^DIDAKTIČNI iZ(OD)ZiVI
Mm\
Marija Nemanič, Šolski center Novo mesto - Srednja šola Metlika
NOVA STRATEGIJA UČENJA V PREDPISALNEM IN PREDBRALNEM OBDOBJU
PROJEKT UČENJE UČENJA
RAZISKOVALNO DELO SREDNJE ŠOLE METLIKA
Uvod
V sodobni šoli prihaja v komunikaciji med oddajnikom in sprejemniki do vse več šumov, ki onemogočajo dober pretok informacij, možen prenos znanja in posledično vplivajo na slabe medsebojne odnose. Dostop do milijonskih informacij z vseh področij je dandanes v visoko razvitem računalniškem svetu zelo preprost. Otroci pridobivajo informacije vsepovprek, a jih niso zmožni niti nimajo volje, ker ne vidijo smisla, le-te uporabiti za dolgoročno znanje. Pri večini otrok se hitro pridobljene informacije prekrivajo in brišejo, ker v možganih nimajo ustvarjene mreže, v katero bi jih logično prepletli. Sicer se v zadnjem času veliko govori o spremembah učenja in o novih načinih pridobivanja znanja v medpredmetni povezavi, a še vedno ugotavljamo, da ni dobrih rezultatov. Ni največji problem slabo predznanje iz osnovne šole, pač pa nezmožnost posameznikove koncentracije, ki je posledica izgube otrokove vztrajnosti, moči za delo, napor. »Naši otroci odraščajo brez nekih fizičnih naporov, zato teh vrednot nimajo privzgojenih« (Divjak 2000). Ne vidijo nobenega smisla vlagati kakršenkoli napor v svoje delo za šolo - včasih so se otroci učili vsaj za oceno (kar je bilo zgrešeno), pa vendar so se za nekaj trudili, dandanes ne opazimo niti slednjega. Potrebno je storiti korak naprej. Voljo, vztrajnost in posledično koncentracijo lahko privzgojimo načrtno, če spoznamo dijakovo dobro področje, njegov talent in ga zaposlimo s takimi dejavnostmi, kjer bo začutil smisel nabiranja znanja in obenem ugotovil svoje lastne strategije pridobivanja znanja. Ustrezne strategije učenja bistveno pripomorejo k hitrejšemu polnjenju rezervoarja znanja in vsekakor k zorenju mladega človeka v svojem poslanstvu.
m
"C
70
v | SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2012
XV. letnik, številka 3-4
Namen in cilji
Dijake srednje strokovne šole iz programa predšolske vzgoje smo članice PT učenje učenja želele motivirati za učenje in utemeljiti vrednoto vseživljenjske-ga sistematičnega učenja. Novo snov je smiselno usvajati po posamezniku lastnih strategijah, ki jih tekom srednješolskega izobraževanja spozna (če jih ni v osnovnošolskem obdobju) in se na njih navadi. Tako usvojeno znanje pomeni večjo verjetnost dolgotrajnega pomnjenja.
Dijakom je potrebno uzavestiti smiselnost učenja po korakih. Dobro je, če dijaki začutijo potrebo po individualnem raziskovanju samega sebe, da se sprašujejo o lastnih strategijah učenja oziroma o svojih načinih pridobivanja znanja od osnovnošolskih let. Bodoči vzgojitelji naj bi imeli še privzgojeni čut in poslanstvo prenašati znanje na svoje naslovnike. Torej bi morali delovati pragmatično; preizkušati stare in iskati nove strategije učenja. Ob najpreprostejših stvareh človek razmišlja najbolj logično; če dijak zna poiskati preprosto strategijo usvajanja znanja za vrtičkarje, bo v nadaljevanju verjetno tudi zase poiskal ustrezno strategijo učenja.
1.	Naučiti dijake sistematičnega učenja - dijak si izmed množine strategij izbere eno ali več, ki najbolj ustreza njegovemu sprejemanju informacij.
2.	Dijakom utemeljiti smiselnost medpredmetne povezave - torej hkratno sprejemanje informacij iz različnih predmetnih področij in modulov - ter s pomočjo ustreznih strategij učenja, vstavljanje le-teh v sistematično mrežo.
3.	Pripraviti (vzgojiti in izobraziti) dijake za kvalitetno delo v vrtcu.
Razvoj kompetence učenje učenja na Srednji šoli Metlika
V	projekt Učenje učenja smo se vključili v šolskem letu 2010/11 in v prvem letu so naši dijaki šele spoznavali različne strategije učenja. Ti že imajo določene učne navade in se učijo na način, ki so ga sami razvili - brez vodenja.
V	lanskem letu smo pri različnih predmetih (MAT, SLO, ANG) preizkušali in uporabljali strategijo PV3P1, v nekaterih skupinah pa tudi strategijo VŽN2 (4. nivo razvoja)3.
Ob koncu lanskega šolskega leta smo izdelali akcijski načrt za letošnje šolsko leto in v timu smo se odločile, da predvidimo še motivacijski načrt, da bi bilo naše delo bolj učinkovito. Strategije učenja smo želele predstaviti in jih uporabljati pri strokovnih modulih, to so strokovni predmeti, pri katerih se dijaki najbolj aktivno pripravljajo na samostojno delo v svojem poklicu. Dijaki naj bi začeli razmišljati, kako bodo oni poskrbeli, da se bodo njihovi naslovniki (vrtičkarji) radi in kvalitetno učili. Vzgojiteljevo delo v vrtcu je s stališča otrokovih kompetenc toliko bolj zahtevno, ker gre za predpisalno in predbralno obdobje in je zato potrebno pridobiti strokovno mnenje psihologa, kakšna strategija bi bila najmanj obremenjujoča in obenem dovolj oprijemljiva za sistematično delo z vrtičkarji. Do nedavnega se je v določenih vrtcih (posebne usmeritve) priporočalo čim bolj sproščeno delo - usvajanje znanja skozi igro. Vsekakor vrtičkarjev niti pozneje osnovnošolcev ne smemo siliti v določeno sistematiko, jih pretirano obremenjevati z informacijami, ampak dolžnost
1	PV3P - strategija za individualno samostojno učenje (P - preleteti gradivo, V - vprašati se, P - prebrati, P - ponovno pregledati, P - poročati.
2	VŽN - strategija za skupinsko delo (V - Kaj že Vemo? Ž - Kaj Želimo izvedeti? N - Kaj smo se Naučili?
3	Lestvica priložnosti za razvoj kompetence učenje učenja: 1. izhodiščno stanje: Učenci se učijo na svoj način, brez vodenja. 2. nivo: Učenci spoznajo različne načine samostojnega učenja. 3. nivo: Učenci pri (treh) učnih urah (treh predmetov) uporabijo drugo učno strategijo za samostojno učenje. 4. nivo: Učenci pri (treh) učnih urah uporabijo drugo učno strategijo za samostojno učenje. 5. nivo: Učenci pri pouku uporabljajo vse metode, ki so jih spoznavali v drugem nivoju pri treh predmetih. 6. nivo: Učenci spoznajo teorijo učnih stilov in prepoznajo svoj učni stil. 7. nivo: Učenci se načrtno učijo različnih metod samostojnega učenja pri vseh predmetih. Učitelji jih vodijo v razmišljanju, katere so zanje najbolj primerne. 8. nivo: Učenci imajo oblikovan svoj osebni stil učenja in ga uporabljajo pri učenju v šoli in doma.
Marija Nemarne, NOVA STRATEGIJA UČENJA V PREDPISALNEM IN
PREDBRALNEM OBDOBJU
71
vzgojitelja vseeno obstaja in je potrebno, da otroku od malega pokažemo, da je pri vsaki stvari potreben red. Zdenka Zalokar Divjak v svoji knjigi Otroci, mladostniki, starši pravi: »Koliko manj težav bi bilo pri učenju, če bi se starši in vzgojitelji zavedali, da je učenje najprej sistematično delo!« (Divjak 2000) Pravi še, da je potrebno začeti pri najmlajših. Naša naloga je pokazati različne načine učenja; ko bo otrok zrel, bo sam, na podlagi izkušenj, ki mu jih bomo dali, izbral svojo lastno strategijo učenja. Malo smiselno je trobiti dijakom v srednji šoli, kako potrebno je sistematično učenje, če ga ne vzgajamo oziroma če nima dobrih izkušenj iz zgodnjega otroštva. Sicer pa navajam še eno oteževalno okoliščino; dandanes otroci odraščajo z minimalnim, pravzaprav ničevim fizičnim naporom, ni jim potrebno vsakodnevno opravljati težkih fizičnih del, kar je včasih privzgojilo otroku moč pri premagovanju ovir, voljo, da se sami rešijo iz stiske, vztrajnost do konca, kar je povečevalo posameznikovo koncentracijo. S temi kvalitetami je otrok zagotovo dosegel boljše rezultate. Če želimo danes do boljše otrokove koncentracije, je potrebno k problemu pristopiti drugače.
Pri strokovnem modulu veščin sporazumevanja smo z dijaki začeli razmišljati na 7. nivoju razvoja kompetence učenje učenja4, in sicer naj bi se dijaki načrtno naučili različnih metod samostojnega učenja, nato pa bi skupaj preizkusili strategijo, ki bi bila primerna za vrtičkarje v predbralnem in predpisalnem obdobju. Naše želeno stanje je dijakom oblikovati njihov osebni stil učenja, da ga bodo uporabljati pri učenju doma, v šoli ter v svojem poklicu
Dejavnost v okviru projekta učenje učenja na Srednji šoli Metlika
Ko smo profesorji preizkusili strategijo PV3P in VŽN ter pri dijakih razvijali kompetenco samostojnega učenja, se nam je porodila ideja, da bi naše dijake iz predšolske vzgoje še bolj motivirali za učenje in uzaveščanje uporabnosti različnih strategij učenja, če bi morali sami razmišljati o tem, da bodo oni »nekoč« na tem mestu, ko bodo morali otroke kaj naučiti. Najbolj smiselno se nam je zdelo, da s projektom učenja za učenje nadaljujemo pri strokovnih modulih, kjer so dijaki vsekakor bolj pripravljeni aktivno sodelovati, saj so le-ta njihova močna področja.
V predmetniku prenovljenega programa predšolske vzgoje je več strokovnih modulov, pri katerih je osrednji cilj pripraviti dijake za delo v vrtcu. Vzgojitelj naj bi se pri svojem delu zavedal svojega poslanstva, zato venomer išče nove metode, oblike, načine dela, pripomočke in sredstva, s katerimi bi lahko nevsiljivo, a učinkovito pridobil svoje varovance, da bi sledili njegovim besedam. Največ vsekakor izžareva izoblikovana vzgojiteljeva osebnost, sodobna stroka predšolske vzgoje prinaša še spoznanje, da so pripomočki, sredstva in izvirne metode dela ključnega pomena in merilo za kakovost dela. S prenovo kurikuluma v vrtcih pa že predšolski otroci sistematično pridobivajo znanja z različnih področij; materni jezik, matematika za otroke, naravoslovje za otroke, tuj jezik za otroke, umetnost in igre. Pri vseh modulih je smiselno, da bodoči vzgojitelji razmišljajo o svojem lastnem didaktičnem pristopu k predšolskim otrokom in se zavedajo smiselnosti načrtovanega sistematičnega pridobivanja znanja. Na podlagi znanj o psihologiji otroka4
4	Glej opombo 3.
5	Znanje o psihologiji otroka sem črpala iz literature Marentič Požarnik, B.: Psihologija učenja in pouka.
72
v | SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2012
XV. letnik, številka 3-4
je potrebno izbirati primerne strategije za neobremenjujoče, a vseeno sistematično pridobivanje znanja.
V	zadnjih nekaj letih sem si z izkušnjami med dijakinjami predšolske vzgoje in z brskanjem po različni literaturi izoblikovala svoje stališče o vzgoji in s kurikularno prenovo tudi o izobraževanju predšolskih otrok, ki ima strokovne zaslombe v Sternbergovem pojmovanju inteligentnosti. »Otroci v predbral-nem in predpisalnem obdobju so dovzetni na vseh ravneh mišljenja - spominskem, analitičnem, ustvarjalnem in praktičnem mišljenju.« (Sternberg, Berg 1992) Torej je delo vzgojitelja, ki se zaveda, koliko dobrega lahko naredi v otroštvu svojih gojencev, zelo odgovorno in zahtevno. Sternbergova zasluga je predvsem v tem, da je razširil pojmovanje inteligentnosti tudi na t. i. sposobnost zdravega razuma. (Marentič Požarnik, 2000) V psiholoških dognanjih Barice Marentič Požarnik je otrok zmožen razvijati inteligentnost na vseh ravneh, le če ga pravilno usmerjamo. Nikakor ni modro podlegati trenutnim modnim muham, kot se je dogajalo pred leti, in dajati prednost eni ali drugi vrsti mišljenja, kajti na ta način zakrnimo mišljenje na ostalih ravneh, a »učenje vendar najbolje poteka, kadar hemisferi delujeta povezano« (Marentič, Požarnik, 2000). Torej je za gojence najbolj smiselno, če jim dejavnosti na določeno temo praktične inteligentnosti povežemo (medpredmetna povezava) tako, da z opazovanjem in drugimi aktivnostmi neobremenjeno pridobijo čim več informacij. In ker je naša odgovornost razvijati tudi analitično inteligenco, je prav, da informacije sistematično spravljajo v svoje mreže. Nova strategija OPIS je kot nalašč za najbolj naravno navajanje otrok k redu, saj se brez opazovanja (notranje umirjenosti, premišljenosti, natančnosti) človek lahko venomer uči samo na pamet. Ko bodo dijakinje, bodoče vzgojiteljice, pripravljale medpredmetno povezane vzgojno-učne priprave, ki bodo imele izhodiščno temo čim bolj praktične narave (upoštevanje zdravega razuma), bodo tudi same delovale bolj »modro« - kakor pravi Sternberg, bodo »ob celostnem povezovanju znanja svet razumevale globlje s težnjo izboljšati življenje in doseči harmonijo z naravnimi zakoni.«
Naše dijakinje ne izobražujemo za dobro zaposlitev v vrtcu, ampak za koristno delo v naši družbi. Večkrat se pošalim, da bodo vendarle vsak dan v projektu »za dobro človeštva«, ker vzgajajo najmlajši rod.
Na naši šoli sestavljamo projektno skupino:
•	Danica Fabac, profesorica biologije (modul naravoslovje za otroke),
•	Aleksandra Matjašič, profesorica likovne umetnosti (modul ustvarjalno izražanje),
•	Mira Brinc, profesorica angleščine in pedagogike (modul veščine sporazumevanja),
•	Natalija Kunič, profesorica pedagogike, svetovalna delavka (modul igre za otroke),
•	Melita Kompolšek, profesorica matematike (modul matematika za otroke),
•	Marija Nemanič, profesorica slovenščine - VODJA (modul veščine sporazumevanja, jezikovno izražanje otrok).
V	šolskem letu 2011/2012 smo v projektni skupini izbrale temo (praktične inteligence), ki jo lahko vzgojitelji obravnavajo pri predšolskih otrocih, in
Marija Nemarne, NOVA STRATEGIJA UČENJA V PREDPISALNEM IN
PREDBRALNEM OBDOBJU
73
sicer podrobno po različnih dejavnostih z različnimi strategijami pridobivanja znanja. Naša izhodiščna tema je naravoslovna, sicer pa se pri vseh omenjenih strokovnih modulih ta tema lahko uporabi za učenje prvih korakov v svet:
-	matematike,
-	jezikovnega izražanja,
-	likovnega ustvarjanja,
-	učenje tujega jezika,
-	kvalitetne didaktične igre. Razmislile smo, KAJ RAZVIJAMO:
•	strategije organiziranja informacij,
•	strategije pomnjenja, ohranjanja in najdenja informacij,
•	strategije kritičnega mišljenja,
•	strategije ustvarjalnega mišljenja.
ELABORACIJSKE STRATEGIJE so prisotne pri tistih modulih, kjer imajo otroci že predznanje; povezava novih informacij s predznanjem.
Npr.: Tvorjenje opisa (ustno sporazumevanje) in domišljijske zgodbice sledi po obravnavi naravoslovne teme, matematike in likovnega izražanja.
Načrtovale smo dvodnevno projektno (medpredmetno) učenje z dvojnim namenom:
1.	Pokazati dijakom, kako se lahko vrtičkarjem kvalitetno predstavi učna snov.
2.	Izbrati takšne strategije, ki jih bodo naši dijaki lahko uporabili pri učenju vrtičkarjev, z namenom da jih bodo navajali tudi na sistematično učenje.
Raziskovalno delo pri predmetu veščine sporazumevanja
Pri veščinah sporazumevanja smo izbrale dvojice dijakinj iz 4. letnika, ki so skupaj s posamezno mentorico napisale podrobno pripravo za delo v vrtcu. Poskusile smo poiskati strategijo za otroke v predpisalnem in predbralnem obdobju, ki je še kako uporabna tudi v naslednjih obdobjih izobraževanja. V debatah smo se prepričale, da je naša strategija uporabna za poučevanje in hkrati samostojno učenje pri vseh predmetih kurikuluma v vrtcu. Ta strategija se imenuje OPIS in sovpada s pomenom besede.
Sestavile smo strategijo OPIS, ki je uporabna pri vseh predmetih kurikuluma, pri katerih dobijo vrtičkarji temeljna znanja.
1.	Opazovanje s podvprašanji
2.	Poimenovanje delov organizma
3.	Iskanje lastnosti k poimenovanim
4.	Sestavljanje kratkega besedila
74
v | SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2012
XV. letnik, številka 3-4
Opis kot strategija učenja je novost - inovacija na področju strategij učenja, predvsem za otroke v predbralnem in predpisalnem obdobju, uporabna pa je tudi v nadaljnjem izobraževanju.
NAČRT IZVAJANJA DEJAVNOSTI V VRTCU
Dvodnevno projektno (medpredmetno) učenje smo izvedle na naslednji način:
1.	dan:
•	1. PRILOGA: Otroci pri naravoslovju za otroke opazujejo različne organizme, se pogovarjajo.
V nadaljevanju opazujejo like, iz katerih so organizmi sestavljeni, in štejejo okončine.
•	2. PRILOGA: Še isto dopoldne pri likovnem ustvarjanju sestavljajo različne organizme (like).
2.	dan:
•	3. PRILOGA: Naslednji dan po opazovanju organizmov (slike) in ponavljanju predelane snovi s pomočjo
Vennovega diagrama sestavljajo opis posameznega organizma.
•	4. PRILOGA: Sledi prevajanje preprostega besedila v angleščino.
•	5. PRILOGA: Za utrjevanje snovi sledi didaktična igra.
Naučiti se učiti se
To je naša prednostna naloga v PT Učenje učenja. Prej kot trajanje učenja ali pogostnost sedanja za knjigo nas zdaj zanima, ali dijak zna prijeti za svoje delo - učenje. Samo opominjanje, naj se dijak vendarle in venomer uči, je neodgovorno in ni nujno, da bi prinašalo dobre rezultate. Mladim se je potrebno približati in jim ponuditi vrv, da bi se rešili iz globokega jezera tiskanih gradiv, v katerih tičijo informacije, ki bi morale postati njihovo trdno znanje. To vsekakor ni tako preprosto storiti v srednji šoli, kajti mladostnik prinese s seboj že ustaljene, povečini nesistematične in neuzaveščene načine učenja. Dijake naučiti novega načina učenja je dolgotrajen in mukotrpen proces (najprej se odvaditi starega in naučiti novega). Zato smo članice PT razmišljale bolj pragmatično: Kako dijake najprej prepričati, da je smiselno pri sebi poiskati določen način učenja, ki ti doživljenjsko pomaga usvajati nove informacije in jih vstavljati v svojo lastno osnovno strukturo - shemo sprejemanja znanja. Edine smo v mnenju, da se človeku najbolj približamo in ga vzpodbudimo v dobrem, če govorimo preko njegovega dobrega področja, če hočete v okviru njegovih talentov in sposobnosti. Srednješolec bo našo dobro idejo sprejel kot pripomoček za boljše delo v svojem poklicu. Ugotavljamo, da smo pri dekletih in fantih, starih 18 in 19 let, to tudi dosegle.
Naše raziskovalno delo je torej kompleksno; zanima nas, koliko so dijaki motivirani za učenje (zakaj je potrebna določena količina napora) - za usva-janje znanja in obenem nam je v interesu pokazati, kako usvajati znanje, da bo posameznikov napor kvalitetno rezultiran.
Marija Nemarne, NOVA STRATEGIJA UČENJA V PREDPISALNEM IN
PREDBRALNEM OBDOBJU
75
Evalvacija
Izsledki znanosti nevrobiologije možganov kažejo, da je otrokom dobro podati osnovno shemo sprejemanja informacij, in sicer morajo pridobiti svojo strukturo, v katero bodo vseživljenjsko vgrajevali novo znanje. (Grega Repovž, Spomin, predavanje na ESIC v Kranju, 22. 10. 2011). S profesoricami smo želele dokazati, da je možno tudi v vrtcu predšolskemu otroku pomagati, da zgradi svojo strukturo, v katero bo vgrajeval nove informacije. Vzorčna skupina v našem projektu so bili predšolski otroci, stari 5-6 let. Njihova vzgojiteljica in pomočnica sta izjavili, da so njuni gojenci zelo motivirani za učenje, skupaj jih vzgajata namreč 3 leta, naša skupina za evalvacijo pa je po prvem projektnem dnevu ugotovila, da imajo za svojo starost zelo dobro predznanje.
Dvodnevni projekt v vrtcu smo izvajali z oddelkom 4. a, to je s 26 dijakinjami in 1 dijakom. Aktivno je bilo vključenih 12 dijakinj (6 dvojic), ostali, to je 14 dijakinj in 1 dijak, pa so imeli nalogo skupinskega opazovanja po posameznih modulih. Opazovali so svoje sošolke pri prenašanju znanja s strategijo opisa.
Za evalvacijo smo vnaprej postavili diagnostična vprašanja.
1.	MOTIVACIJA
Kako se odzivajo otroci? Kakšni so njihovi odgovori? Ali postavljajo vprašanja? V kateri fazi strategije OPIS-a so imeli največ vprašanj/odgovorov?
2.	PRIDOBIVANJE ZNANJA
Koliko novega znanja so pridobili o določeni snovi? Kako so nove informacije povezali v besedilo? Ali so znali tvoriti krajše stavke?
3.	VREDNOTENJE
Ali so otroci nadgradili svoje predznanje? So otroci kritični? Ali so ustvarjalni - pri katerih dejavnostih in kako se kaže njihova ustvarjalnost?
4.	DOUMEVANJE STRATEGIJE OPISA
Gojenci ob koncu učne dejavnosti pri naravoslovju in jezikovnem izražanju:
Pred gojence postavimo fotografijo nove živali in počakamo, da jo nekaj časa natančno opazujejo. Po potrebi postavimo dodatna vprašanja, sicer pa bodo že sami začeli poimenovati dele organizma. Z vprašanji spodbudimo iskanje lastnosti in jim na koncu pomagamo sestaviti kratek opis.
Kakšne so naše ugotovitve?
1. MOTIVACIJA
Motivacijo je osem dijakinj (po dve na dejavnost) najprej opazovalo ob frontalni obliki poučevanja, in sicer ob naravoslovni dejavnosti, matematiki, jezikovnem izražanju in tujem jeziku. Otroci so po opazovanju večinoma odgovarjali in sami niso postavljali vprašanj. Ugotovljeno je bilo dobro predznanje, visoka motivacija ob organiziranem delu ter obenem dovolj sproščeno vzdušje. Ob
76
v | SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2012
XV. letnik, številka 3-4
opazovanju in poimenovanju so veliko razmišljali in odgovarjali z besedo ali dvema. Pri iskanju lastnosti so v skupini bolj čebljali, uporabljali so več besednih zvez. Po navodilih so v zadnji fazi morali sestavljati celoto - žival ali rastlino predstaviti v celoti. Torej so sestavljali celo kratke stavke. Koncentracijo so dijakinje vzdrževale s premiki po prostoru - opazovali in poimenovali so na blazini, iskanje lastnosti ter sestavljanje pa so uresničili za mizo (po dve skupini). Največjo motivacijo so zasledile ob iskanju lastnosti, kajti otroci so tekmovali, kdo jih bo povedal več. Opaziti je bilo, da odgovarjajo vedno isti otroci, drugi samo poslušajo.
2.	PRIDOBIVANJE NOVEGA ZNANJA
Ker je bila izhodiščna tema naravoslovna, se je po prvih dejavnostih zdelo, da so pridobili največ naravoslovnega znanja, vendar so naše ocenjevalke presodile, da so otroci imeli hkrati o naravoslovju tudi najbolj obširno predznanje, kajti narava je otroku tako in tako zelo blizu. Po natančnem opazovanju so ugotovile, da so se otroci naučili poimenovati nove like (npr. elipsa pri matematiki), ki jih prej niso poznali, in so le-ta poimenovanja uporabili pri naslednji dejavnosti (likovna umetnost). Pojme, ki so usvojili prvi dan, so jih uporabili še naslednji dan pri sestavljanju opisa, po sposobnostih in znanju sta izstopala dva fanta. V povprečju so bolj sodelovali fantje kot dekleta. Ko so bili povabljeni k štetju, so šteli vsi hkrati. Dve dijakinji sta mnenja, da nekaj otrok ni sledilo in zato niso usvojili novega znanja. Vsekakor bi usvojili še več znanja, če bi imeli več časa za utrjevanje. Pri likovni umetnosti so pravzaprav utrdili pridobljeno znanje in o ustvarjalnosti skoraj ne moremo govoriti.
3.	VREDNOTENJE
Otroci so bili ustvarjalni predvsem pri tujem jeziku, ko so si izmišljali tuje besede po nekih vnaprej danih vzorcih ali po spominu. Pri jezikovnem izražanju so bili premalo kritični, saj so naštevali zelo veliko besed, čeprav niso vse sodile na pravo mesto. Pri likovni umetnosti so se zelo trudili, da bi vsako fazo izdelali sami in bili so dovolj spretni, pokazali so veliko mero spretnosti ter že usvojenih veščin (rezanje papirja, lepljenje in barvanje). Njihovo predznanje je presenečalo, saj so like znali poimenovati, okončine sami prešteti, tako da so izdelek lepo sestavili. Pri umetnosti in igrah so se otroci vživeli in vzdušje je bilo zelo sproščeno in delavno. Pri izdelovanju marjetic so bili bolj hrupni, zato jih je bilo potrebno večkrat opozoriti in jim ponoviti navodila. Gojenci so bili s svojim delom zelo zadovoljni in so prosili podaljšanje časa za ustvarjanje.
4.	DOUMEVANJE STRATEGIJE OPISA
Nismo imeli namena, da bi gojenci usvojili novo strategijo OPIS kot stalni način pridobivanja znanja, ampak pokazalo se je, da so na ta način hitro dojemali nove vsebine. To je tudi naš glavni namen - otroke nevsiljivo navajati na organizirano in sistematično usvajanje novega znanja, kasneje pa vstavljanje novih informacij v zgrajeno osnovno strukturo v možganih.
Marija Nemarne, NOVA STRATEGIJA UČENJA V PREDPISALNEM IN
PREDBRALNEM OBDOBJU
77
Zaključek
V	vseh dobrih stvareh tega sveta je red. Torej moramo narediti red tudi pri učenju. Otrokom je potrebno uzavestiti nujnost urejenega in načrtovanega učenja in jih navaditi na sistematično pridobivanje znanja, in to nikakor ne smemo zamuditi v letih, ko je otrok najbolj dojemljiv in pripravljen na lastne podvige.
V	dveh dneh raziskovalnega dela v vrtcu smo članice PT zadovoljno ugotavljale, da so predšolski otroci dojemljivi na vseh področjih kurikuluma in da obseg znanja, ki smo ga načrtovale, ustreza njihovi starosti. Pri vseh predmetih smo uporabile strategijo OPIS. Slovenska beseda opis pove že mnogo in njen pomen sovpada z dejavnostjo strategije OPIS. O - opazovanje, P - poimenovanje, I - iskanje lastnosti, S - sestavljanje.
Po vseh psiholoških dognanjih drži, da se mora otrok najprej učiti opazovati, kajti svet dojema na zelo konkreten način - oprijemljivost sveta. Po opazovanju otrok poimenuje - doda ime - opazovani stvari, nato razmišlja, kakšne je oblike, barve ... in na koncu sestavi nekaj povedi, o čemer je razmišljal.
Tudi dijakom ta strategija ni tuja, predvsem pri naravoslovnih predmetih, pri slovenščini pa je opis eden od petih temeljnih ubeseditvenih postopkov. S tem načinom razmišljanja bi dijakom v učenje vnesli red. Želeli bi, da bi si vsak naš dijak odgovorno prizadeval za izgradnjo svoje prihodnosti prek resne osebne in študijske izobrazbe. Zavedal naj bi svoje lastne inteligence in močnih področij. Profesorji naj bi pri razlagah poskušali pristopati k dijakom z različnimi metodami in oblikami ter načini podajanja snovi, da bi posameznik zaznal splošno uporabnost teoretičnega znanja in pri lastnem učenju izhajal iz svoje pragmatike (uvidel bi smiselnost naučenega).
Ubili smo dve muhi na en mah; naši dijaki se zavedajo, da se je potrebno učiti s strategijo in privzgajati strategije učenja že vrtičkarjem. Evalvacija kaže, da so zadovoljni otroci (zaradi dobro načrtovane strategije in kvalitetnega gradiva), naši dijaki, vzgojiteljice, ki so to delo opazovale, in članice projektnega tima, ki smo dijake pripravile na pedagoško delo.
78
v | SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2012
XV. letnik, številka 3-4
^POVZETEK_
V šolskem letu 2011/12 smo članice projektnega tima Učenje učenja v programu predšolska vzgoja razvile novo strategijo učenja za otroke v predbralnem in predpisalnem obdobju. S prenovo kurikuluma v vrtcih že predšolski otroci sistematično pridobivajo znanje z različnih področij; materni jezik, matematika za otroke, naravoslovje za otroke, tuj jezik za otroke, umetnost in igre. To so hkrati tudi strokovni moduli v srednji šoli. Tako smo se profesorice medpredmetno povezale, izbrale izhodiščno temo - razvrščanje živali in rastlin - in dijakinje 4. letnika so motivirano in z našo pomočjo izdelale pripravo za posamezen modul in poenoteno predvidele usvajanje znanja z novo strategijo OPIS, katere ime sovpada s pomenom besede. Naša strategija je uporabna za poučevanje in hkrati samostojno učenje pri vseh predmetih kurikuluma v vrtcu in tudi nadalje pri vseživljenjskem izobraževanju.
^Viri in literatura
•	Spletna učilnica, skupnost.sio.si, 12. maj 2012.
•	http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=7&pID=37&rID=2140. 17. junij 2012.
•	Teorije učenja, http://www.learning-theories.com/. 17. junij 2012.
•	Zalokar, D. Z., Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora, 2000.
•	Zalokar, D. Z., Otroci, mladostniki, starši. Krško: Gora, 2008.
•	BARVE strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti: vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti. Šlibar, N. (ur.). Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, 2006.
•	Pečjak, S., Gradišar, A., 2002. Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
•	Marentič Požarnik, B., 2000: Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS, 2000.
Marija Nemarne, NOVA STRATEGIJA UČENJA V PREDPISALNEM IN
PREDBRALNEM OBDOBJU
79
UČNE PRIPRAVE PO POSAMEZNIH MODULIH
PRIPRAVE NA UČNO URO v Otroškem vrtcu Metlika
1. PRILOGA
NARAVOSLOVJE
Mentorica: Danica Fabac, prof. PRIPRAVILI: Nina Putiš, Karmen Korene, 4. a
PODROČJE DEJAVNOSTI: narava TEMA: razvrščanje organizmov v pojmovno mapo STAROSTNA SKUPNA: 5-6 let TRAJANJE: 45 minut
DATUM IN ČAS IZVAJANJA: 9. 5. 2010, jutranji krog in osrednja dejavnost
METODE DELA:
-	frontalna
-	razgovor
-	demonstracija
-	vodenje
-	opazovanje
OBLIKE DELA:
-	skupna
-	skupinska
CILJI:
-	otrok odkriva, spoznava in primerja živa bitja
-	otrok doživlja in spoznava živo in neživo naravo v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju SPLOŠNE NALOGE VZGOJITELJA:
-	predhodno pripravi material, sredstva in prostor ter poskrbi za varnost
-	vodi pogovor z vprašanji
-	pripravi situacije za otrokovo učenje
-	spodbuja in usmerja k raziskovanju, opisovanju, razlaganju, razpravi, samostojnosti
80
v | SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2012
XV. letnik, številka 3-4
POTEK DEJAVNOSTI:
1.	V jutranjem krogu se predstavimo. Najprej se predstaviva midve (Nina in Karmen), nato prosiva še otroke, da povedo svoja imena.
2.	Otrokom pokaževa vrečko, v kateri so različne slike rastlin in živali. Otroke motivirava tako, da jim poveva, da se v vreči skriva presenečenje.
Opazovanje
3.	Nato jim pokaževa veliko sliko ekosistema in jim z vprašanji obrazloživa, da slika predstavlja okolje, v katerem živijo organizmi.
4.	Pokaževa 4 slike organizmov. Če kdo izmed otrok ne bo vedel, kaj pomeni organizem, jim pojem obrazloživa ob gledanju slik; npr. to je živo bitje, ki za svojo rast potrebuje določene stvari iz okolja.
P0iMEN0VANJE
5. Stvari, ki jih živa bitja potrebujejo za rast, se imenujejo dejavniki. Vsak ta dejavnik prikažemo s sliko (svetloba, hrana, voda, temperatura). Ker dejavnike potrebujejo vsi organizmi na naših slikah, jih bomo mi ločili glede premikanja in barve. Ko spoznamo vse dejavnike, otrokom zopet pokaževa 4 slike organizmov in otroci poskušajo sami ugotoviti, kaj določen organizem potrebuje za svojo rast in kako zgleda (prim.: drevo potrebuje temperaturo, svetlobo, je zelene barve, hrano dobi iz zemlje, se ne premika; medved potrebuje hrano, vodo, temperaturo, ima noge, zato se premika, ni zelene barve ...).
- Cilj je otrokova ugotovitev, da se rastline ne premikajo in so večinoma zelene.
Iskanje lastn0sti
6.	Na tla postaviva 2 obroča, nad enega položiva sliko drevesa, nad drugega pa sliko stopinje. Iz vrečke »presenečenja« vsak otrok izžreba eno sliko in si jo dobro ogleda. Vsak otrok sliko pokaže drugim v krogu, pove, ali je rastlina ali žival, ter utemelji, zakaj tako misli (v pomoč so mu dejavniki, ki smo jih spoznali nekoliko prej).
(Prim.: Na sliki imam lisico. To je žival, ker ima noge in se premika, je rjave barve ...). Ko otrok opiše svojo žival, sliko odloži v pravilen obroč (V obroč z drevesom spadajo rastline, v obroč s stopinjami spadajo živali).
7.	Ko vsi otroci odložijo sliko v obroča, jih razdeliva v 2 skupini (pri delitvi nama pomaga vzgojiteljica, da sta skupini enakovredni po znanju in sposobnostih otrok). Ena skupina podrobno spoznava rastline, druga spoznava živali. Pri vsaki skupini izdelamo en plakat.
RASTLINE: Na mizo položiva slike rastlin, otroci jih poskušajo poimenovati. Nato preko opazovanja opišemo razlike med njimi in primerjamo podobnosti.
- Cilj je otrokova ugotovitev, da imata dve rastlini cvet, dve pa cveta nimata.
Sestavljanje besedla
Ob pomoči slikanic ugotavljamo, zakaj imajo nekatere rastline cvet, zakaj ga druge nimajo. - Cilj skupinskega dela je, da otroci ločijo rastline na cvetnice in necvetnice.
Marija Nemarne, NOVA STRATEGIJA UČENJA V PREDPISALNEM IN
PREDBRALNEM OBDOBJU
81
PONOViMO STRATEGIJO OPIS V POSAMEZNi SKUPiNi.
ŽIVALI: Na mizo položiva slike živali, ki jih otroci opazujejo in skušajo poimenovati. Med njimi z opazovanjem opišemo razlike med njimi in primerjamo podobnosti. S slikanicami nato ugotavljamo, zakaj imajo nekatere živali ogrodje iz kosti, zakaj ga druge nimajo.
Narišemo Vennov diagram
- Cilj dela v skupini je, da otroci po lastnostih ločijo dve skupini živali; vretenčarje in nevretenčarje. Ob izdelanem plakatu v skupini obnovimo celotno znanje.
8.	Ponovno se združimo skupaj in skupina z rastlinami predstavi svoje delo ostalim. Prav tako to storijo otroci, ki so spoznavali živali. Tu otrokom pustimo prosto pot, poskušajo svoje ugotovitve predstaviti na svoj jasen način, posredujemo le v primeru, ko pride do napak pri razlagi.
Končni cilj je razlikovanje med vretenčarji in nevretenčarji ter cvetnicami in necvetnicami po jasnih kriterijih (ogrodje oziroma cvet) .
9.	Ko vsi spoznamo razlike med cvetnicami in necvetnicami, med vretenčarji in nevretenčarji, se posvetimo dvema skupinama, ki spadata v skupino nevretenčarjev. To so pajki in žuželke. Otrokom pokaževa sliko pajka in žuželke in jih sprašujeva po podobnostih in razlikah (prim.: kdo ima krila, koliko nog imata, iz koliko členov sta sestavljena ... ipd.).
- Cilj je, da otroci spoznajo razlike med žuželkami in pajki v številu nog, členov, kril ...
10.	Otrokom pokaževa slike različnih žuželk in pajkov, ki jih skupaj na tleh razvrstimo tako, da vsako žival sproti opišemo in naštejemo značilnosti, glede na to pa jo uvrstimo med žuželke ali med pajke.
11.	Na plakat v dva oblačka napišemo Žuželke in Pajki. S pomočjo otrok, ki naju usmerjajo, nariševa skico posamezne vrste in poleg legendo, da bomo lažje ločili obe skupini (število členov telesa, število nog, krila, mreža, tipalke ...). Nato skupaj z otroki ponovno razvrstimo žuželke in pajke na plakat, kamor spadajo (pajke pod naslov Pajki in poleg legende: 4 pari nog, 2 trupna dela, ni kril, pajkova mreža; žuželke pod naslov Žuželke in poleg legende: 3 pari nog, 3 trupni deli, krila, ni mreže).
12.	Za zaključek otrokom ponudiva različne enciklopedije in slikanice živali in rastlin, da jih prosto opazujejo in po želji opisujejo ali razvrščajo v sistem.
82
v | SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2012
XV. letnik, številka 3-4
2. PRILOGA
PRIPRAVA NA UČNO URO v otroškem vrtcu Metlika LIKOVNA DELAVNICA
Mentor: Aleksandra Matjašič, prof.
Pripravili: Sabina Radakovic in Urška Kemperle
TEMA: razvrščanje rastlin in živali PODROČJA: narava, umetnost, jezik STAROST: 5-6 let DATUM: 9. 5. 2012
PROSTOR IN ČAS: igralnica, ob 10. uri
CILJI:
• Otrok odkriva, spoznava in primerja živa bitja - z likovno dejavnostjo spodbuja in neguje svoje bogato odzivanje na zunanji svet.
OBLIKE:
•	skupna
•	skupinska
METODE:
•	vodenje otrok skozi dejavnost
•	demonstracija
•	razgovor
UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI:
•	plakat,
•	model čebelice in cvetlice,
•	kartonasti tulci, zelena tempera, beli in zeleni listi papirja,
•	plastične sredice iz kinder jajčka, črni trakovi, žica, celofan in vrvica.
DEJAVNOST OTROK:
• Otrok opazuje, poimenuje, išče lastnosti in sestavlja.
NALOGA OZIROMA VLOGA ODRASLIH:
•	Pomagam otrokom naštevati lastnosti živali in rastlin.
•	Sodelujem pri izdelovanju marjetice in čebelice.
Marija Nemarne, NOVA STRATEGIJA UČENJA V PREDPISALNEM IN
PREDBRALNEM OBDOBJU
83
STRATEGIJA OPIS 1. OPAZOVANJE
Otrokom predstaviva plakat, na katerem sta narisana travnik in čebela. Otroci opazujejo cvetice in živali ter naštevajo lastnosti le-teh. Svoja opažanja s pomočjo vprašanj povezujejo s predhodnim znanjem (čebela živi na travniku, ker iz rastline srka nektar ...).
2. POIMENOVANJE
Da bi otroci lažje utrdili znanje o delih rastlin in živali, jim poleg plakata predstaviva model čebele in cvetice. Skupaj poimenujemo dele čebele in marjetice.
3. ISKANJE LASTNOSTI
Otroci naštevajo lastnosti čebele in marjetice (poimenujejo barve, primerjajo žival z rastlino, čebeli preštejejo noge, krila, cvetici pa število listkov ipd.
4. SESTAVLJANJE
Otroke razdeliva v dve skupini:
•	Prva skupina izdeluje marjetice. Otroci kartonaste tulce pobarvajo z zeleno tempera barvo in jih pustijo, da se posušijo. Medtem iz belih listov izrežejo cvet in ga prilepijo na posušen tulec oz. steblo rastline. S pomočjo mečkanja belega papirja naredijo majhne kroglice, ki jih nato polepijo po cvetu rastline.
•	Druga skupina izdeluje čebelice. Otroci na plastične sredice iz kinder jajčka nalepijo črne trakce. V luknjice, ki jih predhodno naredimo, pritrdijo noge iz žice, prilepijo krila iz celofana in na koncu še oči. Čebelice lahko navežemo na vrvice in jih obesimo v igralnico.
84
v | SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2012
XV. letnik, številka 3-4
3. PRILOGA
PRIPRAVA NA UČNO URO v otroškem vrtcu Metlika JEZIKOVNO IZRAŽANJE
Mentor: Marija Nemarne, prof.
IZVAJANJE V OKVIRU MODULA VEŠČINE SPORAZUMEVANJA
Pripravili: Lucija Ovniček in Gaja Marn
TEMA: opisovanje živali; pajki in žuželke
DEJAVNOST: jezik
STAROSTNA SKUPINA: druga
DATUM IZVAJANJA NASTOPA: 10. 5. 2012
PROSTOR IN URA IZVAJANJA NASTOPA: Otroški vrtec Metlika, po 9. uri
CILJI: Po opazovanju sličic sestavijo opis živali ter ga nadgradijo z domišljijskim besedilom.
VLOGA ODRASLIH: pogovor z otroki, postavljanje vprašanj, pomoč pri iskanju lastnosti in opisovanju, spodbujanje k čim samostojnejšemu delu, nadzorovanje otrok pri samostojnem delu in usmerjanje
DEJAVNOSTI OTROK: poslušanje in sodelovanje v pogovoru, opisovanje lastnosti, odgovarjanje na zastavljena vprašanja, samostojno delo po navodilih
OBLIKA DELA: skupna in skupinska
METODE DELA: razgovor, delo s slikovnim gradivom, vodenje
SREDSTVA IN PRIPOMOČKI: slike pajkov in žuželk, lutki, tabela, plakat, beli listi in barvice Opis organizma
•	Je besedilo, v katerem sporočevalec predstavlja zunanjost le-tega in njegov način življenja.
•	Značilni so kratki stavki.
•	Prevladujejo samostalniki in pridevniki.
•	Glagoli so v sedanjiku.
Ubesediljenje informacij; cilj jezikovne vzgoje v vrtcu je bogatenje besedišča in tvorba kratkih stavkov (seveda arti-kulacija predvsem težjih besed).
Marija Nemarne, NOVA STRATEGIJA UČENJA V PREDPISALNEM IN
PREDBRALNEM OBDOBJU
85
METODIČNI POSTOPEK
ETAPE UČNE URE	VZGOJITELJEVE DEJAVNOSTI	DEJAVNOSTI OTROK
OPAZOVANJE	ponovitev predelane snovi (biološki del) od prejšnjega dne interakcija med lutkama in otroki, spraševanje otrok spodbujanje otrok k opazovanju lutk	sodelovanje v pogovoru in odgovarjanje na postavljena vprašanja pogovor z lutkama, opazovanje značilnosti, ki jih lutka kaže opazovanje lutk, naštevanje značilnosti (noge, krila, tipalke ...), odgovarjanje na vprašanja
POIMENOVANJE ISKANJE LASTNOSTI	postavljanje vprašanj o zunanjosti živali, spodbujanje otrok na razlikovanje živali, naštevanje razlik oziroma delov posameznega organizma (s pomočjo preprostih slik pajka, žuželke), beleženje posameznih lastnosti v tabelo spodbujanje otrok na čim bolj samostojno lepljenje sličic žuželk in pajkov na plakat (ločevanje po prej spoznanih značilnostih) navajanje na opisovanje zunanjih značilnosti z vprašanji (npr.: Kakšne barve je ta pajek? Kakšne noge ima ta pajek? Kakšna krila ima ta žuželka? Kako se imenuje?)	opazovanje slik, naštevanje zunanjih značilnosti enega in drugega organizma -primerjava razvrščanje slik pajkov in žuželk po plakatu s pomočjo opazovanja tabele opisovanje opaznih značilnosti po slikah, ki jih nakaže vzgojitelj in odgovarjanje na vprašanja (Pajek je črne barve. Ima kosmate noge. Žuželka ima pisana krila. To je metulj.)
SESTAVLJANJE	razdelitev otrok v 2 skupini (v vsaki skupini sta po 2 dijakinji) naloga: čim bolje opišite pajke/žuželke (tvorjenje čim bolj samostojnega kratkega besedila)	ena skupina opazuje, opisuje žuželke, druga pa pajke izvajanje naloge ob pomoči in spodbudah dijakinj (risbice v pomoč)
IGRA - uvodni pogovor med pajkom, kačjim pastirjem in otroki
Pajek: Dober dan, otroci. Kako ste kaj danes? Slišala sem, da ste se včeraj veliko naučili, je to res? Tudi danes se bomo veliko naučili, za začetek pa sem vam pripravila eno uganko, zato dobro poslušajte: Sem mrežo napel, muho ujel in sem lovec vesel. Kdo sem? (pajek) Pajek sem, kot ste ugotovili. Imenujem se Črna vdova. In veste kaj, zelo rada se igram. Se vi tudi radi igrate? Jaz se nikoli ne igram sama. Z mano se igra moj prijatelj kačji pastir. Ga poznate? Lahko ga skupaj pokličemo, da se nam pridruži.
Kačji pastir: Ooo, kdo pa tako glasno kriči?
Pajek: Pozdravljen, Kačji pastir! Poglej, otroci so prišli na obisk k nama.
Kačji pastir: Dober dan, dober dan. Moje ime je Kačji pastir in sem žuželka. Imam čudovita krila, da lahko letim visoko nad vodo in travnikom.
Pajek: On ima krila, da prinese žogico, če se zatakne na drevesu, medtem ko se igrava. Jaz pa imam veliko nog, več kot kačji pastir. Jaz jih imam 8, kačji pastir pa samo 6. Zato sem jaz hitrejši, ko se podim za žogo po travniku.
Kačji pastir: Ja, res je. Pa tudi po barvah se razlikujeva. Otroci, povejte, kakšne barve sem jaz?
Pajek: In kakšne barve sem jaz?
Kačji pastir: Oh, pa saj ti otroci že skoraj vse znajo! Pridi pajek, pustiva jih, da se učijo naprej. Midva pa se greva igrat. Adijo, otroci.
Pajek: Pridno poslušajte še naprej.
86
v | SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2012
XV. letnik, številka 3-4
4. PRILOGA
PRIPRAVA NA UČNO URO v Otroškem vrtcu Metlika TUJ JEZIK ZA OTROKE - ANGLEŠČINA
Mentor: Mira Brinc, prof. Pripravili: Špela Oman in Maša Einsiedler TEMA: razvrščanje rastlin in živali PODROČJA: angleščina za otroke STAROST: 5-6 let DATUM: 9. 5. 2012
PROSTOR IN ČAS: igralnica, ob 11. uri CILJI:
•	Otrok odkriva, spoznava in primerja živa bitja - z besedno dejavnostjo spodbuja in neguje svoje odzivanje na zunanji svet.
•	Spoznava nove besede iz angleškega jezika.
OBLIKE:
•	skupna
•	skupinska
METODE:
•	vodenje otrok skozi dejavnost, razgovor
•	demonstracija
UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI:
•	plakat
•	model čebelice in cvetlice
DEJAVNOST OTROK:
•	Otrok opazuje, poimenuje, išče lastnosti in sestavlja.
NALOGA OZIROMA VLOGA ODRASLIH:
•	Pomagam otrokom naštevati lastnosti živali in rastlin.
•	Z otroki iščem nove besede, jih vstavljam v besedilo.
•	Pojem angleško pesem.
UVOD
• Otroci sodelujejo pri pogovoru, pozorno opazujejo lutke, poslušajo.
Marija Nemarne, NOVA STRATEGIJA UČENJA V PREDPISALNEM IN
PREDBRALNEM OBDOBJU
87
GLAVNI DEL
Otroke vpeljeva v nadaljevanje dejavnosti. Poveva jim, da jim je pajek Vinko napisal kratko zgodbo, v katero je potrebno vstaviti nekaj angleških besed.
Prebereva zgodbo, kjer je potrebno, se ustaviva in otroke vzpodbujava, da določeno slovensko besedo zamenjajo z angleško (najprej počakava, da vidiva, če kdo že zna po angleško), če jim poimenovanje ne gre, jim pomagava in skupaj se naučimo novih angleških besed.
Ko zgodbo preberemo do konca, še enkrat ponovimo nove besede - otrokom čim več pustiva, da besede ponavljajo sami. Če je potrebno, ponovimo večkrat.
Aktivno poslušajo zgodbo, sodelujejo in podajajo ideje in zamisli. Ponavljajo besede, sprašujejo, če česa ne razumejo.
ZAKLJUČEK
Posedemo se v krog na blazino, kjer pajek zopet prične pogovor z otroki.
Pajek da otrokom nalogo, da se mu predstavijo. Sprašuje jih, kako jim je ime v angleškem jeziku -(„What is your name?"), otroci pa morajo odgovoriti: „My name is ..." . Tako se naučijo, kako se predstaviti v angleščini.
Ko se vsi skupaj predstavijo, se pajek poslovi, se jim zahvali in jih nauči še angleško besedo goodbye.
ETAPE UČNE URE	VZGOJITELJEVE DEJAVNOSTI	DEJAVNOSTI OTROK
OPAZOVANJE	ponovitev predelane snovi (biološki del) prejšnjega dne	sodelovanje v pogovoru in odgovarjanje na postavljena vprašanja
	interakcija med lutkama in otroki, spraševanje otrok	pogovor z lutkama, opazovanje značilnosti, ki jih lutka kaže
	spodbujanje otrok k opazovanju lutk PAJEK VINKO GOVORI DELNO V ANGLEŠČINI	opazovanje lutk, naštevanje značilnosti (noge, krila, tipalke ...), odgovarjanje na vprašanja
POIMENOVANJE	dele organizma poimenujemo slovensko, nato prevedemo	opazovanje slik, naštevanje zunanjih značilnosti enega in drugega organizma -primerjava, ponovijo angleško
ISKANJE LASTNOSTI	spodbujanje otrok na čim bolj samostojno navajanje značilnosti z vprašanji (npr.: Kakšne barve je ta pajek? Kakšne noge ima ta pajek? Kakšna krila ima ta žuželka? Kako se imenuje?) izrazito dobra artikulacija angleških besed, da jih otroci lahko ponovijo	ponavljanje angleških besed primerna izgovorjava
SESTAVLJANJE	prebereva zgodbo še enkrat, kjer je potrebno, se ustaviva, da otroci ponovijo angleško besedo	izvajanje naloge ob pomoči in spodbudah dijakinj
88
v | SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2012
XV. letnik, številka 3-4
PAJKOVA ZGODBA
Hello! Jaz sem pajek_(spider) Vinko. Poglejte, kako dobro izgledam! Moje telo sestavlja glava_(head), zadek
in kar štirje pari nog_(legs). Ali imate tudi vi toliko nog kot jaz? Upam, da veste, da sem zelo spreten, saj znam
plesti mreže_(web) vseh velikosti. Moja mreža je moj dom, nujno pa jo potrebujem tudi zato, da nisem lačen,
saj se vanjo ujamejo majhne žuželke_(bug), s katerimi se prehranjujem. Ko sem potoval po Ameriki, sem svojo
mrežo spletel kar na travniku med cvetočimi rastlinami_(flowers). Ko je sijalo sonce_(sun), sem se najraje
sprehajal po travi_(grass) in iskal nove prijatelje, ki so me naučili govoriti angleško! Ali bi se tudi vi radi naučili
nekaj angleških besed?
5. PRILOGA
PRIPRAVA NA UČNO URO v Otroškem vrtcu Metlika IGRE ZA OTROKE
Mentor: Natalija Kunič, prof. Pripravili: Karmen Špringer in Andreja Vidmar PODROČJE DEJAVNOSTI: jezik, igra TEMA: razvrščanje živali in rastlin STAROSTNA SKUPINA: 5-6 let DATUM IN IZVAJANJA: 10. 5. 2012 PROSTOR IZVAJANJA: igralnica
CILJI:
•	Otrok odkriva in spoznava živali in rastline.
•	Otrok se igra spomin in odkriva pare.
UČNE OBLIKE:
•	skupna
•	skupinska
UČNE METODE:
•	pripovedovanje
•	pogovor
•	vodenje
NALOGE OZ. VLOGA ODRASLIH:
•	Otroke vodijo z vprašanji in jih spodbujajo k razmišljanju,
•	Podajajo navodila otrokom za delo v skupinah,
•	Spodbujajo otroke in jim pomagajo, če je potrebno.
Marija Nemarne, NOVA STRATEGIJA UČENJA V PREDPISALNEM IN
PREDBRALNEM OBDOBJU
89
METODIČNI POSTOPEK: UVOD:
Z otroki se zberemo v krogu. Najprej ponovimo opise vseh živali in rastlin, ki so jih spoznali prejšnji dan. S pomočjo dveh maket in slik si še enkrat ogledamo vsako rastlino in žival in obnovimo znanje.
JEDRO:
Po pogovoru se z otroki igramo igro: katera žival ali rastlina manjka. Otroka izštejemo z izštevanko in mu pokrijemo oči z ruto. Medtem odmaknemo sliko ene živali. Otrok mora ugotoviti, katera živali ali rastlina manjka. Po tej igri se z otroki igramo še drugo igro, in sicer tako, da otrok ugotovi, kateri del manjka določeni rastlini oziroma živali. To naredimo z maketo marjetice in čebele.
Po igri otroke s pomočjo medaljončkov razdelimo v tri skupine. V skupinah se otroci igrajo spomin in sestavljajo sestavljanke - živali in rastlin.
ZAKLJUČEK:
Vsaka skupina dokonča igro spomin in sestavi sestavljanko, nato pa se skupaj zberemo v krogu. Otroci poročajo, katere živali in rastline so se skrivale v igri spomin.
Opazovanje
Skozi pogovor otroci opazujejo maketi čebele in marjetic in slike ostalih živali in rastlin.
P0iMEN0VANJE
Otroci poimenujejo dele organizmov (roke, noge, glava, trup).
Iskanje LASTN0STi
Otroci se igrajo igro spomin. Iščejo skupne lastnosti in tako poiščejo pravi par.
Sestavljanje
Otroci sestavljajo sestavljanko in pravilno sestavijo rastlino ali žival.
SREDSTVA IN PRIPOMOČKI:
•	maketa čebele in marjetice,
•	medaljončki,
•	spomin,
•	sestavljanke,
•	ruta,
•	slike živali in rastlin.