----- 155 ----- Slovensko-horvaška povest o Čehu, Lehu in Mehu. Spisal Davorin Terstenjak. Španjolske Iberce, kterih slab ostanek še so današnji Baski, ima učeni Pott, *) da se poslužim njegovih besed, za: „alleraltesten Grundstock europaischer Be-volkerungu — za: „U r g e s t e i n, auf welchem sich Kelten, Germanen und Slawen auflagerten." V ibersko pleme spadali so tudi italski Ligurci,2) in pa Ambroni, kteri so v severni Evropi stanovali, in s Kvmbri združeni okoli 100 pred Krist. rojstvom planili v Italijo. Da so ti Ambroni bili sorodni z Liguri, vidimo iz Plutarcha, 3) kteri piše, da so italski Liguri razumeli jezik Ambronov in da so se Ambroni nekdaj tudi Liguri veleli. Iberske rodiče nahajamo v starem svetu še tudi kraj virov Rhodana na podnožji visoke Furke, in Dionvs Halikarnaski pozivajoči se na Katona piše, da so ti rodiči iz stare Grecije že davno pred bojem trojanskim se izselili. 4) Arndt in Rask 5) sta iberski jezik imela za sorodnega s finskim, tudi J. Grimm 6) in pa ostroumni Pott imata prav, ako terdita, da v jeziku Baskov ne nahajamo ni-kakošnega finskega življa. Ni še dognano, v kakšno rodbino jezikov iberski jezik spada, in odkod je ibersko pleme prišlo. Prof. dr. Lucken 7) misli, da so I b e r i iz pervega v zapadni strani severnoiztočne Azije prebivali, in od finskotartarskih rodov proti zapadu bili pretirani, l) Pott, „Ungleichheit menschlicher Rassen" stran XXVIII. -) V jezika Ligurcov se je kupec velel sigyn. 3) Plutarch „Vita Marii". cap. 19. 4) Dionys. Halikarn. I, 9. Steph. By- zant. in voce rgaia, Ritter „Vorhalle" str. 387. 4) „Ueber den Ursprung altnordischer Sprachen" str. 112. B) J. Grimm „Gesch. der deutschen Sprache" str. 9, str. 255. 7) Lucken, v časopisu „Natur und Offenbarungu II. Band, 12. Heft str. 569. in sicer proti K a ukazu, kjer so v starem času tudi Iber i stanovali. Iz stanovališe bi jih pre Kelti v Hi Španijo bili pregnali, ena betva pa bi se pre proti iztoku bila v Ameriko obernila bila. Lucken tudi meni, da je iberski jezik podobniši amerikanskemu, kakor kteremu drugemu, in da ag-glutinacialjska sostava (system) in gramatiška vla-stovitost iberskega jezika tudi to poterjujete. Iberski rodiči bi toraj tudi nekdaj prebivali bili na ilirskem polotoku; po takem bi se vendar razjasnoval nearjanskidel v jeziku današnjih Škipetarjev. *) Dnešnje Škipetarje razun Potta vsi kritični preis-kavci, kakor: Hahn, Fallmereyer, Xylander itd. imajo za odlomek starih lllyrov, in terdijo, da so Makedonci in Illyri bili soplemeniki, akoravno že Polvbi pravi, da se je staroilirski jezik od makedonskega do razumljivosti ločil. 1) Te Škipetarje, menim jaz, da so zmes ibersko-ilirskega rodu, kteri se je, kakor smo gori po Katonu culi, davno pred trojanskim bojem iz Grecije izselil proti helvetskim planinam. Da je na ilirskem polotoku v starem svetu pleme nearjansko stanovalo rude če barve, — sem že na drugem mestu omenil pozivaje se na Aristotela in njegovega komentatorja Julia Firmika. 2) Dalje še Tacit 3) izročuje, da so tudi britanski Siluri bili soplemeniki Iber o v, in ta okolščina bi nam spet raz-jasnovala prikazen, zakaj tudi v narečjih, ktere imamo za ostanjke keltskega jezika, nahajamo poleg večine ar-janskega še nearjanski živelj. Ibersko pleme je toraj v starem svetu bilo raztrošeno v okrožji Kaukaza, na ilirskem polotoku, v okrožji helvetskih planin, v okrožji Pyrenej, v okrožji Visle in v Britanii. Pervi arjanski naseljenci v južni Evropi so Ger-kolatinci in sicer na ilirskem in italskem polotoku; v zapadu Evrope pa Kelti. Gobinau4) meni, da so za Kelti se izselili iz Azije Slovani, in da so že najmanj 4000 let v Evropi. Po takem so mogli pozneje Germani skoz Slovane predreti, kar pa ni verjetno. Gotovo so Germani pred Slovani prišli v Evropo, in za Germani še le Slovani. Kar Schleicher in Hanuš terdita, da še le v Evropi se je počela razkolitev v Germane in Slovane, to se ne da dokazati. Verske ideje starih Slovanov se bolj ujemajo z ger-š k i m i in s t a r o i n d i š k i m i, kakor s starogermanskimi, in ta okolščina se tudi ne sme prezirati v prašanji: ali sta ta dva naroda v starem času tako ozko bila združena, kakor Schleicher in Hanuš mislita. Slovani so v predzgodovinski dobi obsedli pokrajine med Karpati in jadranskim morjem, o ravno tajisti dobi so utegnili Traki v Evropo priti. Se le za obema narodoma — Slovani in Traki so prišli Sar mati in Skythi v Evropo. Da ta naroda nista bila slovanska, kakor še nekteri slovanski pisatelji zmirajvmislijo, poterjuje zgodovina in jezik teh obojih. Čudno se mi zdi mnenje, ki ga terdijo nekteri učeni možje, kakor Šembera 5) in naš Poženčan 6), da Sarmati so bili Slovani, in da v imenu Sar mat tiči ime Serb. v *) Vendar jezik dnešnjih Škipetarjev ima v večini arjanske življe, kakor tudi dosti prejetih in od Gerkov, Slovanov in Turkov izposojenih besed. Pis. J) Hahn, „Albanesische Studien" str. 228. 3) Glej „Novicett str. 34 leta 1855. 3) Tacit. A grič o la 11. 4)vGobinau „Essai sur F inegalite des Races humaines" III, 11. 5) Sembera v svojem najnovejšem spisu: „Dejini reci a literature ceskoslov." 6) Poženčan v lanskih „Novicah.w Bil bi na gosp. Poženčanov odgovor bil spet poslal odgovor, al uredniki časopisov se bojijo polemike. Hočem v svojih bukvah to reč obširniše pretresevati. Uno ležečo, in so brez dvombe Da I matom sorodne Japade porinili do virov Kolpe, pa tudi po takem silno tišali panonske Slovence proti Karpatom. Ker rimski pisatelji terdijo, da so priselci Kelti ker-vave boje s sosednimi narodi imeli, in ker sosedni narodni so bili proti iztoku T raki, proti severu pa Panonci, je tedaj gotovo keltski meč tudi Slovence ranil. Panonce imajo nekteri zgodovinopisci za Trake,^) drugi pa za Iiiyre. Mislim, da sem v svojih raznih člankih do belega dokazal slovenskost Panoncov. Imena mest panonskih, kakor: Solva, Petov, Sisek (JSiscia) itd. nimajo ne ilirskega ne traškega značaja. Božanstva: Jarmog, Labur, Sedat itd. so slovanske, kakor obilo osebnih imen na kamenih rimskih v Panonii izkopanih. (Dalje sledi.) *) Noben klasikar ne terdi, da bi stari Traki kadaj čez Dunaj do gornje Save in Drave, do Rabe in Mure bili segali. Za trojanskih bojev so stanovali v zemlji južno od I te m a, ktera je proti iztoku od P on ta proti jugu od Propontide ob-mejena, in ktera je proti zapada do Makedonie segala. II i as. 2, 844. 4, 520. 5, 462 itd. Pin. S ar m a ti so „soboles Medorom", česar so stari pisatelji dobro bili podučeni. Mi imamo zadosti jezikoslovnih zakladov starih Med o v; prosim vsakega, naj jih prebere, in prepričal se bode, da je jezik starih Med o v različneji od staroslovanskega, kakor gotiški od staroslo-vanskega. Celo glasniške postave (Lautgesetze) so posebne, in očitno dokazujejo različnost obojih jezikov. Kadar so S ar mat i leta 1455 pred Krist. do Tanaisa prišli, so že Slovani gotovo kakih 400 let prej v Evropi stanovali. Kdor na jezikoslovne in zgodovinske dokaze ne porajta, naj primerja običaje, način življenja in značaj starih Sarmatov z onim starih Slovanov. S ar mati niso zidali mest, ne hramov, vse svoje žive dni so prebivali na konjih in kolah. lJ Sarmatski Alani niso poznali poljedelstva, in klasiki pišejo od njih, da ?)ferino more vescuntur." Sarmatski m ženam so že hitro po porodu desni sisek odrezali, da so ložej lok nastavljale. Sar mati so bili yvvcaxQarov^svoi^, in poznana je sarmatska junakinja Amage. Jeli ?)Amage" slovansko ime v obliki? Ni prostora vse vlastovitosti Sarmatov tukaj naštevati; že te bodo vsakega prepričale, da niso ednake s staro-slovanskimi običaji. *) Sarmate Limigantes pa imeti za očake današnjih Lemkov v sandečkem okrožji, kakor se našemu verlemu Poženčanu dopada, ne bode nikdar obveljalo. Šafarik3) sam pravi: ,,Waren diese Namen (Arca-ragantes in Limigantes) nicht wahrscheinlich zu-sammengesetzte, so vviirde ich vermuthen, dass der Name der Limigantes mit dem heutigen Lemker im Sandezer Kreise Galiziens verwandt sei." Tudi Muchar je proti temu mnenji pisavši: Man wollte behaupten, die Sarina t en (limigantes sarmatae) seien damals (leta 344) in die Gegenden der Save, Drave, San, in das Steirerunter-land und in das sudliche Karnten, oder doch gevriss in das heutige Krain (Sarmatae limigantes, Krajni als Granz-sarmaten} versetzt, und mit diesen seien die ersten sla-wisch-windischen Bewohner in die bezeichneten Landstriche eingefiihrt worden. Diese Vermuthung jedoch er-mangelt alles historisch-festen Grundes, und widerspricht d e m w o r 11 i c h e n Sin ne der alten Nachrichten, der vielfachen Zertheilung und Zerstreuung jener geringen Anzahl von Sar-maten der klugen Politik des K. Constantinus und den damaligenZeit- undOrtsverhaltnissen der Lander und Bewohner an und aufdenjuli-schen und norischen Alpen (Gesch. der Steiermark I, 295). Pervlje bi se misliti dalo na Tacitove4) Lemovii, kteri se v družbi Rugijev imenujejo, kakor pa na Limigantes. Ti Lemovii pa so bili nemško pleme in bi utegnili o času preseljevanja nemških ljudstev se vGalicii naseliti, in tako ime tukaj zasaditi. Iz imena L i miga nt rusinski jezik ne bode nikdar stvaril oblike Le m k. Od leta 360—335 pred Krist. so se na obalih jadranskega morja začenjali naseljevati Kelti pridši iz Galije. Kakor zagojzda so se vrinili v pokrajino med Moravo in •) Mela, III, 4. Tacit. Germ. can. 46. 2J Scymn. Chius, ver«. 141. 3) wSlaw. Alterthumer" I, 344. 4) Tacit. Germ. 43. AH je morda zaostalo keltsko in bi imelo parallelo v galskih Lemo-vici ali Lemovices? primeri: Caesar, „beli. gall." 8, 46. Strabo 4. P to lom. 2, 7, 10. Saj je historiško gotovo, da so v okrožji Karpatov tudi za Strabona stanovale betve Keltov. *) O običajih Sarmatov naj se bere: Dionvs. Perieg. 308. Am-mian Marcele XXXI, 2. Strabo VII, 312. Herodot IV, 116, 117 itd. Od Jazvgov je historiško gotovo, da so bili Sar-mati. Dio Cass. (71, 16) nam je zapisal ime njihovega kralja Vanadaspes. To je vendar cisto medoperziško ime. ----- 156 ----- ------ 163 ------ Slovensko-horvaška povest o Cehu, Lehu in Mehu. Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje.) V to dobo naseljevanja Keltov v soseščini slovenskih Panonov bi jaz postavil izseljevanje enega dela Slovencov čez Karpate, ktero izseljevanje nam narodnav povest izročuje pod naslovom izseljevanja treh bratov Ceha, Leha, Meha iz treh gradov pri Krap in i na Horvatskem.u Nestor sam govori od kervavih bojev, ktere so Slovani z Vlahi (Kelti) imeli v Iliri i in na Dunaj i. #) Ti boji so mogli biti le tedaj, kadar so keltski rodovi tišali zgori proti kani s k i m planinam, doli pa sto-pivši čez Kras so jo rivali kraj Save v Panonijo in Moesijo, kjer so se med Uno in Moravo in v okrožjih dolnje Drave in Save bili pod imenom Skordiskov in Tavriskov naselili. Panonskim Slovanom je sedaj začelo biti tesno, in celo naravno niso se umikali proti jugu, ker tam so stali njihovi sovražniki; tudi ne proti z a padu, kjer so tudi stanovali Vlahi in so norenske Slovence tiščali od zapada proti iztoku, tudi ne proti iztoku, kjer so stali mogočni T raki; temoč proti severju čez Karpate k sorodnim bratom. Jaz te tri očake Ceha, Leha, Meha imam za mvthiške osebe, akoravno so iz njih izpeljani rodovi zgodovinski. *) Justin I, XXIV c. 4. Obširniše o pervotnih Slovanih med Karpati in jadranskim morjem govori Safafik „Slovansk. star ožit." I. 11. Slavni pisatelj le meni, da so Vlahi v oni dobi vse Slovane bili čez Karpate pretirali. To pa ni res5 ves Norikum je še za Rimljanov si o ven s k. Le iz Pano-ni je so šle velike trume čez Karpate. ------ 164 ------ Takošne mythiške očake imajo tudi drugi narodi, na pr.: Skvthi — svojega Skvthesa, Teutoni — Tuiska, Kelti — Kelta, lberci — Ibera, Lelegi — Leleska *) itd. Kakor so očaki Skvthes, Tuisko, Kelt, Iber, Leleks mvthiški, rodovi pa: Skvthi, Teutonj, Kelti, Iberi, Lelegi zgodovinski, ravno taksna je s Cehom, Lehom in Mehom. Čeh je „heros eponymosu, — mythiški očak (Stammvater) naroda, kteri je nekdaj (stanoval po Čehih;2) Leh pa je mvthiški očak naroda, kteri je nekdaj stanoval po leh i h, in Meh je mvthiški očak naroda, kteri je nekdaj stanoval po mehih. Kako je to? Oblika Čeh se po glasniških postavah (Lautgesetzen) le da nazaj peljati na obliko kek, cerkve-noslovensko: KI»KZ, Gipfel, sansk. keca, Bergriicken, latinsk. cac — umen. Zraven oblike so: kuč, kič. Izvirni pomen besede kek pa je: „buschichter Bergriicken", zato so besede sansk. cikha, Haarlocke, Haar-biischel, keca, pa tudi Gipfel, cikhara Gestriipp, slov. kika, Haarzopf, kič, Gipfel, iz enega debla. Primeri analogično: Ker k, buschichter Bergriicken, slov. kerka, Haarzopf, češki po metatezi s pervotnim glasnikom a — krak, krakovat, buschicht. 3) Glasnik k Slovenec umehčava v začetku v 6; primeri: eodrast in kodrast, čer in kar, der Felsen; tako tudi ček in kek. Glasnik k spet se umehčava v h; primeri: h o 1 m iz kolm lat. culmen; tako tudi Čeh iz ček. Zato imena krajev po hribih stoječih: Počehova blizo Marburga. Al ker je kek, Haarbiischel tudi iz enakega debla, kakor kek, cacumen, ter tudi Ceh izrazu je pomen: c rini tus, comatus, sansk. Keca, priime boga solnčnega Krn na-ta. Ceh bi toraj tudi utegnilo mvthiško priime solnčnega boga biti in sicer slovanskega Apollo cri-nitus — Kersa, Kresa, Kresimira. Solne ni bog pa je tudi bog pastirjev, kakor Apollo in Kršna, zato na Štirskem kraj Mure se ceh veli goveji pastir, in slovenska narodna pesmica: „Sveti Vel k o! brani mojo belko, sveti Cesko! daj ji vime težko", poterjuje moje mnenje. Cehi so toraj prebivavci Čehov, cacuminum, in to niso bili samo v Ga licih temoč tudi pokrajine, kamor narodna horvatska povest Ceha postavlja so čehovati. Pri Slovencih med Muro in Dravo pa se še tudi čuje govoriti o mogočnem možu: „0 n je Čeh; on je bogat ceh.« Kako se to razjasnuje? Mislim tako: Svobodnjaki so pri starih arjanskih narodih smeli dolge keke ^vvohlgepflegtes Haar" nositi. Robovom so dolge vlase odrezali pri Rimljanih, Germanih in Slovanih. V gotiškem jeziku se veli heros, Held, hazdiggs, polat. Astingus. Že učeni profesor Leo 4) je dokazal, da ime hazdiggs pervotno pomenjuje, comatus, erinitus, ein wohlgepflegtes Haar habend, in da se beseda ima stavljati k sanskr. hasta, reicher Haarvvuchs. v ' v Po Štirskem imamo obilo osebnih imen Ceh. Skoro v vsaki občini ali srenji najdemo dva, tri Cehe. Posebno dosti jih je po goriškem svetu in v fari sv. Urbana blizo Ptuja, kjer je vsa okolica bregovata — čehovata — ca-cuminosa, — gotovo izrazu jej o te imena topiško lego prebiva vco v. l) Tudi v nemških genealogijah, narodnih pesmah itd. nahajamo očake: Suapa — Svabov, V and al a — Vandalov, Saineata — Saxov. Tudi Nestor je dal gotovo sledi vsi narodne povesti očake Radimicem, Kad i m a. Vjatičem. Vjata, Kvjevcem, Kyja i. t. d. 3) Tudi slavni Safafik ima Ceha za mythiškega očaka, glej ,,l)ie altesten Denkmaler der bohmisehen Spracheu stran 91. 3) Primeri tukaj se latinsk. cacumen, Gipfel, in cacosus, struppicht, har-richt. buschicht; za to ime staroitalskega boga in junaka cacus. 4) Prof. Leo: „Einige Bemerkungen iiber die Sprache der Getentt v Kuhnovem „Zeitschrift f. vergl. Sprachf." II. B. str. 180. Kakor ime Čeh izrazuje topiško lego prebivavca. tako tudi ime Leh. Že slavni Šafafik l) je dokazal, da appellativum leh, 1 i ah je identično z besedo leh a, Acker-beet, areola. Besedo le ha pozna tudi slovenščina, in obilost lastnih imen Leha, pri slovenjem Gradcu ravničica, Leh a ravničica v sredini nemškega Gradca, Leha, ravnica na Kranjskem, sporočuje, da je tudi last slovenskega jezika. Leh je toraj očak wheros eponymosa prebivavcov po le ha h, in ker slovensko-horvaška narodna povest Leha tudi postavlja v staro Panonijo, ter so Leh i utegnil! nekdaj stanovati po lepih lehah podravskih in posavskih, iz kterih so nje prišelci Vlahi proti severju čez Karpate stirali, kjer jih najdemo pozneje pod historiškim imenom Polakov=z:Lehov. V staročeščini pomenjuje ime leh, kakor v slovenščini čeh žlahnega, plemenitega moža, prav za prav večjega, mogočnejega zemanina, zemenina — Zemljani n a — Grundbesitzer. 2) Kaj pa pomeni Meh? Nekdaj sem mislil, da je ime Meh diminutivum imena Meščislav, Mstislav, Mescislav, kakor poljsko Stach iz Stanislav, ali češko Zdech za Zdeslav. v Al ker smo se prepričali, da sta Ceh in Leh my-thiška očaka prebivavcov Čehov, kekov, kučajev, cacuminum, in leh, ravnic, polja, tako je tudi Meh mvthiški očak prebivavcov mehov. Korenika imena Meh (MLX) je mah, sansk. mah za izvirni magh, crescere, primeri sansk. ah i, anhi za pervotno aghi, anghi, lat. anguis, slov. ož, digam. vož v besedi s lep o vož, Blindschlange. Ta korenika stvarja razun druzih izrazov tudi pozna-menovanja za pomene: breg, gora, na primer: mogila, mohijla, slovaški muhola, mugola. Na Kranjskem imamo še imena gor Magolnik — Maholnik, na Štirskem Mahole, Makole, pogorje na horvatsko-štirski meji, na Kranjskem Mehovo, grad na bregu stoječ. Glasnik a je toraj oslabljen v e, in glasnik pervotni g ali k v A, primeri: Pohorje iz Pogorje, hruška iz gruška i. t. d. Meh toraj pomenjuje to kar dalnja tvarina mohvla, magura, mogila slovanske po-znamenovanja za gore in brege, in Mehi, Meškovci (tudi ime vesi na Štirskem po gričih stoječe) 3) so toraj prebivavci hribov, bregov in bi utegnili pred prišestjem Vlahov naseljeni biti po mehih, bregovih kranjskega Dolenskega, kjer Mehovo bi na nje še opominjalo. Cudovitno je, da trojica očakov horvatskih, prišlih iz bele Horvatske v današnje horvatske pokrajine, tudi imajo imena to piskih poznamenovanj, kakor Horvat, od hor, herzzkar, kor, ker, Felsen, Lobelj, od lob, lubzrbreg, Bergspitze, zato imeLob elj, Lubelj, gršk. locpog, in MuhoI = Mahol, Mehol, Magol, Megol. (Konec sledi.) 1) Šafafifc „Die altesten Denkm." str. 87, 88. 2) Glej Šafarik, libr. cit. str. 89. 3) Rodbine Meško iz Mehko, kakor Češko iz Cehko. Lesko iz Lehkoje dosti po slovenskem. Štirskem. ---- 170 ---- Slovensko-horvaška povest o Cehu. Lehu in Mehu. Spisal Davorin Terstenjak. LKonec.) Po takošnem bi bili očaki Čehov, Lehov in Mehor iz nase slovenske kervi, in ako so se po jezika izrodili, ter je temu kriva kli matična lega, zmeša nje s severnimi slovanskimi bet vam i, ktere so pod imenom Vendov kraj Odre, Visle in baltiškega morja stanovale, dalje upljiv skytsko-sarmatskega iivlja. Ni se toraj čuditi, da jezik karpatskih Slovanov kakor nekdanjih Velikomoravanov, današnjih Slovakov, dalje v sedmem stoletji iz beleHorvatske pridših Horvatov je tako v bližnji sorodnosti z jezikom per-votnih norensko-panonskih Slovanov. Učeni dr. Rački *) je sam mnenja, da so od Vlahov iz Panonije pretirani Sloveni ostali v karpatičkih predelih okoli Vaga, Itrona, Iplja, Šajave, Her-nada, Torvsa, Ondave in gornje Tise. In ravno tam je domovina iz Bele Horvatske se izselivših očakov hervatskih: Muhola, Lobelja, Horvata itd. Gori sem rekel, da so današnji Skipetarje zmes ibersko-ilirskega plemena, vendar s tim ne terdim, da so stari lllvri bili ibersko pleme. Po ostrem pretreso-vanji so stari lllvri bili arjansko pleme, in sicer z Gerki v večji sorodnosti kakor marsikter drug rod arjansk. Njihova domovina je bila lllvri a, ali ne ona IHvria, kakor so jo pozneje Rimljani v politiškem zmislu jemali, ampak pokrajna od reke D rila do virov Kolpe. Betve večje Illvrov so bili: Dalmati, Japodi in Li-burni. Razširili so še se lllvri po M a c e d o n i i, E p i r u in Thesalii. Del Illvrov so tudi bili Dardani, kteri so v Mysii stanovali, in na jugu na Makedonce in Paeonce, na iztoku pa na Trake segali. 2) Po starih poročilih so lllvri iz Perzije3) se izselili. Druge poročila betvo Illvrov D al mate imenujejo soplemenike Fry-gov in Armencov. 4) Ker iz jezika starih Frvgov imamo več besed zapisanih, tedaj lahko razumemo, kakošen je jezik starih 111 yrov bil, in se tudi lahko prepričamo, da lllyri niso bili Slovani. Tako Hesychi piše: ddafivei to, cpikeiv, xai (povyeg tov cplkov adaiiva lLyov(Tif. Primeri persiansko: hamdam, socius, amicus, fami- liaris. Dalje: ^A^svoit acojotva (pov^eg." — Azenon se je pri Frvgih brada velela. Primeri armensko: a želel, bar-bam secare. Dalje: ^Bd^akov ifianov xcu to aidolov (povyeg." Bambalon je srajca pri Frvgih; primeri armensko: bombiun. Dalje: ^BsosMvdai daliioveg oi