Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 12.	Cena ednoga drobca 1 krona.	20. marc. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Zakaj se meša pop
v politiko ?
(Konec.)
Naša stranka je predložila v ustavnom odbori svojo zahtevo, naj se versko vzgoja deca v šolaj. Liberalno-slobodno-zidarska vlada je odbila naš predlog pa je z večinov dala sprejeti svoj predlog, (a ednok ešče bo glasüvanje od toga) poleg šteroga je verski navuk ne zapovedan, nego samo dovoljen v šolaj, verska zgoja pa mora mesto dati tak zvanoj „etičnoj“ — jakostnoj vzgoji. Ka kakša je liberalno-framasonska „jakost“, vidimo iz življenja teh ptičov po celom sveti. Ka neverstva, pokvarjenosti, surovosti, odiranja, vkanjenja, zatiranja, hüdobije vseh vrst ma pokazati zadnje poldrügo stoletje, se je rodilo iz té liberalno-framasonske „jakosti“. Ta jakost se drži naimre načela, ka je človek tečas pošteni, dokeč ga v nepoštenosti ne zgrabijo. Če ga pa zgrabijo, te pa vala laži tajenjé. Bogá ne pozna ta „jakost‘, ki gleda vse i sodi vse, nego boji se samo človečih oči, štere pa ne samo v temi, nego niti po dnevi vse ne vidijo, ali celo malo vidijo.
Kristuš, naš Bog i Zveličar nam je ne na prosto nehao, nego ostro zapovedao, da če se ščemo zveličati, moramo njegov navuk vervati. Vera se ne odava na senji kak lük, njo Bog da v srce, če se glási. „Kak do vervali, če ne slüžijo“. ,,Vera je z poslüšanja“ pravi po sv. Pavli, apoštoli sam sv. Düh Bog. I prvi, ki moro poslüšati té navuk so deca. Od teh je pravo Zveličiteo „püstite male k meni“. Malim se mora zato evangelium glasiti v prvoj vrsti; male pa v šoli zbira vküp država
po zapovedi i kaštiga stariša, šteri svojega máloga ne püsti v šolo. Tü v šoli je dužna zato država dati starišom priliko, da spunijo svojo dužnost, da „püstijo svoje male h Kristuši“ to je da versko vzgojo dobi deca. I glejte, to nešče vlada, neščejo ne socialisti, ne kommunisti, ne samostojni, ne, liberalci. Gda so volitve bile, gda so pobirali votume vaše, ka bi po njih prišli do ministerske časti, te so se v prsi bili i povdarjali: „mi nesmo proti veri“. A kak so se segreli malo na sunci kapitalizma v časti i penezaj iz raznih špekulacij, so naravnost nastopili proti veri. Vso slobodo vere ščejo zatreti ti ptiči pri nas i po celom sveti. Na to so se odločili i to tüdi jasno povedali na svojem velikom spravišči že l. 1854. v Londoni, gde so pod predsedništvom Mazzinija te že v vsoj načrt vzeli politiko denešnjega časa. V Parizi pred kakšimi 30 leti, so določili da zakon i krščanski tisk, štamp morejo na vsaki način zatreti, v Milani pred 3 leti pa ka za troni moro zdaj podreti vse oltare, to je vničiti vero. Na to delajo po celom sveti, posebno drijajo na Češkom i začnejo roglé kazati v Jugoslaviji.
Proti tomi drűštvi, ar je samo imenoma ..dobrodelne", ..človeko-ljübna“, v istini pa samo i jedino politika, se je nači ne mogoče braniti, kak na poli politike. Zagovornik vere je dühovnik 1 po svojem pozvanji.
I da se vera po poti politike šče zatreti, ljüdstvo pa poleg toga ešče od kapitalistov vözcé-tati, zgüliti, na siromaštvo spraviti na toj poti more, je dužen dühovnik proti stati i zagovoriti
vero i pravice svojega ljüdstva. Če te potrebe ne, se ne meša pop v politiko, a gde je, se je dužen. To je njegovo pozvanje. Zato se meša, zato se je dužen mešati pop v politiko. — Ali povejte, zakaj so dühovniki prvih treh stoletjih ž verniki vred y neštetih vrstah šli na morišče ? Zakaj so se ne držali politike rimske, zakaj so proti njej delali ? Ali zakaj so šli francozki dühovniki ráj pod gilotin (sekero) za časa revolucije, kak pa od politične oblasti zahtevano prisego položili ? Zakaj so šli nemški dühovniki ráj v temne voze pod Bismarckom kak pa se vkloniti njegovim političnim odredbami Ali zakáj smo mi dühovniki vsi z vami poíitizirali proti madjarskim boljševikom i pretrpeli ráj vozo, smrt, repe, preganjanje kak pa vas zapüstiti? Vse zato, ar je naša dužnost braniti vero i braniti svoje ljüdstvo tam, gde i te gda se napada. Naša politika je ljübezen po Kristušovom zgledi, ki je življenje dao za svoje ovce, za svoj dem. Ljübezen ta nas tira, da vas branimo, čuvamo varjemo večnih i vrcmenitnih nevol v cerkvi i zvüna nje, da vas svoj narod i dom postavimo v stan cvetoče, večne i tüdi zemelske sreče. A gda to povdarjamo, ne pozabimo glasiti, ka naše delo v cerkvi je prvo i to kvara trpeti ne sme i tüdi to naglašüjemo, da vsa politika, štero smo dužni delati za vas, kak je nej, tüdi nikdar ne sme ne pri volitvah i ne sledkar nikdar prestopili meje dühovnicke časti i resnosti. Ka bi mi dühovniki od krčme do krčme popivali i vas zapajaii pa vas s pilom vabili na krščansko stran, toga se ví nikdar ne včakale. Mi se sramüjemo
2
NOVINE
1921. 20. marc.
od vas misliti, da k odaji mate svoje düše. Mi vas z Kristušovimi očmi gledamo, vi ste deca boža, ednaki z nami, idejo vam zato vašemi stani primerne i vaš stan olajšajoče pravice, kak vsakomi drügomi. Za te se borimo mi, ár vas ljübimo.
Kak so sv. oča, rimski papa opominali francozke dühovnike, šteri so en čas samo v cerkvi delali, ljüdstva pa nej vodili proti nekrščanskoj politiki i tak zgübili vse verske pravice v državi i vso cer kveno imanje do zadnje veške kapelice, pravim kak so oni opominali té dühovnike, naj popravijo svojo falingo — tak opominajo i bodo opominali vsi püšpeki i dühovniki celoga sveta svoje vernike, naj se ž njimi vred povsod, v politiki tüdi borijo za Kristušovo vero i za blaženost svojega bližnjega z vsemi pravičnimi sredstvi. I če v toj borbi edni kak drügi naletijo na teškoče, na preganjanje, če je njihovoga trüda plača špot, ali voza, ali smrt, je zmago popolno dobila njihova borba.
Najvekša žela nas dühovnikov je, da se ne bi trbelo mešati v politiko, ali dokeč ne teliko sveckih ljüdi, ki* bí braniti znali Kristušovih pravic i dokeč de politika preganjala vero i cerkev i škoditi štela našim bližnji™ na hasek brez srčnih pijajc, se bomo ?i moremo mešati v njo z razumni-mi našega stana dostojnimi i mogočimi sredstvi, ár je to naša dužnost, Vsi, ki ljübijo Kristuša nas pa pri tom vojsküvali nedo pitali, ..zakaj se meša pop v politiko", nego Šli do z nami, ár je to i njihova dužnost
Pokojnina (penzija) drüžinam padlih (mrtvih) i preminolih vojakov.
Deželna vlada za Slovenijo v 23. št. uradnoga lista od 5. Marca to naznanja:
1. Lani meseca oktobra so se stavile podpore i niedna žena je več ne dobi ne za sébe i ne za deco.
II. Vsaka dovica pokojnoga ali preminologa vojaka pa dobi pokojnino ali penzijo za sébe i vzdrževalnino (pomoč za šolanje) za svojo nepreskrbljeno deco. Te oboje peneze dobi naravnost po pošti na ček do rok dovica.
III. Če štera dovica ešče ne do-
bila penzije, naj si dobro zapomli, da jo samo te dobi, če v to formo vloži prošnjo:
a) Prošnjo i vsa svedočanstva mora poslati na: Poverjeništvo za socialno skrbstvo Ljubljana, invalidski oddelek;
b) K prošnji naj vloži té podátke:
1) Šarža moža (oče), 2) ime i priimek pokojnoga ali preminologa (če je ravno doma vmro ali v špitali v betegi z boja prinešenim dokeč je boj trpo, ide penzija dovici); 3) pri šteroj vojaškoj napravi je slüžo; 4) gda i gde je vmro ali od šterih mao ne znati za njega; i gde je zakopani; 5) stan moža ali oče (kmet, mešter ali kaj je bio). 6) dovicino (ženino) ime; 7) imena, i rojstni podatki živoče zakonske dece; 8) či so vsa deca pod materinov skrbjov; 9) jeli je dovica (žena) do mobilizacije živela s pokojnim ali preminolim možom vküp v zakoni; 10) gde stanüje dovica (mesto i pošta zadnja pa hišna numera); 11) če ma žena kakšo podporo.
IV. Vsi tej podatki se najpišejo na eden list, šteroga podpiše župan i z pečatom potrdi. K tomi listi more prositi ešče domovinski list pokojnoga ali preminologa vojaka. Domovinski list da Župan.
V. Svedočanstva pa té more ešče meti dovica : 1) svoj krstni list, 2) svoj zdávanski list, 3) krstne liste živoče zakonske dece, 4) mrtelnost moža, 5) svedočanstvo da sta do mobilizacije vküp živela, 6) tutor more pri. ložiti tüdi dovice list, če bi ona že mrla-,, naj deca dobi pomoč za vzgojo. Vsa ta Svedočanstva lejko dajo g. plivanošje ali farare na tak zvanom ,,familijanskom listi".
VI. Prošnja i vse vloge so koleka proste,, to je ne trbe gorkeiiti štemplna.
V vsakoj vesi so razumnejši ljüdjé, ki znajo dobro pisati, dajte si sirote dovice napraviti po njih te prošnje pa je pošljite notri v Ljubljano. Vsaki si naj dobro shrani té Novine.
Glasi.
Dajte štemplati, ki máte vogrsko 4% posojilo za regulacijo Tisze i szegedinsko premijske posojilo z leta 1880. Pri davčnom uradi se zglasite.
V konjiško podčasniško šolo se sprijme letos 140 dečkov v Soboti. Ki šče iti v to šolo, more meti domovico, krstni list, da je državljan Jugoslavije i od 17 let ne mlajši od 20 ne starejši, šolsko svedočanstvo, da je zvršo 4 razrede domače šole, svedočanstvo od občine, da je dobroga obnašanja i ne bio kaštigan, dovolenje od starišov potrjeno po občinskom uradi ali civilnoj oblasti ravnotak svedočanstvo od občine ali cerkve da je neoženjen. V prošnji naj napiše ,,strinjam se z vsemi obvezana pred-
pisana v uredbi o podoficirsko školama u stalnom kaditi". Prošnja kak i vse svedočanstvo se moro kol-kovali (marke gor prikeliti za 2 dinara) i poslati do 25. marca na komando konjiške podčastnike šole v Subotici.. Aprila 5. obsedmih zajtra v Subotici moro prosila sami nazoči biti, da je doktor preišče. Vožnja tá i • nazaj je brezplačna na podlagi Svedočanstva, štero da komanda v Soboti aliD. Len- ; davi. Tá šola trpi 2 leti i po izpiti so gojenci podnarednikí (alörmestefjr če pa prav dobro žvršijo šolo, smejo napraviti izpit, ka postanejo pficerje,. — Ki so pa pri vojakih, tistim ne , trebe drügo svedočanstvo priložiti k prošnji kak, 1) da so 4 razrede domače šole zvršili 2) da so kak regruti mujštro zvršili; 3) da so neoženjeni; 4) da so nej obsojeni ; 5) da je komanda priporača. To valá tüdi od orožnikov.
Cena konjov je velika v Prekmurji. Pred kratkim je odani trikrát žrebec v Črensovcih za 50 jezero koron.
Poslanec Pušenjak je interve-nirao pri ministerstvi agrarne reforme v zadevi . razmer v Prekmurji. Pov-darjao je, da ljüdstvo ne dobi potrebnih drv i lesa za stavbe (cimpranje) t za popravilo obč; brvi. Pritožo se je za voljo postopala uradnikov na veleposestvi Estcrhazy-ja v D. Lendavi i zahtevao, da se z ljüdstvom naj ljüdno postopa i želje ljüdstva naj vsešerom poštüjejo. Pri toj priliki je tüdi zvedo zanimivo vest, da so ešče le zdaj zdeiali naredbo ta Slovenijo, po šteroj bo natenčno določeno, kelko' tiro i lesa za stavbo more zahtev vati pozamezna drüžina. Dosegamao so delili drva brez postave, večinoma — protipostavne Za Hrvatsko obstoji že preci časa postava, gg. uradniki agrarne reforme v Sloveniji pa neso najšli časa zaizdelanje takše postave. Ljüdstvo v Prekmurji vidi mnogofcrat, da za nje nega drv i lesa, a šče se pa izvažati v drüge pokrajin Kda bo naredba gledoč na delitve drv i lesa iz gošč, štera so pod nadzorstvom, potrdjene, se bodo glavne do,-ločbe objavile, da se bode znao vsakši po njej ravnati.
Oropan je Glavač Ivan, hlapec trgovca Fridrik Jožefa z Beltinec marc. ti. večer ob Va 10 od treh mladih dečkov pri Čuričovom Križi v Črensovcih. Glavač je šo z Čakovca, voza je zrnje. Roparje so ga zvezali i njemi vzeli j 2000 K. Če što zna, što je hodo té večer v Žižke z D. Bistrice ali sem z Žižkov naj naznani orožnikom.
Razglas. Dobava mesa za vojaštvo v M. Soboti. Dne 20. marca 1921. ob 10 uri se bode obdržavati pri komandi mesta v M. Soboti pismena licitacija dobave mesa za vojaštvo i to ta dobo od 1. aprila pa do 30 junija 1921. Vojaštvo rabi dnevno do 100 kg. mesa. Komand. mesta: major JAK. A. SAGADIN.
3
NOVINE
1921. 20. marc.
Vabilo na redni občni zbor. Hranilnica in posojilnica v Črensovcih registrovana zadruga z neomejeno zavezo, pozava vse one, ki majo akcije, na občni zbor, šteri se bo vršio dne 28 marc. 1921. ob predpoldne v ljüdskoj šoli v Črensovcih po božoj slüžbi. Dnevni red. 1. Odobritev računskoga zakljüčka za leto 1920. 2. Volitev dva člana v nadzorništvo. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. Če bi té občni zbor ob navedenom časi ne bio sklepčen, vrši se za polvüre kesnej na istom mesti i po istom dnevnom redi drügi občni zbor, šteri bo veljavno sklepao ne gledoč na število navzočih članov. Hranilnica i posojilnica v Črensovcih.
Črensovci. Tü je začela lansko leto 4. maja poslovati kmečka posojilnica, čeravno da se je proti ustanovitvi posojilnice hujskao na vse načine; napredüje ta tak, kak malo štera kmečka posojilnica. Te dni se je sestavo računski zakljüček za lansko leto, šteri izkažüje zvünredno lepe uspehe. Članov (kotrig) šte posojilnica 407, peneznoga prometa je bilo 1 milijon 200 jezero kron, 66 vlagatelov je vložilo nad 365.000 K hranilnih vlog, posodilo se je članom nad 308.000 K. Posojilnica zahteva od posojilojemalcov samo 5% obresti, (intereša) gda plačajo dužniki pri drügih peneznih zavodah v Prekmurji i Medžimurji 10—14% obresti, i tak je že v prvom leti prihranila svojim dužnikom nad 15.000 kron na obrestih. Čistoga dobička izkazüje posojilnica K 2245 K 78 f; te znesek se pri klopi rezervnomi fondi, šteri je sküpna last vseh članov. V l. 1921, se je vložilo že nad 200.000 K tak da presegajo vloge že pol milijona kron i intereša ne dá menje za vloge, kak drüge kase, ešče od ništernih več; promet bo znašao gotovo nad 2 miljona K letos. Sijajen uspeh prve slovenske kmečke posojilnice v Prekmurji nas bodri k nadaljnomi zadružnomi deli! Vlado Pušenjak nadrevizor.
  Vtopo se je Debelak Franc, posestnik z Petanec. Večer 4. t. m. je pijan šo domo z Šiftarove krčme i spadno je v grabo za ogradom, v šteroj med šerjőm se je nesrečen vtopo, čüli so toti nešteri njegov krič, a da so ne znali odket je krič, njemi nej mogli pomagati. Nesreča je vnoge stranska. Drüžino pokojnoga pomílüjejo.
V Čakovci je bio zadnji tjeden velki ogen. Pogorela je fabrika od Židova Neumanna, štero je meo za drüke in drüge farbarske reči. Škode je za pet miljonov K. Sekulirane je pa bilo teža tri miljone vogrskih K. Kelko zdaj dobi, si lehko vsakši, šteri zná, kak slabo stoji Vogrska krona, vün zračuna. Mi vsem našim lüdem najlepše .priporočamo, da si dajo sekulirati svoje hiže kak najprle pri ednoj Slovenskoj se-
kulacijskoj. drüžbi. Za to posebno priporočimo našo krščansko drüžbo v Ljubljani, štera se zove .Vzajemna Zavarovalnica". Ona bode poslala po naših občinah svojega poverjenika, šteri bode meo posebno izkaznico, da bodo ga vsi poznan. Naj vsakši ponüca to priliko i da sekulirati svojo hižo i drügo.
Nekaj za Vas!
Za vüsta i zobé! Hega prah za zobé s kisikom, 1 škatulica 20 - K. Dr. Heider-ov prah za zobé 1 škatlja 6 — Elsa voda za vüsta 30 — K, kefice za zobé od 20.— K naprej.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Porcijski knjižice (davčne knjižic) i porcijskoga listeka (davčne prijave) cena je vsakoga dva dinara.
Živinska küga se širi po Belgiji, Rusiji, Ukrajini i na Törskom. Z teh dežel je zato prepovedano v našo državo spravljati živino, krmo i staro orodje (šker) i obüteo pa cote.
Vojne térjatve! Pazite na to vsi! Dajte na glas tüdi vogrskim vesnicam! Deželna vlada za Slovenijo je odredila v 45. odredbi 15. ur. list da se do 31. marca toga leta civilnoj oblasti, to je komisarijati naznanijo vse térjatve, odškodnine, štere izhajajo iz zakona od vojnih dajatvaj to je naznanite kvare včinjene po vojaštvi i ka vam je dužno za foringe dati. S tov odredbov je več niedna vés nikaj nej dužna dati na vojaštvo, ne foringe itd.
Sühe slive je dovoljeno brez carine spravljati v Nemčijo, lekvar tüdi brez carine a li more nemška oblast toga uvažánje dovoliti.
Orožja nositi níšče nesme zvün če njemi potrdi potrebo Občinsko oblastvo i komisarijat (okrajno glavarstvo). Ravnotak se samo z dovolenjom sme tüdi odavati i posebno knigo voditi od te odaje. (Odločba ministerskoga sveta br. 29282).
Slovenski učiteli i uradniki v Prekmurji. Pri nas, v Prekmurji, se uradništvo i učitelstvo deli na dve kategoriji, naime na uradništvo iz onstran Müre i na domačine. V slüžbi so vsi ednaki, vsi morejo ednako zvestno svoje delo izvrševati, v pla-čilih je pa velka razlike. Srce se nam krči zavolo toga. Stvar je ta, zakaj ne dobivajo domači Urádniki ravnotak dijete, kak njihovi kolegi iz onstran Müre. Vsi smo sinovi edne matere, Jugoslavije. Če smo pa resan pod krilom te vsi ednaki i če se vsi ednako düšnovestno spunjavlemo svoje slüžbe v njéni hasek i njoj na procvh, zahtevamo, da si bodimo tüdi v pla-
čilni ednaki. —.Edna mati, štera ma dva sina i oba rada ma, če jo spőš-tüjeta i se trtidita za njo, mislimo, da nede razlike delala, nego obadva z istov maternov ljübeznostjov stisne na srce. Zahtevamo zato, da naj se vsem podeiíjo dijete, tüdi domačinov, če pa nej, pa se naj vsem zbrišejo. Mirűvali ne bomo tak dugo, dokeč ne pridemo do uspeha. Prosimo na-, šega poslanca, blgr. t vlč. g. Klekla, da naj intervenirajo v tej stvari v Belgradi. Komi se pa to ne bi dopadnolo. prosimo ga, naj si predstavlja naš položaj takši, kakši jé. Sodite i, odgovorite.
Spravišča v Prekmurji. V petek IE toga meseca je bilo spravišče vseh županov gornjega Prekmurja v Križovcih, v Soboto 12. toga meseca vseh županov sobočke okrogline v Murskoj Soboti. V nedelo po velkoj sv. meši je bilo velko lüdsko spravišče v Martjancih, popoldne ob 2 vüri v Tešanovcih, po večernici ob 4 vüri v Bogojini in ob 7 vüri zvečer na Ivancih. Govore so držali na vseh tej spraviščih dolnjelendavski župan g. Božidar Sever. Pri županskih gyüleših so bili navzoči tüdi gospod Civilni komisar za Prekmurje dr. Lipovšek. — Od hasnovitih sklepov, šteri so se na vseh teh gyüleših včinili, ešče ščemo pisati.
Kmečka zveza na Bükovnice Nastavili so jo z velko netrüdiivostjoV Horvat Janoš i z Bogojine Vogrin Janoš. Predsednik so Horvat Janoš, tajnik Meričanjak Štefan i blagajnik Gjörek Jožef.
Senje bode v Dolnjoj Lendavi v Četrtek 24. "toga" meseca.
Plača orožnikov. Začasni orožnik 4800 K, kaplar 5320, podnarednik 6000 K, narednik 7200 K na leto i draginjskih dokladov vsaki 14400 K, na leto, če pa žmetnej živeti 16800 K na leto na ednoga. Ta plača se v prvih 4 letah poviša za 576 K, v 6 na 1152 K, v 11 na 1728 K. v 15 na 2204 K, v 21 pa na 2880 K. Na vsako kotrigo familije ešče dobijo v Srbiji i Črnoj gori 16 K na den če ne živejo vküp, 4 K pa če so vküp; v drügih krajaj države če vküp živejo 4 K na den, če nej 12 K na den na vsako kotrigo.
Od vinske porcije naznanja kmetom, ki so protestérali proti njej, delegacija ministerstva financ eto: I) prošnja je predložena finančnomi okraj, ravnateljstvi v Maribor — štero jo preišče — i 2) ka vinske porcijo (fogyasztás) poleg bivše pravde moro vsi plačati ne samo D. Lendavčarje, a samo oa leto 1918. i 1919.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom' veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tűdi vsevrste svilo za mlinske sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1921. 20. marc.
Mlinske valeke
prevzememo na ostrenje i brüšenje. Točna i brzna izvedba. Zmerne cene.
Čakovečki Paromlin i Munjara d. d. v Čakovci.
Malmi hengerek
rovátkolása és csiszolása. Gyors és pontos kivitel mérsékelt felszámitás mellett.
Čakovečki Paromlin i Munjara d. d. Čakovec.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Goric 2, loga 5, sadovnjaka, travnika i njiv 8 plügov vküp 15 plügov z gospockov i vajcarskov hrambov vred je k odaji edno malo vöro od Maribora kre ceste. Zglasite se pri dr. JOSIP RAPEC odvetniki.
Pazka!
Vékšo vnožino jako dobre jabočnice po 6 koron liter má k odajo Kosi Jožef, posestnik v Križovcih pri Ljutomeri.
Podpirajte Novine.
Na prodajo je
v Dugojvesi „ČIPKÉŠ“ zvana gostilna z ogradom vred. Ki ščejo küpiti, naj se zglasijo pri lastniki MOHR JOŽEFI, v Dugojveši.
Na odajo je
hiža na štok; mala hiža z ogračekom; gorice okoli en plüg z hižov i pivnicov; gorice okoli dva plüga z hižov; loga pét plügov za sekati, bükvi, hrastje, križovec (akácija). Küpci naj se zglasijo pri Dr. ARMIN STRASSER fiškališi v D. Lendavi.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike H. SUTTNER, Ljubljana št. 944
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki).