Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nl.6/111
Telefoni uredništva; dnevna služba 2050, — nočna 29%. 2994 in 2050

2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prago-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen
iaia
pon detjka in dneva po prazniku
Socialna bodočnost Evrope
V indskem osvobodilnem gibanju je eden naj-toteresantnejših pojavov Gandijeva zahteva, naj se indski narod povrne nazaj k domači preprostosti in naj ne kupuje več dragih tovarniških tekstilnih izdelkov, ki jdh uvaža v deželo Anglija. Indci naj zopet uporabljajo preprosto blago, ki ga njihove žene in dekleta doma izdelujejo. Gandi seveda je hotel zadeta v prvi vrsti angleški kapitalizem in imperializem v Indiji, vendar je svojo protitekstilno propagando — ki jo je pozneje raztegnil tudi na uvoz alkohola — motiviral z verskimi in moralnimi nagibi. Mnogi so se njegovi propagandi smejali, predvsem Angleži sami, — a je njihova izvozna bilanca tekstilij morala z grenkobo ugotoviti, da so v šestih mesecih letos za 24 odstotkov manj uvozili v Indijo kot prejšnja leta. Toraj Gandijeva propaganda ni bila čisto brezuspešna. Mnogi Indci so se pričeli posluževati opuščajočega domačega tkalstva in nič več ne kupujejo dragih tkanin. Gandi tudi sicer pri-diguje povratek k priprostemu, naravnemu življenju, čemur sam daje najlepši zgled. Kakor hitro bodo pričeli Indci bolj preprosto naravno živeti, tem manj bodo rabili onih izdelkov, ki jih fabricira angleška veleindustrija.
Včasih je veljalo pravilo: Ex oriente lux! Luč prihaja od vzhoda. Vemo, da je človeštvo najbolj vzvišene reJigije sprejelo od vzhoda. Ali je mogoče, da bi veljalo isto pravilo tudi za gospodarstvo in da Evropa pod vplivom velikih moralnih osebnosti vzhoda najde izhod iz sedanjega kapitalističnega gospodarstva, ki jo zasužnjuje in ponižuje?
Za najboljšega poznavalca evropskega kapitalizma velja v znanstvenem svetu še vedno dr. Wer-aer Sombart. Po njegovi sodbi je evropski kapitalizem vrhunec že dosegel. To, kar imamo pred našimi očmi, je le še zapozneli kapitalizem, ki pa se bo tudi moral umakniti slej ko prej drugi gospodarski strukturi. Nekdanje monopolno stališče evropskega kapitalizma in z njim združena trgovina in industrija je propadla v svetovni vojni. Prišla je rumena in celo črna konkurenca, da o Ameriki •ploh ne govorimo. Japonska razpolaga z visoko razvito težko industrijo, pravtako južna Afrika. Dežele, ki so preje izvažale surovine, da so iz Evrope dobivale industrijske izdelke, tega poslej ne delajo ▼eč, ker predelavo surovin lahko izvrše doma ali pa jili izvažajo v bližje kraje kot je Evropa. To je mnogo ceneje, ker so prihranjeni eksportni stroSki, zraven pa še dobi domače prebivalstvo zaslužek.
Evropska veleindustrija toraj slabo kupčuje. Nele, da se je poslabšala trgovina z ostalimi kontinenti, tudi v Evropi sami se opaža, da se skušajo vse po vojni nastale države gospodarsko osamosvojiti od držav starega kapitalizma, predvsem Nemčije in Anglije. Nemška in angleška industrija radi-tega zastajata. Zato je v teh državah tudi največ brezposelnega delavstva. Polagoma pa prihajajo tudi druge industrijske države na vrsto.
Kapitalistična veleprodukcija se drži največ le še z reklamo. Ona namreč ne proizvaja samo preveč, ampak proizvaja tudi zelo mnogo čisto brez-koristnih predmetov. Da jih more spraviti v denar, je treba pri ljudeh ustvariti umetne potrebe. In to opravi reklama, ki hipnotizira mase, vara kupoval-ce in zlasti v ženskem svetu ustvarja čisto umetne potrebe. Vzemimo n. pr. samo žensko modo, ki se večkrat na leto menja in ki ji skuša tudi že moška moda spoštljivo slediti. Vse to hitro menjavanje mode, ki se s suvereno reklamo vsili občinstvu, seveda zelo podraži življenje, a omogoča kapitalistični veleindustriji eksistenco.
Kapitalizem bi bil zadet v jedro, kakor hitro bi se ljudje povrnili k bolj naravnemu, preprostemu življenju in k naravnemu gospodarstvu. Zdi se, da se je razvoj v tej smeri že započel. Kmet, ki ne najde več zaslužka v tovarni, se mora hočeš nočeš zopet povrniti k domači zemlji. K zemlji pa se povrača tudi delavec in meščan. V zelo razvitih industrijskih krajih, kakor so Porenje, Belgija in Anglija opazujemo, da večina delavstva in dober del meščanstva,
—	vsaj uredništva — ne stanuje več v mestu ampak na deželi. Zunaj mesta ima hišico in vrt, ki ga obdeluje. Velemesta, ki jih je skupaj nagromadil kapitalizem, so odigrala svojo vlogo. Ropot in smrad, ki vlada v velikih mestih, delata ljudem življenje za stalno neznosno. Tehnična sredstva omogočajo uradniku in delavcu, da za mal denar hitro doseže mestna centra, kjer so tovarne in uradi. Radio napravlja podeželsko življenje tudi kulturno ravno tako prijetno, kakor mestno, poleg tega pa dežela bolj ohranja družinsko življenje. Zasebno kapitalističnemu podjetju vedno bolj konkurirajo občinska, državna, strokovna in zadružna podjetja. To je drug znak razpadajočega individualističnega gospodarstva. Dogma, da ije skupno gospodarstvo nemogoče, pač ne more za vse čase veljati. Saj se še živali dajo zdre-eirati in vzgojiti. Imamo pa zglede, da je pedagogika organizacije že marsikje rodila prav lepe uspehe. Gotovo bo poleg zasebnega gospodarstva kolek-livno, skupno gospodarstvo v večji ali manjši meri
—	najznačilnejši gospodarski pojav bodočnosti.
Človek ije gospodar zemlje in narave in si je pričel osvajati tudi ozračje. Preostane mu še velika, najtežja naloga, da obvlada tudi samega sebe. Samo tehnični napredek človeka ne more osrečiti. V tehnično visoko razvitih pokrajinah ljudje niso bolj srečni, kakor v industrijsko zaostalih. Hrepenenje po boljšem življenju, po bogastvu, razkošju, jo morda še večje, kot med nekulturnima narodi. Moderni človek mora torej omejiti svoje želje in Bvoje izdatke. Ce bo zmanjšal ne]*>trebni konzum, bo ugonobil kapitalizem, ki ga danes zasužnjuje. Notranje urejenemu in od želje.po praznem razkošju in užitkih osvobojenemu človeku bo to, kar je na kapitalizmu dobrega, v blagoslov in pomoč pri ustvarjanju uoveaa gospodarskega reda.
Sodelovanje katoličanov za mir in zbližan je med narodi
Fantazija o „črni internacionali
u
Cittil del Vaticano, 11. jul. x. Angleški listi, po katerih so posneli svoja poročila skoro vsi svetovni listi, so te dni poročali, da se je v Parizu osnovala nekaka »črna internacionala«, in sicer na sestanku, ki sta ga tam imela kardinal Bourne, nadškof vvestminsterski, in kardinal Verdier, nadškof pariški. Notica, ki so jo listi ovili v atmosfero nekega misterija, je dala povod domišljiji žur-nalistov, ki v tem sestanku hočejo videti ustanovitev nekega »Društva katoliških narodov«, ki da ga hoče imeti Vatikan. Razume se, da so zadevo posebno napihnili takozvani svobodomiselni listi.
Kakor izvemo iz merodajnih vatikanskih krogov, ne gre za nič tajnostnega, ampak se je stvar izvršila v polni luči dneva v obliki veličastne javne" manifestacije v znani baziliki Srt-a Jezusovega na Mont Martru. Manifestacija je imela namen posve-dočiti osobito navezanost katoličanov na sv. očeta. V nabito polni cerkvi so z generalom Caslelnauom na čelu prisostvovali katoličani in katoliška društva, predvsem takozvani »Prostovoljci sv. očeta,« slovesni sv. maši, ki jo je celebriral kardinal Bourne. Najbolj učinkovita točka te manifestacije je bil Čredo, ki so ga vsi navzoči peli glasno, nakar je kardinal podelil papeški blagoslov.
Na popoldanskem banketu je govoril kardinal Verdier, ki je nazdravil čim tesnejši bratski zvezi med francoskimi in angleškimi katoličani. Kardinal Bourne pa je pozdravil sodelovanje med »Prosto-
j voljci sv. očeta« in »Društvom udanosti do sv. sto-■ lice.-: Spomnil se je tudi, kako je bilo pobratimstvo | med angleškimi in francoskimi katoličani posvečeno po krvi, ki se je pretila v minuli vojni. Nato je papežev pariški nuncij nazdravil lepemu dnevu, od katerega Cerkev in papež pričakujeta velikih sadov, i Nato je nazdravil v papeževem imenu Nj. V. angleškemu kralju Juriju V. in predsedniku francoske republike Doumergueu.
Kardinal, državni tajnik Pa ce 11 i je bil poslal pozdravno brzojavko, v kateri sv. oče želi od Boga najobilnejšega blagoslova obema organizacijama, ki sta skupno posvedočili svojo najvernejšo udanost poglavarju katoliške cerkve. Nato so vsi navzoči z obema kardinaloma na čelu odšli na grob neznanega vojaka, kjer so med največjo slovesnostjo položili venec. Oba kardinala sta bila v škrlatu, katoliška društva so imela svoje zastave, na grobu pa se je ginljivo zapel De profundis, kar je v največji nabožnosti poslušala ogromna množica pariškega prebivalstva.
Kar se tiče takozvane »zavezne pogodbe«, sklenjene pri tej priliki, ki naj bi imela po pisanju angleških listov političen značaj, se v vatikanskih krogih ugotavlja, da manifestacija, ki predstavlja tesno zvezo molitve in krščanske akcije, katera ima svoj življenski princip v popolni udanosti sr. očeta, ne predstavlja nič političnega v tem smislu, kakor je to pri političnih strankah ali pa pri takozvanih
Internacionalah, bodisi masonskih bodisi socialističnih. Ne gre za nič drugega, kakor za uresničevanje gesla: Kraljestvo Kristusovo na zemlji.
Heerlen, 11. jul. b. Dne 6. in 7. julija eo se sestali tukaj zastopniki belgijskih, holandakih in nemških katoličanov na tridnevni razgovor o možnostih, kako bi katoliške organizacije mogle sodelovati za zbližanje med narodi in za vzpostavitev trajnega mirn. Kongresu je predsedoval Msgr. Kess. Od nemške strani so bili zastopani člani Volksve-reina in centruma ter katoliškega M&nnerbunda. Od belgijske strani so prišli zastopniki flamskih organizacij in tudi predstavniki valonskih katoliških organizacij. Holandska je poslala svoje najuglednejše prvoboritelje na polju katoliškega pokreta.
Kongresisti so razpravljali o nalogah, ki jih ima danes katoliški svet vršiti, da razbistri pojme o krščanski pravičnosti in krščanski ljubezni, ki morejo biti baza za trajen sporaaum med narodi.
Obravnavali so tudi razne sporne točke, kakor je vprašanje narodnih manjšin, vprašanje frankti-rerstva (civilna obramba v slučaju vojske), migracije delavstva, ter so skušali ugotoviti pravoe krščanske etikete.
Ta sestanek se je v vseh krogih zelo prisrčno pozdravil, ker je to prvi večji poizkus te vrste tn ker odgovarja težnjam, da se naj tudi katoliška cerkev, ki jo v prvi vrsti v to poklicana, aktivno postavi v službo mirovne akcije na praktični podlagi.
Francija podala dokaz absotatne
miroljubnosti
— Vetevažna izjava gosp. Brianda
Pariz, 11. jul. d. 0 seji zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice, ki se je bil zbrifl 10. t. m. ponoči pod predsedstvom Boncourja, da sliši izjavo ministra za zunanje zadeve g. Brianda, se poročajo sledeče podrobnosti:
G. Briand je obširno obrazložil razgovore »:ied Francijo in Italijo, ki so se večkrat in v različnih časih navezovali in ki so se vnovič začeli v Ženevi, pa so bili prekinjeni, »ker se je ozračje zmotilo po nekaterih manifestacijah«. Briand je potem obrazložil različne predloge, ki sta jih obe vladi proučevali, bodisi glede brodovnega problema kakor glede drugih političnih vprašanj, ki so med obema državama sporna.
Nato je g. Briand prebral odgovor francoske vlade na predlog g. Grandija, da naj obedve državi, dokler ne dosežeta med seboj sporazuma, ustavita nadaljnje brodogradnje. V tem odgovoru sporoča francoska vlada italijanski, da ne bo začela nobene nove gradnje pred 1. januarjem 1931, s čemer je zasigurano vzdržanje statusa quo med obema brodovjema, dokler se bosta obe vladi pogajali.
Ko so nato g. Brianda iuterpelirali poslanci Scapin, Guernut, Columbac in drugi, ki so izrekli bojazen, da bi mogla v Evropi izbruhniti vojna, je
g. Briand izjavil, da po njegovem mnenju v Evropi ni nevarnosti nove vojne, in Je nadaljeval: »Jaz celo menim, da je vojna popolnoma nemogoča in se ne sme dopusliti. Na vsak način, kar tiče Francijo, se ozračje ne bo kalilo. Ako bo Francija ohranila največjo hladnokrvnost, bo vsak mogel uvideti, da je trdno odločena ohraniti mir. Bistveno vprašanje je, da je naša zunanja politika v skladu z našo varnostjo in da se predvsem glede naše obrambe zanašamo sami nase. Toda, če jaz nisem nikoli zanemarjal narodne obrambe, pa istočasno tudi nisem opustil nobene prilike, da izpričam dobro voljo Francije. Vesel sem, da morem konstatirati, da se naša želja po miru priznava.«
Briand je nato nadaljeval, da se morajo razgovori z Italijo voditi neposredno med obema vladama brez vsakih posredovalcev, najmanj še po posredovanju Društva narodov. Odnošaji med Italijo in Francijo nimajo niti najmanjše potrebe, da bi se regulirali po intervenciji Ženeve. Konverza-cije, je zaključil Briand svoje poročilo, se bodo vršile ali v Rimu ali v Parizu, kakor bo želela italijanska vlada.
Izjava g. Brianda je napravila najgloblji vtis.
Italija prijetno presenečena
Italijanski gospodarski krogi so se oddahnili
Milan, 11. jul. as. Italijanska javnost beleži kot prijetno presenečenje, da je bil sprejet Gran-dijev predlo-g o pavzi v pomorskem oboroževanju, da se olajšajo pogajanja v Ženevi, posebno, ker je »Temps« še en dan preje izjavil, da Francija nima nobenega interesa, prekiniti gradnjo ladij ali jo vršiti počasneje. V Italiji so presenečeni toliko bolj, ko so splošno mislili, da bo Francija pavzo molče odklonila. Tudi izvedba obširnega italijanskega programa za gradbo ladij se bo sedaj odgo-dila in gradbena naročila se bodo preklicala. Posebno italijanski gospodarski krogi živahno pozdravljajo, da se prekine grozeče tekmovanje na morju, ker so bili v zadnjem času v velikih skrbeh radi grozečega poslabšanja odnošajev s Francijo, kar je zelo slabo vplivalo na italijansko trgovino in industrijo, katera bo sedaj zopet lažje dihala. Tudi v političnih krogih niso nič manj presenečeni. Vladnim krogom blizu stoječi poslanec Pol-verelli predlaga danes v uvodnem članku »Popolo dTtalia«, ki je bil spisan še pred Briandovimi izjavami, da se izvrši razorožitev in revizija mirovnih pogodb, zahtevajoč, da se morajo verige mno-
Poljski in rumunshi odgovor
Pariz. ti. jul. as. Poljski odgovor na Briandovo vprašanje je bil včeraj izročen francoskemu poslaniku v Varšavi. Odgovor je zelo kratek in vsebuje samo načelni pristanek Poljske na evropski pakt. Poljska poudarja, da mora biti glavni cilj pakta
gih narodov od Nemcev do Madjarov raztrgati. Obenem izraža Polverelli bojazen, da je Francija pripravljena k dalekosežnim koncesijam Nemčiji, da bi se zato mogla upirati italijanskim zahtevam in obvarovati svoje prvenstvo na Sredozemskem morju, v Adriji in na Balkanu.
Velike koncesije Francije — miru
Pariz, 11. jul. as. Kakor poročata soglasno »L'Oeuvre« in »Echo de Pariš«, so se pogajanja med Francijo in Italijo obnovila. Italijanski poslanik v Parizu Manzoni je dobil v Rimu nove in-strukcijc in je imel že zopet obširen razgovor z Briandom. Čuje se, da se je našel kompromis o spremembi mej med Tunisom in Tripolisom in o pravici naseljevanja Italijanov v Tunisu. Kakor poroča »Populaire«, bo dobila Italija v Libiji obširno ozemlje 120.000 kv. km. Pogajanja za podelitev kolonialnega mandata Italiji pa so ostala negativna, ker je Briand zavrnil Italijo na Društvo narodov kot edino pristojno instanco.
jamslvo varnosti za pridružene države in predlaga dalje, da naj bi se že na septemberskeni zasedanju Društva narodov v Ženevi vršil pripravljalni sestanek evropskih držav, na katerem naj bi *** določila temeljna načela nove zveze.
Romunski zunanji minister Mironescu, ki je danes dospel v Pariz skupno z novim romunskim poslanikom, je popoldne osebno izročil Briandu romunski odgovor.
Italija snubi sovjete
Praga, 11. jul. p. Vsi tukajšnji listi, posebno »Češke Slovo«, prikazujejo napor Italije, da bi prišlo do sporazuma med njo in sovjetsko vlado. Tudi ▼ odgovoru na Briandov memorandum stavlja Italija pogoj, da naj se pozove v panevropsko unijo tudi sovjetska Rusija, tako da bi prišlo do resnične evropske federacije. V tem se vidi namera Italije, da s posebno taktiko pridobiva političnega terena proti Franciji, Soglaša njeno ravnanje tudi z vestmi iz Moskve, po katerih sc hoče Rusija okoristiti nesporazuma med Francijo in Italijo. Kot znak nove orientacije Rima se smatra tudi dejstvo, da je italijanski poslanik v Moskvi Ceiruti pozvan i Rim in da pride na njegovo mesto osebnost, ki j/ sovjetom bolj simpatična. Sovjeti so tudi naročil1 v Italiji za 10 milijonov rublje-v blaga.
Prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo
Moskva, 11. jul x. Komisija nemških in sovjetskih delegatov, ki je bila 16. junija t. 1. začela razgovore o upostavitvi in utrditvi prijateljskih in gospodarskih odnošajev me\l nemško in sovjetsko vlado in je imela namen, da pripravi medsebojno pogodbo, je svoje delo končala. Načelnik nemške delegacije, bivši minister von R a u m e r, je že odpoto-toval v Berlin, ostali člani pa so še ostali v Moskvi, da sestavijo poročilo na svojo vlado. Cuje se, da so razgovori potekli in končali ugodno. Na zadnji seji sta govorila von Ran-mer in voditelj sovjetske delegacije S t o -monjakov, in sicer v duhu prisrčnega prijateljstva med obema državama.
Španija dobi še letos parlament
Madrid, 11. jul. x. Dne 8. t. m. se je sestal tukaj ministrski svet. Ministri so poročali o svojem delu, merečem na to, da se pripravi prehod k zaželjenemu normalnemu ustavnemu režimu. Kabinet poživlja prebivalstvo, naj zaupa vanj, dokler se ne sestane parlament, kojega vpoklicanjc je slejko-prej vrhovni cilj vlade generala Beren-guera. Volitve naj se vrše meseca novembra, tako da bi se parlament sestal gotovo še pred koncem I. 1930. Vesti o kakšni kabinetni krizi se deman-tujejo.
S tem pa še ni izključeno, da sc nc bi vlau» po povratku kralja iz Anglije rekonstruirala. Ne bo pa v vlado vstopil liberalec Santiago Alba, marveč se bo kabinet generala Berenguerja spopolnil z desničarskimi politiki, tako da bo volitve vodil čisto konservativen kabinet. To pa zato, ker bo tak kabinet nudil čim večje garancije za zmage monarhističnih elementov.
Ministrski kabinet se je nato bavil z vprašanjem valute. Vlada sicer želi sodelovanja bodo čega parlamenta, vendar pa je želeti, da bi sc te preje začelo s stabilizacijo. Zaenkrat sc bo imenovala nadzorovalna komisija za nacionalno valute in sc bodo vsi devizni posli osredočili v Spansk' banki, ki bo delovala kot nekak clearingliouse.
Dunajska vremenska napoved. Zelo hladno, spremenliivo in mokro vrema.
T
Ključ trancosko-nemške sprave
Posaarje veže nemški premog in francosko železo — Veliki industrijski
koncerni na deta za zbtižanje
Saarbrticken, 11. jul. b. Francoski minister Ml javna dela in predsednik francoske delegacije za posaarska pogajanja P e r n o t je v svoji izjavi časnikarjem priznal, da je Francija zamislila ta pogajanja čisto od gospodarske strani. To se v tukajšnjih industrijskih krogih, ki so na vprašanju direktno zainteresirani, komentira tako, da bi Francija rada porabila to priliko, da na sporazumni način uresniči petdesetletne sanje narodnih gospodarjev, da se združi nemška premogovna s francosko železno industrijo. Ta zveza bi predstavljala v Evropi največjo grupacijo težke industrije, ki bi se lahko postavila v bran angleški industriji. Seveda stojijo za tem načrtom na francoski strani koncerni kot je Comite des Forges z ljudmi industrijskega razmaha kod recimo Lou-cheur in pa De Wendel. Na nemški strani pa se živo zavzema za to vprašanje nanovo oživljeni Kohlensyndikat in Zveza težke industrije.
Sprva se je slišalo, da bi si Francija rada v svojo korist ustanovila neodvisno grupo prcmog-želero s tem, da bi za trajno osvojila v Posaarju vsaj polovico premogovnih pridelkov, katere bo zelo težko pogrešala v slučaju, da pripade Po-
Sovjetska propaganda po radiju
Berlin, 11. jul. as. Narodno liberalna »Korres-pondenz«, oficielni organ nemške ljudske stranke, kateri pripada tudi zunanji minister dr. Curtius, opozarja na propagando, ki jo vrši Sovjetska Rusija s svojo radio postajo. Ta njihova postaja, ki ima energijo 100 KW in presega nemško oddajno postajo za 40 KW, se vmešava v notranjo nemško politiko s tem, da postaja začenja svoje govore večkrat z nastopnimi besedami: »Na policijo in vojake Nemčije! Streznite se, vi proletarci v uniformi, tudi v Nemčiji je prava pot samo oktoberska pot. Živela nemška sovjetska republika! itd.« Diplomatični koraki, da preneha to nezaslišano postopanje sovje-tov, so ostali do sedaj brezuspešni. Romunija se je proti ruski brezžični propagandi zavarovala s tem, da je postavila molilno oddajno postajo, kar pa se v Nemčiji ne more zgoditi, ker bi Nemčija sicer motila svojo lastno pomorsko oddajno postajo in s tem spravljala v nevarnost nemške ladje. »Korres-pondenz« izjavlja, da bi morale vse države ukreniti skupne obrambne korake, da bi se obvarovale proti *aki nedopustni propagandi.
Sovjetsko poročilo
o kolektivizaciji
Moskva, 11. julija. AA. Komisar za poljedelstvo Cakovljev je podal na kongresu komunistične stranke SSSR poročilo o novem pokretu za kolekti-vizacijo zemlje in o ostalih poljedelskih vprašanjih. V prvem delu svojega poročila navaja komisar podrobne podatke o porastu obdelane zemlje v zadnjem letu. Poljedelstvo v Sovjetski Rusiji naj reši sedaj tri glavna vprašanja: na prvem mestu je vprašanje pojačenega pridelovanja industrijskih rastlin, nato sledi vprašanje, kako obnoviti živinorejo in naposled gre za nadaljnjo konsolidacijo žitnega pridelka. Komisarijat za poljedelstvo namerava ustanoviti posebne farme za svinjerejo. Komisarijat računa, da bo mogel zrediti v enem letu poldrugi milijon svinj in da bo ta produkcija dosegla leta 1932-1933 7 milijonov glav. Da se pomnoži v Sovjetski Rusiji konsum mesa za 2C0%, je treba nadalje razširiti produkcijo živinske hrane za 150%.
Nemški kapital se vrača
rri v ••
v Turctjo
Istambul, 11. jul. b. Tukajšnji listi se ua široko bavijo z vestmi, ki so se zadnje dni razširile in ki govore, da pripravlja Turčija ši-rokopotezno posojilo, katerega bo pokrila Nemčija in ki bi se naj izključno porabilo za nabavo železniškega materijala. Ravnatelj Kruppovega koncema Bamberger se že nekaj tednov nahaja v Ankari, kjer se vršijo pogajanja za višino posojila in za garancije. Financiranje bi poleg Kruppa prevzela še firma Heutschel. Do sedaj se je govorilo o 40 milijonskem posojilu (pol miljarde dinarjev), katero je že krito z naročili pri nemških firmah.
V	grupi Krupp-Heutschel se nahaja ludi Deutsche Bank, ki je že pred vojno finansirala gradbo tako zvane bagdadske železnice Hamburg—Carigrad —Bagdad ter si je osvojila velike interese v petro-lejskih vrelcih v okolici Bagdada in Mosula.
Z versajskim mirom se je morala umakniti angleško-francoskemu kapitalu.
V	slambulskih gospodarskih in diploma-tičnih krogih se te vesti zelo komentirajo, ker bi značila dovolitev posojila zopelni povratek v Malo Azijo lega znanega nemškega denarnega inštituta. Listi se povprašujejo, če si Nemčija ne bo istočasno izvojevala še druge koncesije na turškem teritoriju, ki bi znale križali angleške in italijanske načrte.
Zeppelin nad Anglijo
London, 11. jul. as. Zrakoplov »Zeppelin« je danes nenadoma obiskal angleško obalo in bil ves čas v brezžični zvezi z angleškim ministrstvom za arakoplovstvo. Letel je ob vzhodni angleški obali, potem pa je krenil proti Holandskl.
Revolucionarni letale i v Milanu
Milan. 11. jul. as. Popoldne je nad Milanom krožilo letalo, ki je metalo revolucionarne letake proti fašističnemu režimu. Letaki pozivljejo delavce, naj se upro fašističnemu režimu ta s prevratom ustvarijo svobodno republikansko Ilalijo.^
saarje zopet nazaj v okvir nemške države. V teku interesanten predlog. Nenici bi baje pristali na to, da ostane Francija udeležena na premogovni industriji v Posaarju, ampak samo pod pogojem, da se Nemčiji dovoli enaka udeležba pri francoski železni industriji v Loreni, ki se v pretežni večini sedaj nahaja v rokah De Wendela, enega glavnih magnatov v Comite des Forges (Zveza težke industrije). To bi t drugimi besedami pomenilo, da naj Francija vrne Nemčiji del lorenske Industrije, katero je z versajskim mirom izgubila.
Pogajanja, ki so se vršila po tem pravcu, so potem seveda zastala, ker sta se obe delegaciji prepirali o odkupnini, katero naj Nemčija plača Franciji za odstop premogovnikov.
Obe delegaciji sta se vrnili sedaj domov, da preštudirate možnost, kako bi se oba predloga mogla spraviti v harmonijo. Govori se celo o tem, — a to prinašamo z vsemi rezervami, — da se misli ustanoviti velika kapitalistična delniška družba, v kateri bi bili zastopani vsaka s polovico kapitala Francija in Nemčija, Ta družba bi potem imela nalogo, da izkorišča gotove premogovnike v Nemčiji in gotove železne rudnike v Franciji. Ca-
Sušak, 11. jul. p. Akcija za reševanje potopljenega parnika »Karadjordje« je v polnem teku. Kljub vsem naporom bo mogoče spraviti ladjo iz plitvine šele po 10 dneh. Pri tem se
odprtina v ladji, kakor je bilo prvotno namenjepo, ne bo izcementirala, temveč se bo leva stran parnika, ki je popolnoma porušena, ojačila z železnimi prečkami. Obstoja nevarnost, da se ladja pri spravljanju iz sipine še bolj poškoduje.
Sušak, 11. jul. z. Ob priliki preiskave od strani naših sodnijskih in pristaniških oblasli o katastrofi »Karadjordja« je najvažnejše dejstvo, da so po morskih predpisih za preiskovane katastrofe v Pašmanskem kanalu kompetentne samo naše sodnijske in pristaniške oblasti. Zastopniki naših obla.sfi so že pregledali »Karadjordja«, zaslišali poveljnika, častnike in posadko ponesrečene ladje, ter na licu mesta preštudirale vse okolnosti in momente, ki so odločali pri nesreči. Preiskava se lahko smatra za končano. Preden pa se objavijo rezultati, morajo naše oblasti dobiti še izjave poveljnika, .častnikov in posadke »Morosinija«.	.....
SOšak, 11. jul. p. Na meslo, kjer leži v plitvini »Karadjordje«, so dospeli danes zastopniki zavarovalnih društev -Sava-t in i-Vardarc ter »Lloyd Registerja«. Ocenjevalno delo je končano ter ima Lloyd Register« podati poročilo o škodi, ki je nastala vsled trčenja »Karadjordja« in »Morosinija«.
Prevoz trupel ponesrečencev
Sušak, 11. jul. z. Po vesteh iz Zadra so tamkajšnje italijanske oblasti preko našega konzulata poslale rodbinam ponesrečencev »Karadjordja«
Pariz, 11. jul. b. V debati o monopoliziranju petrolejske industrije v Franciji je Tardieu sicer ldaverno podlegel, a poraz je bil manj bridek, ker, je zbornica nudila redek užitek, da vidi, kako socialistični voditelj Leon Blum brani interese inozemskih petrolejskih trustov proli domači industriji. Predmet zahteva objašnjenje predzgodovine. Leta 1920. je Francija v San Remskem dogovoru dobila oni del akcij bivše Turkish Petroleum (pe-trolejska družba za Turčijo), kateri so pred vojno pripadali Nemcem in katere je slednja morala po versajskem miru izročiti zaveznikom. Ustanovila se je nova družba pod imenom Irak Pelroleuin Cie., v katero je Francija prenesla svoje akcije v višini 25% vsega kapitala, med tem ko je ostale akcije prevzela angleška vlada potom svoje Anglo-Persian Oil. Namen družbe Irak Petroleum je bil ta, da izkoriščava petrolejske vrelce v severni Mezopotamiji, osobilo pa okrog Mosula.
Dne 17. maja 1924 je tudi francoska vlada predala svoj delež novoustanovljeni družbi La Fran-caise des Petroles. Francoska vlada si je samo pridržala pravico do gotove množine rafiniranega petroleja in pa do primerne soudeležbe pri dobičkih, Ta konvencija med vlado in med pelrolejsko družbo ni bila nikdar od državnega zbora ratificirana, akoravno bi se to moralo zgoditi. Dosledna svojemu stremljenju, da iztrga Francijo iz rok angleških in amerikanskih truslov, je francoska vlada ustanovila še eno družbo, ki bi se morala pečati izključno z rafinažo petroleja. Dne 19. marca 1929 je ludi
Berlin, 11- jul. as. Politična policija je slučajno razkrila veliko skladišče orožja narodnih socialistov pri policijskem predsednišlvu v Polsdamu. Na stanovanjih berlinskih narodnih socialistov so bile v četrtek in petek hišne preiskave, pri katerih so našli zložljive dele mnogo stotin orožja. Do odkritja so prišli na ta način, du se je ponoči od srede na četrtek na potsdamski glavni cesti pripetila ležka nesreča z motorjem, pri kaleri sla bila ubita policijski nameščenec Kurt DOrre in pisarniška nameščenca, oba nameščena pri policijskem predsedništvu v Polsdamu. Policija je našla pri mrtvem D8rreju sumljiva pisma, iz katerih je izhajalo, da jo bil član narodne socialistične stranke, v kateri je igral veliko vlogo. Na podlagi tega ma-
rinskj sporazumi bi izmenjavo blaga potem olaj-razgovorov pa se je baje od nemške strani pojavil sevali.
Ta francosko-nemški koncem bi se eventuelno pridružil francoskemu Comite des Forge«
oziroma nemškemu Kohlensyndikatu.
To vest Vam javljam le v toliko, da se beležijo vsi poizkusi za evropski sporazum, ki se delajo z manjšim krikom kot pa politični, a z izdatnejšimi upi na uspehe, tudi na polju velikega kapitala.
Interesantno bi bilo, ako bi se v resnici vse-dla nekega dne na s krvjo oblita tla francosko-
nemške meje velika industrijska družba ter jo na-slej varovala pred vojnimi poplavami.
Tako naj se tudi bere poziv Jules Sauerweina v »Matinu«, da naj se Francija in Nemčija vendar enkrat najdeta, tako tudi zadnje besede Pernoto-vega poročila časnikarjem: »Francija ne ISče tre-notnih denarnih koristi, ona želi, da se najde gospodarska organizacija, ki bo garantirala prijateljske odnose med obema državama.«
predloge za prenos žrtev v njihovo domovino. Do sedaj so se oglasile rodbine češkoslovaških državljanov, ki so se ponesrečili in so sedaj pokopani v Zadru.
Potreba pravilnika
za plovbo
Sušak, U. jul. z. Pri katastrofi v Pašmanskem kanalu se je ugotovilo, da so inozemske ladje v naših vodah že večkrat ogrožale vožnjo naših par-nikov, s čemer so večkrat prišli v nevarnost potniki in posadka. V poslednjih lelih se je ugotovilo, da so mnoge inozemske ladje, v prvi vrsti pa italijanske, nalašč delale težkoče našim ladjam pri plovbi ob naši obali. Prav tako se je dogodilo, da se je nekoliko italijanskih parobrodov razbilo na naših obalah. Naši pomorščaki so že svoječasno podvzeli akcijo, da naj država izda pravilnik o plovbi na naših obalah, o pilotiranju v morskih ožinah, posebno na težavnih mestih. Po tem pravilniku naj bi morale vse inozemske ladje pri vožnji v .Dalmatinski obali, posebno na težavnih krajih, vzeti na kroV naSega pilota! Na ta način le bi bila osigurana navigacija v naših vodah. Pravilnik bi bil potreben tem več, ker se plovba po našem morju vsak dan bolj razvija. Ta mera bi bila v ostalem tudi v interesu inozemskih paroplovnih društev ter njihovih zavarovalnih zavodov. Znano je, da imajo Velika Britanija, Francija in Skandinavske države take pravilnike, po katerih morajo inozemske ladje v njihovih teritorijalnih vodah na opasnih mestih imeli poleg svojega poveljnika na krovu tudi pilota, ki ga stavljajo na razpolago britanske, francoske odnosno skandinavske obalne oblasti.
s to družbo podpisala dogovor, v katerem ji je obljubila eno četrtino vsega surovega olja, ki bo prišel v Francijo in da bo sprovedla potrebne zakone, da bodo vse druge družbe, ki se v Franciji bavijo z razprodajo rafiniranega petroleja, morale vsaj eno četrtino tekečine kupiti pri priviligirani Francaise des Petroles. Tudi ta druga konvencija ni prišla nikdar pred parlament. Tardieu, ki je sklenil osamosvojiti tudi Francijo v gospodarskem pogledu, je predložil obe konvenciji, po katerih je Franciji zasigurano vsaj delno kritje njenih petrolejskih potrebščin in ki omogočujejo razvoj domače rafinaže pelroleja parlamentu na odobrenje. Zadel je na nepričakovan odpor. Razumljivo je, da so veliki petrolejski trusti, kakor »Royal Dutch« ali pa amerikanska »Standard Oil«, ki so si zadnja lela ustanovili svoje podružnice v Franciji in kontrolirajo skoroda celo razprodajo petroleja in dobavo surovega olja iz lastnih vrelcev, storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da zbobnajo v zbornici zadostno skupino poslancev, ki bodo glasovali proti nameravanemu monopolu.
Trusti so zmagali in kar je najzanimivejše na vsej stvari, je to, da je vodil debato v parlamentu proti Tardieu-ju Leon Blum, voditelj socialistov, kateremu očitajo, da je pravni zastopnik inozemskih petrolejskih magnatov v Franciji.
Dejstvo, da je vladni predlog bil zavrnjen s 297 glasovi proli 275, je sporedno tej komiki le postranska slvar.
terljala so v njegovem stanovanju izvršili hišno preiskavo iu našli nadaljnje presenetljive listine. h korespondence Dorreja z voditeljem narodnih socialistom Hoppejem iz Berliuer-NVilmersdorfa se je dognalo, da sla bila oba aklivno udeležena pri prevratnih mahinacijah. DSrre je med drugim pisal trgovcu Iloppeju, naj vedno dobro skrbi za zaklope strojnih pušk, ki jih hrani pri sebi, ker se bodo najbrže prihodnjič zelo potrebovali. Nato so izvršili hišno preiskavo tudi pri Hoppeju in našli pri njem nad 100 zaklopov za strojne puške, razen tega pa naslove številnih oseb, ki so se udeleževale vele-izdajniškiti akcij narodnih socialislov. Razkritje je v javnosti povzročilo veliko vznemirjenje,.
Zadružna proslava
v Belgrndu
Belgrad, 11. julija. AA. V nedeljo 13. t. m. se bo vršila proslava mednarodnega zadružnega dneva v vseh zadrugah, kjer se proslava ni vršila 8. t. m. V Belgradu bo glavna in svečana proslava v dvorani doma nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Poincarejevi ulici št. 21. To proslavo je organiziral glavni zadružni savez kraljevine Jugoslavije, glavni savez srbskih zemljoradniških zadrug, glavni savez obrtnih zadrug, glavni savez na-bavljalnih zadrug državnih uslužbencev in glavni savez zdravniških zadrug. Program je sledeči: Uvodni govor g. Milivoja Nikoliča, prvega predsednika glavnega zadružnega saveza. Svetovni pomen zadružništva ing. agr. Vojislav Žunovič. Uspehi, slanje in naloge naših zadrug in njihove perspektive, ing. agr. Milivoj Varga. Kulturno in prosvetno delo na vasi v zvezi z zadružništvom, Milivoj Nikolič. Naloge in vloga nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, Vladimir Vujinovič. Naše obrtno zadružništvo Aleksander Jevremovič. Naše zdravstvene zadruge, dr. Karlo Schneider. Proslava se začne ob 10. dopoldne.
Odlikovanja in napredovanja
Belgrad, 11. jul, z. Z redom Sv. Save III. razreda sta odlikovanaJosip Cugmus, načelnik železniškega ministrstva in dr. Franc Vončina, načelnik železniškega ministrstva. Z redom Sv. Save IV. razreda je bil odlikovan dr. Stanko Tominec, višji uradnik Generalnega ravnateljstva drž. železnic.
Za kapetana pristanišča v Vukovaru je postavljen Franc Trohar, za kapetana pristanišča v Zemunu pa Danilo Ditrih.
Izšel je velik vojni ukaz, s katerim so med drugimi postavljeni za komandanta Donavske pe-šadijske divizijske oblasti maršal dvora, general-štabni brigadni general Aleksander Dimitrijevič, za komandanta pontonirskega polka polkovnik Rado Drenovec, za upravnika Donavskega inte-dantskega skladišča pa major Ivan Jane.
Z zlato medaljo sta bila odlikovana žandar-merijska kapetana II, razreda Luka Glavinlk in Petar Premk.
Rudarski sporazum v Knjaževcu
Belgrad, 11. julija, z. Po posredovanju rudarskega ministrstva se je končal spor, ki je vladal med rudarji in rudnikom »Dobra sreča« iz Knjažev-ca. Lastniki lega rudnika so hoteli rudarjem znižati plače, radi česar je 700 rudarjev stopilo v stavko. Danes so se končala pogajanja in so rudarji sprejeli sledeče pogoje: Delovni čas za vse rudniške delavce znaša 8 ur; nakupovanje življenskih potrebščin iz rudniške prodaje neobvezno; delavci priznajo 3 odstotno zmanjšanje dosedanje mezde. Delavci so te pogoje sprejeli in lakoj nastopili delo.
V letalo je treščilo
Belgrad, 11. jul. u. Iz Sarajeva poročajo, da je včeraj divjala nad mestom strahovita nevihta. Ravno za časa neurja je letelo iz Mostarja vojaško letalo proti Sarajevu, ki je moralo radi nizkih oblakov leteli v mali višini. 500 m nad zemljo je nenadoma udarila vanj strela in je letalo strmoglavilo na tle. K sreči sta bila oba pilota le lahko ranjena in sicer: poročnik pilot Žitnik je bil ranjen v brado, njegov spremljevalec pa ima le lažje poškodbe na glavi. Letalo je popolnoma razbito.
Belgrajske vesti
Belgrad, 11. jul. z. Danes se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri so se odobrili krediti za izvoznike.
Belgrad, 11. jul. u. Danes so postavili poslednji steber pri velikem mostu med Belgradom in Pančevim, Dela na tem mostu zelo hitro napre-dujejo in bodo še letos dovršeni vsi stebri in viadukt. Vsa dela bodo predvidoma dokončana 1. 1932. Dolžina mostu bo znašala 1,5 km, preko reke Damiš pa še 300 m.	{
V rovih še 60 mrtvih
Vratislava, 11. jul. as. Reševalna dela t Venceslavovem rovu so bila ponoči zelo težavna in so le malo napredovala. V zasutem rovu je še vedno 60 mrtvih. Rovi so sicer sedaj popolnoma očiščeni ogljikove kisline. Premogov prah pa je zelo visok in pokriva vse. Danes dopoldne so na pokopališču v Hausdorfu začeli kopati grobove za umrle žrtve. Žrtve bodo v nedeljo zjutraj pokopane v skupnih grobovih po šest mož.
Vratislava, 11. jul. as. Reševalna dela so se vršila predvsem zato, da se odstrani še ostala ogljikova kislina. To delo pa je silno težavno in je reševalna kolona v zadnjih 16 urah prodrla komaj za 4 metre. Rov je pod zelo velikim pritiskom plinov. Po mnenju strokovnjakov bo trajalo še več dni, da bodo rov oprostili. Uprava rudnika je danes izplačala rodbinam umrlih po 375 mark, da 'jih preskrbi s tem za prve dni.
Zasedanje franc. parlamenta zaključeno
Pariz, 11. jul. as. Zvečer ob 8 je bilo zaključeno poletno zasedanje francoske poslanske zbornice. Socialisti so še hoteli interpelirati vlado radi slavke poštnih uslužbencev, pa jih je vlada presenetila s tem, da je prečitala dekret o zaključku zasedanja. Predsednik radikalnih socialistov Her-riot in predsednik socialistov Blum sta ostro protestirala proli znključitvi poletnega zasedanja.
Lt&foeška tragedija
Lnebcck, 11. jul. as. Profesor Deyoke, ki jo kot prvi odgovoren za umiranje dojenčkov, je popolnoma skrušen. Že štiri tedne ne spregovori skoro nobene besede iu večkrat govori o samoumoru. Kakor je povedala njegova soproga, ima vedno pred seboj slike mrtvili otrok, ki mu ne dajo miru ue ponoči ne podnevi. Parlamentarni preiskovalni odbor v LUbecku je včeraj izgolovil svoje poročilo o prehranjevanju otrok s Calmettovim sredslvom.
Strašna vročina v Ameriki
Ncwyork, U. jul. as. Ze Iri dni traja v Zruže nih državah silna vročina, ki je zahtevala do sedaj 24 smrtnih žrtev. Temperatura je dosegla 100 do 110 stopinj Fahrenheita. V zapadui Virginiji se ceni škoda, ki jo je povzročila suša na polju, na 1 mi-bjon dolariev.
Reševanje „Karadjordja"
Za preiskavo katastrofe so kompetentne samo naše oblasti
Borba petrolejskih trustov
Socialistični voditelj v Franciji zagovarja petrolejsko veleindusirijo
Vojni arzenal nemških nacionalistov
Slučajno so odkrili velike množice orožja na — policijskem
predsedstvu