DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, D*-lovska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračalo. — Nefrankiranu pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi. U slutilo v zocialue namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 79 • Maribor, sobota, dne 13. julija 1940 > telo XV m Odgovorni smo za civilizacijo Liberalna doba je vsaj v načelu poizkušala uveljaviti človeka. Priznavala je dostojanstvo člov.eka, njegovo enakopravnost in nalogo njegovo, da sodeluje povsod, kjer ga kličejo interesi človeštva. Iz, liberalizma izhaja geslo bratstva kot postulat po socialnosti med ljudmi. Liberalizem je bil kulturna stopnja v razvoju, kateri bi logično morala slediti demokratična svoboda, da bi se v njej človek lahko uveljavljal po svojih nalogah in potrebah v družbi. Mi sicer vemo, da je liberalizem nastal v boju med fevdalci in meščanstvom. Meščanstvo je bilo takrat nesvobodno. Tudi kmetiški podložniki so bili roboti. Zato so ti sloji rabili liberalizem, svobodo, ne svobodomiselstvo, kakor trdijo zakrknjeni hierarhični in avtokratični politiki, da s tem omalovažujejo veliki kulturni pomen političnih in socialnih svoboščin. Ti stanovi so se takrat opravičeno, ker so bili brez veljave in zatirani, borili za svojo svobodo, ne pa za sfingo, ki se jo danes podtika važnemu kulturnemu boju. Liberalna doba je bila v zgodovini na vsak način važna epoha razvoja. Zgodilo se je pa nekoliko drugače. Pred stopetdesetimi leti so se vršili boji za svobodo v Franciji, pred sto leti v ostali E vroč j. Tiranija fevdalcev j propadla. Meščanski sloji in kmetiški, ki so v teh bojih polagoma zmagovali, so pa izdali delavske interese. Organizirali so se v kapitalistično družbo, ki se je razvijala in je postajalo število delavcev in nameščencev vsak dan večje. Osvobojeni, sloji so si delili pravice so odločali o vsem, ne da bi se ozirali na interese onih, ki so najbolj potrebni svobode in ki se danes najodločneje zavzemajo zanjo, ker so kratko-malo izločeni iz socialnega procesa. Tako je kapitalistični režim prevzel vlogo nekdanjega fevdalizma, delavski razred pa vlogo borca za človečanske pravice, ki jih je prvotno zagovarjal takozvani liberalizem. To je pot naravnega razvoja. Človeštvo ne more nazaj v fevdalno dobo. Naravna pot ga sili k razširjenju svoboščin in težko odgovornost si nalagamo za civilizacijo vsi, ki stremimo po nastopu novega fevdalizma, v katerem naj odločajo volje posameznikov, posameznega razreda, ki jih imamo danes, vse drugo človeštvo p? naj postane nemo orodje te volje, le fizični robot. Človeštvo je sila dela in volje. Če silo dela ali silo volje zatiramo, kopljemo grob svoji kulturi in civilizaciji. DrSavnl nameščenci In draginja Predlogi vladi , Posebna konferenca organizacij državnih nameščencev v Beogradu, ki se je vršila v nedeljo, dne 7. julija je sklenila sporočiti vladi, da je položaj državnih nameščencev radi naraščajoče draginje obupen. Vlada naj to upošteva in nemudioma ukrene, da se bodo materijelni prejemki uslužbencev, kot tudi rodbinske doklade zvišale. Posebna komisija naj ugotovi indeks cen, po katerem naj bi se avtomatično regulirale draginjske doklade. — Res je, da položaj državnih nameščencev zahteva hitro pomoč. Balk< M le an m nonanovo Posvetovanja o novem redu v Evropi in Sovjetska Rusija V Monakovem je bila te dni konferenca Hitlerja in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z madžarskim ministrskim predsednikom grofom Te-lekijem ter zunanjim ministrom Czaky-jem. Časopisje na dolgo ifi široko raz-motriva o pomenu te konference^ Ioda doslej objavljena službena poročila so kratka in brez komentarja. V njih se naglaša samo to, da so razgovori potekali v duhu tradicijonelnih odnošajev med temi tremi državami. Časopisje, ki komentira ta sestanek pravi, da gre za ustvaritev novega reda v Evropi in da so se na tem sestanku obravnavala tudi vprašanja Podu-navja in Balkana, zlasti vprašanje ohranitve miru v tem predelu Evrope. Stališče Nemčije in Italije glede Balkana je znano že od početka sedanje vojne. Obe državi sta izjavili, da želita, da se v tem predelu Evrope ohrani mir. Sovjetska Rusija je pa šele pred dobrim mesecem naglasila, da ne svetuje nikomur, da bi se vmešal na Balkanu in izzval vojno, ker bi se Sovjetska Rusija temu zoperstavila z vso silo. Iz vseh teh izjav sledi, da je Balkan nevtralizirano področje, ker so na njem enako interesirane Nemčija, Italija in Sovjetska Rusija. Balkanske države pa same tudi ne žele komplicirati položaja, ampak so vesele, ako jih drugi puste pri miru. Res je, da obstoje med njimi razna sporna vprašanja, toda ako bi se ena ali druga izmed teh držav obrnila na katerokoli si bodi velesilo in jo pridobila za se, bi to značilo nevarnost za nevtralnost Balkana, katero so se za- Madžarska in Romunija Mogoče je, da so na monakovski konferenci podrobneje obravnavali madžarsko - romunski spor, v kolikor sta se obe državi izjavili pripravljeni, da pristaneta na odločitev Rima in Berlina. Toda v tem slučaju bi bil navzoč v Monakovem tudi kakšen zastopnik Romunije, ki sedaj plava docela v vodah Nemčije. Najverjetnejše je, da sta se Nemčija in Italija hoteli informirat: o madžarskih željah, prav posebno pa je šlo najbrž za to, da slišita mnenje Madžarske glede njenega zadržanja v slučaju kakšnega konflikta na jugovzhodu, ki ni treba, da izbije danes ali jutri, ki pa v bodočnosti vendarle ni izključen. Po monakovski konferenci Teleki in Czaky sta se vrnila v Bu- List italijanskega zunanjega ministra »Tfclegrafo« pravi, da sta Nemčija in Italija pripravili Madžarsko do tega, da svojih zahtev ne bo uveljavljala z orožjem. Romunski petrolej — čuvar miru Čudno sicer, ampak vendarle res Za petrolej se bijejo na svetu najbolj krvavi boji. Toda nič ni brez izjeme. Ta izjema je romunski petrolej. Kdo ve, kako bi se balkansko vprašanje reševalo in najbrž bi Madžari s podporo svojih zaščitnikov že davno skušali urediti svoje račune z Romunijo, ako bi ne bilo v Romuniji petroleja. Pomen romunskega petroleja za Nemčijo in Italijo je tako velikanski, da sta obe , , , i i državi prav odločno za ohranitev miru dimpešto m nista podala o poteku k on- ( ^ ^ za ysako ^ jn $ta, tQ tu_ ference v Monakovem nobene izjave za , -fi- javnost, razen, da Madžarska lahko z: ci sporočili Ma žarom, ki ^ P. _ zaupanjem gleda v bodočnost. Madžar-1 konferenco v Monakovo. Najmanjša s-ska ipa bo svoje zahteve uveljavila šele kra na Balkanu bi zažgala romunske po vojni. petrolejske vrelce. Balkanski narodi Medtem je bil povabljen na razgovore morajo biti res hvaležni tem čudodel-v Berlin romunski zunanji minister Ma- nim vrelcem miru, ki sicer poganjajo noilescu. I vojni motor v ostali Evropi. Prvi večji spopadi na Sredozemskem morju v italijanski in angleški luči Dne 10. junija je prišlo do večjega Angleška admiraliteta pa poroča: spopada med italijansko in angleško Italijani sami priznavajo izgubo rušil- mornarico na Sredozemskem morju, j ca »Zephiro«, druga ladja, ki je bila ..... . . Italijani poročajo, da so napadli z zadeta je bila neka linijska ladja. Ste- vezale respektirati vse tri prej imeno-. ietali neko skupino angleških ladij pri vilo potopljenih italijanskih podmornic vanp w1psi1p otoku Kreti in potopili eno angleško | se je zvišalo na 15. Najodločneje se za- Ako se sedaj govori o ustvaritvi no- iadjo, ena italijanska podmornica pa je vega reda v Evropi in pri tem povdar-ja, da bo ta novi red moral sprejeti tudi Balkan, potem si na podlagi zgoraj ugotovljenih, dejstev moremo stvar predstavljati samo na ta način, da bo tak red, ako do njega pride, plod sporazuma med državama osi, t. j. Nemči- torpedirala en angleški rušilec. Ker pa so Angleži hoteli napasti neka italijanska oporišča, je izplula italijanska mornarica in se spopadla z Angleži v Jonskem morju. V; bitki je bil cn italijanski rušilec poškodovan, 29 nika, da bi bila angleška mornarica utrpela kakšne izgube. Ko so se italijanske ladje umaknile do domače obale in so stopile v akcijo obalne baterije, je angleško brodovje odplulo. Dne 10. julija so angleške ladje sestrelile pri Gibraltarju 4 italijanska letala, 7 pa jih je bilo težko poškodovanih. Angleška admiraliteta zanika, da bi bili ob obali Sicilije Italijani potopili oklopnici »Hood« in »Are Royal« Otok Malto so Italijani doslej napad- Bivši litvanjski predsednik vlade Merkis je bil po poročilu DNB aretiran tik predno ie z letalom' odpotoval v Stockholm. . . . mornarjev ubitih, 60 pa ranjenih, ru- jo in Italijo na eni ter Sovjetsko Rus1,- (gjiec »Zephiro« pa je bil potopljen. Zajc na drugi strani. j to p,a so Italijani zadeli s streli neko Po vsem tem bi imela konfrenca v: angleško oklopnico in še neko ladjo Monakovem samo ta namen, da se do-; ter tri letala. Nato je sovražnik opustil loči stališče Nemčije in Italije, pri če-j namero, da bi bil napadel italijansko li že 76krat od početka vojne z letali, mer sta obe hoteli zaslišati tudi mne-i obalo. nje Madžarske. Ko bo to stališče toč-' ——----—---------- no dognano, bi šlo za to, da se spravi tudi v sklad z interesi Sovjetske Rusije. Zato bi bila najbrž potrebna posebna posvetovanja vseh treh držav. Samo, ako obstoja med Nemčijo in Italijo na eni in Sovjetsko Rusijo na drugi strani sporazum o podeli interesnih področij na Balkanu, bi mogla konferenca v Monakovem med Nemčijo in Italijo sklepati o ukrepih na tistem interesnem področju Balkana, ki bi spadal pod njun vpliv. Volna v Afriki Italijani napadli Kobruk Na meji angleškega Sudana so Italijani zasedli obmejno angleško stražnico v Kobruku. Angleži pravijo, da je policijski oddelek pri tej priliki prizadel Italijanom težke izgube. Potopljen italijanski parnik za prevoz vojaštva Med potjo iz Barija v Drač v Alba-V kratkem bomo videli, kaj je lilo ITjjj se je vnela in potopila italijanska sklenjeno v Monakovem, ali je Balkan j prevozina ladja, na kateri je bilo 930 vose ostal to kar je bil, nedotakljivo po- jakov. Utonilo je 214 Italijanov in 6 Al-dročje za Nemčijo in Italijo ter Sovjet-jbancev. sko Rusijo, ali ne. Ako še veljajo izjave teh treh velesil glede Balkana, potem bo Balkan sam odločal o svojem stališču do novega reda v Evropi. Predvsem pa čakajmo, kaj bodo rekli na monakovske sklepe, ako bodo objavljeni, v Moskvi. Pri Sydnejti v Avstraliji so Italijani sami potopili prekooceanski parnik »Romolo«. Odločitev Zedinjenih držav AH bo Roosevelt kandidiral? V par dneh bo javnost zvedela, ali bo Roosevelt še v tretjič kandidiral za predsednika Združenih držav, ali ne. Kongres demokratske stranke, ki bo o tem odločal, se bo sestal 14. t. m. Zanimivo je, da je republikanska stranka postavila kot kandidata Will-kieja, ki v zunanji politiki zastopa enako mišljenje kot Roosevelt. Trdi se celo, da gre dalje kot Roosevelt in da je za direktno pomoč Angliji. Pač pa je nasprotnik Rooseveltovega Ne\v Deala, predvsem pa odklanja pravico vmešavanja države v gospodarstvo. 1 " ' ' • -Vli Iz Pariza. Švicarska »National-ZeitunsS« P°" roča: Preskrba z živili predstavlja 2a Pariz izredno težak problem, ker je Pariz skoro popolnoma odrezan od zunanjega sveta. Edino prometno sredstvo, ki funkcionira, ie podzemna železnica. Po desetih zvečer ne sme biti nobena civilna oseba več na ulicah. Zasebni avtomio-bilski promet ie prepovedan in tudi osebni vlaki ne vozijo.« SUZOR In delavstvo Na ureditvi ali preureditvi SliZOR-a je interesirano ščenstvo države vse delavstvo in name- d&ma m po svetu- Popolnoma napačno je, č§ se postavlja hrvaška gospoda na stališče, da to nikogar nič ne briga, razen državno vlado in hrvaško banovino, kakor je rekel dr. Crnčič na zagrebški konferenci. Zavarovanje deluje 18 let za vso državo in je s tem postalo last vseh zavarovanih državljanov, ki imajo pravno in moralno pravico soodločati o ustanovi. Še hujša sabotaža skupnih interesov je pa, če neke korporacije pozitivno sklenejo, da ne bodo rlačo- Ivale zavarovalnih prispevkov, če se | njihova zahteva ne izpolni, kar je ab-i solutno protizakonit sklep, ki ne ruši |samo zgradbe socialnega zavarovanja. I ampak se čisto konkretno odreka izpolnjevanju zakona. Nismo moralisti v ' onem zmislu, ki se danes propagira, j Vendar smo pa mnenja, da so vsaj ti socialni zakoni bili zato napravljeni, da i ščitijo v svojem ozkem krogu socialne interese zavarovancev. Narod ne more kapitulirati pred demagogijo. Tri leta laoonsko-kltajske volne Kakšne so izgube v luči poročil obeh taborov Dne 7. julija so minula tri leta odjvo je že 83 odstotkov vseh za boj spo-pričetka japcnskc-kitajske vojne. Na j sobnih japonskih državljanov. Število ta dan pred tremi leti je bil namreč!japonskih divizij na Kitajskem znaša ustreljen na mostu Marka Pola v Šan-j35. Kitajska je imela ob začetku vojne gaju nek japonski častnik. Japonska!2 milijona vojakov, sedaj jih ima 5 mi-vlada je za ta umor okrivila kitajsko j lijonov in par milijonov se jih vežba. vlado in sovražnosti so še pričele. ' Fronta na Kitajskem je mnogo predol-Japonsko vojno poveljstvo je obja- sa, pravi vojni minister maršala Čan vilo pregled izgub, ki jih je utrpela v tej vojni predvsem Kitajska. Fronta na Kitajskem je dolga 2850 km. Japonci so v treh letih zasedli 16 odst. celokupne- kajška, da bi jo mogla japonska vojaška sila obvladati. Na podlagi obeh poročil si človek že lahko ustvari svoje mnenje. Vojna iz- ga ozemlja Kitajske. Velikost tega j črpava obe državi. Kar se tiče ljudi, je ozemlja je za dve in polovico sedanje Japonske. Kitajci so izgubili: 1400 srednjih in težkih topov, 1360 možnarjev, 1000 manjših topov, protiletalskih topov in strojnic, okrog 300.000 pušk in 30 vojnih ladij. V vojni je padlo 1 mili- Kitajska neizčrpna, vprašanje je pa, ako je v stanju vzdrževati tako veliko armado in jo preskrbovati z vsem potrebnim. Tass^ poroča, da so pokrajine pod Čankajšekovo oblastjo izredno bogate jon Kitajcev, tri milijone jih je pa po- na rudah, pa tudi živeža pridelajo do-brala lakota (Kitajcev je 400 milijo-j volj. V teh krajih je pričela nastajati nov). Japonci pa so izgubili samo 85.000 nova industrija, ki je neprecenljive vojakov in 57 letal, 137 letal v boju z Rusi na meji zunanje Mongolije in Mandžukua. Kitajski maršal Čankajšek pa pravi, da je bilo v triletni vojni mrtvih oz. ranjenih 1,600.000 Japoncev. Pod zasta- važnosti za nadaljevanje vojne proti Japoncem. Japonci bi radi prenehali z vojno na Kitajskem, toda to ni pdvisno od njih, ampak od Čankajšeka, ki pa noče o tem nič slišati. Velike bitke v zraku so bile nad Kanalom dne 10. julija. Splošno se trdi, da tako velikih spopadov v zraku še ni bilo. Na nemški strani je sodelovalo v boju po 50 do 70 bombnikov. Nemci so napadali z najmanj treh strani v skupinah po 15, 50 in 70 letal. Angleži poročajo, da so sestrelili 14 nemških letal in 23 poškodovali, sami pa so zgubil’ 4 letala. Obenem so Angleži napadli tudi od sovražnika zasedeno obalo. Proti nemškim letalom so Angleži najprvo streljali s protiletalskimi topovi, potem pa so se spopadle nemške in angleške eskadrile. Nemci poročajo, da so dne 9. julija zbili nad Norveško 12 angleških letal (Angleži priznajo izgubo 7 letal) in 28 na najrazličnejših mestih. Koliko potope podmornice ladjevja? Nemci poročajo, da potope tedensko po 100.000 ton sovražnega ladjevja s podmornicami. Angleži minirali Severno morje Angleška admiraliteta je sporočila, da je minirala Severno morje od Grenlandije do Islandije in od tam do severne angleške obale. Prosta za ladje nevtralnih držav sta samo dva prehoda. PraSki Zupan dr. Klapka aretiran Po poročilu DNB iz Prage je bila uvedena preiskava proti neki ilegalni skupini, ki je im^la zveze z inozem- Kako drag bo vsakdanji kruh? V Beogradu pripravljajo načrt uredbe o uravnavan, trgovine z novo pšenico. Trdi se, da cena pšenici ne bo višja od 230 din za 100 kg z dodatkom trgovskega dobička v znesku din 12 do in 15. Po tem ta- j kem bi se kruh v bodoče ne podražil. Istočas- j no javljajo, da zaenkrat še ne bo izdana ured-ba o mletju pšenice, t. j. da bodo mlini še nadalje mleli 7 vrst pšenične moke in ne samo tri, kot je bilo predvideno. V važnih gospodarskih | vprašanjih, zlasti, kjer se gre za določanje cen ; kruhu, bi bilo nujno potrebno, da bi imeli pra- | vico soodločati konzumenti, zlasti pa delav-i po- 1 ton svojih strokovnih organizacij. Sovjetski poslanik Plotnikov je dne 12. julija v nastopni avdijenci izročil svoje poverilnice knezu namestniku Pavlu. Čehi prepeljani na Angleško, Prezident dr, Beneš je poslal poljskemu generalu Sikorskyju v London pismeno zahvalo za pomoč, ki jo je nudila poljska mornarica s tem, da je po zlomu Francije iprepeljala češke legije na Angleško, Dr. Beneš je obenem pohvalil češke vojake, da so se borili v Franciji z isto slavo kot v svetovni vojni na francoskem in ruskem bojišču. General Sikorsky je odgovoril, da imajo Čehi in Poljaki skupne cilje v boju za osvoibojenje in svojo bodočnost. Turčija in Sovjetska Rusija. Moskovski radio zanika vesti DNB, -da bi Rusija iposlala ultimat Turčiji. Turčija je včeraj vpoklicala 17 letnikov konjenice. | »Šel francoske vlade« se bo imenoval odslej i Petain, ki bo kot tak združeval čast in oblast | predsednika republike in vlade v eni roki. Za premestitev francoske vlade v Versailles se je odločil Petain in prosil nemško vlado, da mu to dovolijo. Romunija je izstopila iz Zveze narodov, Ro-munjska vlada je sklenila, da Romunija izstopi iz Društva narodov, ker jo ni zaščitilo pred Sovjetsko Rusijo in ker je Društvo narodov tudi sicer nastopalo proti plemenitim narodom, kot sta nemški in italijanski. Vprešanje prehrane prebivalstva v Hercego- j Yici. Prebivalstvo Hercegovine potroši letno 10.000 vagonov žita, kar znaša, preračunjeno po današnjih cenah 300 milijonov dinarjev. Pridelajo ipa v Hercegovini komaj tri do 4 tišoč vagonov žita in še od tega je 2 tisoč vagonov koruze. Hercegovski kmetje žele, da bi jim banovina kreditirala nabavke žita, ki bi ga iz-plačali z i/kupičkom prodaie tobaka. Taksa za petrolej za tuia in domača podjetja, Monopolska taksa za petrolej za tuja podjetja znaša po 2. din za kg, za domača podjetja pa din 3.75. Ta taksa velja za vsa tuja kartelirana podjetja, za doneče in one ki niso v kartelu, pa ona višia taksa. Razlika znaša torej že pri monopolski taksi din 1.25 za kg. Kartel s to o-la;šavo lahko drži vsaj din 1.75 višje cene, do-čim privatna trgovina tega ne more, ker plačuje višjo monopolsko takso. — Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani je vložila proti tej razliki protest pri trgovskem ministru. To so nerazumljive stvari. Rušilec »Ljubljane« so dvignili izpod vodne mladine v šibeniškem pristanišču. Sedaj up-no, da iim ne bo več zdrknil pod vodo kot prvič in da ga bo mogoče kmalu popraviti. stvom. S tem v zvezi je bil aretiran tudi praški župan dr. Klapka pod obtožbo, da je podpiral delovanje te skupine. Aretiranci so osumljeni veleizdaje. Če trčijo vozovi električne cestne železnice. V Subotici sta pred par dnevi trčila dva vozova električne cestne železnice. 7 oseb je bilo težje in lažje ranjenih. Trolejbusi v Skoplju. V Skoplju bodo uvedli promet s trolejbusi. : ; jx •- 'CKt Trolejbusi so avtomobil’ ■ * ■ i z enim nadstropjem, Čudne navade. V Mačvi imajo žene, ki jim u-mrje dete navado, da hodijo na otrokov grob in jedo travo, ki zraste na gomili, uverjene, da bodo iz zemlje dobile povrjeno življenje za novo dete. Ponekod mora mati, ki ji umrje poslednje dete, nasejati na gomili ovsa in ko oves požene, ga mora »popasti«. To ji da tako telesno moč, da lahko rodi otrok, kolikor ji srce poželi. 7e otroke je alkohol strup. Pri nekem kmetu v bližini Velike Kikinde so kuhali žganje. Desetletna Ilonka se ga je tako nasrkala, da je na zastrupljenju umrla. Kaj vse kradejo. V Zatonu pri Dubrovniku je nekdo ukradel v cerkvi Marijino sliko, ki jo ordotni verniki posebno vneto časte. Sliko so nazadnje našli in v slovesni procesiji prenesli nazai v cerkev. Koliko premoga uvaža Italija iz Nemčije? Iz Nemčije je uvozila Italija v juniju mesecu 1,085 tiseč ton premoga, poslala pa je Nemčiji življenjskih potrebščin v teži 124.130 ton. Med Madžarsko in Bolgarijo je bil te dni podpisan trgovinski sporazum, ki predvideva, da se bo trgovina med tema dvema državama znatno povečala. Prvi ruski ukrepi v Besarabiji. Exchange Te-legraph poroča: »Sovjetsko časopisje obširno poroča o končni zasedbi Besarabije in severne Bukovine in ipravi, da se prebivalstvo povsod z velikim veseljem pozdravlja z Rusi. Kot prve izvršilne ukrepe od strani sovjetskih oblasti je treiba omeniti ustanovitev posebnih delavskih izvršilnih odborov, ki so takoj zagospodarili v vseh industrijskih podjetjih. Ustanovljeni so tudi že posebni odbori, ki bodo razlastili vsa večja posestva. Sovjetsko časopisje piše, da veliko število romunskih vojakov stalno dezertira v novo -pridobljeno sovjetsko ozemlje.« Radi delnic romunskih petrolejskih vrelcev je izdala romunska vlada stroge naredbe proti špekulacijam z delnicami in smatra DNB, da je izdan ta ukrep radi angleških delnic, ki so jih hoteli prenesti na Američane. Angleška nakupna družba je v Ameriki nakupila za 7 in pol milijonov liber novih bomb za letala, ki so najnovejšega tipa. Obenem je družba sporočila, da so ameriške oboroževalne tovarne dobavile vsa dosedanja naročila celo predčasno. Negorljiv film se je posrečilo izdelati nekemu sovjetskemu učenjaku. S tem bodo požari v kinematografih izključeni. Komlsarljat v sarattvski delavski zbernid Samouprava delavske zbornice v Sarajevu je dobila ob splošni razpustitvi samouprav delavskih zbornic kompromisno samoupravo hrvaških in svobodnih strokovnih organizacij. Minister socialne politike je sedaj to samoupravo razrešil in imenoval za komisarja tajnika sarajevskega apelacijskega sodišča drja. Borivoja Knežiča. Sarajevska zbornica se je na konferenci delavskih zbornic izrekla proti delitvi SUZOR-a. Sedaj so vse delavske zbornice v rokah Jugorasa ali hrvaškega gibanja. V zmislu določb zakona bi moral komisar izvesti, v nekaj mesecih volitve v samoupravo delavske zbornice. Zane Grey: 125 Mož 1Z ^ozda »Bojim se, da si izustil nekaj, česar se že sam na skrivnem bojim,« je odvrnil Anson počasi. Potem je s čudno resignirano kretnjo zakrilil z rokama po zraku. Tolovaj je bil hraber, a vsi ti pustinjski možje priznavajo nad seboj neko silo, ki je močnejša kakor oni. Ko je tako sedel, je sličil oprezujoči kači; s svojimi očmi, ki so bile kakor baziliskove, je strmel v o^enj. Nazadnje se je dvignil in ne da bi rekel tovarišu še eno besedo, je slabe volje odšel proti me3tu, kjer so ležale temne, mirne postave spečih. Jim Wilson je ostal pri dogorevajočem ognju, kakor da čita nekaj v rdeči žerjavici, morda poteze iz preteklosti. Na obraz so se mu vlegle sence, ki pa niso bile vse od ugašajočega ognja in temnih smrek. Zdaj pa zdaj je dvignil glavo in prisluškoval, ne, kakor da bi pričakoval nenavadnega glasu, marveč kar tako. Vsekakor je pa, kot se je izrazil Anson, viselo nekaj nenavadnega v zraku. Gozd je težko dihal in stokal pod ječečimi sunki vetra. Skrival je v sebi svoje tajne. Način, kako se je Wilson oziral na vse strani je izdajal, da nihče, ki ga preganja slaba vest, v z ljubi temne noči, čeprav mu služi kot skrivališče pred sovražniki. Wilson je bil dozdevno očaran po iivljenju, ki ga je tukaj oklepal vase krog temnih smrek. Mogel je razmišljati o čudni reakciji, ki se je očitovala na slehernem možu te skupine, odkar ie bivalo v nihovi sredini žensko bitje. A nič ni bilo jasnega; gozd je obdržal svoje skrivnosti zase, kakor tudi ječeči veter; tolovaji so spali kakor izmučene ži- vali, s temnimi tajnami, zaprtimi v njihovih srcih. Čez nekaj časa je Wilson vrgel nekaj suhih vej na ugašajočo žerjavico, na nje pa je položil še konec hloda. Visok plamen se je dvignil, pretrgal temno zaveso v krogu in odgrnil speče z njihovimi obsenčenimi nepremičnimi in proti nebu obrnjenimi obrazi. Wilson je opazoval drugega za drugim s sardonskim smehljajem na obrazu, potem pa se je ustavil njegov pogled na spečem, ki je ležal malo proč od ostalih, — na Riggsu. Morda je bil le odsev ognja s svojimi varljivimi sencami, ki je v Wilsonove poteze zarisal črte temnega in strahotnega sovraštva, Ali pa je bila morda resnica, ki je v tej samotni uri prišla do izraza iz globin moža, rojenega na jugu, — moža, ki je po dednosti svoje rase izkazoval ženam gotovo spoštovanje, — ki je po svojem čudovitem, divjem, zaznamovanem in krvavem življenju junaka samokresa, moral tega tipičnega ničvredneža, ki je njegov sloves in dobro ime onečastil, smrtno zasovražiti. Bil je dolg pogled, ki se je Wilson z njim ustavil na Riggsu, — tako nenavaden in skrivnosten, kakor veter v gozdovih, ki ječi" skozi košate vrhove — in ko je ta mračni pogled odmaknil, se je Wilson odstranil, da si pripravi ležišče in je odšel s koraki človeka, ki je v njegovi duši sprostil duh svoje sile. Položil je svoje sedlo pred smrečni šotor, ki je v njem počivalo dekle, razgrnil je po tleh svojo povoščeno ponjavo in svojo odejo, potem pa se je utrujen vlegel k počitku. Taborni ogenj je na novo vzplamtel in osvetlil nežne zeleno in rjavo prepletene girlande smrečjega mladičja, ki so bile tako simetrične in popolne v svoji slikovitosti in vendar tako nenakomeme. Počasi pa je ogenj začel pojemati in je končno ugasnil in pre- pustil okolico mračno sivi svetlobi zvezd. Konji niso več topotali, zavijanje nočnega vetra je pojenjalo, rahlo brenčanje zvezd je potihnilo in še celo žuborenje potočka se je zdelo slabejše. To stremljenje po popolni tišini je trajalo dalje, a popolna tišina ni bila nikdar dosežena. Življenje je ohranilo v gozdu svoje mesto in je v nočnih urah samo svojo obliko spremenilo. Ansonova skupina se ni zganila ob običajni, zgodni jutranji uri, ko se zaznava prva jutranja zarja, kakor je navada vsem gozdovnikom, lovcem in tolovajem, ki jim je vsako novo jutro dobrodošlo. Tem možem tukaj, — vključno Ansona in Riggsa — ni prinašala nova zora nič boljšega kakor prejšnji dnevi. Pomenila jim ni nič drugega, kakor skromen zajuterk, potem trudapolno sedlanje in povezovanje svojih cul, dolgo, mučno ježo brez pravega cilja in spet nezadosten obed, — in vse to delo, trud in trpljenje jim ni donašalo niti najpotrebnejših življenjskih potrebščin, da, niti kakih upov, ki bi jim dajali poguma, ki bi vnašali v njihovo življenje kakšen smisel, pač pa jim je prinašala naraščajočo slutnjo grozeče nevarnosti. * Tolovaj je vstal mračen in slabe volje. Burta je moral brcniti s škornjem, da ga je spravil h konjem. Riggs je sledil Burtu. Shady Jones je ves čas le godrnjal. Wilson je s soglasjem ostalih začel pripravljati kvašeno testo za hlebčke, a mu ije tokrat šlo delo počasi izpod rok. Anson in Moze sta opravljala ostala dela, ne da bi se jima kam mudilo. Dekle se še ni pokazalo. »Je mar mrtva7« je zagodrnjal Anson. Iv nmiU kta&v celje Bodočnost delavske mladine ie v sloni! studenci pri mariboru Pravo cirkuško reklamo /a novo patentira- j mm Naša občina je še vedno dolga vas, zato ie no strokovno organizacijo, ki povdarja, da je j živimo v težkih časih. Krog nas grme to-1 ponos. Tvoje z znojem prepojeno telo, naj ne j tudi polno nedostatkov, ki jih ni mogoče od-tudi delavska, so priredili zainteresirani krogijpovi in v zraku brni turobna pesem smrt se-j bode le mehanično orodje, ko stroj ob katerem ■ praviti s proračunom, kakršnega ima naša obte dni v celjskem okolišu. Vozili so se z luk-1 jočih letal. Mlada življenja, polna upov in nad j ti gineva mlado življenje, niti kot ura, ki od-1 čina. Narobe, nedostatkov je čimdalje več, čim suznim avtomobilom, iz katerega so med vož-;v boljšo bodočnost padajo kot rosna trava Pod ; pove, če se pokvari njen najmanjši delec. Da- boli se naš kraj širi, čim več hiš se zida in čim njo frčali letaki . l 1 [ ko>so, ugašajo kot zvezdice na nebu, katere j našnji čas ni primeren za modrovanja po go- j več novih ulic nastaja. Občine na periferiji katerih so prireditelji dokazovali velikanske j zakrije temen oblak. Mladina! Nahajaš se pred ! stilnah, kjer govori vino in žganje — a ne ti. | mesta so vedno v nezgodnem položaju, ker ne uspehe za delavstvo. Ogromnemu številu de- j veliiio življenjsko preizkušnjo. Bolj nego kdaj- | Živiš v času, ko te more rešiti edino le Pre- j morejo držati koraka z mestom, dokler končno lavstva so bile mezde zvišane za 25 odstotkov --------------! '— J- —*--* X~x —J----------------- in sklenjenih ‘ je bilo 40 kolektivnih pogodb. Delavcem se je s to reklamo vsaj nudila prilika, da so Pričeli debato, čemu takšna reklama, če je že vse v njihovih vrstah. Slišale so se tudi želje, da bi se tekst vsaj ene kolektivne pogodbe za delavstvo razmnožil, iz katere bi bili razvidni navedeni uspehi, ker ni izključeno, da so še večji, zlasti ako vsebuje besedilo pogodbe tudi točko, da se plača hitro in avtomatično povišuje do din 5000 mesečno ^ in ie «in'/hQ Hn smrti rtelniem npnrtnnvadliivn. 1 Star koli poprej je potrebno, da zatreš čut egoiz- j udarno, sinotreno delo v tvoji delavski orga- j ne nastopi moment, ko se spoje z mestom. Na ma, Ca se zaveš dolžnosti in pravic človeka. | nizaciji, da se složno rame ob ramenu boriš ta način so nastala vsa velika mesta in tako bo Posebno ti. delavska mladina, se zavej, da si; za svoje pravice. J. Š. j prej ali slej tudi z vsemi periferijskimi občina- rojena iz dela za delo, katero naj ti bode v i mi v okolici Maribora. 1* r- v "> • MARIBOR ,Več tisoč prošenj čaka .. .* S Sladkega vrha se je zglasil pri nas 67 leti kako jo bo rešil Osrednji urad.« in je služba do smrti delojem. neodpovadljiva.: s*ar tovarniški delavec, ki je delal v tovarni bi i f*. Priznamo občinskemu odboru dobro voljo in tudi trud za povzdigo našega okraja, tudi mu ne odrekamo smisla za higijeno. Toda za vse to so potrebna sredstva in ako teh sredstev ni, ako jih občina ne zmore, potem še s tem nikakor ni rečeno, da bi radi tega morali biti občani zadovoljni s Kaj ne gospodje, da si je delav. 2auPanje najtežje priboriti? Vsaka, še tako moderna trdnjava je danes zavzetna, pravega zaupanja delavstva so pa deležni običajno — le pošteni , borci. Poštni upravi. Uprava »Delavske Politike« ponovno opozarja upravo pošte v Celju, da še vedno prihajajo pritožbe naročnikov, da se jim uic manj Kot 39 let in so ga nato izločili iz dela kot invalida vsled izčrpanosti. Zdravnik G UZD ga je proglasil za nadaljnje delo kot nesposobnega vsled splošne oslabelosti in ga predložil OUZD za starostno, oziroma onemoglostim podporo. Bilo pa je to že avgusta lanskega leta, torej sko-ro 1 leto in ravno toliko časa čaka revež brez sredstev na rešitev list ne dostavlja na dom. Te pritožbe prihaja- sv°ie Prošnje za tisto predvideno starostno, jo zlasti iz okolice Celja. Zgodi se, da pismonoša pride mimo1 hiše naslovnika, naslovnik pa kljub temu dobi list dostavljen po čisto »oziroma onemoglostno podporo«. Piše, urgira, moleduje, piše tovarna, občina, nato advokat iz Maribora, ekspozitura, zdravnik, prošnja drugi osebi, ako ga sploh dobi. včasih pa tudi]pa s® ,ne. zSa^e- Na vse te glasove vpijočega kar po več listov naenkrat, ki so pa že vsi v Puščavi je dobil revež maja enkrat rešitev, da njegova prošnja že od januarja počiva s priporočilom za ugodno rešitev pri SUZOR-ju v Zagrebu: raztrgani in umazani. LAŠKO Nekaj o živini in mesnih cenah. Pred krat- »Pri tem pa je treba upoštevati, da je bilo v kim smo čitali v nekem listu o določitvi mes-'vse! državi vloženih več tisoč takih prošenj Mh cen s strani županstva v Novem mestu, kjer so odredili, da morajo mesarji pustiti vse meso zaklanih govejih živali žigosati z žigom, ki označuje kakovost mesa. Žig št. 1 je l.vrst-no meso (sprednji del po din 14, zadnji po din 16). Žig št. 2. je 2.vrstno meso (sprednji del po din 12, zadnji po din 14). Tako m.ore vsak kupec kontrolirati kvaliteto mesa. In kako je pri nas? Zakaj naša uprava tega ne bi zrno- j skrbi vssem revnim slojem, ker so cene nezno-gla? Nek kmet iz Lenarta je pripovedoval, da j sno porasle. 2e sedaj stanejo bukova drva m3 in da mora SUZOR v Zagrebu vse te prošnje točno proučiti, da podeli podporo res najpotrebnejšim, ker so denarna sredstva omejena. Predvidoma bo baje Prošnja rešena ob prvem polletju 1940, vendar OUZD v Ljubljani nima vpliva, niti na rok rešitve prošnje, niti na to, Preskrba s kurivom povzroča letos silne je vola prodal mesarju po din 8, ki ga pa me sar prodaja po din 16 kg. torej še enkrat dražje. 'Mesarji se izgovarjajo na prevelik izvoz in s tem na pomanjkanje živine. Tisti trenutni dobiček pri izvozu živine se danes, pri vseh kmetih nekako maščuje. Tudi sam mora kupovati dražje meso. Radi pomanjkanja kož je dražje usnje in čevlji, kar zadene zlasti kmete. Ker je poleg tega še Pomanjkanje sena, slaba letina, draginja, je v nevarnosti tudi nov zarod živine.i . ni i..« .. ... Kmet-občan* LJUBLJANA—MOSTE Krojni tečaj je otvorilo delavsko kulturno din 14b do din 150, brez stroškov za žaganje, t. j. din 10 do din 12. Proti jeseni in pozimi pa bo najbrže cena še poskočila, ker je že sedaj težko dobiti dobra drva. Prav tako je s premogom, čeprav tam niso cene tako silno porasle, pa je težko dobiti Prvovrsten premog, ker ga Trboveljska premogokopna družba menda sploh ne dobavlja trgovcem in zadrugam. Vprašanje premoga je še nekako razumljivo, nikakor pa ni razumljivo, da so se pri nas drva tako zelo podražila, ko jih je vendar več ko dovolj v bližnji okolici Maribora. Znano je, da bo TPD letos dobavila okrog 30.000 vagonov premoga Italiji, dočim ga je lansko leto dobavila san.o 20.000 vagonov. Drva pa se menda ne izvažajo v tako veliki meri, zato je poro. V ^ društvo »Vzajemnost« v Mostah, dne 4. julija.; tako visoka podražitev drv (lansko leto je stal Tečaj se bo vršil od sedaj nanrej vsak ponedeljek ob 20. uri v gostilniški dvorani g. Lasa- na. Vsled tega vabimo vsa delavska dekleta in i lu udeležujejo. Vemo, da sedanji ča”s zahteva čiim več znanja' posebno od žene gospodinje. Tečai bo trajal nekaj tednov in ob zaključku tečaja bomo priredili skupni izlet vseh tečajnic s skupnim slikanjem. Tudi taka izobrazba v .................. .............. nam je potrebna. potrebščinam in nikakor ne bodo zmogli še to »Delavska gospodarska nabavljalna zadru-1 siln0 Povišanje cen za kurivo. Ker letos tudi ga« poziva svoje člane, da si oskrbijo potrebno i železnica ne dobavlja več v taki meri režijske-kurjavo za zimski čas. Naši člani so prejeli! ga premoga, je povpraševanje po premogu že din ^'J1 'S° d° d’r- 9°’ le,tos, dirl J40 d° j malnosti, izpustili in mu omogočili, da se bo din 150) ne le nerazumljiva* ampak meji ze na I VTn;j domov _____________________ oderuštvo. Kako si naj delavci in nameščenci, nh. . .... žene da se tega tečaja v čim večjem števi- ki prejemajo skrajno nizke mezde in prejemke :9blasti. P°lzveduiei° za 27 .etmm predilm-udeležujejo. Vemo. da sedanji pa« zahteva i nabavijo kurivo za tako visoke cene ie vora- > ivanom Simoničem in njegovo Sanje. s katerim bi se morali baviti on , ki da-! 2° etno £e?tr0 A.no' ki.sta & t. m. odšla na nes odločajo v državi. Vpoštevati bi morali,' !,zlet 113 Poh°rje ln.se ?e msta vrnila. Svojci da so konzumen« že popolnoma izčrpani rad "T"310' d* se ,je ,.m,rda pfriptlla T- izredno visokih cen najnujnejšim življenjskim S l ■ Zad6V°- PP,av?11 k‘ ♦Sedaj .... . j poizvedujejo za izginulim bratom in sestro. Štiri stare bencinske sode so neznani tatovi ukradli iz skladišča trgovca f starim želez- jem g. Gustinčiča-. Škoda znaša okrog 800 dinarjev. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč tozadevne role za naročilo premoga. Premog se bo naročil iz rudnika Liboje pri Petrovčah, ki po kakovosti nič ne zaostaja za trboveljskim, je na znatno cenejši. Vsled tega prosimo, naj sedaj silno veliko, kdor pa- nima na razpolago sredstev in teh je največ, da bi si v naprej na- In tako menda še tisoče in tisoče takih 67j stanjem kakršno je. Vprašanje (priključitve naše let starih delavcev z 39. službenimi leti in tu- j občine mestu ima svoje sončne in senčne strani, di še starejših s še več službenimi leti ča- ! Kaže pa se potreba, da se to vprašanje študira, ka in čaka in hira. ker v Zagrebu proučujejo Takozvani mali posestniki niso samo v Studen- in študirajo akte, čeprav je že Poteklo prvo ; cih, ampak tudi v Mariboru. Koliko je v mestu polletje, mesto da bi dodelili potrebno število ; takih, ki posedujejo male hišice, kot v Stu-uradnikov in krepko zagrabili delo, kakor so | dencih. Ako bi bile prilike res tako neugodne morali ti tisoči Prosilcev celo svoje življenje 1 v mestu, potem bi takih malih hišic tam ne bilo. napenjati vse svoje življenjske sile, da so za- Doklada na direktni davek znaša v mestu 45 služili za prispevke, ki bi jim naj sedaj orno- i odstotkov, gotovo ne dosti več, kot pa v Stu- gočili par ur pred smrtjo .najskromnejše živ-' dencih. Pisec članka v »Večerniku« priznava, ljenje živega bitja. j da bi bilo treba povišati občinske doklade, ako Žal moremo danes storiti za te tisoče in -ti- ; bi se hotelo doseči izboljšanje prilik v občini, soče le to, da objavimo glas vpijočih, ker de- j Kakšna razlika pa bi potem še bila med mestom lavstvo samo v teh svojih socijalnih zavodih ' in našo občino? Trditev, da bi bilo mogoče do-nirna svojih zastopnikov* čeprav jih jim zakon 1 seči večji efekt s sredstvi sedanjega proračuna, o zavarovanju delavcev garantira že od leta ! ako bi politični eksponenti v občini ne bili pla-1922 naprej. i čani od občine, je pa tako demagoško zavita, Ce bodo morda' pri SUZOR-ju v Zagrebu j da -bi se naj ljubi pisec jasneje izrazil, koga čitali te vrstice, morda imajo celo sami »De- j misli in koliko komu očita. — Studenška obči-lavsko Politiko«, in bodo Potem šli iskat akt,! na i® izdala za škropljenje ulic v enem letu din javljamo, da je mišljen Mihael Muhič s Slad- - 18.000, mariborska občina pa za škropljenje v kega vrha št. 15, p. Marija Snežna in nosi nje- i }etu 1938-39 din 182.000, za pometanje 384.000 gov akt št. 2604-1-1939. j in za odvoz snega din 108.000. In sedaj glejmo: Ce bomo dobili kak odgovor ali popravek,! Studenci imajo menda že 10.000 prebivalcev, ga bomo tudi rade volje objavili. i mestna občina pa 35.000. Izdatki za čiščenje — j cest niso v eni in drugi občini v nobenem so- Mariborsko M.IIK. bo dobilo izdamo pod-j ^“(^1 » sft Mb ‘v tas; i SffirŠ **“" Že- doklad. Ako bUo”dVo*dZl "od podjetja vsaj primeren pavšalni znesek letno kot davščino, bi se stanje financ naše občine popravilo in s tem bi se najbrž razmere, radi katerih si žele mnogi Studenčani, da bi prišli pod mesto, precej izboljšale. Veg Studenčanov, od katerih pa ni nobeden v občinskem odboru. SV. LOVRENC NA POHORJU Kako živi naše delavstvo? Iz našega kraja se le malokdaj sliši glas našega delovnega ljudstva-, kajti tukajšnje delavstvo je neverjetno potrpežljivo. Poglejmo si samo plače našega delavca. Najbolje plačani dobe od din 3 do din 3.50 na uro, razen tovarniškega delavstva kos in srpov, katero si je potom svoje svobodne razredne organizacije priborilo inalo boljše plače. Primerjajmo te mezde z današnjo draginjo, potem se moramo vprašati, kako je mogoče pri tej mezdi preživljati sebe in družino, saj imajo nekateri celo po 5 do 6, pa tudi še več otrok. Vemo pa tudi, da si radi tega nihče od teh petičnih gospodov, ki sedaj spričo visokih cen svojega lesa boga-tijo kakor še nikoli, ne beli glave, kajti sicer bi vsaj kateri izmed njih uvidel, da je treba tudi svojemu delavcu .pomagati v tej strašni draginji živ- lezniških delavcev in uslužbencev«. Mlad turist zašel v, Savinjskih Alpah čez nemško mejo. Pred dvema tednoma je odšel v Savinjske Alpe zasebni uradnik Smodiš Ladislav iz Maribora, od koder se pa sploh ni več javil. Svojci so bili- v hudih skrbeh, ker so domnevali, da se je morda v gorah ponesrečil, končnb so poizvedovali tudi v Nemčiji, od koder so te dni sprejeli obvestilo, da je Pogrešani turist pomotoma zašel čez nemško- mejo, kjer je bil aretiran. Ker je jasno, da je 18 letni Smodiš le pomotoma prekoračil nemško mejo, ga bodo, čim bodo opravljene nekatere for- bavil premog, se pa seveda upravičeno boji članom ‘n njihovim upravičenim svojcem vrši j ljenjskih Potrebščin in mu zvišal to- mizerno ........ bližajoče se zime, ko bo poleg pomanjkanja-! v "eodložlji-vih primerih in v odsotnosti pristoj-1 mezdo! s ka-tero se ne more preživljati i si člani naše zadruge kurivo priskrbe sedaj, I živil nastalo še pomanjkanje kuriva oz. bodo I nega rai°nskega zdravnika v nedeljo, dne 14.!''* > - • -«- ^ t ^ ker pozneje bo- težko zani. Tudi za drva je j cene tako visoke, da si ga: bo mogel le malo i'uliia 1940 gospod dr. Toplak Lojze, Pobrežje,' Počiva pa. kakor vsako leto ob tem času Preskrbljeno če jih hoče kdo naročiti. -kdo kupiti. j Aleksandrova cesta 6. radi popravila, tudi tovarna za kose in srpe, Tlakovalna dela v Frankopanov! ulici zelo | * i'samo, da je letos radi mednarodnega položaja. počasi napredujejo, ker je pri delu najbrže za- I poslenih premalo delavcev. Kakor se sliši, bo- ] do za ta košček ceste od viadukta do Rad- L . ... ... ... ,. . , vaujske ceste v Frankopanov! ulici potrebo- z~e od ^osj/j veie samo rahlo m bo- Veter šumi TRŽIČ V nekaterih večjih tržlšklh podjetjih že nehal let ni bilo nobene revizije po O. U. Z. D. Mi sarnp vprašamo, zakaj ne? Ponekod ni vse, . uaiw „uutuu. zlato, kar se sveti... Mogoče bi pa taka re- vali tri mesece. Z ozirom na dokaj živahen ; Z,a, ,vr/rov,e dreves- šepetA 2 llst,> Uubimka z vizija Ie kaj odkrila v prid delavstvu. promet na tej cesti bi bilo vsekakor želeti- da i m' brezo' potem pa sodrnja skozi šalu- Hi - -..-i«-: se dela pri tlakovanju nekoliko nosoešiio sl2,;e' ,oputa 2 vrM in okni in donaša s Pirami- tern. da se zaposli večje število delavcev ki'de oster Voni rumerw razcvetelih žlahtnih kolih je itak dovolj na- razpolago. Kakor izgleda • staji jev, zadnjo biro čebelarjev pred ajdovo bo letos tlakovan edino le ta košček ceste v! pa^°’ ^ se zadovoljivo muzajo pred panji. Moč našem mestu, vse druge ceste pa bodo še na- vctra se stopnjuje. Ostro zažvižga okrog prej čakale na modernizacijo, dasi so neka- u~"xx: ' tere neobhodno potrebne takojšnjega temeljitega popravila. Še mnogo slabše kakor v mest- Četudi so se nekateri gospodje oddahnili, < da ni več med nami »sove« ( pok. sodrug Sova!). .ie vendarle naš tisk s polno paro na delu da nanovo oživi proletarsko zavest v Tržiču. Gcspodje kar z lučjo iščejo dbpisnika »Delavske Politike«. Bojimo se, da- ne dobe Pri tem živčni napad, za kar mi ne prevzema-mb odgovornosti. V nadaljnjih številkah bomo Prinesli še mnoge stvari, čim bomo zbrali vše potrebno gradivo, da bo naše delavstvo imelo užitek, prizadeti gospodje bodo pa še bolj šepavi, s šepavim »Gorenjcem« vred.. . Nam je prav žal... SLOVENSKA BISTRICA Kar celo barako je podrl s tovornim avtomobilom solastnik avtoprevozništva Janez Slokan, ki je poskusil svoje znanje v šofiranju, ne da bi imel za to potreben izpit. V baraki je bila nameščena branjarija Emila Doma. Baraka in vse kar je bilo v njej je bilo uničeno in trpi lastnik din 15.000 škode. Sreča, da se je to zgodilo okrog 6. ure zjutraj, ko še nikogar ni bilo v branjariji. Ta vožnja bo av-toprevozništvo drago stala. oglov, hrešči med debli skozi park, na obronkih Kalvarije in Piramide razgiba gozd, podi se čez rebra Slovenskih goric in premetava Jktavska Politika* hc doliva HoltniU suluencii, zato fto-cavnai takoj! mm nem območju pa so ceste ki vodijo na perife- bolje po vinogradih. Po poljih se priklanja žit rijo, zlasti Pobrežka in Ruška cesta izgledata n.° klasie do tal in zopet dviga. V zagonih ve-obupno. Ob deževnem vremenu so v nevar- , suše^ razmočene ilovnjute ceste in klan-nosti vozila in pešci, ki morajo voziti 07. ho- . košatih trtnih nasadov prinaša veter vonj diti po teli cesiah. Dočim ni o modernizaciji E^^e in apna. Sonce greje in žge, 1 *•* nffl/m n 11 /i a /> i /, 1,..'!. .. „ _ _ _ 1 2.. »L.n in regulaciji Ruške ceste nič slišati, pa se je mnogo pisalo o popravilu oz. tlakovanju Po-brezke ceste. Vendar pa z delom na tej cesti letos gotovo ne bodo pričeli, ker doslej še ni opaziti nobenih priprav. Tečaj za Industrijske gasilce je pričel v našem mestu dne 1. julija in se ga- udeležuje 120 Prijavljencev. Tečaj vodi predsednik mariborske gasilske čete g. B. Pogačnik. Enak tečaj za industrijske gasilce na desnem) bregu Drave bo pričel v kratkem v tezenski šoli. T®žka nesreča železničarja. Na tukajšnji že-ezniški postaji se je, ponesrečil 50 letni železničar Mihael Lah, ki je pri opravljanju službe prišel med odbijače železniških vagonov. Poleg zlomljene leve roke ima tudi poškodovan prsni koš. Zdravi se v tukajšnji splošni bolnišnici. SLIKE ZA LEGITIMACIJE izvrši takoj FOTO JAPELJ, gosposka 18-1. preko pobočja hriba sope par volov in obrača s plugom mastno zemljo. Veter poje naprej, hladi orača in vole. Veter daje svežega življenja soparni dolini in se poigrava 'z letečimi čebelami ter krilatim pevci, senicami, drozgi, kosi in škorci, ki se spreletavajo pod modrim nebom. Mlada viničarka si popravlja lase pod pisano ruto, ko snema s »hlapca« slamo in veže trte h kolom. Pod sočnim vinogradom diha njiva dozorelega ječmena. Žanjice hihitajo, ko vežejo snope in si venomer popravljajo krila, ki jim jih dviga nagajivi krivec. Iz gozdfi šumi potok in hiti dalje v strugi, med temno zeleno otavo mimo tihih domačij. Vsi. mladi in stari so na njivah in po vinogradih, pa tudi v mestu po tovarnah, —n.. Neka slaboumna ženska je minuli torek v Studencih. Ob izvirkih, skočila v Dravo. Dva mladeniča sta se pognala za nio v reko in jo rešila smrti. Izkazalo se je, da- Je doma iz Gro-belnega In da je nekoliko slaboumna. radi prekinitve dobav v inozemstvo, zlasti v prekomorske države, katera se ne morejo vršiti, naša industrija občutno Prizadeta in se delavstvo, katero je sedaj po večini brezposelno. s skrbjo vprašuje, kako in kdaj bo tovarna zoret začela obratova-ti. S tem imamo namen opozoriti merodajne činitelje (občinsko upravo), da poskrbi za to, da prijavljeno brezposelno delavstvo pride ob pravem času do svoje zakonite brezposelne podpore, pa ne, kakor se je rado dogajalo, da je bil delavec brezposeln štiri ali še več tednov, ne da bi bila prispela kakšna podpora in če se mu je med tem časom posrečilo dobiti kakšno delo, so mu podporo za nazaj enostavno odrekli oz. jo vrnili tja od koder je prišla, češ, sedaj siJ zaposlen in nimaš pravice do podpore. Kako si pa živel v minulih tednih in kdo ti je kreditiral, ne vpraša nihče. Mislimo, da- imamo do podpore pravico, saj je to naš delavski denar, za katerega plačuje samo delavstvo svoje prispevke in to tudi za ves mesec nazaj. — Delavstvo. JESENICE Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer {v nedeljo tudi ob 3. uri popoldan) velefilm »Ostriženi jež« z Hanso-nom Moserjem v glavni vlojji. Med dodatki film o sprejemu sovjetske delegacije v Beograda ter zvočni tednik. — Sledi »Sestra Marija«, I Zvočni kino Pobrežje 13. in 14. julija | ,REPORTAŽA o LJUBEZNI1 iiiiiniiininiiiiiiniiiiimiiinHiiiiiniHuiiHniiiminsiHniiiiijiHiHHHiHsiniiHinniiiiniiHl manufakturnega blaga 20-30% ceneje od znano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v . . • Ne zamndlte prilike, dokler zaloga še traja! Češki magazin Maribor Pripravllenost Zedinjenih držav Kolikšna bo moč ameriške vojske Roosevelt je prečital v kongresu po-; slanico, v kateri pravi: Svobodni možje j in žene Zedinjenih držav so trdno od-; ločeni, da ostanejo svobodni. Amerika: se zaveda groženj novega suženjstva, j pod čigar jarmom ljudje ne smejo več! svobodno misliti in govoriti ter poslu-! sati. Čim bolj se množe nevarnosti, tem j bolj narašča odpor ameriške javnosti, j Zedinjene države niso ostale ravnodu-| šne, ko so videle, kako podlega en na-| rod za drugim. Amerika tudi budno! spremlja bcj angleškega naroda, ki sel vedno odločneje bori v trdnem prepričanju in z globoko vero v končno zmago. Ameriška mornarica mora postati tako močna, kot bi mogla biti mornarica vseh njej sovražnih držav. Število vojakov suhozemne vojske bo moralo znašati 1,200.000 mož in še 800.000 rezervistov. Letalstvo mora dobiti še 15.000 novih letal in 4000 vodnih letal. Vojaštvo sicer ne bo poslano v Evropo, toda bo budno čuvalo, da odbije vsak napad sovražnika na ameriško zemljo. Egipt, Turčija in Anglija medsebojno povezani Prvi vtisi lz okupirane Besarabije Beograjska »Politika« z dne 4. in 5. t. m. objavlja poročila sovjetskih novinarjev iz okupirane Besarabije. Dopisnik lista »Izvestja« opisuje svojo pot iz Bendera v Kišinev: »Avtomobil drvi po cesti, a že 12 vrst izza Bendera se konča utrjena cesta in začenja se prah, ki ga je tako na debelo, da se kolesa do osi vdirajo vanj. Po cesti gredo ljudje. Vsi izgledajo siromašni, mršavi in izgarani, počrneli od gladu in sonca. Po poljih z majhnimi in ozkimi ogoni, v vasicah s kmečkimi kočami, povsod se vidi siromaštvo in beda. Ljudje zaustavljajo avtomobil in obkoljujejo one, ki v njem sede, ker bi se radi z njim porazgovorili z onimi, ki prihajajo i~ sovjetske zveze, da jih pozdravijo in povprašajo o onem, kar jim prinaša nov režim. Vsak hiti, da bi potožil svojo bedo. »Pa boste ostali zdaj tukaj za vedno? Nas ne boste več zapustili?« vprašujejo zaskrbljeno. »Ne bomo vas več zapustili, nel« jih potolažimo. Po cesti prihajajo romunski vojaki, umazani, prašni, neobriti, izmučeni, vendar veselih obia-z.oV, brez orožja. Gredo v skupinah in tudi v celih četah. To so besarabski kmetje, ki se sedaj vračajo na svoje domove. Avtomobil pripelje v mesto Kišinev. Vtis, ki ga napravlja mesto, hiše in ljudje, jezik, ki ga govore po ulicah, vse to je rusko in ukrajinsko. Vse je bilo zgrajeno ie davno, ko je bilo to še rusko mesto. V teku 22 let niso Romuni ničesar zgradili, samo na nekem trgu so postavili spomenik kralju Ferdinandu. Na telefonskih kioskih vidimo naipise: »Govorite samo romunski«. Ruske knjige so se smele čititi samo na skrivaj, doma. Ravno tako se je smel ruski jezik uporabljati farno doma. Zdaj so v mestu organizirali samoobrambno milico, ki odvzema .orožje romunskim vojakom, ki zapuščajo svoje polke in se vračajo domov. Na glavnih križiščih je postavljeno pet velikih zvočnikov, ki danes prvič prenašajo glasove iz Moskve in Kijeva. Mestne ulice izgle-dajo praznično, raz hiš se vijejo rdeče zastave. Povsod je polno cvetja in zelenih vencev. Povsod vlada vesela živahnost. Avtomobili zapuščajo mesto in nadaljujejo svojo pot. Pred neko krčmo na cesti se avto ustavi; potniki lezejo iz njega in gredo v krčimo, kjer jih takoj, kakor hitro so slišali, da so to ljudje iz sovjetske zveze, obkolijo delavci iz sosednih vinogradov. V obrazih, zagorelih od sonca, jim živahno žare oči. V svojih sivih srajcah, ki je pri marsikomu raztrgana, z velikimi, razcefranimi slamniki na glavah, ti izmozgani, razburjeni ljudje, z živahnostjo, ki je značilna za vse prebivalce južnih krajev, gestikulirajo in pripovedujejo o svojem življenju, o svojem delu po vinogradih tega in tega veleposestnika, ki jih naštevajo po imenih. »Delamo po 16 ur dnevno in od našega bednega zaslužka nam še odtegujejo za vse mogoče.. Ne zaslužimo dovolj niti za suh kruh. Kako pa bo poslej?« vprašujejo zaskrbljeni. »Odslej so pa ti vinogradi vaši«, jim odgovori naš vodnik. Ob dveh popoldne, dne 3. julija se je vršila v Kišinevu prva sovjetska parada na centralnem trgu. kjer je bila postavljena tribuna za predstavnike oblasti; pred njo so defilirale vojaške edinice: najprej tanki, potem pehota in konjenica, nad njimi v zraku pa letalstvo. Parada še ni bila končana, ko so iz vseh delov mesta začele 'pritiskati na trg kolone demonstrantov. Bili so to delavci iz tobačnih tovarn, kmetje, obrtniki, uradniki itd. Po prvih podatkih je bilo v tej demonstraciji udeleženih do stotisoč ljudi. Demonstranti so nosili v sprevodu rdeče zastave in slike sovjetskih držav-^nikov. Dopisnik Agencije Tass opisuje dne 4. julija, kako so dan prej zaprli nov« mejo med Romunijo in Sovjetsko zvezo na reki Prut. Prut j^ zopet ipostal meja med dvema državama. Nahajamo se pri železniškem mostu. Na njem vlada velika živahnost. Pri vhodu na ta most stoje sovjetski častniki in vojaki. Z druge strani mosta se nahaja skupina romunskih častnikov in neka civilna osdba. ^ Z naglimi koraki prehajajo preko mosta poslednji romunski vojaki. Kajti, prišel je čas, da se nova meja zapre. »Vsi so že odšli«, reče eden izmed sovjetskih častnikov. Most ie prazen. Tedaj pa je skupina romun- skih oficirjev, v spremstvu civilne osebe stopila na most in je šla proti njegovi sredini. Z naše strani se podajo na most častniki in vojaki, s kapetanom. Ko so se na sredini mosta srečali, pozdravljajo romuski častniki z vojaškim pozdravom in naši enako vojaški odzdravijo. Na prej stopi civilna oseba, ki je najbrž tolmač. Ta spregovori: »Naš gospod major ima neko prošnjo do sovjetskih častnikov«. »Recite mu, da sem mu na razpolago«, reče naš kapetan. Zlatem je civilna oseba predstavila romunske častnike sovjetskemu kapetanu in se je umaknila v ozadje. Romuski major pojasnjuje, da je zjutraj zaostal za njim njegov kočijaž s konji in kočijo, nekaj kilometrov za novo mejo. Prosi zato sovjetskega kapetana, da prepusti konje in kočija-ža čez novo mejo, na romunsko stran. Sovjetski kapetan obljubi, da bodo konji gotovo najdeni I in vrnjeni romunskemu majorju. Kar se pa tiče kočijaža, se bo tudi lahko vrnil čez mejo, če bo to sam hotel. Za tem je prosil romunski major, naj se izsledijo in izženejo preko meje vsi romunski vojaki, ki so zaostali v Besarabiji. Sovjetski kapetan brez,pomočno razširi svoje roke: »Žal, to bo pa težko šlo. Romunske oblasti so imele za evakuacjo dovolj časa. Vojaki, ki so po last. volji ostali v Besarabiji, se ne morejo več vrniti v Romunijo. Častniki si odzdravijo in se vrnejo z mosta vsak na svojo stran. Na most se postavijo ob-mejene straže. V angleškem parlamentu je poročal zunanji minister Halifax o odnošajih Anglije z Egiptom in Turčijo. Rekel je: »Egipt je takoj po napovedi vojne s strani Italije prekinil diplomatske zveze z Italijo. Angleška vlada pa ni nikdar zahtevala, da bi Egipt tudi sam vstopil v vojno. Res pa je, da so angleške čete z egiptskega ozemlja pričele operacije proti italijanski Libiji. V Egiptu se zavedajo, kaj pomeni zasedba Libije, Albanije in Abesinije po Italijanih za Egipt. Zato je egipčanska vlada izdala vse potrebne ukrepe v svr-ho zaščite lastne varnosti. Pred Aleksandrijo se je dosegel miren sporazum med angleško in francosko mornarico. V Palestini vlada mir, z Anglijo pa sodelujejo Arabci in Židje. Med Turčijo in Anglijo vlada prijateljsko razmerje. Obe državi sta v najtesnejši zvezi. Turčija se je v sporazu- mu z Anglijo odločila, da ostane nevo-jujoča se država. Narodi na bližnjem vzhodu bodo gotovo ostali lojalni spričo načel za katerih zmago se bori Anglija v sedanji vojni. Razen Halifaxa je govoril tudi državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Buttler. Rekel je, da potekajo trgovinska pogajanja v Moskvi ugodno. Glede očitkov nemške šeste bele knji-gle, v kateri so bile objavljene namere Anglije proti petrolejskim vrelcem v Bakuju za slučaj aktivnega posega Sovjetske Rusije v vojno, je Buttler po-vdaril, da je morala Anglija upoštevati vse možnosti, da prepreči pomoč Nemčiji. S tem pa še ni rečeno, da je hotela napasti Sovjetsko Rusijo. Vse to je Anglija tudi pojasnila moskovski vladi. — Na vprašanje nekega poslanca ali je Anglija priznala Abesinijo in Haile Selasija, je Bi ttler odgovoril pismeno z da. b čeSke Večina, ki |e sklenila spremembo francoske ustave V čem je krivda dosedanje francoske ustave? V Franciji so sklenili spremeniti ustavo, ki je v veljavi od 1. 1871, t. j. od zloma tretjega cesarstva po nesrečno zaključeni francosko - pruski vojni. V čem je krivda sedanje ustave za zlom republike v.vojni, ni doslej še nihče pojasnil in najbrž bi tako pojasnilo tudi nikogar ne prepričalo. . i .: i.-.l Seje parlamenta in senata, ki sta glasovala o spremembi ustave, kakor jo zahtevata Petain in Laval, se je udeležilo skupno 569 poslancev in senatorjev, od katerih jilii je 80 glasovalo proti spremembi ustave. Znano pa je, da štejeta francoski parlament 612 poslancev, senat pa 314 senatorjev. Francija še demokratična? Francoski zunanji minister Badoin je izjavil, da bo ostala Francija še vedno demokratična in se ne bo nikdar vladala diktatorično. Cela mesta so romala na gore. Iz industrijskega češkega mesta Moravske Ostrave, na skrajni severni meji poročajo, da so minulo nedeljo na izredno inpozanten način proslavili praznika Jana Husa in Ciril Metoda, ki sta bila prenešena radi štednie in popolne izrabe delovnih sil po odredbi vodje od petka in sobote na nedeljo. Nad 25 tisoč ljudi je zapustilo mesto ter se podalo v gorsko vas Radhšty in Postevnak k pro-ščenju. Enako poročilo je došlo iz češkega Pohorja na severnem Češkem, kjer je romarska cerkev v Ssmilih, kamor je prišlo ta dan tudi okrog 10 tisoč ljudi in enako v vas Novo Pako. Slovenski pisatelj v češkem prevodu. Češka književna zadruga »Društveni Prače«, ki izdaja za svoje člane vsako leto večje število knjig, poroča v junijski številki svoje revije »Panorama«, da bo izdala prihodnje leto poleg številnih izvirnikov tudi roman slovenskega pisatelja Antona Ingoliča »Čebularji«. Med češkimi knjigami pa izide tudi nov zgodovinski roman urednika te književne zadruge, pisatelja Karla Novega »Vitezi«. K. Novy je predlanskim s pesnikom Josipom Horo sodeloval pri znanih literarnih ve' čerih v Ljubljani in Mariboru in sta potem oba pisatelja o tem svojem obisku mnogo pisala in predavala v domovini. Zbirka kosti med Solarji, ki je bila uvedena po vsej češki koncem marca, je vrgla tekom četrt leta 60.000 kg kosti. Listi poročajo, da bodo izkupiček za te zbrane in prodane kosti uporabili v šolske svrhe. Zbirko bodo prihodnje leto nadaljevali in upajo, da bodo uspeh potrojili. Iz teh kosti pridobivajo kostno mast za izdelovanje mila in drugih tehničnih mazil, glicerina, stearina in oleina, nadalje izdelujejo iz kosti kostni klej vseh vrst za obrtnike in kostno moko za krmljenje in gnojenje. Najnovefše vesti Naša trgovinska delegacija je odpotovala v Berlin, da uredi podrobnosti glede izvajanja trgovinskega sporazuma. Več tisoč sezonskih delavcev iz hrvaškega Zagorja je odpotovalo v Nemčijo na delo. Francosko brodovje v Martiniqueu se je predalo Angležem. Brodcvje bo ostalo do konca vojne tam, ali pa bo razoroženo. Maršal Petain vrši sam zakonodajno oblast. Senat in parlament ostaneta v funkciji, dokler ne bosta nadomeščena v smislu določb nove ustave. Vlada ima 1? ministrov in tudi toliko podtajnikov. Petain je izjavil, da bo denar samo še nagrada za delo. Gospodarstvo Aimlije in Zedinjenih držav. Ameriški finančni minister Morgentau je .povabil angleškega finančnega ministra v Washing-ton na razgovor glede načrtev o bodoči ureditvi gospodarstva. Nemčija organizira rrehrano v v'seh zasedenih ozetnllih Belgije, Holandske in Franci ie ter je bil v to svirho zaplenjen ves živež. 0>NR). Nova danska vlada. Po sporazumu med stran-Nje predsednik je zopet Stauning, zunanji minis-Nje nredsednik je zopet Staning, zunanji minister Erik Skavenius. Tudi Francija dobi nakaznice za živila. Po. poročilu Havasa bodo v Franciji v kratkem uvedene nakaznice za življenjske potrebščine. Vlada se ne boji, da bi grozila lakota, vendar pa je varčevanje potrebno. Indija za svojo samostojnost. Izvršni odbor indijskega kongresa v Nevv Delhiu zahteva v svoji resoluciji, da Velika Britanija sestavi začasno indijsko vlado kot centralni organ za celo Indijo. Oton Habsburški je prispel v Newyork — za njim pride tudi Cita. Delavski pravni svetovalec PRODAM 3 HliB, v eni hiši dobro vpeljana trgovina ob glavni cesti v iml pri Prevaljah. Naslov v upravi. Za vse žeae in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10,— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, odi navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in razne barske pijače ter tuje specijalitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle, To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Na-i kažite din 10.— na račun poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah aa smodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani mostit. 16. Oporoka. (Celje). Vprašanje: Moja tašča namerava napraviti o-poroko. Ali lahko oporoko naredi brez prič in kje io lahko shrani? Odgovor: Tašča lahko naredi veljavno oporoko brez prič, če sama oporoko spiše in jo podpiše. Oporoko lahko shrani na sodišču. Razveza vajeniškega razmerja. (Loke). Vprašpnje: Moj sin se je učil že 18 mesecev kleparstva, toda mojster ie z njim zadnje čase ravnal tako grdo, da mu je sin ušel in se noče vrniti. Mojster ga tudi v obrtno šolo ni redno pošiljal ter ga je celo večkrat ob nedeljah silil k delu. Ali sem dolžan mojstru plačati pogojeno odškodnino, ker je moj sin zapustil učenje pri njem? Odgovor: Vaš sin je upravičeno zapustil u-čenie pri mojstru, ki z njim grdo ravna, ga redno ne pošilja v šolo ter ga celo ob nedeljah sili k delu. Upravičeni ste, kot oče sporočiti moj- stru, da radi navedenih okolnosti razvezujete vajeniško pogodbo. Od vas mojster ne more zahtevati plačila odškodnine. Pač pa lahko vi zahtevate od njega plačilo za delo, ki ga je vaš sin kot vajenec pri njemu opravil preko zanj dopustnega časa ali za delo oib nedeljah. Če sin še ni star 16 let, bi ga! smel mojster dnevno zaposlovati le 8 ur brez ozira na vrsto in velikost obrata. Orožne vaje. (Celje). Vprašanje: Pri podjetju sem bil zaposlen ot* 8. 8. 1939 do 25. 9. 1939, ko sem bil poxvan na orožne vaje. Ali'imam pravico zahtevati plačilo mezde za en teden za čas navedenih orožnih vaj? Odgovor: Ker ste bili pri podjetju pred nastopom orožnih vaj zaposleni ^ imate pravico zahtevati plačilo mezde za en leden za čas orožnih vaj. Tako i® tu * odločilo Vrhovno sodišče v Ljubljani. MALI OGLASI 25** knpn- prl naših t n m eremit Iti l Popravila vieh vrst kolea, Hvalnih strojev kakor emajliranje in poniklanje vseh nadomestnih del aa kolesa, BOGOMIR GRUBER, palača dr. Sedaja, Valvazorjeva ul. 30, amer Frankopanov« ulica. 59 93 62 6f> 72 78 81 Ootove dečve obleke (Dtrndl obleke) Magdalenska o b I a C i 1 n 1 c a A. KumparSIak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Dvofakova ulica — (imer Frankopanova ul.) Ženika krila; 49, 69. 72, 85. Ženske bluze: 29, 32, 37, 49 66. FRANC REICBER, MARIBOR TrMka cesta 18, se priporoča ceni. občlnstrt za Izdelavo oblek za gospode la dam« »o na}-najlh dnevnih cenah. Hitra Izdelava. Priporoča se ŠPECERIJSKA TROOVIINA Delavski dom m. i o. z. Maribor. Frankopanova ulica 1. laHntite Dedno In pmsod krnh m pecNo iz Delniške pekarne g Mnu. ESs Za konzorctl Izdaja in uretule Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.