Nekaj doneskov k vprašaJju o preosnovi ljudskega tolstva na slovenskem Štajerskem. Piše K. K. I. Poslanec S. L. S. ali na Štajerskem j"2. g. dr. Verstovšek ne govori v svoji '^sni besedi" samo o potrebi delitve štaj. eJelnega šolskega sveta, ampak sploh o ^osnovi ljudskega šolstva na deželi, spea'no za slov. Štajer, z narodnega in gorskega stališča, kakor pravi. Ker se vsaka obsežnejša preosnova Sk*ga šolstva tiče obenem učiteljstva e8a. oziroma njega pravnega in soci. !Š» položaja, zato iudi mora učiteljstvo j^rani vsakemu takemu gibanju zavzemati °le principialno stališče. im , Učiteljstvu je to stališče od narave 5, lranP» in zato principialno, ranenje poI ^nikovo napram skuptni ne pride kol ,quantite negligeable" mnogo v poštev, zakaj stanovsko zaveden učitelj kot član tega stanu deluje in misli v duhu svojega poklica, ali je pa sploh za stan brezpomemben. Preden to naše od narave dano stališče napram kaki preosnovi natanko precenjujemo, so daljna razmotrivanja o predmetu prepotrebna. Kot celota smo gotovo do gotove meje v našetn poklicu strokovnjaki, dasi morda tetnu ali onemu posamezniku v tetn oziru mnogo ali sploh vse nedostaje; tega razmerja ni samo pri nas, ampak v vsaketn poklicu. Napram ljudsko-šolskemu vprašanju in recimo — njega razvoju specialno na Štajerskem imajo posamezniki neučitelji lahko različno mnenje, in sicer: 1. nobenega stališča, ker jim je irelevantno, 2. svoje osebno in privatno stališče ali 3. kot zastopniki gotove socialne skupine, odnosno politiške stranke določeno principialno stališče. Socialne skupine, oziroma politiške stranke kot činitelji politiških akcij imajo neizpretnenljivo določeno principialno stališče napratn vsaki javni napravi. Ta stališča in iz njih izvirajoče sodbe so si večinoma v nesoglasju, le malo je morda točk, ki se v njih vjemajo. Nam učiteljem je treba vsa ta razna stališča, oziroma zahteve, ki jih imajo posebne razne skupine do ljudskega šolstva in njega razvoja, natanko proučavati; jih po svoji stvarnosti in upravičenosti primerjati, jih presojevati in končno na njih podlagi naše stališče popolnoma spoznavati. Res je, v tem oziru nismo na zborovanjih naših društev spali; razpravljali smo o mnogih aktualnih vprašanjih glede raz voja šolstva v vseh panogah tudi na uradnih konferencah. Rezultati tega dela pa niso še zbrani, ostali so tudi večinotna samo na papirju, ker jim šolska oblast tudi ni mogla dosedaj priboriti veljave. Gotovim politiškim strankam je bilo vendar ljudskošolsko vprašanje vedno najaktualnejše, njih politiško učinkovanje v zakonodajnih skup- ščinah kakor v višjih in najvišjih šolskih oblastvih se je vršilo vedno, nepretrgoma, dasi ne v vsakem slučaju odkrito pred širšo javnostjo. V tej dobi razvoja ljudskega šolstva se ni nikdar pozivala celota učiteljstva, naj označi precizno svoje stališče. V sedanjem času, ko je na podlagi volilnih reform v najvažnejše zakonodajne zbore prej upati na dosego globokib, dalekosežnih reiorm, kakor se n. pr. nahajajo v prograinih reakcionarne in radikalno narodne socialne skupine, sta porinile slednji šolsko vprašanje v ospredje svojih politiškib stremljenj, ljudsko-šolsko vprašanje postaja kardinalna točka vsakega politiškega programa. Učitelji poznamo zgodovino modernega ljudskega šolstva. Mi vemo njega izvor, posebno to, da je plod politiških bojev kulturnega značaja, njih pravni rezultat in da bo isto tudi vsaka uspela preosnova, namreč: kotnprotnisni pravni rezultat vseh na tej napravi zainteresovanih, med seboj borečih se strank, oziroma socialnih skupin. V koliko bodo slednje uva- ževale naše mnenje in predloge, naše principialno stališče, to bomo šele videli. Radikalno se je lotil vprašanja koroški poslanec Steinwender in je stavil mnogo deloma slvarno izvedljivih in neizvedljivih predlogov. Pri svojih izvajanjih ni žalil učiteljstva kot celote po nepotrebnem. Opozarjam za sedaj le na njegov članek v »Tagesposti" od 16. oktobra 1910 in na odgovor nemškega štajerskega učiteljstva v -Pedag. Zeitschrift« z dne 25. oktobra 1910. Oblastno je pa nastopal meseca marca 1911. 1. v treh člankih .Tagesposte" dr. Hans Kleinpeter, profesor, lingvist na gimnaziji v Gmundnu, proti sedanji šoli in posebno učiteljstvu. Zajahal je namreč posebno specialiteto šole — »Die Arbeitsschule", ki pa o nji sam nima jasnih pojmov. Opomnim mimogrede le, da zdaj ne vleče več -Arbeitschule" ampak -Schlagwort: Tatschule'*. Nas učitelje je imenoval povprek največje nevedneže in ignorante, ki svojega poklica ne umevamo, ki se za nobeno akcijo v razvoj šolstva ne brigamo, niti ne poznamo delovanja Kerschensteinerjevega ne Gurlittovega itd. Predaleč bi zabredel, ako bi na tem mestu zasluge teh dveh šolnikov za šolo in njih ideje razpravljal, opozarjam le na Gurlittovo delo ,Die Schule" iz zbirke -Sammiung sozialpsychologischer Monogphien" in na njegove daljše in krajše razprave v vseh štirih letnikih revije »Dokumente des Fortschrittes". Klelnpeter je spravil pri svojem zabavljanju toliko nepraktičnih bedarij vkup, da se nemškemu učiteljstvu niti vredno ni zdelo, natančneje se z njim spuščati v polemiko, ampak ga je 6. štev. -Pedag. Zeitschriff z dne 25. marca 1911 odslovilo s kratkim odstavkom. Mož je namreč tip nepraktičnega lingvista, kakršnim se akademiki drugih fakultet tako radi posmehujejo. Prav vljudno in prijazno pa vabi naš poslanec K. Z. štejersko slovensko učiteljstvo na sodelovanje pri preosnovi ljudskega šolstva na deželi, kakor je osnovana v programu K. Z., in sicer: -Slovensko učiteljstvo naj nikdar ne pričakuje, da bi pripuščali za učiteljstvo povišanje plač, preden da ne vidim, da se se to z vnemo ne vrže v boj za narodne zahteve našega ljudskega šolstva in ne sodeluje skupno z nami za preosnovo šolsk ga zakona, kakor je primeren na deželi." Ta preosnova vsebuje po programu K. Z. tudi delitev štajerskega deželne a šol. sveta. Za sedaj imamo učitelji še dovolj časa, da raziskujemo in fiksiramo svoje stališče in mnenje o preosnovi ljudskega šolstva na Štajerskem za deželo po programu K. Z. Škoda, da nam g. poslanec ni razodel še več podatkov po svojem programu, ne pa samo delitve deželnega šolskega sveta, zakaj narodni program K. Z. vsebuje še več točk, zlasti glede slovenskega ljud. šolstva, ki od njih g. poslanec ni pripravIjen žrtvovati niti pičice. Potem se bo lahko po njegovem pravilnem nasvetu vršila preosnova po učiteljskih društvih in po izkušnjah strokovnjakov. G. poslanec ludi vzklika: -Kličem Vas učitelje na delo, pečajte se s preosnovo ljudske šole na deželi! Zahtevate lahko celo od nas poslancev, da zastopamo vaše predloge. Veselilo me bo, če mi podate celi načrt te preosnove. Videli boste, da ga bomo poslanci S. K. Z. vrlo zastopali, če bo le primemo zasnovan po naših razmerah na deželi." Ako hočemo učitelji jasno pregledati vprašanje po preosnovi ljudskega šolstva, moramo imeti za to dobro zasnovan temelj raznih dejstev in okoliščin, ki morda res zahtevajo preosnovo, potem se bodo iz njega izcimila nadaljna vprašanja, kako se naj to vrši. Odgovarjati nam bo treba torej: 1. Ali te treba reformirati in zakaj? 2. Kaj je treba reformirati pri ljud. šolstvu? a) ali državni šolski zakon? b) dokonani šolski in učni red, katere točke? c) obrat v šolstvu, pouk, učni načrt? č) učiteljstvo, njega predizobrazbo, pravno in socialno stališče? 3. Kako bo treba reformirati vobče? 4. Kako specialno za slov. Štajer ? Na ta vprašanja nam bo mogoče stvarno odgovoriti le tedaj, ako vestno proučujemo, kaj dandanes pravzaprav zahtevajo razni slojt, bolje socialne skupine, ki iz njih sestoji družba, od ljudskega šolstva. Tako bomo spoznali in precizirali njih stališče napram ljudskemu šolstvu, in sicer istinito, ne fiktivno. Proučavali bomo na podlagi tega, v koliko odgovarja sedanje šolstvo vsem tem zahtevam. Pri tetn stvarnem razmotrivanju bomo spoznali, v katerih bistvenih in nebistvenih točkah se te razne principialne zahteve ali stališča ujemajo, oziroma so v nesoglasju, kje bo treba tej ali oni skupini popustiti, ali svoje zahteve dosegljivemu prilagoditi. Morebiti bomo potem dognali modus, da se za nekaj časa doseže povoljno ravnotežje razmer med različnimi stališči in zahtevami. Mogoče nam bo izvajati pozitivne nasvete in predloge za bodočo reformo. Vrhutega se bomo informirali pri društvu nSozial-p_dagogische Gesellschaft" na Dunaju, ki je konstituirala -Volksschulreformkomitee" za celo Avstrijo, o uspehih enkete I. 1909 in 1910. Razposlal je ta komite 25.000 vprašalnih pol s 124 vprašanji na vsaki poli. Saj smo vendar vsi učitelji tiste pole popisali, ne samo učitelji, tudi starši in zastopniki vseh slojev. Kakor je iz tega razvidno, se bo nabralo gradiva za objektivho razsojanje dovolj, in se nam ni treba nikakor prenagliti. Specialno bomo razmotrivali tudi stališče, oziroma zahteve raznih socialnih skupin do učiteljstva samega, ker smo gotovo tudi bistven del ljudskega šolstva. Pri tem bomo morda spoznali, da gre nekaterim slojem, oziroma socialnim skupinam samo za preosnovo učiteljev, odnosno njih pravnega in socialnega stališča. Zavedati se moramo, da imajo socialne skupine le politiško življenje, njih stremljenja so politiški akti in zaradi tega se združujejo v stranke, ki se med seboj bore za udejstvovanje svojih smotrov ali programov. Pri proučavanju teh stremljenj glede ljudskega šolstva bomo končno gotovo tudi spoznali, v koliki meri je upravičeno preosnovati Ijudsko šolstvo na deželi na Štajerskem po narodnem programu S. K. Z. in želim, da bi ob tem res vsi skupaj veselje imeli s polancem g. Verstovškom vred.