Gospodarstvo. Okr&jna obrtna gospodarska raEstaya y Ormoiu od 8. do 15. avgusta 1926. Žalostne živinoroJ9ke razmere, ki so bile pred kakim 50. leti v ormoškem okraju, so se zaiele t povojoih letih « pomočjo naprednih in tresnomi- slečih gospodarjev izboljševati tako, da so izgledi v bodočnost za to panogo narodnega gospodarstva v ormožlrem okraju zajamčeni. Z osveženjem krvd potom nakupa mladih bikov plemenjakov v tu in inozemsitvu ter z rejo čistolcrvnih tel.ic pincgavske pasme se je živinoreja v okraju očividno izboljšala tako, da je danes na isti okraj lahko ponosen. Sadovi tega smotrenega pospeševanja reje pincgavske govede so se pokazali posebno v tem, da se je v prei teklem letu prodalo večje število mlade plemenske živine na jug naše države ter, da povpraševanje za plemensko živino pincgavske pasme pasme vedno narašča. Leta 1924 se je vršiila v Ormožu prvič po votjnd razstava goveje živiine pincgavske pasme, ki se je vsestransko obnesla tako, da so naši živinorejci sklenili prireddti letos v okvim okrajne obrtne goapodarske razstave tudi razstavo goveda. Razstava se vrši po sledečem sporedu; 8. avgusta 1926 razstava obrtnih dzdelkov in konj norišk© in belgijske pasme, 9. avguata rastava govede, prašičev in perutnine ter 10. avgusta razstava žlahtnih ormožkoljutomerskih vin. Pri razstavd govede se razstavijo: licencirani biki, mladi bikci, krave, breje telice, telice od 1. do 2. let starosti, telioke do 1. leta starosti ter slmpiiie in sicer naijmanj 5. od enega gospodarja. Ker je dovoljena xa to prireditev polovična vožnja proti nabavi legitimacije, ki se dobi pri okrajnemu zastopu v Ormožu, vabimo vse, ki se zanimajo za rejo govede pincgaveke pasme, da si to razstavo ogledajo. Pred ugodno svetovno žetvijo. Žetev v naši državi polagoma pričenja. Jecmen bo kmalu požet, nakar nastopi majhna pavza do dozoritve ^^enice. Samo malo časa je še do pričetka splosne nove kampanje v Evropi in deloma v Ameriki in AzLji. V tem času kupcija navadno pociva, ker kupci čakajo na izid žetve. Letos ni prav jasno, kake rezultate bo daila svetovna žetev. Pri nas kakor v veoini evropskih za žitno produkcijo merodajnih držav žetev kljub neprestanim vremenskini neprilikam obeta zadovoljdv uspeh, koldkor moremo presoditi po krožečih privatnih in uradnih porooilih. Zlasti stanje pšenice se smatra za ugodno. Nevarnast je piredvsem v tem, da bi slabo vreme moglo ovdrati tudi žetev, Spričo te negotovosti je razumlljivo, da kupci vecinoma mirujejo. Zelo ugodne vesti prihajajo iz Amerike. Žetev ozimne pšenice v Amerifei pokazuje dobre rezultate in jara pšenica tudi mnogo obeta. Zlasti dobro žetev pričakuje Kanada, kjer bo baje rekorden pridelek. Kot neugodno se oznacuje stanije posevkov med drugini v Avstrdji dn nekaterih dnagih glede žitne produkcije manj pomembnih državah. To za celolcupni svetovni žetveni rezultat nima veojega pomena. Zelo mnogo je še odvisno od vremena, kakor smo že rekli vendar se sodi, da bo letošnja sveto\Tia žetev prilično enaka lanski. To se torej pravi, da bo ugodna. Izvoz jajc. Izvoz naših jajc je razmeroma slab. Švica malo kupuje, ker je tamošaji konzum manjši radi »labega poseta letoviščarjev sprdčo nepTestanega slabega vremena. Tudi London konzumira manj jajc zaradi rudartske stavke. Švica plača 130—132 švicarskih frankov za zaboj, Dunaj povprečno 11—13 grošev za komad, London 8 šilingov za 120 komadov. V Nemčiji so cene prilicno nespremenjene že dailje časa. V naši državi je nakupna eena povprečno 0.70—TI.75 Din. komad. V Ljubljani in Maniboru se gibJijejo cene med 0.75 do 1.25 Din za komad na drobno. Vojnik. V nedeljo, 4. julija ob osmih dopoldne se yr5i y posojilniški dvorani ob priliki občnega zbora tukajšnje kmetijske podružnice poučno predayanjc o hroeljarstvu. Predayal bo gospod A. Petriček, TJdeleiite se ? obilnenj številu. Laško. V nedeljo, dne 27. junija, po prvem sv. opravilu se je yršil redni občni ebor Kmetijske podružnice v Društveni dvorani. Podružnica šteje 149 članov in zadnja leta dobro deluje. Velika zanimanje za podružnico je yzbudila letošnja razstaYa ali premirajne goveje živipe, Pelegatom za glavni občni zbor y LjubIjani s0 bili izvoljeni: Hrastnik Miha, dr. Franc Jerina, Valentii* Kozmus in Deželak Matevž. Opozarja se, da se bode y bodofe premirala le živina od takih iivinorejcey, ki so člani Kmetijska družbe. Kresni sejm je bil za nas kmete precej slab. 2ivine se je dosli prignalo, tudi lepih in težkih voloy, kakor nekdaj pred vojsko. Cena je bila izredno nizka. Voli najboljše vrste so se plačevali po 8 D kg. Nakupilo se je yo1oy za štiri vagone, kateri so se naložili, dva vagona y četrtek in dva yagona naslednje dnL Večinoma vsi kmetje imajo zgubo pri volih. Zadruga, ki je bila leta 1919 ustanovljena, je zopet začela poslovati, in sicer y Deželakovi hiši, nasproti biyše nemške šole. Kmetje, delavci, obrtniki, podpirajmo syoj zayod s tem, da vse potrebščine kupujemo le y zadrugi. V. poroCilo Ilmeljarskega društva za Šlovenijo o stanju hmeljskih nasadoy v Savinjski dolini. Žalec, dne 28. junija 1926. Minule tedne smo imeli mokro in mrzlo Yreme in prav malo solnca. Kljub temu pa hmelj ni zaostajal y razvoju. Tudi redki nasadi poznega hmelja, y katerih se je proti peronospori škropilo, kažejo dosedaj bujno rast. Vendar se bojimo, da se bo bolezen med cvetjem — kakor minuli leti — vnovič uničujoče prikazala. Gclding je dorasel do vrha drogoy, ima precej stranskih panog, na katerih se že vidijo prvi cvetni nastavki. Energično izvršeno obrambno delo zoper hmeljsko stenico, ki se jc tuintam prikazovala, je imelo najboljši uspeh in je upati, da je preteča nevarnost za sedaj odstranjena. V predprodaji se brezuspešno ponuja po 60 D za 1 kg. Društveno vodstvo.