacij npr. v pogledih na vlogo Zveze komunistov ne samo glede položaja ZK na sedanji stopnji razvoja samoupravne družbe, ampak tudi glede na njeno notranjo organiziranost in notranje- odnose. Drugič,- problem tehnokracije, ocene značaja tehnokratskih pojavov v jugoslovanski družbi, kjer so popolnoma enaka stališča zavzeli določeni ljudje v Srbiji, v Hrvatski in Sloveniji. Dalje odnos do samoupravljanja, do prve in druge faze ustavnih sprememb, odnos do liberalizma, meščanske demokracije, liberalen odnos do razrednega sovražnika. Ti problemi so c-e mogoče v različnih formah in z različno intenziteto javljali v vseh teh sredinah. Zasledili bi jih praktično v vsej Jugoslaviji.“ Nato je Dolanc nadaljeval: „Ena od takih skupnih točk je bil odnos do naše zunanjepolitične orientacije, do politike neuvrščenosti. Končno je~bilo zaslediti tudi elemente teženj po vračanju v večpartijski sistem. O teh stvareh je bilo celo govorjeno na raznih sestankih.“ „Slovenija most na zapad‘‘ Dolančeva trditev, da je Kavčičev režim predstavljal nevarnost za uvedbo neostalinizma je biia tako iz trte zvita, da je naravnost osupnila ne le domače, ampak tudi tuje opazovalce. Dopisnik Allgemeine Zeitung v svojem sporočilu z dne 7. novembra ne najde druge razlage te Dolančeve trditve kot to, da so posledica napetega stanja v slovenski in srbski komunistični stranki. V Beogradu namreč zatrjujejo, da se večina srbskega centralnega komiteja upira, da bi vzela na znanje odstop predsednika Nikeziča. Dolančeve obtožbe smatra dopisnik le kot taktiziranje, s katerim naj bi opravičil čistko partijskih funkcionarjev. Tudi v Beogradu so napadli Kavčiča. Televizijski komentator ie v nedeljo 5. novembra zatrjeval, da je Kavčič poskušal’ „narediti Slovenim kot most na zapad“. Kdo U> Kavčičev naslednik? Kavčič ni odstopil le kot predsednik izvršnega sveta Slovenije, ampak je med sejo 4. in 5. novembra poslal centralnemu komiteju pismo, v katerem sporoča, da izstopa tudi iz predsedstva partije. Za naslednika v izvršnem svetu se je vršila kampanja po vsej Sloveniji in na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL dne 18. novembra so ugotovili, da ie predlagan kot edini kandidat za mandatarja za sestavo Izvršnega svata SR Slovenije Andrej Martinc, tajnik sekretariata centralnega kom. ZKS. Nadaljnjih poročil še nimamo. Zaenkrat moremo ugotoviti le to, da se novi ljudje na ključnih položajih še ne čutijo sigurne, kljub navidezni udarnosti Tita in njegovih reakcionarnih komunistov stare garde. Ta negotovost se kaže tudi v tem, da se mora Dolanc posluževati naravnost otročjih izmišljotin v opravičevanje odstranitve partijskih funkcionarjev, kot je bil Kavčič. M. P. KOROŠKE PERSPEKTIVE Na Koroškem je Slovenska stranka na oktobrske dogodke (razbijanje tabel, osebni fizični napadi, itd.), reagirala mimo in trezna in ji je to bilo priznano celo s strani avtrijskih oblasti. Glavno delo je prevzel Narodni svet, pri tem mu ie Zveza slovenskih organizacij dobro sekundirala. Napravil se je protest na zvezno vlado Avstrije in formalno se je zaprosilo intervencijo Jugoslavije. še posebej je napravila dober vtis mednarodna tiskovna konferenca v hotelu Moser v Celovcu, kjer so Italijani seveda uživali na blamaži Avstrije. Opaziti pa je bilo pri tem odsotnost mladih. Deloma je razlog v tem, da je pač večina slovenskih dijakov na Dunaju, kjer je Klub Slovenskih študentov napravil pismeni protest; deloma je seveda tudi razlog v medsebojnih sporih, ko ie Korotan tako rekoč ostal brez slovenskih študentov, dočim se Kladivarji zgubljajo v manj bistvenih socialnih problemih in nepotrebni kritiki Mohorjeve. Danes je očividno dejstvo, da so zadnje akcije avstrijskim ekstremistom silno škodile, dočim je za Slovence si-c°r trenutno stanje boleče, toda so dobili v roke neizpodbitne dokaze o zatiranju manjšine in o nesposobnosti Av-s+rBe manjšino pred nezakonitostim! ščititi. Ob kupu dogodkov, kot razbija- hovem delu. Imamo mladino, ki je odprta za skupnost in delovanje v njej; odprimo ji skupnost in dajmo ji sredstva za izpopolnitev v njej. Le tako bomo dosegli cilj, ki nam je bil v narodu in zgodovini zastavljen. nje tabel itd, so na razpolago fotografije storilcev, številke avtomobilov itd. in ob vsem tem niso avstrijske oblasti napravile nič, da bi krivce prijeli. Reakcija matične države Na tem polju na žalost kakega premika v stvamejšo pomoč koroškim Slo-vencem ne bo. Prva Jugoslavija je pomagala, kar, se je dalo pri plebiscitu, kasneje se ni dalo več veliko napraviti, ker se je začela doba političnih blokov Italija- Avstrija-Nemči ja. Današnja Jugoslavija ima še posebno v letošnjem letu probleme. Komunistična partija na-penja vse sile, da se ohrani na oblasti in je zanjo na žalost problem koroških Slovencev na nizki stopnji nujnosti, kar pa je velika škoda, ker je mednarodni položaj danes bistveno ugodnejši. Avstrija je izolirana nevtralna država, brez pomembne vojaške sile in argument intervencije zaradi preganjanja Slovencev in nesposobnosti Avstrijske države ščititi manjšino je jasen in neizpodbiten. Odločen protest najprej pri avstrijski vladi in ako potrebno še pri OZN, v skrajnem slučaju še ultimat, bi hitro napravil red na Koroškem. Vendar kot zgleda s te strani prave pomoči ne bo. Tipični sta dve novejši izjavi; Magnago, voditelj južnih Tirolcev v rimskem parlamentu: „Čudim se, da nista niti avstrijska niti jugoslovanska vlada tekom zadnjih 17 let ničesar po-krenili za rešitev slovenskega manjšinskega problema in za izpolnitev člena 7 državne ustave.“ Hans Sima, deželni poglavar Ko- Yiielvo la guerllla en Venezuela Una escalada guerrillera pareció haberse iniciado en Venezuela con el asesinato de un ex policía, que habría participado en la represión extremista hasta la llegada pi poder del presidente Rafael Caldera, en 1969. La organización extremista Fuerzas Armadas de Liberación Nacional (FALN) se atribuyó la muerte del ex policía Mateo Wizig y advirtió que la medida “será una constante respuesta contra quienes asesinan y torturan en las calles y cárceles del país”. El documento, que señaló que Wizig fue “ajustificado” en una campaña de “ajuste de cuentas”, llegó a los mediois de difusión acompañado por dos fotografías, una de ellas pertenecía al ex policía y la otra reproducía páginas de un diario de Caracas, en el que se informaba sobre la muerte en 1967, de un guerrillero, presuntamente Félix Faria Saucedo. El comunicado estaba firmado por las Fuerzas Armadas de Liberación Nacional (FALN), distrito Leonardo. Sánchez Araujo, otro guerrillero muerto por la policía. El retorno de la actividad guerrillera en Venezuela hace temer una nueva ofensiva de los grupos • castrocomunistas en su intento de perturbar la paz y el orden de los países latinoamericanos. Razstava Bare Remčeve Za slikarsko razstavo naše umetnice Bare Remčeve je vladalo veliko zanimanje, saj že od 1. 1966 ni več razstavljala v Kapitalu. V tem času je svoj čopič posvetila predvsem indijancem, katere ie hodila obiskovat v okolico Ba-riibč na jug, ali v Tilcaro na sever. V Barločah in v Tilcari je tudi razstavljala mimogrede nekaj svojih, tam narejenih del, zadnji krat prejšnji mesec v Tilcari, kakor smo poročali. Sedaj je pri Slov. kulturni akciji pripravila razstavo najnovejših olj iz tega indijanskega okolja ter jo naslovila Argentinski sever in jug. Odprtje razstave je bilo v soboto, 2. dec., ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše kot 'XIII. kulturni večer Slovenske kulturne akcije. Zato jo je odpri' predsednik SKA dr. Tine Debeljak, ki je pozdravil' razstav-jjaHto kot članico SKA, ki je tudi v teh. letih, ko ni razstavljala, bila v delom udeležena v delu SKA, saj je z velikim uspehom ilustrirala obe zadnji knjigi, tako Kosove pesmi kot Poljsko vojno liriko, za katere je žela veliko priznanje izven Argentine. Posebej je poudaril n.rno novost tudi v tem, da razstavlja o1 ja brez okvirov, kajti mnenja je, da ne razstavlja okvirjev, ampak slike, ki naj vplivajo same zase. Da govori o njeni umetnosti, je dal besedo njenemu učencu slikarju in esejist Fr. Papežu,.uredniku Meddobja, ki je govoril o vlogi umetnosti v dražbi in o umetnosti sploh ter apliciral Ba-rino delo v dognanja starih in novih filozofov. Podal' je bistvene sestavine njenega oblikovanja življenja in njene umetnosti. Nato je arhitekt Marijan Eiletz, podpredsednik SKA, stavil v javnem pogovoru umetnici nekaj vprašanj, na katere mu je umetnica takoj odgovar-iala. Vprašanja so se tikala njene življenjske poti, šolanja pa tudi uspehov v svetu, posebej pa njenega bivanja in ustvarjanja v indijanskem okolju: zakaj ie zapustila velemesto, tukajšnjo civilizacijo in se vživela v primitivnost indijanskih ljudi in navad. Tam dobiva navdih v pristni in etični primitivnosti prvotnih ljudi. Te visoko ceni kot ljudi in jih skuša razumeti po zunanjosti in notranjosti, pa tudi po navadah in celo postanku, kot ga odkriva iz prastarih izkopanin. Tako je postala zbirateljica folklore in arheologije indijanskih rodov Mapuče in „Coya“. Od tam jemlje motive svojih slik. Debata se je vršila tudi okrog potrebe nove umetniške šole med Slovenci, ki jo je ona pred desetletjem 'ako uspešno vodila in oblikovala pod Maroltovim vodstvom skoraj vso mlajšo generacijo slovenskih slikarjev v Argentini. S terh se je zaključil uvodni del v razstavo. ■Občinstvo, ki je v velikem številu prišlo na odprtje tako pomembnega kulturnega dogodka, se je z odobravanjem zahvalilo umetnici za njeno razlago ter si nato ogledovalo razstavo, jn si tudi takoj odkupilo nekaj slik. Bara Remčeva je razstavila tokrat 27 olj različnih obsežnosti. Samo dve sliki sta pejsaža, štiri so kompozicije tipičnih rož, vse drugo pa so kompozicije indijanskih figurativnih motivov: ljudi in živali, običajev in oseb. Poleg oljnatih slik je razstavila tudi nekaj svoje drobne keramike z indijanskimi motivi (ogrlice, toteme, maske itd.), kar je vzbujalo med občinstvom še posebno pozornost. Ob koncu je obdarila umetnica obiskovalce razstave s keramično „malenkostjo“: na črepinje starih indijanskih žar, ki jih je izkopala iz zemlie, je prilepila miniaturne vrčke, delo novodobne bolivijanske indijanske ..industrije“ in tako nudila res lep spominček na svojo razstavo. Na to razstavo Bare Remčeve, o katere otvoritvi danes samo poročamo, opozarjamo bralce, da bo odprta še do prihodnje nedelje 10. t. m. do 12 h. Odprta pa je tudi v delavnikih od 20 do 22, ko tam sprejema umetnica sama. Na praznik 8. decembra pa bo odprta popoldan od 14 do 20. Pomembna razstava je vredna obiska. Vstop je prost. V ------------------ roške: „Dokler bo Tito pri življenju, so nam Korošcem ni kaj bati...!“ Zgleda da Sima bolje pozna Tita, bivšega avstrijskega prostovoljca, kot koroški Slovenci! Avstrijci imajo zaradi preganjanja Slovencev in še posebej zaradi 'oktobrskih dogodkov slabo vest, vendar to bi bila še najmanjša skrb; ker končno dokler Avstrijci ne dokažejo nasprotnega, moramo Slovenci vzeti na dejstvo, da obstoji želja in namen kot je bilo napisano v glasilu Helmatdiensta: „Na Koroškem ne bo miru dokler bosta obstojali dve narodni grupi“. Da pri tem federalna vlada in še posebej deželna vlada hočeta ta problem rešiti mirno in z rokavicami, jemajoč Slovencem postojanke, kot šolstvo leta 1955, potem znanstveno odkritje vindišarjev itd. itd., po drugi strani pa Heimatdiemst brutalno, to stvari silno mai'o spremeni. Pri škofiji so se zadnje čase tudi pomirili in je govora o mirnem sožitju, toda pri tem upajo, da je Kadrasova politika skozi 40 let krivic že opravila glavno delo ponemčevanja. Kar Avstrijce skrbi je njihov mednarodni prestiž. To pot je bilo o Koroški tragediji veliko pisanega tudi v inozemskih časopisih in ker so bili komentarji v glavnem negativni za Avstrijo jih to bolj boli kot vse drugo. Koroški Nemec-ekstremist in Slovenec-renegat namreč v njihovem primitivnem političnem imšljenju mislita, da je njihova država vzorec demokracije in se silno nerada spominjata, da so leta 1938 volili za nacistično Nemčijo 98%, in da so v vojni sodelovali 100%, prav tako še pri grozodejstvih po taboriščih, Gestapu, pobijanju talcev, še posebej v Jugoslaviji so daleko nadkriljevali Nemce. Radi bi tudi pozabili, da med Avstrijci praktično do aprila 1945 ni bilo nobene resne rezistence proti nacistom; neprimerno manj kot med Nemci samimi. Glede njihovega prestiža: ako bi Slovenci v inozemstvu spravili skupaj miren protest pred avstrijskimi konzulati bi bilo za njih konec sveta in bi to več veljalo kot protest koroških Slovencev, ki jih dosedaj niso vzeli resno. s (Nad. na 2. str.) ItüfBIW OBVESTILA SOBOTA, 2. decembra 1972: Pri Slov. kulturni akciji razstava Bare Remec ob 20 v mali dvorani Slov hiši. V Jegličevi šoli ob 19 sklepna prireditev s sveto mašo, igrico „Pavelč-kova piščal1' in Miklavževim obiskom. V Domu v San Martinu sklep šole in miklavževanje. Na Pristavi ob 20.30 prijateljska večerja, in miklavževanje. V Slomškovem domu ob 20.30 „Spomin“, ki ga prireja Slovenska mladinska godba. NEDELJA, 3. decembra 1972: Prvo sveto obhajilo slovenskih otrok ob 9.30 v Slovenski hiši. Dan Slovenske vasi ob 20-letnici društvenega delovanja. V Zavetišču škofa Rožmana ob 11 sv. maša, nato skupno kosilo in Miklavžev štant. V Carapachayu zaključna šolska prireditev ob 18. Potem prihod sv. Miklavža. (Njegov tajnik uraduje v Domu od treh popoldne.) V Našem domu ob 18 pravljična igra v treh dejanjih „Od pastirja do cesarja“. Na Pristavi zaključek šole in miklavževanje za otroke. PETEK, 8. decembra 1972: Proslava Brezmadežne v Slovenski hiši. Ob 9.30 maša, nato proslava. NEDELJA, 10. decembra 1972: V Slovenski hiši ob 17 sestanek fantov, ki bodo šli P vojakom. V Slovenski hiši ob 18 družabni večer in miklavževanje, ki ga prirejata SDO in SFZ. NEDELJA, 17. decembra 1972 Na Pristavi ob 19 koncert Slovenskih mladenk. SOBOTA, 23. decembra 1972: Proslava 25-letnice Zedinjene Slovenije na Pristavi. V Domu v San Martinu božičnico. NEDELJA, 24. decembra 1972 V Domu v San Martinu dopoldne po maši r^dni občni zbor. NEDELJA, 31. decembra 1972: y Domu v San Martinu silvestrovanje s Planiko. Na zaključni seji profesorskega zbora Slovenskega srednješolskega tečaja 18. novembra je bilo sklenjeno, da se izreče JAVNA ZAHVALA društvu Zedinjena Slovenija za moralno in gmotno pomoč tečaju, še posebej se pa profesorski zbor zahvaljuje bratom Oblak za mecenski dar za natis izredno lepega almanaha 5. letnika. Dijaki Slovenskega srednješolskega tečaja, ki so naročili slike in jih še niso dvignili, jih lahko dobe v Dušnopastir-ski pisarni. Počitniški dom v Cordobi ■ ■ ■ • m £ Bo odprt za vse Slovence od 12. * • januarja do 28. februarja. Kraj je v E 5 višini tisoč metrov, zelo zdrav, ob- £ • dan od gora z neštetimi možnostmi i £ za sprehode, izlete in kopanje. Ni £ S primeren za težjo srčno napako, težjo S • pljučno obolelbst in visok krvni pri- £ £ tisk. Kdor se želi odpočiti in si utr- j £ diti zdravje v tem Domu, naj čim £ £ prej priporočeno (certificado) spo- £ £ roči dlan prihoda in vrnitve na na- • : slov: Hanželič Rodolfo, Champagnat £ £ 55, Lujan, Pcia Bs. As. Vozne listke £ £ kupite šele p» prejemu obvestila, da £ £ je prostor zagotovljen. £ Da bodo starši majhnih otrok boli £ ■ ■ £ nrosti, se bo dopoldne posvečala maj- £ £ hnim otrokom otroška vrtnarica gdč. 5 ■ ■ S Marjeta Marinič; pio potrebi še ena S £ več. Podrobne informacije v Dušno- £ ■ ■ £ pastirski pisarni. UNIV. PROF. DR. JÜAN BLAZNIK Zahtevajte določitev ure na DRUŠTVENI OGLASNIK Seja Medorganizacijskega sveta bo 7. decembra ob 20 v Slovenski hiši. 25-letnica Zedinjene Slovenije se bo proslavila 23. decembra na Pristavi. Program bo pravočasno objavljen v listih. Nekaj mest za iotroško kolonijo je še na razpolago. Peti letnik .Srednješolskega tečaja je izdal almanah „Slovenija v svetu“. Na razpolago vam je tudi v pisarni Zedinjene Slovenije. Bližajo se počitnice — izrabite jih za izpopolnitev v slovenskem jeziku z branjem slovenskih knjig. V knjižnici Zedinjene Slovenije jih morete dobhi po vaših željah! XII. kulturni večer SKA bo v soboto, 2. decembra, ob 8 zvečer v mali dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesa, in sicer bo razstava najnovejših del akad. slikarice Bare Remec pod naslovom Argentinski sever in jug, indijanski motivi iz Tilcare in iz Neuquena. Razstava bo odprta ves teden od 6 do 8 zvečer. Zaključek bo v nedeljo, 10. dec., ob 12. „SPOMIN“ šopek, ki Vam ga nudi Slovenska mladinska godba v soboto, dne 2. decembra ob 20,30 na vrtu Slomškovega doma v Ramos Mejia, Castelli 28, pri pogrnjenih mizah. Nakaznice v predprodaji pri članih godbe. SLOV. PRISTAVA V CASTELARJU Sobota, 2. decembra ob 20 30 PRIJATELJSKA VEČERJA združena s prihodom sv. Miklavža in z obdaritvijo vseh udeležencev; nedelja, 3. decembra ob 17 ZAKLJUČEK ŠOLE na Pristavi in zvečer prihod sv. Miklavža za otroke. nedelja, 17. decembra ob 19: KONCERT Slovenskih mladenk iz Castelarja. Lepo vabljeni! ESLOVENA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.149.713 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAIJL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 telefonu 49-5855 PO ŠPORTNEM SVETU ...Namiznoteniška ekipa Jugoslavije je v Ankari osvojila naslov balkanskega prvaka. Ekipa, ki so jo sestavljali Karakaševič, Čordaš in Slovenec Savnik iz Maribora, je v finalu premagala Bolgarijo s 5:1, prej pa so v predtekmovanju prepričljivo premagali tudi Grčijo, Turčijo in Romunijo. Ženska košarkarska ekipa Olimpije je brez poraza osvojila prvo mesto v slovenski košarkarski ligi, na zadnjem mestu pa so s enakim številom točk -10 — ekipi Maribora, Slovana in Kroja. A. j-3 «’«'ro- vaši na Krim prevozil v 30,31, drugi je bil J. Valenčič (Rog) z 1,02 min. zaostanka. V nogometni ligi se za prva mesta potegujeta Maribor in Mura, ki sta bila na petem in šestem mestu po devetih kolih, Mercator iz Ljubljane pa se bo moral resno boriti proti izpadu, novinec iz Slovenije — trboveljski Rudar pa je bil krepko na zadnjem mestu. Vodil je Zagreb s 15 točkami, Mura je zbrala 11, Maribor 10, Mercator 7, in Rudar le 4. Dr. Tone žnžek ADVOKAT Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 16 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7213 Naš dom San Justo Nedelja, 3. decembra ob 18 Pravljična igra v treh dejanjih GD PASTIRJA DD CESARJA Pripravlja šola „Franceta Balantiča“' Lepo vabljeni! SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU m m m V soboto, 2. decembra ob 17 m SKLEP ŠOLE in razdelitev spričeval ■ Ob 19 prihod SV. MIKLAVŽA £ mr m Njegov tajnik posluje v domu že £ od 15 dalje. * £ C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed £ : £ Uraduje od 17.30 do 19.30. Te dni bosta izšli dve slovenski plošči otroškega zbora iz Slovenske vasi. Specialist za ortopedijo Ponedeljek, sredo, petek Ne pozabite: in travmatologijo : : £ Ordinira v torek, četrtek in soboto £ od 17 do 20 Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T. E. 47-4852 LEPA PLOŠČA JE NAJLEPŠE DARILO Nabavite si jih po slovenskih domovih! Spet gradimo! — Pridite pogledat! BARA REMEC: RAZSTAVA SLIK V nedeljo, 3. decembra, prirejamo Argentinski sever in jug lili, t a J I Hi H j» < P ■ >J J1 JrtV J< AiTMi a.i,a h». O slikarici bo govoril esejist France Papež Pričeli bomo ob 11 s sv. mašo za pokojna člana Musarja in Verčona. Po Pogovor s slikarico bo vodil’ arh. Marijan Eiletz maši je kosilo, Zveza slovenskih mater in žena bo pa postavila svoj že tradicionalni Miklavžev štant. Vabljeni vsi, ki čutite potrebo te ustanove. Rastava bo odprta od 2. do 10. decembra. V delavnikih: od 20 do 22; v nedeljo, 3. decembra od 10 do 20; na praznik, 8. decembra od 14 do 20; v nedeljo, 10. decembra od 10 do 12, ko bo zaključek razstave. plUV C1U3JVU. UkU.ll/UiIllcl> Č11VC1JČI SLOVENCI PO SVETU (Nad. s 3. str.) V sredo 1. novembra so se poslovili od njega borci z molitvijo rožnega venca, ki jo je vodil p. Fortunat Zorman iz Lemonta. Pozneje pa so se z dvema ganljivima žalostinkama poslovili od njega pevci-čiani „Slovenskih fantov“ Pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi. Sv. mašo zadušnico je daroval p. Fortunat, ki je tudi vodil pogrebni sprevod in opravil na pokopališču pogrebna molitve. Ob grobu se je v imenu soborcev in kot njegov poveljnik štajerskih četnikov poslovil Jože Melaher-Zmago-tslav. Pogreba so se udeležili številni borci iz Clevelanda, med njimi je bil tudi general’ Ivan Prezelj, pod katerega vrhovno poveljstvo so spadali med vojsko tudi Štajerski četniki. Tudi je bilo navzočih več štajerskih soborcev s terena- — Dobri Bog naj nakloni poko:-nemu šefu večni mir in pokoj. Družini rajnega pa izražamo iskreno sožalje- Na 20-letnico svojega delovanja vljudno vabi DRUŠTVO SLOVENSKA VAS na celodnevna prireditev v nedeljo, 3. decembra 1972: • PRED KOSILOM ob 11 nogometne „tekme“ med debelimi in suhimi ter med prvim in sedanjim nogometnim moštvom; • OPOLDNE družinski asado; • POPOLDNE — nastop orodne telovadne vrste in otroške igre, — ob 4 slavnostna akademija združena z zaključkom ljudske šole, -— družabnost. ZA BOŽIC ■ ■ Kupujte samo SLOVENSKE ROŽIČNE KARTICE £ ■ ■ ■ Izdala jih je v prekrasnih odtisih z reliefov naših umetnikov Milana Volovska in Franceta Ahčina ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA. čisti dobiček je namenjen potrebnim rojakom. Cene izredno zmerne. Dobite jih v Dušnopastirski pisarni, ter pri odbornicah po Domovih. Primemo darilo za Vaše argentinske prijatelje je plošča „VIVIMOS EN NUESTRAS MONTAnAS“ (bariloški pevčki — Lučka Jerman) Prodaja: Simon Rajer, Tucuman 1561, 7“?, pisarna 49, T. E. 46-9440 „V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne probleme. 1470 članov SLOGE to potrjuje. Pridružite se nam! Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z. Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure Bartolomé Mitre 97 T. E. 658-6574 VELIKA IZRIRA NA JROL J ŠEGA POHIŠTVA Ramos Mejia M U E R L E S Podružnice Avda. 25 de Mayo 136 CALOS SPEGAZZINI Almafuerte 3230 SAN JUSTO Ruta 205 Frente Estación EZEIZA T. E. 295 - 1197 Električni aparati Volvo — Yelmo Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown - Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia Westinghouse — Godečo —— Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall. Potujete v RIM — Italijo? Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov. Hotel RLED 00185 - ROMA tel. 777102-7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40 in Hotel DANIELA 00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 tel. 750587 - 771051 Lastnik: VINKO LEVSTIK Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli! ŠKOFJA LOKA — V Škofji Loki in v Kranju se čuti pomanjkanje delavcev Zato škofjeloška „Gorenjska predilnica“ ni našla boljšega načina, kot da je poslala delavcem kranjskega „Tekstilin-dusa“ pismo, v katerem jim obeta boljše delovne pogoje na novih strojih, visoke plače in poceni malico ter manjši osebni napor zaradi modernega tehnološkega procesa... SLOVENSKA BISTRICA — Delavci oddelka Cevarna tovarne Impol so 13. oktobra „prekinili delo“, istočasno pa zahtevali sestanek z vodilnimi osebami tovarne in vodstvi sindikalnih organizacij in s predstavniki samoupravnih svetov. Ker je bila to v kratki dobi že druga „prekinitev“, je res prišlo do sestanka, na katerem so delavci navedli razloge za stavko: nizke plače nižjih kategorij delavcev, podražitve in pa odtegljaji, ki so nastali zaradi manjšega števila delovnih dni in prispevka za poplavljence. NOVA GORICA — Arhivsko društvo Slovenije, ki je nedavno imelo svoje zborovanje v tem mestu, je ponovilo zahtevo, naj oblasti podvzamejo korake za izvršitev arhivske konvencije med Jugoslavijo in Avstrijo, ki sta ju obe državi podpisali že leta 1922 in potrdili leta 1958. Po tej konvenciji bi Avstrija morala izročiti arhivsko gradivo, ki je nastalo na slovenskem ozemlju in je bilo nato preneseno v arhive na današnjem avstrijskem ozemlju. Toda Avstrija odlaša izročitev tega gradiva že skoraj 50 let. Vedno najde kake izgovore. Zlasti nekateri krogi vedno pritiskajo na avstrijsko vlado, naj ne izroči gradiva, češ da je dokument nemške kulture in preteklosti ter da je gradivo nemškega izvora. LJUBLJANA — S prvim januarjem bodo upokojencem povišali pokojnino za okoli 20%, da bi nekoliko uskladili nesorazmerje zaradi zvišanja življenjskih stroškov in zaradi dviganja plač. Poleg tega bodo vsem upokojencem, ki imajo manj kot 1100 din, izplačali izreden dodatek v znesku 20 din na mesec za me- jnnvemher in december, je organiziralo drugo slika Jesenicah je organiziralo drugo slikarsko planinsko kolonijo na Vršiču. Slike, nastale na tej koloniji, bodo razstavili prihodnje leto na Jesenicah in drugih krajih Slovenije, nato bodo dobile mesto v novem Tičarjevem domu na Vršiču, ki naj bi postal stalna galerija slik slovenskih gora. LJUBLJANA — Na ljubljanskem živilskem trgu je ponudba zimskih jabolk precej narasla sredi oktobra. Prodajalci so jih ponujali po 4 dinarje za kilogram. Toda po pisanju Dela, kupcev ni bilo dosti. DIVAČA — Logaški jamarji so se 18. oktobra spustili kakih 300 m globoko v Kačno jamo pri Divači, kjer so raziskovali brzice in skrivna pota Notranjske Reke, ki so jo prejšnji mesec prav v tej jami docela nepričakovano odkrili- Kačna jama sama po sebi ne bi bila nič posebnega, ker je le ena izmed 3500 podobnih kraških jam v Sloveniji. Toda v njej so odkrili Notranjsko Reko, za katero je doslej veljalo, da je njen podzemeljski tek med škocjanskimi jamami in izlivom v morje pri Stivanu (Timav) popolna neznanka. Reka iz Škocjana zavije proti jugu, Kačna jama pa je precej severneje, zato ni nihče računal, da bi tod . bil podzemski tok Reke. Kako pa so ugotovili, da je to res Reka: Smrdela je in se penila, da je groza, kajti tovarne v Ilirski Bistrici jo močno onesnažujejo. MARIBOR — V prostorih višje tehnične šole so 15. oktobra končali tridnevni simpozij slovenski geografi. Udeležilo se ga je 60 geografov ter nekaj gostov iz Beograda in Madžarske. Na simpoziju so obravnavali predvsem -severovzhodno Slovenijo. Umrli so od 26. okt. do 3. nov. 1972: LJUBLJANA — Ladislav Tomažič, elektrotehnik; Meta Šavnik; Jože Drobnič žel. up.; Micka Šuštar; Mici Jerue, up.’; Ana Pitterle r. Vajs; Ivan Kenda, up,- Rozi Lampič, uč. v p.; Matevž Gantar (86); Vladimir Rupnik, dipl. gradb. inž.; Ludvika Terček, defektologinja; Anica Lah, up.; Anton Hren, up.; Karel Pečan, usnj. mojster; Marijo Grosman r. Bizjak; Egon ^ Štrukelj; Nives štahler r. Kosmač; J-ože Malus, kr. m. v p.; Sašo Čadež, -steklopihač; Mimi Kos r. Lotrič. RAZNI KRAJI— Janez Pfeifer, up., Sp, Prapreče; Karel Kranjc, žel., Dravlje; Marija Rebernik (87), Celje; Marija Ciuha r. Remic, Vič; Margareta Kraner r. Malgaj, Trbovlje; Branko Sodia, v. k. strojnik, Zabreznica; Franc Purkart, rez. -major, Turjak^ Janez Čerin, dir. v j..Borovnica; Jože škralov-nik. strojev., Bled; Pavla šikovc r. Poboljšaj, up., Trbovlje; Slavka Mušič r. Keržina, Trzin; Jakob Jesih, mesar, Rudnik; Angela Zajs, delavka, Troščine nri Grosuplju; Rafael Gregorin, Ihan; Mara Židanik r. Fidelj, Sežana; Milena Bohorč, Šentjur pri Celju; Slava Vodopivec r. Mesarič, Ptuj; Terezija Pezdir ■polčima Doležar'r.^Kermk (751^ kentvlil nad Lj.; Jože Poropat, nos., Mali O+ok nri Postojni; Božana Itihar, Celje; Vlado Fajdiga, fin. knjigov. v p., Kamnik; Angela Anžur, Polje: Mila Lesjak r.' Oremovič (91), Kočevje; Jože Nemanič, un.. Gradac: Jožefa Kovačič r. Rus, Hrovača. Ivan Nahtigal, un., Celje: Andrej Geržina 181), pos., -Postojna; Silvo elemente, dinV. ing. arh. fnonesrečil v hribih Bovškel. Tolmin; Mariia Vesel, rvdoreska; Jože -Grošelj, Pr°kar nri Moravčah, .T-ože Bernik. Šentvid: Mariia Ohleščak. uč. y n.. Tolmin: Albin Vrenko, elektrom.. Celie: Karolina Učakar r Orehek. Polie: Mariia Smrekar r. Av^e 191), -Sevnica; Alojz Jakša, up., Ovni» SLOVENCI CARAPACHAY Srečanje bivših taboriščnikov iz Tra-nija je bilo v nedeljo, 12. novembra, v Slovenskem domu v Carapachayu. Ob tej priložnosti so se bivši taboriščniki zlasti spominjali prihoda g. Stanka Skvarče v taborišče v Traniju. G. Ivan Žnidar je v svojem nagovoru iskreno pozdravil navzočega g. Skvarčo, ki je bil dušni pastir in dober prijatelj taboriščnikov v Traniju. Omenjal je, da je zasluga g, Skvarče, da so fantje v Traniju živeli v lepi in prijateljski skupnosti ter ostali verni in narodno zavedni. Oh tej priložnosti so bivši „tra-nijci“ tudi letos — k-ot to delajo vsa leta v Argentini — prisrčno čestitali skupaj s svojimi ženami in otroci g. Skvarči za njegov god. V prijetnem razpoloženju je poteklo to lepo prijateljsko slavje. Navzoči so se spominjali tudi tistih, ki se tega slavje niso mogli udeležiti. Ex-Tranijec BUENOS AIRES Predavanje o Karadjordjevicih V okviru -Slovenske kulturne akcije, Zgodovinskega odseka, je imel prejšnjo soboto predavanje prof. dr. Srečko Baraga o Dinastiji Karadjordjevičev m Jugoslavije. -S številnimi skioptičnimi slikami je predavatelj podal zgodovino Karodjordjevičev od ustanovitelja dinastije Črnega Jurija in od prve vstaje Í. 1804 do današnjih. Boji za osvoboje-nje izpod turškega jarma in pozneje vazalstva, ponazorjeni z usodo Karadjordjevičev, nato pa medsebojni boji med nasprotno dinastijo Obrenovičev, je predstavljalo vsebino osrednjega dela njegovega predavanja. Lepo je razložil nihanje dinastij med avstrijskim vplivom in ruskim; k temu zadnjemu se je nagnila Karadjordjevičeva linija. Posebej je nato očrtal umor Obrenovičev v Belgradu 1. 1903 dogodke ob aneksiji Bosne in Hercegovine in začetek srbskega podtalnega ustvarjanja Velike Srbije, ki je kulminiralo z ubojem v Sarajevu; nato Solunski proces in končno umor v skupščini Í. 1928: dogodke, pri katerih je sodelovala dinastija po svojih članih. Za poznejši čas se je naslonil predvsem na spomine pred meseci umrlega princa Jurija, ki je bil 16 let konfiniran po odločbi svojega brata, kralja Aleksandra. Nov je bil dokaz, da je Mihajlovič skušal pridobiti princa Jurija, naj se postavi na čelo narodnega odpora po 1. 1941, pa je odklonil Glede umora kralja Aleksandra je mn? nja, da so pri njem sodelovali predvser Nemci! Tako je v zvezi s Karadjordje-viči predavatelj podal vso zgodovino Srbije XIX. in XX. stoletja ter vse to ponazoril s podobami. Predavatelj je bil za predavanje nagrajen z '°dobrava- V letu knjige Na poti do slovenskega priročnika za telesno vzgojo ARGENTINI Marta Jeločnik, ki se je v svojem govoru zahvalila Za vso pomoč in sodelovanje odbora Slomškovega doma in obljubila, da bo vsa mladina, ki se v njen. druži, v ponos našemu slovenskemu na rodu, raztresenem po vsem svetu. Za njo je govoril predsednik SFZ Brala Jani, ki je dobesedno dejal zbranim odraslim: „Če želite, da bo vaša mladina zahajala v domove, ki ste jih vi zgradili s tolikim trudom, potem jih najprej obiskujte vi sami in tudi nam pokažite pot do njih, ne z nevoljo r.a obrazu, ampak s ponosom in veseljem. Le tako lahko pričakujete, da bomo mi nadaljevali to, kar ste vi začeli.“ Nato -so zaigrali trije Lobodovi (Ciril s harmoniko, Helena s kitaro, Marjan s klarinetom) Očka moj, Visoko naa oblaki, Mamice zlate ve, Kmetič praznuje in Mladinsko himno. Mladinski zbor pod vodstvom Jožeta Malovrha je občuteno zapel Simonittijevo čriček na vrtu in črnsko duhovno v priredbi Gabrijela čamernika: Go down Moises. Jernej Tomazin je z naraščajniki pripravil zborno recitacijo Župančičeve Zlate ptičke. Ciril Loboda, Gregor Hribar, Pavle Novak in Sandi Šturm so jo korajžno povedali. Za zaključek dopoldanskega programa je Jaka Kocmur zaigral na kitaro: Comparsito in Ejer-cicio No. 7. Takoj potem so se pričele tekme v odbojki. Moštvo Našega doma iz San Justa je zmagalo zastopnike Pristave. Po kosilu so bile izbirne tekme v košu. Ekipo Slomškovega' doma vodi gdč. Šimenc Maruša. Zastopnice Slovenskega doma iz Carapachaya so premagale dekleta iz Slomškovega doma in nato še ekipo Našega doma in si tako osvojile lep pokal’. Finalne tekme v odbojki ter tekmovanje naraščajnikov in mladcev je preprečila ploha. Odbojka!-: Slomškovega doma trenira Selan Tone, naraščajnike in mladce pa Jernej Tomazin. Pred dežjem -se je občinstvo zateklo v dvorano, kjer so nam mladenke pod vodstvom gdč. Marije Fink dovršeno predvajale ritmične vaje. Deset parov deklet in fantov v narodnih nošah napi je pod vodstvom Janeza Bitenca zaplesalo lep narodni ples: Kovtri in Žaklji. Kot vedno, nas je tudi tokrat prijetno presenetil kvartet Finkovih |s tremi pesmimi: Pod oknom, Venezolanski mo- tiv in Dolenjska. Kot zaključek smo se nasmejali ob šaljivem prizoru, ki ga je napisala gdč. Anči Kočar, z naslovom: Zaprošena roka v spretni režiji Franci-ta Holozana. Igrali so gdč. Nežka Kastelic, Darko Kocmur, Franci šifrer in Milan Magister. S tem je bil bogat športni in prosvetni program izčrpan, mladina se je pa še zavrtela ob zvokih poskočne glasbe. Čeprav sta bila izvedba in vodstvo programa v rokah mladih, se je vseeno čutila opora in pomoč starejših, zlasti mladinskega referenta Slomškovega doma Toneta Bidovca in Janeza Brale ter požrtvovalnih gospa v kuhinji pod vodstvom ge. Jeločnik Marte. I&9VIMCI PO SVIT» CLEVELAND Umrl je Alojzij Šef Po težki bolezni je dne 30. oktobra umrl v Clevelandu Alojzij šef, star komaj 57 fet. Rojen je bil v Jurovsk.em dolu v Slovenskih goricah. V Cleveland je prišel leta 1956. Pokojni šef se je pred vojsko pridno udejstvoval v slovenskih društvih v 'svojem rojstnem kraju v Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Posebno rad je prepeval’ in igral pri domačem Prosvetnem društvu. Dne 3. novembra 1944 se je šef priključil četnikom, ki jih je vodil Jože Melaher-Zmagosiav, najprej na znanem četniškem teritoriju v Slovenskih goricah, potem pa ise je z vso edinico pomaknil k Mariji Gradec nad Laškim. Ob koncu vojne se je s celo štajersko edinico umikal preko Celja, Vojnika, Slovenj Gradca in Dravograda na Koroško. Od tam so Angleži vso edinico prepeljali v Italijo. Pokojnikova žena Marija pa se je po drugi poti umaknila skupaj s štajerskimi begunci iz Ljubljane preko Ljubelja v Vetrinj, odkoder je odšla v taborišče v Lienz. Leta 1946 se je Šef iz Južne Italije prebil v Avstrijo in se tpm po večletni ločitvi zopet združil z ženo in hčerko Mimico. Pokojni Šef je imel v Clevelandu zelo veliko prijateljev, ki so ise v velikem številu prišli poslovit od njega v pogrebni zavod. Bil je član Društva Slovenskih protikomunističnih borcev in pevskega društva „Slovenski fantje*1. (Nad. na 4. str.) Slovenske osnovnošolske tečaje obiskuje nad 800 otrok. Leta 1968 smo začelji s tečaji 2ia vaditelje telesne vzgoje. Snov telovadnih učiteljev, to je teorijo telesne vzgoje in okvirni učni načrt imamo v skriptah; manjkal pa nam je priročnik, v katerem bi imeli snov za vsako učno uro, in ki ga vsak vaditelj-tečajnik nujno potrebuje. Zato so snov za priročnik pripravili delno vaditelji sami, priročnik pa sta dopolnila ga. Iva Vivod in prof. Tine Vivod. Zbrane telovadne ure nudijo vaditelju možnost, da svojim sposobnostim, otroškemu razvoju in materialnim prilikam primerno izbere vadbeno snov. ki smo jo razdelili na tri stopnje: prva stopnja — prvi in drugi razred, druga stopnja — tretji in četrti razred, tretja stopnja — od petega razreda dalje, tu ločeno za dečke in deklice; 35 ur za vsako stopnjo, skupno 140 učnih ur. Sistem vsake telovadne ure je tak, da živahnemu uvodu sledi sistematično delo (gimnastika, športne igre in lahka atletika) s prijetnim zaključkom, ki je res slovenskega značaja (igre, pesmi, narodni plesi, pripovedovanje). Zato vsebuje priročnik poleg glavnega dela 38 otroških, mladinskih' oziroma narodnih pesmi s popovim besedilom, opis 50 otroških iger, razne poskuse ponazoritve in opis 6 enostavnih narodnih plesov. Ta priročnik bo lahko vaditelj uporabljal ne samo med telovadno uro, ampak tudi na tekmovanjih, nastopih in izletih, v počitniških dnevih in v otroški koloniji. Pomagal bo navajati slovensko šolsko mladino na zdrav, vesel in lep način življenja, vaditelji in učenci pa si bodo nabrali majhno premoženje narodnega gardiva_ za svoj in drugih prosti čas. Argentinski Slovenci naj bi se radi vračali v slovensko skupnost kot otroci v slovenske tečaje, kot doraščajoči v razne naše organizacije in kot zreli ljudje s svojimi družinami v ta del Slovenije v svetu. Da bi k temu pripomogla tudi telesna vzgoja, je velika želja vseh, ki so sodelovali pri priročniku. Obračamo se na organizacije, podjetja in posameznike, da gmotno podprejo delo mladih ljudi pri izdaji 500 izvodov tega priročnika. Do sedaj so nam pomagali Zedinjena Slovenija, Dušno palstirstvo, nekateri tukajšnji domovi in prvi tukajšnji ter zunanji podporniki, katerih seznam bomo v kratkem objavili. Prosimo, da svoj prispevek pošljete na naslov: Zedinjena Slovenija — Vodstvo vaditeljskih tečajev Ramón L. Falcón 4158 Buenos Aires, Argentina. Za Vodstvo vaditeljskih tečajev: prof. Tine Vivod, prof. Franci Sušnik T'il" ™™.-sam, ki bi jih mogla debata zelo osvetliti. RAMOS MEJIA Tretji mladinski dan v Slomškovem domu Pod geslom: Lepo je biti mlad, nam je mladina v nedeljo dne 19. novembra pripravila prijeten dan. Dekleta in fantje, organizirani v SFZ in SDO, so nas presenetili s pestrim sporedom. Ob 9 sta ob zvokih argentinske iu slovenske himne predsednika obeh organizacij dvignila narodni zastavi. Sv. mašo je daroval naš dušni pastir g. Jože škerbec, ki je pri pridigi razvijal bogate misli o oblikovanju značaja mladega človeka. Med mašo so prepevali dekleta in fantje pod vodstvom gdč. Terezike Prijatelj, s spremljevanjem električne kitare. Takoj po maši se je pričel del prosvetnega programa, ki ga je napovedoval Boš'jan Kocmur. Najprej je zbrano občinstvo pozdravila predsednica gdč. Na šolskem izletu, ki so ga imeli otroci iz Buenos Airesa koncem oktobra, so poleg raznih iger imeli tudi tekmovanja v številnih atletskih panogah. Tako so med dečki zmagali: Skok v daljavo: Miklič Jurij (S. Justo); skjok v višino: Hiovič Tonček (S. Martin); Tek: 1. Jurij Puhek (S. Justo), 2. Jeločnik Gnstelj (R. Mejia). V nogometu so bili rezultati sledeči: San Justo 8 : Morón 1; in San Justoj 0 : R. Mejia 0. Deklice pa so tekmovale: skok v daljavo: Blažinšek Silva (Carapachay); skok v viširto: Voršič Mirjam (S. Martin). Pri teku “veteraifoV” je zmagal Jože Markež (Carapachay) odbornik šolskega sveta. Bara Remec razstavlja V TILCARI Kakor vsako leto, se je tudi letos podala slikarica Bara Remec na sever v znano mesto Tilcara v'■pokrajini Ju-juy, kjer je znano središče arheoloških razkopavanj in prijetno letovišče tudi argentinskih umetnikov. Bare Remec ne zanima velikomestna civilizacijska kultura, tem raje pa se ji umika v preprosti indijanski svet prvotnih naseljencev tukajšnje celine, v katerem najde navdih za svoj likovni izraz. Lani je obiskala Indijance rodu Ma-puče v pokrajini Neuauen, letos pa je spet šla med Indijance na sever, med „Coye“, kjer je njena prisotnost zelo znana. Letos je tam naslikala enajst oi’j in nekaj akvarelov ter jih razstavila v Pokrajinskem muzeju J. A. Terry-ja, ki ga vodi direktor Leonardo Pereyra, centralna kulturna osebnost tistega kraja. Razstava je bila odprta od 19. do 26. t. m. in je lepo uspela. Posebno pozornost ji je izkazal direktor Arheološkega muzeja v Tilcari dr. Casanova, plodni pisatelj arheoloških razprav, učenec znanega prof. dr. Debenedettija, ki je povabil našo slikarico na razgovor v svojo pisarno, kamor je sklical tudi predstavnike kulturnega dela v Tilcari. To se je zgodilo zdaj prvič v tem mestu. Ob tej priložnosti je imel na B'aro Remec lep nagovor, v katerem je izražal zadovoljnost, da prihaja redno po svoje navdihe v ta kraj, ter poudaril predvsem to, da Bara ne vidi samo zunanje podobe tega kraja in ljudi, terpveč gleda globlje in sega tudi v arheološke korenine njihovih pojavov. Nato je Bara Remec razlagala svoje bivanje med Indijanci Mapuče in pokazala nekaj diapozitivov s svojega zadnjega obiska, kar so vzeli vsi z odobravanjem na znanje. K lepemu uspehu naše slikarice ji samo čestitamo tudi mi. V SLOVENSKI HIŠI V BUENOS AIRESU Po vrnitvi iz Tilcare je Bara Remec pripravila svoja najnovejša deia za razstavo slovenskemu občinstvu v B'uenos Airesu. Zadnjič je razstavljala v Buenos Airesu 1. 1966 — torej pred šestimi leti — v Galeriji Van Riel v Capitalu. Sedaj jo je povabila Slovenska kulturna akcija, da v njenem okviru priredi razstavo svojih najnovejših del, ki jih še ni razstavljala. Odločila se je, da bo pokazala tokrat samo 26 oljnatih slik (brez akvarelov in grafik), ki jih je naslikala pri svo- jih vsakoletnih obiskih pri indijancih tako na severu kakor jugu Argentine. Zato si je izbrala za geslo, pod katerim je urejala to razstavo: Argentinski sever in jug. Tu so: kompozicije na indijanske motive, nič pa tokrat ne bo pejsažev, pokrajinskih slik, pač pa nekaj malega kompozicij redkih rož teh pokrajin. Tudi je uporabila nekaj arheoloških najdb (indijanski amulet, stara pisava, it.) za svoje nove kompozicije. Na njej bodo tudi slike, ki jih je razstavljala pred tedni v Tilcari. Razstavila bo tokrat 25 oljnatih slik, ki se vse odlikujejo po značilnostih Barine umetnosti, ki se kaže predvsem v preprostosti, čistosti barv in linij, virtuoznosti črt in sploh poetičnosti kompozicije. Odprtje zazstave bo v soboto, 2. decembra, ob 20 v gornji dvorani Slovenske hiše, Ramón Falcon 4158. To uvodnih besedah predsednika Slovenske kulturne akcije bo govoril besedo o Barini umetnosti esejist France Papež, na kar bo arh. Božo Eiletz vodil pogovor s slikarico na témate njene umetnosti. Razstava bo odprta do nedelje, 10. decembra, in sicer ob delavnikih od 20 do 22 ob prisotnosti slikarice. Na željo občinstva pa bo odprta tudi v nedeljo, 3. decembra, od 10 do 20 in na praznik, 8. decembra, od 14 do 20. Zaključek bo v nedeljo, 10. decembra od 10 do 12.