Št. 104 V Mariboru, četrtek 7. septembra. IV. tečaj. 1871 SLOVENSKI Izhaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeraan, ali ▼ Mariboru s pošiljanjem na dom, aa celo leto 10 gold.. za pol I -ta 5 polit , za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadno čutiristopno vrate f kr. čo se oznanilo enkrat tiaka. 5 kr. č> se dvakrat in 4 kr. ča so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača šteropelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo ju v Mariboru, ▼ koroški ulici hišn. štev. 220. Opravništvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, i. j. administrativno reči. jo v tiskarni,i: F. Skaza in dr., v komaki ulici bišn. št. 229. Magjari tn Južni Slovani, ii. V zadnjem lista smo prinesli posnetek članka Andrašijcve reforme, ki govori o slovanskem in posebej o juinoslovanskem vprašanji. Ta članek je med Jugoslovani občno pozornost vzbudil. Odgovarjajo mu razni listi. Med temi navajamo odgovor glasila hrvatske narodne stranke. „Obzor" piše „poštanskoj Reformi." nReforraM prizna, da obstoji sovraštvo med južnimi Slovani in med Magjari. Radujemo se, da so magjarnka glasila prišla , do tega vpoznanja; ker so dozdaj navadno mislila, da je samo nekoliko panslavističnih sanjarjev gojilo ono sovraštvo. Ali zopet vidimo da „R.U ne pozna uzrokov one mržnje." „Obzor" potem opominja, da so Hrvatom baš Magjari Raucha in njegovo lopovsko vladanje nsilili in vsa njegova brezdela in zločinstva od obravali. To je uzrok sovraštva, ne pa Rusija, reakcija in popovstvo „Dozdanja dejanja jasno ka žejo, da Magjarom ni stalo do sosednega prija teljstva z južnimi Slovani, temuc da bi oni radi podvrgli trojedno kraljevino svoji drŽavi in preprečili osvobodjenje prekosavskih južnih Slovanov Reform se vara, ako misli, da se Hrvati in Srbi boje pomagjarenja; oni vedo, da je magjarski element tako slab, da niti ogerskih Slovanov nc more asimilirati „kako bi že Slovane takraj Drave" „Tudi v tem se nR." vara, ako misli, da južni Slovani nepoznajo slabosti magjarskega naroda, ktera ga dela nesposobnim preprečiti njili zedinjenje. „Pa v čem sestoji to zedinjevanje v bližn bodočnosti ? V tem da se takraj Drave vstvari hrvatska država z /druženjem Dalmacije s Hr vatsko in Slavonijo, pa da se na njo s časom prislonijo Slovenci, s tein pak da se nasip povzdigne proti poplavi nemški ; za tem da se onkraj Save osvobude cnoplcm^ni bratje od turškega gospodstva, ter da si po svoji volji stvarijo državno zadrugo. Tako ujedinj nje južnega Slo-vanstva stavlja konec željam magjarskih hegomo- nov, kterim se celo „R" odreka, ali ne more biti namerjeno proti OgerskJ. Slovanska plemena v obče niso vajena agresivne politike; ali tega nc bodo več trpela, da se drugi mešajo v njih notranje posle. Magjari se morajo na to priučiti, da začno računiti ne samo s Hrvati nego s celim južnim Slovanstvom. V Hrvatih se je probudila zavest vzajemnosti in solidarnosti slovanske tako, da se nc umejo več navdušiti za idejo ogerske države. Privrženci te ideje so v Hrvatih že redki, a spadajo v narastaj pred letom 1848, ki gine vsak dan bolj. Za mlajši narastaj je ona ideja samo ideja prošlosti, historična. „Ob kratkem: Ogerska more najti v nas dobre sosede, s kterimi se mora samo tekmati v svobodi in napredovanji, — in nič več. Dobri sosedi v obrambi svobode, iskreni zavezniki, ali nikdar več podložniki. <■> „Obzor" končuje: „veliki dogodjaji se pred našimi očmi v Evropi gode a še večji so priprav ljajo. Stvarjajo se okolo nas velike narodne države, mogoče je, da bodo Hrvati v tem preobra zevanji izgubili svojo plemensko oseb nos t, ali v tem slučaji izgube Magjari svojo narodnost, t. j. svoje bitje. Zato jim ni na korist po litika sebičnosti, ktero so tirali zdaj zaslepljeni s začasnim vspehom." Dopisi. las .TliirfImrti. 5. sept. (Mariborska volitev.) V tretje smo pri volitvah za maribor sko okolico Slovenci v manjšini ostali. Izvoljeni sta Brand8tctter in Scidl z 104 glasovi, narodna dva pak sta dobila: prof. Suman !>0 in dr. Radej 89 glasov. Torej je letos zopet narasla narodna manjšina za <> glasov. Pridobili smo terena okolo Maribora, in sv. Lenarta, izgubili smo ga okolo Bistrice. Da smo propali, jo več uzrokov, ktero je treba spoznati, da so jim bode moglo prihodnjič protiviti. Prvi je protivna agitacija. Vse mariborsko mesto, vsa Bistrica, vse nemško nasclenstvo je stalo na nogah proti nam. Že pri volitvah volilnih mož so bili v veČina krajih ostri boji kandidatov za volilne može narodne ali nasprotne stranke, n pri tacih volitvah je bilo mnogokje več mestnih agitatorjev nego volilcev. Da niso bili izbirčni v pripomočkih, to smo že kazali. Bistriški meščanje sa se najbolj brezvestno obnašali. Oui so nam zavedli Pohorce z lažjo n denarjem. Nemci so pred in po volitvi denar delili, kupovali so, kakor se čuje posamezne glase po 5 do 10 gld. Vsako sredstvo jim je bilo dobro, laž in perfidija. Slepili so kmete s tem, ka hočejo slovenski kandidatje v novo vpeljati tlako in desetino ter 201etno zcmljiščno odveznino. In1 res je bilo nekoliko volilcev tako neumnih, da «o jim verovali. Scidl-na in Brandstettcr-ja pa so hvalili bolj nego turški poper, ter trdili, da sta le ona dva edina odvrnila sto in sto raznovrstnih z lego v. Jako ginljivo je bilo videti, kako je vsak Iiistričan pod pazduho pripeljal svojega volilca, za kterega se sicer celo leto niti nc zmeni, k nečem kedar ga zvabi k sebi v krčmo ali na dom, da sklene z njim sebi ugodno kupčijo. Odlikovali so se llistričani tudi s tem, da so prav pravilno figo kazali narodnjakom, po stari navadi bruli in rjuli, ter tako obelodanili svojo visoko omiko. Na volišči so vrh vsega tega otroke nahujskali, da so kričanjem narodnjake nadlegovali in se jako nespodobno obnašali. Je-Ii tako postopanje koristno odgoji nježne mladeži, je prašanjc, ktero naj rešijo dotični surovi uemškutarji, kteri pri vsej svoji surovosti nimajo dovoljnoga poguma, ampak si ga morajo pri 8mrkovcih jemati na posodo. Če se na dalje pomisli, da so tudi nekteri c. k. uradniki jako pristransko ravnali pri prvotnih volitvah — kakor se nam o gosp. L i elitne gel-nu iz Scnt-Lcnarta poroča — da je gosp. okrajni glavar Scedcr popolnem pravilno volitev v Lei-tersberg-u ovrgel in novo razpisal, pri kteri smo vsled čudnih spletk izgubili tri glase, da jo sploh vse bilo proti nara a nihče za nas, potem se nihče čudil no bode, da smo propadli, zlasti ko je bil mali peščici delavnih moči odmerjen tako kratek čas Listek. Kako je Goethe sodil o česko-slovanskem slovstva. Dan denes vse, kar v Nemškem gre in hodi, siČe na nas Slovane; radi bi nas mali iu večji narodi utopili v žlici vode, daje mogoče; saj ga ni uči'njaka, ni plitvcnjaka, ki bi nas ne česnil, in zasmehoval. Nemec so ne meni za živo dušo, najmenj pak mu je Slovan pridoma na mari, toraj neumorno viče iu laje: udri Slovana! A uzorni Goethe je do cela drugače sodil. Žalostno je to, ker se Nemoč tako rad ponaša s svojimi kapacitetami, posnemati pak jih nečo, naj menj še v tem, kar zad.va pravičnost do drugih — njemu sosednjih in uesosednjih narodov. Nemec, evo! Slovan ti naj za vzor stavi tvojega rodu velikana. Goethe-jcva sodba o češkem slovstvu, zlasti pak .o pesništvu je jako zanimljiva. Omenjajo češko časopisje, razodevljc se tako-le: ^Nemčija se je udomačila tudi v Češki. Čehi precej radi nemški govorć in pišejo. Čeških knjig in časopisov je večina nemška. Pa tudi čcščina ima svoje pravice, tudi česke knjige in časopisi dosti mnoŽDO prihajajo na svitlo. Društvo „Narodnoga Muzejau gojt enako oba jezika, zlasti z izdajanjem svojih časopisov. Nemščina in Čcščina — obe sti Cehom znameniti in čestiti. Vendar je čcščina niža, nego nemščina, kajti ta jo doslej še zniirom vladna in omi kancem mati; čcščina pak živi med nižjim narodom. Početek tega neenakega boja iu vsa mogoča skrb za vzbujen je domačega s lovstva, za njega omlajenje in ohraujenje, to je gotovo hvale vredno oboje, posebno za tega dclj, ker zahteva mnogo zatajevanja iti moči, mnogo strpnosti in nmeteljnosti. Bogati izdelki starejšega češkega slovstva, ki ima tiidi svojo klasiško dobo, — ti izdelki bodo takega prizadetja zmerom prirojen zaklad. Čehi tiskajo in razširjajo stare spo minke v vezani in nevezani besedi, zgodovinska sporočila, zbrane prislovice, potopise, junaške pesni in pesni narodne; a to se godi jako-vestno in popolno. S temi zakladi se druže, že novoveški plodovi: raznovrstne basni in pesni, zgodovinske in tudi kritiške obravnave. Palacki, Hauka, Čela- kovski, Kollar, Svoboda, i. dr. delajo dostojno vrsto novoveških pisateljev, ki vrlo pospešujo slovstveno razvitje in torej junaški kljubuje Časni vi-hrici. Poleg poČcščcnega Franklina, Fibula — prevzel meje prevod v izvirni prozodiji prve junaške Pindar-jeve pesni, kar očito priča, kako bogata in olikana je Čcščina, in kako dober prcstavljavcc je Mabaček. Tudi pesniško cvetje v Češki je dosti bogato. Češko pesništvo je dvojno: nemško in češko. Čehi nam kažejo znamenit obraz družabnega življenja dveh jezikov iu dvovrstnega pesništva, v kterem se v vnenji edinosti obražejo prvotne raznosti obeh življev: slovanskega in germanskega. Med nemškimi pesniki je posebno znamenit Karol Egon libcrt, mož prav dobre glave, — mož, ki zajemlje največ iz česke tvorinc gradivo in ga izdeluje v različnih oblikah, — da, tudi junaške pesni prav umctcljno dela in ognjeno. Tudi Anton Mltller je nadarjen pesnik. Njegova romana: „Kun Semik" in Horvmir" sta že poprejc bila pohvaljena. V nemški prestavi je nekoliko Kollarjevih sonetov. FJicrtove in Mllllerjeve pesni na češko prestavljata Svoboda in Hauka. To je tešilua vzajemnost. Vidi vetdeset glasov je bilo naših in na te glase smo ponosni. To so bili glasovi značajnih in zavedenih mož, kterih nam ne odvzame nobena sila, nobena zvijača. Srd jim je iskril oči, ko so videli na drugi strani toliko odpadnikov, kteri so še malo ur poprej obljubovali iu v roke segali, ka ostanejo nepremakljivi. Kdor je Čul naše volilce po volitvi v krčmi govoriti, gotovo se je preveril, da smo bili zadujokrat zmagani. Med volilci slovenskimi ni vladala žalost ali ohupnost, marveč n--kak ponos, in marsikteri je rekel, da Če tudi premagan nc menja z oslepljenimi n-mškutarji. Vsak volilec je, predno je zapustil naše društvo, v krepkem govoru nagovoril ostale ter jih navduševal, naj se še dalje bord za narod; kakor se bode on, naj pridobe novih volilcev in nikdar več ne budemo zinagaui. Zlasti so se govori odlikovali Šentlciiartčaui in volilci iz mariborskega okraja, čul se je marsikteri govor, kteri bi vsacemu gospodu delal ča*t. Vladal je med volilci tako blag, domač duli, kakor bi se vsi od otročjih let poznali. „Da se skoro spet pri volitvi vidimo", to je bila občna želja, splošni poslov. Nadejamo se, da se ta želja skoro obistini, da se zopet združijo ucustrašljivi junaki iz vseh treh okrajev v nepremagljivo in pomnoženo falango, ktera bo nemškutarski laži in perfidiji postavila skalnat jez. Hvala Vam volilci, presrčna iskrena hvala, kdor je Vas videl, ta je preverjen, da naša sveta, slovenska reč mora in more zmagati, da tudi tu velja prislovica: „Victrix eausa diis placu it, sed vieta Oatoni!" — V enem prihodnjih listov bomo naznanili imena naših zuačajnili junakov. J Z CVIJrt. 5. Scpt. [Izv. dop.j Dasiravno so ncinškutarji in uradniki letos agitirali kakor da bi slo za njih večno zveličanje, dasipavno so Celjani denarja kar sipali, da bi okolici uriuili pru-sofilskcga poslanca, — vendar so naši slovenski možaki trdno stali in zmagali. Izid volitve smo že telegrančuo priobčili. Zdaj uekterc posamnosti. Večer pred volitvijo se je bilo zbralo okol čo zadovoljnost in zaupanje pridobil. Lepo jc g. kandidatu odgovoril naš korenjak ohorič rekoč: „Vidimo, da sc nam izvrsten mož anuja za poslanca, znamo da za zdaj mu ne bo logoče zida, kterega tujstvo proti našemu na-redku gradi, predre ti, ali to znamo, da ga ode prediral in s prediranjem bodemo predrli olimo ga enoglasno!" Dr. Sernec je izmed 80 glasov dobil 75. Pet iožcv, ki so pri naših volitvah stereotipni, kakor lezirksbcrgcr v „Floh-u" ali Schvvemminger v Figaro", so glase dali drugim. H koncu sc naj imenim, da je naš volilni kraj prvi na slovenskem itirskem, kjer nemškutarji niti kandidata niso po itavili, ker znajo, da so naši tukajšnji korenjaki še tako samosvestui in omikani, da se ne dajo več )d tujcev za nos voditi. Iz lUNkt^a trjr«, 5. septembra. (Izv. iop.) Zmaga je torej naša, akoravno so nemčurji vse žile napenjali, da bi vsaj enega svojih kan didatov v deželni zbor spravili bili. Volilccm so bili plačali, kar so le želeli. Naši volilci, kteril je tudi dosti pri „Lcvu" bilo, so jim s tem hvalo vedeli, da so narodno volili. Tudi iz našega okraja sta dva volilca večer pred volitvijo pri „Levu" kjer so nemčurji shod imeli, prav dobro živela Nemškutarji in med temi nekteri doktarji so se z volilci bratili, da bi jih tem prej za se pri dobili. Tudi ta čin nemškutarjev je slaven bil, da so na cesti capine pobirali in jim, ker je njihova peščica volilcev majhina bila, rudeče listke za klo buke vtaknili', da bi s tem naše slovenske volilce prevarili in jih s tem strašili, da že večino imajo Pa kakor še nikoli, tudi zdaj naše volilec prova rali niso. Naši nemškutarji so zdaj na Slovence sploh posebno pa na dijake jako srditi, ker smo v Cclj tako slavno zmagali. Nektcrc capine so bili najem vzeli in jim mastno plačo obljubili, ako bodo dijake pretepli. ]Z IM&lililKN 8. septembra. (Izv. dop.) Naš občinski odbor, ali bolje rečeno, uradniško svojhina, imela jo pretočeni teden zopet sejo in podelila se jo služba občinskega tajnika nekemu Alešu Stiksu v Brežicah, kojega tu živa duša nc pozna razen pana Ogrinca, ki ga jo tudi nasvc-toval, in prezrli so vrlega domoljuba in domačina g. Dav. Pavlovčiča, kije imel od novega župana že pismeno v rokah, da ga želi vsa občina imeti za tajnika. Odkritosrčno moramo reči, ka tako postopanje uradniške klike, ktera so je proti vsaki dopada, marveč je vsakdo s tem nezadovoljen, in ako se hoče paša Ogrinec in privrženci njegovi prepričati, kaj se v tej kliki govori in misli, naj gredo ti očetje le od prvega tlo zadnjega in slišali bodo, ka vlada le občna nevolja, vsakdo jim bo rekel, kaj se vendar silijo v reči, ktere jih n • brigajo, kdo jih je klical, naj ostanejo le pri svojem kopitu, vsaj imajo ondi premnogo zarjovelega posla. Seveda za take izjave sc ti ljudje ne pečajo , kajti arogantnost jc pri njih na dnevnem redu in značajnost jim je kapitel še ne dovršenil študij. Kolikor smo o omenjenem g. Stiksu pozvedili. baš on zahtevanji glede slov. jezika u tre/.al ne bo; to bo tudi paun Ogrincu jako po volji; kajti dopisi glavarstva so itak lc nemški, odgovori županstva in zapisniki sej seveda n omiki, slovenski odgovori so pri novem županu le za praznike Tisti prostor tedaj, kterega je bivši župan g. Po rcnič z ncutrudljivim zal.tevanjem in ruvanjem z glavarstvom slovenskemu jeziku v tukajŠnib pisarnah pribojeval, je novi obč. odbor in njemu nekako na čelu župan g. Kovšca v enem hipu popustil, odstopil ga jc brez vsacega boja, brez vseh pogojev; novi župan zlezel je torej popolno v Ogrin-čeve hlače. Bal prokleto žalostno je, da se V takoj občini, ki sc jc popred odlikovala v iskrenem ra doljubji, v izvanrednom neustrašljivem postopanji, W rakih pokazal potrebno eneržijo in samostalnost, inače bi morali delati na to, da se tacemu oholemu gospodovanji nepozvanih birokratiških ele mentov in poniževalnemu buljenji županovemu konec stori. Iz IMtllliiMN 5. septembra. [Izv. dop.] Kakor je bilo v „Sh»v. Narodu" o svojem času omenjeno, prišel jc na mesto bivšega okrajnega l>overj mika g. Drag. Pleško-ta, takrat nam še neznani g. pl Ves tanek. Že takrat smo omenili, ka je g. Vestenck rekel, da bo strogo vstrezal vsaki želji f. lede slov. ravnopravnosti, a pri tem tudi (pi mnili, ka se bojimo, da bo paša Ogrinec ga v t'j zadevi premotil in da sc obljuba njegova ne 1» > <»bi tinila. A im tili smo se, g. Vcstenek ustrezal je v v; aceni obziru vsakojaki želji ljudstva. I a itudi rojen Dunajčnn, naučil sc jc našega jezil a popolno, znal je spoštovati pravice slov. naroda, rele val je izročena mu dela strankam vseskozi v lopi slovenščini, brez nejevolje, brez go-(Irnanja, kakor paša Ogrinec, in dasiravno plemenitega stanu, ni se sramoval s prostim kmetičenv občevati prijazno in uljudno, in kot uren in natančen uradnik odlikoval sc jc v vsacem oziru in priporočevali hi družim našim uradnikom imeti ga za izgled, kajti pri njih nismo vajeni tacega P poštovanja našega jezika in take prijaznosti. Ve- zdaj dajo razne občinske zad'.ve, osobito pa na- deli smo, ka s pašo Ogrincem nc bosta mogla rodna uprašanja, v roke uradniški kliki, ki še skupaj orati, kajti ta birokrat nerad gleda urad-nikdar ni bila za napredek narodnosti, ki je pri nika, ki v dveh urah toliko naredi kakor on od vseh prilikah stala med prvimi rajdami naših so- ranega jutra do pozue noči, in hud trn mu je v vragov, ki jc vsak še tako malosteu slučaj pora-; peti, kdor spoštuje postavo in slov. ravnopravnost bila kot orožje proti nam, klika kterej nobeno, ter Uraduje „in der nicht gangbarcn sprache." sredstvo ni prezaničljivo, lc da seje ovirala slo-j Zato jc pa tudi naš paša kmalo skrbel, da se iz-venska ravnopravnost, da so Bfc zuMnehovali, de-]nebi uradnika, ki ni po njegovem kopitu, in že loma preganjali domoljubi, da so se nesramno z te dni zapustil nas jc g. Vcstenek, kar je njemu nogami teptale nar svetejšo pravice slovenskega gotovo ljubo, kajti baš težavno je uradovati pod naroda. Pojdite privrženci paše Ogrinca od hišojtacim godmjačem, kakor jc naš paša. Nam pa do hiše in zvedeli boste, ka sovraštvo med občani ostane g. Vcsteuek v dražem spominu, bil jc edini med vsemi uradniki časti in spoštovanja vreden, pogrešali bodemo ga močno iu prezgodaj odišlomn kličemo presrčni: „Slava poštenemu Nemcu, da ste nam zdravi!" Politični razgled* Občo pozornost zavzimajo volitve. Kolikor in uradniki v naŠcj občini še nikdar ni na ta vrhunec dospelo, in baš vi ste krivi tega, nikdo drugi. Nikakor pa nc umemn g. Kovico; jc li on župan ali paša Ogrinec? Morda ta nima posla dovolj v svoji pisarni, ka jemlje pisma iz obč. pisarne in koncipira sam, po svoji volji odluke, ki spadajo osobito v področje županovo. V vsacem poročilu toži ta birokrat vladi, ka je z delom pre-lbložon, da sc trpinči od zore do mraka, ka mu primanjkuje časa za slovensko mndovauje in ven-'je do denes znano, sc vsled novih volitev ni vedar se vtika v občinske zadeve. S taciin posto-j liko predrugačilo, vse jc odvisno še le od volitev panjem našega župana nikakor ni tuo zadovoljni velikega posestva. Kakovi bodo novi deželni zbori mi nikdar nc potrebujemo, da hi on bil krmilo'sc ne da do pike določiti, dva pa imata že sedaj Ogrinčcni samovolji, da bi sc on obračal, kaki r ustavoverno večino namreč dolenjo — avstrijski in bi mu uradniška klika žvižgala, da bi tu gospo-1 koroški. N '.pričakovano je bila u-tavoverna stranka dovala druhal, ki jc tukaj denes, jutri drugod, in zmagana v Slcziji, kjer je izgubila štiri prostore, da bi se v naše zadeve mešala in vtikala že vsaka Na M ravskem so hudi volilni boji, skoro kakor privandrana kreatura, naj že ima ta ali oni ka- pri nas, izid še us popolnem jasen. Največ krika preskrbel in ponemčil nekoliko narodnih slovaških pesnij, zato ker je že mnogo čul o njih množno-stih in krasoti. Madjurskih, dejal jc, da jo že prosil, pa ni ene nij še dobil. „Ich hore, dic Magya-ren sollen ebenso sanglos scin, wie unser deutschcs Volk." Po tem shodu smo sc ločili. Blizu čez mesec dni sem na knezovem vrtu zagledal Goetheja, ki sc jc sprehajal; tckčj je va-mc obrnil se in viknil: „Kaj pa je s slovaškimi pesnimi?" — Jaz sem sc izgovoril, da ne utegnem, v začetku vseučilišč-nega leta pak sem izvršil svojo obljubo precej, kakor hitro jc bilo pomanjšalo se navrhovačeno delo. Ncktcre njih so metriški predelane na svitlo prišle v njegovem časopisu. — Ko sem drugič bil obiskal Goetheja, in kader pozneje, vselej sc jc vedel kakor kak patrijarh, kakor oče, ne miui-sterski ali dvorski. Moj prijatelj Fcrjenčih, zna menit guitarist in pevce, je pridnejši od mene občeval z Goethejem, zato ker je izborno znal peti njegove balade in romance: Erlktinig, der Sanger, Fischer itd. V zbranih Goethejevih spisih nahajamo pre stavljeno „Kitico" iz „Kraljcdvorakega rokopisa"; ta prestava je prav izborna. Kako j ča til če kc učenjake, pričajo nam tri črtice. V njegovem letopisu ua 40strani se bere: „Gospod Burkvne nas jo obiskal. Spoznali smo ga, da jo znam mito vzoren možak, naduavadno žrtvovalen iu s trp mi." V 40 delu na 401. strani je razh rna (nna-listiška) in jako Časteča sodba o g. Purkvnnju: „0 videni a subjektivnem ohledu." Na 399. strani svojega letopisa ima to-le: Preiskujem prirodo in premišljam. Burkvuej^v spis o subjektivnem videni meje razn 'til. Naredil sem si iz njega okrajŠkc in dal sem njegovo obraze okviriti; ta spis porabim v svojih sešitkih." O Palackem v vezku o „Muzejniku" ima v 32. delu na 380. strani to-le: „Preiskovalna ne-umornost in bistroumnost gospoda Frančiška Pa-lackcga, izdajatelja tega časopisa, vredna j-^ naj-veče hvale." (In kako zda nji nemški priti ik ovci vičejo na Pal.) O Dobrovskem piše: „Josipa Dohrovskega, očeta historiške kritike v Česke j, nahajamo več manjših obravnav in zaznamkov, iz katerih veje mogočen duh. Najpoprej se je tega posebuega možaka genijalna neumorno't posvetila učenju vesoljnih slovanskih narečij; re svojo učenostjo je n "/.nam ki proslavil svoje ime. Vsak njegovih po-č'tkov razodevlje. učenjaka, ki jo vsestranski umel svoj predmet in razne odlomke edinil v velike celit*.. Iz velikih Pertzovih Spisov je zajemal po-močke za češko zgodovino iu vsled tega tudi našo dopolnjuje. V svojih zaznamki!) o staromoravščini hrepeni, da bi s kritiško Bvitlubo prodrl v temno smetenost raabnnjenih in bofteeih narodnih valov. Hvalna so razjasnila o sorod tvu severnega in slovanskega ha1 nos lovja in o Novem Pražkem mesti." O grofu Šternb irku pravi: „Naposled se moramo zmeniti še nekoliko o grofa Sternberka d du, ki govori v njem o prača nem cvetji. Vse delo je na svitlo prišlo v Ratisboni. Pofrancozil ga je grof Bray. Tu ne moreino obširno govoriti o njem, omenjeno bodi lc to, da se v njem razo-devljo visoke misli in globoka preiskavanja z mirno, premišljeno in jasno gotovostjo in ostrostjo." Tomaška imenuje znamenitega mojstra. (Dalje prih.) delajo dunajske volitve in dunajski listi pišo v njih tako, kakor bi odviscla od njih sreča celega sveta. Kak dah pa vlada v nemških krogih, se vidi iz anekdote, po kteri je znani Berg nekega volilca z vprašanjem „Wollcn eic ein Bohm wer-den" tako spreobrnil, da je mesto Loolich-a volil Hoffer-a. Iz te male črtice je jasno, da Dunaj-čanjc nimajo politično morale, da jih vodi le dobiček, lakomnost, strast. Ker nemški nstavoverci povsod ob volilnem gibanji kriče, da mora AvBtrija biti samo tako, kakor oni hote, opominjajo jih uradni listi, da ako se zopet povrne njih Giskra - Hcrbstova vlada, ne bode na Dunaji v državnem zboru niti Čehov, ni Poljakov, ni Slovencev itd., ter da bode tako državni zbor zopet nemogoč. Odločneje se izrazujc češki „Pokrok", ki pravi z vsem opravi- Eazne stvari. * (Sloveno-Bistričani) so peljaje se v Maribor k volitvi, na mariborskem mostu vgledavši Dravo vskliknili radostno: „Dos is a teitscher Fluss! _ Mi jim tak otročji izrek ne zavidamo, pa opomnili bi jih vendar le, da bi, če jih že vse, kar je nemškega tako neizmerno veseli, potovali enkrat tudi v obljubljeno deželo Mecklcnburg, kjer rasto ccl6 „deutsche llaslingcr". * (Zastop mesta Kranj) je sklenil protest proti postavi, da bode v ljudskih šolah slovenščina učni jezik. Ne vemo kaj je mestnim očetom dalo povod k temu činu, neumnost ali slepa strast, to pa vemo gotovo, da jim bo njih protest toliko koristil, kolikor žabja volna bolniku. Na Dunaj se v tej zadevi brzojavlja, da bodeta Tržič zadevajo, zopet izvlekla. Vsako noč to ponavlja vsako noč zabije tri ali štiri žreblje z nado, da bode s tacim šegetanjem malika prisilila jej pomagati. — Nikdar se se ni dogodilo, da bi se mali k ne bil usmilil, kajti tudi še tako nezvosti ljubčeki — vendar enkrat umr6. Čenjem, da Slovani ne morejo nikomur več verovati, j in Loka ta izgled posnemala. I nu, če že ni dru ako se zdanja pomirljiva vlada zruši. Nemško-avstrijske plane pa more ostvariti samo evro-pejska vojska, in to nikomur ni gotovo, da hi izpali na korist Nemcem. Glede sestankov našega in nemškega cesarja v Gastein-u, v Ischl-u in sedaj v Solnem-gradn si časniki vsake vrste dovoljujejo najdrzo-vitiše kombinacije. Vsi so pa v tem edini, da evropski mir ne bo Se tako hitro kaljen. „P. Uoyd" pripoveduje, da je „011c Willem" v Ischl-u proti našemu cesarju začel govoriti tudi o naših „ notranjih razmerah," da je pa naš cesar pogovor „hitro in odločno" zavil na drug predmet. — Ko bi se kaj enacega poskušalo sedaj v Solnemgradu bo že grof Hohenwart vedel zavrniti. „Novi predsednik Francoske republike" Thiers je poslal narodni skupščini svojo prvo „po-ročilo", v kterem se zahvaljuje za skazano zaupanje. Ker jc korak Thicrsov od „načelnika izvršilne vlade" do „ predsednika republike tako velike važnosti, da pomenja čisto ustavno spremembo, od stopili so vsi ministri, in stoprv na Thiersovo pro snjo zopet prevzeli svoja mesta. Vojna sodnija v Versaillu jo obsodila načelnika parižkih komunskih upornikov Fcrrč-jn in Lullier-a na smrt, dva druga na delavnišnico do smrti, v ječo v kaki trdnjavi 7 drugih (med temi znanega Assy-a), nekterc druge na lažji ječo do smrti ali na šest mesecev. Dva sta bila oproščena Bivši cesar Napoleon so misli v Ameriko preseliti, da tam preživi svoje stare dni v miru in pokoju. Nekemu amerikanskomu veljasu jc bajč že naročil, na bi zanj kupil primerno posestvo Ker namerava tudi bivša španjolska kraljica Izabela se naseliti v severni Ameriki, se pač lahko reče: „Zvei flicgen mit rinem Schlag." Sicer pa nimamo od zunaj važnih novic edino morebiti to, da jc angležka kraljica bolena in da bode menda turški veliki vezir v kratkem umrl gače, le naprej, ena blamaža več ali manj, kaj de kaj tacega navadnemu meželjnu. * (V Cel j i) se bo 11. t. m. — kakor kaže denašnji inserat — odprla prva slovenska prodaja usnja, kteri je lastnik znani domo ljub gosp. Franc Šentak iz Vranjskega in druž nik. Kdor ve, da je dosedanji „leđerncs Festungs viercek" v Celji najhujši nasprotnik vsega, kar je slovensko, da so narodnjaki itak že neradi kupo vali pri zagriznouih nemškutarjih, bo z veseljem pozdravljal to kupčijsko podvzetje, ktero jc edino le v narodnih rokah in bo z dobrim blagom in po jako nizki ceni prodajalo vsakovrstno usnjarsko blago. Priporočamo tedaj prvo slovensko prodajo usnja vsem domoljubom * (Pogorelo) jo mesto Dobromyl v Galiciji do tal. 250 hiš, katoliška in rusinska cerkev, sod nija in pošta so uničene. Vsi prebivalci — 3000 na številu — so brez strehe in v največi sili. * (Maščevanje zaljubljenih pri J a pancih.) Po zadnji veliki prekuciji v Japanu, vsled ktero je Mikado pridobil svojo pred stoletj izgubljeno oblast nad Tajkunom, jc dana Evro pejcem prilika seznaniti se s slovstvom te dežele in z notranjimi razmerami prebivalcev. Tako na hajamo v japaneški zaljubljeni povesti zanimiv popis, kako se japanska deklica po domači šegi maščuje nad nezvestim Ijubčckom. Ko že vse spi vstane deklina ob dveh po polnoči. Obleče belo obleko in si priveze šolne z dolgimi napetuiki na noge. Na glavo si dene kovan trinog (drcifuss) na kterem so tri goreče sveče; na prsih jej visi zrcalo, v levi roki ima slamnjaka, podobo uezve stega ljubčeka, v desni roki pa kladvo in žreblje Počasno koraka do bližnjega tempeljna in pribij na eno ondotnih svetih dreves slamnato fotogra fijo. Potem pa prosi prav iskreno malika, naj ne zvestega ljubčeka nemudoma spravi iz sveta in priseže ob enem, da bo potem vse žreblje, s kte rimi sveto drevo rani in kteri maliku bolečine pri Za Tomšičev spominek. Prcnesok . .1604 gld. 20 kr. V Nabrciini nabral gosp. Andrej Štupica 7 gold. 10 kr. Darovali bo: Gosp. Franjo Gruden, posestnik v Na-brožini .......... Jože Tance, posestnik in krčmar v Nab rezini......... La vos lav Cvek, učitelj v Nabrožini Franjo Nemoč, krčmar „ „ Ivan Vrančič, uradnik pri železnici Janez Marušič, vikar v Nabrczini Janez Caharija, rodoljub v Nabrožini........... Androj Štupica, rodoljub v Nabroiini ........... 1 , - 1 . — 1 , — 1 . — 1 H — - ■ 60 — . 50 1 - — Skup 1611 gld. 30 kr. Popravek, V št. 102 „Slov. Nar," naj bo bero skupni znesek za Tomšičev spominek: IflOi gld. 90 kr. Dunajska borna 6. septembra. Srebro.........119 , 60 C. k. cekin.......6 „ 74 Napol..........9 , 56 i)uaeJt t? M£axtmetihi! Noben pomoček za lase barvati. v** m** c. k. privilegirana prava (1) pomada za lase obraniti Dobra za orne, rujnve in rumene lase, namestuje vsak lasobarven pomoček, narodi da osiveli lasje in osivela brada kmalu zopet dobodo prejšnjo bar. o; precej v prvih dnčh rabljonja so vidi žo vspuh zabrani prerano ali daljno osivonje, kakor izpad las in zaplodi gOBto rast las, kakor se vidi navadno pri krepki mladosti. Ta pomada dela laso fine in svetle, a no omasti pokrivala, kar jo zavoljo ekonomije in po letu posebne vrudnoBti. — Za gotov vspeh garantira! DOB* Veliki lonec S gld.; % ducont gld. 4.80; Vi ducend gld. 9; 1 ducond gld. 16.80 a. v. Mali lonček! l gld. f/4duo. gld. 2.70; '/.dno. r>.io; 1 duc. 9 gld. a. v., proti gotovi plači ali poštno povzotje. Zapokanjo cenO. Centralni in razpoši'javni depo je pri Iznajdltelji: Wien, Mariahilf, Gumpcndorferstrasae Nr. 43, 1. Stock. ! Kovane, uradno preiskane 4l4'4'iiM9t št4* V€9fje četirivoglate oblike: Nositeljna moč: 1 2 8 5 10 15 cent. Cena, gld*" 18 21 25 35 45 bb. Nositeljna moč: 20 25 80 40 50 cent. Cena, gld.: 70 80 90 lOFTIa ItatiiiiHii-iH' va: Nositeljna moč: 1 2 4 10 20 30 fnt. Cena, gld.:" 5 6 7.50 12 16 18._ Nositeljna moč: 40 50 60 70 80 fnt. Cena, gld.: 20 G 2-2 7.50 60 25 27.50 30. • za zirii»<> z železnim obroč- jem in utegi (gcvihti): Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 cent. Cena, gld.: 150 171) 200 230~300 350. Jftantne vajje: Nositeljna moč: Cena, gld. i 50 60 70 80 100 cent. Nositeljna moč: Cena, gld.: 350 120 <;oo 400 150 650 450 900 750 500 500. 800 cent. 900. (9) AnWt ;hbifiSfti Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno! poduzetje ustreže precej: li« Humani *V CompM fabrikanti vag in utegov. Dunaj, mesto, Singcrsirasse Nr. JO. Prva slovenska protlajst usnja Fr. Šentak-a in družnika v 'poštnih ulicah v dr. Žurbijevi hi&i v CKI..TI, ktera so bodo i i. *4>i*t4>§*tfpfti t, I. o