glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva litija 24. 12. 1941 GLASILO OBČANOV številka 9 oktober 1981 1. NOVEMBER II AN MRTVIH V nedeljo bo 1. november - dan mrtvih. Spomnili se bomo vseh naših dragih sorodnikov, znancev, prijateljev, ki jih ni več med nami. Vsako življenje se prične z rojstvom, in vsak nato hodi po poti, smrti nasproti. Eni imajo dolgo pot, drugi, žal, kratko. Eni hodijo po gajih, cvetočih livadah, drugi imajo trnovo pot. Taksno je življenje. Vsako se konča s smrtjo. To je nujnost. Naj pa bo življenje bogato, ustvarjalno in plodno. Tudi dolgo. To drug drugemu vedno in vsi želimo. In da vsak v življenju čim več ustvari, čim več koristnega napravi. Saj onim, ki prihajajo za nami, želimo vse lepo in dobro in tudi za njih vsak ustvarja. Ustvarjali so tudi mladi fantje in dekleta, mladi partizani, ki so mnogo prekmalu padli za to, kar imamo mi danes. Naš danes se je rodil že pred štiridesetimi leti, z vstajo vseh jugoslovanskih narodov proti okupatorjem. Štiri leta je tekla kri za lepši jutrišnji dan, za svobodo. Za vse to, kar imamo danes. Svobodo, mir, varnost, zadovoljstvo. Zato se vsi, ne samo 1. novembra, spominjamo bratov, sester, očetov, mater, sinov in hčera, ki so dali za naš danes najdražje, kar so imeli - življenje. Slava jim! Občinska konferenca SZDL Litija razpisuje OBČINSKA PRIZNANJA ZA LETO 1981 Priznanje podeljuje Občinska skupščina Litija za dolgoletno izredno uspešno družbenopolitično delo, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine na področju: — kulture in presvete — vzgoje in izobraževanja — zdravstva in socialnega varstva — gospodarstva -turizma -kmetijstva — narodne obrambe — telesne kulture — delavskega in družbenega samoupravljanja Predloge za podelitev priznanja lahko posredujejo vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva, SIS, OZD, KS in združenje občanov. Predloge je treba posredovati Občinski konferenci SZDL Litija do 15. novembra 1981. V PRIHODNJI ŠTEVILKI GLASILA OBČANOV: — vse o celodnevni šoli — bliža se praznik cocine Litija - i nov vodovod za Litijo in Šmartno je izrednega pomena - kakšno bo obeležje geometričnega središča Slovenije na Vačah KOMEMORA-CIJB Obveščamo borce NOV, svojce padlih, mladino in ostale občane, da bodo komemoracije za DAN MRTVIH pred spomeniki oz. grobišči NOB po naslednjem razporedu: v soboto, dne 31.10.1981: ob 14.30 na Javorskem Pilu ob 16.00 v Veliki Štanci in Šmartnem ob 16.30 v Jevnici ob 17.00 v Litiji in Veliki Kostrevnici ob 18.00 na Savi in Kresnicah v nedeljo, dne 1.11.1981: ob 11.00 iia Polšniku in Vačah. Komemoracije bodo tudi v Hotiču, Do lah in drugod ob običajnem dnevu in času. Poklonimo se našim padlim borcem in žrtvam NOV v čim večjem številu. Občinski odbor ZZB NOV PROSLAVI Septembra sta bili v naši občini dve pomembni postavi. 5. septembra je bila na dvorišču Predilnice proslava 95-letnice Predilnice, na kateri je poleg glavnega direktorja Jožeta Mir ti ča spregovoril tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič (zgoraj). 20. septembra pa je bila na Tisju osrednja občinska proslava ob 40-letnici vstaje in bitke na Tisju. Kljub spremenljivemu vremenu pa se je na Tisju zbralo kar tri tisoč delovnih ljudi in občanov. Ob tej priložnosti je bil na Tisju tudi 4. zbor aktivistov OF litij-t skegaokrožja (spodaj). (Foto: GO-tb) 88 DREVES ZA TITA V okolici Bogenšperka je bilo posajenih prvih 88 dreves v okviru vsejugoslovanske akcije „88 dreves za Tita". Oktobra pa je podobno akcfio organizirala tudi krajevna organizacija SZDL Litija - levi breg in osnovna šola Litija. Pri šoli na Graski Dobravi so mladinci osnovne šole Litija, OO ZSMS Stavbe in krajani izkopali jame za postavitev 88 dreves in pripravili količke za oporo rastočim drevesom. Priprave na podobne akqje tečejo tudi v Šmartnem in na desnem bregu Litije. (Foto: GO-tb) UREDNIKOV STOLPEC Strokovne službe Oblikovali smo jih z nastankom TOZD in SIS, Delovne organizacije, ki imajo več TOZD, imajo največkrat tudi skupne strokovne službe za vse TOZD in delavci prispevajo " itva za delovanje teh Tu pa nastane problem. Gre za to, da mor* 'financiranje teh služb temeljiti naprtit* <.ipu svobodne menjav? dek a\i . bolj enostavno rečeno, 4elavci* v TOZD naj dajo stolpne strokovne služb«;' toliko.'" denarja, kolikor je vredno delo, : ki-ga. službe1 opravijo; Toda .ali Je..res tako? Ali je delo. 'Skup*. -, nih strokovnih služb izmetje no'.' Ovrednoteno? Ali. pa so zneski, - .ki jih delavci 10ZD prispevajo za siužbe, do točeni brez kriterijev in meril. '.Vprašanje nastaja predvsem, tam, ■kjer 'so' sedeži ■ detovne. organizacije zunaj'občine, TOZD pa je v nast občinj. Delavci' TOZD '"■' Usnjarna dajo' letno 17 mili-onov din a skupne strokovne, službe, delavci zdravstvenega doma Litija pa 2,5 miliona din. Dosti denarja au ne? Z oblikovanjem SIS smo * ustanovili' tudi strokovne službe (Za krajevne skupnosti jih sedaj nismo!). V nagi občini imamo dvoje takšnih služb, ene za SIS družbenih dejavnosti druge pa za stanovanjsko in komunalno SIS. Pred kratkim se je v občino'preselila tudi- strokovna služba SIS , za zdravstva, ki je bila doslej: 'organizirana' regijsko: strokovna služba SIS za zaposlovanje pa je fc vedno vezana na regijo; SIS za invalidsko-pokojninsko zavarovanje ima organizirano strokovno .službo na avni republike; v občini pa za kmetijsko-zemljiško SIS sploh nimamo. strokovne službe. Za p prečnega poznavalca stav ■stanje skoraj'ssnesjjivo" neta-zumSivo.* Za. vsaj. delno poenostavite*, (in pocenitev!) teh služb bi kazalo proučiti .možnost zdru- v občini, saj sa administrativna, finančni! in delegatska opravil* vendar .skoraj enaka za vse SIS. Morda bi tudi strokovne .službe SIS za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo lahko det 300 m2 novih .pisara V novi stanovanjsko-poslovni zgradbi v Litiji, odstopile tudi drugim strokovnim službam SIS. Pri'skupnih strokovnih službah SIS družbenih dejavnosti se npr, 8. delavk stiska v 35 m2 veliki pisarni. Pa je vsaka služba SIS financirana po načelih svobodne menjave dela. torej v bistvu iz istega -žaklja. Navsezadnje pa bi lahko ob takšni rešitvi tistih 35 m2 namenili tudi za kakršenkoli trgovski lokal, ki ga potrebujemo, pa se kakšen dinar od prometnega davka več bi pritekel V občinski proračun. Glede strokovnih služb SIS pa v razmislek še tole: v teh službah bi kazalo zaposliti le toliko ljudi, da bi omogočali delovanje sistema svobodne menjave dela. Preveč strokovnjakov v te službe ne sodi, ker so bolj potrebni tam, kjer se programi izvajajo. Pri manj Številnih strokovnih službah SJS pa imajo tudi delavci več možnosti za uveljavljanje svojih samoupravnih pravic in dolžnosti. . GOZDNI OBRAT LITIJA Gozdni obrat Litija je temeljna organizacija v sestavi Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Od leta 1976, ko so kmetje - gozdni posestniki organizirali lastno temeljno organizacijo kooperantov, gospodari z gozdovi v družbeni lastnini na območju petih občin od Lj ubijan c do Hrastnika. / Na površini 7300 ha gozdov poseka kolektiv Gozdnega obrata cca 25.000 m3 bruto lesa, s čimer ustvari 21.500m3' blagovne proizvodnje, katere glavni koristnik je lesno predelovalna industrija v Zasavju, nato pa še tovarne celuloze in iveric, v manjši meri pa rudniki in trgovina oziroma direktni potrošniki. Poleg eksploatacije, ki daje v strukturi 80 % celotnega prihodka, je glavna dejavnost Gozdnega obrata še gojenje gozdov, ki predstavlja letno 25 ha pogozditev (75.000 kom. sadik) in negovalna dela, kot so čiščenje mladja in gošč ter redčenja drogovnjaka na skupni površini 350 ha. Sadike za pogozdovanje vzgaja Gozdni obrat v celoti v lastni drevesnici (cca 150.000 kompletno) vključno s pridobivanjem potrebnega gozdnega semenja. Z viškom sadik oskrbuje tudi sosedne gozdne obrate. V lastni drevesnici vzgojene sadike so kvalitetnejše in se v gozdu hitreje prilagajajo, kot to velja za sadike iz večjih in tehnološko modernejših drevesnic. V drevesnici se v manjši meri vzgajajo tudi parkovna drevesca, ki so namenjena predvsem lokalnim potrebam. Celotna dejavnost: gojenje t.j. pogozdovanje in nega gozdov se 'financira iz sredstev biološke amortizacije, ki jo vse temeljne, organizacije oblikujejo in zdru-' žujejo v SIS za gozdarstvo. Kot primer - v letu 1980 je Gozdni obrat Litija oblikoval ta sredstva v višini 5.7 miljonov din. nosti najšibkejša. Gozdovi, s katerimi gospodari Gozdni obrat Litija, imajo namreč neugodno strukturo glede na drevesne vrste, istočasno pa so slabo odprti, tj. težko dostopni, Poleg tega, da je Gozdni obrat v okviru tj. gozdno gospodarskega območja po površini in poseku največji, ima na svojem področju najdebelejšo bukev, hrast in duglazijo, kar je sicer nepreverjeno, ima pa tudi najboljšega sekača, tov. Kokalj Karla, kar je Ceverjeno na tekmovanju gozdnih delavcev letos v )gatcu. Vse naštete in še nekatere druge naloge opravlja 80-članski kolektiv, ki ga predstavljajo v pretežni večini delavci — občani Litije z razliko od ostalega gozdarstva, kjer prevladujejo delavci iz sosednjih republik. Zaradi sprememb v tehnologiji gozdarske proizvodnje se število delavcev stalno manjša; tako je bilo v preteklem srednjeročnem obdobju povprečno zaposlenih 88 delavcev. V V okviru delovne organizacije je Gozdni obrat Litija največja temeljna organizacija, ki gospodari z gozdovi družbenega sektorja, in to tako po površini gozdov, blagovni proizvodnji kot po številu zaposlenih. Obenem pa je po akumulativ- 95 LET PREDILNICE 9; septembra je Predilnica praznovala 95 let svojega obstoja. Prehojena pot razvoja tovarne ni bila lahka. Prehodila je predvojno kapitalistično izkori-ščevalsko obdobje in obdobje po vojni, do današnje moderne predilnice. Vsa ta leta so bila usmerjena v boljše, lepše, kvalitetnejše, modernejše in uspešnejše. Večina finančnih sredstev je bila vloženih v modernizacijo proizvodne opreme in to pogojuje, da so proizvodni in poslovni dosežki zadovoljivi. In danes jo lahko štejemo med vodeče predilnice v Sloveniji in Jugoslaviji. Zadovoljivo se je'povečala proizvodnja, produktivnost dela, celotni prihodek m osebni dohodki. Posebno zadovoljni pa so z izvozom, saj so ga povečali za 51 %, in to v celoti na konvertibilno področje. Delo in cilji za naprej pa ob uspehih niso zastali, temveč jim je dalo še večjega elana in še trdnejšo pot v nadaljnjo modernizacijo že obstoječe zastarele strojne opreme. To je le del misli govora generalnega direktorja Jožeta Mirtiča na svečani proslavi na predil-niškem dvorišču ob 95. obletnici Predilnice in končani investiciji obnovljenih proizvodnih oddelkov. Zbrane je pozdravila predsednica delavskega sveta Marija Penčur, slavnostni govornik pa je bil predsednik gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič. V svojem govoru je poudaril, da je razvoj predilnic velik, da so zelo povečale izvoz in da predilnice niso le porabniki deviz, pač pa z izvozom na konvertibilno tržišče ustvarjajo pozitiven devizni prihodek. Podelili so tudi državna in interna priznanja. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo sta prejela: Kaplja Berto in Sepec Franc. Red dela s srebrnim vencem pa 13 članov kolektiva: Antonija Avbelj, Konrad Bizjak, Carman Jožica, Jelnikar Jožefa, Stanislava Gorogranc, Ida Krampušek, Ivan Kos, Ljudmila Planinšek, Brane Petera, Ana Vozel, Franc Prašni-kar, Marija Zore in Albin Ankon. Podelili so tudi priznanja za obnovo in dela pri modernizaciji tovarne. Te so prejeli: Jože Mirtič, Brane Peterca in Darko Primožič. Ker pa je vse delo pri obnovi potekalo res izjemno hitro in uspešno, so za poslovno sodelovanje podelili priznanje in se obenem tudi javno zahvalili naslednjim sodelavcem: IMP Ljubljana, Krušik Valjevo, GIP Beton Zasavje, Saurer, Her-geth m ing. Biro Dieter Postel. Na svečani proslavi so podpisali tudi listino o pobratenju med delavci Predilnice Litija in delavci tovarne Krušik iz Va%va. „ Vso proslavo pa je obogatil lep in umetniško dovršen kulturni program „Zlate so tvoje roke, Jasmina", katerega avtor je bil Jože Sevljak. " . ' Mojca kot posledica nezadostnih vlaganj v preteklosti v gozdne prometnice in neugodna konfiguracija terena. ' Tako kot v strukturi gozdov na našem območju prevladujejo tudi v strukturi sečnje listavci (60 %), pri katerih pade občuten delež prostorninskega lesa (drv), ki komaj pokriva direktne stroške proizvodnje. Zaradi nizke gostote gozdnih prometnic - pa tudi zaradi razdrobljenosti gozdnih površin so s proizvodnjo gozdnih sorti-mentov vezani visoki stroški predvsem v fazi spravila in transporta lesa. Zaradi navedenega dosega Gozdni obrat Litija komaj 90 % povprečne prodajne vrednosti za 1 m3 lesa, dosežene v Gozdnem gospodarstvu Ljubljana, po drugi strani pa so direktni stroški za 40 % višji od povprečja ostalih TOZD v okviru Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Zaradi posledic neugodnih pogojev gospodarjenja pridobiva Gozdni obrat litija sredstva za pokritje izpada dohodka iz združenih sredstev delovne organizacije (po planu za leto 1981=3 milij. din). Prav zaradi tega je ena glavnih nalog, ki izhajajo iz srednjeročnega plana Gozdnega obrata Litija, intenzivnejša izgradnja gozdnih prometnic in uvajanje mehanizacije s ciljem pridobitve tiste lesne surovine, ki so jo gozdovi v stanju dati in ob istočasnem zmanjševanju stroškov proizvodnje. Realizacija letošnjega plana poteka ugodno, četudi je bil načrtovan nekoliko višje, kot to fredvideva srednjeročni plan 109%). Vkljub temu, da je Gozdni obrat prevzel del obvez pri sanaciji katastrofe po žledu v Brkinih, bo plan 100% realiziran. Že ob koncu tretjega tro-mesečja so bile vsem glavnim koristnikom dobavljene predvidene količine lesa za lete 1981. Prav tako je bil izvoz v istem obdobju glede na letni plan fizično dosežen 139 %, finančno pa že 229 %. Pri tem je treba poudariti, da izvaža Gozdni obrat le tiste gozdne sortimente, ki jih odklanja domača industrija. V obdobju naraščanja energetske krize in istočasno gospodarskih težav na sploh, dobiva BO BANKA OSTALA NA LEVEM BREGU? - Ljubljanska banka - ekspozitura Litija se bo te dni preselila v nove prostore v poslovno-stanovanjskem objektu ob Zasavski cestrf Želja občanov krajevne skupnosti Litija - levi breg -zlasti upokojencev - je, da bi „šalter" Ljubljanske banke kljub temu ostal v sedanjih prostorih. Ljudje so se banke na tem mestu pač navadili, zato bi bilo prav, da bi del Ljubljanske, banke ostal v sedanjih prostorih. Tako menijo tudi v Ljubljanski banki - ekspozituri Litija. (Foto: GO) NOVA STREHA NA STAREM ZDRAVSTVENEM DOMU - Litijska Predilnica, ki je za 7 milijonov din odkupila stari zdravstveni dom v Litiji, je pričela z vzdrževalnimi deli na zgradbi, v kateri bodo uredili upravne prostore, ki so sedaj v Predilnici neprimerni. Najprej bodo zamenjali streho. Izvajalec del je litijski Gradmetal. (Foto: GO) Les je čedalje bolj dragocena surovina. Tega se še posebno zavedajo gozdarji, ki budno pazijo, da se gozdovi nenehno obnavljajo. Na posnetku je „rampa" ob železnici v Litiji, kjer je ena izmed izhodiščnih točk za nadaljnji transport lesa, ki ga sem pripeljejo tovornjaki Gozdnega obrata Litija«(Foto: GO-tb) gozd oziroma njegov produkt -les — vse večji in širši pomen. Vse bolj prihajamo do spoznanja, da je les ena rednih avtohtonih surovin v SRS in še s posebnostjo, da je obnovljiva tj. ob pravilnem gospodarjenju neizčrpna. Delavci Gozdnega obrata Litija se zavedajo tega in prav tako dejstva, da bo breme, ki ga bo gozdarstvo nosilo v tem srednjeročnem obdobju, občutno težje od preteklega srednjeročnega obdobja. j ^ »Brezhibno vozilo je varno vozilo« Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Litija je 29. 9. 1981 organiziral skupno s Postajo milice Litija, AMD Litija in delavci oddelka za notranje zadeve akcijo BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO. Akcija je zelo uspela. Tri ekipe, ki so delale v Litiji. Šmartnem in v Gabrovki, so pregledale 191 vozil. Od tega je bilo brezhibnih vozil 78 %. Izvajalci akcije so pregledovali zavorni in krmilni mehanizem, gume in svetlobne naprave. Največ pomanjkljivosti je bilo ugotovljenih na svetlobnih napravah. Precej se vozniki vozijo tudi s slabimi gumami. Obenem so bili vozniki povprašam tudi o uporabi varnostnih pasov. Od 191 pregledanih vozil jih je imelo 21 napake ha zavornem mehanizmu, 6 na krmilnem mehanizmu, 23 pa na gumah. Kar 31 vozil je imelo napake na svetlobno-signalnih napravah. Brezhibnih vozil je bilo 150.18 voznikov (od 191) nikoli ne uporablja varnostnih pasov, 81 občasno, 7 pa redno. 37 vozil (malo!) je imelo naslonjalo za glavo. Pregledi so pokazali dejansko stanje vozil. (Foto: UM.) 2, Stran 44 1903 49 Iz sredstev m. občinskega samoprispevka smo najprej pričeli z nadzidavo osnovne Sole v Šmartnem in vrtcem v Gabrovki, ki bo v sklopu stanovanjskega bloka. Nadzidava šole v Šmartnem je ocenjena na 8.668.550 din, vrtcev v Gabrovki pa na 6.817.000 din. Šmarska šola je že dobila novo streho, pod njo pa tudi nove učilnice in kabinete. Odslej ne bo ob vsakem dežju več teklo v učilnice, pa tudi prostorski problemi v šoli bodo rešeni. Navsezadnje pa se šola z novo streho tudi lepše vklapha v okolje. Delno s sredstvi II. samoprispevka, delno pa iz III. pa bo kmalu dokončan tudi prizidek k osnovni šoli na Vačah, kjer bodo učenci hi krajani dobili prostor za kulturno m telesnokuhurno dejavnost. Sredstva za realizacijo programa NADZIDAVA OSNOVNE SOLE ŠMARTNO Investicija je ocenjena na Od tega: - gradbena, obrtna in inšt. d. - oprema po predrač. Slovenijales - strokovni nadzor JJBT 8.668.550,40 din 7.868.550,40 din 600.000,00 din 200.000,000 din Zagotovljena sredstva S. III ŽR 50150-763-394295 Iz S. III Akreditiv Avans GIP Beton Iz S 111 Zagot. sred. za prekorač. SKUPAJ: Saldo Akreditiv ŽR 50150-765-394456 28/5-1981 28/5-1981 28/5-1981 21/9-1981 21/9-1981 30/9-1981 30/9-1981 PRIHODKI 5.000.000,00 3.668.550,40 1.247.268,05 9.915.818,45 ODHODKI SALDO 265.724,80 3.934.275,20 853.681,40 4.787.956,60 5.053.681,40 4.862.137,05 4.862.137,05 265.724,80 OTROŠKI VRTEĆ V GABROVKI Investicija je ocenjena na 6.817.000,00 din Od tega: - gradbena, obrtna, inšt. d. 6.237.000,00 din - oprema 400.000,00 din - strokovni nadzor 180.000,00 din Zagotovljena sredstva S10. ŽR 50150-765-394248 PRIHODKI ODHODKI SALDO Iz SIII. 13/3-1981 4.491.941,30 Akreditiv 13/3-1981 2.245.970,65 Avans GIP Beton 23/3-1981 2.245.970,65 Strokovni nadzor 29/4-1981 180.000,00 Iz S JJI 29/4-1981 180.000,00 Zagot. sred. za prekoračitev 30/9-81 1.348.714,51 SKUPAJ: 6.020.655,45 4.671.941^0 1.348.714,15 Saldo 30/9-1981 1.348.714,15 AKREDITIV 50150-765-594391 Iz 394248 23/3-1981 2.245.970,65 Zagot. sred. za strok. nad. , 29/4-81 180.000,00 IBT Projekt, biroj. 10/6-1981 15.000,00 IBT Projek. biroj. 14/7-1981 45.000,00 SKUPAJ: 2.425.970,65 60.000,00 2.365.970,65 ♦Saldo 14/7-1981 2.365.970,65 N PRIZIDEK K OSNOVNI ŠOLI VAČE Investicija je ocenjena na 8.400.000,00 din Od tega: - gradbena, obrtna, insst. d. 6.900.000,00 din - oprema 600.000,00 din — strokovni nadzor 200.000,00 din - soglasja, prisp. drugo 700.000,00 din Zagotovljena sredstva: SIL 6.000.000,00 din s m. 2.400.000,00 din - začetni saldo na žiro račun 6.000.000,00 din iz S II. ŽR 50150-763-394157 PRIHODKI ODHODKI SALDO Sli , 6/3-1981 6.000.000,00 Izločena sred. iz S. III. 13/3-1981 ^00.000,00 Avans GIP Beton 13/3-1981 6.500.000,00 Zagotovitev sred. za prekorač. 30/9-1981 524.000,00 SKUPAJ: 7.424.000,00 6.500.000,00 924.000,00 Akreditiv 23/3-1981 400.000,00 524.000,00 Saldo 30/9-1981 524.000,00 Akreditiv 50150-765-594162 ŽR 400.000,00 Piše: Franci Kralj, delegat naše občine in kongresa »Druže Tito mi ti se kunemo!« H! KONGRES SAMOUPRAVLJAČ/ JUGOSLAVIJE iS Vi Kot sem že omenil, se je III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije nadaljeval istega dne popoldan ob IS. uri in to po komisijah. Delo je bilo razdeljeno v tri komisije: 1. komisija: Odločanje delavcev v združenem delu o ustvarjanju in delitvi dohodka 2. komisija: Samoupravno povezovanje in združevanje na osnovah dohodka — glavni dejavnik družbene reprodukcije samoupravnega planiranja in razvoja 3. komisjja: Združeni delavci v delegatskem sistemu Jaz sem sodeloval v prvi komisiji, v kateri je bilo največ delegatov - ta tema je bila tudi najbolj zanimiva. Naj povem še to da so v času delovanja kongresa po komisijah delovale tudi pisarne, za pomoč delegatom pri izvajanju in sestavi morebitnih pripomb v diskusiji ali celo sestavi pismene diskusije. Tudi jaz sem se poslužil te pisarne, kjer sem izrazil svoje mišljenje, ki bi ga bilo umestno obravnavati na kongresu. Tako so moje pripombe vnesli v diskusijo. O mojih pripombah sta med drugim govorila - delegat iz „DO „TERMIKA" Ljubljana in tov. Franc Šetinc. Čas razprave je bil omejen za vsakega razprav|jalca prvotno na IS minut, nato na 10 in kasneje na 5 minut. To pa je bilo komaj toliko, da si se predstavil in pozdravil kongres in že si moral končati z razpravo. Moram reči, da je kongres potekal tako demokratično in sproščeno, da je hotel vsak delegat osebno sodelovati - seveda to ni bito mogoče, ker je bilo časa premalo. Že prvi dan popoldan je bilo prijavljenih 1S0 razpravrjalcev, drugi dan pa že prek 220, število pa se je povečalo med vsakim odmorom. Zato je tudi 149 razpravljalcev svoje govore oddalo komisiji za resolucijo, ki je firedtoge upoštevala pri njeni reso-ucjji. Vsa razprava je tekla o samoupravljanju, o izboljšanju delovnih pogojev, o delitvi dohodka in osebnega dohodka, o nagrajevanju po delu, o zvišanju osebnega dohodka delavcem na težkih delovnih opravilih, o nizkih invalidninah in pokojninah. Veliko je bilo predlogov o skrajšanju delovnega staža za upokojitev. Mnogi so govorili o brezposelnosti predvsem mladih. Drugi so zopet tarnali, da je stabilizacija najbolj prizadela delavce v združenem delu, medtem ko privatni sektor tega toliko ne občuti. Naj omenim samo nekaj razpravljalcev: Delegat iz Ptuja je govoril o pospeševanju kmetijstva, obnovi kmetijskih površin in o pridelovanju hrane. Med drugim je dejal, da če bi bil vsak kos zem|je obdelan tako kot v starih časih (omenil je tudi vrtič-karje), ne bi bilo treba hrane uvažati, lahko bi jo izvozili. Poudarjal je tudi škodo, ki jo napravijo gradbinci in urbanisti, ko uničijo najlepša in najrodovitnejša zemljišča. Dalje je dejal, da je treba osamljene domačije obnoviti s sadjarstvom in ovčerejo. Delegat društva ekonomistov je prikazal porast cen v tem letu. V Jugoslaviji so cene porastle za 20 %, do čim so cene drugje po svetu porastle komaj za 2 - 5 %. Delegatka iz tovarne „Lek" Ljubljana in delegat iz ^Litostroja" sta ostro kritizirala režijo in administracijo ter neproduktivne ustanove, da je v industriji in ostalih ustanovah in SIS-ih vse preveč nepotrebne administracije in nepotrebnih režijskih delavcev, ki pa nimajo nizkih osebnih dohodkov ampak nasprotno. To je v svojem izvajanju že na začetku poudaril tudi Mika Spiljak. Seveda sta doživela po končanem izvajanju tudi velik aplavz in odobravanje. Več delegatov je tudi kritiziralo porast cen, neodgovorno obnašanje kooperantov - predvsem Svatnikov, ki so svoje storitve ub pogodbam podražili in s tem obrzdali samoupravne odnose z ostalimi kooperanti. Na kongresu je bil tudi delegat iz Nemčije, ki je zastopal naše delavce na tujem Delegat je pozdravil kongres in nato razložil težave naših delavcev na tujem ter izrazil ljubezen teh delavcev do domovine. Mnogi delegati so govorili o minulem delu in pred lagali, naj bi se minuto delo bolj odražalo predvsem pri delavcih v težki industriji in kmetijstvu, saj so tu delavci najbolj izčrpani in v poznih letih težko dosegajo svoje zadolžitve (norme, akorde in podobno). S tem so okrnjeni njihovi osebni dohodki in nazadnje tudi pokojnina. Veliko je bito slišati tudi kritike na račun odgovornosti - neodgovornosti. Sam Mika Spiljak je v svojem govoru kritiziral vodilne kadre in poudaril odgovornost teh do delavcev in družbe nasploh. Med drugim je dejal: „Ko smo delali merila in delili točke za odgovornost, je vsak dejal: jaz, odgovarjam za toliko .delavcev, za toliko strojev -.materiala in ostale vrednosti, meni pripada toliko točk - morda najvišje. Ko pa je bilo vse to končano, je v veliki meri vsa ta odgovornost splahnela. Važno je le to, da dobijo ti ljudje za odgovornost najvišje osebne dohodke." Na koncu naj dodam še to, daje v komisiji, kjer sem »deloval, razpravljalo 72 delegatov in da so bile razprave zelo zanimive, saj je vsak povedal nekaj novega in bistvenega. Zato naj povem še to, kar je že tov. Vinko Hafner povedal v predkongresnih pripravah, ko smo se delegati ljubljanskega področja zbrali na magistratu. „Vsak naj najde samega sebe v svoji delovni organizaciji m skuša popraviti morebitne napake in slabosti. V naslednjem nadaljevanju pa bom podal nekaj z delegatskega področja in o obveščanju delavcev v združenem delu. na koncu pa o sprejetju resolucije. (nadaljevanje prihodnjič) S POTI V BUKAREŠTO III SREČANJA S TUJIMI DELEGACIJAMI Na kongresu Generalne zveze romunskih sindikatov je sodelovalo enainšestdeset delegacij z vsega sveta. Po formalnem tretmanu je bila delegacija Sovjetske zveze na prvem mestu. Tudi pozdravljanje je potekalo po vrsti: najprej sindikati socialističnih dežel, nato neuvrščeni in dežele v razvoju In na koncu sindikati iz zapadnih kapitalističnih dežel. Do jugoslovanske delegacije so se domačini obnašali korektno, omenjali sosedstvo in prijateljstvo. Nihče ni pozabil omeniti Tita. Podobno so se vedle tudi delegacije iz drugih dežel. V treh dneh je bilo dov j priložnosti za kratke prijateljske kontakte z večjim številom drugih delegacij. Nekateri od teh so dal« pobudo za uraden pogovor. Vse pobude sva s tov. Viskičem sprejela in obljubila, da jih bova posredovala v Beorad. Delegacija Mozambika je povabila predstavnika jugoslovanskih sindikatov na proslavo prvega maja in želela dokončen dogovor o obisku njihove delegacije v juniju mesecu. Predstavnik Zambije je začel pogovor z željo, da bi z Zvezo sindikatov Jugoslavije navezali sodelovanje. Neprijetno sva se počutila,, ker on ni vedel, da sodelovanje ze obstaja. Portugalci so opozarjali na potrebo o še večjem sodelovanju in želeli konkreten odgovor v zvezi z njihovim obiskom Jugoslavije v maju mesecu. DOŽIVLJAJI OB KONGRESU V programu, povezanem s kongresom, so gostitelji pripravili folklorno prireditev na predvečer kongresa. Nastopal je zelo množičen sindikalni ansambel (več kot 120 članov) iz Bukarešte. Sestavljen je iz množice plesalcev, pevskega zbora in godbenikov. Imenuje se Romunska rapsodija. Videli smo kvalitetno prireditev na visoki profesionalni ravni. Tako smo tudi spoznali pomemben del kulture romunskega naroda. Navdušeni smo "bili nad ognjevitimi nastopi plesalcev narodnih plesov. Vsi romunski tovariši, s katerimi smo sodelovali v času kongresa, so pokazali največje želje za cimboljše sodelovanje in prijateljstvo. Nobeden od njih ni sicer mogel storiti ničesar samostojno, ker vsi čakajo na navodila, ki jih praviloma vedno prejmejo. Mislim, da tudi spremljevalci niso vedeli programa vnaprej, ampak so ga zvedeli za vsak dan sproti. V mejah svojih možnosti pa so bili dobri gostitelji. Na najino vprašanje, če slučajno vedo za nedeljske nogometne rezultate I. zvezne nogometne lige v Jugoslaviji, so obljubili, da bodo poizvedel!. Takoj naslednji dan sta radijska reporterja, ki sta simultano prevajala delo kongresa v srbsko hrvatski jezik, izpustila prevod ene od manj zanimivih razprav in nama po slušalkah sporočila rezultate in lestvico prve lige. OBISK V JUG. AMBASADI V času kongresa sva obiskala tudi jugoslovansko ambasado v Bukarešti. Imela sva izčrpen pogovor, v katerem so naju predstavniki ambasade podrobno seznanili z razmerami v Romuniji, in njihovimi ocenami o teh razmerjih. Midva pa sva povedala tisto, kar sva vedela novega o situaciji doma. Največ smo govorili o razmerah na Kosovu. Pokazalo se je, da je ambasador Trifun Nikolić, Srb po rodu, zelo poučen o romunskih notranjih razmerah in ciljih njihove zunanje politike. Podrobno so nam pripovedovali o tednih v času bolezni Tita in neverjetnem zanimanju Romunov za nje- govo zdravje. Z ganjenostjo so pripovedovali o množičnem odzivu pri vpisovanju v žalno knjigo na jugoslovanski ambasadi v Bukarešti. Kongres je potekal v duhu parole: PROLETARI DIN TOATE TA-RILE UNITI-VA. V vseh razpravah so poudarjali, da se bore za zmago socializma in komunizma. Dosti je bilo govora o „onih zgoraj" in o ,,nas spodaj". Zelo pogoste so bile kritike centralnega sveta in nekaterih ministrstev. Pogosto poudarja- -\ nje potrebe po večji demokraciji, izpostavljanje vloge sindikatov In razlaga poizkusov samoupravljanja kažejo na to, da v sodobni Romuniji pridobivajo na pomenu tiste sile, ki vedo, da centralizirano urejanje države ne more prispevati k svobodi in srečj človeka. Imel sem vtis, da so te sije močne in imajo možnost uresničiti postopen prehod k mnogo omenjeni demokraciji v notranjem življenju Romunije. KONEC Središče Bukarešte (Foto:l.G.) 19995 787543 44 5 999999999999999^999995 UGOTOVITI DEJANSKI DOHODEK OBRTNIKOV Ostrejša davčna politika nima namena zavirati razvoja obrti v občini. Ravno nasprotno - v naslednjih letih bomo zasebno obrt v občini močno razvijali 1 in razširjali. Vsi obrtniki niso enaki, tisti, ki prikrivajo dohodek, ne bodo deležni podpore. Septembrski posvet direktorjev občinskih uprav za družbene prihodke z vodstvom republiške uprave za družbene prihodke je opredelil predvsem tri naloge občinskih uprav, ki jih bodo izvajale v prihodnje. Prva naloga bo v doslednem ugotavljanju dejanskega dohodka obrtnikov, oziroma zajetju vseh dohodkov, druga bo v dosledni izterjavi davkov in tretja v krepitvi dela davčnih inšpektorjev neposredno na terenu. Izhodišča za navedene dogovore so opredeljena tudi v 15. seji CK ZKJ, kjer je bilo poudarjeno, da je potrebno v davčni politiki prehajati iz administrativnega odločanja v obdavčenje dejanskih dohodkov, ki jih je treba tudi ugotavljati. Seveda je izpeljava te naloge za občinske uprave družbenih prihodkov težko delo, saj bi bilo za ugotavljanje dejanskih dohodkov potrebno mnogo več davčnih inšpektorjev, kot pa jih je sedaj v upravi. Vendar pa se bo litijska uprava tudi te naloge lotila resno in za- Izterjava zapadlih obveznosti Naš sistem zdravstvenega in invaiidsko-pokojninskega zavarovanja temelji na enotnem in vza- £mnem ter solidarnem načelu, po iterem vsak davčni zavezanec (zasebni obrtniki in vsi zaposleni v družbenem in zasebnem sektorju) prispeva denar za zdravstveno varstvo in pokojnine. Če v tem sistemu prav vsi občani ne prispevajo dogovorjenih deležev - in usluge samo izkoriščajo -" je takšen sistem v nevarnosti. Zaposleni v družbenem sektorju plačujejo omenjene prispevke (in druge) iz bruto osebnih dohodkov, kar se uredi že ob izplačilu osebnih dohodkov, obrtniki in vzeto in s tem sledila dogovorjeni davčni politiki v SFRJ, pa čeprav je davčne stopnje (na vseh področjih) mnogo lažje administrativno določati, kot pa (pri zasebnih obrtnikih) ugotavljati dejanske dohodke in jih nato obdavčiti. Ostra borba je napovedana tudi vsem oblikam špekulacije, prikrivanju dohodka izogibanju obveznostim, goljufiji, korupciji in drugim negativnim .pojavom. Vse te naloge bo še dosledneje kot doslej izvajala tudi litijska uprava za družbene prihodke. kmetje pa morajo to storiti sami. Če teh prispevkov ne odvajajo redno, se nabere kopica dolgov, ki jih je še teže plačati. V naši občini se ie v zadnjih sedmih letih ..nabralo" od obrtnikov in kmetov za eno staro milijardo din dolgov za prispevke zdravstveni skupnosti in skupnosti invaiidsko-pokojninskega zavarovanja. Litijska uprava za družbene prihodke bo te prispevke od vseh dolžnikov dosledno izterjala, in to v najkrajšem času. Doslej so dolžnikom posredovali že kup obvestil, opozoril in opominov za plačilo obveznosti, pa se je le malokateri dolžnik zganil in poravnal svoje obveznosti, tudi Seveda tudi za upravo družbenih prihod; kov to ne bo lahka naloga, saj je teh dolžnikov v naši občini kar 1.200 (1.000 kmetov in 200 obrtnikov), po izkušnjah sodeč pa izterjava ne bo lahka. Tokrat se bo davčna upava v primeru izogibanja plačila obveznosti poslužila tudi prisilnih izterjav - rubeža. Rubež Rubež je prisilna odtujitev premoženja dolžniku, poteka pa takole: - uprava za družbene prihodke pošlje dolžniku opomin (teh ao prejeli že cel kup!!), - če v osmih dneh dolžnik ne poravna obveznosti, uprava za družbene prihodke izda sklep o prisilni izterjavi in javni dražbi; - najprej se dajo na dražbo premičnine dolžnika n.pr. denar, . obveznice, nakit, vozila, stroji, živali, pohištvo itd., če premičnin ni, pa se zarobi nepremičnine (zemljišče, Stavbe) - stroške javne dražbe plača vedno dolžnik. Snemanje na terenu Ugotavljanje dejanskega dohodka davčnih zavezancev bo ena izmed poglavitnih nalog uprave za družbene prihodke. Pri izvajanju te naloge pa se bodo davčni inšpektorji posluževali tudi metode neposrednega preverjanja prometa v obratovalnicah (poslovnih prostorih) davčnih zavezancev. Seveda je ta metoda učinkovita le pri uslužno stnih dejavnostih, kjer se izvaja neposredni promet z denarjem. Na osnovi takšnega sistema ugotavljanja dejanskega dohodka bodo davčni zavezanci plačali toliko davka, kolikor bodo imeli prometa oz. dohodka. To je nedvomno pravično in v skladu z osnovnimi cilji davčne politike. Bo kdo prizadet? Zaradi neposrednega ugotavljanja dohodka na terenu (v prostorih, kjer se opravlja obrtna dejavnost) bodo prizadeti tisti davčni zavezanci - obrtniki, ki doslej niso prijavljali realnega dohodka. Zaradi tega bodo dvignili vik in krik in zvedelo se bo, zakaj. Tisti obrtniki, ki pa so doslej prijavljali realen dohodek, pa bodo taksen način ugotavljanja dohodka nedvomno pozdravili. _•„ ■ \ . Davkarija nima lahkega dela Izterjava davkov in prispevkov od obrtnikov in kmetov seveda ni lahko delo. Delavci uprave za družbene prihodke se nemalokrat srečajo z Izredno težavnimi situacijami, ko nekateri razjarjeni obrtniki dokazujejo svoj prav. In ravno takšni - tako se na koncu izkaže - so navadno tisti, ki prikrivajo največ dohodka, ali pa to vsaj želijo narediti. Delavci uprave za, družbene prihodke delajo po predpisih, predvsem na osnovi zakona o davkih občanov in pri tem ni možno nobeno odstopale. Do Vsi obrtniki niso za v isti koš Ne bi bik) prav, če bi nepoštenost pripisali kar vsem obrtnikom. Z nekaterimi sploh ni težav. Prijavljajo realen dohodek, stiki z davčno upravo so normalni, v mejah vljudnosti, ne prihajajo z grožnjami in vpitjem ter s korup-cijskimi nameni. Poznajo zakon o davkih občanov in z njimi ni problemov. Zavedajo se svojih obveznosti in jih. dokaj redno tudi plačujejo. Davčna uprava z njimi glede utaje dohodka nima težav. Večinoma so to tudi zasebni obrtniki, ki na splošno prinesejo občini kar velik dohodek (z davki). Za takšne obrtnike je občina Litija seveda močno zainteresirana in bo razvoj takšne obrti v prihodnje v celoti podpirala. vseh je treba biti enak, zakon je tudi za vse enak. Dogaja se tudi to, da delavce davčne uprave skušajo posamezniki podkupiti, ali jih z drugačnimi ..ponudbami" pripraviti, da bi malo zamižali. Seveda so vse te metode neuspešne, zato se običajno dialogi nadaljujejo z vpitjem in raznimi grožnjami, od nasilja pa do omenjanja visokih poznanstev, ki jih ima kdo od prizadetih. Delavci davčne uprave so pri tem neomajni, saj je njihova osnovna naloga zagotavljati davčno disciplino in izvajati zakonska določila. Vsak še tako majhen od-' stop od dogovorjene politike in zakonov bi za sabo potegnil plaz in v nevarnosti bi bil lahko cel sistem. Uprava za družbene prihodke lahko zaradi takšnih in podobnih dejani davčnih zavezancev le-te tudi kaznuje. Poleg prijave milici, sodniku ali tožilcu, lahko davčna uprava izreče tudi denarno kazen od 500 do 100.000 din za nesramno obnašanje do delavcev uprave, za onemogočanje dela delavcev uprave, za preprečevanje ogleda poslovnih prostorov in poslovnih dokumentov, za izmikanja plačila davčnih obveznosti in podobno. 8 milijonov od obrtnikov V občinskem proračunu se je lam zbralo 6,7 milijona din od davkov zasebnih obrtnikov, letos pa je plan teh prihodkov 8 milijonov din, kar je 14 % od celotnega občinskega proračuna, ki znaša 55.205.000 din. Neverjetno... Lani so se na pri mer v naši občini dogajale kaj čudne reči v zvezi s prijavljanjem dohodka obrtnikov. Nekateri obrtniki so prijavili tako majhen dohodek, da je prav vprašljivo, kako so lahko sploh živeli od njega. - Gostilničar iz Pustovega Javorja je lani prijavi 27.698 din letnega dohodka. Če ta znesek delimo z 12, je znesla njegova »mesečna plača" 2.308 din!!! Kdo bi temu verjel? - Tudi sicer večina gostilničarjev prijavlja dohodek med 10.000 in 15.000 din mesečno, kar je lahko tudi malo vprašljivo, predvsem če pomislimo, ali se jim za tolikšen mesečni dohodek izplača cele dneve garati od ranega jutra do poznih večerov. Toda takšne dohodke pač prijavljajo, davčna uprava pa se sprašuje, če so resnični. - Avtoprevoznik iz Sp. Loga je lani prijavil letni dohodek 62.302 din, kar znese mesečno 5.200 din zaslužka. Bi verjeli? - Obrtnik avto stroke iz Litije je lani pr javil 77.587 din letnega dohodka, kar znese 6.465 din mesečnega dohodka. S tem pa je zagotavljal osebne dohodke še dvema delavcema!!! Kdo bi temu verjel? Davčna uprava še najmanj, zato je podrobno preverjanje takšnih prijav samo po sebi razumljivo, upravičeno in potrebno. ... in verjetno So pa seveda tudi drugačni primeri, oziroma obrtniki, ki prijavljajo realen dohodek, in s temi sploh ni težav, npr.: - gostilničarja iz Litije sta lani prijavila vsak po 442.824 din letnega dohodka; —lastnik bifeja iz Litije je lani prijavil 308.433 din letnega dohodka; - obrtnika s kovinsko galanterijo iz Litije sta prijavila vsak po 556.729 din dohodka za lansko leto; - obrtnica iz Kostrevnice s kovinsko galanterijo je pr javila lani 1,029.788 din dohodka. Navedeni primeri so samo nekateri od teh, ki davčni upravi ne povzročajo težav, saj v prijavljene dohodke ne gre dvomiti in takšnih obrtnikov si v občini želimo še več. Opomba: od vseh navedenih zneskov so obrtniki lani plačali še 33,37 % prispevkov za SIS, kar pomeni, da so se prikazani zneski za navedeni odstotek zmanjšali. Obrtno združenje V naši občini deluje tudi obrtno združenje, v katerem zasebni obrtniki najdejo vse možnosti za reševanje razne problematike s področja zasebne obrti. Predvsem je pomembna prisotnost litijskega združenja pri kreiranju obrtne zakonodaje v republiki in občini. Obrtni zakoni so pač najpomembnejši akti za obrtnike, zato združenje ne stoji križem rok pri sprejemanju teh aktov. Zaradi tega so vezi združenja z občinskimi m republiškimi organi in organiza- cijami zelo tesne in pogoste. Obrtno združenje v Litiji je letos in lani skupaj z občinskim komitejem za gospodarstvo pripravilo srednjeročni plan razvoja malega gospodarstva v občini, iz česar gre sklepati na pravilna razmerja združenja z občinskimi upravnimi organi. Obrtniki lahko prek združenja urejajo tudi vprašanja kreditov, kar je zelo pomembno, nenazadnje pa je združenje tudi mesto za poenotenje stališč in mnenj obrtnikov, volitev delegatov v skupščine SIS in občinsko skupščino ter drugam. Litijski obrtniki so prek združenja tudi pokrovitelji pevskega zbora Lipa iz Litye, velikokrat pa pomagajo tudi pri raznih kulturnih, športnih, gasilskih in drugih prireditvah. Občina bo podpirala razvoj zasebne obrti V srednjeročnem planu občine Litija je razvoj malega gospodarstva, kamor štejemo tudi zasebno obrt, izredno poudarjen. Razvoj te dejavnosti je celo ena izmed pomembnejših razvojnih Predlogi združenja Litijsko obrtno združenje meni, da bi lahko v odnosih davčna uprava - obrtniki tudi vnaprej še izboljševali delo. Tako npr. menijo, da je eden izmed glavnih Emblemov v pravočasni izdaji od-ičb za davek, ki jih izdaja davčna uprava. Predlagajo, da bi davčna uprava izdajala odločbe o ugotovljenem dohodku za preteklo leto takoj v začetku naslednjega leta, ali vsaj v I. tromesečju, ne pa šele na koncu leta tako kot sedaj. Na upravi za družbene prihodke menijo, da je pripomba združenja na mestu in tudi predlog sprejemljiv. Vzrok za kasno pošiljanje odločb za ugotovljeni dohodek obrtnikov je predvsem v postavk v naslednjem 5-letnem planu. Občina bo s politiko davčnih olajšav za začetnike, z vlaganjem v razširjeno reprodukcijo za storitveno obrt, z usklajenimi akcijami pridobivanja poslovnih prostorov in zemh'išč za zasebno obrt to dejavnost torej kar dobro podpirala in razvijah, saj pomeni razmah obrti tudi večji dohodek za občinski proračun, iz katerega se financira dolga vrsta raznih dejavnosti, ki so nujne in koristne prav za vse občane. Vendar pa gre tu za razvoj, podporo in ugodnosti s čistimi računi, brez goljufij, utaje dohodka in drugih negativnih ter kaznivih dejanj s strani zasebnih obrtnikov. Gre za pošteno in načrtno razvijanje zasebne obrti s takšnimi nosilci obrtne dejavnosti, ki bodo svoj dohodek prikazovali realno in s tem uresničevali politiko progresivne obdavčitve dejanskega dohodka. kadrovskih težavah. V prihodnje bodo vsaj tistim obrtnikom, ki imajo večji promet pošiljali te odločbe v I. tromesečju naslednjega leta. Sicer pa dobivajo vsi obrtniki odločbe o akontacijah za plačilo davka, ki pa so že prilagojene njihovemu tekočemu prometu. V združenju tudi menimo, da davčna uprava v primeru izpada prihodka proračunskih sredstev iz naslova davkov od obrti manjkajoča sredstva le prerada poišče pi tistih obrtnikih, ki redno plačujejo svoje obveznosti in pi katerih je menda najenostavneje izterjati še kakšen dodaten milijon. V upravi za družbene prihodke glede te pripombe menijo, da bodo to vprašanje rešili s kontrolo prometa pri vseh tistih obrtnikih, ki imajo gotovinski pomet. S tem bodo pri teh obrtnikih ugotavljali (in obdavčili) dejanski gotovinski promet. Številke Lani je bil celotni dohodek vseh obrtnikov v občini 153,693.683 din. Čisti dohodek vseh obrtnikov v občini je bil lani 43,041.070 din. Največji čisti dohodek za leto 1980 je po napovedi znašal 1.394.035 din (kemično-kozmetični izdelki) Najmanjši čisti dohodek za lansko leto je bil po napovedi pri rednih obrtnikih 13.588 din (obrtnik, ki opravlja zemeljske izkope), pri popoldanskih pa 13.424 din (obrtnik, ki opravlja kovinsko obrt). Poprečni osebni dohodek zaposlenih pri obrtnikih v naši občini je bil 7.905 din (v letu 1980). Najvišji osebni dohodek zaposlenega pri obrtniku je bil 21.999 din (v letu 1980). Od davka iz osebnega dohodka zaposlenih pri obrtnikih se je lani v občini zbralo 75.526,00 din. Letos bo proračunski dohodek od davka iz obrti 8 milio-nov din. Lani je samo en občan, zaposlen v družbenem sektorju, prijavil tolikšen letni osebni dohodek, od katerega se pbča davek. Lani je imel 308.495 din osebnega dohodka, po poklicu pa je nogometaš. V občini je 198 rednih obrtnikov, 80 obrtnikov s popoldansko obrtjo, pri obrtnikih pa je zaposlenih 199 delavcev. Iz občinskega plana 1981—1985 Drobno gospodarstvo se bo razvijalo v naslednjih smereh: pospeševanje razvoja osebnega dela v dejavnostih, ki dopolnjujejo združeno delo, (kooperacija, proizvodna obrt) in razvoj storitvene obrti, ki zadovoljuje vsakodnevne potrebe občanov (avtomehanična, avtokleparska, šiviljska, krojaška in čevljarska dejavnost, servis gospodinjskih aparatov, akustičnih aparatov, dimnikarstvo ...) ter razvoj gostinske dejavnosti, ki se bo opredeljevala za celovito ponudbo storitev in s tem pripomogla k povečanju turističnega prometa (vključno s kmečkim turizmom), s prostorskim planom in drugimi urbanističnimi dokumenti bodo opredeljene in določene cone za razvoj drobnega gospodarstva, nadaljevati bo treba z združevanjem sredstev za pridobivanje poslovnih prostorov, posebno za storitveno obrt, z davčno politiko bo določeno uveljavljanje določil novega zakona o davkih občanov, z olajšavami bodo stimulirana vlaganja v razširjeno reprodukcijo in v deficitarne dejavnosti. IZVLEČEK IZ PROJEKTA »VAČE 81« AKCIJA ZA OBELEŽITEV SREDIŠČA SLOVENIJE Tokrat posredujemo občanom izvleček iz projekta za obeležitev središča Slovenije, ki je med občani vzbudil izredno zanimanje in podporo. Osnovni namen projekta je oživitev območja, ki ima vrsto nacionalno pomembnih dogodkov (NOB, arheološka najdišča, rojstni kraji pomembnih Slovencev itd.), ki se nahaja v geometričnem središču Slovenije, ki ima lepe razgledne točke, prijetno klimo in izredno okolje, primerno tako za rekreacijo kot oddih. Območje leži v neposredni bližini Ljubljane, razprostira se na štiri občine (Litija, Domžale, Ljubljana-Moste-Polje in Zagorje) in lahko ponudi delovnemu človeku mimo potrebne rekreacije še prijeten oddih in kulturni razvoj. Vrsta predvidenih manifestacij (smučarski tek v središču Slovenije, oddaje radiomaterjev iz središča Slovenije, Dnevnikov dan v srcu Slovenije, letni shodi geodetov, arheologov, pionirjev, tabornikov in drugih), kar bo postala tradicija pa bodo še poglobila združevanje prijetnega s koristnim. Projekt je razdeljen v štiri samostojne, vendar med seboj tesno povezane in soodvisne podprojekte: 1. GEOSS - geometrično središče Slovenije (strokovna utemeljitev je podana v posebni prilqgi), ki leži pod Spi. Slivno. Skromno obeležje bi os ali srce naše republike trajno označevalo in privlačevalo turiste. Prav središče Slovenije je pobudilo zasnovo kreacije projekta širšega območja Vač. 2. Območje Vač, ki obsega sploščen trikotnik: Spi. Slivna - Vače - Krona, naj bi fizično manj sposobnemu obiskovalcu ob prijetnem sprehodu ponudilo tri znamenitosti: središče Slovenije, Vače in arheološko najdišče pod Krono ob komaj 3 km dolgi poti. 3. Transverzala Kamni-ško-zasavskega odreda, ki sega od Zagorice do Zasavske gore v dolžini okoli 17 km predstavlja enodnevni rekreativni izlet in ponuja vrsto znamenitosti: rojstni kraj matematika Jurija Vege, središče Slovenije, Vače, arheološka najdišča pod Krono, obeležja iz prve in zlasti druge svetovne vojne, sakralni spomeniki, lepi razgledi, kasneje urejena smučišča in podobno. Transverzala bo potekala predvsem po peš poteh, 4. Spremljajoče dejavnosti (spominki, obeski, razglednice, vodniki,-prospekti, smerokazi in podobno), ki naj našemu delovnemu človeku in turistom, pomagajo spoznati lepote, znamenitosti in osebne koristi tega območja ter ga tudi navdušiti za obisk. S temi podprojekti je v integralni projekt, ki smo ga po svetovno znanih Vačah po- imenovali kar „VAČE 81", vključena: športna dejavnost (smučarski teki, skoki in druge zvrsti), planinska dejavnost (planinska pot, koče, vrhovi), rekreacijska dejavnost (izbira med večjo ali manjšo potjo za rekreacijo), kulturna dejavnost (spomeniki, rojstne hiše pomembnih Slovencev, kulturne prireditve), zgodovina (NOB, daljna preteklost), arheologija (najdišča pod Krono), znanstvo (Jurij Vega), geodezija in geografija (središče Slovenije, trigonometrična točka, smeri neba, geografske in pravokotne koordinate), znane peš poti (evropska, slovenska, Badjuro-va, mladinska), razvoj kmečkega turizma in turizem v najširšem smislu ter še kaj. Po časovnem planu, kjer so globalno razdelane vse aktivnosti, začenši z letom 1981, je največja intenziteta predvidena v letu 1982. V glavnem pa bi projekt moral biti realiziran do srede leta 1983, ko bomo slavili 200-let-nico izdaje prvih Vegovih logaritmov in 40-letnico ustanovitve Kammško-zasavskega odreda. V začetku je največja intenziteta namenjena realizaciji podprojekta GEOSS, ki naj bi bil tudi najprej realiziran. Vzporedno pa bodo potekale predvidene aktivnosti za ostale podprojekte. Projekt tako globalno vsebinsko in časovno razčlenjuje vse dejavnosti širšega območja, podrobneje pa jih bodo precizirali izvedbeni načrti. Okvirna finančna sredstva za izvedbo celotnega projekta znašajo nekaj nad 2 mio din. Pri tem niso upoštevani funkcionalni stroški in vzdrževanje stanja, prav tako pa tudi ne stroški nekaterih del, ki se financirajo iz drugih nov (športni tereni, planinska koča, gostišča, kmečki turizem). V letu 1981 bi bilo potrebno zagotoviti okoli 15 %,' v letu 1982 okoli 65 % in v letu 1983 okoli 20% vseh sredstev. Združevanje sredstev naj bi potekalo po posebnem dogovoru med občinami, OZD, društvi in drugimi organi, organizacijami in skupnostmi. Delo na projektu so začeli posamezniki, entuziasti maja 1981 povsem ljubiteljsko. Izvolili so koordinacijski odbor 5 članov kot' neposredno operativno delovno telo, ki ima še širši delegatski sestav, katerega člani naj bi bili predstavniki sodelujočih organizacij (sofinanceriev). Pokroviteljstvo nad delom in realizacijo projekta prevzema OK SZDL litija. Vse dosedanje delo, vključno s projektom, je bilo izvedeno v režiji posameznikov. Tudi vse zadolžitve posameznikov v projektu temeljijo na prostovoljnem delu. Ena od pomembnih nalog za uspeh projekta je tudi široka popularizacija v javnosti in med krajani. Ta naloga uspešno poteka. Ocenjujemo, da je projekt zlasti za našega delovnega človeka, ki mu moramo za doseganje maksimalnih delovnih učinkov in osebnega zadovoljstva ponuditi čim več športno-rekreativnih in duhovnih dobrin ter počitka in prijetne narave, družbeno opravičljiv in prepotreben. Se posebej, ker leži območje v neposredni bližini večjih industrijskih in naselitvenih središč. P. S. DRUŽBENI DOGOVOR Projekt Vače 81 bo uresničen s posebnim družbenim dogovorom, ki ga bodo sklenile občine Domžale, Litija, Ljubljana Moste-Polje, Zagorje ob Savi, Geodetski zavod SR Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Ljubljana, Geodetski zavod Celje, Geodetski zavod Maribor, Ljubljanski geodetski biro, In vest biro Koper, Projekt Nova Gorica, Turistično društvo Litija, Obrtno združenje Litija, Krajevna skupnost Vače in OK SZDL Litija. Udeleženci družbenega dogovora bodo projekt Vače 81 uresničili do leta 1983 in za to zagotovili 2300.000 din sredstev. Sredstva za izračun geometričnega središča in za postavitev centra bo zagotovila Republiška geodetska uprava. Celotno območje med Zagorico in Zasavsko goro ima izredne vrednote strokovno-znanstvenega, kulturnega, zgodovinskega, arheološkega, naravnega in športno -rekreacijskega značaja, ki so širšega in skupnega pomena za delovne ljudi. Na tem območju je geometrično središče Slovenije, svetovno znana arheološka najdišča .pri Vačah (šitub!), rojstna vas Jurija Vege (Zagorica), kraji s pomembnimi dogodki iz NOB, naravne vrednote z razglednimi točkami, jamami, gozdovi in rekreacijskimi območji, stičišča znanih poti in transverzal (evropska peš pot oziroma Cjghrjeva pot, Zasavska Elaninska pot, Domžalska spominska pot m Badjurova pot), rojstne hiše znanih Slovencev i druge vrednote, kot so sakralni spomenik izostanki gradov in drugo. Projekt Vače 81 je obravnavalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Litija in ga v celoti podprlo. Nedvomno bo občina Litija in Vače z okolico z realizacijo projekta Vače 81 ogromno pridobila, predvsem pa se bo povečal turistični promet v teh krajih, kar bo pripomoglo k še hitrejšemu turističnemu razvoju teh krajev in občine na splošno/ FILMSKI KAŽIPOT - Oktobrski filmski spored nam ponuja štiri ameriške filme, od katerih sta dva fantastična (super Človek in ČLOVEK PAJEK) po eden pa pustolovski (mož IZ SAN FERNANDA) in komedija (NOROSTI BRATOV marx). Tudi v novembru se bodo zvrstili najprej štirje ameriški filmi: PASJI VOJAKI (vojni), VELIK OBRAČUN STRELCEV (vestem) APOKALIPSA DANES (vojni) in ČAS VODA (pustolovski), zadnji pa bo italijanski vojni film mesto V PEKLU. ZLATE SO TVOJE ROKE, JASMINA - Ob 95. letnici Predilnice litija je bila na tovarniškem dvorišču veličastna proslava, ki so jo sklenili z recitalom: „Zlate so tvoje roke, Jasmina" avtorja Jožeta Sevljaka. V njem so sodelovali: napovedovalka Miša Molk, igralci Mestnega gledališča ljubljanskega Jožica Avbelj, Majda Grbac in Franc Markovčič, moški pevski zbor Lipa, harmonikarski orkester in baletna skupina litijske glasbene šole ter sindikalni pihalni orkester iz litije. MARJANA DERŽAJ ' PRVIČ V JEVNICI - Ob slavju jevniških gasilcev, ko so razvili nov društveni prapor, so organizatorji poskrbeli tudi za pester kulturni program; poleg godbe na pihala iz Moravč sta sodelovala še basist Ladko Korošec in harmonikar Milan Stante, prvič pa se je Jevničanom predstavila pevka Marjana Deržaj, ki je zapela več narodnih pesmi. SVEČANO NA TISJU - Na osrednji občinski proslavi na Tisju, ki je potekala v počastitev vseh letošnjih jubilejev, je po uvodnem delu stekel bogat kulturni program „Luč za prihodnje rodove". Izvajali so ga: združeni pevski zbori Lipa, Zvon, Gabrovka in Hotič - Kresnice, Šmarski oktet, re-citatorji, pripadniki teritorialne obrambe, sopranistka Dragica Čarman, gledališki igralec Franc Markovčič iz Ljubljane ter litijski pihalni orkester. KAM S PLAKATI? - Krivdo, da so nekatere prireditve v Litiji in Šmartnem slabo obiskane, zvračajo prebivalci tudi na premajhno obveščenost. To delno drži, saj smo v občini že pred mnogimi leti sprejeli odlok o plakatiranju, ki pa se, žal, ne izvaja. Organizatorji pošiljajo občanom osebna vabila, ki jih raznašajo šolarji ali pa lepijo plakate v izložbe in na ograje. Ali res ni mogoče zagotoviti toliko sredstev, da bi v obeh krajih postavili nekaj oglasnih desk, ki bi služile obveščanju prebivalcev o prireditvah, obenem pa tudi prispevale k lepši zunanji podobi naselij? GLEDALIŠKO GLASBENI ABONMA - V Litiji bo v. sezoni . 1981/82 prvič stekel abonma, ki ga ob pomoči sindikatov pripravlja Zveza kulturnih organizacij; v dvorani na Stavbah se bo zvrstilo šest prireditev, ki bodo skušale zadovoljiti različne okuse obiskovalcev. V programu so štiri gledališke predstave in dve glasbeni, potekale pa bodo vsako tretjo soboto v mesecu. Že v oktobru (17.00), ko se je zavesa prvič dvignila, smo videli komedijo Fadila Had žica „Politična poroka", ki jo je zaigralo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, mesec dni pozneje (21. 11.) se bo v Litiji predstavil KUD Komandant Stane - Oder treh herojev iz Pimič pri Medvodah s kmečko igro s petjem „Kje je meja? " avtorjev Ogrinca in Belina. V januarju (16. 1.) bomo prisluhnili dvema domačima vokalnima ansambloma: moškemu' pevskemu zboru Hotič-Kresnice in Šmarskemu oktetu, nato (20*. 2.) pa bomo spoznali slovensko noviteto Milana Kleca,.Polka", ki jo bo uprizorilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. V marcu (20. 3.) bodo gostovali znova Sentjakobčani s Torkar-jevo ljudsko igro, napisano po motivih Tavčarjeve Visoške kronike „Hudič in angel", abonma pa bodo zaključili v aprilu (17. 4.) mladi plesalci in plesalke z Javorja pri Litiji, ki bodo prikazali stare ljudske plese in običaje. Občani, ki se bodo odločili za obisk vseh šestih predstav, bodo prejeti posebne izkaznice in plačali abonma v dveh obrokih; ostali ljubitelji gledališke in glasbene umetnosti pa bodo lahko kupili preostale vstopnice pred vsako predstavo, vendar bodo za 15 din dražje od abonmajskih. KONCERT NA BOGEN ŠPERKU - S tlakovanjem grajskega dvorišča je dobil Bogenšperk še en prostor za razne kulturne prireditve. Prvo oktobrsko nedeljo je nad 150 poslušalcev pozorno sledilo koncertu, ki so ga izvajali pevci lovskega zbora iz Trbovelj pod vodstvom Jožeta Škrinarja in Zasavski ro-gisti, ki jih vodi Dane Namestnik, g 2 Novice iz knjižnice BRALNA ZNAČKA Učenci tekmujejo že devetnajsto leto za Levstikovo bralno značko. Knjižničarji so se vsako leto srečevali s problemom, kje dobiti zadostno število izvodov knjig, saj so imele šole v programu večinoma iste knjige. V šolskem letu 1981/82 pa so šolam priskočili na pomoč. Sestavu! so 4 različne sezname knjige (za litijsko, šmarsko, gabrovško in vaško šolo). Vse šole so že pričele tekmovati 17. septembra, na dan bralnih značk. Značke bodo učencem podeljene 2. aprila, na dan mladinske književnosti. MESEC KNJIGE Čas od 15. oktobra do 15. novembra je proglašen za mesec knjige. V knjižnici v tem obdobju vsako leto izvedejo vrsto dejavnosti. Kaj so pripravili za letos: - cicibanove urice za otroke iz vrtca, - ure pravljic za učence prvega in drugega razreda litijske šole, - pedagoške ure za učence prvega in drugega razreda litijske šole, - pedagoške ure za učence od tretjega do osmega razreda litijske šole, - literarni večer in razstavo slik na gradu Bogenšperk (datum bo objavljen kasneje). ' J. K. VEČ KNJIG IN BRALCEV Obisk in izposoja knjig je letos večja od lanske. V devetih mesecih je knjižnico v Litiji obiskalo 7.534 bralcev, ki so si izposodili 20.979 knjig. V tem času so vpisali tudi 1.615 novih knjig, pripravili 8 cicibanovih uric za otroke iz vrtca, 7 ur pravljic in 12 pedagoških ur. ZAKAJ TAKO? Toliko občanov že dolgo ni protestiralo pri našem časo- ()isu kot tokrat. Brneli so te-efoni, prihajala so pisma, osebne intervencije ... Gre za novo po slo vno-stano vanjsko zgradbo v Litiji, ki jo oklepata Zasavska cesta in Jerebova ulica. Septembra je stanovanjski del zgradbe sprejel tudi prve stanovalce, poslovni del pa bodo pričele uporabljati "razne organizacije do konca leta. Da Litijanom ni vseeno, kakšno je njihovo mesto, pričajo njihove številne ostre reakcije na izgled balkonov, ki so obrnjeni proti Jerebovi ulici. Na njih se množično suši perilo vseh vrst in barv od gat do plenic. Da -so se stanovalci za trdno odločili sušiti perilo na teh balkonih, dokazujejo / tudi trdno pritrjene naprave za privezovanje vrvic, ki so jih stanovalci na balkone namestili že prve dni, ko so se vselili. Glede teh „okraskov" so Litijani enotnega mnenja, da bi tem balkonom tisočkrat bolj pristojale rože! Toda, kje naj stanovalci perilo sušijo? Na drugi strani je zelo prometen hodnik, dvorišča ni, sušilnice perila pa tudi ne! Je projektant mislil na ta problem, ko je risal načrt? In tisti, ki so načrt sprejeli? Pročelje te velike in lepe zgradbe Litijanom (in mnogim drugim, ki potujejo skozi Litijo) gotovo ni všeč. Ali bo kdo kaj storil, da bodo rože zamenjale sedanje „okras-ke?" NESREĆA V ZOŽENEM DELU CESTE Dne 20. 8. 1981 ob 6.45 je Franc POMPE iz Litije vozil osebni avtomobil iz Litije proti "jubljani. Ko je pripeljal v zoženi del ceste v kraju Strmo-le, je opazil, da mu nasproti vozi tovorni avtomobil, ki gaje upravljal voznik Valentin VRHOVEC iz Litije. VRHO-VEC, ki je vozil pravilno po svoji desni strani cestišča, je, ko je opazil osebni avto, zapeljal s tovornjakom še bolj desno, tako da je z vozilom že drsal po zaščitni ograji, medtem ko je POMPE začel takoj zavirati, vendar je vozilo zaradi prehitre vožnje začelo zanašati. Z zadnjim levim delom avtomobila je trčil v zadnji levi del tovornjaka, s prednjim delom pa v betonski zid na desni strani ceste. Pri nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, materialna škoda na osebnem avtomobilu pa znaša približno 30.000,00 din. PREHITRO S KOLESOM Dne 17. 9. 1981 okoli 19.30 se je Dominik HAUP-TMAN iz Litije peljal s kolesom iz Velikega vrha proti Litiji. V kraju Podšentjur je zaradi prehitre vožnje po makadamskem klancu navzdol v blagem preglednem ovinku izgubil ravnotežje, padel po cesti ter se hudo telesno poškodoval. OSEBNI AVTO V IZLOŽBI CENTROMERKURJA Dne 20. 9. 1981 ob 7.50 se je Olga PARADIŽ iz Litije, ki nima vozniškega dovoljenja, usedla v osebni avtomobil, ki je bil parkiran pred blagovnico CENTROMERKUR v Litiji. Najprej je z vozilom'zapeljala nekoliko nazaj, nato pa naprej. Takrat je dodala preveč plina, zato je zapeljala najprej na pločnik, nato pa z vozilom trčila v izložbeni okni blagovnice, razbila dve stekli in zvila del okvirja izložbenega okna,Pri nezgodi voznica ni bila poškodovana, materialna škoda na objektu znaša pribl. 30.000,00 din, na osebnem avtomobilu pa 2.000,00 din. NESREČA TREH TOVORNJAKOV Dne 30. 9. 1981 ob 6.15 so Silvester KASTELIC iz Domžal, Maksimilijan MATJAN iz Ljubljane in Jože ZUPANČIČ iz Polja vozili vsak svoj tovorni avtomobil drug za drugim iz Ljubljane proti litiji. Ko so pripeljali v kraj Ribče, kjer se cesta nekoliko zoži, je prvi voznik Silvester KASTELIC videl, da mu nasproti vozi tovornjak, zato je svoje vozilo ustavil in dal vozniku prednost. Za njim je pravočasno ustavil svoje vozilo tudi Maksimilijan MATJAN, medtem ko tretjemu vozniku Jožetu ZUPANČIČU zaradi prehitre vožnje in prekratke varnostne razdalje vozila ni uspelo ustaviti. Trčil je v MATJANOV tovornjak tako močno, da ga je porinil naprej še v tovornjak KASTELICA. Pri tem je voznik ZUPANČIČ zapeljal s ceste, tako da je z levimi kolesi obstal na bankini, z desnimi pa na travniku, medtem ko je prednji del tovornjaka nasedel na obcestno drsno ograjo. Pri nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, materialna škoda pa se ceni na približno 40 starih milijonov. KDO JE KUPIL ZLATNINO? Dne 12. 7. 1981 je Ivan 'CIZERLE iz Podroj v jutranjih urah prišel pod kozolec v Črnem potoku, kjer je bil parkiran traktor. Iz predala traktorja je vzel žensko zlato zapestnico, zlat poročni prstan in prstan s Kako kaže vreme ?^ Naš časopis je izšel konec oktobpra, zato danes posredujemo podatke o vremenu v Litiji za september. Malce pozno je že, vendar bodo za tiste, ki redno spremljajo vremenska dogajanja tudi malo pozno posredovani podatki zanimivi. Pa poglejmo kako je bilo z vremenom septembra, ko se je pričela jesen. Podatki veljajo za Litijo, kjer so bile kot ponavadi opravljene meritve in opazovanje vremena. - Najvišja temperatura je bila 13. in 22. septembra in sicer 27»C - Najnižja temperatura je bila 16. septembra, 9°C. - Povprečna najnižja temperatura je bik 13,50C. - Povprečna najvišja temperatura je bila 21,5°C. - Srednja dnevna temperatura je bila 17,5°C. - Deževnih dni je bilo 13 od tega 2 nevihti. - Sončnih ali delno sončnih dni brez dežja je bilo 13 - popolnoma oblačni so bili 4 dnevi. Kaj se nam obeta jeseni? Ljudski reki v jesenskih mesecih v glavnem napovedujejo kakšna bo zima. Pa poglejmo kaj pravi oktober — vinotok: - Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije. - Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje - V oktobru burja mraz - januarja sončen čas - Če zgodaj listje odpade, sneg potem kmalu zapade - Vinotoka veliko vode, grudna tudi vetrovi buče - Vreme vinotoka je aprilu za preroka - Kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče - Če z dežnikom Urša (21. oktober) pride, zima vlagi ne uide - Če je na Uršule dan lepo, bo za tri dni dež - Kakršno vreme Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese . November — listopad - Če hrast še listje obdrži, bo mraz vse zimske dni - Mraz na vse - svete pomeni lep Martinov dan - Deževni vsi - sveti, pozimi hudi zameti - Če na mrtvih dan deži, vreme po snegu d iši - Ako je na Lenartovo (6. november) grdo, do božiča bo ostalo lepo - Če Martin (11. november) zmrzuje, kmet vo%no zimo pričakuje - Če Martin sonce ima, huda zima rada prikrevsa - Če je Martin oblačen in meglen, pride zima voljna kot jesen - Elizabeta (19. november) na belem konju prijezdi (megli) - Kakršen Konrada dan (26. november), takšen bo mahne ves svečan Za Andreja (30. november) sneg je železen Sneg Andreja sto dni leži in žito mori T.B. kamenčkom, kar je lastnica, zavito v papir, prejšnji dan tja odložila in nato pozabila odnesti domov. CIZERLE je tatvino priznal, vendar se izgovarja, da je vse skupaj nato prodal neznanemu moškemu v gostilni MAJOLKA v Šmartnem za 1.000,00 din. I MLADOLETNIKI NA BEGU Dne 22. 8. 1981 so iz PD Radeče pobegnili mladoletniki AP. iz Cerkna, B.P. iz Šemnika in D. W. iz Ljubljane. V Šentjanžu so vzeli osebni avtomobil R 4 in se z njim pripeljali v Šmartno. Na Grilovcu so vlomili v počitniško hišico V. K. iz Ljubljane, v notranjosti pregledali vsebino predalov in omar, . pojedli nekaj hrane in popili nekaj pijače, s seboj pa odnesli spalno vrečo ter druga oblačila. Osebni avto R 4 so nato pustili v Šmartnem, nato pa istega dne, t.j. 23. 8. 1981, okoli 23. ure vlomili v litiji na Trgu na Stavbah v garažo Jožeta S., iz katere so nato odpeljali njegov osebni avtomobil ZASTAVA 101. Dne 25. 8. 1981 je bilo vozilo najdeno močno karam-bolirano na območju Cerkna. Mladoletniki so se na svojem pohodu ustavili še v drugih krajih, za vse podvige se bodo ponovno srečali na sodišču. NEZNANEC „OBISKAL" ZUPNIŠČE NA SAVI Dne 24., 8. 1981 med 22. in 22.30 je neznanec prišel do župnišča na Savi, vlomil vhodna vrata in imel tako prost dostop do vseh prostorov v notranjosti. V manjši nezaklenjeni pisarni je iz predala mize vzel 500 DM in cca 20.000,00 din in kraj dejanja zapustil po isti poti. Župnik Jože GREBENC in Ana DOBROVC sta bila takrat še budna, vendar vlamljanja storilca nista slišala. Za neznancem še poizvedujemo. R. B. Samoupravna komunalna skupnost občine Litija razpisuje JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo 18 garaž na Rozmanovem trgu, 24 garaž na Trgu na Stavbah ih 1 garažo na Graški Dobravi ob Vegovi ulici. Cena komunalnega prispevka in zemljišča na Rozmanovem trgu in ob Vegovi ulici je 22.030,70 din, na Trgu na Stavbah pa 15.923,20 din. Interesenti za nakup zemljišča morajo pismene ponudbe oddati najkasneje do 10.11.1981. Podrobnejše informacije lahko interesenti pridobijo pri strokovni službi. Delovna skupnost Samoupravne komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija na podlagi 15. člena Pravilnika o delovnih razmerjih Razpisuje prosta dela in naloge 1. Vodje delovne skupnosti in tajnika Samoupravne stanovanjske skupnosti (1 delavec), 2. Tajnika komunalne skupnosti (1 delavec) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje: a) za dela pod zapor. št. 1: - uspešno končana višja šola in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj ah' — uspešno končana srednja šola in najmanj 10 let ustreznih delovnih izkušenj b) za dela pod zapor. št. 2: — uspešno končana višja šola in najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali - uspešno končana srednja šola in najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj Izbrana kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen čas, s tem da se njuna dela in naloge razpisuje vsake 4 leta. Rok za prijavo kandidatov je 10. 11. 1981. Vsi kandidati morajo prijavi priložiti spričevala o izobrazbi. O izbiri bodo vsi kandidati obveščeni do 1. 12. 1981. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobe pri strokovni službi. Na podlagi 13. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo razpisuje JAVNO LICITACIJO najdenih predmetov, ki jih je sprejel v hrambo. Licitacija bo v soboto, 7.11. 1981 ob 10. uri pred stavbo občinske skupščine v Parmo vi 9. Naprodaj bo: 9 koles z motorji, 18 koles, več posameznih delov motornih koles, koles z motorjem in koles, aktovka z zidarskim orodjem, več predmetov osebne rabe (dežniki, čevlji, denarnice). Podroben seznam predmetov, ki bodo naprodaj na javni licitaciji, je nabit na oglasni deski občinske skupščine Litija. SPOŠTOVANI OBČANI! Obveščamo vas, da bo v Litiji potekala krvodajalska akcija 10. in 11. novembra 1981 vsak dan od 6. do 14. ure v Zdravstvenem domu Litija. Vabimo vse zdrave občane, da se akcije udeleže v čimvečjem številu, kajti dajanje krvi je za občana največje priznanje. Brez krvodajalcev ne bi bilo transfuzije. , Občinski odbor Rdečega križa Litija Poroke, rojstva, smrti... V občini Litiji se je v mesecu avgustu rodilo 7 dečkov in 7 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 27 parov, od tega 4 iz občine Litija. Poročili so se: Bervar Mirko, strojni ključavničar, iz Radeč in Hartman Janja, medicinska sestra, iz Radeč BINDER MILOŠ,dipl. gozdarski ing., Ljubljana in JAVORNIK JOŽICA, administratorka, Iz Ljubljane GRACER BOGOMIL, upravnik doma, iz Zagorja ob Savi - Kisovec in DROBNE DUŠANKA, knjigovodja, iz Kisovca-Zagorje ob Savi MAROLT BOŽIDAR, gradbeni delovodja, iz Ljuljane in JURCA MARTINA, medicinska sestra', iz Ljubljane PUNGARTNIK ROMAN, kBučavničar, iz Zagorja ob Savi in ALIČ DUŠICA, študentka, a. Trbove^ PLAHUTA JANO, gradbeni tehnik, iz Polja - Zagorje ob Savi in KRAMAR ALENKA, študentka, iz Domžal VEJNOVlC MILAN, dipl. ing. strojništva, iz Ljubljane in ZUPAN JANA, inokorespondent, iz Trbovejj RUČMAN OTO JOŽEF, strojni tehnik, iz Zidanega mostu in KRAMŽAR BOJANA, ekon. tehnik, iz Radeč LEDINEK ALBIN, delavec, iz Trbovelj in VIDEMŠEK IVICA, administratorka iz Trboveij STAMOS DANIL,ing. elektronike, iz Aten, Grčija in PECENIK VLADISLAVA, zdravnica, iz Spodnje Idrjje Umrli v avgustu: Junc Anton, star 68 let, iz Gbbr.ika, Vidic Franc, star 57 let, iz Kresnic, Izlakar Marija, stara 61 let, iz Jablaniških Laz, Štefin Frančiška, stara 83 let, iz Litjje, Tig na Stavbah št. 5, Ajdnik Jožefa, stara 85 let, iz Črnega Potoka, Cožlgnacfl, star 87 let, iz Račiće, Femc Ignacij, star 40 let, iz Poljan pri Primskovem, Golja Alojzjja, stara 62 let, iz Litije, C. kom. Staneta št. 10 Coi Joža ... in septembru V mesecu septembru se je v občini rodilo 10 deklic in 8 dečkov. Na Bogenšperku seje poročilo 26 parov LAVRIN JANEZ iz Razbor pri Čemšeniku, šofer in ŠUSTER KRISTINA iz Vranskega, delavka KADUNC ZDRAVKO iz Tep, RTV mehanik in LOGAR SLA VICA iz Stranskega vrha, uslužbenka MUZGA SILVESTER iz Litije, gostinski tehnik in KOLAR JOŽEFA iz Zavrstnika, ptt uslužbenka PRASNI KAR DRAGAN iz Zagorja ob Savi, rezkatec In LEBENINGE iz šemnika, kom. tehnik POLUTNIK JOŽE iz Trbovelj, orodjar in ŠPRINGER MIRICA iz Trbovelj, absolvent visoke šole LAZAR SILVO iz Kisovca, avtoličar in RAVNIKAR LJUDMILA iz Radeč, tovarn, delavka KAVŠEK JOŽE iz Šentvida pri Stični, avtoelektrikar in KASTELIC ANICA iz Šentvida pri Stični, kuharica KIMOVEC FRANCI iz Klenika, avtomehanik in ŽELEZNIK MARIJA iz Kolka, konfekcijska šivilja DOLANC JOŽE iz Trbovelj, ključavničar in MATKO HELENA iz Trbovelj, vzgojiteljica HVALA FRANC, iz Jesenja, elektrotehnik in ANŽUR MARINKA, iz Litije, prodajalka KELHER ANTON iz Ljubljane, carinski posrednik in PRAŠNIKAR NEVENKA iz Kisovca, gospodinja MERVAR RADO iz Mirne, predmetni učitelj in OSTRELIČ SONJA iz Mokronoga, vzgojiteljica REPINA ANDREJ iz Dvora pri Bogenšperku, diplomirani ekonomist in VUKOVlC VESNA iz Litije, zunanje trg. referent MARIJAN MILAN IZ Loke, rudar in UŠENICNIK NATAŠA iz Kole, socialna delavka Umrli v mesecu septembru: Což Jožef, star 36 let, iz Bukovice Čož Franc, star 87 let, iz Bukovice Štrukelj Stanislav, star 54 let, iz Kresnic, -— Kastelic Albin (Jože), star 39 let, iz Jablaniških Laz, umrl v Ljubljani Hauptman Marija, stara 78 let, iz Bukovice, umrla v domu Tišje Okoren Pavla, stara 83 let, iz Volčje jame, Rezek Janez, star 80 let, iz Metlike, umrl v domu TIŠJE, Rekar Frančiška, stara 83 let iz Ljubljane, umrla v domu TIŠJE, Cerne Ana, stara 72 let, iz Razbor, Čarman Alojzija, stara 81 let, iz Litije, umrla v domu TIŠJE, Ambrož Anton, star 85 let, iz Črnega potoka, Končat Jožefa, stara 71 let, iz.Male štange, Piškur Anton, star 79 let, iz Grosupljega, umrl v Ješčah, Conta Martina, stara 78 let, iz Velike Kostrevnice, Kastelic Marija, stara 77 let, iz Moravske gore, umrla v Izlakah. x J. C. 999999 i 1 Zakaj na Stavbah ni asfalta, luči, peska...? Tudi mi stanovalci Trga na Stavbah 10,11,12 imamo vprašanje in upamo, da bomo dobili nanj odgovor. Kot lahko vidite sami, imamo skoraj vsi Litijani asfalt okoli hiše. Pod nadvozom so ponovno napeljali luči, da se sveti celo noč kot bi bil dan Sedaj pa k vprašanju. Zakaj naša stavba nima asfalta, ali da bi okolico vsaj vsako leto posuli s peskom? Zakaj luč, ki je napeljana iz dvorane na našo hišo (10), ne gori, tako da prideš ponoči ven in se ne vidi iti pb stopnicah? Kmalu bo spet zima. Se od lani vemo, da okoli hiše malokdaj plužijo. Ali mi stanovlaci te stavbe ne plačujemo enako kakor drugi, zakaj nas kar pustijo, kot da nas ni, samo svoje obveznosti moramo pa zmeraj plačati. Občani Stavb v Litiji Varstvo pri delu? V prejšnji številki Glasila občanov ste objavili prispevek R. Kosa z naslovom „delovnih nezgod je preveč", ki obravnava stanje varstva pri delu v naši občini in podaja nekatere posplošene ocene stanja. Zato bi rad dodal še nekaj svojih misli o varstvu pri delu. Litijski modelarji, člani Aero kluba Milan Borišek, so konec septembra tekmovali v Mirni na Dolenjskem z modeli kategorije A-l. Tekmovanje je bilo v okviru „Dolenjskega pokala" inje bilo značilno po izredno močnem zastopstvu aero klubov iz SRS. Vodja litijske ekipe Veri Kolman je „Dolenjski pokal" ocenil kot vsaj tako močno tekmovanje, kot republiško prvenstvo. Litijska ekipa je v konkurenci sedmin ekip zasedla odlično 3. mesto, v konkurenci posameznikov pa so se litijski modelarji med 26 tekmovalci uvrstili takole: P. Kolman na 5. mesto, B. Rozman na 10., B. Brilej na 11. in S. Dime na 17. mesto. Na posnetku: pred startom. (Foto:GO) Po mojem mnenju tak pristop" in način pisanja zelo malo prispeva tako napredku kot tudi pozitivnemu razvoju varstva pri delu v naših DO. Ljudje - občani, katerim je ta časopis prvenstveno namenjen, dobijo na podlagi takih „črno belih" člankov na žalost zelo jasno, vendar izkrivljeno predstavo o stanju varstva pri delu v naših DO, članek je napisan nerealistično, pri občanih oblikuje določeno enostransko usmerjeno mnenje ah stališče o varstvu pri delu, kar ljudi v prvi vrsti odvrne od glavnih vzrokov, ki so krivi za takšno stanje, to pa je v današnjem času že negativen prispevek razvoju samoupra>ijanja. Avtor članka krivi za takšno stanje (če je res takšno) samo DO, ne zaveda pa se, da so za tako stanje krivi tudi vsi, ki so vzgajali in izobraževali otroka, učenca, študenta -bodočega delavca v DO, projektantske organizacije, ki so projektirale delovne prostore itd. Zavedati se moramo, da so vzroki nezgod, nesreč in obolenj tako objektivni (materialni) kot tudi subjektivni (človeški vzroki). Materialni vzroki vedno predstavljajo potencialno nevarnost za nezgodo, zato je pomembno, da čim več takih vzrokov odstranimo na tak ali drugačen način. Nekatere od teh vzrokov lahko zelo enostavno odpravimo takoj, ko jih ugotovimo, odprava velike večine vzrokov pa zahteva velika finančna sredstva, samo zamislite si, kakšno škodo predstavlja nabava stroja, ki ne ustreza zahtevam varstva delu in varnostne tehnike hočemo na tem stroju delati varno, moramo vložiti še dodatna sredstva ali celo kupiti nov stroj. Zato je potrebno že pri projektiranju delovnih prostorov, naprav in sredstev dela, predvideti čim več nepravilnosti, ki lahko nastanejo, da jih odpravimo že takrat, ko je to najlažje in najceneje, (sodoben pristop), ne pa, da razvijamo in organiziramo tak postopek dela, da se doseže le osnovno proizvodnjo ne glede na človekovo varnost, zdravje in počutje (nesodoben pristop). Kot vidimo, odpravljanje objektivnih vzrokov sploh ni enostavna zadeva, saj zahteva usmerjeno načrtovanje in sodelovanje širokega spektra .strokovnjakov ne le kratek čas ampak 10 in več let, tu pa je vsak nerealističen pristop škodljiv. Tu moram omeniti tudi naš mačehovski odnos do varstva okolja, to mačehovstvo pa se nam lahko v prihodnosti zelo maščuje. Ali se tega dovolj zavedamo? Ali je mačehovstva krivo predvsem naše neznanje? ! Lahko si zamislite, koliko dejavnikov vpliva na kvaliteto varstva pri delu. Ni težko ugotoviti napak, zagotoviti je traba enakopravno in strokovno sodelovanje vseh, ki lahko karkoli prispevajo k izboljšanju varstva pri delu. Tu lahko dajo velik prispevek tudi delavci sami, s tem da zahtevajo uvajanje sodobnih dosežkov varstva pri delu in varnostne tehnike. Za to pa v OZD s težavnejšim' in nevarnejšim delovnim procesom skrbijo službe varstva pri delu. ing. Stane Čeme Stari (zgoraj) in novi (spodaj) stroji v PmUbiid. Možnost nesreč pri novih modemih strojih je očitno manjša. Gobe, gobe so nadloga... Tako poje Braco Koren, resnica pa je, da gobe — vsaj užitne, nadloga niso, so pa nadloga nekateri gobarji, ki nimajo do gozdov nobene srčne kulture in včasih tudi ne znajo ločiti, kaj je moje in kaj je tvoje. Gozdovi v Gradiščah nad Litijo so bili še pred leti precej bogati z različnimi vrstami gob. Tudi vaščani so bili z nabiralci gob še kar zadovoljni, marsikateri Gradiščan jim je rad natočil šilce žganja ali druge pijače. Žal pa sedaj ni več tako, vaščani se nekaterih gobarjev celo bojijo, kajti njihovo obnašanje v gozdovih in izven njih je vse kaj drugega kot gobarjenje. Poleg tega, da konča pod njihovimi nogami vsa praprot in včasih tudi na novo zaseiene smrečice, razbrcajo vse gobe, ki jih ne poznajo. Prav te gobe bi pravemu gobarju še kako koristile, gozdovom pa bi nedotaknjene ostale za okras. Najbolj žalost- no pa je to, da divji gobarji odmetavajo v gozdu vrečke za sok, plastične kozarce in podobno embalažo, ki sploh ne zgnije. Največ je polivinilastih vrečk, ki jih tisti, ki nič ne naberejo, enostavno odvržejo, drugi pa jih napolnijo s poljskimi pridelki ali sadjem. Tako sta ob neki priložnosti napravili tudi dve litijski dami, ki sta znam kot dobro situirani. Vaščani zgornjih Gradišč, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, so nad takimi ljudmi, ki so vse prej kot gobarji, razočarani in ne želijo, da se kdo od njih še prikaže v njihove gozdove. Obdelava zemlje v Gradiščah je mnogo težja kot v dolini, pridelek pa veliko manjši, pa še tega bi skoraj kazalo zastražiti pred opisanimi škodljivci. Za vaščane: Gradišče štev. 11, 12, 13,14, 15, 16 in 18 Janez Konjar ZIMSKI VOZNI RED VLAKOV, KI VELJA od 27.9.1981 do 27. 3.1982 POMEN ZNAKOV © — Tarifa za brzi vlak. Z — Zeleni vlak, posebna tarifa. R — Obvezna rezervacija sedežev. X — Vlak vozi le ob delavnikih. * — V Zidanem mostu prestop. A «- Ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih. B — Vozi le od sobotah, nedeljah in praznikih. Opomba: v tem voznem redu so vsi vlaki s potniško tarifo na progi Ljubljana—Zidani most in vsi vlaki na progi Ljubljana—Maribor, ni pa ekspresnih, brzih in poslovnih vlakov, ki vozijo ra progi Ljubljana—Zagreb in vlakov, ki vozijo le ob določenih dnevih. Smer: LJUBLJANA—ZIDANI MOST 40301 2003 2005 5051 104 A 11041 4032 B I 2007 2158 2160 A 40341 250 2015 A LJUBLJANA . Ljubljana Polje Zalog .... Laze..... Jevnlca . . . Kresnice . . . Litija .... Sava .... Renke .... Zagorje . . . Trbovlje . . Hrastnik . . . ZIDANI MOST Celje Maribor Sevnica 3 45 I 3 54 4 15 4 30; 5 25 4 29 4 35 4 40 4 48 J 20 *6 25 6 35 7 40 4 36 4 40 4 47 4 51 4 57 5 05 5 10 I 5 20 5 25 5 30 5 37| 5 32 5 34 5 41 5 45 5 50 5 58 6 03 6 07 6 13 6 18 6 24 6 32 6 20; Z R 6 20 7 24 6 30 6 37 6 40 6 47 6 52 6 57 7 05 7 10 7 15 7 20 7 26 7 32 7 40 8 35 9 35 10 50 12 40 13 25) 13 35513 45 8 41 9 41 10 56 12 47 13 42 13 52 8 45 9 45 19 59 1250 13 45<13 55 8 53 9 52 11 06 12 57 »13 52 ... 8 57 9 56 11 10 1301 ;i3 56 9 02 10 01 11 15 13 06 ,14 01 9 10 10 08 11 23 13 14 >14 10 ■ • • 9 15 1 10 14 1 11 29 I 13 20 13 24 !l4 16 ; i ... 9 24 10 24 11 38 13 31 >14 25 • « • 9 30 10 30 1144 13 37 >14 31 ... 9 35 10 35 11 49 13 42 14 37 9 42 10 43 11 57 13 50 14 23 14 45 ..V* 5053 2164j 4055 5001 116 2166 108 2019 904 2168 1 X A A A 5055 2021 4053 2170 2023 14 10>14 35 14 55515 10 14 17?14 42>15 0l> Z 14 20)14 46'15 05< R 14 28j>14 53)15 13 14 32>14 58 15 17! 14 3816 00 16 40 16 55 17 30 15 21 < z 16 46 R 17 36 15 24 5 R 16 49 17 39 15 31 > 16 56 17 46 15 35 5 17 00 17 50 15 40 < 17 05 17 55 15 48 s 17 13 18 03 15 54 1 S 17 18 1 18 08 18 13 16 02 17 28 18 18 16 08 5 17 33 17 38 18 24 16 13 5 17 38 1 18 29 16 21 > 17 46 17 50! 18 37 18 40 19 35 20 18 46 19 42l20 18 49 19 45 20 18 55 18 59 19 04 19 12 19 18 19 22 19 28 19 34 19 39 19 47 19 52121 19 56 21 45 22 35 53J22 41 56 22 45 03:22 52 07 22 56 20 02 20 11 20 17 21 21 21 20 28 21 20 34 21 20 39121 20 47 21 •706 8 15 S 7 JrJS 7 } 8 30} 8 8 22 9 35 11 12 12 35 12 24 14 23 14 48 13 35 15 35 15 50 15 48 1700 }16 27 \ - 16 51 17 55 17 16*18 15 18 10119 20 \18 15 19 05 19 20 20 20 '20 15 21 35 12 19 25 34 40 45 53 22'20 23 35 23 01 23 09 23 14 I 23 22 23 28 23 33 23 40 5 561 6 53\ I - I I 8 04\ \yOOO\ll 14*12 19}14 27\ ... \1S Q5\ \15 48<)1615\ ... I ... \ *16 49\ \18 10\18 10*18 57'i l 20 06\21 07*22 19\ ... | Smer: ZIDANI MOST—LJUBLJANA ■91TŠ 2002 5002 X 4050 5050 4052 5008! A 2151 7010 2153 A 105 A 117 A 2010 905 2155 4031 2004 2159 A 251 5052 2016 2165 2018 109 A 1109 B 5054 4033 2169 2171 Maribor Celje 3 40 4 25 5 41 5 10 6 28] 6 00) 6 51? 7 01 6 50 8 01 7 15 9 05 8 27 10 16 10 25,12 40 11 34 13 42 12 25114 10 '13 40:15 27 15 30 16 38 ,16 10 47 01 >16 10 >17 02 16 55 18 20 20 15 18 09 19 26 21 26 Sevnica 4 /51 15 4 57] "5 37\ \ *619\ ZIDANI MOST Hrastnik . . . Trbovlje . . Zagorje Renke . Sava Litija . Kresnice Jevnica Laze . . Zalog Ljubljana Polje LJUBLJANA 4 07 4 16 4 22 4 27 1 4 36 4 42 4 49 4 54 4 58 5 05 5 08 5 15 5 00 5 07 5 13 5 18 5 25 5 28 5 35 4 35 4 44 4 49 4 54 5 00 5 05 5 13 5 20 5 26 5 31 5 39 5 42 5 50 5 17 6 07 5 26 6 16 ... 5 31 6 21 ... 5 37 6 26 ... 542 6 31 5 46 6 35 5 54 6 10 6 42 \ 7 00 6 01! 6 17 6 49 i 7 07 6 07< 6 22 6 54 S 7 13 6 12< 6 27 6 58 > 7 17 6 20 6 34 7 05 1 5 7 25 6 23 6 37 7 08 ? 7 28 6 30 S 6 45 7 15 < 7 35 I 7 52| I ... *10 11(11 02*lj 37\ Z R 6 55S 7 03? 7 08< 7 14S ! I 7 22< 7 28S 7 35> 7 40$ 7 445 7 51> 7 54< 8 00), 8 105 Z 7 53 8 24' 8 53 R 8 01 R 9 00 8 07 8 36 9 06 8 13 1 9 12 1 8 21 9 20 8 28 9 27 8 35 9 34 8 40 9 39 8 44 9 43 8 51 9 50 8 54 9 53 8 20 9 00 9 20 10 00 10 45J.11 10 53>11 10 58<11 12 11 04S11 11 I35II 11 20J>11 11 28?12 11 33<12 11 37)12 11 45>12 11 48^12 11 55512 12 01 12 09 12 15 12 21 12 26 12 30 12 37 12 44 12 49 12 53 13 00 1.3 03 13 10 14 15 15 10 I 14 01*15 22\1607\ ... \ *18 /5119 26*21 28 14 01 14 04 14 12 14 20 15 57 16 30 17 06 , Z 14 28 16 05 16 38 17 13 i R 14 34 16 11 16 44 17 19 i 14 39 16 17 16 50 17 24 > 14 43 1 16 55 > U 4g 16 25 16 59 1 1 16 32 17 07 17 39 > *. v t 16 39 17 14 > 15 06 16 44 17 19 15 10 16 48 17 23 s 15 17 16 55 17 30 18 00 5 15 19 16 58 17 33 15 25 17 05 17 40 18 10 518 20 5" 25 18 20 1.8 40 18 43 19 50 18 39 18 47 18 53 18 59 19 04 19 08 19 15 19 23 19 28 19 33 19 40 19 43 19 50 19 53 20 00 20 06 20 12 \ 20 20 20 27 20 34 20 39 20*43 20 50 20 53 21 00 21 58 22 06 22 11 22 16 I 22 24 22 31 22 38 22 43 22 48 22 55 22 58 23 0 ; stran 7 7360 ^7766737 Uspešna sezona Litijski planinci so letošnjo planinsko sezono uspešno zaključili. Kljub temu, da imajo do konca leta planiranih še nekaj akcij - predvsem množični planinski spominski pohod na Tišje, ki bo 20. decembra - pa v izletniški komisiji že snujejo program izletov za leto 1982. Letos so planinci prvič izvedli novo akcijo, in sicer planinski tabor v Trenti, ki je bil postavljen blizu bistre Soče. Tabora se je udeležilo kar 30 planincev, od tega 5 planinskih vodnikov in dva gosta iz pobratenega planinskega društva Kula iz Vojvodine. Od 8. do 16. avgusta, kolikor je trajal tabor, so planinci osvojili dvatisočake Kanin, Mangart, Mojstrovko, Krn in Bavški Grintavec, ogledali pa so si tudi Trento z alpinetumom Julij ano, trentarski muzej in izvir Soče. Ker je za tabor vladalo veliko zanimanje, pa tudi udeležba je bila številna, tabor pa je tudi izredno uspel, bodo podobno akcijo organizirali tudi drugo leto. Letos so se litijski planinci tudi pobratili s planinskim društvom Hajduk iz Kule v Vojvodini. Mladi planinci in smučarji iz Kule namreč že 7 let pozimi obiskujejo Janče, kjer v dveh do treh izmenah po 10 dni preživijo zimske počitnice. Tako je nastalo prijateljstvo in pobratenje, ki je bilo sprejeto letos avgusta v Kuli s podpisom listine o pobratenju. Strelstvo Lovska družina Šmartno je prejšnji mesec v počastitev 40-letnice vstaje pri lovski koči na Grilovcu priredila meddru-žinsko strelsko tekmovanje v kombinaciji streljanja na umetne golobe na tarčo srnjaka. V ekipni konkurenci je v kombinaciji zmagala ekipa lovska družine Šmartno I. s S4S točkami pred LD Iga vas (499), LD Gabrovka (488), LD Šmartno II (389), LD Litija (349) in LD Vače (348). Pri posameznikih je v kombinaciji zmagal Huč (LD Gabrovka) s 164 točkami, sledijo pa Petne" (LD Šmartno). 159, Kovic (LD Pšata) 156, Pancar (LD Gabrovka) 152, lindič (LD Šmartno) 147, Kandare (LD Iga vas), 145, Strle (LD Moravče) 14u, Muro-vec (LD Šmartno) 133, Erjavec (LD Šmartno) 129, Hribar (LD Iga vas) 126 itd. Na tekmovanju je sodelovalo šest 4-članskih ekip in 24 posameznikov. Na posnetku: Skubic, član LD Litija pri streljanju na umetne golobe, desno je Erjavec (LD Šmartno). Obvestilo Strelska družina Šmartno - Litija obvešča ljubitelje strelskega športa, da organizira vsak torek in četrtek strelske vaje v Športnem domu v Šmartnem. r Vadba je organizirana od 17. do 20. ure na zračnem orožju (zračna puška in zračna pištola). Istočasno Obveščamo, da bomo v skladu z delovnim programom organizirali množično streljanje z zračno puško, ki bo istočasno štelo tudi za prvenstvo krajevnih skupnosti. Množično tekmovanje bo organizirano 21. novembra 1981 s pri četkom ob 8. uri. Tekmovanja se lahko udeleže občani posamično ali ekipno, ekipe štejejo 3 člane, so lahko mešane sestave, strelska disciplina bo 20+5 strelov. Planinski tabor v Trenti. Drugo leto ga bodo planinci spet organizirali, saj je letošnji v celoti uspel. Planinsko društvo Litija obvešča planince in druge ljubitelje narave, da je pisarna PD Litija odprta vsak torek od 10. do 12. ure in četrtek od 16. do 18. ure. Pisarna je v bivšem TVD Partizanu v Litiji. dnevni bar Dnevni bar Lap, Litija, Cankarjeva 8 obratitfe vsak dan od 5. do 22. ure. Za obisk se priporočamo. Ali bo gol ali ne? Vsi pogledi so usmerjeni proti golu, ki je dlj igre. Posnetek je bil napravljen na Do lah na tekmi občinske rokometne lige za pionirke. Litijski nogometaši so v prvenstveni tekmi II. republiške lige - zahod v Litiji premagali moštvo Vozila iz Nove Gorice z 1:0. Zmaga bi bila lahko še višja, če bi Litijani izkoristili vse priložnosti. Na posnetku: Nejedh/ je za las zgrašil vrata gostujočega vratarja. glasilo občanov Ustanovitelj: Občinska konferenca s7.DL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Ber-nik (lektor), Mojca Lebin-ger, Lojze Kotar, Slavko Torbic, Boris Žužek in Franc Mah. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk* IBM - Dnevnik. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. vi E—MERKUR TOZD CENTROMERKUR BLAGOVNICA LITIJA NUDI: Večjo količino montažnih garaž iz pocinkane pločevine, proizvajalca BRAKO Titov Veles, cena: 30.987,55. Opremo za zimski šport. Izkoristite popust na izkaznico, da ste član smučarske zveze Slovenije. Izbira vseh vrst oblačil za zimo. Za najmlajše je pripravljena dobra izbira igrač. Potrebovali boste toplo posteljno perilo, tudi s tem vam postrežemo v blagovnici Centromerkur. V pritličju blagovnice dobra izbira lestencev in sveč. Torej pridite v blagovnico Centromerkur v Litijo. Iščem primerne prostore za opravljanje GOSTINSKE DEJAVNOSTI V OBČINI Litija. Ponudbe pošljite na naslov: Niko Djukić, Ivančna gorica 62 emona centromerkur BLAGOVNICA V LITIJI m Industrija usnja Vrhnika TOZD USNJARNA Šmartno pri Litiji KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA razpisuje prosta dela in naloge strojnega ključavničarja Razpis velja do zasedbe. Prijave sprejema splošna služba.