Gospodarske stvari. Kako razno trsovje ponmoževati. Kdor si hoče viaograd ali aa aovo zasaditi ali pa v starem viaogradu plehe izpolaiti, more to aa več aačiaov izvršiti. Najbolj navadao se to godi z rezaiki ali ključi, z okoreniajeaimi trsi ali vlačeacami. Tu hočemo naj prej govoriti kako si z rezaiki zasadimo trsovaice ia si tako priredimo okoreaiajeae trse, ktere potem v viaograde preaajamo. Zdaj pride kmalo čas rezitve po viaogradih ia to je ravao tisti čaa, o kt«rem je mogoce ai od razaih trsov aarezati rezaikov. Zato hocemo tukaj najprej govoriti kako je treba rezaike aarezati, z ajimi ravaati, kake laetnosti morajo imeti ia kakšae vredaoati da so. Iz jedaoletaih rozeg aarezaai rezaiki imajo lastaost, da v ugodaih razmerah, slasti če pridejo v mlačaovlažae okoliščiae, koreaiae pogaajajo. Poaebao je apodaji prerez ia najbližaji prostor okoli ok tak, da iz ajega^aajrajše ia aajbolj goste koreaiae požeaejo. Če ae skorja rezaikova aoter do lubja z aožem raai, tako ae s tem rast koreaia še aa umetai aačia pospeši. Ako ae rozge, ki so sicer zeleae ia žive, v preaubo zemljo potakaejo, se jim sicer koreaiae začaejo narejati — tako imeaovaai kalus se jim začae zarejati — ali to pa je tudi vse, kar se godi ia rozge ae rastejo, ampak se posuše. Zaaao je, da ai rezaik od vsake rozge vrezaa za pomaoževaaje trsovja aposobea. Kar se tega tiee si imamo tole zapomaiti. 1. Prvič si moramo rezaikov iz rozeg tiste sorte aarezati, s ktero hočemo aovi vinograd zasadati ali ktero bočemo v trsovaici zarediti. Ako si toraj rezaikov omialimo iz vinograda z raešaaim treovjem tako je v tem slučaji poaebao težavno izbirati zaželeno sorto, ker je le zelo vajeaemu očesu daao, pravo sorto spozaati ia še tu se dostikrat prevari. Veadar pa stax*i, vajeai viaiearji precej zaaesljivo spozaavajo trse po rozgah. Po aadu ia listu se aorta bolj gotovo ia zaaesljivo spozaa. Zato, kdor hoče v tem oziru varao poatopati, naj si jesea poprej, dokler sad še aa trsu visi, bodi si kakor koli sorte zaazaamuje ali z apaom ali drugimi zaameaji. 2. Treba je, da se za reznike le zdrav in živobitea les izbira. Rozge, ktere je im*az poškodoval, ao za zasajaaje skoz ia skozi nesposobae. Ravao tako ae kažejo rozge, ktere je toča obklala. Mraz vmori najprej glavaa očesa, potem pa tudi postraaska, če je posebao bud celo les. Vai deli rozgiai, ki so vsled mraza trpeli, imajo celo rujavo ali celo črao barvo ia le v veliki sili se morejo take rozge za zasajaaje porabiti, če imajo pod skorjo se zeleno ia živo leaao plast. Toča poškoduje lea ia očesa, ia so od tako poškodovaaih rozeg aarezaai ključi ali rezaiki še vedao apoaobai, da rastejo, veadar se je pa bati, da tako zarejeai trai aa poškodovaaih mestih pregajijejo ia se prelomijo. 3. Varovati se je tudi treba, rezaike in ključe iz takih viaogradov jemati, kteri so tako ali tako 8 kako boleznijo okužeai. Take nalezljive bolezai se potem tudi v zdrave viaograde preaes6, ia tako aamesto, da bi se aovi aasadi množili, se še stari viaogradi vaičujejo. (Koaec prih.) Dober nasvet živinorejcem. Iz Remšaika se nam poroča sledeče: hvalevredao je tukaj živiaorejstvo ia tržeaje z živiao. Ni ga namreč kmeta, ki bi ne hodil aa sejme v Mabreaberg, aa Muto, Vozeaico, Ribaico, Trajberg, Slov. Grradec, Soštaaj pa uakraj Radelaa aa Nemško v Ivaik, Arbelž, Zeleai travaik, Lučane, sv. Florijaa, Kleinstetten ia cel6 v Gradec, da si aekaj deaarjev s tržeajem prialužijo. Nemec pravi: ,,od Sloveaca je dobro kupiti živiao, ona rada je ia se da spitati". Uzrok temu je poaebai aačia, kako tu sloveaski kmetje krmo polagajo. Ze od nekdaj so prebivalci tukaj aavajeai rez delati za živiao, ker imajo malo seaožet, slame pa obilao Dolgo aarezaae slame živiaa itak ae ljubi. Režejo tedaj alamo, kterej ae aekoliko zeleajadi primeša, tako drobao kakor oves Ako bi aa ta aačia se ravaali s klajo, bi marsikteri, ki ima po 12 — 16 glav, mogel komaj 5 — 6 glav prerediti skozi dolgo zimo, aavadno od aovembra do biakošt. Laajsko leto si je pisatelj priskrbel rezai stroj Majfartov od Voairja v Gradci, kojega tudi ,,Slov. Goapodar" aazaaaja, ia je z njim zelo zadovoljea, ker se je že večkrat v dveh urah za 12 glav za celi tedea rezi aapravilo. Ako ta stroj dva goaita, ae zadostuje edea človek aalagati. Veljal je 70 fl. Bil je prvi aa Remsaiku, a sedaj ga ima že skoro vsak drugi kmet, ia s časom si bode ga vsak oskrbel, tudi zato, ker se veliko časa pribraai za druga opravila. V tem obziru moramo tedaj hribovčane povzdigovati aad one prebivalce v spodajih krajih. Zaaao je pisatelju, koliko zeleae krme dobivajo drugod, a živiae redijo manje. Tukaj dobi eden posestaik po 18—20 gar zelenja, ene gare po 5 centov in redi po 12 gl&v. Na drugih krajih pa toliko velikih voz, edea voz po 15 — 20 ceatov, ia ne preredi veliko več živiae, ker se pri pokladaaji ia dolgi rezi grozao veliko potrati. Tako se godi v Pesaiški doliai ia večinoma po Slov. goricah. Kder imajo tedaj 12—15 glav ia jih več prerediti ae upajo, bi ntegaili, ako ai rezae atroje priskrbijo, po 25 glav prerediti. Stroj bi bil v enem letu plačaa. Takaj se večiaoma s alarao preživlja goved črez zimo ia ai slabeja kakor v spodajib krajili, kder skoro le zeleajad dobiva. Prijatelji živiaoreje sezite toraj po Majfartovih atrojili. Naslov: Mavfarth & Comp. Wiea, Pratterstraaae Nr. II. Zvezek aarisaaih strojev pošlje g. Majfart aa občiao brez plače, kder je tudi ceaa zazaamovaaa. Sejmi 7. jaa. Maribor, Šmarije, Nova cerkva, 10. jaa. Grradec, Heagsberg, 11. jaa. Plaaiaa, sv. Filip, Poaikva, 17. jaa. Kapela v brežiškem okaaji, sv. Pater pri Radgoai, Petrovče, Tilmitsch.