224. številka.
Ljubljana, ? torek 29. septembra 1903. XXXVI. letu.
**ai* **ak ćas zvečer, eairiBi nedelje In praznike, ter valja po posli prejemati za avatro-agraka đeftola mi vse leto $5 K, sa poltleta 1B K, za četrt leta B K BO h, za eden meneč S K 30 h. Za Ljubljano . ^usma^eo -a dom za vse leto 2« K. ra r»cl leta 19 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 8 K. Kdor hodi tam ponj, težja za calo leto &? K, za pol leta 11 K; sa četrt leta 6 K BO h, n eden mesec 1 K 90 h - Za tuja dažata toliki več, kolikor znaša pofctnma. Na naročbo brez istodobne tpoftiljatve naročnine ae ne ozira. — Za •menila plačuje ee od peteroetopne peUt-trate po 12 h, če ae oananilo enkrat tiaka, po 10 k, če aa dvakrat, in po I h, či 93 fcJkrat ali večkrat tiaka. - Dopisi naj se izvole* frankovati. - Bokopisi se ne vračajo. — Uredelifvo le apravnlitvo je na Kongresnem trga st. 12. — Upravnifttva naj ae blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oananili
t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednlttvo J« es Vegove ulice st. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod11 telefon št. 34. Pos»m**ne Številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon 6t. 85.
na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katarlm bo potekla koncem meseca naročnina, orosimo, da Jo ob pravem času ponove, da po illjanje ne preneha In da dobe vse številke.
SLOVENSKI NAROD
valja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. . K 22-— i Četrt leta . K 5-50 Pol leta . . „ 11-— I En mesec . „ 1-90
Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K.
S pošiljanjem po pošti velja:
Vse leto. . K 25-— I Četrt leta . K 6*50 Pol leta . . „ 13'— I En mesec . „ 2'30
S3T Naroča se lahko z vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
8GT Ust  se ustavlja 1Q. dan   po potekli naroč ilnl   brez   ozira   vsakemu,   kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Boj v parlamentu.
Na Dunaju, 27. sept.
Samo nekaj dni je trajalo to pot zasedanje poslanske zbornice, a teh malo dni je zadostovalo, da so] si nemške stranke nakopale lepo vrsto tehtovitih blamaž in se je pokazalo, da nemška levica še vedno nima merodajne in odločilne besede v parlamentu, da še niso voditelji parlamenta in vsega javnega življenja. Zlasti oproda in priganjaČ dr. Kor-berja in vodja nemške stranke, dr. pl. Derschatta, je pri tem najhujše zadet, tako da morata »Grazer Tag-blatt« in »Grazer Tagespost« nape njati vse sile, da ga opereta.
Ni še dolgo tega, kar je dr. Derschatta peljal krmilarja nemških strank pred ministrskega predsednika in slovesno in odločno zahteval, da se mora sklicati državni zbor. In ministrski predsednik je ravno tako slovesno in odločno odgovoril z ne — na veliko jezo nemških strank.
Slučaj je potem nanese!, da si je vlada premislila in sklicala državni zbor. A zgodilo se je to po cesarjevem armadnem povelju in brez ozira   na zahtevanje  dr. Derschatte.
Zdaj so Nemci mislili, da je prišla ugodna prilika, polastiti se vodstva parlamenta in Cehe pritisniti ob zid. V ta namen je Derschatta vložil svoj nujni predlog, ki je imel ob enem tudi namen, vladi pomagati do rekrutov. Vlada je bila pripravljena pomoči dr. Derschatti do tega uspeha, zahtevala pa seveda plačilo, in sicer zahtevala zvišani kontingent rekrutov in tisti Nemci, ki se sedaj toliko širokoustijo, so privolili v to vladno zahtevo.
Toda Čehi so bili v tem po dr. Plačeku vložili svoj posebni [nujni predlog in prisilili Nemce, da so morali Plačekovemu predlogu priznati nujnost pred Derschattovim predlogom. In ne samo to — cehi so našli tudi podpornikov pri drugih strankah in kar nakrat je stal pred Derschatto — obnovljeni »železni obroč«. Nemci so postali kar besni, toliko bolj, ker se je vlada, ki je bila prej Nemce prisilila, da bodo glasovali za zvišani kontingent rekrutov, sedaj udala zahtevi slovanskih strank in se zadovoljila z normalnim številom Jrekrutcv. To je Nemce spravilo popolnoma iz ravnotežja. Nemci so se bili engaži-rali za zvišani kontingent, vlada pa se je pod pritiskom Čehov zadovoljila z normalnim kontingentom. To je kakor slana padlo na nemška srca, saj tiči v tem silna blamaža za njih navdušenost za zvišani kontigent.
Derschatta je sklical voditelje nemških strank in jim predlagal, da naj se vzdrže glasovanja, ko se pojde za nujnost Plačekovega predloga, in in naj pri meritorni razpravi stavijo enak predlog, kakor ga je hotel staviti v imenu slovanskih strank baron Parish. Ta nasvet, kulminujoč v plagijatu, je že sam kazal, da se čutijo Nemci poražene, najlepše pa je,
da je Derschatta pri Nemcih > tem nasvetom — pogorel.
Nujnost Plačekovega predloga je bila sprejeta. Za sprejem je bila sicer potrebna dvotretjinska večina, a s čehi so razen Slovanov glasovali tudi Italijani in nemški kršč. socia-jalci, ki so s tem zadali obnovljeni zvezi nemških strank hud udarec.
Čehi so odnehali le v toliko, da se predlog glede dovolitve normalnega kontingenta stavi pri Derschattovem predlogu in ne pri Plačekovem. Kakor je poročala »Tagespost« so nemške stranke zahtevale, da mora ta predlog staviti kak Nemec, a so tudi s tem pogorele. Predlog je stavil grof Dzieduszvoki.
Štiri dni je trajal ta parlamentarni boj in njegov izid je, da so Nemci blamirani do kosti, Korber pa je poražen. Korber je mislil mobilizirati parlament proti Madjarom — saj ga je le zato sklical — in mislil s pomočjo Nemcev doseči zvišani kontingent rekrutov ter si s tem utrditi svoje stališče — a moral se je zadovoljiti z normalnim kontingentom, moral je vzeti ta kontingent iz čeških rok in pokazalo se je, da so Šli vojaki-tretjeletniki na dopust le, ker so to Čehi pripustili, da je prišla stvar na razpravo. Izkazalo se je, četudi le ad hoc, da okrog Derschatte zbrani Nemci nimajo v rokah vodstva parlamenta, nego da ga ima v rokah desnica. Za štiridnevno zasedanje parlamenta je to zadosti blamaž in porazov za Nemce in za Korberja.
Stiridesetletuica ljubljanskega „Sokola".
(Konec.) Javna telovadba.
I.
Z nedeljsko popoldansko telovadbo je dosegel ljubljanski »Sokol« vrhunec svojih dosedaj prirejenih javnih telovadb. S to prireditvijo si je utrdil »Sokol«  globoke simpatije
v ljubljanskem občinstvu, ob enem pa je utrdil tudi v njem prepričanje, da se v sokolski telovadnici v resnici intenzivno dela v smislu velike sokolske ideje,  katera temelji ravno na telovadbi. Ljubljanski »Sokol« je hotel postaviti s svojo nedeljsko telovadbo nekako mejno točko med preteklostjo in prihodnostjo svojega delovanja; pokazal je pot,  po kateri je hodil v zadnjem deceniju svoje štiridesetletne dobe in po kateri hoče hoditi   tudi   v   naprej   prav tako vztrajno in neustrašeno. Da pa druži v sebi tisto velikansko energijo, ki jo zahteva težko sokolsko  delo, in močno težnjo za napredkom in razvitkom — to je  pokazal  sijajno s telovadbo.   Vsakdo izmed gledalcev lajikov ali strokovnjakov na telovad-skem  polju se je moral prepričati, da   klije v  ponosnih  četah mladih telovadcev velika moč in da počiva v njenih vrstah občudovanja vredna energija, katero zna buditi in potencirati v vsakem posamezniku in jo porabiti v krasno harmonično delovanje celote načelnik ljubljanskega »Sokola«. Gotovo je, da je moral poseben, nenavaden čut  zavzeti dušo gledalca, ko je zrl na ponosne čete čilih  telovadcev,   lepo oblikovanih teles in bistrih pogledov.   Moral je biti prevzet od navdušenosti in navdan prepričanja v lepšo bodočnost našega naroda, ako bode hodil isti na  poti  za  sokolskimi  cilji in se trdno    oklenil    vzvišene sokolske ideje . . .   Bilo nam je, kakor da bi sami v sebi čutili vso veliko vztrajnost, energijo in silo, ki se je pokazala pri tem krasnem nastopu. Ako pa upoštevamo pri tem dejstvo, da se dela tako) kot se je  pokazalo v nedeljo v telovadnici, leta  in leta, večer na večer v sokolski telovadnici — vsaj  sokolski javni nastop ima pokazati pred vsem živo sliko vsakdanjega  dela v  telovadnici — potem  moramo priznati,  da je sokolska telovadnica v resnici prezna-menita vzgojevalnioa moči, energije
in discipline.  Zajedno pa moramo z občudovanjem zreti na te brezpri-merno požrtvovalne  sokolske vaditelje, ki s tako vztrajnostjo, ne ozirajoč se na to, ali jim bo prineslo to delo kako priznanje ali  ne, posvete tisti čas, ki ga drug človek porabi navadno za zabavo, sokolskemu delu, temu   najtežjemu   narodnemu delu, in iščejo pri tem zadoščenja v delu za svoj  narod samem. — Namen javni telovadbi je sicer, kakor smo trdili  že   zgoraj,   pokazati  Živo in prosto sliko vsakdanjega sokolskega dela, vendar pa kaže pri tem samo Že dosežene uspehe. Kdor pa se hoče docela prepričati o vsi tisti intenzivnosti   sokolskega   dela,   s katerim se ravno skuša doseči sokolski na men, kdor hoče spoznati težkočo in veliko   vzgoievalno   vrednost dela vaditeljev sokolskih — ta naj prestopi katerikoli večer prag sokolske telovadnice in  uvidel  bode, da ni fraza trditev, da temelji  vse delo sokolsko, da je zgrajena vsa dalekosežna, neizčrpna ideja ravno na telovadbi.   V telovadnici se krepi telo, bistri   duh   in   se   vzgajajo značaji. V telovadnici se uči človek delati, si pridobivati moči in iste racijo-nalno   porabljati.   Ako upoštevamo sedaj, rV sloni vse to ogomno delo na   vr^ji   in  vztrajnosti vaditeljev, pred vsem pa njih načelnika, kateri mora biti prava gonilna moč, vzgled vztrajnosti,  samozatajevanja, vzgled ▼ premagovanju vsakega napora in vzgled discipline — ako upoštevamo vse to in prištejemo k temu se dejstvo, da so se sijajno pokazali vnanji uspehi trudapolnega, eminentno vzgo-jevalnega dela ljubljanskega »Sokola« pri zadnji javni telovadbi — potem lahko z vso opravičenostjo trdimo, da si je spletel z zadnjim javnim nastopom načelnik ljubljanskega »Sokola« g. dr. Viktor M urni k lovorov venec. S ponosom in zavestjo se zamore ozreti po vrstah svojih vaditeljev in telovadcev in reči: »Delam — in vi delate z menoj.«
LISTEK.
V megli.
Novela Leoni d Andrejev. (Dalje.)
»Pavel, odpri«, se je zaslišal očetov glas.
Pavel je skočil naglo pokonci, da mu je vsled hitre kretnje pro-vzročena ostra, bodeča bol kar zaprla vso sapo. Nagnil se je nekoliko naprej, stisnil mrzle roke na izmučeno telo, zatvoril usta in odgovoril, ker glasno ni mogel govoriti, samo v mislih: »takoj«.
»Pavelja, ali spiš?«
Pavel je odprl vrata. Sergej An-drejič je vstopil v sobo v vidni zadregi in negotovosti, a vendar zapo-povedujoče, kakor oče, ki si je svest svojih očetovskih pravic, kakor oče, ki vstopi, kadar mu je drago, a se obenem vede kot žentlmen in ve ca-niti nedotakljivost tujega stanovanja.
»No, moj dragi, ti si pač sedaj spal«, ga je ogovoril mehko in mu potrkal v temi z neko negotovostjo nalahko na ramo.
»Ne, jaz sem samo dremal«, je odvrnil Pavel, v katerem so polahko, a vendar   še občutno   delovale ne-
jasne sanje in mirni pokoj. On je spoznal, da je oče prišel k njemu, da bi se ž njim sporazumel, in si je mislil:
»Čemu vse to?«
»Prižgi luč«, je zaprosil oče. »Luč nas edino brani te nesrečne megle. Jaz sem danes že celi dan nervozen«.
On se opravičuje, si je mislil Pavel, ko je oče snel cilinder in prižgal vžigalico. Sergej Andrejič se je vsedel na stol poleg mize, uravnal svetilnični senčnik in potisnil taktno zvezek z napisom »Dnevnik« na stran, da, pokril ga je celo s koščkom papirja.
Pavel je molče opazoval njegove kretnje ter čakal.
»Daj mi vžigalico«, je prosil Sergej Anđrejič ter vzel zavitko iz žepa. Imel je sam užigalice, hotel pa je dati sinu priliko, da napravi očetu uslugo.
Prižgal si je zavitko, motril črno vezbo Buklejeve knjige ter pripomnil:
»Jaz imam docela drugo nazi-ranje nego Tolstoj in drugi učitelji priprostosti, ki se brezvspešno in zaman bojujejo zoper civilizacijo in zahtevajo, da bi se zopet plazili po vseh štirih. Priznati pa se vendarle mora, da vzbuja nasprotna stran ci-
vilizacije zelo resne — vzdignil je roko in zamahnil — zelo resne pomisleke in bojazni. Ako se na primer ozremo na razmere na lepem Francoskem . . .«
Sergej Andrejič je bil dober in pameten človek in je mislil prav takisto, kakor so mislili vsi dobri in razumni ljudje njegove dobe in njegovega stanu, ki so obiskovali iste šole in čitali iste dobre knjige, časopise in žurnale, kakor on. On je bil nadzornik neke zavarovalne družbe in je mnogo potoval; kadar je bil doma, mu je jedva ostajalo toliko časa, da je posetil svoje znance, šel parkrat v gledišče in se seznanil z novejšimi proizvodi na knjižnem trgu. Vkljub temu je še imel toliko časa, da se je bavil z izobrazbo svojih otrok, zlasti Pavla, na čegar naobraženost je — ker je bil deček — polagal posebno važnost. Razven tega tudi ni prav vedel, o čem bi se zabaval z Lilijo, in jo je vsled tega zelo razvadil. Pavla pa ni razvadil, ker je bil deček, govoril pa je ž njim, kakor s kakšnim odraslim človekom, z dobrim znancem, samo s tem razločkom, da se ni v razgovoru nikdar dotaknil malenkosti vsakdanjega življenja, ampak obravnaval je samo res-
nejše teme. Zbog tega se je vedno smatral dobrega očeta in kadar je govoril s Pavlom, se mu je zdelo, kakor da bi bil profesor na katedru.
Celo za Pavlov napredek v šoli se ni brigal posebno skrbno, ker se je bal, da bi se s tem uničilo soglasje njiju medsebojnih razmer in bi se v vzajemne odnošaje zanesel nizki značaj prerekanja, karanja in ukora. Ako pa je kdaj vendarle vzkipel, se je tega sramoval še dlje časa pozneje in je opravičeval svojo raz-burljivost s svojim temperamentom. On je poznal vse Pavlove misli, njegova naziranja, njegovo polagoma se ustvarjajoče prepričanje in je mislil, da je videl v najskrajnejši kotiček sinovega srca. Da, bil je celo mahoma presenečen in užaljen, ko je nakrat opazil, da sin ni imel tega prepričanja in takih naziranj, ampak da je stal izven njih, da se je udajal zagonetnim čustvom in delal načrte za ostudne risbe, o katerih ga je hotel poklicati na odgovor.
Preje ali sleje ga je hotel pozvati na odgovornost, zakaj gotovost je moral imeti.
Sedaj je govoril pametno in mirno, da prosveta sicer poboljSuje posamezne oblike življenja, da pa zapu-
šča vseeno gotove disonance, prazna temna mesta, koja vsakdo čuti, ne da bi jih mogel natančneje označiti. Toda njegov govor je bil negotov, tipajoč, neenak, kakor predavanja profesorja, ki dvomi o pazljivosti svojega avditorija in čuti nemirno, njegovemu naziranju sovražno razpoloženje svojih poslušalcev.
In še nekaj drugega je bilo v njegovi govorici, nekaj plazečega, pritajenega in vedoželjnega. Pogosteje, kakor navadno, se je obračal z vprašanji na Pavla.
»Kako meniš ti, Pavel? Ali nisi ti istega mnenja?« Ako mu je Pavel pritrdil, ga je to močno veselilo. S svojimi belimi polnimi prsti, ki so se pri vsaki besedi premaknili po taktu in se grozeče stegnili proti Pavlu, je takorekoč tipal okrog; in njegove besede, ki jih je izgovarjal, so bile kakor vesele maske, za katerimi so vstajali obrisi novih še neznanih, groznih besed. Pavel je to uvidel ter je z nejasno bojaznijo zrl na svetlega-očnike, na poročni prstan in na mirno se gibajočo nogo v bleščečih čevljih. Strah je Pavla prevzel in spoznal je, o čem hoče oče govoriti; burno, a vendar tiho mu je bilo srce v praznih prsih.
5D
Popolnoma so nam umljive in telovadcem v najdragocenejše priznanje solze, katere smo opazili v očeh osivelih telovadcev najstarejše dobe ljubljanskega »Sokola«, kateri so sledili z napeto pozornostjo v vrstah občinstva vsaki točki programa, vsaki kretnji mladega nara ščaja. To odkrito, ginljivo priznanje od mož strokovnjakov je najlepši triumf, ki so ga odnesli sokolski telovadci dne 27. septembra 1903.
II.
V strogo sistematičnem, za raz voj  telovadbe  v ljubljanskem »So kolu« zgodovinsko sestavljenem programu  smo  opazili  zlasti  lepe in hitre prehode iz jedne točke v drugo. Ob zvokih krasne češke sokolske ko raČnice so prikorakali telovadci pod načelstvom dr. V. Murnika v efektno razsvetljeno   in   ukusno dekorirano telovadnico  v  Čveterostopih, kateri so bili razdeljeni v dve četi. Prvo je vodil   podnačelnik ljubljanskega »Sokola«  br. Fran  Kandare, drugo pa  vaditelj   br.  Tomo Burgstaller Preprosto elegantni rajalni nastop je že presenetil  mnogobrojno zbrano občinstvo. Iz čveterostopov so kara kali telovadci v sredi telovadnice v dvostoje, prestopili iz istih v zastope. napravili preko telovadnice lepo fi guro zvezde in prikorakali zopet po sredi telovadnice v peterostopih, iz katerih so razvili  nastop  k drugi točki programa   k  prostim  vajam, katere so  obsegale 5 točk. Vsaka posamezna točka teh prostih  vaj je bila izvedena s popolno gotovostjo in preciznostjo; zlasti pa je vzbudila tretja prosta vaja vsled svoje izvirnosti in zelo   učinkujoče efeknosti burno priznanje.   Tretja točka pro grama  je   ubsegala   telovadbo na orodju in sicer  se  je  telovadilo v sledečem sporedu: I.  vrsta: bradlja, miza in šir (izvajalo 7 telovadcev, predtelovadil Fr. Kandare); II. vrsta: konj na šir, plezanje po vrvi (izvajalo  7  telovadcev,   predtelovadil B. Drenik); III. vrsta:  Bkok v višino, bradlja (izvajalo 9 telovadcev, predtelovadil J. Podlesnik);  IV. vrsta: koza, plezanje ob  palicah (izvajalo 10 telovadcev, predtelovadil J. Klemene).   Menjava orodja, gitfzmost in sigurnost telovadcev, temper^Inentna izpeljava vsake posamezne vaje in obenem mnogostranost te telovadbe — vse to je učinkovalo na gledalce presenetljivo.   Bilo je skoro preveč za   oko   tej   telovadbi nevajenega gledalca.
Po končani telovadbi na orodju je nastopilo pod načelnikovim vodstvom šest telovadcev v francoskem boksu. Boks je brezdvomno obsegal najtežje, a zajedno najlepše vaje vsega sporeda. V njem je dosegel razvoj prostih vaj svoj vrhunec. 6 telovadcev je pokazalo razne napadne gibe francoskega boksa tako rok kakor nog v obliki prostih vaj združenih v mične, a silno težke kombinacije. Boks zahteva  od  telovadca veliko
Razkošna maškerada besed je poletavala vedno prešerneje in grozne besede so silile z neodoljivo močjo na dan. Oče je nehal govoriti o alkoholikih in si je s tresočo roko prižgal novo cigareto. Sedaj pride takoj, si je mislil Pavel ter se potuhnil, kakor se potuhne črn vran s pristriženimi perutmi v tičnici, ako se stegne velikanska razpeta roka skozi vratica
Sergej Andrejič je težho vzdihnil in pričel:
»Toda še nekaj groznejšega je, kakor alkoholizem, Pavel . . .«
»Sedaj pride«, si je mislil Pavel^ »nekaj groznejšega,   kakor moreče vojske, nekaj bolj uničujočega, kakor kolera in kuga«.
»Takoj, takoj«, si je mislil Pavel in se potuhnil, zdelo pa se mu je, kakor da bi s celim truplom tičal v ledenomrzli vodi.
»To je razuzdanost, Pavel, ali si že imel priliko, čitati specijalna dela o tem interesantnem vprašanju?«
»Jaz se bom takoj ustrelil«, si je mislil Pavel, rekel pa je mirno z vljudnim zanimanjem:
»Specijalnih del nisem čital, pač pa vobče to in ono. To vprašanje me selo zanima, papa«.
moč in vztrajnost pa tudi spomin stavlja nemalih nalog. Po 16 različnih gibov hitro in zraven z vso energijo izršiti mično, elegantno in zajedno v skladu s sotelovadci, to ni lahka stvar. Tako spada boks« izvajan na ta način med najvspes-nejše vaje za telo, pa tudi za duh telovadcev. Ž njimi se v veliki meri vadi telovadec v vztrajnosti, pozornosti in disciplini. Frenetično ploskanje po izvedbi vsake kombinacije je pričalo, da so bili telovadci docela kos svoji težki nalogi.
Ob zvokih koračnice je nastopilo za tem pod vodstvom načelnice ženskega telovadnega društva gdč. Jo sipine K aj zel je ve 7 telovadk v vajah s kiji. Elegantni nastop, do sledno vzorna izpeljava kombiniranih vaj in krasna disciplina, vse to je pričalo, da je burna pohvala od strani občinstva popolnoma zaslužena.
Višek svoj je dosegla javna te lovadba s poslednjo točko programa, v kateri so nastopili tudi izvenljub ljanski telovadci. Nastopili so sledeči telovadci: dr. V. M urni k, načelnik ljublj. Sokola, Fr. Smertnik, načel nik celjskega Sokola, J. Novak, načelnik idrijskega Sokola, I. Savn i k, podnačelnik kranjskega Sokola, Fr. Kandare, podnačelnik ljublj. Sokola in M. Skalkow*ky, vaditelj ljublj. Sokola.  Telovadilo  ae je na drogu. Tudi tu, kakor v celem sporedu, je bil sistem. Razen prve redne vaje, so si voditelji izbrali namenoma vsak druge elemente svojim kombinacijam, da tako pokažejo, kolikor je to mogoče v kratkem času, veliko raznovrstnost vaj na drogu. Videli smo 30 sestav, ki so izčrpavale malone vae  elemente vadbene vrste: vaje na drogu, zvezane v najtežjih načinih  v  krasne  sestave, tvoreče vrhunec vaj na drogu.  Več menda že ni mogoče, kakor kar so nam po kazali ti učitelji slovenskega sokol-stva. Bila je to kvintesenca elegance. Skrajna dovršenost tako glede izbere vaj kakor glede izvedbe je v občinstvu vzbudila  burno pohvalo, ploskanje ni hotelo nehati. Pri odhodu telovadcev s telovadiača, smo imeli priliko opaziti izvrstno izvežbanost v redovnih vajah; občudoval smo točno izvedbo, eleganten korak, vzoren red in disciplino, to podlago za vspeh sokolskega dela!
Slavnosten kornera. Proti Va^- uri zvečer pričela se je polniti velika čitalniška dvorana v »Narodnem domu«. Dolgo vrsto miz so zasedli Sokoli, katerih je bilo okoli 100 v društveni obleki. Slikovitost so povišale dame v elegantnih toiletah. Sicer so bile vse mize zasedene, a vendar smo opazili, da jih mnogo, mnogo, ni bilo katere bi bila morala vezati vsaj častna dolžnost, da bi bili prišli na slavnostni komers. Opazili smo, da ni bilo ne enega častnika tukajšnje garnizije, dočim je povdarjati, da so Častniki prav mnogobrojno obiskali »turnersko« 40 letnico. To beležimo le kot simptom, kajti nam ni na tem, da bi častniki obiskovali slovenske slavnosti. Opazili smo tudi odsotnost drugih »cesarskih kraljevih«. Pogrešal jih ni nihče, tem manj, ker vemo, kam jih vleče srce. V lepem številu so došli na komers akademiki zastopani ponajveč v društvih »Sava« na Dunaju ter v ferijalnom društvu »Sava« v Ljubljani. V mnogobrojnim zboru pod vodstvom izbornega pevovodje g. Al. S a k 8 a je nastopalo slovensko trgovsko pevsko društvo, ki je svojo nalogo, podati nekaj koncertnega petja, izpolnjevalo prav častno.
Vodja komersu starosta dr. Ivan Tavčar je izrekel prvo na-pitnico stolnemu mestu Ljubljani ter nje vzornemu županu gosp. Ivanu Hribarju poudarjajoč, da je ravno bela Ljubljana, ta jedrovita slovenska gruda, zamogla dvigniti ljubljanskega »Sokola« na tisto višino, na katerej stoji danes. Ljubljana je priredila »Sokolu« toplo gnezdo in visoko zaslugo na tem nosi častni član »Sokola« in njegov bivši starosta gosp. Ivan Hribar, župan ljubljanski, ki je bil takorekoč iziŠel iz »Sokola«.
Burni pozdrav, ki je bil donel
nasproti dr. Tavčarju, akoro ni hotel prenehati ob izrečeni tej napitnici in skoro da ni mogel g. župan priti do svojega odzdrava.
Gospod   Ivan   Hribar, Žu pan ljubljanski, pravi, da ima staro stovo napitnico popolniti v tem, da ne samo on, temveč vsi bIo ven ski župani slovenske stolice doslej so bili vzeti iz »So kola« in tako bodi tudi na prej.   Ljubljansko županstvo bodi posestno  stanje  ljubljanskega »Sokola«. (Gromovito pritrjevanje). Razloži na to  v  krasnem  velikem go-goru prevažni pomen »Sokolstva« za slovanske narode, za  mal slovenski narod še posebej in zakliČe »Sokolu«: Čuvaj »Sokol« nad Ljubljano, dvigaj vedno  prapor slovenske narodnosti in ne pozabi, da je vsaka druga narodna   zastava   v   Ljubljani stroga provokacija.   Govor skonča v napitnico ljublj. »Sokolu«, ki naj tako raste in cvete, kakor je to bilo dosedaj.
Gospod dr. Karol Triller kot nekdanji podstarosta ljubljan skega »Sokola« reaguje v svojem govoru na oni del starostovega govora ob slavnostnem zborovanju v katerem je bil delil zgodovino ljubljanskega »Sokola« v tri dobe: v prvo iskrenega »najivnega« narodnega navdušenja, v drugo podrob nega narodnega dela in v tretjo notranjega dela, ki na čelo postavlja telovadbo. Željo izraža, da bi se vodilne misli, ideje vse treh dob združile v tej tretji dobi, zakaj tistega »najivnega« narodnega navdušenja trebamo danes v časih pogubne narodne blaziranosti bolj ko kedaj.
Bivši marljivi podstarosta d r. Josip Kušar poudarja v krep kem navdušenem govoru pomen slovanstva, ki ga je zlasti na jugu obdržati na višku moči in pozornosti, ker ne vemo, kaj pride danes ali jutri. Razumevajmo sotolstvo in vidimo, da je ravno ono poklicano izvršiti to vzvišeno delo.
Podstarosta g. dr. Vladimir Ravnihar napije narodnim damam, zlasti pa detetu ljubljanskega »Sokola« »Ženskemu telovadnemu društvu«, ki nam je ob 40 letnici poklonilo krasno vezilo. trak staročastni naši zastavi. Ob ustanovitvi društva naročena v zlati Pragi, prinesena je bila zastava v belo Ljubljano sredi meseca aprila 1864. V očeh naše vlade ni našla milosti, kajti vlada je zahtevala, da je odstraniti z zastave jugoslovanski grb. polumeseo z zvezdo. Seveda se taki zapovedi ni vstreglo. Ze 28. aprila 1864 je zastava vodila prvikrat javno nastopivšo sokolsko četo ob pogrebu ljubljanskega župana in prvega čitalniškega predsednika M. Ambroža. In kakor danes, tako so pred 40 leti ljubljanske Slovenke po klonile prvi trak zastavi. Izročila ga je gospodična M. Hohnova na poletnem telovadišču sokolskem, kjer je slavnost zaključila prva javna telovadba »Južnega Sokola«.
Starosta dr. Ivan Tavčar nazdravlja potem navzočim starinam sokolskim g g. dr. Karolu Blei-\v e i s u vit. Trsteniškemu, Petru Grasselliju, Franu Hrenu, Franu Dreniku in Hugonu Turku ter mladini slo venski, našim vrlim akademikom.
V imenu »relikvij« sokolskih zahvali zdravico v šaljivo-dovtipnem govoru g ravnatelj Peter G r a s -s e 1 1 i. Poda nam nekaj zanimivih zgodovinskih spominov iz povestnroe ljubljanskega »Sokola« ki se nam danes vidijo neverjetni. Ko je »Sokol« ljubljanski na potu na Žalski tabor korakal skozi Celje, so na vrle »Sokole« nežne roke z oken sipale cvetke in vence. OD prihodu k Slomškovi slavnosti v Maribor je ljubljanskega »Sokola« na kolodvoru pričakal nemški »Turnverein«, pozdravil ga, ter ga spremil v svojo telovadnico ... V svojem daljnem govoru omenja krasne popoldanske telovadbe ter nazdravlja aokolskemu naraščaju.
Imenom »Savanov« zakliče gosp. iur. Žiga Vodušek ljubljanskemu »Sokolu« savanski »Živio«.
Gosp. dr. Kušar v drugem svrjem govoru proslavlja češko sokolstvo kakor naš ideal ter povdarja, da ljubljanski »Sokol« — kakor ga je prepričalo — hodi danes pravo pot.
Načelnik ljubljanskega »Sokola« br. dr. Viktor  M ur nik  pravi, da brez   mandata   sicer,   toda menda upravičen, v imenu moške mladine »tretje sokolske dobe«  izraža hva ležnost br. P. Grasselliju za njegove prijazne besede. »Če sem daleč stran v tem kotu slišal prav, je br. Grasselli povdarjal, da sloni na  tej mladini prihodnost  sokolstva.   Res  je! Na njej sloni, podlaga pa ji je slovensko v a d i t e 1 j s t v o !    Težka    in polna truda je naloga sokolskega vaditelja. Sokolska telovadba! Ni to akrobatika, ki  draži  v  gledalcih  živoe,  ni to šport, ki enostransko razvije telo, je to vsestranska, nepretirana, toda nepretrgana, enakomerna vadba vsega telesa,   ki   v   njem   vstvari trdno zdravje, jekleno vztrajnost, vadba, ki razvije telesne in duševne moči do one skrajne meje, ki jo sploh pripuščate  narava in zmožnosti telovadca, vadba, ki pa mora v telovadcu  vzbuditi tudi krepko in    trdno   ^voljo,    svoje do skrajne mogoče mu meje razvite    zmožnosti    z železno energijo    uporabiti   sebi v prid, narodu v korist! Telesna in duševna izobrazba »Sokolu« nista ločeni stvari, ne, ampak tesno sta spojeni, kakor sta tesno spojena duh in   telo.   Sokolska   vadba telesa pripravi  in  ohranja čvrst in zdrav temelj za dobro izobrazbo duha. To pomenja nam rek:   »Mens sana in corpore sano, zdrav duh v zdravem telesu«, naše geslo!   Po tem geslu pa se skuša ravnati »mladina tretje dobe« ne samo sebi v prid, ampak tudi v prid narodu, ki zanj baje mi  tretjedobniki   nimamo pravega srca, za čigar koristi baje nimamo pravega smisla!  Plemenita pa silno težka je nal ga sokolskega vaditelja, tega pravega narodnega vzgojevalca! Zategadelj pa veljaj moja napitnica vaditeljstvu  slovenskega sokolstva, njega razvoju in vzmnožitvi! Uspešni vršitvi njegove težke naloge. Na zdar! Glasno in vsestransko je občinstvo pritrjevalo tem besedam.
S tem je bil ofioijaini del vse slavnosti končan.
Neumorno, pa izborno je ves čas igrala vvla društvena godba ljubljanska pod vodstvom g. Ig. No-vačeka. Bodimo hvaležni, da imamo v Liubljani tako v resnici dobro civilno godbo. Nadomeščala je v vsakem oziru vojaško godbo. Pod-pirajmo, kar je vredno podpore.
»Sokol« je vredno svojemu slavnemu imenu proslavil svojo 40let-nico. Ni iskal hrupa in zunanjega pompa, v domačem krogu sokolskem je praznoval pomembni svoj praznik. Dokazal je vzlic temu, da se zaveda vzvišene svoje naloge, da stoji na višku te zavesti in da je goden za višji in drznejši polet. Njegov na-nastop v nedeljo dne 27. t. m. je pokazal, da smemo v prihodnjem letu pričakovati krasno in impozantno sokolsko slavnost: vsesokolski shod v Ljubljani!
Dosli so nastopni telegrami:
Brežice: Dvignil si se do obstanka Štirdesetih let, dvigaj prosto se naprej, da slavil bo Te celi svet. — Čitalnica v Brežicah. Brežice: Če Sokol dviga drzna krila, vrabičev roj pobegne plah, enaka bodi naša sila domovju v brambo, vragu v strah !
Alojzij P i mat. Budjejevice: Pred občnim sestankom „Sokolov" v narodno izpostavljenem mestu našem imamo vsi preveč dela, radi Česa nam ni mogoče odlični slavnosti Vasi prisostvovati. Vsi pa se čutimo v duhu in srcu pri Vas, dragi naši bratje, in Vam priporočamo, da bi pri drugem slovenskem vsesokolskem sestanku Vašem dosegli imenitni svoj smoter, zbrati vse brate Slovence pod zastavo našega Fiignera in TyrŠa. — Sokolska Župa Husova.
Celovec: Po nujnih opravilih žalibog zadržan, udeležiti se današnjega pomenljivega slavja vrlega in za narodno probujo med Slovenci velezasluž-nega ljubljanskega „Sokola", želim mu iz dna svojega srca, da poleg svojega
blagor
venskega
smotra krepko vstraja v borbi za pra-vice slovenstva tudi v bodoče v slavo svojo in v čast ter ponos naroda sa-mega. Ideja sokolstva prešine naj vs< sloje našega naroda za njega spas in boljšo bodočnost! Na svidenje prihodnje leto! Nazdar! — Legat.
Gorica: Bodi tudi v bodoče čvr^ in jak, dični „Sokol", buditelj dvigajo-Čega se narodnega Čuta in krepki prvo boritelj  slovenske zavednosti! Stoti slavo ti kliče bratsko društvo. — Q o riški „Sokol".
Gorica:   Ob štiridesetletnih kličejo:  po  začrtani  poti  naprej! — Telovadci goriškega   S o k o 1 a
Gorica:  Bratje  sokoli! Best Vam na današnjem slavnem dnevu I leč    društvu    slavno stoletnico' zdravje!  — Miroslav  II u b m a j
D u n a j : Mile bratrske jeduoi kol" v Lublani. Ku velkćmu a vyznam nćmu svatku Vašemu, jimž osla vaje! dovršeni čtyrycetilete  činnosti na pol sokolskem, blahopfejeme eo nejuprim Sledujice s vfel^mi cily praci, již Iste dnešnich   uspehu   dosahli, nunime, prave  tato jest pravy dukaz pocb ušlechtilych našich idealu a jsme pivv cčni,  že tato sila  jednote  Vasi i H stnou dobu budouci zabezpečt. Nazda
— Za sokolsku župo d o 1 n o r a -kouskou: Ruda Knobloch, starosta, Jo s. Mauerhart, jednatel.
Idrija: Današnjemu slavlju čestita Idrijski „Sokol".
Karlovec:   Proslavi  Vaše i deset godišujiee pridružujemo se iskre nim  simpatijama  uz  bratski: zdrav Hrvatski „S okol".
Kranj: Zadržan vdeležiti se pre-pomembne  današnje  slavnosti, klic zbranim bratom:   Nazdar, naprej, sin venski strelci! — Ciril Pire.
Ljutomer: Najmlajšo slovenj sokolsko društvo „Murski Sokol" ki očetu slovenskih „Sokolov" ob priliki da našnje slavnosti za Čast in roda krepko in hrabro: „Naprej!" Dr. Chloupek, starosta.
Lvov:     Zjazd delegatov* wszystkih polskih towarzyst m s o k o 1 i h w czterdziesto lecie „Sokola lublanskiega pozdravienie serdezne zy-czenia! — Fischer.
Moskva: S radosti nevy slovnoii pozdravuji Vaši  ctyficiti   letou pri sokalskou.  Tam dole na jihu sokoNi. povzneseni ma vyznam hluboky ; bud iž m u na vždy zdar nejvyšn. — F. K. Š n e p p, starosta „Českćho klubu v Moskv Rusi.
Novo mesto: Ustanovitelju slo sokolstva in njega dičnem i starosti kliče o praznovanju 401etui« bratski:    Nazdar!    — Dolenjski „Sokol".
Pisek: Draži bratri! K ctyricc leteinu trvani Vaši jednoty, jaku ž i k dalši Sokolske činnosti Vaši, volame upfimne bratrske „Na zdar! Za ■pravni vjbor župy Jeroneymovy". Miroslav Janouš, župni jednatel, Reiner, starosta.
Plzenj:   Zupa plzehska zdrn mile bratry sve a snaham Vašim p hfrmavi,: Na zdar! Vej voda, jedna Petak, starosta.
Praha:   Draži bratri! Predsed nietvo  „Češke Obee Sokolski - paslla Vam, draži bratri svuj uprimuy bran sky, z naži slovanske Puahy  do bik Lublane,  a pluy zdar  a uspeh prej--prubehu  cele   Vaši  jubilejni slavu« 40 leteho trvani jednoty Vaši. Sokol k Sokolu, bratr k bratru,  Slovan  k S vanu, v praci, nadseni. a Usoa pro silu. moc a slavu  rodu slovanskeho. T společne jeduotč naši volame zdar praci Vaši  dalši,  na  shledanou  r. TAM. uprimnjem pozdravom  »Na zdar!" pfesduictvo   „Češke   Obce Sokolske Jednatel: Juc Tmašek. Starosta Dr. Po d lip ny.
Praha: Bud, vrle pozdraven T milj bratre na Lublauici sinave v di svatku sve 401etnice.   Rozepni m kridla sva a let' v Čele sokolu slovm skijch k sluuei svobody a slavy n lidu s veho naprej. — Sokol p r a ž s k Dr. Scheiner.
Prerava na Moravskem: B kolska župa stfedomoravska b lah op i Vam draži pobratimi, k uspechum do-cilenym a vola dalši zdarne praci na zdar! — Predsednictvo župy.
Pulj: Čestitajuč slavi dično.; „Sokola", želimo, da okupi pod svoji* krilo sve sinove slovenske domovino.
— Prvi istarski „Sokol".
Razdrto:   Še  mnoga   leta! K Štiridesetletnici Čestita — Razdrto
Reka: Primorsko „Planinsko dru Štvo", sakupljeno na vanreduoj glava skupštini,   nakon   premjeue   pravila i pretvorbe  u   „Primorski   Sokol- k najraladji drug    starijemu odličnomu drugu čestita v dauašnjoj slavi: „Na zdar!" — Za odbor: L u i č\
Semily: Bratrim „Sokohmr do bile Lublane sletlym posvlame upmn:. srdečny naš pozdrav  — Na zdar! Sokolska župa Krkonošska.
Solkan:    Iz sijajno vspele slav nosti ts 50 Sokoli nastopivŠega solkanskega „Sokola"   pošiljata Matici sokolski  bratski pozdrav.   — Združena goriški   in  Solkanski „Sokol".
Dalje v prilogi.
ti
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 224, dne 29. septembra 1903.
Šoštanj: Tebi nositelju narodne presvete kliče  krepak:  nazdar! šaleška Čitalnica.
Šoštanj: V ponos slovenskega tih1u raztezaj svoja krila; Tebi in pajka Sloveniji naj bodi usoda mila! — 11 i r j an.
Trst: Prvaku mej slovenskimi .Sokoli" kliče ob njegovi Štiridesetlet-iiiei srčen: Na zdar! — Tržaški „Sokol".
Varaždin: Hrvatski „Sokol" va razdinski u dubu prisustvuje vašoj slavnosti i želi, da petdesetletnicu proslavimo zajednički u slobodno] domovini i trajnoj slogi slovenskoga in hrvatskoga naroda! Živili, zdravo! — Dr. Magdie, starosta.
V o t i e e : Draži bratri! Vyznamne slavuosti Vaši a založeni svazu slovin-skćho sokolstva volame krimavć Na zdar! — Sokolska župa Blani-cka ve Voticich.
Zagreb: Milo nam bratsko dru-žtvo! Sa iskrenim veseljem pridružujemo se draga braćo vašoj slavi, koja Vam izazivlje ponosnu uspomenu, da je „Ljubljanski Sokol- prije četrdeset godina prvi razvio na jugu zastavu, pod kojom je pribrao liepo jato sivih Sokola, da probude svoj slovenski narod, te da ga na svojim lakim krilima ponesu u one Čiste siere, gdje vlada: sloboda, jednakost i bratimstvo. Želimo Vam ujedno, da si sokolstvo steće još tolikih zasluga za napredak mile nam braće Slovenaca, da će se godišnjica osnutka prvoga slovenskoga Sokola i zlatnim slovima bilježiti u pov-jesti slovenskoga naroda. Zdravo ! — U ime upravnoga odbora „Hr-vatskega Sokola". — Dr. Juraj VrbaniČ. Dr. L. Carl.
Žižkov: Predragi gospodje bratje! Prosim, da blagovolite sprejeti mojo najtoplejšo zahvalo, prvič za Vaše čestitanje mi ob moji sedemdesetletnici in drugič za vabilo na društveno 40-letnieo ljubljanskega „Sokola". — Ža-libog, da ne morem priti, da se z Vami prav bratovski veselim, ker imam ravnokar mnogo uradnega in drugega dela t rokah ter sem vsled tega Jtudi že truden. Želim torej prav srčno, da bode imela le ta slavnost velikansk uspeh v prid in korist narodne organizacije po vsem Slovenskem ter tudi učinek za krepČanje bratovske vzajemnosti slovanske. Na zdar! Vaš navdušeni brat Jan Lego.
Žužemberk: „Sokolu", staremu nemu gromoviti Na dru š tvo.
Žužemb erk: vzbuditelju, zvestemu nositelju in neustrašenemu branitelju narodne ideje slovanske navdušeni: Na zdar! — Ivan Gregorčič.
Slavnemu našemu bojevniku narod-zdar! — Bralno
„Sokolu" dičnemu
Državni zbor.
Seja dne 28. septembra.
Iz dveh vzrokov je bila včerajšnja seja slabo obiskana: Čehi so praznovali svoj narodni praznik sv. Va dava, daljni poslanci, ki so v soboto zapustili Dunaj, pa se niso vrnili, ker 80 vedeli, da bo to itak zadnja seja.
Posl. Ploj je interpeliral zaradi nezakonitega postopanja pri volitvah v okrajni zastop gornjeradgonski
Posl. Kobič je vprašal zaradi zgradbe novega državnega mostu čez Dravo v Mariboru.
Posl. Schapfer je interpeliral zaradi prisiljenega dvoboja v armadi z ozirom na degradiranje dveh rezervnih častnikov v Inomostu.
Posl. Gratzhofer je interpeliral glede ureditve službenega razmerja gozdarjev.
Ministrski predsednik dr. Kor ber je odgovarjal na razne interpelacije.
Potem se je začela debata glede podpor vsled ujm prizadetim krajem.
Posl. Sileny je opisoval škodo, ki jo je provzročila toča na Morav-fikem.
Posl. Dyk je govoril o bedi v nekaterih Čeških okrajih ter stavil resolucijo, naj se preneha z iztirje-vanjem državnih posojil od okrajev!
Posl. Sohreiter je cenil vso škodo po ujmah na 150 do 200 milijonov, za kar je dovoljenih 15 milijonov le kapljica na razbeljeni kamen. Predlagal je v resoluciji, naj dovoli vlada še nadaljnih 35 milijonov kron.
Posl. Klofač je zahteval nadaljnih 30 milijonov iz blagajničnih preostankov.
Posl. vitez Abrahamovviczje Priporočal Gališko.
Posl. K a i s e r je govoril v imena ilaiije.
Posl. Wernisohje slikal obupni Položaj na Koroškem vsled zadnje Povodnji.
Posl. Sohreiner )e govoril o pomanjkanju v severni Češki ter za hteval v resoluciji, naj ae podaljšajo, oziroma na novo vpeljejo znižani tari ti na železnioah zaradi ujm.
Posl. 11 u e b e r je zahteval zdatno državno podporo za Solno^raško.
Posl. Zimmer je govoril za po moč Moravski.
Potem se je debata zaključila. Glavnima govornikoma sta se izvolila K i 11 e 1 contra, S e i d 1 pro.
Posl. Kittel je zahteval, naj se za bodoči proračun takoj postavi 10 milijonov K za podpore vsled ujm.
Posl. S e i d 1 je urgiral regulaoijo nekaterih rek na Moravskom ter zahteval, da se državne podpore zvišajo.
Govorili so še Fresl, Steiner in Starzynsk i, nakar se je seja ob 3. popoldne zaključila.
Prihodnja seja se naznani pismeno.
Gosposka zbornica.
Seja dne 2 8. septembra.
Bolj zanimive kot v poslanski zbornici so bile včerajšnje debate v gosposki zbornici. Stranke so po svojih govornikih kar tekmovale med seboj, da izrazijo svoja patrijotična čustva ter obsodijo madjarske separatistične težnje.
Predsednik knez Windisch-gratz se je spominjal umrlih članov grofa H o v o s a , barona \V a s h i n g-tona, grela \V a 1 d s t e i n a , kneza Adama Sapiehein poslanika grofa D e v m a. Potem je zbornica stoje poslušala njegovo spominjanje umrlega papeža Leva XIII.
Baron \Valterskirchen je poročal o novem rekrutnem zakonu ter izrekel pri tem obžalovanje zbornice, da se ni zdržal v veljavi prvotni rekrutni zakon, s katerim se je bilo dovolilo pomnoženo število rekrutov.
Minister grof Welsersheimb je izrekel nado, da se bo vendar še doseglo, kar je za moč monarhije nujno potrebno, ter je priporočal, naj se sedanji zakon sprejme.
V istem smislu je govoril tudi knez Auersberg.
Knez S c h o n b u r g-H a r t e n ■ s tein je obžaloval, da bo morala armada vsled spremembe rekrutnega zakona zgubiti vse prednosti, ki so se s toliko težavo pridobilo z zakonom v februvarju. Izrazil je upanje, da se bo znova pridobilo, kar se je opustilo. Bičal je stranke, ki hočejo zanesti v armado nered in razrušiti disciplino. Hvalil je delovanje ministrskega predsednika dr Kor ber j a in S z 611 a.
Grof Sohdnborn je proslavljal armadno povelje in govor ministrskega predsednika dr. Kurberja. Hudo je obsodil madjarsko stremljenje.
Ministrski   predsednik dr. K dr ber je delal globoke poklone zbornici in njenim patrijotičnim govor nikom ter izjavil, da armada ne sme biti igrača za Btrankarske strasti.
Potem se je rekrutni zakon sprejel v drugem in tretjem branju ter se je zasedanje odgodilo.
Politične vesti.
— Državni zbor se skliče, kakor je izjavil ministrski predsednik, šele v prvi polovici meseca novembra, ako ne bodo ogrske zadeve prisilile sklicanja poprej.
— Parlamentarna komisija mladočeškega kluba ima danes pred otvoritvijo deželnega zbora sejo ter se bo razpravljalo o odloženem mandatu dr. H e r o 1 d a. Klub bo najbrže pozval dr. Herolda, naj obdrži svoj mandat v teh kritičnih časih.
— Češki radikalci insocia listi so imeli v Pragi velike shode za splošno in direktno volilno pravico. Po shodu so demonstrirali pred stanovanjem dr. Herolda, mu prire dili mačjo godbo ter klicali: »Proč z izdajalcem! Naj ne kandiduje več!«
— Kriza na Ogrskem. Veliko senzacijo je obudil Članek Kos suthov, v katerem pravi, da je ne odvisna stranka dosedaj le malo slušala njegove svete, da potrebuje narod v sedanjih burnih časih treznosti in miru. Kossuth a vari pred novimi zahtevami, katerih priboritev
ni narodu mogoča. »Ftlgetlen Ma-gvarorszag« pravi k temu članku: •Kdor hoče za vsako ceno skleniti mir, ta naj odpotuje iz Ogrske. Nad madjarski narod 86 ne sme prinesti sramote, dežela pač ne potrebuje li-monadne politike.«
— Nedeljski počitek pri deželni brambi. Brambovski minister je zaukazal v posebni okrož niči, da morajo imeti ob nedeljah in praznikih tako častniki kakor vojaki popolni počitek, razun najnujnejših poslov.
— Proti ruskemu carju, ki pride jutri na Dunaj, so sklenili du najski slovanski socialni demokratje resolucijo, v kateri se izreka carju kot utelešenemu absolutizmu in tiraniji zaničevanje, zaprtim ruskim bo-riteljem za svobodo pa simpatije. Re solucijo so utemeljevali po eden hrvatski, češki, maloruski, poljski in slovaški govornik. Vladni zastopnik ni pustil resolucije prečitati, ki pa se je razdelila tiskana udeležencem. Danes imajo v isti namen nemški socialni demokratje shod, na katerem bo govoril dr. E 11 e n b o g e n.
— Zopet politični umor v Srbiji. V Jarebioi so našli umorjenega v njegovem stanovanju posestnika čir i ća, ki je bil kandidat na-prednjakov.
— Vstaja v Macedoniji. Grški poslanik v Carigradu je poslal svoji vladi »natančno« poročilo o gro-zovitostih proti grškemu prebivalstvu. Poročilo pravi, da je 180 grških vasi popolnoma razdejanih, tisoči kmetov in trgovcev so pomorjeni, žene in otroke so vstaši grozno mučili, nekatere grške duhovnike pa žive pokopali. Poročilo se pač najbrže nanaša le na turške informacije. V Sofiji je imela macedonska kolonija žalno mašo za padle vstaše. Po maši so priredili žalujoči obhod s črnimi zastavami. Sprevoda se je udeležilo nad 15000 oseb. — Za znak miru se smatra dej stvo, da je Načovie prevzel službo diplomatičnega agenta ter odšel v Carigrad.
— Odstavljeni načelnik peterburške policije Subatov ima velike lumparije na vesti. Svojim podrejenim uradnikom in agentom je ukazal, da so morali izzivati nemire, pri katerih si je pridobival slavo. Odpeljali so ga v prognanstvo v Tam bov. Subatov se je povzpel od navadnega paznika do ekscelenoe.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 29 septembra.
— Osebne vesti. Profesor na ljubljanskem učiteljišču gospod Anton Cernivec, je imenovan ravnateljem tega zavoda. — Vladni kancelist g. Danilo Mahnič v Krškem je začasno vpokojen.
— Deželni zbor kranjski. Prihodnja seja deželnega zbora bo v petek dne 2. oktobra ob 10. uri dopoldne.
— Stiridesetletnico »Sokola" omenja tudi »Slovenec«. Ker je pa v tem poročilu mnogo zavijanj, je treba na ista nekoliko odgovoriti. Skromnost v nastopanju, to je ena glavnih lastnosti nastopanj sokolskih društev. Ker je pa to lepo svojstvo precej izginilo v javnosti Slovencev, se čuti »Sokol« poklica nega, drugače ubirati to smer. Vkljub temu, da imamo »Sokoli«, kakor na Češkem mnogo nasprotnikov na vseh straneh, je bila udeležba pri zborovanju in na komersu častna za društvo ne pa taka, kakor jo »Slovenec« predstavlja. Napoveda nega skupnega obeda sploh ni bilo, pripravilo se je pri Auru le kosilo osobito za vnanje goste, katerih pa mnogo priti ni moglo, ker je nas slovenskih »Sokolov« itak malo. Da pa nismo poslali vabila »Slovencu«, ki je naa tako krivično in podlo napadal zaradi izleta v Cerklje, je samo ob aebi umevno. Pri naa sploh gospoda ne eksiatira, temveč »Sokoli« smo demokratje, brati med seboj, enakost mora vladati in vlada med nami. To pa ve dobro »Slovenec« in vedo tudi drugi nam neprijazni ljudje, kajti kdor prestopi prag telovadnice, mora vreči
od sebe javen značaj svojega poklioa, v telovadnioi je brat »Sokol«, dru-zega nič in ima enake pravice ko drugi. »Slovenec« se drži mnenja Mahničevega glede sokolstva, ostane nam neprijazen menda dokler bo eksistiral. Povsod drugod se domača strankarska politika več predelava, kakor v telovadnici. Tukaj za to ni časa. Drog in bradlja nista strankarska, na njih vsak Slovan okrepi lahko avoje pesti, pa naj si bo katolik, pravoslaven ali kaj druzega. Vera je vaaoega zasebna stvar, mi nikogar za isto ne vprašamo, zahtevamo pa od vsacega, da je pošten, da ljubi slovensko trobojnico in gre za njeno čast v boj, v boj za svobodo slovenskega naroda, ne pa tako kakor dela že premnogo kranjskih Župnikov, ki spodrivajo slovensko zastavo, kjer le morejo. Le pogledati je treba premnogo naših cerkva po deželi pri slovesnih prilikah, da se vidi, kako sistematično izpodrivajo slovensko trobojnico.
— Slovensko trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko. Opozarjamo vse člane na občni zbor tega društva, ki bo jutri, dne 30. t. m. ob 4. uri popoldnje v spodnjih prostorih »Narodnega doma«.
— Na naslov južne železnice. Ravnateljstvo južne železnice je že pred leti zaukazalo, da se morajo na Kranjskem vse postaje izklioavati tudi v slovenskem jeziku. Navadno se to godi; nekateri kon dukterji imajo pa vendar toliko drznosti, da kljubujejo ukazom svojega ravnateljstva. Tako je sinoči pri mešanem vlaku neki aroganten kondukter, ki ni hotel znati slovensko in celo ne vedeti za Ljubljano, vse postaje izklicaval le po nemško. Upamo, da bode temu neposlušnežu ravnateljstvo južne železnioe pojasnilo stališče, kakor je zaslužil.
— Premeščen je novoimenovani davkarski kontrolor Ignacij Perhauz iz Novega mesta v Črnomelj.
— Učiteljske vesti. Absol-virana   učiteljska   kandidatinja gdč. Gabrijela Dermeljeva je na stavljena kot pomožna učiteljica na šoli v Hotederšici.
— Vodstvo kranjsko gimnazije je prevzel mesto na dopustu bivajočega ravnatelja veroučitelj P e r n e.
— Slovensko gledališče. V četrtek, dne 1. oktobra se otvori gledališka sezona s fino francosko veseloigro „Dobri prijatelji" V. S a r d o n a. Igra je polna izvrstnih tipov, je bogata komičnih situvacij- in duhovitih presenečenj. Nastopi malone ves dramski ensemble.
— Za slovensko gledališko sezono 19031904 so se uvedle posebne dijaške vstopnice založe po 60 vinarjev, veljavne le za dijake in g o -jenke višje dekliške Šole ter obiskovalce in obisko-valke učnih z a v o d o v s p 1 o h, kar naj se blagohotno upošteva.
— Za stojišča v parterju in na galeriji pri slovenskih gledališčnih predstavah so se uvedli posebni kontrolni listki. Vsak, kdor gre v m e d d e -j a n j i h , ako tudi le za trenutek iz stojišča v parterju ali na galeriji, dobil bo tak kontrolni listek, kateri je pri zopetnem vstopu oddati biljeterjn. Brez takega kontrolnega listka se zopetni vstop v gledališče ne bo nikomur dovolil.
— Konium v Laškem trgu je šel tudi rakom žvižgat in žabam pet. Aktiva — ki pa so debelo računana — znašajo 4 0.000 g 1 d., pasiva pa 5 5.000 g 1 d. tako da je torej 15.000 gld. priman-k 1 j a j a, ki ga bodo — žal — morali plačati zapeljani in ogoljufani kmetje, namesto da bi jih plačal kaplan Gorišek v Celju.
— Iz Litije se nam piše 27. t. m.: V kratkem se je že večkrat zgodilo, da se po noči fantje in sploh pijanci tepo in nočni mir kalijo. Zlasti je bil velik vrišč pretočeno noč, tak, da ao ljudje mislili, da gori, in marsikateri ae je prestrašen iz trdnega
spanja prebudil. AH pri nas nimamo policijskega reda t Ni nobenega, da bi za to skrbel? Prosimo lepo dotično oblast, da poskrb', da bo ta red vzdržuje, zlasti po noči, ker nas je vedno večina, da potrebujemo počitka Zdaj pa še ena prošnja do gg. učiteljev, učiteljic, duhovščine innsta-riŠev. Svarite mladino in šolske otroke, da naj si vendar tako brezobzirno ne prilastujejc sadja. Vse sadje oklatijo še predno dozori in tako veliko škodo delajo lastnikom in drevju ter jemljejo popolnoma veselje do stdjereje. Tudi koruza nima miru. Komaj začne stoke delati, že vidiš trumo otrok, ki nosijo stoke domu in Še največ tacih otrok, katerih stariši nimajo svojega polja, — To se imenuje kraja. Tudi po polju se po noči krade, bolj kakor druga leta. Ca to ne poneha, treba bo postaviti ponočnega, zanesljivega poljskega čuvaja, ki se od osebe, katero se zasači pri tatvini, ne bo dal pregovoriti in preprositi. či kdo ne pridela na s roji zemlji dovolj, naj si pa kupi ali vsaj poprosi za pomoč. Grdo in brezsramno je prilastiti si tujo lastnino. Vsak, ki za sači tatu ah tatico, je dolžan ovaditi jo in tako varovati lastnino svojega bližnjega, kakor tudi svojo.
— Podružnica kmetijske družbe v Lescah priredi v prostorih g. Jos. Wuchererja v nedeljo, dne 4 oktobra t. 1. srečkanje, kateremu sledi prosta zabava začetek ob 4. popoldne.
— V konkurz je prišel trgovec Josip Zavolovšek v Kropi pri Gorniem gradu
— Semenj v Selcih. Ker bo 4. oktobra nedelja, zato bode letni semenj za živino v Selcih v soboto 3. oktobra. Opozarjajo se zlasti trgovci s prašiči r.a ta semenj, kajti za prašiče bo zadcsti'kupoev.
— Obesil se je v Tirni 24. t. m. preživitkar Anton Žibert pod kozolcem svojega sina Ivana. Samomor je izvršil najbrže v pijanosti, de loma pa tudi radi slabih rodbinskih razmer.
— Ropar. V gozdu pod Sv. Jožefom v Celju se je izvršil nedavno predrzen rop pri belem dnevu. Par dni pozneje je neznan človek z dolgim nožem v roki zastavil pot v Lokrovcu nekemu Orašu. Vrgel ga je na tla ter mu preiskal žepe. Orožniki so roparja zasledili. Isti je brezposelni Plesnik.
— Čarovništvo v 20. stoletju v šentviški fari na Dolenjskem :   Posestnik   Josip Zti pancič iz Malih-Pec boleha že dlje časa na epilepsiji. Bil je  baje že pri val zdravnikih, koji mu pa ne morejo nic pomagati.  Mož je pa zelo podvržen praznoverstvu in  veruje v čarovnik r. Ker mu zdravniki niso mogli pomagati, je poslal posestnika Antona Zupančiča z LnČarjevega kala po Čarodejnika v Veznice pri Vačah na Dolenjskem, da bi mu čarodejnik z njegovim umnim ču rodejstvom bolezen olajšal. Dne 8. avgusta t. 1. se v resnici  pripelje čarodejnik s posredovalcem Zupančičem z dokaj   lepo  ekvipažo v Male-Pece k bolniku. V sobo prišedši ogleda čaro-dejuik Gothard Tom svojega pacijenta od nog do glave.  Bolnik se je od samega strahu pred njim tresel po vsem životu kakor šiba na vodi, ter spoštljivo obračal oči proti „zdravniku14. Zupančič se je moral postaviti v sredi sobe, Čarodejnik je vzel dve baje blagoslovljeni sveči z žepa, dal eno bolniku v desno roko, drugo si pridržal sam in obe sveči užgal.  Potem je Šel čarodejnik na vse štiri kote sobe, ter pri vsakem kotu molil neke nerazumljive aevangelije" in molitve iz svoje Čarodejne knjižice.  Pacijent je moral vedno v sredi sobe stati ter se obračati proti hrbtu čarodejnika. Ko so bili ti „evangeliji" končani, je šel čarodejnik k pacijentu ter zmolil z razprostrtimi rokami nad glavo bolnika neke nerazumljive molitve. Kot zdravilo mu je izročil 3 rudeČe praške — prah navadne opeke. Te praške je moral pa-tijent  tri  dni, vsak  dan  en prašek v  litru   vina  zavžiti,   kar   je tudi storil.    Povrha   tega   je Čarodejnik povezal    bolniku    „čarodejno moč" zavito v neki mali cunji okoli  vratu z opombo,  da  mora isto  „moč" toliko časa na prsih visečo^ nositi, dokler popolnoma ne ozdravi!!  Konečno mu je še zapovedal, da ne sme tri dni po njegovem odhodu od nikake osebe nič vzeti, kakor tudi on ne sme nikomur nič dati, ter mu zagotovil, da, ako slu čajno med temi   tremi  dnevi kdo k njemu pride — mogoče tudi duhovnik — da naj istega smatra, da mu je dotičnik iz zlobnosti njegovo bolezen naredil, to je zacopral.  Slučaj je pa nanesel, da je takoj drugi dan po odhodu čarodejnika sosed Rudan potreboval nekaj denarja, kojega je Šel k bolniku na posodo iskat. Kmalu na to se je raznesla novica,  da je sosed Rudan Zupančiču bolezen zacopral, ter da Zupančič nikdar več ne okreva, ker je od čarodejnika mu dano obljubo prelomil. Vsled tega je med Zupančičevo in Rudauevo rodbino nastalo veliko sovraštvo. Po končani čarodejnikovi cere-
moniji je bilo seveda obilo pijace in jedi. Ta dan se je pri Zupančiču cvrlo in peklo ter pilo kakor na kaki svatbi, ali kaki drugi domaČi slavnosti. — A treba je bilo še honorar plačati. Čarodejnik je tudi naredil prav kosmat raeuu, kajti zaračunal je za svoje umno earo-dejstvo 40, za ekvipažo 14 in za posredovalca JO K, skupaj 74 K, kar je pacijent tudi pri vsi njegovi veliki sko-posti dobrovoljno plačal, nadejaj e se boljšega zdravja. Toda Zupančič je ostal istega zdravja kakor je bil, ako-ravno je nosil isto „mocu okoli tri tedne na prsih. Na isti način in isti dan je čarodejnik zdravil tudi pri sosedu Rudami v hlevu kravo, ker ji je mleka manjkalo, za kar je tudi T> K prejel. Kakor po navadi je tudi tej slepariji vrl orožnik iz ZatiČine prišel na sled ter čarodejnika naznanil sodniji. Gospodje Kristusovi namestniki v St. Vidu! Podali smo vam v predstojećem kulturno sliko iz vašo fare, sliko, ki tako živo kaže, na kako nizki stopinji je naše ,,dobro ljudstvo". Ali bi ne bilo pametneje, ko bi na leci pustili pri miru „Slov. Narod" in splošno volilno pravico iu se raje posvetili prosvitljevanju naroda? Čemu naj bo splošna in enaka volilna pravica ljudem, ki so še tako udani najbolj bedastemu praznoverstvu. Kako naj pojmijo taki ljudje važna politična, gospodarska in socijalna vprašanja, ko jih ima še vsak navadni slepar s svojimi rcoprnijami*' za norca. St. Vid spada med najstarejše tare na Kranjskem. Toliko stoletij so že tu duhovniki, ki pravijo, da delajo za omiko naroda in vendar je ljudstvo še danes skrajno pra/.noverno iu udauo vsakovrstnim vražam. Varujte, to je sramotno za vas duhovnike.
— Smrt nm stopnicah. V Kranjski gori se jo 23 t. m. ubil tesar Josip Turiič. Z«rčer teffa dne je prišel h krojaču Alojziju Klofutarju radi nekega računa. Ko ata croža stvar uredila, je bilo že notno, da je moral Turšič pri Klofutarju prenoč>ti. Turšič je stopil, prodno jo šel spat, še nekoliko na eesto. Ko pa je potem betel iti k počitku v odkazano mu ležišče v podstrešju, je v veži zgrešil v temi v podstrešje vodeče stopnice in je pal preko šest kamnitih stopnic v klet. Pri tem padou so io tako hudo poškodoval, da je drugega dno umrl. Turšič jo bil oženjen, očo večin nedoraslih otrok in v Carkniro pristojen.
— Požar. Dne 28. t. m. ob 1. uri popoldne je uastal v Martioji vasi pri Mokronogu velik požar, ki je uničil trem gospodarjem skoraj vsa poslopja s krmo in žitom in vsem, kar je bilo spravljenega. Škode je za več tisoč kron. Požarni hrambi iz Mokronoga in iz St. Ruperta sta prihiteli na pomoč ter rešili sosedna poslopja. Požarna bramba iz št. Ruperta, ki je vzlic daljavi bila kaj hitro ua pogorišču, ter pod vodstvom vrlega načelnika gospoda Fr<"»hliha takoj stopila v težavno delo, zasluži polno pohvalo in podporo. Govori se, da je zažgala zlobna roka.
— Rodbinski umori. V Gr-garu pri Gorici je 291etni kmet Von-cina ubil s sekiro svojo ženo, s katero je bil poročen šele tri mesece. Morilec pravi, da ni mogel več poslušati ženinega pritoževanja o [revnem življenju. — Blizu Buzeta je bil 521etni Barbari*' zavratno obstreljen od svojega zeta. Morilec je zbežal. — V Poreču je kmet Tauca s polenom smrtno pobil svojega tasta.
— Električna cestna železnica v Ljubljani. Zimski vozni red stopi v veljavo dne 1. oktobra. Železnica bo od 1. oktobra do 30. aprila vozila v času od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer, in sicer pred 8. uro zjutraj in po 8. uri zvečer v presledkih 15 minut, v ostalih dnevnih urah v presledkih T1 /., minute, i z-vzemši na progi vilaSama-ssa-kolodvor dolenjskih železnic. Na tej progi vozi železnica do preklica v presledkih 15 minut. Za vožnjo od vile Samassa v mesto ali iz mesta do vile Samassa se prenese pašna meja od Sv. Jakoba trga k vili Samassa, tako da stane vožnja od vile Samassa do poštnega urada, oziroma do Ambroževega trga ali obratno samo 10 h in vožnja od vile Samassa do južnega kolodvora, oziroma do vojaške bolnice ali obratno samo 15 h. Vsa znižanja vozne cene se lahko vsak las ustavijo. —
— Mednarodna panorama. Ta teden potujemo po Rimu. Vele-zanimiv je pogled na živahne rimske ulice natlačene vojaštva in ljudstva v različnih nošah, pričakujočega obeh veličanstev. Krasne stavbe in ■pomeniki, posneti natančno po ni ravi, pač zaslužijo, da si jih vsakdo pazno ogleda. Tu se nam kaže Rim a svojim živahnim prometom v vsej krasoti, človek se čuti nehote pro stavljenega v sredo tega vrvenja. Tu ima obiskovalec tudi priliko, ogle dati si krasne vatikanske dvorane, v katere vstop občinstvu ni dovoljen, in njih bogato opravo.  Splošno po
zornost pa mora zbuditi slika pokoj-nega papeža Leona XIII, ker je to njegova zadnja slika, napravljena čisto po naravi  od ravnatelja pano
rame.
— Izpred sodišča. Kazen
ske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču, l.i Vincenc Hribar, delavec v Zagracu, je S. velikega srpana na cesti proti Velikem Mlačovem čevljarja Jožeta Tratnika • količkom po desni roki vdaril iu mu kost zlomil, zrezal mu je potem še čilem in klobuk, baje za to, ker ga je Tratnik prej v gostilni nekaj vdaril in ga ozmerjal. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. "2.) France Konian, mizarski pomočnik iz Zgornje Šiške, Andrej Teran, sodarski vajenec iz Spodnje Šiške in Jože Kurriik, mizarski pomočnik v Zgornji Šiški, so dne 10. velikega travna na Drenikovem vrhu Franceta Garatola s palicami pretepli in ga na glavi poškodovali. Obsojeni so {bili po 4 tedne ječe. 3.) Miroslav Urban, brivec pri Aleksandru G j udu v v Ljubljani, je vzel temu iz hranilne pusice 88 K, in druzega denarja 8 K. Urban se zagovarja, da je sicer res svojega gospodarja okra del, a pravi, da mu je vzel samo 52 K. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 4.) France Hrovat, delavec iz Znžemperka, je hotel pod tujim imenom odpotovati v Ameriko, da bi se odtegnil naborni stavi, obsojen je bil na 12 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. 5.) Tone Paternoster, mesarski pomočnik v Ljubljani, je pri c. kr. okr. sodišču v Ljubljani v kazenski zadevi proti Jakobu Dimniku po krivem pričal, da sploh ne ve, če je res Dimnik sulca v Ljubljanici z nekim drogom vdaril. Obtoženec je dejanje krivega pričevanja priznal. Obsojen je bil na 5 tednov ječe.
— Nsvaran giat. V nedeljo zvečer prišel je čevljar Jakob Sirnik iz Rudnika v Plankarjevo gostilno na Dolenjski cesti št. 53 in si naročil jedi in pijače. Ko je naročeno jed in pijačo zavžil, je vstal in odšel, ne da bi plačal. Domači Hlapec Pavel Anžič je to opazil in šel z mizarjem Franom Slomujakom za možem na cesto in mu zaklical, da naj plača ceho. Ko sta Anžič in Slomujak prišla blizu Sirnika, je ta zavpil tri korake nazaju in ustrelil z revolverjem proti njima, da je letela krogla mimo njunih nog, na kar sta seveda Aužič in Slomujak zbežala nazaj v gostilno.
— V Grada*£ico padel. One 26. t. m. igrali so se ob brega Gradaščice Ivan Zlatic, 10 let star, Josip Tekavc 8 let star, in Adolf Te-kavc, 0 let star vsi stanujoči v Cerkvenih ulicah it. 21. Naenkrat je vrgla Zlatica božjaat in je padel v Grada-šČico potegni vsi za seboj oba Tekavca. Voda je bila na mestu nad 1 meter globoka. To je opazil urarski pomočnik Josip Bardorrer, stanujoč v Cerkvenih ulicah št. 11 in je skočil t vodo ter potegnil Zlatica, ki je bil že nezavesten, iz vode in ga rešil gotove smrti. Tekavca sta se bila sama rešila iz vode.
— SiSovit vojak. Diaei ponoči so so ▼ gostilni g. Lsopolda Blumauerja v Kolodvorskih ulicah sprli trije goatj«, dva civilista in neki pGddasetoik 27 pešpolka, in s« st»pii. Gostilničar je hotel narediti mir in je odslovil vojaka iz goatilne ter zaprl vrat« za njim, na kar je vojak potegnil bajonet in n'- vratih ubil dve šipi Sumi |« tudi skozi šipo proti goatilničarju in ga zsdei v levo lice t*r ga ranil. Na to je vojak zbežal.
— Tatvine in ulomi. Trgovki Mariji Pajerjovi iz Vevš jo bito pred dnovi na Miklošičevi cesti iz torbico ukradenih okoli 100 K denarja. — Pred tremi dnevi priplazil se je po-dnevu tat v stanovanje Ivana Fle-garja na Zaloški cesti št. 7. Oipiral j* ravno omaro, ko g% je Ivan Flegsr zasačil in prijel, toda tat se mu jo itvil iz rok in mu ušel. Fiegar jo opazil, da je imol tat ponarejeno brado. — Črevljarski pomočnik Ar-guit Valenta, stanujoč v W<»lfovih ulicah Št. 4, je dobil danes ob 1. uri ponoči, ko je prišel domov, na dvo riš&u tujega Človeka, ki je pr*d njim zbežal čoz zid na Perlosov vrt
— Pod voz je prišla danes popoludno na Sv. Patra cesti 71etna deklica M. Zorova, vUnujočt na Rimski cesti in jo bila povožena. Prepe-Ijali so jo z rešilnim vocorn na dom.
— Steklenica s Špiritom eksplodirala. M arija Epihova, sobarica pri dr. Paicholnu na Rimski cesti, jo včeraj likala perilo. Zadela je z razboljonim likalnikom v steklenico špirita, nakar so je steklenica razletela in so je špirit vnol. Nastal je ogenj, ki jo uničil več pohištva.
— Prijet agent za izseljevanje. Mestna policija jo prijela včeraj nekega agenta, ki je v vlaku na dolenjski železnici vabil ljudi v Ameriko.
— Povozil je včeraj popoludno na Jurčičevem trgu neki kolooar 6 let staro deklioo. Deklica jo na glavi poškodovana.
— Mestna ljudska kopel. Od dne 20 argusta do 20 sepiem
s a
u m e t u i š k e t
koncer-
bra letos oddalo se je v mestni ljudski kopelji  vsega  skupaj 2918 ko pelij, in sicer za moške 2040, prsnih 1400, kadnih 640; za ženske pa 878 prsnih 253. kadnih 625.
— V Ameriko se jo odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 168 Hrvatov in 83 Kranjoov.
— Učiteljska služba v Krasnji je za stalno namsičenje razpisana do 26 vinotoka t. I.
— Izgubljeno reči. Delavka Marija Mavser iz Kamolco, občina Smuka v novomeškem okraju, je is gubila včeraj na poti od juŽnsga ko lodvora po Kolodvorskih ulicah, Sr. Petra eeati, Marijinem trgu in Špi-talskih ulicah do Mastnega trga denarnico, v kateri jn imela 10 K. — Črevljarski pomočnik Jakob Volk, stanujoč na Starem trgu štev. 18, je izgubil neznano kje v mestu denarnico z vsebino 7 K 32 vin. — Tri ključe izgubil je sinoči na poti iz svoje brivmee na Poljanah do Pre-dovičeve hiše (Zidana) brivec gospod Feraula. Kdor jih je našel, odda naj jih njenu.
— Hrvatske vesti. 2 5 i e -t n i c o svojega delovanja  bo praznoval a tom dne 17. vinotoka Krnest pl. Cam marota, bivši člau brv. opere. — Slikar  C. M e d o v i ć   pri papežu. Poroča se, da je bil slikar   Mcdović v avdijeuci pri papežu in  da je < izvršil njegov   portret ,    s    kojim   je papež bil  zelo zadovoljen in je umetniku izrazil svoje priznanje. Reprodukcijo one slike izdala bo tiskarna   A. Scholza v Zagrebu.   —   H r v.   kipar Rečan Ivan  Marašić   bo šel v Berlin kot asistent   v   atelje    nemškega kiparja prof. Casali. — Društvo hrvatskih umetnikov   je   v   svoji izvanredni skupščini sklenilo da se razide. Inventar   tega  društva   je   kupilo društvo umetnosti.   Istotako je sprejelo to društvo nekaj odbornikov bivšega društva brv. umetnikov v svoj odbor. Na glavni izvanredni  skupščini bo društvo umetnosti premenilo statute iz leta 1868. — Umor.   V Županju   so   našli kmeta Martina Itušića na cesti  mrtvega. Preiskava je dognala, da gaje nekdo ubil s krepeljcem.   Sumnjiv  zločiua je njegov sorodnik,   katerega   so   že dejali pod ključ. — Nov parni k. V petek .so na Reki slovesno  izročili kapitanu Dominiku   Volaniju   nov  parni k rLe-derer šandor", ki je odplul še isti večer v Maržilj. — Po petih letih. Leta 1898 je bil  blizu  Trubarja kro-šnjar Luka Madunić iz Dalmacije umorjen   in  oropan.   Morilca  vkljub vsem poizvedbam niso mogli dobiti, tako da se je na ta dogodek že čisto pozabilo. Te dni se je pa Gjuro Radić  iz Trubarja v pogovoru   s   svojim znancem spozabil in izdal   svoj   zločin. Radić, katerega so dejali takoj  pod ključ, je dejauje že priznal.  —  Vlak je odtrgal  glavo pri Novi Gradiški Rozi Sziica iz  Gjorgjosa   na   Ogrskem. Sla je v smrt vsled tega, ker je imela neozdravljivo   bolezen. — „Bosanski" ali   „s r b o - h r v a t s k i.u Vest, da se bo    bosanski    jezik   vsled odredbe bosanskega upravitelja  imenoval „srb-sko hrvatskiu,   baja   ni   resnična. — Otvor j en je bil   včeraj   v Osieku „Grand-IIotel".   Stavba je  v vsakem Ozira  najmoderneje urejena.   — Ban Pejaesevich  se je  povrnil v soboto zvečer  s peštanskim brzovlakom v Zagreb.  — Truplo   onega reškega stražnika, kije bil nenadoma   izginil,  so   našli v morju.   N a smrt je   bil   obsojen v Mitrovici Abram   Belović, iz Bešenova,   ker je ustrelil   sovaščana    Arsenijevića. — E k s p 1 o z i j a. V petrolejski tovarni na Reki je v času, ko so  delavci ravno odšli k zajutrku,   eksplodiral rezervar za bencin. Eksplozija je bila tako huda, da so se razbile vse šipe in se je udrla železna streha pri rezervarju.
— Ameriške novice. De lavci v zlatih rudnikih v Denver, Colo. so začeli štrajkati. Guvernerje sklenil poslati tja 1000 vojakov. — Železniška nesreča. Most čez potok \Vishing Creek se je 7. t. m. podrl, ravno ko je šel vlak čezenj. 6" oseb je ubitih, 2f> pa težko ranjenih. Vlak je padel 40 čevljev globoko. — Pouc. srečen beg. Štirje jetniki so 8. t.m-razstrelili v Pratt Mineš jetnišnici v Birminghamu, Ala. zid iu pobegnili. Stražniki so jim bili takoj za petami in so tri begunce obstrelili, dočim jim jc četrti ušel. — Naseljevanje v Clevelandu. Od pomladi sem se jc naselilo v Clevelandu vsak mesce nad 1000 ljudi. Od 1.—8. t. m. se je na selilo tam 45 Slovencev. — Velikanske ovacije je priredilo občinstvo, v mestu Svrakuse N. V. predsedniku Rooseveltu. Zbranih je bilo uad 100.000 ljudi. — 100 konj je zgorelo v hlevih Alleghenv Trausfer-kompanije v Pittsburgu. Škode je za 293.000 dolarjev. — Na pomočsvo-jim bratom. Večje število v Čikagu bivajočih Bolgarov se je napotilo v Philadelphijo, kjer se snuje polk prostovoljcev, ki bo pri prvi priložnosti odplul proti svoji domovini. — Trčile ste v Pelhamu, N. H. dve poulični kari. 4 osebe so ubite, 19 pa
težko ranjenih. — Dvanajstletni morilec. Dvanajstletni zamorec Chas. Jones je priznal, da je umoril v Balti more Kar«»lino Link v njeni prodajalni i u potem blagajno oropal. — Usmrtili so z električnim tokom v Sing Singu N. V. Patricka F. Coukliua, ker je v prepiru usmrtil svojo soprogo. — Patrijotično slavje. V Lake George, N. V. so odkrili spomenik, ki predstavlja indijanskega glavarja Heud ricka, kako je svetoval geueralu John-souu pred bitko s Francozi, kako naj svoje vojaštvo razdeli v dva dela. Svojega tasta, dr. Braudta,jc ustrelil farmerski delavec IIof-f in a n in ušel. Brandtova rodbina je razpisala 3000 dolarjev nagrade za vjetje morilca. — Nesreča. Nekateri Slovenci v Bessemerju so se v pijanosti vozili z železnico. Pri tem je bil Josip Kirhin smrtno ranjen in Fran Franko na mestu mrtev.
* Najnovejše novice. Umrl j e vojvoda Richmond, star 85 let. — Kraljica Natalija je izjavila, da sprejme le tisti de! zapuščine kralja Aleksandra, ki izvira iz premoženja Obrenovičev. — Nesreča v jrorah. Na Schneebergu sta padla v globočino 200 m dunajski odvetnik dr. Arnold Beck in njegov brat, mladi zdravnik. Prvi se je na mestu ubil, drugega so odnesli hudo ranjenega. — Ponever-j e n j e. V zakladu meščanske bolnišnice v badenskem občinskem svetu pogrešajo 14.000 K. — Gledališče je zgorelo v Lnghvaru z vso opravo. Tudi tovarna za špirit v bližini je zgorela z veliko zalogo. — Zaradi vojaških demonstracij v Požunu je bilo šest vojakov 48. polka obsojenih v dve do osem mesečno ječo. — Boj med vozniki i u policaji se je zbil včeraj v Budimpešti, štraj-kujoči vozniki so napadli neki tovorni voz in voznika. Policijo, ki je prišla na pomoč, so sprejeli s kamenjem. Policija je mnogo voznikov ranila s sabljami.
* Čudna operacija. Profesor dr. Biidiuger na Dunaju bo operiral te dni v tamošnji bolnici nekega Z»01et-uega trgovca iz ogrskega Hradiša. Trgovec je bil že pred dvajsetimi leti obstreljen. Krogla mu je ostala v životu iu ves ta čas ni Čutil nikakik bolečin. Zadnje dni ga je pa začelo po celem telesu boleti, posebno pa na onem mestu, kjer je tičala krogla. Podal se je takoj na Dunaj, kjer ga bodo operirali  s pomočjo  Rontgenovih žarkov.
Največja kuhinja na svetu. Velika pariška trgovska hiša, rAu bon marche*1 se lahko pohvali, da ima največjo kuhinjo na svetu. Ta trgovska hiša oskrbuje vse svoje uluž-bence s hrano, zato potrebuje silno veliko kuhinjske posode. Pomisliti moramo, da je v tej hiši 4000 uslužbencev, za katere se mora trikrat na dan kuhati in jim hitro postreči. Najmanjši lonec v tej kuhinji drži 7f> litrov, največji pa 375 litrov. Vsako jutro se kuha 7.r>0 litrov kave, Če se pa za zajutrek napravi jajčja jed, porabi se 7H00 ja-jee. V kuhinji je 60 kuharjev in 100 pomočnikov.
' Mestna blagajna za pljuvanje. Norveško raestaeo Tre 1)4-neim jo glede snafe in higijoniš-nih ozirov daleč pred drugimi msati. Tam je magistrat kraikomalo prapo vedal meščanom pljuvati po tleh, a vaak, kdor sa proti Umu pregreši, plača 2 kroni v poiebno blagajno Ko ae je magiatratna naredba nabila na vogale ulic, r&zgovarjala sta so na nekem voglu dva ugledna mo šČana o koristi to naradbo. Mastni redar, ki je moral po ovinkih zvedeti, kako sodi meščanstvo o novi naredbi, jo za voglom zadovoljno poslušal hvalospev pametnih mešča nov. Toda žo drugi da jo imela bla gajna prvi dvo kroni, kajti policaj jo pri|av I, da jo eden možakarjev v svoji gorečnosti hvaleč novo naredbo, prav po Švedsko — pljunil po tleh
' Avtobiografija Maksima Gorkega. Slovaci ruski pisatelj Maksim Gorki opisuje svoje življenje tako: »Leti 1S7S sem vstopil za učenca pri nekem mizarju, 1. 1879 sem bil učsnee pri nekem risarju, 1. 1880 sem alužil za kuharskega pomočnika na nekem parobrodu, 1. 1883 sam delal pri ntkem pristanu, 1. 1884 prenaša ec tOVOrOV, 1. 1885. som bil pok v neki pekarni, 1. 1886. som bil pevee v nekem malom opernom društru. 1. 1887. sem prodajal jabolka, 1. 1888. sem so hotel usmrtiti, pa so mi ni posrečilo, 1. 1889. som bil železniški čuvaj, 1. 1890 som delal v nekem trgovskem skladišču pri kolodvoru, istega leta sem vstopil v službo pri nekem odvetniku za pisarja, 1. 1891. sem prepotoval eelo Rusijo ter delal v salinah, 1. 1892. sem bil delavec v neki železni strojnici, 1. 1892. je za gledala dan moja prva pripovedka« — Od tedaj je ime Maksima Gorkega mano po celem svetu.
Pojasnilo/)
Nedavno tega jo nek brezimni dopisnik  v graški   »Tagespoštt« m, nesramen   in   infamen   način nap»i podpisano akademično ferijalno dru štvo »Siva«. Ni nim treba naglašati da je bila   cela notica  jedna san:« nizkotna lai, saj se ve kakšnih br«/ stidnih   sredstev   se   poslužujejo v zadnjem   času   ljubljanski kazinoti, da bi pred javnoaljo oblatili Slovenc« Podpisani odbor je nemudoma storil potrebne korake, da dobi primerneg» zadoščenja  za  nesramne  ineu't* m je zahteval   od   uredništva »Tages-poste« pojasnila.
Uredništvo  je  nato zagotovil ker ne more in ne sme izdati dopisnik* da   se   bo  v   določenem času javil   korespondent   sam, al; pa   se   bodo   vse  žalitve prt klicale. Določeni rok pa je p tekel, ne da bi se javil dopin nik in ne da bi se insulti p r • klicali.   Nato smo dobili 18. t. m od   ur«rln;štva obvestilo, datirano i dne   17. t. m.,   da   »poročevalec m dovolil, da bi se imenovalo njegov o Ioni « in daje uredništvo pripravljeno z ozirom na imenovano notico spre j ti   v  zakonitih   mejah sestavljen popravek.   Ta   popravek   se je tudi doposlal.
Z ozirom na ta dejstva konsta tuje podpisani odbor,  da jo uredni štvo »Tagespošte primorano spre jeti naš v postavnih mejah so giba loči po, ravek ne glede, ali je zatn »pripravljeno« ali ne; konstatujemo pa tudi, da je brezimni dopi» nik pač imel pod zaščito urel niŠke tajnosti   pogum napa dati  in obre kovati, nima pa sedaj poguma, da bi odkrito stopil na planin dal častnega zadoščenja, kakor se spodobi dostojnemu možu.
Z ozirom na to imenujem«; onega brezimnega dopisniku infamnega lažnika in strah c potnika, dokler se ne osokoli toliko, da ao nam etavi, da t njim obračunamo.
V Ljubljani, 29. sept. 190
Za odbor slov. akad. fer. dru štva »Save«:
stili. iur. Fran Kandare,
t. č. predsednik.
cand. iur. Alojzij LavŠ,
_ t. č. tajnik.
*) Za vsebino tega spisa ja arediiiBtv. odgovorno le toliko, kolikor določa zakuii
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 29 septembra. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja dan-s sankcijomrani rekrutni zakon
Dunaj 29. septembra V Brnu je umrla soproga moravskega de glavarja in mati predsednika p slanske zbornice grofa V e 11 e r j a v starosti 71 let.
Praga 29 septembra „Nnr Listja poročajo, da se sklic j poslanska zbornica na du: 22 oktobra.
Praga 29 septembra. Mlad češki   klub   priredi v kratkem velik shod proti narodnim soci jalcem.
Budimpešta  29. septembra Poslanska zbornica ima da nes sajo.   Začetkom seje je Ba raba s prosil za odpuščanje, ker je v zadnji seji rekel, da kraljevi beseJi več ne verjame.   Rekel je, da naj se njegove besede tako razumejo, da  to,   kar je povedal Khusn,  ne  more  biti   rečeno v smislu kralja, ko je Korber ven dar drugače govoril. Zbornica ra. pravlja sedaj o tretjeletnikih. 60 vorili  so  Bakoniv, Krasna) ki je zlasti  ostro  prijemal Koc berja, Eotvos, ki je napovedal, da bo neodvisna stranka nadalje va'a boj do skrajnosti, Kakov-szky in grof Julij Andrass\
Budimpešta 29. septembra Vsled današnje Barabasove izjave odpadejo vse s to stvarjo v zvezi stoječe imunitetne zadeve, kakor tudi vsi dvoboji.
Beligrad 29. septembra Pro ces  proti častnikom-zarot-nikom ja končan. Stotnika N vaković   in  Lazarevič sta obsojena vsak na dve leti. Stot nika  Soldatović   in Ljubu-mirski vsak na eno  leto, oti cirja Teodorović in Cvetko-vic vsak na osem mesecev, izmed ostalih sta dva dobila po ec mesec, drugi po štiri mesece.
jaaf Častite naročnike Slovenskega Naroda11, katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Meteorologično poročilo.
tišina nad morjem 806*3.   Srednji craonl tlak 736 0 mm
Čas opazovanja	Stanjo barometra v mm.	Ua sr P. >	Ve*ro vi	Nebo
9. zv.	7394	137	brezvetr.	jasno
7.zj.	739 6	10 1	al. vzjvzh.	megla
2. pop.	738 2	216	sr. jzahod	del.oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 14-0°, oormale: 13 1°. Mokrma v 24 urah: 0 0 mm.
Borzna poročila.
Ljubljanska
1 ,&raditna banka"	v Ljubljani.	
1 rjradni knrzi dunaj. borze 29. septembra 1903.		
I         Salombeni papirji.	Denar	1 Blago
1 ia°/fc majeva renta  . . .	99 8E	i 100 05
«•2% srebrna renta .  . .	9P7E	i:    99 95
1 £% avstr. kronska renta .	99 8f	i   1C0 05
1 |°/o    „    zlata „	119 B(	M  119 70
1 |°/0 ogrska kronska „	97 40i    97 60	
1 40/0     „ zlata 1 i°/q posojilo dežele Kranjske 1 i1 s°/o posojilo mesta Spljeta	11780   118 —	
	997£	►   100 75
	100-	—•—
*»/,•/•     n       „ Zadra 11' i%bos.-herc.Zel.po8.;i902	100-	
	99 70   100 65	
1 1'/, Seska dež. banka k. 0.	99 75!   99 90	
4° 0     n      1»       11      2- °-	99'60	99 75
1 IV/t zafit. pia. gal. d. hip. b.	101-	10130
I11 0 pest.  kom. k. 0. z		
10°/0 pr...... IViVi zaat. pis. Innerst. hr.	1051C	106 90
	101-	102-
!*/■•/■    >.     n   ogr. centr.		
deželne hranilnice	100'—	101 —
I1 s° 0 zast. pis. ogr. hip. b.	100 —	10075
IVi°/o 0D-^ °Sr' lokalne že-		
leznice d. dr. .  . .	100*—	lor-
ftVie/0  u  češke ind. banke	100 25	10125
U a prior. Trst-PoreC lok. žel.	9850	
i ■','    f,  dolenjskih Železnic	9Q-	' 99 50
35/o   „   juž. žel. kup. Vi Vi	30150	304--
47,% av. po8. za žel. p. 0.	100 50	101 50
Sinčke.		
Sr^Ske od ieta 1854 .   . \	170-	179 —
1       n   it    18801/*  • •	182 —	183 40
ji     n   m    1884 . t	246 -	250 —
	153 50	155 60
zemlj. kred. I. emisije	287 -	293 —
r n. „ c grške hip. banke .	278 —	282 -
	257 —	260 80
„    srbske a frs. 100*—	85 -	90- -
„    tur&ke .      . .	12 2 25	123 50
Basilika        srečko   . .	18 70	1970
Kreditne           • ...	440 —	444 —
faomoske          ,       - .	80 —	85 —
krakovske          „ ...	75	83-
Ljnbljanske        ,       . .	70-	7250
Atstj. rud. križa »	62 75	5375
u     1*     ■    • •	26 —	26 9
Sndolfove           B    . .	68 -	7jJ*—
S&lcbnrske          r    . .	77 —	80-
Dunajske kom. ,	485 —	495 -
Delnice«		
Južne železnice    .      . .	fo	81* -
Državne železnice . .	648 75	649 75
Avstro-ogrske bančne del.	1572 --!	1582 -
Avstr. kreditne banke . .	■ 646 25	647 25
Ogrske      , „	7i 9	711
•jivnostenske        n     . . Premogokop v Mostu (Brox)	250 50	251*50
	645 -	655 —
aipinske montan .   .   .   . !		3H5 —
Praške želez, ind. dr	1H74 -	1680 —
rUma-Muranp   .   . .	454 75	456 75
Trboveljske prem. družbe ||	378 —	380 —
Avstr. orožne tovr. družbe CoSke sladkorne družbo .	348 -	350 —
	146 —	148 —
Vala te.		
C. fcr. cekin ,.....	1135	11-40
2G franku	1903	1905
20 marke . .	2347	23 55
Sovereigns   . •)	23 94	24 —
Marke ...	117 32	11750
Laški bankovci.      .   , .	9505	95*6
Bablji   ....      . .	253-	25375
	4-84	—'—
Žitne cene v Budimpešti.
dne 29- septembra 1903. T^rntla
Pšenica za oktober .
ji „ april 1904. Rž        „ oktober
„ april 903. Koruza   „ sept 1904 „ oktober
Ores
za 50 kg K 7*47 » 50 „ „764 „ 50 „ „618 . 50 „ „ 647 „  50   „    „6 25
60
531
Effelfctlv.
2Vi vin. ceneje.
Zahvala.
Ker mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posameznemu za premnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznno, kakor tudi ob smrti našega ljubljenega, nepozabnega očeta, gospoda
Ivana Fajdiga
za častno in tako mnogobrojno spremstvo predragega ranjcega k zadnjemu počitku, izražam tem potom tukajšnji častiti duhovščini, slavnemu pevskemu društvu „Glas" na ginljivih žalostinkah, gg. uradnikom iz Ribnice ter vsem onim sorodnikom, prijateljem in znancem iz sosednih občin ter iz d mače fare, ki so se pogreba ranjcega udeležili, svojo najsrčnejšo in najglo-bokejšo zahvalo. (2640)
Sodražica, 27. kimovca 1903.
Fran Fajdiga.
Angeljnovo milo
JVtarzeljsko (belo) milo.
s- Z'iumko
(972-51)
sta najbolj koristni štedilni mili
za hišno rabo! — ---------
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
Kupi
„Ljubljanskega Zvona" št. 1. in 2. leta 1898.
Upravništvo »Ljubljanskega Zvona".
Slo istega jj
(2479-2) iftče
di», Stanič, odvetnik
v Trstu, Via Lazzaretto vecchio 26.
Kavarna „Valvazor".
Na splošno zahtevanje
j"o.tri T7" sredo zvečer še eden
KONCERT 2538
Renči in Turco.
Operater kurjih očes
odlikovani specijalist
naznanja vsem, ki trpijo na Uurjili oeeh ali v«led zaraščenih nalilo v, da iste takoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne provzroča nHtakih bolečin.
Ordinira samo 3 dni
od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne
v hotelu „Pri slonu"
St. 31, I. nadstropje. (2539)
!!! Zenitninsko posredovanje!!!
Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neoženjene gospode in vdovce vsake povoljne starosti.  \»Jm1i*o#Ju tajnom i v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po
„£gentie Comercielle", Dunaj I., Sonnenfelsgasse 19.
V dvajsetletnem obstoju največji vspehl.
(2440—11) Rawnateljstwo „Comercielle11.
lUlad
trgovski pomočnik
vešč v trgovini z mešanim blagom želi s 15. oktobrom sedanjo službo preme-niti. — Ponudbe vsprejema „Slovenski Narod". (2515-2)
Pariška svetovna razstava 1900.
fpocteu./-Pitne
ŠAUSENTIFEICE DUDOCTEUR PIERBB
^ PARIŠ
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva sa povsod. (2105—13)
V občini Vrtonelio, okraj Buje v Istri, se je letos vinski pridelek izborno obnesel, vina bode dosti in dobro, ker so lege najboljše. Cene so zmerne. (2491—3)
Kdor želi kupiti grozdie ali vino, na) se obrne na podpisanega, kateri daje drage volje pojasnila.
Josip Šauro
posestnik vinogradov in vinski posredovalec.
Vrtonelio h. št. 140, okraj Buje v Istri.
Ivan Kordik
v Ljubljani
usoja se gospodične učiteljice na deželi vljudno opozoriti na svojo tvrdko in ponuditi po najnižjih cenah prejo za kvttckatK belo in barvano volno za plcstl* vse vrste igle za kvaekntl in pleetl, potem peresa, Mvliienllte. zvezke in vse druge šolske potrebščine, ro poŠti brez posebnih stroškov.
Sprejme se tudi pri isti tvrdki
v primerni starosti.
(2432-5)
Gričar &
Prešernove ulice Stev. 9
Ljubljana
Prešernove ulice štev. 9
uljudno naznanjata, da je za prihodnjo sezono
novosti v konfekciji
dame
v veliki izberi
v zalogi.
Ravno tako so tudi
obleke dečke
obleke
gospode
popolnoma na novo sortirane in posebno opozarjata na zelo praktične
šolarje.
Vsakej obleki pridejane so krpelj
(2383—6)
piajia
želi mesta v špecerijski trgovini vajena gospodična. —- Naslov pove in ponudbe vsprejema upravništvo „Slov. Naroda".
(2521—2)
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine, proda po nizki ceni
1909-9
IO.
Vptojen žandarmeriji str ažmoj ster
zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine, star 36 let, i i će primerne službe. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". (2529—2)
V (2541)
Žagarja
ia   malo   žago   išče   za takoj
vlastelinstvo Zajezda
pošta Budinšcina, Hrvatsko.
Sprejm-ejo se
pod   jako ugodnimi pogoji
solidni in spretni
zavrnili potovalo.
Ponudbe naj se poSljejo pod l(zavarovalni potovalci" na upravništvo »Slov. Naroda«. ;2426—6)
T7^elil^o izbero finih specijalitet
sni! in tii lm
po vsaki ceni od 14.        do 14 4«— kilo gram ponudi tvrdka    (11—221)
Edmund Kavčič
= v Ljubljani. z=
Prodajalnica
eventuelno s tik ležečim skladiščem
se da v najem 2booi
na ^teiTsrntrgu
v hiši g. Pock-a.
U jalojbi L. Schwentnerja v V Ljubljani je pravkar &šlo
„Jy naših /(rajev
Spisala
Zofka Jfvedrova
Cena broš. 2 Jf 50 h, po pošti 2 Jf 60 h.
Znana pisateljica je s to 2birfa črtic in povesti dodajata, l^a^o bistro je opazovala in pre-Studirala našega kmeta, Čegrar enostranski verski in drugi na-3ori ta^o često pridejo v trpko uasprotje j najori moderno obrajfenega človeka, ki Je tudi i3Šel iy njegove srede.
Jy(ed vrsticami je precej satire in sarkazma. Zanimivo be-rivol Elegantna oprema!
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000'
Kupuje In prodaja
vse vrate rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava li ikskorastuji Dali P nujna ia vrednostna paiirja.
izžrebane vrednostne papirje in     Zavaruje srečke proti vnovčnje zapale kupone. kurzni iaGgna.*)!.
Vinkuluj« in devinkuluje vojaške ženi minske kavcije.
■OT   Eakompt 1« 1 a kasa o male. TCB        aCaT   Boran« n«ro<lla. Tt-B
Podružnica v SPLJEjTU.
Ueoiiruf * i o*«* NprrJriiiM
v tekočem račnou ali na v.ožne knjižica proti ugodnim obreatim.   Vložem denar obrestuj« od dne vloge do me vzdiga. (2975-196) t    Promet s čeki in nakaznioami.
UQ4
A 232/3/10.
prostovoljna prodaja.
(2612)
C. kr. okrajno sodišče Laško dovoljuje  prostovoljno prodajo v zapu šČino usnjarja Jožefa Presiaka v Laškem apadajočih atvari, namreč
zgotovljenega in nezgotovljenega usnja in petero
prešičev
skupaj vredno 30.904 K 18 vin., za to ceno ali 10% manj ter se morajo stvari od zdražitelja na njpgove troske odstraniti.
Dražba se bo vršila 5. oktobra 1903 ob 9 uri dopoludne, slučajno
sledeče dni v Laškem trgu.
C. kr. okrajna sodnija Laško
odd. I, dne 26 septembra 1903
Najlepše likano perilo
se zajamči tudi nevnjenl roki po jako priprosti vporabi Nvelmiio Klavne ar u
američanskega škroba na lesk
Fritz Schulz jun., Actiengesellschaft
. 3 (2374—1)
7lafa «vatini9 Pr'steni Ce >ma 'sak zavoj poleg stojeCi Globus (varstveno
L\aia alBlllljd znamko). V rudečkaatih zavojih a 100 gr. vsebine na prodaj Svetovna razstava Pariz 1900  v večini Špecerijskih in drogerijskih trgovin in prodajalnic mila.
S mm • • i
* ,^aw *m*m 22 ?
« «
se sprejmejo pri gospodu
T.
Dunajska cesta štev, 60.
»
« e
« « «
«
tO
«o0^&oo«doooooooooooooo«oaooo
Najnovejše blago za damska oblačila
in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najceneje pri
J. GROBELNIK-U
Ljubljana
Pred Škofijo I.  —  Mestni trg 20.
Vzorci še na zahtevanje pošiljajo franko na
vse strani. (2487-31
NOVO! W NOVO!
Za belo neTcstam in domačo potrebo.
Platno v vseh širinah, namizne prte, garniture z otlim obrobkom, bele in barvaste, otirače, brisalke, žepne robce, sifone, gradi, bele barhente i. t. d., švicarske čipke za telesno in posteljno perilo v veliki izberi, najboljši kakovosti  in po najnižjih cenah
priporoča
-4»
specijalna trgovina z belim perilom
Anton Šare, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 8.
Vzorci se drage volje razpošiljajo.
^2508-3)
kdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Iran Tavčar.
Mehanik
Ivan Skerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  stroji  po najnižji eenl.
Hlell&le in v to stroko spadajoča |io|>rnvll» izvrSuje   |»i*wr dobro
In ceno. Pnenmatlk gld.
4
#V
A. KUNST
Ljubljana -0-
Židovs^:© ulic© -i.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
VsakerSna naroČila izvrsajejo se točno iij po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in ^aznamenojejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
TTfffTTf¥ffTfffffffTfTTf'
*%%%%%%%%%nn%n%%%%%%%%%%%%%%
n
a>
31 3«
n * n
9
n
n n
9
*
n
n n
sv
Ipn. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
dtedilnih ognjišč g
najpreprostejših kakor tudi najfinejših,
z žolto medjo ali mesingom montira nih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše1.
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
iLjiHjana Sv. Petra cesta 6.
Največja zaloga
orodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev:
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodih „Glasbeoa
Matica" in „Filharmonično
društvo^ Ljubljani
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 41 I Špitalske ulice štev. 5. |
0**0**0
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Zvrod
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod li Ljubljane juž. kol. Praga 6ez Trbiž. Ob 12. ari 24 m ponoči osobni v!*| v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monafcovo, Ljubno, čez Selzthal v A naa* Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Lmc na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebo! vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 b zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj.  — Ob 11. uri 51 m| dopoldne osobni vlak v Trbiž,  Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.   — (J 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,BIed, samo ob nedeljah in praznikih J 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenslesv Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, BrJ gene, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marija^ vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direstni voz I in II. razr),   Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni  vla> v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. m II. razreda.) — Proga v Novo meito In v KoeiW Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoludne isto tak o, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJut ju2. VoL Prcga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, W nakovo. Inomost (djrektni vozovi I. in II. razreda), Franzetialeste, Solnograd, Line, Steyr Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozov: I h razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pa Genevo, Curin. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mofc Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ub 8. uri 51 m zvečer uh< vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta, čez K Reitiing iz Steyr, Lonca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Pj Lipskega. — Ob 8. un 'čH m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in prai mkih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebm vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Pi oga n Novega moita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m z iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesu Kočevja in ob 8. on 35 m zvečer istotako. — Odhoa iz LJubljane drž. kol. v iamiU MeBam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri  10 m in 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v IJnbljano drž. kol. Kamnika- Mešani vlaki : Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri l r in ob 9. uri 56 m zvečer samo ob nedeljah m praznikih. (171bj
Naročajte izborno
(1384—39)
□
ljubljansko delniško pivo
Iz pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
——--1 Naročila sprejema |————
Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4.
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkom, par
gld. 2-80.
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3-—.
Močni, gladki
moški
čižmi
>tirleti) par
gld. 2-80.
I
Trpežni
ženski
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2-50.
Zelo močni
ženski
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-80.
Izvrstni
ženski
čevlji
z gumbi par
gld. 3-—.
Elegantni, barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 3-50.
Priročni
moški
čevlji
iz jadro vine, par
gld. i-—.
Barvani
moški
usnjati sandali
Par m gld. 2-75. §
Priročni
ženski
čevlji
za na ulieo,
Elegantni
ženski
salonski čevlji
par
gld. 1-50.
Ženski
čevlji
z navskrižnimi zaponaini, črni in barvani, par
gld. 2-—.
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
JVlodlinška tovarna za čevlje
(1716-4)   _ v Ljubljani
Zastopnik: A. Preatoni.
I.aafnina in tisk ,Najodne tiskarne*.
«