>Q
EiH3JU:«mn ESMifonnsn
EtMajL-miUMni
ESBMMiiig j
?A<< ZA ČISTO KRKO
.Vintu^^r Skupščina občine in *tyrli J~on^eIrenca SZDL Brežice sta Wr?nulek predloga družbenega %knv nVarstvu reke Krke in njenih •e dNsv ovor 'x*d° sklenile skup-i, Novo mesto, Trebnje, Kr-Tica c\u ^rosuP*Je> Kočevje in jj/L^-bmočna * v°dna skupnost
luPno<tts ,av.a’ Območna vodna Uče C7f?.0 enjske in občinske konfeti. UL- vseh občin podpisnic. V fe vkuSpredla«ali' naJ med podpis-fc JUČIJ° tudi onesnaževalce in ri-
A^LOVŠKEIUDARNE
BRIGADE
&°kyAC-Odbor za Obeieže-I ft ,1(j^' °btetnice ustanovitve Karlov-*otc rjne brigade vabi vse borce te rl0Vo, Pr«lav°. ki bo 6. maja letos v ,	■ Svečanost se bo pričela ob
rtnik n P°*aganjem venca na spo-^ Padlim borcem in žrtvam fa-nh^fsv°bode, nadaljevala pa 1 • uri v novem Domu JLA
--------------------
J°ŽE SMOLE BO
govoril NA Td debencu
•o na^n^u^ ~ b m.aja ob 11. uri Wi„, ebencu tradicionalno pr-tokf J srečanje, na katerem bo •ednik čv o”™ govoril pred-%0ip ^ SZDL Slovenije Jože li brnsi, 3 Pros'avi bodo predstavi-'behen/0-0 delavskih srečanjih na “ Podelili srebrne znake ■’ L,lndikatov Slovenije. Prejeli
Sindikalni A*.D..x„
Prvomajsko srečanje v Vinici
70 let viniške republike in festival SZDL
VINICA — V nedeljo, 30. aprila, bo
v Vinici zaključek festivala SZDL, praznovanje 70-letnice viniške republike in hkrati tradicionalno prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov črnomaljske občine. Pričelo se bo ob 10. uri s koncertom črnomaljske godbe na pihala na viniškem trgu ter postavljanjem različnih stojnic v tukajšnjem kampu. Ob 11. uri se bo predstavil ci-traš Karlo Gradišnik iz Logarske doline, ob 13. uri pa se bodo najbolj spretni pomerili v športnih igrah. Na osrednji prireditvi, ki se bo v kampu pričela ob 15. uri, bo govoril Viktor Žakelj, podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov, podelili pa bodo tudi priznanja OF in srebrne znake sindikata. Ob 16. ure naprej bo ljudsko rajanje, za razvedrilo pa bo poskrbel anambel Fantje z vseh vetrov. Družbenopolitične organizacije in občinska skupščina vabijo občane, naj se srečanja udeležijo v čim večjem številu. Izkupiček od prireditve bodo Viničani namenili za elektrifikacijo Vinice.
»Njegova bistrost« dobila ploščo
Na sobotni slovesnosti v Beli Cerkvi odkrili spominsko ploščo akademiku dr. ____Franu Zvvittru — Podeljena priznanja OF in srebrni znaki sindikata
BELA CERKEV — Tu, v prelepem koščku naše domovine ob Krki, so na slovesnosti preteklo soboto z odkritjem spominske plošče dr. Francu Zwittru na njegovi rojstni hiši počastili spomin na pomembnega človeka, velikana duha in značaja, zgodovinaija, vseučiliščnega profesorja, rektorja ljubljanske univerze, akademika, Kidričevega in avnojskega nagrajenca, častnega občana Novega mesta, kije bil od študentov povzdignjen v naslov »Njegova bistrost«.
Tako je dr. Franca Zvvittra označil
H^osindrkalni delavci Ruža la luSP^maice Trebnje, Gregah* g Mercatorja Trebnje, A k,] °re)ec iz trebanjske osnov-|W il ‘lP(a Kužnik iz Tesnil in [Obrije mel ‘Z kmel'jske zadruge
FESTIVAL SZDL
ČRNOMELJ — V tem tednu, torej od 24. aprila do 1. maja, so pripravili v črnomaljski občini festival SZDL. V ponedeljek je bil na obisku predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Miha Ravnik, pripravili pa so tudi okroglo mizo o sončnih in senčnih straneh federacije. V torek je bila okrogla miza o informiranju v luči družbenih sprememb, v kulturnem domu pa so odprli razstavo družboslovne literature. V četrtek se je s koncertom predstavil orkester JLA iz Zagreba. Danes, v petek, bo srečanje tistih, ki so komunisti več kot 45 ali manj kot 5 let. Jutri, v soboto, pa bo od 17. uri v penzionu Smuk v Semiču okrogla miza o religiji v socialistični samoupravni družbi, katere gost bo dr. Vekoslav Grmič, profesor mariborskega oddelka teološke fakultete.
slavnostni govornik na sobotni slovesnosti dr. Janko Pleterski, član slovenskega predsedstva, in potem orisal njegovo znanstveno delo, s katerim si je pridobil tudi mednarodni sloves. Temeljna raziskovanja je dr. Zwitter opravil na področju zgodovine Sloven-
GORNIK — RAČUNALNIŠKI PRVAK
METLIKA — Na Srednji naravoslovni šoli v Ljubljani so se v soboto pomerili osnovnošolci v znanju iz računalništva. Četrtega republiškega tekmovanja so se med 62 tekmovalci udeležili tudi trije Dolenjci. V najvišji kategoriji osmih razredov je prepričljivo zmagal Bojan Gornik iz osnovne šole v Metliki. Bojan je svojo nadarjenost že večkrat dokazal, v kratkem pa jo bo potrdil, saj se bo udeležil še dveh republiških tekmovanj iz matematike in fizike.
cev, ki jo postavlja v okvir zgodovine in narodnostne problematike Evrope. Mednarodni sloves si je pridobil z delom o nacionalnih problemih v habsburški monarhiji, ko je razčlenil družbene sile in pokazal zgodovinski pomen prizadevanj tako imenovanih nezgodovinskih narodov. Dr. Zvvitter je v svoje znanstveno delo ustvaijalno vključil sociološko metodo zgodovinopisja. Odločno je bil proti temu, da bi zgodovinarji zbirali dejstva, sociologi in drugi pa delali sinteze. Mnenja je bil, da zgodovinar ne deli lekcij zgodovini, da jo raziskuje, da bi jo razumel, a ne brez lastnega trdnega etičnega stališča.
Kulturi zgodovini je dr. Zwitter prispeval zlasti razpravo o študiju na Slovenskem pred ustanovitvijo univerze. Velikanski del svojega dela je posvetil vprašanju državne razkosanosti slovenskega naroda med obema vojnama, ob njenem koncu in po njej pa vprašanju državnih meja nasproti Italiji in Avstriji.
Dr. Pleterski je orisal tudi medvojno in povojno delo dr. Frana Zvvittra, ene-
O VELIKANU DUHA IN ZNAČAJA — O življenjski poti in znanstvenem delu dr. Frana Zvvittra, znanega zgodovinaija in odličnega pedagoga, je zbranim na sobotni slovesnosti v Beli Cerkvi, od koder je bila doma njegova mati, govoril član slovenskega predsedstva dr. Janko Pleterski. (Foto: Z. L.-D.)
Razlike ne ovirajo sodelovanja
Novomeška delegacija na obisku v pobratenem Leskovcu — Pogovori za po-globljeno sodelovanje na vseh področjih — Tudi tokrat brez mladincev
LESKOV AC — Delegacija skupščine občine Novo mesto seje v svoji akciji za poglabljanje stikov s pobratenimi občinami v Jugoslaviji prejšnji četrtek mudila v južnosrbski občini Leskovac. Delegacijo je vodil predsednik skupščine Franci Šali.
Razgovore bi lahko na kratko ocenili kot uspešne. Tako oceno moramo vsekakor obravnavati v luči splošno zna-
^STITAMO ZA PRAZNIK DELA IN OF
^stitanio za PRAZNIK DELA IN OF
ČESTITAMO ZA praznik dela IN OF
Povratek odbojke
Z zmago v slovensko-hrvatski ligi so si odbojkarji novomeš-kega TVD Partizan davnega 1954. leta priborili vstop med °sem najboljših ekip takratne I. zvezne lige. Zadnje prvoligaško odbojkarsko srečanje na Dolenjskem je bilo odigrano pet let kasneje. Cela tri desetletja smo čakali na trenutek, ki smo mu bili priča minulo soboto okoli 19. ure v novomeški športni dvorani pod Marofom. Novomeška odbojka je ponovno v I. zvezni ‘‘ki, šport, ki je vse do leta 1959 veljal za vodilnega na Dolenjskem, sije povrnil dobršno mero nekdanjega ugleda. Ob slavju, ki bo svoj vrhunec doseglo v petek, 12. maja,ko bo na slovesnosti v športni dvorani ekipi Pionirja predan pokal za našlo v prvakov II. zvezne lige, ne gre pozabiti vsaj petih imen, trdno vtkanih 11 zgodovino novomeške moške odbojke: Franca Pučka, najzaslužnejšega za povojni razcvet odbojke v mestu ob Krki, človeka, ki je tudi v času najhujše krize novomeške odbojke v šestdesetih letih poskrbel, daje ta šport znova splezal na zeleno vejo: drugo ime je SGP Pionir, pod čigar pokroviteljstvom so se leta 1978 združili novomeški in žužemberški igralci v ekipo, ki je kmalu prerastla republiške okvire: tretji je prof. Vladimir Jankovič, trener, ki je k Pionirju prišel leta 1979; šele z njegovim Prihodom pa se je v Novem mestu začelo načrtno in strokovno delo: mladimi, ki so danes med stebri nove prvoligaške ekipe. In da ne pozabimo zadnjih dveh: Janka Goleša in Alojza Babnika, brez katerih današnjega Pionirja gotovo ne bi bilo. Seveda tudi Prve zvezne lige ne.	B. B.
nih trenutnih trenj med obema republikama, kjer se gledanja na nekatere pojave diametralno razlikujejo, k temu pa precej prispeva tudi sedanja tako imenovana medijska vojna, ki ustvaija občutek brezizhodnosti. Prav tu pa lah-

%
ŠOPEK ZA ŽUPANJO — Predsednici SO Leskovac Mileni Jovanovič je predsednik občinske skupščine Novo mesto v prisotnosti predsednika SZDL Borisa Dulaija, ZB Ivana Somraka in IS Adolfa Zupana izročil šopek s pozdravi novomeških občanov.
ko neposredni stiki med pobratenimi občinami na vseh ravneh in v obeh smereh prinesejo veliko pozitivnega, se pravi pri spoznavanju resničnega stanja, pa tudi razlik, ki jih je treba pravilno spoznavati, razumevati in priznavati, ali kakor je v uvodnih razgovorih poudaril predsednik novomeške OK SZDL Boris Dular: »Različnost ne sme biti ovira, da ne bi mogli dobro in ustvarjalno živeti.«
To misel je ob slovesu podprl tudi predsednik OK ZK občine Leskovac Božidar Vučkovič, ko je dejal: »Naša odgovornost je velika predvsem v tem, da se med obema narodoma, pa tudi med občani Leskovca in Novega mesta.
ne bi ustvarjale umetne razlike, da bi se ljudje sprli, saj so tudi v najtežjih časih znali ovire premostiti.«
Kako podobni so pogledi predvsem na gospodarsko krizo in izhod iz nje, so člani delegacije spoznali predvsem ob obisku v DO Lemind, Leteks, Zdravlje in AIK, katerih uspešno poslovanje je odvisno predvsem od odprtega trga in hitrega vključevanja v sodobne evropske tokove.
Žal je treba omeniti, da v delegaciji, kot tudi že prej na obisku v pobratenem Bihaču, ni bilo predstavnikov novomeške mladine, saj bi prav mladinci v neposrednih razgovorih lahko razčistili marsikatero nejasnost in prikazali svoje poglede na sodobno jugoslovansko stvarnost.	T. JAKŠE
DRUŽBENO VARSTVO V ITASU
KOČEVJE — Na seji izvršnega sveta občine Kočevje je bil v ponedeljek, 24. aprila, sprejet predlog o uvedbi ukrepov družbenega varstva v Itasu Kočevje, naslednji dan pa je to dokončno sprejel še zbor združenega dela občinske skupščine. V začasni kolegijski organ Itasa so bili imenovani za predsednika Ivan Hrkač, za člane pa še Franc Ahac, Miroslav Golubič in Zlatko Bončina. Ukrepi so uvedeni za dobo enega leta.
SPOROČILO BRALCEM Zaradi prvomajskih praznikov bo naslednja številka Dolenjskega lista izšla 11. maja.
Uredništvo DL

lL/OJM
ga prvih članov OF in prvega direktoija partizanskega Znanstvenega inštituta pri izvršilnem odboru OF od januarja 1944 do marca 1945. Rodoljub Čola-kovič se tako spominja pogovora s Zwittrom in sodelavci v tistih dneh: »Dolgo smo razpravljali o raznih vprašanjih, se celo prepirali o poteh našega ekonomskega razvoja in o vlogi posameznih naših federalnih enot, toda vse v akademski obliki in tovariškem ozračju.« Dr. Pleterski je dejal, da ni odveč, če prav danes oživimo v tem spominu dokaz, da partizanski revoluciji akademski dialog ni bil neznana stvar. Po
• Na slovesnosti so tudi podelili letošnja občinska priznanja OF in srebrne znake sindikata. Priznanja OF so prejeli: Ivan Janko iz Dolenjskih Toplic, Brane Turk iz Podgrada, društvo prijateljev mladine KS Center Novo mesto, Franci Bačar z Dol-ža, Pavel Golob iz Birčne vasi, Frančiška Ožbolt iz Žužemberka, Janez Peter Jakše z Uršnih sel in osnovna šola L SAB, Prevole. Srebrni znak sindikata pa so dobili: Marija Bricelj, Cveta Falkner, Stane Gregorčič, Silvo Mišjak, Katja Štimac in OO sindikata Splošne bolnišnice Novo mesto.
vojni je dr. Zwitter opravljal mnoge odgovorne dolžnosti na univerzi, v strokovnih organizacijah in javnih, predvsem kulturnih ustanovah. Za svoj zadnji dom si je izbral Belo Cerkev.
Spominsko ploščo dr. Zwittru je odkril prof. Janko Jarc, v imenu SAŽU pa je položil vena; k njej akademik dr. Bratko Kreft, kije v kratkem nagovoru poudaril pomen znanstvenega dela dr. Zvvittra. Kulturni program za slovesnost so pripravili učenci iz osnovne šole 29. oktober v Šmaijeti.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
BERITE DANES!
na 2. strani:
•	Vroča slovenska jedrska kaša
na 3. strani:
•	Mleka ne dražijo pogoltni kmetje
na 4. strani:
•	Za oporečno vodo ni odgovorov
na 6. strani:
•	Ekološki alarm v Globokem
na 8. strani:
•	Ribe iz Krupe še niso užitne
na 9. strani:
•	Zob časa hitrejši od restavratorjev
na 17. strani:
•	Slovo poslednje avstrijske cesarice
na 18. strani:
•	Je tudi pobeg del prevzgoje?
na 24. strani:
•	Mišji spomini v štruci kruha
YU ISSN 0416-2242
Ljudje so naveličani živeti s krizo
Ob obisku predsednika RS Zveze sindjkatov Mi-he Ravnika v Črnomlju
ČRNOMELJ — V ponedeljek je črnomaljsko občino obiskal predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Miha Ravnik. V Semiču se je s sindikalnimi aktivisti Iskre pogovarjal o prenovi sindikata ter si ogledal proizvodnjo v tovarni, ki je ena naj večjih v občini. V Črnomlju pa je sindikalnim delavcem iz vse občine predstavil družbenopolitične razmere v družbi in spregovoril o nalogah sindikata v tržnem gospodarstvu.
Ko je govoril o prenovi sindikata, je Ravnik poudaril, da bo moralo priti do ožanja dela te organizacije, uveljaviti pa se bo morala predvsem na petih področjih: v boju za boljše pogoje dela, na področju samoupravljanja, upravljanja, pravic in obvez delavcev, pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kjer bo sindikat prevzel funckijo pogajalca, piri sindikalni zaščiti delavcev. Zanemariti pa ne bo smel tudi »sindikalnih vprašanj«, ki postajajo vse bolj pomembna, pa najsi gre za prehrano delavcev, dopust, regres, ozimnico ali prevoze.
»Ljudje so naveličani živeti s krizo, zato je potrebno, da ustvarimo politične razmere, v katerih bomo 'ahko rešili te probleme, sicer bo tudi uresničevanje treh reform zelo vprašljivo. Bistvo življenja pa mora postati delo in znanje,« je menil Ravnik in dejal, da je za uspešnost reform potrebno tudi to, da v
• Na vprašanje, ali sindikat ne ščiti le lenuhov, je Miha Ravnik odgovoril, da gre za zaščito delavcev, delitev na dobre in slabe delavce pa poznamo le v Jugoslaviji. O tem, zakgj z osebnimi dohodki ne sledimo inflaciji, kot je bilo obljubljeno, in kako določiti najnižji OD, pa je predsednik RS ZS dejal, da ngjnižje prejemke usklajujejo sproti — letos so to storili že četrtič — osnova pa je košarica življenjskih potrebščin za povprečno slovensko družino, ki pa žal ni kazalec dejanske inflacije.
ospredje postavimo socialne razmere ljudi. Spremeniti pa se bo moral tudi odnos do sindikata, sicer nobena sindikalna bitka ne bo uspešna. Ljudje bodo morali dojeti, da sindikat dela v interesu delavcev, in ne funkcionaijev. Razumljivo pa je, da članstvo v tej organizaciji nikoli več ne bo 100-odstotno, zato bodo morali delavcem toliko jasneje povedati, kaj jim lahko sindikat da in kakšne so njihove pravice, če so njegovi
flan'	M. BEZEK-JAKŠE
OBVESTILO
Prvega maja ob 11. uri bo na Javorovici tradicionalna svečanost ob prazniku dela, krajevnem prazniku Šentjernej in v počastitev spomina na padle borce 4. bataljona Cankaijeve brigade. Vabimo preživele borce in borke, svojce padlih borcev 4. bataljona in vse pripadnike Cankarjeve brigade, da se udeležijo teh slovesnosti.
Odbor Cankaijeve brigade
V drugi polovici tedna bo spremenljivo oblačno vreme z občasnimi padavinami.
POSVET JUGOSLOVANSKIH GINEKOLOGOV — Tovarna zdravil Krka je za več kot sto ginekologov-specialistov iz vse Jugoslavije minuli petek na Otočcu pripravila posvetovanje o svojem zdravilu danoval, ki ga izdelujejo za angleško formacevstko tovarno Winthrop, z njim pa uspešno zdravijo nekatere oblike neplodnosti. Predavali so znani domači in tuji zdravniki in predstavili več študij o zdravljenju endometrioze, bolezni, kije v zadnjem času zelo pogost pojav neplodnosti tudi pri mlajših ženah. Na sliki: popoldne so si udeleženci posvetovanja ogledali kostanjeviško opatijo. (Foto: J. Pavlin)
Markovičeva vlada vlada
»Ali bo ta vlada izpolnila program prenove gospodarskega sistema ali pa nebo več vlada!« je dejal predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič v ponedeljek v Radencih, kjer se je srečal s slovenskimi gospodarstveniki Bržkone ni naključje, da sije predsednik vlade za svoj prvi javni nastop po izvolitvi izbral ravno Slovenijo, saj naša republika prispeva levji delež k jugoslovanskemu družbenemu proizvodu in v tem trenutku najbolj potrebnemu konvertibilnemu izvozu. Odločnost vlade in njenega predsednika na eni strani ter na drugi očitno odobravanje vladnega programa za izhod iz krize, sta v predprazničnih dneh med ljudmi lahko vzbudila vsaj malo optimizma, ki smo ga vsi še kako potrebni Da ta vlada res dela tako, kot je napovedala ob svojem ustoličenju, smo v preteklih tednih že lahko občutili tako pri poslovanju z devizami kot pri nekaterih drugih ukrepih Toda Markovič gre pogumno še naprej, saj je napovedal nove ukrepe, katerih bistvo bo tudi zunanja konkurenca, integralni trg vključno s trgom kapitala, carinske olajšave za izvoznike ter zmanjšanje proračunske porabe. Tu je ceh najbolj revolucionaren, saj namerava ukiniti tako imenovano iz-
venproračunsko porabo, kljub temu da bo samo pri uvoznih carinah »izgubil« poldrugo milijardo dolarjev. Gospodarstveniki so njegov nastop nagradili s ploskanjem in s lem pritrdili njegovi ugotovitvi da vlada sama ne bo mogla izpeljati vseh reform, če ne bo imela podpore
Nastop Anteja Markoviča v Radencih je bil prava osvežitev v primerjavi z drugimi političnimi dogajanji med katerimije v preteklem tednu na beograjski sceni spet glavno vlogo igraljugoslovan-ski CK ZKJ. Naj višje partijsko telo seje namreč v nadaljevanju 22. seje CK odločilo, da bo naslednji kongres hkrati izredni in redni torej XIV. po vrsti. Takšno kompromisarsko natezanje je bilo očitno potrebno, da bi se izognili sekanju glav z idejno diferenciacijo. Toda slovenski nastop na tej seji ni bil kompromisarski sep je Milan Kučan jasno in odločno povedal da se o skupnih jugoslovanskih vprašanjih ne bo mogoče izrekati s preglasovanjem »To so vprašanja, o katerih f na republika in en narod svoje volje in svojega pogleda ne more vsiljevati drugim,« je dejal Milan Kučan in za to uporabil kar Miloševičev citat z
20. seje CK ZKJ. Ni kep reči to je izvedel politično zelo vešče
V pozicijski politični vojni kjer se zdi da bliskoviti prodori srbske partije izgubljajo moč in ostrino, pri čemer je manj možnosti za izvoz protibirokratske revolucije (zanj pa so se nekateri zelo trudili), Sbvenija dosega pomembne izvozne rezultate svoje demokratizacije, ne da bi se za ta izvoz kaj posebej trudila Dokazov za to je več kot dovolj. Poleg Sloveni/e so se namreč za referendumsko odločanje (po srbski verziji protiustavno) o bodočem članu predsedstva SFRJ odločili poleg Čme gore še v BiH in bržkone se bodo zanj odločili celo v Makedoniji Tudi afere z »balkanskim vohunom« v Bosni še pred letom dni ne bi bilo ali pa bi se končalo z vsesplošno obsodbo Kecmanoviča, medlem ko se sedaj dogaja nasprotno.
Sicer pa na mednarodni borzi ugleda še naprej pada vrednost jugoslovanskih delnic, kar je po svoje izpričal tudi nekdanji ameriški sekretar za državno varnost Brzezinsky v svoji knjigi Sumljive znanstvene kvalitete, kjer je Jugoslavijo uvrstil ob bok Romunije in podobnih držav. A upanje kljub vsemu ostaja, saj je očitno, da jugoslovanska partija (ki odkrito priznava svojo odgovornost za sedanjo krizo), izčrpana zaradi frakcijskih bojev, izgublja na svoji teži in pomenu in s tem nekako kar sama od sebe sestopa z oblasti Naša pozornost pa se seli k vladi (kar je edino prav in normalno) ter h gospodarstvu, ki bosta izvlekla Jugoslavijo iz krize
J. SIMČIČ
Vroča slovenska jedrska kaša
Po ponedeljkovem posvetu v Ljubljani o odlagališču jedrskih odpadkov je že jasno, da trajno odlagališče ne bo zgrajeno do leta 1995	______
LJUBLJANA — Dosedanje začasno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pri JE Krško bo zadovoljevalo potrebe le do leta 1991, po ponedeljkovem skupščinskem posvetu v Ljubljani pa je že jasno, da takega odlagališča oziroma rešitve tega problema v Sloveniji ali v Hrvaški ne bo vse do leta 1995. Iz JE Krško sicer menijo, da bo mogoče z novimi tehnološkimi prijemi premostiti tista štiri leta, a je bilo iz delegatskih klopi vendarle slišati opozorilo, da se do tega problema pri nas vedemo skrajno neresno.
Sicer pa je razprava na skupščinskem posvetu potekala v zmernem in treznem tonu, razgibali pa sojo predstavniki republiške konference mladine. Ti so kot edina politična organizacija prišli na posvet s svojimi stališči, ki so bila sprejeta z odobravanjem. V razpravi sta sodelovala tudi predsednik krške občinske skupščine Zoran Šoln in krška
ske skupščine zoran No in m krška delegatka Ivanka Petan. Zoran Šoln je v razpravi menil, da so se problemi okoli
odlaganja odpadkov preveč spolitizirali, kar zožuje manevrski prostor stroki.
Predlagal je, naj rešitve najprej najde stroka, šele potem bi sprejeli dokončno odločitev glede lokacije. Posebej pa je poudaril, da ima začasno odlagališče za jedrske odpadke dovoljenje za obratovanje le do leta 1991. Ivanka Petan seje potem vprašala, kaj bo v času štirih let z JE Krško, ali se bo Slovenija lahko odpovedala elektriki iz te elektrarne. Na to je posredno odgovoril direktor JE Krško Stane Rozman in dejal, da bodo rešitev do leta 1995 lahko našli v sami JE z novo tehnologijo stiskanja odpadkov,
. Ljubljansko pismo
Namesto
prvomajskega
uvodnika
Kaj ponujajo teze ZK
LJUBLJANA — Namesto prihodnje leto bo ZKJ »svoje« kongrese že letps spravila pod streho. Eno je jasno: če ZK z njihovo pomočjo ne bo prišla k pameti in se prenovila, posodobila ter pomladila, je zanje škoda vsakega dinarja.
Te
lega, da nove razmere terjajo prenovljeno vsebino naših ciljev, se zaveda tudi predsedstvo CK ZKS, saj je nad teze za razpravo o prenovi ZK zapisalo gesli: Za bogato življenje, za socializem po meri človeka! Tudi samo gradivo, kije v razpravi, je glede na prejšnja, (ne)podobna, več kot izzivalno. Je kratko, jasno, udarno! Oglejmo si nekaj poudarkov!
Kje smo? se sprašujejo avtorji gradiva. In si (nam) odgovarjajo: V svetu, ki se povezuje, pri koncu ene in vsakršne večne resnice — mi pa v krizi in revščini. O tem priča težak položaj vseh, ki živijo le od svoje plače, brez privilegijev in nezakonitega prilaščanja. V revščino bredejo industrijski delavci, rutinska administracija, deli srednjega sloja, pa tudi ljudje s sorazmerno visokimi dohodki se ne morejo več primerjati s sebi enakimi v svetu.
Strah za ohranitev dosežene življenjske ravni sili ljudi, da si pomagajo, kakor vedo in znajo. Tistih, ki jim družbena pomoč ostaja vir preživetja, je vedno več, pomoči pa vedno manj. V vseh delih družbe zbuja kriza strah in upanje. Del družbe je potisnjen ob zid in zato pripravljen poseči po kakršnikoli rešitvi, predvsem takojšnji. Ob njej so tudi družbene skupine in skupnosti, ki imajo še kaj izgubiti, a imajo še premalo moči, da bi se v korist
skupnega napredka organizirale in uprle izgubi.
Z reformami hoče ZK zato doseči, da državni socializem ne bo več možen, pot v novi socializem evropske kakovosti življenja, socializem po meri človeka, pa! Sodobna politika ne more biti le boj za oblast, saj gre prav za spremembo odnosa med državo kot oblastjo in državljanom kot podanikom. Samo s politično, socialno in civilno razsežnostjo državljanstva se lahko uveljavljata svoboda in samostojnost človeka. Svoboda posameznika pa je pogoj za svobodo vseh.
Osnovni pogoj za uresničitev svobode posameznika in vseh je demokracija.
Zato so avtorji gradiva zapisali: Hočemo demokracijo, ki temelji na načelu ljudske suverenosti; na načelu enakopravnosti ljudi pri oblikovanju politične volje; na ustvarjalnem in svobodnem človeku, na zakonih, ki ljudem omogočajo, da izrazijo svojo voljo prek neposrednih in posredniških ustanov; na človekovih pravicah in svoboščinah, nujnih za oblikovanje volje ljudstva, ter načelu pravne varnosti, zlasti še za posameznika in manjšine.
Demokracija je za nas tudi enotnost ekonomske demokracije (enakopravnost v procesu dela, upravljanja in delitve rezultatov dela — vsakomur po njegovem delovnem prispevku), politične demokracije (svobode združevanja), avtonomije civilne družbe in pravne države, je samoupravljanje ter avtonomnost posameznika kot proizvajalca, upravljalca in državljana.
Na ZK pogosto letijo očitki, da želi ostati na oblasti, ker se boji konkurence. Zlasti kritiki »monopolnega položaja« ZK v družbi naj zato preberejo tole stališče predsedstva CK ZKS o političnem pluralizmu pri nas; Smo za svobodo političnega združevanja v začasnih ali trajnejših, institucionaliziranih in neinstitucionaliziranih oblikah. Smo za svobodne, neposredne in tajne volitve z več kandidati in programi, ki (naj) imajo pravico do enakopravnega nastopanja in tekmovanja za doseganje politične moči oziroma vpliva na oblast in upravljanje drugih družbenih zadev...
To zahteva tudi korenito spremembo sistemskega položaja Zveze komunistov.
V. BLATNIK
V podporo BJZT odbor predlaga celo stavko

Dolenjski pododbor pod-pira predlagane akcije
NOVO MESTO — Pododbor za varstvo človekovih pravic za Dolenjsko in Belo krajino je v petek, 21. aprila, na skupni seji v prostorih novomeške Fo-togalerije podprl predlagane ukrepe Odbora v primeru izvršitve zaporne kazni, na katero so bili v spornem sodnem postopku pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsojeni Borštner, Janša, Zavrl in Tasič. Seje seje udeležilo le malo od 44 kolektivnih članov iz dolenjske regije.
Med ukrepi, ki so jih sprejeli in izdelali tri dni kasneje na plenarni seji Odbora v Ljubljani, so predvidena protestna zbiranja na prostem, zborovanje v Ljubljani, protestne ustavitve dela in najrazličnejše nenasilne akcije civilnega protesta in državljanske nepokorščine, kot so protestni pohodi, literarni večeri, straže opomina pred republiško skupščino, napisne akcije, zasedba univerze, bojkotiranje pouka ali samo določenih predmetov, bojkotiranje javnih prireditev, napisne akcije, sklepanje živih verig, protestno molčanje v šolah ipd. Hkrati s tem naj bi tekle politične akcije, med njimi nastop Odbora v skupščini Slovenije, okrepitev mednarodne de-
• Na plenarni seji Odbora za človekove pravice, ki je bil v ponedeljek, 24. aprila, zvečer v Cankarjevem domu, so plani sprejeli večino predla-
ganih ukrepov. Pomisleke, da bo izvajanje predlaganih ukrepov lahko izzvalo uvedbo izrednega stanja v Sloveniji, so zavrnili kot strah politike pred odgovornostjo. Sklenili so, da bo protestno zborovanje 8. maja na Trgu revolucije v Ljubljani.
a le z dovoljenjem pristojnih ustanov.
Opozorili iz Krškega sta sledili šele potem, ko so predstavniki republiških inštitucij pojasnili dosedanji potek iskanja rešitve za odlagališče in približen scenarij, po katerem bodo potekale nadaljnje dejavnosti. Kot so povedali predstavniki republiške uprave za jedrsko varnost, komiteja za energetiko, skupine za oceno posegov v okolje (SEPO) pri Inštitutu Jožef Štefan, so doslej končali s tremi postopki od 16. Vsekakor je bistveno, da so sedaj določeni kriteriji in metode za določitev lokacije, kar je bila doslej največja ovira. Strokovna ocena teh meril bo končana do konca letošnjega maja. Ko bodo kriteriji potrjeni, bo postopek lahko stekel hitreje, a bo odlagališče kljub temu zgrajeno šele do leta 1995.
Kot je bilo slišati iz mladinskih vrst, je jedrska energija postala žrtev lastnega mita, saj je dolga leta veljala za nezmotljivo, v zadnjem času pa pristaja na iskanje rešitev v zadnjem trenutku ali celo na spremembo kriterijev za svoje delovanje (segrevanje Save pri JE Krško). Zaradi vsega tega narašča nezaupanje javnosti do jedrske energije, zato bo potrebno vse postopke in dela pri iskanju rešitev za odlagališče speljati kar se da javno z več informacij in tudi pod kontrolo skupščine. Da je kaša okoli odlagališča vse bolj vroča, kaže tudi to, da bo treba okolju, kjer bo odlagališče zgrajeno, plačati družbeno odškodnino, ker bo zaradi njega prišlo do psihološke degradacije (prodaja zemlje in pridelkov z nje). Slišati pa je bilo tudi predlog, naj bi se prizadeti krajani odločali o od-laglaišču na referendumu. Mladina meni, da bo mogoče najti rešitev za odlagališče samo pod pogojem, če se bo Slovenija odrekla nadaljnji uporabi jedrske energije.	j. SIMČIČ
javnosti za solidarnostno podporo v Evropi in svetu, organiziranje alternativnega informacijskega sistema itd.
Po mnenju Odbora bo (ta trenutek ni znano, ali morda žeje) z izvršitvijo kazni zoper prvega izmed četverice — to pa je Janez Janša, ki se mora zglasiti na prestajanje zaporne kazni v KPD Dob, vendar seje odločil, da se pozivu ne bo odzval, kar lahko pripelje do prisilne privedbe — preizkušen model za vsa podobna nadaljnja ravnanja civilnih in vojaških oblasti v Sloveniji. Izvršitev kazni je točka, na kateri se odloča o načelnih vprašanjih narodne suverenosti in svobode posameznika ter tehtata naša skupna usoda in prihodnost.
MiM
STANOVNIK V ŠTALCERJIH
KOČEVJE — Predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik bo glavni govornik na odkritju spominskega obeležja Kočevskemu bataljonu in odredu, ki bo na dan borca, 4. julija, v Štalcerjih pri Kočevju.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA VIDEM-KRŠKO
razpisuje a šolski
za šolsko leto 1 989/9G naslednje kadrovske štipendije:
1	računalniško programerski tehnik (TOZD Papir-konfekcija),
2	strojevodja (TOZD Transport), vlakovni odpravnik (TOZD Transport), cestnoprometni tehnik (TOZD Transport), papirniški tehnik (TOZD Papir), papirničar (TOZD Papir).
Rok za prijave je enak kot pri skupnem razpisu kadrovskih štipendij (to je 15. 7. 1989), prav tako veljajo vsa navodila glede načina prijavljanja in drugo.
Prijave pošljite na naslov: Tovarna celuloze in papirja VIDEM-Krško, Izobraževanje, Tovarniška 18, Krško.
213/17-18
C
LANI PRVIČ SOLIDARNOST
NOVO MESTO — Odkar je v veljavi sedanji sistem solidarnosti, je novomeška občina lani prvič dobila sredstva solidarnosti, in sicer za odpravo posledic suše, ki jih je izvršni svet po posebnem programu razdelil prizadetim. V občino je »prišlo« 245,68 milijona dinarjev ali okrog 80 milijonov manj, kot naj bi. Razlog, da akontaciji ni sledil poračun, je v tem, da vsi niso vplačali denaija v ta republiški sklad. Sicer je v tem sistemu solidarnosti novomeška občina oz. njeno kmetijstvo večkrat prizadeto. Ker je občina vendar bolj industrijska, škoda v kmetijstvu redko presega 3 odstotke družbenega proizvoda, kar je meja za pridobitev teh sredstev. No-vomeščani so že dali predlog, da bi z delom teh sredstev razpolagale same občine.
O SONČNIH IN SENČNIH STRANEH FEDERACIJE
SEMIČ — V začetku tega tedna je bila v okviru črnomaljskega festivala SZDL v Semiču okrogla miza o sončnih in senčnih straneh jugoslovanske federacije. Gosta sta bila dr. Ciril Ribičič, prof. pravne fakultete v Ljubljani, in dr. Zdravko Tomac, profesor fakultete za politčne vede v Zagrebu, priznana strokovnjaka na področju političnega sistema in avtorja knjige Sončne in senčne strani federacije. V razgovoru sta med drugim poudarila, daje izhod iz jugoslovanske krize v ukinitvi državnega socializma.
Naša anketa
Dl
Pridno delo je anonimno
za strokovne dosežke, je na zadnjem plenumu ZKJ namignil dr. -> Vj Šuvar. »Kakor da spreminjanje neenakopravne republike v držav bi bilo strokovno delo...« je na to pripomnil v Telexu kolega Con j Znano je, daje v naši trenutno najbolj enakopravni republiki zag‘««“ luč sveta predlog, kako naj bi velikega vodjo okitili z blestečim nazivo junaka socialističnega dela. Svet je ponorel, naš svet, seveda, se edin reči na to. Kako pa je sicer z najrazličnejšimi priznanji pri nas. roo J jejo jih posamezne stroke za strokovne dosežke na svojem P,	U-
podeljujejo jih najrazličnejši organi in organizacije od federacije, r P
podeljujejo jin najrazličnejši organi m organizacije uu iww—j-; ? blike, občin do krajevnih skupnosti. Skratka, inflacija priznanj, ^
U11A.C, ULAGIH	Riftjvimii Jivupnuan. ---------5------V *	'z> Hfihlt'
zaradi tega tudi kar nekako izgubila^svoj lesk, pomen, ^ P^l^nj je mnogo pridnih in zaslužnih spregledanih.
X
ANTON ŽIBERT, kmet živinorejec o. Loč v brežiški občini: »Nekaj ljudi je gol vo, ki si zaslužijo priznanja, ker žrtvujejo ve liko neplačanega časa za delo v raznih o ganizacijah ali si v krajevnih skupnos prizadevajo za napredek. Menim, da se podeljevanju priznanj preveč oz'ra'?1° , preteklost in premalo na delo za prihodu na zasluge v gospodarstvu. Po drugi strani* tudi res, da je šele čas pravi razsodnik dobrih gospodarskih odločitev.«
DARKO KRIŠTOF, sekretar KO ZZB NOV, Mirna: »Mislim, daje dovolj, da človek dobi moralno priznanje, vendar imam občutek, da je pomen takšnih priznanj pri nas že precej zvodenel. Vse prispevke in dosežke gledamo le skozi denar. Menim, da bi morali objektivno ocenjevati zasluge tistih, ki bodo priznanje dobili. Za priznanje ni dovolj, da se človek izkaže enkrat, treba je dalj časa spremljati njegovo delo. O podeljevanju bi se moral pogovaijati širši krog ljudi, če se ozek krog, je možno, da priznanj ne dobijo vselej pravi.«
ANTONIJA PERKO, upokojena učite-ljica iz Sevnice: »Zdaj gre pri nas v opr I vse tudi pri podeljevanju različnih Pri^ ^ oz odlikovanj, saj je vsega tega pre^ j ^ inflaciji priznanj so ta močno razvreu . na, zato je marsikomu tako »moralno« P P znanje povsem odveč ali si ga vsaj ne .’ l kar bi bilo verjetno normalno. , Navseza J • -vse dogajanje v zvezi s podeljevanjem P ^ znanj tudi nekaj stane!«	L
- BRANKO PAJNIČ, zastopnik zavarovalnice Triglav iz Ribnice: »Če so priznanja spobuda, ne vem, prepričan pa sem, da jih ne dobijo vedno pravi. Veterinar Alojz Arko ni dobil še nobenega priznanja, čeprav ob vsaki uri in v vsakem vremenu pride na pomoč kmetom, ko zboli živina. Povsem razumljivo je, da zaradi svojega dela ne more posedati po sestankih in ne dobi priznanja. Podobno velja še za rekatere poklice.«
m
gotovo spobuda za delo. Kdor ga do > vesel, veliko pa je razočaranih, Ker p ^ devno delajo, pri podelitvah priznanj P* j spregledajo. Moj možje prejel priznanje ■ ta 1983. Kmalu zatem mu je nekdo ukrau službeno puško in do smrti je verjel, daj ^ tat nekdo, ki mu je zavidal tisto priznanj •
STANE KOBE, avtomehanik v SOP tozd Ikon Kostanjevica: »V času vsesplošne krize je res vprašanje, kdo si pri nas sploh še zasluži priznanje ali odlikovanje. Jaz takih odlikovanj gotovo ne bi dajal politikom, ki so nas pripeljali v sedanje razmere. Nekaj drugega so priznanja v krajevni skupnosti ali v občini, kjer se kar dobro vidi, koliko je kdo naredil.«

JOŽE BOJANC, strojni tehnik, K1*® ^ Novo mesto: »Občutek imam, da se tu ^ priznanjih srečujemo z inflacijo: vse vj J je, vredna pa so manj. Mnoga, že pod®J	<iis
Driznania bi danes, ob Donovnem vre0 L,
JUŠ MIHELČIČ, tehnični vodja metliškega Komunalnega gospodarstva: »Sem proti priznanjem, saj so tudi druge oblike, da se zahvalimo človeku, ki res dobro dela. Poleg tega se odloča o priznanjih v ozkem krogu in navadno jih dobivajo vedno isti ljudje. Morda jih v krajevnih skupnostih, kjer se bolje poznajo, razdelijo bolj pravično. V Metliki se vrednotijo predvsem brezplodna sestankovanja, priznani so tisti, ki se na njih oglašajo. Ostali, ki le pridno delajo, so vedno anonimni.«
■\
>11
X
s.
JOŽICA BAJUK, komercialistka ,V nomaljski turistični poslovalnici: ”^°3n05t (H vanj priznanj je preveč in njihova vre, ujji
je vprašljiva. Včasih so bili tisti, ki so d° .jj ; ;
priznanje, bolj cenjeni, danes pri tej^ Ivi priznanj nič več. Po drugi strani pa nek ^ |o. ki je zares veliko naredil, ne znamo re « Jtv, hvala. Sicer bi bilo prav, da bi se s pnzn -jj,
v#»^krat Nnnmnili turli mladih. flC ®
hvala. Sicer bi bilo prav, da bi se s pr,z -jj, «6 večkrat spomnili tudi mladih, ne pa o INa skoraj izključno prejmejo sivolasi.«	W
.h'
DOLENJSKI LIST
Št. 17-18 (2071-72) 28. apnjf
J£$
r/V
S
S
)
kmetijstvo
Mleka ne dražijo pogoltni kmetje
Z 17. rednega občnega zbora zadružne zveze Slovenije v Ljubljani
kVVVA\'WVVVVWVWWVVVV'l
LJUBLJANA — Letošnji občni zbor Zadružne zveze Slovenije, kije bil 19. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani, gotovo ne bo šel v zgodovino tako, kot je šel lanski, ko je bil na njem imenovan iniciativni odbor za ustanovitev Slovenske kmečke zveze. Zato pa so bile vse razprave na tokratnem zboru precej daleč o siceršnjih žalostink o težavah v kmetijstvu, saj seje večina osredotočila samo na vprašanji gospodarjenja z gozdovi in pa težaven položaj hribovskega kmetijstva.
ODPRTE zidanice
dn,«?V^MEST° — Turistično cIj"v° Oločec-Šmarješke Topli-er„. Podružnice Društva vino-t0 “"*ov Trške gore in Škocjan "ede|j° Pripravljajo triwUV0 Predprvomajsko popes-valol ~ domače »n tuje obisko-BoH r b Vinskih Poteh v Trški Lrčevju in Vinjem vrhu bo Ija Vabfovom »Dolenjec prijate-
rtstični delav< Pripravili in
So Pa . . LrtuiK in piaKai, ki
|ia D •rW| Po Sloveniji, obljub-n0vl Stom Ear najbolj zanimivo ?iktn»M,1>onudl>0 'a dolenjskega i tenah v.®8 Prizma. Po zmernih ali v ?? m°goče pred zidanico sPit> poliček pristnega dohrrw*e®a- SV*^a in se okrepčati z nje /.tanu lz prave kmečke kuhi-rav'Vf ^ akcija uspela, jo name-<(J° ponoviti za Martinovo.
V to smer je napeljal razpravo že predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, kije v štirinajstih točkah naštel poglavitne naloge Zadružne zveze. Sprejeti bo treba republiški zakon o razvoju hribovskih območij, zadružno premoženje bo treba vrniti zadrugam, ustanoviti zadružno banko, odpraviti tržne zakonitosti. S temi korenitimi spremembami v kmetijstvu, večidel v resnici naravnanimi v tržne odnose, lahko kmetijstvo ob podpori vlade veliko prispeva k reševanju gospodarske krize. Vendar si bosta morala Zadružna zveza in lani ustanovljena Slovenska kmečka zveza razdeliti naloge. Prva naj bi delovala bolj poslovno, druga pa politično kot stanovska organizacija slovenskih kmetov, obe pa imata isti cilj: kmetom zagotoviti enakovredno mesto v družbi, pa naj delajo v družbenem ali zasebnem ali zadružnem sektorju. Delo kmeta je kljub sproščenim cenam kmetijskih pridelkov še vedno podcenjevano, hrana pa je za delavca vedno bolj draga, a se ne kmetu ne delavcu v tej
krizi ne godi dobro.
Na ta problem je opozoril tudi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman, ki je dejal, da se v javnosti ustvarja napačen vtis, kot da so pogoltni kmetje krivi za drago mleko v trgovinah. Odkupna cena mleka seje namreč za kmeta dvignila le za nekaj odst., medtem ko je mleko v trgovinah dražje za 100 odst. Zato je posebej poudaril, da ob podivjani inflaciji spet največje breme nosi kmet. Prav tu pa čaka velika naloga slovensko zadružno organizaci-
Čebelarstvo je na tleh
V Beli krajini imajo le še petino čebel
^novomeške tržnice
;T
i&^jkovi tržnici so proda-:ii,	3000 din kilogram, če-
,je	°®0, mlado čebulo po 6.000,
t ju P£P° 5-000 din in jabdk 3.000 k , „ din kilo. Jajca so bila po to o ^00 din, lonček smetane je S sin,’*	cbn’ medtem ko so prodaja-
Ci° P?10.°00 do 12.000 din ki-w"\Na stojnicah so imeli nekaj 28 000
Sein « kilogram. Sadike papri-lo i [Slfdižmka so prodajali po 800 lin , , din, sadike zelja po 2.000 Poin sadike različnih rož pa PO3 °00 do 10.000 din.
1
— Na sobotnem 3 J"1« so imeli naprodaj 180 do starih prašičev in 53 in Prvih so prodali 107, j"'o P« 25.000 do 30.000 din ki-
insicT1 živf *eže> drugih pa 16, do 12 000 din
ave teže.
ČRNOMELJ, METUKA - Se pred petimi leti v Beli krajini tako rekoč niso poznali bolezni čebel-varoze. Od lanskejeseni pa je samo v metliški občini odmrlo 300 do 400 čebeljih družin. Za črnomaljsko občino ni natančnih podatkov, ker ni bilo popisa, po ocenah pa so črnomaljski čebelarji še ob več družin kot v sosednji občini
Vzrokov, da se je varoza v deželi ob Kolpi tako razširila, je več, eden poglavitnih pa je, da ni veterinarske službe, ki bi čebelarjem pravilno svetovala, nabavljala zdravila in, ne nazadnje, poskrbela, da bi bilo dimljenje v panjih bolj usklajeno. Tako se je moral vsak čebelar znajti, kakor je vedel in znal Čebelam tudi za naprej ne kaže najbolje, saj ni zdravila, ki bi zanesljivo uničeval parazita. Sedaj znani preparati namreč delno škodljivo delujejo tudi na čebele.
Škoda, ki so jo letošnjo zimo utrpeli čebelarji, je ogromna, velika pa bo tudi posredna škoda v sadjarstvu in poljedelstvu. Zato bi moral tistim, ki so pripravljeni znova napolniti panje, pomagati tudi sis za proizvodnjo hrane. Toliko bolj, ker je strah pred varozo pri čebelarjih še vedno velik in mnogi nezaupljivo gledajo na prihodnost čebelarjenja. Mnogi med njimi imajo tudi velike težave s samicami kjer so čebele umrle, a so polne medu, ki pa ga ni moč točiti, ker je trd. Najbolje bi bilo te satnice dati v panje s čebelami za hrano, a kaj, ko čebel v Beli krajini skoraj ni več. Ohranila se jih je le približno petina.
Če bo Belokranjcem uspelo, da bo čebelarstvo znova oživelo, bo moral biti eden od prventivnih ukrepov tudi večji
nasveti
nadzor veterinarske inšpekcije nad čebelami, ki jih privažajo na pašo v Belo krajino ali iz dežele ob Kolpi odvažajo v druge kraje. Vsekakor pa bodo morali tudi čebelarji sami ko bodo kupovali čebele, preveriti če kupujejo zares
M. BEZEK-JAKŠE
zdrave živali
**ašnja ne prenaša napak 5
pri ^ "kosni sistem je za naše razmere najbolj uporaben način paše gojiti Mu’tau SHPn n-iem menjavata pašnja in košnja po določenem vrstnem ,na ktrebj * Vključujejo negativni učinki prvega in drugega. Spomladi )0- i'Sušim° v!!*'Ve^ črediiki, saj je naenkrat krme preveč, travo pa siliramo »lo »tat d0	d°bi rasti naj bo čredinka enkrat do dvakrat pokošena in štiri-
mi *čivalimkratpPP?sena-
„3- so n n°raJ° biti na paši vsaj 8 ur na dan, da se lahko do sitega najedo. k5' f1 lapaj lfves dan> morajo imeti na pašniku na voljo tudi vodo (korito ,H- ko rujg j ^k). Zelo pomembno je tudi, da se pašnja začne čimprej, takoj So prv'h r° ozelen'- Uvajanje naj bo postopno, začne naj se z enourno 'alj v ' T30’ dveurno drugi itd, vsak dan v drugi čredinki. Sedmi dan so Seti z 2 h krinki že sedem ur, nakar seje treba vrniti nazaj v prvo in dno na" r 3~dnevn‘m pašnim obhodom. Če ravnamo tako, je živalim Tud, DV{ Primerno visoka trava, to je 12 do 15 cm visoka, tnoemu ?e ^ko postopnem prehodu na pašnjo mora biti v dnevnem sko ■ roku sprva pretežno seno, pa tudi sicer velja, da mora imeti Knem r,v! V?° P^n sezono po dva kilograma sena v svojem dnevnem Ne, £e, broku. Mlada paša ima veliko beljakovin, kijih bo žival izkoristi-00 lme'a v dodatku tudi krmo, ki je bogata z energijo (koruzni
«!,i. Odstra ^ ?E PREGREVA — »Silaža se je začela na odvzemu segre-t^je (f"iuJem°j°. vendar gretje vseeno ne preneha. Kaj naj storimo?« Le^*tisškr n Odgovor: Nadaljnje pregrevanje silaže je moč pre-r^riii i. * fppljenjem silaže s nrnninnsko kislino, razredčeno z vodo v raz-
I
L^JP^enjem sihi^spropioMkokislino, razrirfčeno zvodov raz^ jji * Žvepj^- S'*°|S mo^oče zrakotesno zapreti, se da segrevanje ustaviti kjer jo -	kislina pri nas nedobi, zato je t eb poj
. nrijo (. J. —	/.«! se Kisuna pri nas ne ui
jr- LJer j° Prodajajo pod oznako »luprosil«. _______________________________
o*1 % kor?n' rezanc‘ 'pd). Za pašno sezono je treba za vsak kravo načrtovati ,,ili !"»(lan zne8a zdroba ali 8 do 10 kg koruzne silaže ali 3 kg pesnih rezancev
čakn
'tV'cl(!ncnCUj0’ k'ie začela s pašnjo, je priporočljivo, da o tem vodi ustrezno ^BotSlcerne bo imela podatkov, kako je z učinkovitostjo in korisnost-va°V»bie4rel5a tudi normalne pašne razmere in preventivno zdrav-F«dstVa rstv.°- fe dva tedna pred začetkom paše je koristno dajati živini ^vljenjProtl zajedalcem, zlasti še, če se bo pasla na zamočvitjenih ali po-Sl1 ^ da P,ašnikih °Z- travnikih. Proti muham in drugemu letečemu mrče-N Pašne živali najbolje zaščitit z ušesnimi markicami.
Inž. STANISLAV BEVC
Za »Raduljo« zmanjkuje denarja
Območna vodna skupnost mora sredstva odvajati za republiške načrte
NOVO MESTO — Predstavniki kmetijstva in še nekaterih delovnih področij iz novomeške občine so se pred časom na sestanku v republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pogovarjali o težavah, ki jih imajo pri izboljšavah in komasacijah zemljišč. Ta sestanek je pokazal, da so melioracije in komasacije zemljišč ena od vročih tem o kmetijstvu v novomeški občini. Gre za to, da po eni strani tečejo pogovori in pogajanja o vzdrževanju že izboljšanih in združenih območij in po drugi priprave na nove melioracije in komasacije.
Med tovrstne akcije, ki so šele v načrtih, sodijo dela na širšem območju Ra-dulje. Nekatere operacije na tem področju naj bi po prvotnih namerah končali v prihodnjem letu, vendar v Območni vodni skupnosti Dolenjske, izvajalki hidromelioracijskih del, trenutno ne morejo zagotoviti, da bodo do roka lahko izpeljali svoj del naloge. OVS ima namreč daleč premalo denarja. (Območno) vodno gospodarstvo mora prispevati sredstva za nekatere republiške projekte, kot so čiščenje Save in vodovodi, po drugi strani pa dobiva realno vse manj denarja, meni Slobodan Novakovič, samostojni vodnogospodarski svetovalec pri OVS Dolenjske.
Doseganje rokov v zvezi z Raduljo je, kot nakazano, očitno skrajno vprašljivo. V novomeški kmetijski zadrugi Krki v zvezi s tem sicer neuradno obljubljajo, da kot eden od udeležencev v raduljskem projektu imajo zagotovljen delež denarja, ki ga morajo prispevati. Lani decembra je zadruga pridobila pravico do sredstev iz sklada republiškega odbora za melioracije.
L. M.
jo in njene članice, ki bodo morale za kmeta prevzeti poslovno vlogo tudi v tržnem sistemu. Maijan Podobnik, predsednik Slovenske kmečke mladine, pa je dejal, da mladi sicer nimajo razloga za optimizem, še posebej ne, ko vidijo, koliko so prestali njihovi starši. Zato je svojo razpravo sklenil z mislijo, da bodo mladi kmečki ljudje podpirali oblast in sistem samo toliko, kot bosta ta izpolnila, ne pa samo obljubila.
V razpravi je sodelovalo 24 razprav-ljalcev, med drugim tudi kmet Jože Barborič, član novomeške KZ Krka, ki se je pritoževal čez ignorantski odnos strokovnjakov iz te zadruge. O zadružništvu in njegovi vlogi pri prenovi gospodarskega in političnega sistema v državi pa je govoril tudi Klime Čorbe, predsednik Zadružne zveze Jugoslavije. Dejal je, da ima sedanja vlada več razumevanja za kmetijstvo in zadružništvo.
Pred začetkom občnega zbora so podelili 10 priznanj Zadružne zveze Jugoslavije, Tako priznanje je prejela tudi
• Pred koncem občnega zbora je Leo Frelih delegatom predlagal nakup nekdanjih prostorov Delavske enotnosti na Ceiovški, kamor naj bi se preselilo uredništvo Kmečkega, glasa. Vendar je dr. France Adamič opozoril delegate, da je v Ljubljani vsaj 20 stavb nekdanja zadružna last in bi bilo škoda razmetavati denar za nakupe, ko pa bi lahko vendarle tudi na ta način uresničili sklep o vračanju zadružne lastnine.
Marica Živič, mentorica aktiva kmečkih žena iz krškega M — Agrokombinata.	j. SIMČIČ
•	ZKJ ni sposobna dojeti, da je ena od zamisli socializma porabila svoje zgodovinske možnosti in zmožnosti da ne more več, če si še tako prizadevamo, odgovoriti inovativno in ustvarjalno na izzive razvoja. To, kar je bilo v našem dosedanjem konceptu razvoja ustvarjalno, je nastalo ob uspešni revoluciji ob uspešnem spopadu s stalinizmom, ob spopadu z birokratsko-etatističnim konceptom socializma Ta koncept socializma se je izčrpal (Ivica Račan)
•	Svoboden trg ni edino pravo zdravilo za kmetijstvo. Svobodnega trga je v kmetijstvu urejene sodobne države le toliko, da se obstoječe stanje ne konzervira, da se ohrani konkurenčni boj pridelovalcev, nikakor pa ne toliko, da bi vpliv konkurence (uvoz) ogrozil ali celo uničil domačo pridelavo. (Slavko Gliha, Miroslav Red-nak)
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja-Tit Doberšek
Zakaj ozelenitev
Praktični vinogradniki ih vinogTa-ški strokovnjaki sodijo, da čista obdelava vinogradov ni vedno najbolj idealna. Zato se vedno bolj uveljavlja ozelenitev vinograške zemlje, ki pa v resnici ni nobeno posebno odkritje, saj je ta način nege zemlje že davno znan, le da ga komaj v zadnjih letih poznamo kot poseben tehnološki ukrep, ki ga uvajamo pri negi zemlje.
Pri ozelenitvi vinograške zemlje razlikujemo:
•	podor ali zeleno gnojenje kot začasna ozelenitev vinogradov s setvijo rastlin za podor;
•	zatravljanje ali prekritje zemlje s trajno zeleno odejo.
Podor ali zeleno gnojenje
Vinogradnikom za gnojenje vinogradov največkrat primanjkuje hlevskega gnoja. Ker vinograd zahteva predvsem humus, hranilne snovi pa vinogradu dajemo v obliki mineralnih gnojil, je zato podor lepa rešitev tega vprašanja. Tako s podorom, ki ga dopolnimo z mineralnimi gnojili, popolnoma nadomestimo gnojenje s hlevskim gnojem.
Vloga podora je naslednja:
•	stročnice dovajajo dušik, kalij se tvori pri razpadanju zelene gmote, fosfor se mobilizira iz zemlje;
•	druge rastline za podor dovajajo organsko gmoto in razen dušika delujejo podobno kot stročnice.
Obe vrsti dušita plevel, preprečujeta izgubo dušika, pretvaijata in mobilizirata rudninske snovi.
Za podor prihajajo v poštev zlasti rastline, ki dajejo velike količine organske gmote. Ni nujno, da so rastline stročnice, ker dušik lahko dodamo v obliki mineralnih gnojil. Od raznih vrst rastlin za podor jemljemo take, ki naglo rastejo, zemljo dobro zasenčijo in uspevajo v zemlji, kjer jih sejemo. Z zasenče-vanjem zatiramo plevel, zadržujemo vlago, zemljo pa obvarujemo pred izpiranjem.
Rastline za podor
GRAŠIČA. Korenina grašice ra-
ste navpično v zemljo. Steblo je pokončno le, ko je mlado, pozneje pade in zakrije zemljo. Ločimo zimsko in jaro grašico. Zimsko grašico sejemo takrat kot druga žita, vsekakor po trgatvi. Dobro prenaša mraz. Jaro grašico sejemo spomladi. Zimsko grašico sejemo v čisti setvi ali pomešano z oljno repico. Za 1 ha je treba pri čisti setvi 20 kg semena, v mešanici z repico ustrezno manj. Na ha daje 15 do 20000 kg zelene gmote, 120 kg dušika, 50 kg fosfoija in 165 kg kalija.
LUPINA, imenovana tudi volčji bob, ima kot podorina veliko vrednost. Steblo je pokončno in debelo. Zraste do 130 cm visoko in daje na 20000 kg zelene gmote, 150 kg dušika, 33 kg fosfoija in 45 kg kalija. Uspeva v slabi, peščeni in suhi zemlji. Sejemo jo konec aprila, ko se ni več bati mraza.
ČRNA DETELJA uspeva v težkih zemljah. Za podor jo sejemo ob zadnji poletni kopi. Za 1 ha potrebujemo okrog 30 kg semena. Na ha daje 25000 kg zelene gmote, 170 kg dušika, 30 kg fosfoija in 80 kg kalija.
RDEČA DETELJA ali inkamat-ka. Za podor jo sejemo konec avgusta ali v začetku septembra. Podkopljemo jo prve dni maja prihodnje leto. Za hektar potrebujemo okrog 25 kg semena. Na 1 ha daje 18000 kg zelene gmote, 120 kg dušika, 22 kg fosfoija in 58 kg kalija.
OLJNA REPICA sicer ne sodi med stročnice, je pa za zeleno gnojenje primerna zato, ker daje veliko zelene gmote in raste v času, ko trta počiva. Sejemo jo v drugi polovici avgusta, podkopljemo pa, ko je v polnem cvetju, konec aprila.
Za hektar potrebujemo okrog 12 kg semena. Na 1 ha daje okrog 30000 kg zelene gmote.
Za vse rastline, ki jih uporabljamo za podor, je treba zemljo dobro pripraviti, preorati in pobranati, zemlja ne sme biti zapleveljena. Stročnicam gnojimo s fosfoijem in kalijem, drugim rastlinam pa z mešanimi mineralnimi gnojili NPK.
T. DOBERŠEK
AV\\\\\\VVWWVVV\\VVVWVVVVVV\\\VWWVWV\\
Brez ljubezni ni kmetovanja
Kako gospodarijo pri Zupanovih v Podborštu
PODBORŠT — »Ko sem prvi v vasi delal 100 kubikov velik koritast silos, so se mi smejali, če bom ves Podboršt spravil noter. Zdaj se smejem jaz, kajti povprečno 15 glav živine (največ smo je imeli že 22 glav) terja svoje,« je povedal 52-letni kmet Jože Zupan iz Podboršta 9.
Kmetija Zupanovih meri 8 hektarov (3,5 ha obdelovalne), pred vojno pa so je imeli kar 18. »To ni bila arondacija! Sploh ne vem, kako se je lahko to zgodilo, da so nam vzeli zemljo. Zdaj imamo to zemljo, kije bila v času obdelovalne zadruge Šentjanž slabo ali sploh ne obdelana, mi v najemu. Zemlja je precej razkosana, je veliko parcel, in danes, ko je čas zlato, nafta in mehanizacija pa tudi nista poceni, to že ne
more biti prednost pri kmetovanju. Sicer imamo kombajn in sisterno za gnojevko v strojni skupnosti, da vasj nekoliko bolj smotrno gospodarimo. Toda stroji se sploh ne amortizirajo. S sodelovanjem s sevniškim kmetijskim kombinatom in tudi veterinarji sem kar zadovoljen, saj pridejo naokoli. Toda brez ljubezni, znoja in znanja ni dobrega kmetovanja. Zal kmet še vedno ni enakopraven delavcu. Hribovskim kmetijam bi morali omogočiti kmetovanje pod dosti boljšimi pogoji kot v nižini. Jaz sem bolj trmast in bom vztrajal, kako pa bo sin Jože, kije zdaj pri vojakih, končal je srednjo kmetijsko šolo na Grmu in ima veliko veselja do kmetovanja — pa bomo še videli,« pravi Zupan. P.
Jože Zupan
Nejasni kmetijski amandmaji
Vrsta pripomb na javni razpravi v Ribnici
RIBNICA — Minuli četrtek je bila v Ribnici javna razprava o tako imenovanih kmetijskih amandmajih k slovenski ustavi. Uvodne misli v razpravo je podal član izvršilnega odbora predsedstva RK SZDL in dolgoletni ravnatelj srednje kmetijske šole Grm Niko Rihar, ki je prisotne seznanil še s programom republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odgovarjal pa je tudi na vprašanja udeležencev raz-prave.	,
Te, specializirane razprave seje udeležilo okoli 30 kmetov, ki so menili naslednje:
Vsi trije amandmaji, ki govore o kmetijstvu, in četrti (o gozdarstvu) so nedorečeni in dvoumni. Ustava mora
biti bolj konkretna, da ni možno njenih določil različno razlagati. Strinjali so se z vsemi štirimi predlaganimi oblikami lastnine v kmetijstvu, menili pa so, naj bi te štiri oblike veljale tudi za gozdarstvo, kjer sla po letu 1974 uveljavljeni le dve. Več pripomb je bilo v zvezi s cenami kmetijskih pridelkov, pri čemer so poudarili, naj bi tudi pri nas uveljavili načelo, ki velja v razvitih državah, da država subvencionira okoli 50 odstotkov cene kmetijskih proizvodov. Predlagali so tudi, naj bi vnesli še novo ustavno dopolnilo, ki naj bi govorilo o tem, da sta kmetijska zemlja in gozd naravni dobrini, za kateri niso dolžni skrbeti le kmetijci in gozdaiji.
J. P.
S krompirjem do insuKna in interferona
Škotski podvig
Škotski zdravniki so prepričani, da bodo za izdelavo dragocenih zdravil, kot sta interferon in insulin, lahko uporabljali navaden krompir. Raziskovalci iz inštituta pri Edin-burghu so namreč razvili nove genetske kulture krompirja, v katerih so odkrili mutantne oblike beljakovine, imenovane patantin. Glede na to, da tvori patantin do 54 odst. beljakovin v krompiijevih gomoljih, je mogoče dobiti izjemno velik pridelek patantina na hektar.
Mutantne rastline same zase sicer niso komercialno posebej zanimive, mnogo pomembnejše je, da bodo njihovo genetsko toleranco znanstveniki lahko izrabili z vnašanjem posebnih genov, ki bodo potem »izdelovali« posebne beljakovine — zdravila. S pomočjo te lastnosti krompirja bo mogoče zelo zmanjšati stroške izdelovanja dragih beljakovinskih zdravil. Zaenkrat je to šele znanstvena ideja, ki ima utemeljeno osnovo, do tovarniškega izdelovanja zdravil po tej metodi pa bo minilo še nekaj časa. Škotski znanstveniki so prepričani, da bo treba počakati še največ pet let.
»Pri nas so na njivah ženske, drugje jih ni«
Aajda Pekoli o kmetovanju v Suni krajini
ŠAHOVEC — »Malo za davke, malo za škropiva in gnojila, pa gre moževa plača,« pravi 42-letna kmetica Majda Pekolj iz Šahovca, vasice blizu Dobrniča. Tako kot še na marsikateri kmetiji v Suhi krajini se tudi Pekoljevi ubadajo, kako bi iz bolj skope zemlje iztrgali čimveč. Ob agromelioraciji so pospravili Pekoljevi s svoje zemlje kar 60 kamionov kamenja!
»Naša kmetija je vključena v program FAO in še dobro, da so nam doslej pomagali z nakladalcem in delavci. Šiptaijem, ki so bili kar pridni, smo d^li samo hrano in pijačo, ko smo pospravljali kamenje. Seveda pa smo se največ namučila midva z možem in sin. Pomagali so tudi sorodniki. Moram reči, da nam je zadruga pomagala tudi pri gradnji silosa, iz programa FAO Da so prispevali tudi za stroje v strojni skupnosti. Z nasveti nam največ pomagata Tone Zaletel in Marjeta Uhan iz KZ Trebnje,« je povedala Majda Pekolj.
MjtfdaPtM
Zelo pa je zadovoljna z delom v aktivu kmečkih žena, ki vsako leto pripravi ekskurzije, predavanja in tečaje. »Ko gremo na izlete po Sloveniji vidimo povsod ženske, ki delajo na njivi, ko j>a gremo proti jugu, pa nobene ne vidimo na njivi. Pri nas delamo, zato tudi nekaj imamo; so pa tudi taki v Jugoslaviji, ki bi radi nekaj imeli in nič delali,« meni Majda Pekolj.
P. P.
DOLENJSKI LIST
3
r m
II
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN

Ni časa za zobotrebce
Na Lopati kmetje letos brez počitka in brez do-dodatnega zaslužka — Delajo za bodočnost
LOPATA — »Kmet prav rad dela, še lepše pa bi bilo, če bi imel kaj od tega,« pravi Slavko Robida iz suhokranjske vasi Lopata. Letošnja gola zima njegovi družini pa tudi drugim kmetom v tem koncu ni naklonila počitka. Ven so klicala
polja, po melioraciji polna kame-
nja, ki gaje bilo treba odstraniti. Če bi bila pokrita s snegom, bi se Slavko posvetil izdelovanju zobotrebcev, že tradicionalni dodatni dejavnosti v teh krajih, ki, kot zatrjuje, prinaša trenutno lepši dohodek kot živinoreja, ki je njegova osnovna dejavnost. V. poletnem času prinaša nekaj zaslužka tudi gobarstvo. »Seveda so ti dodatni zaslužki le mašilo, mi kmetje bi radi, da bi se nam
obrestovalo delo in naložbe, ki jih . Žal s tem
vlagamo v svoje kmetije. \ sedaj ni tako,« razglablja naprej Slavko, njegova žena Marica pa mu vneto pritrjuje. »Se pred to zimo sem imel 23 glav živine, iz hleva pa sem pred leti dajal tudi po več kot 20 tisoč litrov mleka, za kar sva z feno dobila tretjo nagrado pri TZO Žužemberk, vendar se je vse tako obrnilo, da sem moral nekaj krav oddati, saj ob pomanjkanju krme in
Marica in Slavko Robida
nizki ceni mleka ni bilo računa.«
Slavko Robida ima skupaj z gozdom 25 ha zemlje, vendar je vse skupaj tako razdrobljeno, daje pridobivanje krme močno otežkoče-, no, paša pa skoraj nemogoča. Večino obdelovalnih in travniških površin je dal meliorirati. »Samo strojnih ur je bilo 110. Res, da smo kmetje plačali samo en del teh stroškov, vendar je bilo pobiranje kamna zamudno, težaško pa tudi drago delo. Samo pri odvažanju kamna sem pokuril več kot 400 litrov nafte. Ker sem bolan, od težkega dela zgaran, je bilo vse skupaj toliko bolj naporno. Nekajkrat so mi priskočili na pomoč tudi brigadirji iz MDA Suha krajina in moram reči, da so bili zelo pridni in so dobro opravili svoje delo. Mnogi pravijo, da sem neumen, ker se toliko ženem, jaz pa pravim, da si mora vsak, kdor ima kaj talenta in misli za naprej, svoja polja urediti.« Žena Marica pa še doda: »Nama nobeden od potomcev, ki bo hotel delati na domačiji, ne bo imel kaj očitati.«
Kljub temu da imajo pri Robidovih na Lopati dokaj mehanizirano kmetijo in lep hlev, hladilnico za mleko in silos za krmo, pa to v sedanjih razmerah ni bilo dovolj, da bi mladi ostali doma. Dve hčerki sta že v službah, najmlajši sin Slavko, kije prišel od vojakov, pa se bo tudi zaposlil kot mehanik v Kočevju. Tako njihova kmetija deli usodo mnogih drugih v tem okolišu. »Saj ni čudno,« pravi gospodar Slavko, »kajti nekatere stvari še niso urejene. Glejte, bolan sem, plačujem kmetijsko in invalidsko zavarovanje, pa moram delati naprej brez vsakega nadomestila. Kmet bolniške ne pozna, niti dopusta, ko pa mladi to vidijo, se raje zaposlijo. Prišli bodo nazaj, ko se bodo razmere izboljšale.«
T. JAKŠE
Ekonomske stanarine so vse dlje
Stanarine v Novem mestu 1. maja za 97 odstotkov višje — Podražitev še pre-________majhna celo le za pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije
NOVO MESTO — Medtem ko so se stanarine v večini slovenskih občin zvišale aprila, se bodo v novomeški občini s 1. majem. Po sklepu občinskega izvršnega sveta bodo višje za 97 odstotkov, kar je najvišji odstotek povišanja v Sloveniji. Po novem bo znašala stanarina za dvosobno stanovanje v soseski na Cesti herojev 360 tisočakov, za nekaj kvadratnih metrov manjše dvosobno stanovanje v novejši soseski Slavka Gruma pa dobrih 310 tisočakov.
V občinskem komiteju za družbeni razvoj so predtem sicer podprli predlog občinske stanovanjske skupnosti za 116-odstotno povišanje stnarin in najemnin, s čimer bi dosegli, da bi stanarine predstavljale 1,6 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada v občini, kolikor so povprečno znašale v Sloveniji po zvišanju stanarin 1 .januarja letos. Ta stopnja je še vedno veliko
VPRAŠANJA O VARSTVU OKOLJA
NOVO MESTO — Na zadnji seji občinske skupščine Novo mesto se je večina delegatskih vprašanj nanašala na varovanje okolja. Delegati krajevnih skupnosti Regrča vas in Šmihel so zahtevali, naj IMV takoj preneha sežigati odpadke znotraj tovarniške ograje zaradi škodljivih plinov in dima, ki nastaja, uredi deponijo na tem kraju in ozeleni obrežje Težke vode, kot je bilo pred regulacijo potoka.
Delegacija iz Bršljina je vprašala, kdo je pristojen za nadzor nad onesnaženostjo zraka pri Krkinem tozdu Izolacije, predlagala je, naj se zagotovi tekoče spremljanje onesnaževanja zraka v tem okolju, o vsem pa naj pove svoje še pristojni organ. Delegacija Mestnih njiv je postavila vprašanje v zvezi s sežiganjem odpadkov v tovarni zdravil Krka in glede dovoljenja za to ter o delovanju čistilne naprave in pri tem o odnosu Krke in ostalih uporabnikov. Upati je, da ti nastopi zares pomenijo spreminjanje odnosa do enkratne dobrine — narave.
PIONIRJI O SVOJI ORGANIZACIJI IN PRESTOPNIŠTVU — Letošnji občinski pionirski problemski konferenci, kije bila minuli četrtek v prostorih Ljubljanske banke, so zaradi zanimive teme precej pozornosti posvetili tudi predstavniki različnih ustanov in organizacij. V prvem delu so mladi želeli priti do dna resnici, zakaj mladoletniki zaidejo na kriva pota in se podajajo v nezdravo življenje. Pioniiji vidijo rešitev v svojem pionirskem domu, seveda pa bodo morali za svoje otroke kaj več narediti tudi njihovi starši. V drugem delu je tekla beseda o prenovi pionirske organizacije. Jezili so se, daje na šolah vsako leto manj krožkov, želijo si šole v naravi pa tudi bolj prijazne učitelje. Več o tem v naslednji številki. (Foto: J. Pavlin)
Za oporečno vodo ni odgovorov
Metliški vodovod stalno na dnevnem redu — Dim in smrad s smetišča
METLIKA — V metliški krajevni skupnosti tako rekoč ni sestanka, kjer ne bi ljudje postavljali vprašanj o oporečni vodi iz vodovoda in smradu, ki prihaja iz občinskega odlagališča odpadkov. Vprašanja se ponavljajo, odgovori, že vrsto let enaki, pa tudi.
Za ureditev najosnovnejših življenjskih potreb, ki pa niso le problem Metlike, ampak skoraj vse občine, ni denarja. V letošnjem letu so sicer uvedli nov prispevek, ki ga delovne organizacije plačujejo iz dohodka, z denaijem, ki bi se tako natekel, pa bi rešili tudi najbolj pereče komunalne probleme. Toda v programu so dali prednost razširitvi telefonskega omrežja v občini, voda in smetišče pa bosta prišla na vrsto na koncu, če bo seveda ostalo še kaj denarja. Zato se ekološko nekoliko bolj osveščeni Metličani ne sprašujejo zaman, če se morda članom gradbenih odborov za telefonijo ne mudi z napeljevanjem telefonov prav zato, da bodo lahko ljudje hitreje poklicali zdravnika, ko se bodo okužili s »pitno« vodo.
Zadnja analiza vode, kije bila 7. aprila, a tudi že marsikatera poprej je pokazala, da je voda v metliškem vodovodu fizikalno sicer neoporečna, biološko pa močno okužena, saj vsebuje preveč bakterij fekalnega izvora in gnilobnih bakterij. Poglavitni vzrok za takšno nečistočo pa je čistilni sistem na Veselici, kije premajhen in zastarel in lahko oči-
sti le tretjino vode, ki potuje naprej po vodovodnih ceveh. Edina preventiva, ki se je lahko pri tem loti Komunalno gospodarstvo je, da opozori kuhinje v delovnih organizacijah, šole in vrtce, naj vode ne uporabljajo za pitje. Toda to je le delna rešitev, prav tako kot tista.
• Premalo denarja je tudi za urejanje odlagališča odpadkov, na katerem smeti sicer vsak dan redno zagrinjajo z 20 let starim strojem, le ob petkih ostanejo odpadki nezasipani. Takrat pa postane smetišče sredi steljnika nedaleč od Metlike raj za Rome, ki ne le da brskajo po smeteh, ampak jih tudi zažigajo. Metličani, ki se potem kopljejo v dimu in smradu in ki so jih izkušnje s polikloriranimi bi-fenili (PCB) iz semiške Iskre že dovolj izučile, pa se sprašujejo, ali niso morda strupi, ki nastajajo ob gorenju industrijskih odpadkov na smetišču, prav tako nevarni kot PCB.
privažali z Jurovskega Broda onkraj Kolpe. Toda ti delavci, učenci, malčki preživijo polovico dneva doma in vprašnje je, če tudi tam vsi upoštevajo opozorila Komunalnega gospodarstva. Vendar pri Komunalnem gospodarstvu ob tem le skomignejo z rameni, kajti cena vode, ki jo plačujejo občani, zadostuje le za funkcionalne stroške, ne pa tudi za razšiijeno reprodukcijo. Zato se odločajo za improvizacije, cenene in trenutne rešitve.
M. BEZEK-JAKŠE
LETOS TRI RAZISKAVE VODNIH VIROV
o kateri razmišljajo v nekaterih kolektivih, da bi vodo za naprave za napitke
METLIKA — Lani so naredili v metliški občini tri vrtine, s pomočjo katerih so iskali vodne vire, in sicer pod Berčicami, pri Krvavčjem vrhu in Rosalnicah. Vendar so bile količine vode povsod pičle. Na predlog metliškega Komunalnega gospodarstva pa naj bi v letošnjem letu opravili raziskave na višinskem področju in dlje od naselij, in sicer v dolomitskem sloju nad Ravnaci. Tudi tu bodo izvrtali 3 vrtine. Na Komunalnem gospodarstvu si bodo prizadevali, da bi se raziskave vodnih virov v občini nadaljevale tudi v prihodnjih letih.
nosti naredilo veliko škode njihovemu desetletnemu delu pri vzdrževanju sta-
stavbe na Partizanski cesti pa kar okrog milijardo dinaijev. Napoved o ne tako daljni katastrofi na stanovanjskem fondu zato niti ni lažen alarm, a kaj, ko vse več ljudi, ne le tisti, ki so upravičeni do delne pomoči pri plačilu stanarine, živi na robu življenjskega minunuma.
Z. LINDIC-DRAGAŠ
novanjskega sklada in ohranjanju njegove vrednosti), se izvršni svet ni odločil za predlaganih 116, ampak le za 97 odstotkov višje stanarine, ker
• V novomeškem izvršnem svetu tudi menijo, da bi bilo bolje, ko bi stanarine povečevali vsak mesec, pa zato z bistveno manjšimi odstotki, s čimer nsy bi maig prizadeli ljudi. Postavlja pa se tudi vprašanje, zakaj za revalorizacijo stanovanjskega sklada velja drugačen, precej višji indeks od indeksa rasti drobnoprodtgnih cen. Ta indeks biroja gradbeništva je za letošnje prvo trimesečje znašal 129 odstotkov, medtem ko uradno inflacijo računajo v tem obdobju na 65 odstotkov. A vprašanje je, če se bo dalo pri tem kaj spremeniti, saj problema niso načeli prvič.
ker razmere ne dopuščajo več. S tem bo delež stanarin v revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada v novomeški občini znašal le 1,49 odstotka, kot je pred podražitvijo. Denaija za vzdrževanje stanovanj bo tako seveda manj, z okrog 7 milijardami se bo dalo narediti res le najnujnejše. Samo streha za stavbo na Glavnem trgu 1, ki jo je nujno prenoviti, bi trenutno stala kar desetino te vsote, obnova ene
PRIZNANJA OF
METLIKA — Na slovesnosti, kije bila v sredo, so v Metliki podelili občinska priznanja Osvobodilne fronte. Letošnji nagrajenci so prof. Jože Dular, pisatelj, zbiralec in zapisovalec ljudskega blaga, Rudi Dim iz Gradca in Peter Šneljer z Radoviče, vsestranska družbenopolitična delavca, ter gasilsko društvo Gradac, ki bo letos praznovalo 100-letnico obstoja.
Nekateri odpadki v Opekarno
Nekatere posebne odpadke naj bi vžgali v Zalogu v opeko — Krajani so lahko zgolj ugibali
nižja od stopnje, ki naj bi zagotavljala enostavno reprodukcijo. Prehod na ekonomske stanarine, ki bi morale znašati kar 3,45 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada, se je že lani upočasnil, letos pa se bo očitno še bolj. Pravzaprav bi lahko o ekonomski stanarini kar nehali govoriti, meni predsednica komiteja za družbeni razvoj Darinka Smrke; če je nismo dosegli v 15 letih, je tudi sedaj, v zares težkih časih, ne torno.
Upoštevaje težke življenjske razmere, nižji standard in seveda tudi stališče sindikata, naj bi stanarine ne rasle hitreje od osebnih dohodkov (to stališče je po mnenju tajnice stanovanjske skup-
ZALOG — Na nedavnem sestanku v tukajšnji opekarni so razpravljali o načrtih, da bi Opekama Novo mesto v Zalogu pri žganju opeke »predelovala« nekatere posebne odpadke, ki nastajajo v proizvodnih procesih nekaterih tovarn. Kot so poudarili na sestanku, že tečejo priprave za izdajo potrebne dokumentacije za gradnjo dodatnih objektov za »imobilizacijo« posebnih od-
padkov, in kot so posebej in večkrat
podčrtali, bi v Zalogu vžgali v opeko le odpadni novoterm iz tozda Izolacije in nekatere galvanske mulje. Navedene posebne odpadke so ponudili kot dokaz, da na proizvodnih linijah v Zalogu ne bodo dovolili predelave strupenih materialov, ki bi ogrozili zrak in podtalnico.
Na sestanku so obširno prečesali strokovne ocene o predvideni »imobilizaciji« odpadkov in menili, da po tej plati ni zadržkov, da »predelava« v opekarni ne bi stekla. Neškodljivi predelavi niso nasprotovali niti predstavniki krajevnih skupnosti, vendar so vztrajali, da je »treba javnosti dokazati, daje tisto, kar gre v zrak, neškodljivo«, kot je dejal Lado Lavrič iz Straške krajevne skupnosti. Spričo očitnega nezaupanja med krajani, ki pa, sodeč po. reakcijah prisotnih, »predelovalnici« nekaterih posebnih odpadkov načelno ne nasprotujejo, so na sestanku sklenili dvoje: ponos no bodo analizirali dimne pline in uvedli meritve na dodatnih mestih.
Pluralizem živeti
Seja OK SZDL N. mesto
BOLNIŠNICA REGIJSKI PROBLEM
NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina bo na majskem zasedanju sprejemala tudi odlok o uvedbi nedavno izglasovanega samoprispevka za dograditev in sanacijo bolnišnice ter programa reševanja problematike osnovnošolskega prostora v novomeški občini. Do te seje naj bi odgovorni zvedeli in na njej povedali, kako se nameravajo v izgradnjo bolnišnice vključiti druge občine, ki so povezane v medobčinski zdravstveni skupnosti za Dolenjsko, Normalno bi bilo, da prispevajo del denarja za bolnišnico, saj jo bodo uporabljali ljudje iz vse Dolenjske in od drugod.
S sklepi so predvideli tudi sestanek s krajani. Tega doslej ni bil oin to so ocenili kot pomanjkljivost v priravah na predelovanje odpadkov v zaloški opekami. Se posebno je to poudaril Franci Šali. Na sestanku so ga sicer pravzaprav postavili na zatožno klop, saj je tam vodstvo Opekarne Novo mesto zavrnilo in obsodilo njegov zapis v Dolenjskem listu »Iz dimnika pa se kadi rdeč plamen«, češ da po nepotrebnem vznemirja javnost. Šali je pojasnil, daje
ta članek objavil po prejemu pisma krajanov v zvezi z delom Opekarne, in po-
udaril, da pismo ni napad ne na Opekamo in ne na ekološki program.
Na sestanku je prevladala ocena, da bi predelava nekaterih posebnih odpadkov v Opekami Novo mesto ublažila občinski problem z nakopičenimi tovrstnimi odpadki.
L. M.
NOVO MESTO — Člani občinske konference SZDL Novo mesto so na seji pretekli torek razpravljali o političnem pluralizmu in prenovi SZDL. Opredelili so se za pluralizem, ki pa gaje treba živeti, ne pa se o njem le pogovaijati. Socialistična zveza naj bi v znamenje podpore teh procesov pripravila konkretne opredelitve, variante za njih, da bi se ljudje lažje odločali. Brez odločanja bi morali videti, kaj se da storiti za pluralistično družbo še v okviru te ustave, opredeliti pa tudi dolgoročno strategijo SZDL in kaj ta organizacija to v prihodnje. Morda bomo politični pluralizem živeli celo kot strankarski in bo SZDL pač politična stranka. Na prihodnost seje vsekakor treba pripravljati.
Občinska konferenca je pregledala tudi rezultate referenduma za samoprispevek v občini, pri čemer so posebej poudarili zasluge številnih aktivistov za izvedbo in uspeh referenduma ter nujnost bdenja SZDL nad porabo denaija in uresničevanjem programa. Zaupanja ljudi namreč ne smemo zapraviti. Na dnevnem redu je bil tudi predlog za ustanovitev kabelske televizije Novo mesto. Člani občinske konference se niso strinjali, da bi bila SZDL ustanovitelj, dali so le soglasje, da se lahko tozd Grafika Novo mesto, kije predstavila elaborat o tem, loti projekta novomeške kabelske televizije.
Pri Molku ne poznajo besede »ne«
V Gradcu prva dolenjska zasebna prodajal-
na z avtomobilskimi deli
GRADAC —• Šolski primer za-sebništva, kakršnega si gotovo zamišlja tudi novi predsednik zveznega izvršnega sveta in ki mu zadnje čase počasi, a zanesljivo odpira vrata, je avtomobilski servis Janeza Molka v Gradcu. Poleg mehanične delavnice za Zastavo, Fiat in Lado, pooblaščenega servisa za motorna kolesa Tomos in motorne žage Husqvarna ter vlečne službe ima od začetka letošnjega februaija odprto tudi prodajalno z rezervnimi deli za omenjene znamke avtomobilov, žage in motorna kolesa.
»Za trgovino, ki je prva zasebna prodajalna z avtomobilskimi rezervnimi deli na Dolenjskem in druga v Sloveniji, smo se odločili zato, ker smo imeli v naši delavnici vedno založeno skladišče, mnogi pa so prihajali k nam le po rezervne dele, niso pa želeli tudi uslug,« pove prodajalec Milan Stopar. Prav zato, ker je šel glas o dobri založenosti že prej daleč po naši domovini, je v Molkovi prodajalni vedno veliko povpraševanje. »Veliko materiala pošiljamo tudi po pošti, zlasti v južnejše republike. Posebno ugodnost pa imamo za družbeni sektor, ki dobi rezervne dele pa tudi usluge brez plačila prometnega davka, kar še do nedavnega ni bilo mogoče,« pravi Stopar ter pristavi, da pri njih besede »ne« ne poznajo. Če rezervnega dela že nimajo na zalogi, kar pa se redko zgodi, ga poskušajo dobiti v enem dnevu ali dveh.
M. B.-J.
inf-**'tal
£
\
Milan Stopar
KANALIZACIJA — Okrog 100	^
novalcev v bloku na Cesti herojev 34)«
lo prejšnji teden dva dni °4reza‘!0,_.. Mal
vodnega vira, zaradi česar so bila v ao	^
čem okolju nemogoča tudi vsa straffl^r ie^
in druga podobna opravila.	^
obisk komunalcev se je za odtok iniJ [)j končal neuspešno, ugotovili so, da W hiti] ba razbijati, da bi našli in odpravili ko; kdo naj bi to storil, pa stanovalo * , po ogledu predstavnika stanovanjske^* nosti niso mogli ugotoviti. Komun*11*" ^ je poleg tega ob dveh vse padlo iz	«®u
novalci bi morali sami poiskati m P ?jta »šefa« na Komunali, da bi jim čudo®"" a k, strojček za očiščenje cevi pcšlal pop°»r aj % Drugega dne proti večeru, ko 80 “JjrL jfin stanovalcem v bloku zaradi v kop*"tt skrivi izlivajoče se nesnage sosedov žepoP® n. nn živci, je prišla rešitev v obliki pokjicmngf 200
silcev (po posredovanju iz Ljublja^Jj Jim so z žico odtok spet napravili
življenje se je normaliziralo. >>Za®r«j JU (kosti v vrečki) pa kaže, da bi se stanovalci očitno še v baraki težko ttivjj
lefoniranje vsaj v dolenjski Pres Jani nadvse zabavna ali mukotrpna «i so kakor pač kdo gleda na to. Pogosto^ Kerše
je kaj čudna zadeva, včasih mujc t®**	0 pa
ti kos	& ^ov
l — Bratski obisK nu * Q tle ■! precej sprememUsvpp
za vse uaeiezence m auuw»i-povratkom je precej spremenila videz Krkina petindvajsetič*, ki--v„ Sremske Mitroviče do doma pnpe‘J vlečnem vozilu. Sreča v nesreoje	( J
Potniki v njej in v drugem udeleže	^
zilu (domorodski) so jo odf1 vro- Kn škodb. Slednje je druga sreča. Saj M čeglava srbska peresa sicer napleteničila o kakšnem neo	^
izpadu.	<ja t,
do stosedmega leta.	?
_____________________i
V času od 13. do 20. apnlaj»
Dijana Šumar iz Pribanjcev	Natlwizo
Martina I .ahnha i/ToDOlO^ega \7rlnW^.
sag
Kamene iz Otočca Mošincev
Mošincev — Suzano, ■'u^an?iz^V; Trebnjega - Saro, Jožica^ « f
Matica, Danica uorenc iz 5marjrf(ptMai, Črnomlja - Klemena, Mannka . eza,
SSfj. - siki N.uU
Metlike - Daliborja Pavla Se. ^ v«
Metlike - Daliboija, P*”®
Čužnjevasi — Eriko,OlgaTra teigWow
lje vasi — dečka, Viktorija Šuasbe^en
ŽKfc;u£i££
- deklico, Marija Janževič iz Sen«
IZ NOVEGA MESTA: lesma Gabeljič z Ragovske 16 Mpr'vvc ■Valerija Kranjc z Zagrebške	a
Alenka Rožič, Nad mlini 44
Janja Kambič s Kurirske poti 13
Čestitamo!	 ^^oko
šoferjem osebnih avtomobilov^«, ^ vek nikoli ne ve, kdaj bo moF> pod kolesa železnega konjiča mopedov dobi mladina za «	^ ^
predlagajo nosilci akcije} • posmob^j pogodbo z župnikom, ki naj	n
eno od pridig botrom, naj n j^..
govorni zmigali in da bodo d*'-noiAru l
■''pSrvSfvffiTMAHf^.
PRIZORIŠČU Vinske vigreth^tlfa « hoji vseh, ki navadno zgrešijo Nemalo obiskovalcev namreč krajih, kjer se znajdejo, ko jih * ^ nPKjCi ? 1. nuja. Ne ozirajo se na nit1* pn' Spsk vijo tudi na balkonih, pa čejc .
CI, učitelji in gostje so ga	KOjs
turnim programom, v katerem . ^ 1% l li osnovnošolci. Posebej Pr,sr 0tu<vjerti _ mladi folkloristi, zaostajali pa citatorji z belokranjskimi preg0ie ni ki. Ljubljanska Elektrotehna, k JpodJ"fyi: »d vitelj podzemejski osnovni SohJ ob Uti nriln/nnsli učencem VluC° *
I črnomaljski drobir jllffi
EN AR — Na oddelku za občo upra-U 'inStr?ra‘-un Pr> črnomaljski občinski —' .ir™1 hranijo 7 manjših polivinilastih sta- j?lrMličnimi kovanci jugoslovanske- I e bi- -j/par]a- Kot so napisali na listu, ki so ga 1 od ^‘“apglasno desko v občinski stavbi, ®a-	,° tisti, ki ga pogreša, pride iskat na
Sina c «■ Pričakujemo lahko, da se bo gle-(a® J?'rcdnost našega denaija prej oglasil ljudi zbiralec kovin kot denaija. iW fcpSVNOMESTO — Zvestiposlu-ap»; wJU“)janskega radia so v začetku tega i njo C"-® slišali čestitko Jožetu Stegnetu, si-W .^‘“žbencu črnomaljske občinske ;Ce® 1 e> drugače pa tudi zagnanemu turi-,st* jm„*u,delavcu, sodelavcu studia D itd., ■osid i., J°Je zaželela prijateljica Mojca Blairi® i*h 11n?'e)? delovnem mestu. Čmomalj-idno je 8‘bali, katero je to delovno mesto, $1® ofintv eta ^ ve<dno videli prihajati iz trivn^ stavbe- Stegne je končno izdal ščd1 to,!"*'' da je svoje črnomaljsko delov-hfJJOd ^Prepustil enemu izmed več kot * "v zaposlitve v črnomaljski
P3 s« bo poklicno vrgel v ra-i&. JUR ico»studia D ■J& teklo wČVA.NJE — Viničani so se pre-siavjii	dm*° ^et0	Pre^'
vC’ Hi iJlu? .j®0* z jurjevanjem in drugi-ie-Plesiin. ^skimi ljudskimi pesmimi, ^ Pisanir?aSu,?k“ni igrami, z izdelovanjem fcj^jeli so^lokranjsko kulinariko. Spre-tUdl ljubljanska županja Nuša 'iinskpi?’Pr?^stavniki Kompasa in ljub-t2 JfcUsiv?11^1^116 zveze- Viničani so nad-l0*10 DačT? >>zvozili<< svoje juijevanje, ka-uacu 56 bodo s —j-- -----
fc"? bezali vid
*SS3Sig±SSLlS£
njfj , | y‘deli 17. junija. Viničani J v Ljubljani naredili dovolj dobro
'amo.

obne iz Kočevja
Bv(N I
Ipo-^	_________
! 'w	NI VEČ — Centralno
<keflhla ,eJe le Prenehalo delati takoj, ko je itopinj rP?r.®tur® tri dni zapored nad 12
tedif w 'n 10je b,1° v začetku minu' “bčutnn' j, t0 P® ie temperatura spet pritožni ^ se nam je več občanov k cnaltr, a -ilb zebe 'n d® naJ bi Komuna-kuriti .. ledno upoštevala, daje treba N lV«Je.temPeratura tri dni zapored stopmj C.
Ww^.°CENIH daril NI BILO — obvestit 'j™ nas Je neznanec iz Ribnice «jr°jstnirt’o ■ ‘71® nek‘ kočevski direktor ’ l^ ob6i„: nLln d® 'udi v podjetjih po ribniš-e °™i4riev zblr®J° PO 100 do 150 milijonov tfPVoiJ3 nakuP darila, medtem ko se ltne#*!tiioi m.bče ne ?P°mni- Pozanima-"X in 7„’ k®ko je s temi »miljardnimi« da-,dob,! r . “'.da je direktor kot običajno ' ' v,, Rojstni dan nekaj steklenic pijače.
K0 ,BJTI MLAb ~ Te dni je iz-tl^fenz «Vnka ml®d‘nskega listka »Roškri v „»« 1U,< Pod geslom »Nič več ni le-rod>hbraVn ■ ottovmi biti mlad«, članki pa Elv*tta m i„J° bojkot slovenskega blaga, Nadižo v -vane’ Mladinino okroglo n V^jUriznia itd V^U’ Pre^uJanJe kočevskega
If ^bniški zobotrebci
^lElajPp.DVOR _ Te dni je v ribniški nlja to mu jj® neki prišlek pomerjal kape, pa
[ Br,tasedM i1168111’ kjer je lani njihov strelec poo’lu J^o mesto.
itjei^kih PROMETA — Tudi v ribni-v^ebno vrah promet “pada, kar še so^^bbani v ?Ja 24 P°biStV0 m konfekcijo.
deSSei	‘±'ke !!,°gledujTj
se skušajo znajti tako
icih pridobijo
- k®lagovn,77nOSj' J®k° samo še ta mesec v fa 7 oh ‘Ptodajajo pohištvo in preproge ^<0bvr°kov m brez obresti ali pa na 10 ^^O^dstotnimi obrestmi.
jjbJVcbanjske iveri
‘ SSsST
ne-so udele-
?te§aEass.-A_
NajJ*linsk<, l ' f® člana predsedstva te no, ^»didato,°Trence. V obrazložitvi k listi
po^i^hedet? Uglm ukvarjata tudi i glasbo. kupuNtn na mpv,„om.enjenih dveh ni bil izvo-io- »i^j', čenra° P°Jnika v mladinski organi-■č	-C k enemu °dteh dveh ka-
j» ^'uje tudi'0™1S1J® zapisala, da glasbeno
-- • «

IZ NtkŠIH OBČIN
F*Bfm
Ml
IZ Nt^ŠIH OBČIN

rtfSSS; >>M®jhne že, majhne, ampak
>ol.^Uf)p9?ABUANJE REZERVNIH izSMčinesr.čl Rezervni oficirji ribniške iz *WbUl n.® enodnevnem strokovnem £oV%klmt!iJev®nju v Svetlem Potoku. Za
Tad^avn^0?10«0«!®, Mj a®01® 23 svojo bai^t« verir,1 Dlma denarja. Prav zato tudi še če se bodo lahko udeležili tekmovanja v streljanju
da pri za svoje kupce
Prekislo jabolko inovatorstva
Janez Pašič prejel 1. nagrado raziskovalne skupnosti za izdelavo povratne žage — Veliko povpraševanje po izdelku, ki pa je še vedno unikat_
ČRNOMELJ — Med inovatorji, Id so pred kratkim prejeli nagrado črnomaljske raziskovalne skupnosti za preteklo leto, je bil tudi Janez Pašič, predmetni učitelj tehnične vzgoje in fizike na obeh črnomaljskih osnovnih šolah. Pašič je namreč sam izdelal povratno žago, ki je na našem tržišču ni moč kupiti, zanjo pa vlada veliko zanimanja tako med učitelji kot modelarji.
«Šolske tehnične delavnice so opremljene zelo skromno, stroji, ki jih premorejo, pa so navadno stari. Prav v tehničnih delavnicah je veliko možnosti za inovativno dejavnost. Opažamo, da učitelji sicer imajo voljo in bi bili pripravljeni marsikaj izboljšati, a ni prave spodbude. Tudi sam sem naredil povratno žago bolj iz potrebe,« pravi Pašič, ki pred letom, ko jo je začel uporabljati pri pouku, ni pričakoval, na kakšen odziv bo naletela med šolniki. Njegov izdelek je bil namreč ob republiškem tekmovanju mladih tehnikov razstavljen v Domžalah, pozneje pa še na novosadskem sejmu.
Še postaje RK
Rdeči križ jih bo ustano-| vil po vseh krajevnih skupnostih
KOČEVJE — Na nedavni program-[ sko-volilni skupščini občinske organizacije Rdečega križa Kočevje so ponovno izvolili za predsednika dr. Miha Petroviča, m podpredsednico pa na novo Stanko Žagar, glavno sestro v domu starejših občanov.
Sklenili so, da bodo kljub vedno slabšim materialnim možnostim zadržali vse dosedanje oblike dela, razen tega pa bodo nanovo začeli ustanavljati postaje RK po krajevnih organizacijah RK. Na teh postajah nameravajo po 1-do 2 krat na mesec uvesti dežurstvo, da bodo starim, bolnim in sploh vsem pomoči potrebnim občanom pomagali reševati njihove stiske. Gre za materialno pomoč ali pa le za razgovore in nasvete, s katerimi občani ne želijo obremenjevati socialnih in drugih služb. Zato nameravajo v vsaki krajevni organizaciji RK z dodatnim izobraževanjem usposobiti enega ali dva občana ne le za socialno delo, ampak še za higiensko-epidemiološko, za nego bolnih in ranjenih itd. Nadaljevali bodo tudi z usposabljanjem kadrov prve medicinske pomoči. Ta pouk je zelo kakovosten, ker se predavateljski kader stalno izpopolnjuje.
Pohvalili so tudi mlade člane RK, ki se zgledno vključujejo v delo krajevnih organizacij RK.
J P*js4KaV lTjubljam Irid'volitev ne rabi '■ ^ k°mU Je l*anes snloh še do
»ItoflS, kU« ~ V čakalnici na pro-lizp^ Postafr, ltcJej0 a trebanjsko avtobus-oWN mimniH * ’i.'‘,d®Jte nam razlog«. Ve-#S® in^ Sf,lh br“®s "ima pojma, za elc^ razloop h u6 razlo8e 8re- Ce pa kdo 5ise v2®tej avtoh! ^ bl začel urejati čakalnico rinirjPhftačni usm postaji, jih ima že preveč. n,jfl#Vrnem «aSt0rčSk> namrei v precej temu * 8® Tre-) PfJ v^Pska v»i vese*e- Počečkan je kot kaka ir^znice ■ emestn® čakalnica podzemne N^^v^rioDsltP^j0 vn®^® v Trebnje sred-
lfl L,BwVe4>ni d?uodKha’ ieprav Je tkalnica dru8‘h znamenj bolj srednje-
^2 naTREBNJEM? - V neurad-rC([(}P*4'n!,< J. drugij parkiraj lepše, ker nisi
«Ljudje, ki so spoznali prednosti te žage, sojo bili pripravljeni takoj kupiti. Žal pa je še vedno na voljo le en primerek. Prepričan sem, da bi šli ti stroji dobro v prodajo, če bi se jih le kdo lotil izdelovati v večjih serijah. V nekaterih šolah so že ugotovili, da bi v tehničnih delavnicah potrebovali najmanj po pet takšnih žag,« pravi Janez o svojem izdelku, ki ga je moč uporabljati za na-

NIČ POKLICNIH NA SZDL?
RIBNICA — Tudi v ribniški občini so razpravljali o predlogu, naj bi ukinili Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije. Prevladalo je mnenje, da naj bi medobčinski svet SZDL deloval še naprej, vendar brez stalno zaposlenih. Razna dela, ki pa bi jih le bilo treba opraviti, naj bi za ta organ urejala ena izmed ljubljanskih občinskih organizacij SZDL.
PRIZNANJA ZA PRAZNIK
RIBNICA — Na svečanosti, kije bila 26. aprila v domu TVD Partizan, so podelili letošnja priznanja SZDL in sindikata, nato pa so se domači igralci predstavili še s komedijo. Srebrna priznanja OF so za prispevek pri razvoju samoupravne socialistične družbe prejeli: Mirko Goršič (Ribnica), Nežka Henigman (Dolenja vas), Franc Hočevar (Dolnje Podpoljane)Jknton Perov-šek (Sv. Gregor), Vojko Stanfelj in Milan Teka vec (oba Ribnica). Za prizadevno delo v sindikalni organizaciji sta prejela srebrni znak sindikata Alojz Zbašnik in France Vidervol, oba iz Inlesa Ribnica. Bronasti znak OF, priznanje krajevne organizacije SZDL Ribnica, pa so prejeli: Miha Umek iz Ota vic, Anton Dellaschiava iz Hrovače in pionirski odred »Anton Majnik« iz osnovne šole dr. Franceta Prešerna v Ribnici.
PODPRLI IZJAVO IZ CANKARJEVEGA DOMA
MIRNA — Krajevna organizacija ZZB NOV Mirna je pred časom sklicala letno skupščino. Udeleženci so med naloge zapisali, da si bodo borci prizadevali za uveljavljanje vloge civilne zaščite v krajevni skupnosti in da bodo z delovanjem vpeti v preprečevanje morebitnih pojavov, ki bi skušali razvrednotiti dosežke NOB in oslabiti napore družbe za rešitev iz krize. V razpravi o političnem in gospodarskem trenutku so borci podprli prizadevanja sloven-skega vodstva in izjavo, sprejeto v Can-karjevem domu. Udeleženci skupščine so podprli pluralizem v okviru SZDL in ocenili, da ni potrebno ustanavljati novih gibanj in zvez.
Hitra železnica bi zarezala v okolje
Trebanjski izvršni svet: ali bodo prevladali zgolj računi?!
TREBNJE — Tukajšnji izvršni svetje nedavno obravnaval predvideno gradnjo hitre železnice skozi trebanjsko občino in pri tem odločno poudaril nujnost varovanja kmetijskih zemljišč in okolja v celoti. Po tej plati so načrtovano gradnjo na odgovornih mestih v republiki ocenili neustrezno, saj so se za t. i. dolenjsko varianto odločili le na podlagi ekonomskega vidika gradnje, in ne tudi ob razmisleku, kaj bi proga pomenila za očino Trebnje. Ta železnica bi prepolovila ozemlje občine in med drugim trajno izničila kmetijska zemljišča, so menili na seji izvršnega sveta. Sprejeli so amandma na predlog sprememb in dopolnitev republiških planskih dokumentov in v tem dopolnilu je rečeno, naj se v republiške dokumente vrišejo vse štiri prvotno predlagane različice hitre železnice. Poleg tega morajo v republiki sprejeti kriterije za
• 6. maja ob 18. uri bo v trebanjskem prosvetnem domu javna tribuna o hitri železnici skozi občino Trebpje. Tribuno, ki se je bodo med drugimi udeležili predstavniki ZG Ljubljana, sklicujejo podružnice SKZ in odbor za smotrno gradnjo hitrih železnic.
gradnjo takih železnic po Sloveniji, ki bodo upoštevali posege v prostor, vplive na okolje in posledice hrupa. Izvršni svet, ki je na seji ocenil, da so trebanjsko občino preslabo obveščali o izbiri trase bodeče načrtovane železnice, ugotavlja, da omenjenih meril z navedeno vsebino nista upoštevala beograjski in sarajevski prometni inštitut, izdelovalca potrebnih študij za slovensko hitro progo Ljubljana—Dobova.
L. M.
Janez ima še vrsto idej, kakšne priključke bi lahko naredil k tej žagi. A za-trjuje, da svojih zasmili ne bo nikoli uresničil. »Vse dele za povratno žago sem izdelal sam ali pa sem jih kupil s svojim denarjem ter jo potem dal šoli. Pa se na šoli za to nihče ni kaj prida zmenil. Enkrat sem ugriznil v kislo jabolko inovatorstva, in ker je bilo pregrenko, sem ga pustil,« pojasni Pašič. Skoda, da na takšen način izgubljamo mlade inventivn eljudi.
M. BEZEK-JAKŠE
PRIZNANJA OF IN SREBRNI ZNAKI SINDIKATA
ČRNOMELJ — Letošnji dobitniki priznanj Osvobodilne fronte v črnomaljski občini so delovna organizacija Informativne djelatnosti Karlovački tjednik iv radio Karlo-vac, Ernest Haler iz Črmošnjic, Vika Lozar, Franc Janež in Vasilij Dormiž, vsi iz Črnomlja, ter Mladen Radojčič iz Bojancev. Srebrni znak sindikata, priznanje, ki ga podeljuje sindikalna organizacija, pa bodo ob prazniku dela prejeli Tomo Buljan in Bmako Pečjak iz Iskre, M rijeva Čatovič iz kmetijske zadruge, Boris Cimerman iz Belta in Leopold Panjan iz Gorenja.
Janez Pašič
tnčno obdelavo lesa, fumiija, papirja plastike in tanjše pločevine. Prednost je tudi v tem, da ima stroj moč le 200 W in da bi namesto njega postrebovali v delavnici najmanj dva druga stroja. V resnici pa prave zamenjave zanj ni. Zaradi enostavnosti lahko z žago rokuje vsak učenec, ker pa je majhna, je tudi lahko prenosljiva.
58 POMOČI PRI STANARINAH
ČRNOMELJ — V preteklem letuje nadomestila stanarine v črnomaljski občini prejemalo 58 občanov, večinoma upokojenci z nizkimi pokojninami. Naj višja pomoč je znašala v decembru dobrih 90 tisočakov, najmanjša pa nekaj več kot 5.000 din. Prošenj za nadomestilo stanarine je bilo sicer več, vendar tisti, ki imajo osebni avto, počitniško hišico ali živijo v nadstandardnem stanovanju, do pomoči niso upravičeni.
Podelili
nagrade
inovatorjem
Največ nagrajencev iz Iskre in rudnika
ČRNOMELJ — Tukajšnja raziskovalna skupnost že vrsto let podeljuje nagrade in priznanja inova-toijem. Pred kratkim jih je podelila vsem tistim, ki so v preteklem letu predlagali ali naredili kaj koristnega na področju inventivne dejavnosti.
Prvo nagrado in priznanje so prejeli Franc Jerman, Jurij Kobe, ter Franc Stariha in Anton Lekner, vsi iz Iskre in Janez Pašič iz črnomaljske osnovne šole. Drugonagrajebci so bili Franc Štine iz Jakob Stariha iz semiške Iskre, Miralem Imširovič in Ivan Mikšič iz rudnika Kanižarica, Vlasta Henigsman in Terezija Tomaževič iz semiške celodnevne osnovne šole ter mentorica Marija Brunskole iz črnomaljske osnovne šole. Tretjo nagrado in priznanje si je prislužila skupina treh delavcev rudnika, in sicer Jože Kastelic, Jože Vesel in Vlado Klobučar, prav tako sta v rudniku zaposlena Damjan Čemas in Branko Čepuran, avtor tretje inovacije iz rudnika pa je Dušan Milinkovič. Tretjenagrajenci so tudi Alojz Novak in Željko Pupič iz Goka, Petar Terzič iz Belta ter no-vinaiji črnomaljske osnovne šole z mentorico Vidico Adlešič.
Razbremeniti, toda kako?
Le z nižjimi prispevnimi stopnjami gotovo ne
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini imajo že nekaj časa malodane burke s prispevnimi stopnjami za sise družbenih dejavnosti, ki se skoraj iz meseca v mesec spreminjajo. Kol vse kaže, pa tega Se ne bo konec.
Črnomaljska občina je po višini prispevnih stopenj za družbene dejavnosti v slovenskem merilu na 35. do 63. mestu, le pri sociali na 2. mestu. Topa pomeni, da so črnomaljske prispevne stopnje v glavnem pod republiškim povprečjem. Hkrati pa v Črnomlju prejemajo republiško solidarnost Pogoj, da so do nje upravičeni, pa je prav višina prispevnih stopenj, ki morajo biti najmanj tolikšne, kot je slovensko povprečje, sicer jim grozi, da bodo izgubili četrtino republiškega solidarnostnega denarja. Inko beseda teče o zviševanju stopenj, se takoj oglasijo v izobraževalni skupnosti, kjer bi potrebovali denar za nove osnovnošolske oddelke, v zdravstvu,
KRVODAJALSTVO IN AIDS
KOČEVJE — Krvodajalska akcija bo v Kočevju 15., 16. in 17. maja, in sicer v Domu starejših občanov, katerega vodstvu se za vse dosedanje razumevanje občinski odbor RK še posebej zahvaljuje. Zanimivo je, da so nekateri krvodajalci izrazili bojazen, da ne bi zaradi oddaje krvi zboleli za AIDS; spet tudi pa prihajajo na oddajo krvi prav zato, ker jim tukaj brezplačno opravijo test za AIDS. Pri občinskem odboru RK so nam tudi zagotovili, daje Zavod za transfuzijo izredno dobro poskrbel za varnost krvodajalcev in tudi, da ima vso opremo novo in popolnoma sterilno, s čimer je večina krvodajalcev že seznanjena.
kulturi, kjer imajo z 0,20 odst. najnižjo prispevno stopnjo v Sloveniji
Toda hkrati niso tiho tudi v delovnih organizacijah, kjer jim je dovolj obljub o razbremenjevanju gospodarstva. Čeprav se postavlja vprašanje, ali pomeni nižja prispevna stopnja in s lem manj uslug, ki pa so dražje, zares razbremenjevanje. Zlasti še, ker podatki kažejo, da se v narodnem dohodku črnomaljske občine sredstva za družbene dejavnosti manjšajo. Še leta 1987 so predstavljala dobrih lčodst., lani pa le 13,6 odst., Gotovoso tisti, ki pričakujejo razbremenjevanje gospodarstva v nižjih prispevnih stopnjah, v zmoti Črnomaljski gospodarstveniki, ki so že pristali na realnih tleh, sppznavajo, da bodo razbremenitev dosegli takrat, ko bo gospodarstvo zaslužilo več, dajalo pa enako vsoto kot danes.
M. BEZEK-JAKŠE
Ribnica o ustavi
Do junija v občini pet razprav o ustavnih do-_________polnilih____________
RIBNICA — V predhodnih razpravah o spremembi ustave sq se v ribniški občini opredelili predvsem za naslednja načela: o dohodku naj odloča tisti, ki ga ustvaija; zagotoviti treba pravico do samoodločbe slovenskega naroda; organiziranje SIS naj poteka na temelju prostovoljnosti; ne sme se odvzeti več pravic in pristojnosti občinam; podprli pa so pobudo o racionalizaciji skupščinskega sistema.
Izraženih je bilo tudi več splošnih pripomb, ki so se nanašale predvsem na dejstvo, da so dopolnila in tudi ustava preobsežna, razen tega so nekatera ustavna določila zastarela. Posebno je bilo poudaijeno, da je treba delati ustavo za naprej, za razvoj in ne za nazaj, za zgodovino.
Do junija se bo v ribniški občini zvrstilo pet tematskih razprav o ustavnih dopolnilih. Prva, o področju kmetijstva, je bila že 20. aprila. Druga bo zajela področje SIS ter delovanje skupščinskega in samoupravnega sistema. Na tretji bo govor o področju gospodarstva, poudarek pa bo dan samostojnosti podjetij. Na četrti bodo obdelali ostah del dopolnil in ustave. Na peti, sklepni' razpravi pa bodo povzeli vse prejšnje razprave in skušali uskladiti predloge, ki so bili oblikovani v občini.
J. P.
ROMKINJE NA TEČAJU ZA SNAŽILKE
ČRNOMELJ — Občinska skupnost za zaposlovanje je pri črnomaljskem Zavodu za izobraževanje in kulturo naročila tečaj za snažilke, ki ga bo obiskovalo 20 Romkinj, od tega 5 iz metliške občine. Namen tečaja je, da bi s tem povečali zaposlitvene možnosti Romov, v tečaju pa bodo upoštevali izkušnje, ki so jih že pridobili v NOvem mestu in Trebnjem. Teoretičnemu delu, ki bo obsegal približno 200 ur, bo sledilo praktično usposabljanje v delovnih organizacijah, ki bo trajalo dva meseca. Stroške programa bo poravnala skupnost za zaposlovanje. S tem da bodo končale usposabljanje za snažilke, pa Romkinje nimajo še zagotovljene zaposlitve. Vendar v strokovni službi občinske skupnosti za zaposlovanje pričakujejo, da bodo s tem delovnim organizacijam omogočili boljšo ponudbo in lažji izbor ob bodočih potrebah po čistilkah.
Slovenija
Moja dežela.
Zmagati le z demokracijo
Kočevski borci: trda roka ne pride v poštev
KOČEVJE — Na programski skupščini ZZB NOV občine Kočevje, ki je bila 24. aprila, je bilo med drugim sklenjeno, da se tudi borci strinjajo, naj bi bil 3. oktober (dan, ko je leta 1943 zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju) dan slovenske državnosti in da bi na zgradbi kočevskega kina, kjer je bilo prvo sojenje sodelavcem okupatorja in zločincem v Evropi sploh, postavili spominsko obeležje, kar naj bi storili pravniki ali ustavno sodišče.
Borci so zelo kritično pretresli sedanje razmere v Sloveniji in Jugoslaviji. Se posebno so bili kritični do raznih pripomb iz Srbije, češ da so oni osvobodili Slovenijo, da v Sloveniji skoraj ni
bilo partizanov itd. Izraženih je bilo spet nekaj nasprotujočih si mnenj o raznih zadevah, češ da bi med vojno že znali s takimi in takimi obračunati, pa do preudarnega mnenja narodnega heroja Andreja Cetinskega-Leva, kije dejal, da smo se opredelili za demokratičen dialog in da torej trda roka ne pride v poštev. »Tega se bomo držali in tako tudi zmagali,«je dejal in dodal, daje prepričan, da so enaka razumnost prevladala tudi drugod po Jugoslaviji, čeprav ponekod šele, ko bo v Sloveniji že pol dela opravljenega.
Borci in gostje so podali še več predlogov in mnenj.
J. P.
Sindikat se bojuje za prenovo
»Nezdravo približevanje uravnilovki« odganja trebanjske strokovnjake ozdi niso prisluhnili — Zamenjava nedelavnih — Zgledi na zahodi
- Vsi
TREBNJE — Trebanjska občina bi imela na domačih tleh več svojih strokovnjakov, če bi ti doma lahko bolje prodali svoje znanje. Zdaj pa se srečuje z begom možganov in vzroke zanj gre iskati tudi v sedanjih razmerah »nezdra-vega približevanja uravnilovki«, kot so prevladujočo občinsko ozdovsko poli-tiko gibanja osebnih dohodkov imenovali v poročilu trebanjskega občinskega sindikalnega sveta.
Sindikat v večini primerov ni prodrl s svojo programsko opredelitvijo, da mora boljšemu in zahtevnejšemu delu slediti boljše plačilo. Če ta neuresničena sindikalna pobuda pomeni eno izgubljeno bitko, je trebanjski občinski sindikalni svet skupaj z osnovnimi organizacijami med svoje poraze zapisal še nekaj. »Celo leto smo zahtevati analizo razvojnih programov, v katerih bi delavci videli svojo perspektivo in svoj bodoči socialni status, pa je rezultat teh naših prizadevanj skoraj enak ničli. Čas nas krepko prehiteva in še tisti programi v občini, na katere smo prisegali nekaj let nazaj, bodo kmalu zastareli, če ne bodo OZD dale več poudarka razvojnemu delu in novim programom.« To piše v sindikalnem poročilu, na po-
manjkanje razvojnih načrtov pa je opozoril na nedavni razšiijeni letni seji OS ZSS Trebnje tudi predsednik sveta Alojz Podboj. Kar v tej zvezi zaskrbljuje, je med drugim še podatek, da so ozdi razen izjem prezrli sindikalno vztrajanje na tem, da gospodarske organizacije pravočasno pripravijo analize zaposlenosti in programe za reševanje presežka delavcev.
Prodornost v omenjenih in podobnih zahtevah pa bo najbrž kmalu začela veljati za merilo prenovljenosti sindikata. Če Trebanjcem zdaj to merilo kaže manj od njihovih pričakovanj in če se njihov sindikat stežka prebija iz auta na igrišče, bo morda nekoliko drugače že po kadrovski menjavi v občinskem svetu. Zanjo se je zavzel Alojz Podboj, kije

predlagal, »da gremo to leto v rigorozno zamenjavo nedelavnih članov občinskega sindikalnega sveta«. Po njegovem je potrebno v sindikat pritegniti tudi strokovnjake, ki bodo šli v korak z gibanji v tej organizaciji.
• Glede sindikalnega stališča, naj bi se v tem času stanarine ne dvignile na raven ekonomskih, je Rebolj dejal, da ne gre za vmešavanje v politiko stanarin. Sindikat je za ekonomske stanarine, a le, če bomo pri nas imeli tudi ekonomske plače.
Za kakšne premike bo v sindikatu šlo, je na seji obširno pojasnjeval član predsedstva RS ZSS Dušan Rebolj. Ponovil je znana načela prenove in pri tem videl bodočnost vse bolj delavskega sindikata le v njegovi samostojnosti, daleč večji od sedanje. Neodvisni in solidarni sindikat mora po Reboljevem mnenju razviti tudi nove metode delovanja po vzoru sindikatov v industrijsko razvitih družbah. M. LUZAR
DOLENJSKI LIST

IZ NKŠIH OBČIN
Ekološki alarm v Globokem
Kmetijstvo onesnažuje
SROMLJE PRAZNUJEJO
SROMLJE — Ta teden je v kraju na obrobju Kozjanskega praznično, saj na 27. april, ob obletnici ustanovitve Kozjanskega odreda, slavijo krajevni praznik. Včeraj, na sam praznični dan, so se na Sromljah srečali preživeli borci Kozjanskega odreda. Uradno bo skupščina krajevne skupnosti počastila praznik s sobotno svečano sejo, p njej pa še s kresovanjem. Osrednja prireditev bo tudi letos, že deseto leto zapored, srečanje pevskih zborov »Kozjansko poje«. V nedeljo ob 15. uri bo tako nastopilo kar petnajst pevskih zborov.
ilkU
IZ NKŠIH OBČIN

Lil
GLOBOKO — »Ni višjega interesa od interesov ljudi, ki živijo na določenem območju,« je dejal uvodničar Ivan Živič, pridružili pa so se mu mnogi prisotni na razširjeni seji krajevne konference SZDL o ekološki problematiki na območju Globokega. V tej krajevni skupnosti sta namreč Sadjarska skupnost Zakotje in Agraria, temeljna organizacija kooperantov, začeli urejevati sistem namakanja in oroševanja hruškovih nasadov zaradi zaščite pred pozebo. Gre za v našem okolju dokaj nov sistem, za katerega je bilo potrebno izdati poseben občinski odlok, še prej pa izdelati študijo Ureditveni načrt za namakalno-oroševalni sistem Zakotje. Ravno pri slednjem se je zataknilo.
Čeprav je bil načrt sprejet brez večjih pripomb, so danes, v začetku njegove izpeljave, krajani Glogokega dvignili halo. Prepričani so namreč, da je ureditveni načrt premalo strokoven. Motijo jih ugotovitve, da je obravnavano območje že po naravi hruškov nasad, ko pa vedo, da so bile tu prej njive. Škrlji jih planirani odvzem vode iz potoka Žabjek, ker ni jasno opredeljeno, kaj je biološki minimum v tem potoku. Nepremišljena je trditev, da na območju nasadov zaradi uporabe raznih škropiv ni mogoče gojiti živalskih vrst. Krajani vprašujejo, ali lahko v takem okolju preživi človek.
Študiji očitajo tudi, da obravnava samo območje bodočih nasadov, ne pa tudi njegove okolice, kot da bi sistem in nasade urejali v laboratoriju. Projektu tudi ni mogoče odpustni, da povsem zanemarja problem odvajanja odvečnih voda.
Pobude Globočanov so tako v občinski skupščini kot tudi v Agrarii naletele na gluha ušesa, češ daje bila razgrnitev ureditvenega načrta javna, a tedaj ni bilo pripomb. Krajani zahtevajo dopolnitev občinskega odloka in rešitev nekaterih odprtih vprašanj.
Stanje v Globokem je zapleteno in odnosi med sosedi močno narušeni, še posebno zato, ker so se naštetim problemom pridružili še nekateri drugi. Krajani so se začeli vpraševati, kakšen bi moral biti odmik nasadov od stanovanjskih hiš, vrtov in njiv, ali se ta sploh kje upošteva. V tem primeru ne gre več samo za nasade iz omenjenega načrta. Globočam so se zavedli, kako škodljivo je škropljenje in postavili vprašnje, koliko so pri tem ogroženi kot sosedje. Vedo namreč, da se pri nas mnogokrat pretirava s količino strupov, da so škropilnice pogosto nepravilno naravnane in da mnogi škropijo v neprimernem vremenu. Občinski skupščini bodo zato Globočam naslovili zahtevo, naj izdela podroben pregled ekološke problematike v občini, o katerem bi javno razpravljali, sprejeli stališča in opredelili cilje ter določili sankcije za odstopanje od njih.
B. DUŠIČ
Znani so prejemniki priznanj OF
Končni predlog SZDL
BREŽICE — Na osnovi predlogov in mnenja žirije je občinska konferenca SŽDL v preteklem tednu sprejela predlog za podelitev Priznanj Osvobodilne fronte s srebrnim znakom OF za leto 1989.
Letpšnji nosilci priznanj so: Sta-Canžer, rojen leta 19z
nislav Čanžer, rojen leta 1942 v Ločah, strugar, zaposlen pri zasebnem obrtniku; Vlado Deržič, rojen 1937
v Ločah, politplog, zaposlen v Termah Čatež; Živorad Gajič, rojen
1926 v Stalaču, SR Srbija, zastav-nik I. razreda, upokojen; Stane Kerin, rojen 1924 v Leskovcu pri Krškem, mizarski delovodja, upokojen; Jožefa Novosel, rojena 1929 v Bistrici ob Sotli, prodajalka, sedaj samostojna obrtnica; Stjepan Šalamun, rojen 1931 v Varaždinu, SR Hrvatska, višji upravni delavec, upokojen; Frdnc Urek, rojen 1953 v Kapelah, zaposlen v KOP Brežice, in Gasilsko društvo Dečno selo, ustanovljeno 1934. leta.
Vsi predlagani posamezniki so uveljavljeni družbeni in družbenopolitični delavci v kraju bivanja in v
občini, Gasilsko društvo Dečno se-
lo pa je s svojim dolgoletnim delovanjem preraslo v gibalo društvenega in družabnega življenja v kraju in krajevni skupnosti Artiče.
Iz učilnic na protestni zbor
V Brežicah so stavkali učitelji — Zahtevajo normalno delo osnovnih šol in povprečno slovensko plačo v tej stroki — Osnovno šolstvo je nacionalno
BREŽICE — Učitelji osnovnih šol v občini so 19. aprila sredi dopoldneva prekinili pouk in zapustili učilnice. S stavko so izrazili nezadovoljstvo z nizkimi osebnimi dohodki in omalovažujočim odnosom gospodarstva do izobraževanja, saj so delegati zbora združenega dela nekaj dni predtem na seji občinske skupščine zavrnili vsako misel na morebitno zvišanje prispevne stopnje v prid družbenih dejavnosti in normalizacije razmer v šolstvu. Nerazumevanje do stisk v tej dejavnosti in podcenjevanje učiteljevega dela sta sprožila odločitev za skrajni ukrep, za stavko in protestni zbor, na katerem so se prosvetni delavci osnovnih šol zbrali še isto dopoldne v Brežicah.
Na zboru so prebrali zahteve stavkovnega odbora. Imeti hočejo denar za normalno življenje in delo osnovnih šol ter ne dovolijo dodatnega krčenja programov. Zahtevajo prerazporeditev sredstev ali povečanje prispevnih stopenj, program pa naj pripravijo stro-
kovne službe izvršnega sveta. Skupščina mora v maju ponovno obravnavati celotno porabo v tekočem letu. Cena
ODPADKI NAŠLI SVOJE MESTO
ARTIČE — Krajani Artič so minulega konec tedna imeli priložnost odpeljati odpadke tja, kamor sodijo. Ob akciji »Očistimo svoja dvorišča in okolico!« se je v Dinosovih kontejnerjih znašlo kar precej odpadne bele tehnike, pločevine in drugih uporabnih, a tudi neuporabnih odpadkov. Čeprav je akcija naletela na pozitiven odmev, je bilo med krajani slišati, da bi bilo še bolje, če bi jo, organizirali vsako leto in bi krajani lahko računali nanjo. Mnogo več odpadkov bi našlo pravo mesto tudi, če bi v kraju stalno namestili kontejnerje in zagotovili reden odvoz.
• Zbor so podprli tudi delavci Posavskega muzeja in Srednje šole v Brežicah. V imenu muzealcev se je oglasil ravnatelj prof. Matjan Gregorič, ki seje zavzel za prerazporeditev vseh obveznosti, ne samo tistih za si-ste, da bomo vedeli, koliko smo sposobni dajati, ne da bi načenjali lastno bazo. Dejal je, daje treba spremeniti ali sploh odpraviti zakon o svobodni menjavi dela, ker nima ne finančne ne druge podlage. Kako naj v družbenih dejavnostih delajo, če se neprestano bojujejo za denar in če dogovarjanje ne obrodi nobenih sadov? Profesor Šoško iz Srednje šole je z obžalovanjem povedal, da bič nezadovoljstva, ki pada po generacijah očetov, udaija po naših otrocih. Šolstvo je tako razvrednoteno, da so učitelji prisiljeni uporabljati skrajna sredstva za izobraževanje nevzdržnih razmer.
zagotovljenega programa naj poslej vsebuje tudi vzdrževanje šolskih stavb. Na republiški komite za vzgojo in iz-
ČIGAVA JE IN ČIGAVA BODI OSNOVNA ŠOLA? Če je občenarodna ustanova, potem naj jo rešuje republika, ne občina, so zahtevali učitelji na protestnem zboru v Brežicah, potem ko so pred iztekom urnika prekinili pouk. (Foto: J. Teppey)
SEMINAR ZA GOSPODARSTVENIKE
KRŠKO — Medobčinsko študijsko središče Krško pripravlja na pobudo medobčinskega sveta ZK za Posavje seminar Izobraževanje za podjetništvo. Po anketi, ki sojo opravili v Posavju,je za tako obliko izobraževanja kar veliko zanimanja, zato bodo začeli v Krškem seminar 9. maja, ko bo o slovenskem gospodarstvu in Evropi predaval Ivo Banič z ljubjanskega inštituta za ekonomska raziskovanja. Drugo predavanje je pripravil Marko Verbič o informacijskih sistemih v evropski skupnosti za podporo gospodarskemu in razvojnemu sodelovanju. 10. maja pa bo o ekonomskopolitičnih vidikih sodelovanja z Evropsko skupnostjo predavala Cvetka Selšek s komiteja za mednarodno sodelovanje. O organizaciji podjetja bo predaval Andrej Skarabot z zavoda za produktivnost dela.
»Naš glas« seže v vsako vas
Krško delegatsko glasilo izhaja že 10 let — Okoli 100 sodelavcev
KRŠKO — Naš glas skupne delegatske informacije krške občine, izhaja že 10 let. V tem času ni postal samo dragocen obveščevalec o dogajanju v občini, kamor drugi časopisi ne sežejo, marveč bo nekoč tudi dokument tega časa in prostora. Kot je pri nas že v navadi, je bil začetek dokaj skromen, zato je ponos njegovih številnih sodelavcev — v teh letih se jih je.zvrstilo najmanj 100 — ob jubileju tembolj upravičen.
Največje breme pri nastajanju tega časopisa je seveda na njegovem odgovornem uredniku Ivanu Kastelcu ter sodelavki in lektorici Ireni Godec. Koliko truda in poti, dela v pozne popoldanske ali celo večerne ure je potrebnega, da nastane tak časopis s 30 ali še več stranmi, vedo kolegi novinaiji. Bralci ta trud cenijo drugače, tako da časopis redno berejo, vabijo urednika in novinarja, naj jih obišče, kot priznanje je treba razumeti tudi vprašanje, kdaj bo spet izšel Naš glas. »Teh vprašanj in pozivov je veliko in s sodelavko se trudiva,
da se čimbolj pogosto odzoveva nanje. Ko pa sem začel delati v INDOK, mi je bilo kljub dokaj bogati novinarski praksi v koprskem radiu Študent in v dopisništvu Dela vendarle težko. Začenjali smo iz nič, tako da smo najprej izdajali samo ciklostiran časopis na 8
straneh. Toda postopoma se je povečevala naklada s 50 izvodov na 200, p
, prešli
smo na tiskano obliko, pričeli smo objavljati povzetke delegatskih gradiv, več je bilo obiskov terena in časopis je počasi začel dobivati svojo današnjo podobo. Ves čas pa sem se tudi trudil s pri-
dobivanjem sodelavcev, ki so bili pripravljeni pisati brez honoraijev. Zdaj lahko rečem, da z gradivom nismo nikoli v zadregi, saj ga je vedno več kot dovolj.«
Želja, načrtov in potreb je vedno dovolj tudi pri Našem glasu. Pred časom so se v uredništvu opremili z računalniki, v krški Papirkonfekcijo pa časopis samo še zmontirajo in natiskajo. »Dela imava sedaj več, ampak opravljava ga z zadovoljstvom, saj je časopis na ta način samo še pridobil na aktualnosti. Prav zaradi tega si želimo, da bi se povečala naklada in bi po en izvod časopisa dobil vsak član delegacije, podobno, kot ga dobivajo vojaki iz krške občine. Prvim bi tako precej olajšali delegatsko delo, saj le malokomu uspe v celoti prebrati obsežna gradiva. Drugi šele skozi naš
Kakovost je v Elanu nad vsem
V Stillesovem obratu na Blanci izdelujejo zelo kakovostne smuči
BLANCA — Begunjski Elan sije na stežaj odprl vrata tudi na najzahtevnejša tržišča predvsem z visoko kakovostjo smuči, v zadnjem času pa tudi s tako zahtevnimi izdelki, kot so, denimo, jadralna letala. Tega se prav dobro zavedajo v Stillesovem obratu na Blanci, kjer izdelujejo izključno tekaške in skakalne smuči za Elan.
Zavedati se pač moramo, da gre čez 90 odstotkov naših izdelkov v izvoz, pa tudi stimulacija pri nas je že taka, da se splača potruditi, če že komu morda bolj malo pomeni sam ugled Elana v svetu,«
«Od Elana dobimo polizdelek, to je pravzaprav zlepljena smučka, na kateri potem opravimo okrog 40 operacij. Zelo pomembna je operacija na kopirnem stroju, ko moramo smučki dati ustrezno širino, krivino. Na vsakih 10 milimetrov tu merimo širino smučke. Tod je samokontrola, pa še vzorčno kontrolo delamo trikrat na dan. Če naredimo tu napako, je škart. Imamo samo 0,1 odstotka škarta, kar je v mejah normale.
da je delavec mesec ali dva brez te nagrade. Eden pa je že dobil knjižico.
Za marsikoga je površinska obdelava, sitotisk, lakiranje, najbolj zahtevno.
c

\
Vzorčna kontrola je še pri rezkanju, na številčenju in samem zavijanju smuči. Ker imamo tudi nagrajevanje urejeno tako, da se kakovost nagrajuje z 10 odstotki dodatka k plači ali pa so prav tolikšni odbitki za nekvaliteto, se zgodi,

f

• Niti lani niti letos v begunjskem Elanu niso imeli po besedah vodje kontrole Marjana Kozmusa in obra-tovodje Stillesovega obrata na Blanci Franca Vavtaija nobenih reklamacij glede kvalitete smuči, ki sojih naredili na Blanci. To potrjuje tudi podtek, da je bilo skoraj 80.000 parov smuči ali % odstotkov prvorazredne kakovosti, v drugem kakovostnem razredu pa so se znašle smuči v naših trgovinah zaradi kakšne manjše praske.
Ivan Kastelic Irena Godec
časopis nekaj sto kilometrov daleč ugledajo svojo občino v drugačni luči. Tako si pridobivamo nov krog bralcev, ki nam ostajajo zvesti tudi potem, ko se vrnejo domov,« pravi Kastelic. Irena Godec pa dodaja, da si želi za obdelavo čim boljša delegatska gradiva, saj je v nekaterih videti, da sestavljalci ne obvladajo najbolje jezika.
Marjan Kozmus: najodgovornejši mož za kakovost Elanovih smuči
je povedal vodja kontrole v Stillesovem obratu na Blanci inž. Marjan Kozmus.
P PERC
SEVNICA — Za letošnjo kopalno sezono, ki naj bi se na sevniškem kopališču pričela 25. maja, so že naprodaj sezonske karte, in sicer za odrasle po
100.000	in za otroke po 70.000 din. Te cene (ob vstopnini za odrasle 10.000 in za otroke 7.000 din) veljajo samo do 30. maja. Sezonske karte prodajajo osnovne organizacije sindikata in v recepciji hotela Ajdovec v Sevnici.
obraževanje učiteljev naslavljajo zahtevo po jasni opredelitvi nacionalnega programa osnovne šole in zagotovitev enotnega financiranja prek republiške izobraževalne skupnosti. Komite naj natančno določi pedagoške obveznosti delavcev v osnovni šoli ter minimalne standarde in normative za opremo osnovnih šol, da bodo imeli šolarji v Sloveniji vsaj približno enake možnosti za učenje.
Roki za uresničenje postavljenih zahtev se iztečejo junija. Stavkovni odbor bo prenehal delati šele takrat, ko jih bodo organi, na katere se obrača, prenesli v življenje. Če zahtev ne bodo uresničili, bo predlagal ostrejše oblike protesta.
Predsednika občinske skupščine in izvršnega sveta sta pritrdila upravičenosti zahtev udeležencev, čeprav sta oba menila, da jim v občini zaradi velike obremenjenosti že tako šibkega gospodarstva ne bo lahko ustreči.
J. TEPPEY
TRADICIJA IN KAKOVOST Z ROKO V ROKI — V gostilni Kalin na Obrežju ki jo zdaj vodi Josip Kalin z ženo Blaženko, je bila 24. aprila majhna slovesnost. Praktična žena iz Beograda, ki v vsejugoslovanski akciji na predloge turističnih zvez daje priznanja najboljšim gostincem, je tokrat drugo leto zapored prisodila zlate vilice tej znani gostilni. Kalinovi so v ponedeljek prejeli čestitke in simbolična darila od več udeležencev, zbranih za prijateljskim omizjem s hrvaške in slovenske strani, in seveda iz Beograda, od koder so jim prinesli zlati simbol kakovosti. Na sliki: Josip Kalin prvi z leve, ob njem izrc čiteljica visokega priznanja. (Foto: J. Teppey)
SINDIKALNO SREBRO V BREŽICAH
BREŽICE — Občinski svet zveze sindikatov je za dolgoletno delo pri uresničevanju delavskih interesov podelil sedem srebrnih znakov. Prejeli so jih: Anica Cvetkovič, Emona Posavje; Nežika Rihter, Agraria Brežice — tozd Blagovni promet; Marija Verbančič, Beti Dobova; Drago Toporišič, Tozd za vzdrževanje voz Dobova; Jože Deržič, Opekarna — Rudnik Brežice; Nikola Smiljanič, Vojna pošta Cerklje in Petar Sokolovič, Šahovski klub Brežice. Izročitev je bila na torkovi proslavi v počastitev dneva OF in praznika dela v prenovljenem prosvetnem domu v Brežicah.
PRVOMAJSKO SREČANJE NA LISCI
SEVNICA — Občinska konferenca SZDL, občinski svet zveze sindikatov in Zveza kulturnih organizacij Sevnica obveščajo delovne ljudi in občane, da bo 1. maja ob 11. uri na Lisci proslava v počastitev 27. aprila — dneva ustanovitve OF slovenskega naroda in 1. maja — praznika dela. Organizator želi, da pride na Lisco čimveč ljudi peš, kakor je to že dolgoletna navada. Za pohodnike so predvideli nagrade in topel napitek, ki ga bodo dobili prav vsi, ki se bodo javili na eni izmed štirih kontrolnih točk. Da pa hoje le ne bi bila preveč naporna, so pripravili brezplačen avtobusni prevoz od avtobusne postaje Sevnica do Krakovega z odhodom ob 7. in 8. uri, povratek s Krakovega pa bo ob 16. uri. Naj še povemo, naj bi na prosta’ i na Lisci, kjer bodo podelili tudi srebrne znake OF in Zveze sindikatov Slovenije, govoril predsednik MS SZDL za Posavje Slavko Šribar, pripravili pa bodo tudi zanimiv kulturni spored.
Novo v Brežicah
v__________________——■
KOGA PODCENJUJEJO, UČITELJE ALI OBČINO? — Kaže, da prg
lajo republiških funkcionarjev-Ce temu oporekajo, potem nimajo izg vora za izostanek na protestnem zdo učiteljev osnovnih šol 19. aprila v Ure cah. Žačel in končal seje brez predsta kov slovenskega sindikalnega vrha. lm J občino res za brezupen primer ali P**"
Uje8*torek)6niso*opominjali plaEa®/jj morda kakšna druga obvestila. Naj ■ zanesljivo znamenje, da bo otY° . krat nemara čisto zaresna, je bila izr . velika koncentracija delavcev, stroj orodij, ko so intenzivno urejali os kulturnega hrama. „	„	-r,
NA BALO KAŽE POČAKATI' trenutek še niso znana merila za.\zl)0 • žiškega para, ki se bo konec junija P ■ m gostujočim parom ljubljanske oh^ toda vrabci ze čivkajo, da bosta novoporočenca dobila balo Erezp Podarila jima jo bo Tovarna P° ^ Sreča je opoteča, a treba jo je vseen F izkusiti, zato bodo nekatere bodoče 7 ste in ženini za mesec ali dva ooi ohcet.
Krške novice
Vsta-
ZDRAVA KONKURENCA -7 ^ rem mestnem delu Krškega seje . os0 konkurenčni boj med gostilnami- z v gostilni Murko že razširili P0®^
H omoči mi Iromnimi rP71 Tl žUIll* S K**	,•
domačimi kremnimi rezinami, s aa n_ se bojda radi sladkajo tudi v UiMJPgostin-
ski stavbi. Kdo ve, kaj bo v novem . skem lokalu nasproti občinske Sta _	W
lenjadai bojijo ’
Konkurence ne dojijo v ^	, 0. ■ \j
gostinskem lokalu »RozaUr«	K	tU(j
mreč, da po volji višjesile ne^ “	^ ^
»Rozalije«. Zakaj so v Krškem	P	sno
“S	g
servis je delavcem krškega Elektropi J ^ ^ ta »posodil« dve dekleti, kista.ČLanid iavn, pri meritvah okoli elektrarne v B . o( (j. Ko so bile meritve na višku, seje ^ avtomobilom pripeljal oh^an, k> J Kf n„ gledal dekleti kot na cesto pred sa ^ sk so mu dekleta še pomahala, je	ui ‘n dc
gubil glavo in mahal nazaj, kot bi 17 :( Za z vlakom. Tako je spregledal av , ^ stanj, pripeljal s strani, in se zaletel vanj- j rijag do lepih deklet gaje v hipu mm«, •5 čun uratr se bo verjetno ohladila, kc bo dob ^ ^
nja stanovanjske problematike *	^ ®rn
namenom bodo sedanjim m	sitih 1
graditeljem hiš podelili precej ^ [n; del Pore,
dite. Zdaj pa se je začel	kali,
razprave po sistemu »sem sJiS3«l;ko viog® viške
ittzpiavc pu Msiciiiu »av“‘ —— -...nVlOel IS* v katerem odigrava kar se da ven ^()i ,a tudi tradicionalna slovenska ^ ':„iao goče bomo spet dobili kakšno a	. c
pismo.	_____
Sevni
iški paberki
Pred
steM
DOLFI JE BIL PRAVI VAJENI# h Te dni bi praznoval 100. rojstni ^ lt| trijski kaplar in »malar«,ja ®I'j|a jiovrf" ^
lih Adolfa Hitlerja. Našo pozor®® "e8a Dolfi zaslužil le v toliko, ker smo ^ Pred
du stopnišč in dvigal stanovanjs	i)0Vj]
kov v Sevnici brž ugotovili, *,° L^d'1 Pred; pametnega dela bi imel Dolfi, C® . «. 51D pa. žal osnovnega poklica. Dela v blo ^ j. ne bi zlepa zmanjkalo, tako nagih >-svinjane stene stopnišča večine bi jflj jr 81 naj bi jih ‘sicer po veljavnih stan .j erb prepleskali le vsakih 8 let. In Do ^ euv trdim delom v Lichtenwaldu, E3«0 Pstva imenoval našo lepo Sevnico, mor vj prislužil penzijo.	pfi Peka
PETICIJA — V uličnem odboru ^ tak0 žanjske ceste so zadnjič sklenili, o» ^ ^ ^
skušali s kmetijskim kombinatom8^ v.
zlepa doseči to, da ne bodo s Pre trUg ., 1
?lzrAnlioniom nAirib carIfWTll JlKO^ ^ -M
škropljenjem novih sadovnjakov	Kup
ljali še prebivalce tega predel3 daj®'?05' Najmanj, kar lahko zahtevajo, ječ^piii" T^dri
kombinat obvešča, kdaj in s- 'CijenjsE° (r®g škropivi Bosega tudi v njihovo zrvj pr(y Uvej: okolje. Če ne bo šlo drugače, bo®. ^ ne- tov*, žanjčani napisali peticijo in spreje:	^ » -
katere odločnejše ukrepe, kot ted^J’ sln£- L slišali, da naj bi v vasi Drožanje b jgje , di tišče radioaktivnih odpadkov 'z	Iti
atomske elektrarne.	’ 'l,e'
SREČANJE V	^
FLORJANSKI
SEVNICA —Športno-kulujr®® pi ?nan
štvo Florjanska prireja letos r ^g^ril vomajsko srečanje v Florjanski- jr bo vedno dobro obiskana pnre._ žvf' v sredo, 29. aprila. Dopoldne sc ,)Cat g stil športni del, in sicer tek p° vi) ^ Florjanske na 800 in 3500 m (jt različne kategorije tekmovale,^ n 15. uri pa se bodo začele druža®® plT (vlečenje vrvi itd.), na katerih Fr^v ^ čakujejo veliko gostov iz društe . ^ j) ur niške občine. Na večerni žaba prijetno razpoloženje poskrj*nilSo*»l ^
si,
s Tofom, Rifletom in osta ?,^rowi' druščino. Izkupiček prireditve bc ,j n rabili za gradnjo igrišča v Flor) ^ c
5rrE-
rotest- j
činah
laijev-
i izgo j
zbore
Breži-
tavni-
Imajo j >i ščiteče' repu- j
Krški »Parma« praznuje
Slavnostni koncert mešanega pevskega zbora
jda' xhj.c | oipn-aniio .dloge | lo vse i vode
zorne
enov-
ih(bi-
ajbdj
;v to-redno jev i* celico
r bre-'
ridru-
bceft
rečna
ačno
jjtva-
neve;
llob11
-n
J
^ sta-zaiei koso lbo z
KRŠKO — Na novi republiški Pevski reviji Pesem, imenovani tudi srečanje zborov slovenskih pokra-J®>seje na koncertih v Zagorju (15. aPnla) in Titovem Velenju (22. aPrila) zvrstilo kar 30 pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva, ki so J'h izbrale območne pevske zveze "■druge organizacije. Dolenjsko in Posavje so zastopali trije mešani Joork komorni zbor KUD Pavel violia iz Trebnjega in zbor KUD vratov Milavcev iz Brežic, ki sta pe-a v Zagorju, ter zbor »Viktor Par-ma" iz Krškega, kije nastopil v Titovem Velenju.
gov samostojni koncert, s katerim se bo predstavil svojemu zvestemu domačemu občinstvu ob 15-letnici delovanja. Ta jubilejni koncert bo danes, v petek, 28. aprila, zvečer v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja z začetkom ob 20. uri. Program jubilejnega koncerta obsega štirinajst pesmi, izvedli pa ga bodo v dveh delih. Na prireditvi bodo podeljena najrazličnejša priznanja, med drugim pevcem in pevkam kot najstarejšim članom zbora Gallusove značke.
. Za mešani zbor »Viktor Parma« Je pomenil nastop na republiški re-V|l' Pesem tudi preizkušnjo za nje-
-—EK
Janko Avsenak
Mešani peski zbor »Viktor Parma« šteje okoli 50 članov in je od vseh, ki delujejo v Posavju pa tudi v sosednji dolenjski regiji, najštevilnejši. Tako množičen je tudi začel svojo pot v kulturno življenje, ko so ga ustanovili pred petnajstimi leti. Kar deset let je zbor vadil in nastopal pod vodstvom zborovodje Adolfa Moškona, zdajšnjega direktorja Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja. Zadnjih pet let pa je zborovodja krških pevcev in pevk Janko Avsenak iz Brestanice, sicer zaposlen v SOP Krško. Pod vodstvom tega prizadevnega zborovodja je mešani zbor »Viktor Parma« še bolj napredoval in požel več priznanj za nastope doma in v tujini (npr. v ZRN). Uvrstitev na republiško revijo Pesem pa tudi pove, da je že tudi v širšem izboru kandidatov za nastop na tekmovalni republiški reviji najboljših v Mariboru.
I. Z.
eri««
bčm-»ti«-e popa«
pšeff y
Dan šole — dan kulture
nov°
ib*
t°Že Goriu^iz-vedl' minu.,i petek
rti M oj^P^TANJEVICA — Tukajšnja .jJlj na ^ nosi ime kostanje-
bolj tev Najrazličnejših kulturnih priredi-r. Kc ne a "atere so povabili tudi kultur-
gjin loleSkireSr^ Š°'V P°SaVSki
'tri' s4ievišk tega d°8ajanja so izbrali ko‘
ta panceta in Toneta Kralja, Jože-ler ta^U^a 'n sevec^a Božidarja Jakca Sev* i^0]- ° 'ntenovana pleterska zbirka, in form„katerega Je edinstvena galerija °?e- ’^hur h'6 na Prostem- ^ dopoldan-
slovesno akademijo, s katero so v samostanski cerkvi zaključili dan šole, je potekal otroški živžav s sodelovanjem najmlajših. Na akademiji je nastopil domači Kostanjeviški oktet, katerega umetniški vodja je Ernest Jazbec, glasbeni pedagog na glasbeni šoli Maijana Kozine v Novem mestu. Najavljeni godalni kvintet, ki ga sestavljajo glasbeniki na omenjeni novomeški šoli, pa je moral svoj nastop odpovedati zaradi poškodbe Branke Zorič, ki igra v tem instrumentalnem sestavu prvo violino.
Sila« Kali ’ na katerem so učenci risali in sli-'lgcc vije. 0 lve s Forme vive in iz kostanje-ta so^nSn^ ^Ključku ekstempo-imno tiastnrivde’1*' priznanja udeležencem, kostanl' so mladi glasbeniki, učenci -O OŠ *ievi^e Sole, in ritmična skupina |pre(]T‘m	iz Brestanice. Že
[Pred, m E _________- ____________
j ste, nastopil tamburaški orke-
C-1
avs-,
»ve*-
■neza Trdine iz Stopič. Pred
, 1®wa revija Res
^ ^SaSr,PUE - Predstavniki tu-s'i ^ita 8a llterarnega kluba, ustanovljene	rlvema letoma, so
b«! tlQvinar rlrn Pripravili v Radohovi vasi *d< Predstavil0 k°nferenc°, na kateri so b«"1 P« tudi ' delovn' program, obenem o «*! Res i,::	slovensko literarno revijo
)Vjt S* glasil c 3 kot naslednica mentorske-
MLADI TREBANJCI POJO NA KOROŠKEM
TREBNJE — Otroški in mladinski zbor Glasbene šole Trebnje, kiju vodi ravnateljica te šole Tatjana Mihelčič, nastopa danes v Celovcu. Na koncertu se predstavlja koroškemu občinstvu s pesmimi za otroke, ki jih je napisla in uglasbila tamkajšnja ljudska umetnica Lenčka Kupper, klavirsko spremljavo zanje pa je napisal Slavko Mihelčič. Trebanjci na Koroškem ponavljajo koncert, s katerim so se to zimo predstavili pred svojim domačim občinstvom in se gaje udeležila tudi Lenčka Kupper.
SLIKAJO MOTIVE NA LEVSTIKOVI POTI
VAČE — Na Slivni pri Vačah seje v nedeljo, 23. aprila, začela slikarska ko-
lonija na temo Arhitekturna dediščina ...........................i Ca
i Ustvari., ljenim slovenskim besednim vi Mladik*”111 obiav'janje del. Po ukinit-pr« "ukabril, P?tov ‘n ob ozkih konceptih ucd®	s ovenskih literarnih revii
P(Vl k v a^JUjejo praznin 0«* igpto Periodiki.
>	S'°Venskih farnih revij
jS
lfUii skunin,arn' k'ub Grosuplje združuje
M 'adnii'1' T'	K1 Pa so se jim v
llSk0 tlrugjh , ™su pridružili še literati iz, y°f Uveijav|, r?Jev Slovenije. Klub se je
Levstikove poti iz Litije do Čateža. Udeležuje seje sedem ustvaijalcev. Irena Petek, Darja Smolej, Marija Smolej, Pavel Smolej, Tihomil Kreitmayr, Uroš Žitnik in Tomaž Železnik. Razstavo del, nastalih v tej koloniji, bodo odprli 14. maja v Dolskem, nato pa bo potovala še po drugih krajih. 25. majajo bodo odprli v Litiji, 16. septembra v Kresnicah, 11. novembra v Elmi na Čatežu in 25. novembra v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem.
»Dolenjci nikakor niso slabi pevci!«
Na občinski reviji v Novem mestu po štirje otroški in mladinski pevski zbori — Prvič se je predstavil mladinski zbor glasbene šole, ki pomeni po mnenju prof. ___________Mirka Slosarja lep obet za zborovsko petje na Dolenjskem
NOVO MESTO — Sreda, 19. aprila, seje v Novem mestu popoldne prelila v pesem mladih. Na tradicionalni reviji S pesmijo v pomlad, ki jo je priredila občinska Zveza kulturnih organizacij v novomeškem Domu kulture, je nastopilo osem otroških in mladinskih zborov z več kot 400 pevci in pevkami. Vsak od zborov seje predstavil s tremi krajšimi pesmimi, tako da sojih obiskovalci, ki jih je bilo precej več, kot je v dvorani sedežev, slišali na tekoče izvedeni in dobro uro trajajoči prireditvi skupaj 24.
Od prijavljenih zborov se ni revije udeležil otrški zbor šentjernejske osnovne šole, ker je zborovodja zbolel. To pa je bil tudi edini nenovomeški zbor, kije bil pripravljen sodelovati in zastopati svojo šolo na reviji. Cela vrsta osnovnih šol v občini pa že leta abstinira, čeprav je res, da prenekatera od njih iz objektivnih razlogov (nimajo glasbenih pedagogov). Manj razumljiva pa je odsotnost srednjih šol in na letošnji reviji ni bilo niti mešanega zbora SSTZU Boris
KONCERT V CERKVI V NOVI ŠTIFTI
NOVA ŠTH-TA — V frančiškanski cerkvi v Novi Štifti, ki sodi med največje kulturne spominke v ribniški občini, bo v petek, 5. maja, ob 20. uri koncert okteta Donit iz Sodražice. Organizirajo ga občinska kulturna skupnost, vodstvo okteta Donit in frančiškan p. Niko (Žvokelj).
V TREBNJEM PELO PET PEVSKIH ZBOROV
TREBNJE — 26. aprila, pred dnevom OF, so v tukajšnjem kulturnem domu pripravili občinsko pevsko revijo za odrasle zbore. Nastopili so: mešani zbor Svoboda z Mirne, mešani zbor trebanjskih upokojencev, mešani komorni zbor iz Trebnjega, mešani zbor iz Velikega Gabra in Trebanjski oktet.
RAZSTAVA SLIK V POSAVSKEM MUZEJU
BREŽICE — Nejka Selišnik, članica likovne skupine Slovenijalesa iz Ljubljane, razstavlja v brežiškem Posavskem muzeju 20 svojih slik. Razstavo so odprli prejšnji teden pod pokroviteljstvom Tovarne pohištva Brežice.
Kidrič, ki se je na prejšnjih tovrstnih prireditvah uveljavil kot eden najboljših.
In kako je bilo letošnjo revijo otroškega in mladinskega zborovskega petja v novomeški občini slišati s strokovnim, kritiškim ušesom? Prof. Mirko Slosar, pevovodja Obale iz Kopra, enega najboljših pevskih zborov na Slovenskem, zadnja leta pa vodja zborovodskih seminarjev v Novem mestu in spremljea-vlec pevskih revij, ki je tudi omenjeno sredo pazljivo in z beležko pred sabo sledil dogajanju na odru Doma kulture, je po prireditvi in pogovoru z zborovodji povedal:
»Že pet ali šest let stalno spremljam zborovsko petje in revije v Novem mestu in moram reči, da so se pevske reči začele spreminjati. Zborovodje so dobili večji polet in to se pozna pri njihovem delu. Ta revija je bila boljša od prejšnjih, česr smo lahko vsi skupaj veseli. Koliko zbori, ki delujejo na šolah, lahko dosežejo, pa je odvisno od zborovodij in od razmer, v katerih zbori delajo. Rekel bi, da je razmerje takole: 75 odstotkov uspeha ima v rokah zborovodja, preostali del pa vodstvo šole in učitelji. Če vodstvo oziroma šola to dejavnost podpira, je pol uspeha že v žepu. Žal pa je takih primerov, tudi na Dolenjskem, zelo malo, saj pomeni biti glasbenik na šoli pretežno bolj ali manj postranska stvar. Očitno je, da se marsikje ne zavedajo, kako pomembno je za razvoj učencev sleherno kulturno dogajanje in da je od glasbene vzgoje na šoli predvsem odvisna kvaliteta pevskega zbora. Poglejte, na vseh mednarodnih gimnazijah imajo prednost učenci, ki se ukvarjajo z umetnostjo, pri nas pa tako!«
Na reviji v Domu kulture seje prvič predstavil javnosti decembra lani ustanovljeni mladinski zbor glasbene šole Marjana Kozine, ki ga vodi mlada glasbena pedagoginja Jožica Bradač. V njem so poleg učencev, ki so obiskovali ali še obiskujejo glasbeno šolo, zvečine pa srednješolci, tudi nekateri mlajši glasbeni pedagogi. Že to pomeni obet, s kakršnim se Novo mesto še ni srečalo.
«Ta zbor je nastal tudi v moje veliko veselje in jaz bi ga imenoval kar zbor Novega mesta,« je pripomnil prof. Slosar. »Iz njega se bo lahko razvil zelo dober mešani zbor, če sodim po njegovem prvem nastopu in po tem, da se je po dobrih treh mesecih delovanja že predstavil kot zelo solidna pevska skupina.
• Letos so na občinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Novem mestu nastopili: zbor male gla-sene šole, ki ga vodi Cvetka Hribar, otroški zbori OŠ 15. divizije Grm (vodja Slavko Rauch), OŠ Katja Ru-pena (vodja Maijanca Dobovšek), OŠ XII. SNOUB Bršljin (vodja Rada Rebernik) ter mladinski zbori OŠ Milka Šobar-Nataša (vodja Marija Kraus), OŠ XII. SNOUB Bršljin (vodja Rada Rebernik), OŠ Katja Rupena (vodja Maijanca Dobovšek) in mladinski zbor glasbene šole Marjana Kozine (vodja Jožica Bradač). Na medobčinsko revijo, ki bo maja v Črnomlju, pojdejo: Zbor male glasbene šole, otroški zbor OŠ 15. divizije Grm in mladinski zbor glasbene šole Maijana Kozine.
Bogata sezona s »Pokojnikom«
S to Nušičevo komedijo Mirnopečani 14-krat na odru
MIRNA PEČ — V ponedeljek, 17. aprila, so mimopeški gledališčniki gostovali z Nušičevo komedijo Pokojnik v domu španskih borcev v Ljubljani in s tem zaključili sezono 1988/89. To se-
Prof. Mirko Slosar
zono bodo v svoji kroniki lahko opisali kot zelo uspešno, saj tolikokrat kot tokrat menda še niso gostovali. Gostovanja pa so se začela takoj, ko so ob koncu januarja dvakrat stopili na oder v domačem kraju. Igrali so na Dobu pri Mirni, v Sevnici, Škocjanu, Šentjerneju, Krmelju, Trebnjem, Gabrju, Novem mestu, Semiču, Novem mestu, Krškem in, kot rečeno, v Ljubljani. Ponovnemu nastopu na domačem odru so se odrekli in bo tako ostalo zapisano, da so Pokojnika uprizorili štirinajstkrat. Tolikšno število predstav so kot ljubitelji zmogli res le ob izjemnem naporu in odrekanju prostemu času, in to tako igralci in drugi sodelavci, kot tudi in še posebej režiser Anton Kos. Napor pa so zmogli v glavnem zaradi spodbudnega toplega aplavza obiskovalcev malone v vseh krajih, kjer so nastopili, to pa jim je bila tudi edina nagrada za delo.
Krški večer v Novem mestu
Literarni klub Bena Zupančiča iz Krškega predstavil knjigo svoje članice tudi novomeškim obiskovalcem
PEVSKA REVIJA MLADIH
ČRNOMELJ — 3. revija otroških in mladinskih pevskih zborov Bele krajine bo v četrtek, 4. maja, ob 18. uri v črnomaljskem kulturnem domu. Nastopilo bo sedem zborov iz belokranjskih osnovnih šol.
NOVO MESTO — Na svoje prvo gostovanje v Novo mesto se je Literarni klub Bena Zupančiča iz Krškega odpravil v petek, 21. aprila, s pesniško zbirko Rekviem svoje članice Ane Rostohar. Knjigo je, kot smo poročali že ob njenem izidu in promociji v Valvasoijevi knjižnici v Krškem, založil zasebni založnik Silvo Mavsar iz Krškega v sodelovanju z agencijo Opus, ki ima sedež v Sevnici, tiskali in vezali pa sojo kooperanti novomeške zadruge Hrast. Predstavitev Rekviema, ki so jo pripravili v klubskih prostorih Doma kulture, je potekala enako kot v Krškem, z istim programom in izvajalci. Samo obiskovalcev je bilo v Novem mestu nekajkrat manj, kar pa glede na že tako pičlo zanimanje za takšne prireditve niti ne preseneča.
Na večeru, kije kljub tolikšni odsotnosti obiskovalcev stekel po predvide-
jkf 1,1 drupiu UQelezevali literarnih srečanj d Hurntc pnredilev v več slovenskih ■ '1'teram s,red‘^'b- Klub je imel svojo ^■Uorct0 ,0<! na Polževem, izdajal ^novii ° 8 asdo Semenje in končno Uit Vfsto u re,VlJ° Kes. Pripravil pa je tudi «■' danimi i nib literarnih večerov z U "slovenskimi pesniki in pisatelji.
S. DOKL
si N&fsčANi znaj°
i o godalih
rf rSočn? FIESTO — Na sobotnem
l> Sbena™)^'?11 0 godalih, ki ga je uUd mladina	.. Rozinovi
?»/A , adePpi!n P0^ vodstvom mentorice k z rn,k in se bo 6. maja pomeri-Vani x80valci drugih območnih tek-i.f ^hiovai P°lF>nalu. V Novem mestu je k	deset tričlanskih ekip ■-
jt r<tjim na Dolenjskem in v I
V
iz
Beli
»V mojih žilah tečejo reke«
Akademski kipar Zlato Rudolf razstavlja v galeriji na gradu v Sevnici
SEVNICA — Do konca maja bo v galeriji na sevniškem gradu odpr-
ta razstava del akademskega kipar-e. Že
ja Zlata Rudolfa iz Litije. Že uvodna predstavitev opusa tega 37-letne-ga svobodnega umetnika, ki je diplomiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost pri prof. Slavku Tihcu, je bila posebno doživetje.
Občinstvo je prevzela izvirna glasba, s katero se je na harmonski harfi (ki jo je tako kot glasbo tudi sam ustvaril) predstavil 31-letni svobodni umetnik Marjan Rudel iz Ljubljane. Rudlova glasba, ki jo je s spretnimi prsti in tolkali zvabljal iz inštrumenta z 49 strunami, je imela za marsikoga poudarjen eksotični daljnovzhodni navdih.
Rudolf, človek skromnega navzven preprostega vedenja, podobno kot njegov glasbeni tovariš Rudel, pa je posebej mlajše obiskovalce otvoritve razstave, ki jo je omogočila sevniška Zveza kulturnih organizacij, presenetil in razveselil z nazornim, prikazom ustvarjanja kipa in gline.
O svojem ustvarjanju in pogledu na svet razmišlja Zlato Rudolf poetično: »Bila je voda... kamen, glina les ... Mi vsi smo delček njih, minljivi v svetlobi sonca. Kot otrok si sredi teh elementov. Dihaš z njimi. Igraš se s kamenčki, blatom, vodo. Zarišeš linijo, stisneš pest gline. V pesku vidiš pokrajino, v lužah jezera, v deščicah posode... Snežinke ustvarijo sanjsko pokrajino. Ustvariš si svoj svet, ki
kasneje zbledi. Neprecenljiva škoda. Zato se vračam nazaj, v otroško neobremenjenost duha k čisto drobnim, preprostim elementom. K dobrim kamenčkom z obrežja, valovnicam iz mape, primarnim arhitekturnim lupinam, h kosu lesa ali kamnu, po katerem se pretaka voda...
Moja realnost je preprosta. Živeti med kamni, zemljo, drevesi.... Se jih dotikati, oblikovati. Gledati, poslušati in očistiti. V mojih žilah tečejo reke, v očeh se zrcalijo sanjske podobe narave. Smo čisto droben delček vesolja, minljiv, prav zato očarljiv. Uglaslega upanja svetilke prižigamo molče. S trnjem ovenčan prosim za najtežjo pot. V znoju se rojeva moč, ponos.«
P. PERC
nem programu, je najprej založnik Mavsar povedal, da pomeni Rekviem knjižni prevenec tako za avtorico Ro-stohaijevo kot zvesto članico krškega literarnega kluba, ki bo prihodnje leto praznoval že 10-letnico delovanja, kot tudi zanj, za agnecijo Opus in vse druge, ki so sodelovali pri izvedbi. Nato je o poeziji Rekviema, kakor jo je sam dojel po branju te knjige, govoril prof. Tine Soško iz Brežic. Navedel je vse glavne značilnosti tega »zadušniškega« pesništva, ki s tiho in slovesno melodijo poezije izpoveduje žalost in bolečino, napajajočih se iz trpkega spoznanja, da smrt, ko iz življenja kaj iztrga, iztrga za večno. Knjiga je natisnjena v vijoličasti barvi in opremi vključno s fotokolažnimi pras-kankami s tušem, ki jih je iz navdiha ob pesmih Rostohaijeve ustvaril akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice in ki dopolnjujejo Rekviem z likovnim izrazom.
Sledil je recital Rekviema. Izvedli so ga člani recitacijske skupine krškega literarnega kluba, in sicer ob klavirski spremljavi Janka Avsenaka. Pevka Stanka Macur pa je predstavila nekaj lastnih uglasbitev pesmi Ane Rostohar in drugih članov literarnega kluba, kar je napravilo še poseben vtis pri poslušalcih.
V pogovoru z gostitelji so člani krškega literarnega kluba izrazili željo po večjem sodelovanju Krškega z Novim mestom, še posebej pa z literarnimi ustvarjalci, ki tu delujejo. Seveda bi šlo laže, če bi v Novem mestu deloval Literarni klub Dragotina Ketteja. Morda je ponujena roka Krčanov priložnost, da novomeški literati oživijo svoj klub in začno z aktivnostmi, ki bi bile zanimive tudi za besedne ustvaijalce iz Posavja, saj bi to oboje še bolj zbližalo.
I. ZORAN
Zbor hoče biti nekaj vmesnega med osnovnošolskimi in odraslimi zbori; da pa bi ga zvokovno še okrepili, bi bilo dobro vključiti vanj vse dobre pevce, stare do trideset let. Tako bi dobili močan zbor, ki bi dostojno zastopal Dolenjsko.«
Po Slosaijevem mnenju so na letošnji občinski reviji pokazali precejšen napredek zlasti otroški zbori. Predstavili so se kot zagnane, prizadevne vokalne skupine, kajpak hkrati s svojimi zborovodji. Kajti za resnično prebitje ni dovolj, če vodijo zbore le bolj ali manj šolani ljudje, ampak morajo biti zborovodje tudi pravi entuziasti. »Z vsem srcem morajo biti pri stvari in seveda iz prepričanja, šele potem lahko kaj dosežejo,« poudarja prof. Slosar. »To pa velja za vse. In naj ne trdijo, da so Dolenjci slabi pevci! Sam sem jih slišal in vem, daje najmanj 60 odstotkov tega, kar bi zbori morali dati od sebe, odvisno od zborovodij.«
I. ZORAN
Valvasorjevo leto
Ob 300-letnici Slave vojvodine Kranjske proslave in priprave ______na prevod
LJUBLJANA — Letos praznujemo 300-letnico prvega izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, enega najpomembnejših del slovenske kulturne dediščine. Da bi ta jubilej čimbolj delovno in kakovostno proslavili, deluje v okviru Slovenske akademije ■ znanosti in umetnosti poseben interdisciplinarni odbor, ki ga je imenovala republiška konferenca SZDL, vodi pa ga dr. Matjaž Kmecl. Glavne, letos predvidene aktivnosti zajemajo: pripravo znanstvenega seminaija z izdajo zbornika, osrednjo razstavo v Ljubljani, kulturno prireditev na Bogenšperku, priprave na celovit in komentiran prevod Slave vojvodine Kranjske v slovenščino ter tematsko in geografsko zaokrožene prireditve v krajih, povezanih z Valvasorjem. Na Dolenjskem je, denimo, tak kraj Krško, kjer je Janez Vajkard Valvasor preživel zadnja leta svojega nadvse plodnega in ustvarjalnega življenja in kjer se mu je leta 1693 tudj iztekla življenjska pot.
RAZSTAVA OTROŠKE LIKOVNE TVORNOSTI
LJUBLJANA — V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani so minuli petek odprli razstavo likovnih del učencev OS Ledina, posvečeno 100-letnici te šole. Dr. Milan Butina je ob tej priložnosti ponovil že znane misli o otroški likovni ustvarjalnosti in vlogi likovnih pedagogov pri likovni vzgoji učencev.
PESEM MLADIH GRL GROSUPELJSKE OBČINE
ŠENTVID PRI STIČNI — V tem dolenjskem kraju, ki seje uveljavil po vsakoletni »predstavi« slovenskega zborovskega petja, so ob koncu minulega tedna pripravili že 21. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov iz grosupeljske občing. Nastopili so zbori iz šol, ki delujejo v Šentvidu pri Stični, Stični, na Muljavi, Šmarju-Sap in Ivančni Gorici, in sicer štirje otroški in dva mladinska zbora.
Sibirski
violinisti
v Črnomlju
ČRNOMELJ — Okoli 900 učencev in dijakov belokranjskih šol je 21. aprila z zanimanjem prisluhnilo sovjetskim glasbenikom v tukajšnjem kulturnem domu, kjer so nastopili na povabilo Glasbene mladine Bele krajine in izvedli kar dva koncerta. Na prireditvi so se predstavili: ansambel sibirskih violinistov, zanimiva in pri nas redko slišana 17-članska zasedba, ki jo vodi Mihail Parhomovskij, izvaja pa predvsem instrumentalne miniature, odlomke iz simfoničnih, opernih in baletnih del znanih ruskih, sovjetskih in svetovnih skladateljev; moški vokalni kvartet Permske filharmonije (tenorsta Igor Voronov in Boris Zaporožec, baritonist Pjotr Derjugin in basist Aleksander Ku-linič), ki poje rusko sakralno in posvetno glasbo od 12. stoletja dalje, pa narodni instrumentalni kvartet z ruskimi ljudskimi glasbili (balalajkami), s katerim nastopata tudi sopranistki Natalija Gostašova in Ne-lli Dovgaljova. Sovjetski glasbeni umetniki so dan poprej nastopili v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, nastop v Ljubljani in Črnomlju pa je tudi obsegal slovenski del njihove jugoslovanske turneje. Gostovanje v Jugoslaviji je organiziral Dom sovjetske kulture v Beogradu.
I. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOČEC, 25. V.-30. VI. 1989
pisma
in
odmevi
Brez krivde krivi
Ugovor k prispevku »Za-kaj črn dim in saje«
V prispevku »Zakaj črn dim in saje«, objavljenem 13. aprila v Dolenjskem listu, je v Tovarni pohištva Brežice zaposlena kurjača ogorčilo pojasnilo, da je občasno povečanje izpušnih plinov iz dimnika povzročilo le kurjenje ostankov furnirja in krp iz lakirnice ter nedisciplina kurjačev. To naj bi veljalo za prejšnje čase, ne za trenutne razmere.
Oba kurjača priznavata, daje prihranek zaradi kurjenja odpadkov ogromen, ne čutita pa nobene krivde, ker delata vse po nalogu energetika, žal v zelo slabih tehničnih razmerah. Kotlovnica ie zakajena vsakič ob polnem doziranju kuriva, potrebnem za delovno temperaturo 130°C v proizvodnji.
Cev glavnega dimnika je vsa preluknjana, zaščitna mreža na vrhu je dve leti raztrgana, vpihovalne cevi za zrak pa so ovite s krpami in zalepljene z lepilnim trakom. Kurjači že pet let delajo v dimu, a kot kaže, ni za njihovo zdravje nikomur mar. Vsaj varnostna služba bi morala to preprečiti, vendar so v tovarni gluhi za vsa opozorila. Dimnik bi nujno morali popraviti in povariti, če ne drugače, iz prihrankov pri mazutu.
Najbolj se kadi pozimi, ko zakurijo še drugi kotel s premogorrun podstavijo ventilator za izgorevanje, ker je kotel vezan na isti dimnik. Ta seveda slabo vleče in zakadi kotlovnico. Kotlovnica tudi nima svoje kopalnice, ampak sta na voljo samo dva tuša v odprti garderobi.
In ko pride inšpektor za kotle enkrat ali dvakrat v letu v tovarno, ničesar ne vidi. Dva dni prej spihajo prah s kotlov in kurijo manj kot običajno, da je vse čisto.
J. T.
KDO IMA PRAV?
KOČEVJE — Pretekli teden je varčevalka Ljubljanske banke — poslovne enote Kočevje od temeljnega sodišča v Ljubljani dobila plačilni nalog za vrnitev 600 kanadskih dolarjev v dinarski protivrednosti. Iz sklepa sodišča je razvidno, da je avgusta 1988 neupravičeno dvignila ta znesek. Varčevalka o tem ničesar ne ve, prav tako pa napake ni mogoče ugotoviti iz njene devizne hranilne knjižice. V knjižici tudi nima vpisanih vlog nemških mark, za katere ji na kočevski poslovni enoti LB in v pravni službi banke v Ljubljani zatrjujejo, da jih je vlagala. Vprašujemo se, kako to, da napake, če zares obstaja, niso ugotovili že prej. Končno odločitev o tem, kdo ima prav, bo dalo sodišče.	V. D.
DOMAČE TRNJE
•	Na gospodarski ladji je čedalje več slepih potnikov.
•	Ekonomska politika je vse bolj podobna kajenju na bencinski črpalki
•	Ne mečite denarja skoz okno — to bodo namesto vas storili bolje listi na vrhu.
» Po zaslugi malih bogov je gospodarstvo prišlo v kooperacijo s hudičem.
•	Jugoslovani so izumili novo zvrst športa — dresurno jahanje naroda.
M. BRADAČ
SE BODO DELA NADALJEVALA?
NOVO MESTO — Novomeški izvršni svet se je odločil pristopiti tudi k letošnjemu samoupravnemu sporazumu o mladinskem prostovoljnem delu, čeprav so stare oblike mladinskih delovnih akcij ukinjene, v seznamu teh novih pa letos ni Suhe krajine. V Suhi krajini pa naj bi se dela zaradi tega vseeno ne ustavila, še posebno zato, da ne bi propadla sredstva dolenjske območne vodne skupnosti, ki jih je namenila za izgradnjo vodovoda v tem predelu. Za nadaljevanje vodovoda Lipje—Lašče je trenutno skupaj že okrog 200 milijonov dinarjev. Zato naj bi pripravili program del, ki bi ga potem poskusili speljati preko krajevne skupnosti Žužemberk, ker je to cenejše, seveda pa bi moral biti zagotovljen strokovni nadzor.
VABLJENI V MALO LIPJE
Pozivamo vse aktiviste OF, borce NOV, ki so se borili v enotah NOV in POS na območju Žužemberka, naj se udeleže spominskega srečanja borcev in aktivistov OF ter krajanov ob 45-letnici težkih bojev za Žužemberk, ki bo dne 1. maja ob 11. uri v vasi Malo Lipje. Prevoz iz Žužemberka do mesta srečanja in nazaj je organiziran. Na tovariškem srečanju bo preskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni!
DPO in DPS KS Žužemberk in skupnost borcev 15. div. NOVJ
Borci NOB
najostreje
obsojajo
Pojasnilo k tistemu delu protesta (DL 20. aprila), ki zadeva Dolenjski list
Svoboda je svoboda drugače mislečega, ali kot je zapisal Rousseau in za njim ponovil Milan Kučan: ne strinjam se s tvojim mnenjem, toda življenje sem pripravljen dati za to, da ga smeš svobodno izpovedati To je eno od temeljnih načel uredniške politike uredniškega odbora Dolenjskega lista in njegove programske zasnove. Za stran »Pisma in odmevi«, ki je kot javna tribuna odprta različnim mnenjem, velja to še posebej.
Svoboda mišljenja in izražanja svojih misli v tisku velja za vse ali pa je ni Nenačelno in nedopustno je odkloniti objavo kritičnega in polemičnega pisma samo zato, ker se uredništvo samo ali kdo drug z njim ne strinja. A li bolj naravnost povedano: v svobodi in demokraciji ni mogoče utišati Bojana Finka, četudi ne piše vsem dopadljivo in se spotika ob doslej nedotakljive svetinje, (ki morda to zanj sploh niso) v želji, da bi prišel svojemu videnju resnice in preteklosti do dna. Do tega ima naravno človeško pravico, z njo pa prevzema tudi vso odgovornost za zapisane trditve in mnenja. Te je mogoče ovreči samo z argumenti, ne pa jih utišati Tudi zakon o informiranju slednje preprečuje.
Zatorej: prav bi bilo, da bi delegati skupščne ZZB NOV novomeške občinepripra vili argumentiran odgovor ali ugovor na pisanje, zoper katerega protestirajo, ne pa da pozivajo uredništvo, naj s cenzuro krati človekove pravice. Konec koncev, borci NOB so nam priborili svobodo, to pa je edina stvar, kijo imate samo, če jo dajete tudi drugim.
MARJAN LEGAN, odgovorni urednik
Mrtvega leva napadajo tudi zajci g§§gH
zitivno podpira občinski, mestni in **
Še en odmev na polemiko »Pod Titovim vodstvom smo gradili novo Jugoslavijo« — I. Somraka pozna širša javnost, vendar drugačnega, kot pravi B. Fink
zitivno podpira občinski, mestni ffl * jevni samoprispevek, ki je najbolj nep sredna demokratična oblika votofT
Kot dolgoletni naročnik Dolenjskega lista, ki ga cenim in rad berem, ugotavljam. da si zadnje čase nekateri pisci lastijo svojevrsten politikanski monopol pisanja kot nekakšni absolutni vsestranski poznavalci naše polpretekle zgodovine in sedanjosti in napovedujejo kot edino vizijo prihodnosti ustanovitev samostojnih političnih strank. Tu mislim predvsem Bojana Finka, ker je očitno, da izrablja sedanjo gospodarsko in politično stanje v J ugosla-viji s tem, da piše nekorektno, nekulturno in nestvarno, zlasti pa samo negativno o Zvezi komunistov, SZDL. Sramotno podcenjuje in črni tov. Tita in vsa njegova herojska dela v ljudski revoluciji in povojni izgradnji nove Jugoslavije, ki po Finkovi oceni ne obstaja več. S takim odnosom pa posredno podcenjuje vso generacijo, kije sodelovala v NOB in pri povojni graditvi naše domovine ob Titu, zato ne samo jaz, temveč še mnogi drugi obsojamo tako pisanje.
Ko seje upravičeno že po svoji funkciji predsednika občinske organizacije ZZB oglasil Ivan Somrak v DL dne 16. marca s člankom »Pod Titovim vodstvom smo gradili novo Jugoslavijo« in primerno odgovoril Bojanu Finku, se je ta ponovno oglasil v DL (2. marca) s člankom »Smem upati v strankarski pluralizem?« Tu med drugim piše o vrhovni avtoriteti in velikem vodji — misli Tita — češ daje o vsem sam odločal, ni pa rešil niti enega odprtega vprašanja, in daje vse odprto tako kot leta 1918, ko je ta Jugoslavija nastala, in da je s partijo pripeljal vse nas do konca. Trditve B. Finka se mi upirajo, ker temeljijo na napadalnem, poniževalnem ter primitivnem politikantstvu, ki ne žali samo pokojnega tov. Tita, temveč celo Jugoslavijo. Zato navajam le nekaj nasprotnih dejstev, ki so znana vsakemu osmošolcu. Izgleda, da Fink noče vedeti, daje bila Jugoslavija iz leta 1918 leta 1941 okupirana od fašizma in razkosana. Pod Titovim vodstvom je bila izbojevana ljudska revolucija, uničen in izgnan je bil okupator iz naše slovenske in jugoslovanske domovine ter po štirih krvavih letih borbe smo dočakali svobodo in po njej osnovali novo Jugoslavijo. Za Finka tudi ni nič vredno niti ni nobena rešitev, čeprav gre za veliko dejanje, ko seje ljudstvo slovenskega in hrvaškega Primorja, kije bilo po letu 1918 pod fašistično Italijo, vključilo v NOV pod vodstvom Tita in partije ter izbojevalo svojo narodno svobodo in se prostovoljno izreklo tudi o priključitvi k matični domovini, novi Titovi Jugoslaviji. Da ne razlagam še živih dejstev o tem, kakšne razvojne spremembe in rešitve so nastajale po osvoboditvi vse do smrti Tita pri obnovi porušene domovine, pri gospodarski in
politični blokadi 1948. leta, ko smo se uprli stalinizmu, in o gospodarskem napredovanju, delavskem in družbenem samoupravljanju, varstvu delovnih pravic, zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju itd. Ne bi smeli pozabiti tudi pogostih Titovih opozoril o porajajoči se birokraciji, ki je nevarna samoupravni in demokratični državi, ter na stalne Titove pozive h gojitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Vse do Titove smrti 1980 smo bili enotni, brez javnih medsebojnih obrekovanj in razprtij, standard je bil znatno višji kot sedaj, inflacija nizka, večja je bila delovna storilnost, ni bilo večjih problemov zaposlovanja, ugled Jugoslavije v svetu s Titom na čelu je bil velik itd. Seveda je bilo v tem obdobju tudi veliko pomanjkljivosti. kijih ne zanikam. Po 9 letih pa Fink krivi za sedanje razmere v Jugoslaviji Tita, češ da ie to vsa njegova zapuščina, oziroma da je ta zapuščina mrtva. Naj povem Finku, da smo imeli v življenju tudi vzorne in napredne lastnike posestev, ki so zapustili bogato dediščino svojim potomcem, pa so jo ti hitro s slabim delom razkosali in se med seboj sprli. In vendar niso nikdar očitali pokojniku, daje bil slab gospodar in da ni nič dobrega napravil in zapustil. Zgledujmo se v teh ljudskih, naravnih zakonih in pustimo vsaj mrtve mirno počivati, če že med živimi povzročamo razdore!
Na Somrakov članek je sledil odgovor
Bojana Finka, objavljen v DL 23. marca (»Se pod Titovim vodstvom smo gradili novo Jugoslavijo«), kije skrajno napadalen, nečloveški, sramoten. Fink v svojih člankih tudi piše, da se zavzema za politični pluralizem, za demokracijo, pravice in svoboščine itd. Če pa kdo drugače misli in napiše kot on, kar je storil Somrak, pa se pri Finku očitno neha človeški dialog misli, demokracije in človekove pravice. Somraka je opisal kot največjega sovražnika, češ daje zloben, pokvarjen, neumen, nekulturen, dvomi, če bo še lahko ostal član ZK, ker vojaki revolucije ne razumejo prenove slovenske ZK, in da to, kar je napisal, so samo še pravljice in ne ve, kdo jih je še voljan poslušati. Somraka dobro pozna širša javnost kot aktivnega borca NOV in ustvarjalnega vsa povojna leta; tudi v sedanjem kriznem obdobju je delaven v krajevni skupnosti in v občinskem merilu, kot človek je pošten, pravičen do vsakogar, je kulturno razgledan, zavzema se za demokratične odnose, za družbeno ureditev po meri človeka in tudi za prenovo ZK in SZDL, za socialistično federativno Jugoslavijo, kije zgrajena na bogati zapuščini Tita in ljudske revolucije. Kot takega smo ga v javni razpravi in na letnih konferencah v krajevnih organizacijah ZZB ponovno kandidirali za predsednika občinske organizacije ZZB. Zato bomo vsi borci NOV in verjetno vsi, ki ga poznajo, tudi v bodoče brali in poslušali njegove ocene in pobude za naš nadaljnji sociali-
sredna demokratična oblika volite* odločanju občanov. 94-odstotnaudo“r in 71-odstotna opredelitev za san'°C pevek je izraz visoke samoupravne zt» J občanov v enotni fronti SZDL, karjeH ostala Titova dediščina v bazi, brezniI tij, ki bi verjetno nastale v strankars sistemu, ki ga težko pričakuje Bojan r
Ni odveč tudi v tem zapisu P9ve<^L je Bojan Fink zaradi nestrinjanja z "F vimi idejami in zahtevami podobno * Somraka ocenil za nekulturnega®* tudi Francija Šalija, predsednikaob®’ skupščine, dobro poznanega zaradi s'L dobrih lastnosti, ter vzornega kulttif®* ustvarjalca. Franci Šali je sam nakan j način odgovoril Finku, Somrak pa W | sedaj ni storil, zakaj, si lahko le nas' Zato mi vest ni dala miru, dokler ne P vem o tem svojega prepričanja. .
Toplo bi priporočal vsem, ki se pd) ljajo v Dolenjskem listu, naj se zavza»c za odpravo pisanja neresnic in os£. napadov, podcenjevanj, naj ne ustvai?
nnHInop 73 m<vkf»hninp snore lil
podlage za medsebojne spore m Potrudimo se tudi, da bomo vsaj • -publiki pokazali raven naše ku ' enotnosti ob novih pluralističnih ^ dah, kijih terja moderni čas. Zavzeti se za najvišjo obliko demokracije, < dvomno temelji na socialističnem d upravljanju. S poglobljenim in nim delom pokažimo tudi ostalim Jugoslavije, da uspešno realiziramoje gram treh reform, ki nam je lahko za boljši jutri.	RUDI HRV A™
PRAVNA DRŽAVA'
KOČEVJE — V ponedeljF* J aprila, smo ponovno vprašali votZ,it dobčinskih inšpekcijskih službuj ju Tatjano Jerbič o najnovejših u . v zvezi s sporom zaradi nadzidave g ^
skega doma v Šalki vasi
■ •	-»/-»_______n^nnVrlO Obi
sije 2<J aprila gradnjo ponovno ogjjf republiški gradbeni inšpekt°r Dovžan in ugotovil da njegova
:___X____7____
ni izvršena, ker je dopolnilno gre dovoljenje z dne 26. oktobra 1»*^
atetsz&g;
Odločil je, da se prenehajo
Vi
n
v
o
s,
u
z
n
b
n
z
n
s
n
z
n
s
n
lj

ZMAGOVALCI VESELE ŠOLE — Pod pokroviteljstvom novomeške Iskre- o___________________, v	.
energetske elektronike je bilo v soboto na osnovni šoli Katje Rupene občinsko	gradbenim dovoljenjem z dne l-t^
tekmovanje iz znanja v veseli šoli. Naloge je reševalo 140 pionirjev od 3. do 8.	' ; n	-mn v o°
razreda. Na sliki zmagovalci v posameznih razredih, ki bodo barve Dolenjske zastopah na republiškem tekmovanju 28. maja v Ljubljani (od leve proti desni);
Roman Župevec, 8. r. šole Dragotin Kette; Dejan Dular, 3. r. Boštjan Vlašič, oba iz šole Katja Kupena; Primož Moravec 7. r. iz Brusnic; Vesna Krošelj, 5. r. iz Šentjerneja; Melita Božič, 6. r. iz šole Dragotin Kette; Helena Šterk, 4. r. šole Grm, in Marjan Šterk, 6. r., iz šole Milka Šobar-Nataše iz Šmihela (stoji). (Foto: J. Pavlin)
lani O tej odločitvi smo v pon* obvestili tudi Zabukovčeve, k‘s jfu
čnodeto^ii____
raj dokončali, in to ne v skladu1 v^
dali, da so gasilci praktično c
nim gradbenim dovoljenjem-	v„
vsi polna ušla zavzemanja za P državo!	pl
Ribe iz Krupe še niso užitne
Odgovor na intervju s tem naslovom (DL 2. marca) in še nekatere prispevke, ki se nanašajo na zastrupitev Krupe — Zakaj napadi na vodstvo RD Metlika?
Nismo si mislili, da bomo morali kdaj svoje postopke pojasnjevati v sredstvih javnega obveščanja. Ker pa je bil v Dolenjskem listu najprej objavljen članek, katerega avtorje tov. Jugovič, kasneje pa še pogovor z njim, smo na redni seji upravnega odbora sklenili, da moramo odgovoriti na neresnične trditve v omenjenih člankih.
Najprej je treba vedeti, daje nastal spor s tov. Jugovičem, ki je član naše ribiške družine, v septembru leta 1987. Takrat smo namreč v upravnem odboru sklenili, da je za potrebe naše ribiške družine dovolj 43 analiziranih rib. Do konca leta je bilo analiziranih še 9 rib, tako da je bilo skupno v letu 1987 analiziranih 52 rib. Ker pa je projekt analiz izdelal tov. Jugovič, za kar je bil določen na občnem zboru, nikakor ni hotel pristati na sklep upravnega odbora. Zanimiva je bila njegova reakcija. Najprej je prišel na pogovor k tajniku in predsedniku ribiške družine. Povzetek tega pogovora je bil, da morata prepričati upravni odbor o nujnosti 72 analiziranih rib, ker bo drugače njegov projekt brezpredmeten. V primeru, da ta projekt ne bo realiziran, bo poskrbel, da ne bosta več v vodstvu ribiške družine. Ker je upravni odbor vztrajal pri sklepu in avtor projekta ni mogel argumentirati, zakaj mora biti analiziranih 72 rib, je začel tov. Jugovič gonjo proti vodstvu ribiške družine. Pritiske je izvajal preko občinskih organov. Prišlo je do sestanka, ki so se ga udeležili poleg tajnika SZDL še tov. Jugovič in s strani vodstva ribiške družine tajnik in predsednik. Obravnava argumentov, ki jih je zagovarjal tovariš J ugovič, in stališča upravnega odbora, ki sta ga zagovarjala tajnik in predsednik RD, ni pripeljala do pametnega kompromisa. To je pripeljalo do tega, da je začel tov. Jugovič groziti. Najprej je rekel, daje manj nevarno stopiti strupeni kači na glavo z boso nogo kot pa njemu prekrižati načrte. Grozil je tudi, da bo. če ne bo po njegovem, onemogočil delo ribiške družine, češ daje to družina ne-posobnih ljudi. V primeru pa. da bi pristali na njegovo zahtevo, nas bo hvalil kot sposobne ljudi v vseh svojih člankih. Zaradi takih in podobnih izjav je bilo jasno, da hoče tov. Jugovič za vsako ceno izsiliti nekaj, kar bi bolj koristilo njemu kot ribiški družini.
Ko je tov. Jugovič ugotovil, da se upravni odbor ni ustrašil njegovih groženj, je začel delovati proti vodstvu družine z nizkimi udarci. Najprej je hre/ argumentov obtožil blagajnika, da prikriva sredstva. namenjena za analize. Po pregledu
blagajne pa je bilo ugotovljeno, daje bilo delo blagajnika brez napak. Takšno poročilo je bilo sprejeto tudi na občnem zboru. Tov. Jugoviču sta povzročila razburjenje dve nakazili metliških DO, na podlagi katerih ni bilo mogoče sklepati, da gre za namenska sredstva. Na nakazilih namreč piše v rubriki o namenu plačila: za redno dejavnost RD. Tov. Jugovič je kasneje prinesel sklepe organov omenjenih DO, da so bila sredstva nakazana na podlagi prošenj za raziskave rib. Ta sredstva so bila kasneje preknjižena in tudi namensko porabljena.
Rezultate za analizirane ribe smo dali v pogled Zvezi ribiških družin SRS v Ljubljani, kjer so nam povedali, da so pomanjkljivi, ker nimajo uradnega komentarja. Svetovali so nam, naj jih z dopisom zavrnemo. Prosili smo za dodatne informacije o zastrupljenosti rib. Kmalu smo prejeli odgovor, iz katerega so razvidna tale dejstva:
1.	Uradna tolmačenja o PCB lahko daje le skupina strokovnjakov pri komiteju za zdravstvo in socialno varstvo SRS, ki jo vodi dr. D. Leskošek.
2.	Rezultati analiz rib ne morejo sami po sebi dokazati škodljivega vpliva na ljudeh. Za to je potrebna posebna raziskava na ljudeh, kjer se iščejo posledice delovanja zaužitih rib. Izvršeni sta bili dve raziskavi na ljudeh. Rezultati obeh raziskav so:
—	akutne okvare niso bile opažene;
—	kronične spremembe oz. patološki izvidi so bili registrirani pri več preiskovancih, vendar podobne posledice povzročajo tudi strupi, ki pri ocenjevanju niso bili izključeni (težka topila, alkohol, metali itd );
—	pri večini je bila ugotovljena povečana vsebnost PCB v organizmu brez prisotnosti znakov bolezni;
—	ob kontrolnih pregledih se je pri vseh kontroliranih vsebnost PCB v organizmu v 2—3 letih spontano znižala.
Iz navedenega sledi, da verjetno tudi preiskava tistih, ki so pogosto ali manj pogosto jedli ribe, ne bo dala prepričljivih rezultatov. Sicer pa ima celotna zdravstvena služba, splošna in specialistična, navodilo, naj ob nejasnih znakih ali boleznih izključi ali potrdi zvezo s PCB.
3.	Glede vprašanja, katere skupine prebivalstva so bolj ogrožene od PCB, dosedanje preiskave pri nas in v svetu niso ugotovile povezanosti ali soodvisnosti. Tako tudi v svetu dokazane posledice PCB niso bile vedno odvisne od količine zaužitega PCB. Po mnenju strokovnjakov in iz podatkov obolelih je pričakovatai spre-
membe oz. toksične okvare, če človek dalj časa zauživa 0,1 mg PCB na kg teže dnevno, t. j. za odraslega človeka 7 mg dnevno. Po tem izračunu bi se človek ob Kolpi ali Lahinji zastrupil, če bi pojedel 1/2 kg čistega ribjega mesa, ki vsebuje nad 15 mg PCB v 1 kg, vendar vsak dan skozi daljše obdobje (SEPO, Inštitut J. Štefan, Inštitut medicine dela). Ker pa količina zaužitega PCB ni nujno povezana s posledicami, seveda ni mogoče gornjega izračuna posplošiti. Na pojav škodljivih posledic delovanja PCB vplivata tudi splošna kondicija in odpornost organizma.
4. Ribe so tisti prehrambni artikel, ki vsebuje največjo znano količino PCB, in ker se stanje PCB v vodi še ne izboljšuje, se tudi v ribah ne bo. Zelo variabilni rezultti istih rib na različnih krajih tudi ne dajejo odgovora sami po sebi.
Rezultati analiz so bili poslani na komite za zdravstvo, ki je edini pristojen dati uradno tolmačenje glede zastrupljenosti rib. Kljub urgiranju preko tov. Pečavarja zaprošenega uradnega mnenja še nismo dobili. Tudi to je bil eden od razlogov, da smo prekinili z analizami, ve se, namreč, kdo je pristojen za uradno mnenje. Nesmiselno je torej zbirati družbena sredstva za analize, na podlagi katerih bi imel korisl-samo eden, v tem primeru tov. Jugovič. Z analizami rib ne bi pomagali niti zastrupljenim ribam niti ogroženim ljudem.
Tov. Jugovič kritizira tudi analizo rib iz ribnika v Prilozju. Najprej je treba pojasniti, da ne gre za eno ribo, ampak za dve. Eno smo dali analizirat na vsebnost PCB, drugo pa na vsebnost težkih kovin in ostalih sredstev, ki se uporabljajo v kmetijstvu in lahko vodo onesnažijo. Za to smo se v upravnem odboru odločili, ker mislimo z ribami, ki jih je v teh ribnikih polno, po-ribljavati naše reke. Obenem je bilo v časopisih pa tudi drugod objavljeno, da so v Beli krajini več ali manj vse vode onesnažene. Po drugi strani pa vemo, da so objekti, kot je ribnik, tudi strateškega pomena. Zato menimo, da denar, kije bil porabljen za tri dve analizi, ni bil vržen proč, kot hoče prikazati tov. Jugovič. Povedati je treba tudi, da v Prilozju ne gre samo za en ribnik v izmeri 50 x 50 m, kolje zapisano v Jugovičevem članku, ampak za več ribnikov. pa tudi njegove izmere, s katerimi skuša prikazati nepomembnost objekta, so napačne.
Na koncu še to: Metliški ribiči nismo proti analizam rib. Zavedamo se. da smo Belokranjci z vidika ekologije v težkem položaju, zato vsak napor v tem pogledu pride prav celi pokrajini. Tudi analize
bomo še nadaljevali, vendar ne v tolikšnem obsegu, kot je hotel tov. Jugovič (72 rib). Vemo patudi, da obstajajo ustanove, pri katerih se zbirajo sredstva v podobne namene in katerih dolžnost je, da vodijo takšne raziskave. Mislimo, da se tega zaveda tudi tov. Jugovič. Njega bi še nekako razumeli, da blati upravni odbor ribiške družine Metlika, ker smo preprečili, da bi izkoristil pravno ustanovo, kjer bi se zbirala družbena sredstva za raziskave, ki bi koristile samo njemu, skratka, nismo dovolili, da bi se družbena sredstva prelivala v privatne roke. Ne moremo pa razumeti novinarjev, ki jim ni toliko do resnice, da bi skušali pogledati še drugo stran .medalje’. Najmanj posledic bo pač, če se oblati neka RD, ki z nekaj člani skuša živeti v tem ekološko ogroženem prostoru in se trudi pomagati življenju v vodah tudi na druge načine, ne samo z analizami. Če bi novinar namreč pokazal s prstom, da v tem pogledu ni storila svoje dolžnosti kaka druga ustanova ali služba v občinski ali regionalni upravi, bi se moral najbrž kje zagovarjati ali pa bi občutil drugačne posledice. Prepričani smo, da je naša ribiška družina z opravljenimi analizami več kot samo opravila svojo dolžnost.
Pričakujemo, da bo tov. Jugovič še nadalje rovaril proti vodstvu ribiške družine. Ker pa ga poznamo tudi kot člana družine, na njegova izzivanja ne bomo več odgovarjali. On je tiste vrste človek, ki uspeh prikazuje kot neuspeh samo zato, da bi lahko komu škodil. Šele v primeru, da bo začel hvaliti delo naše ribiške družine, bomo vedeli, da smo začeli delati napake.
Na koncu bi radi povedali še to, da ribiška družina ni dolžna opravljati le analize. To je dolžnost drugih ustanov. Ribiči smo dolžni le opozarjati pristojne organe in službe na ekološke spremembe, ki jih opazimo v vodah. Posameznik (v tem primeru tov. Jugovič) nas ne bo prisilil v nekaj, za kar večina smatra, da ni naša obveznost. Tudi ne dovolimo, da kritizira postopke, v katerih ni sodeloval. Vsekakor pa bi se dalo pogovarjati o dobronamernosti njegovih dejanj. V zadnjem članku, kije bil objavljen v Dolenjskem listu, prikazuje finančno strukturo analiz, kljub temu da mu tega upravni odbor ni dovolil. Tudi tu so netočnosti. Nikjer namreč ni omenjen obračun stroškov, ki ga je predložil v izplačilo blagajniku. V njem sije poleg ostalega obračunal kilometrino za dostavo rib v Zavod za socialno medicino in higieno v Novem mestu na relaciji Metlika — Zagreb — Novo mesto, zaračunal je celo folijo, v katero je zavijal ribe, itd. Če tov. Jugovič objavlja nekaj v časopisu, bi lahko bil toliko pošten, da bi objavil zadevo v celoti, ne pa samo tisto, kar mu odgovarja.
UPRAVNI ODBOR RIBIŠKE DRUŽINE METLIKA Naselje B. Kidriča Metlika
-1
Odprto pismo o odprtih pismih
— Si prebral odprto P^ Slobodanu Miloševiču? . -■ — Jaz sem kulturen človek berem tujih pisem.
Odprta pisma so postala ^ Če želiš komu poslati P'sn>0'e^jo pošlji odprto pismo, ker je ^ večja verjetnost, da ga	^
prebral Prebrali pa ga boa številni drugi, saj je tako	^
brati tuja pisma. Pa še zna odprta pisma niso nič dražje- ,-j,
ne, za odprta pisma nam J ^ ovojnice, saj bi prihranili lepila.	. j„seti
Kaj pravzaprav hočejo pisci odprtih pisem? Ali gre -j0 pozabljivost? Mogoče pa	^
sline, da bi preden zaprejo k	^
oslinili njeno hrbtno sira verjetno je to pravi razlog vsebini odprtih pisem sodeč, J pisci veliko raje popljuvali nika, ko, pa si z njim »odPn
dopisovali
Všol(P
Kako se časi spreminjajo-in doma so me učili, da m l' brati tuja pisma, pa naj bodo ^
iodpV
ali še zaprta. Pisma so m,^nn^e pO
pošiljatelja in naslovnika. .i; neko splošno ljudsko Pre^M jn0 nad katerim se naslaja ^1, katerih diskutirajo celo forumi. Od vseh odprtin P # priznavam le dopisnico,
sama po sebi tako skonstru1 ^0
V zgodovini je bilo ^ odprtih pisem, saj je na) skoraj vsako pismo postalo j( Najbolj znano je bilo listo,	.(0
napisal Emile Zola in seje-»Obtožujem!« Jaz svojep‘snl zaključujem.
Obtožujem!
uatjA**
P. S. Presenečajo mejugoslo1 . g, ptt storitve, saj še nisem zas bi se katero odprto pismo; zaprtih paketov pa že nič Tudi paketi ZIS.

8
DOLENJSKI LIST
e tudi pd občini iilainp
ni inercij
volitev'
. udelet^j iamoH iezrt|os" carje0» rez um lkais**1 ,janF«J
iz"$,
Dbno W\ lilo** občioil?. idisvoj*
jltun#
kul«'
Zob časa hitrejši od restavratorjev
misli"10 ;r oeP°i
se poj*;
vzantf
oseK1
stvarjo
razp^
kultih'
S*0
odv-
rni*
•liko
res
,ui>
tdk°
eic
sli*
skik
setr
je*
eM
ts$
t#\
rud0'
er*
O
rif
ho* ■dot
ftO1
Dr- Emilijan Cevc je v razpravi o krških kulturah spomenikih, ki je izšla v zborniku Krško skozi čas 0b 500-letnici mesta, zapili da Krško v slovenski umetnostni zgodovini ni zapisano z velikimi črka-jhj. S tega področja pač ni mio velikih likovnih umet-mkov, ki bi se zapisali v zgodovino slovenske umetnosti. Zato pa mesto samo »Kupaj z okolico po mne-1“ or. Cevca med svojim zidovjem hrani nekaj spomenikov, ki so za Slovenjo umetnostno posest pomembni ali celo nepogreš-
Predsednik odbora za jr®tv9 naravne in kultur-e dediščine pri kulturni kupnosti Krško, ki je neke io koordinacijsko telo, )e Slavko Sribar. Bolj pri-
mernega človeka za to nalogo v Krškem skoraj ne bi mogli najti, kajti Šribarja zgodovina mesta Krško ne zanima samo zaradi te funkcije, marveč se z zgodovino ukvarja tudi ljubiteljsko. »V krški občini se seveda še kako zavedamo, da nas čas prehiteva pri obnavljanju pomembnih kulturnozgodovinskih spomenikov, a sedanje razmere so pač take, da se vseh del ne bomo mogli lotiti naenkrat.
Zato smo se v kulturni skupnosti odločili, da bomo v tem srednjeročnem obdobju začeli z deli samo na 10 objektih, ki so po naši presoji najpomembnejši in so tudi po strokovnih ocenah, najbolj dragoceni. Kljub pomanjkanju denarja pa razmere niso brezupne. Zgradba ka-
cinskega samostana je bila temeljito obnovljena, tako da je sedaj v njej Valvasorjeva knjižnica, del samostana pa zavzema kapucinska baročna knjižnica, ki je tudi bogata s slikami in kipi. V preteklem letu smo obnovili streho Hočevarjevega mavzoleja v Gaju zaslužnih občanov, h koncu pa gredo tudi dela pri obnovi grobnice Ana-staziusa Grtina pri leskov-škem gradu. Seveda moram omeniti še izkopavanja v Ajdovski jami, ki potekajo že nekaj let, v občini pa je takih jam še nekaj in bo treba poskrbeti za njihovo zaščito. Tudi pri nas imamo namreč slabe izkušnje z roparskimi »arheologi«, ki so precej svo-
Stiska prič preteklosti
f ea^arod J31,62 zgodovinske-f spomina je odpisan, mr-narod. Ta misel se kar
OalTlSJ Troil; 1_v
Jab0 taki’ za zdravo pamet v,-Potnebni stvari, kot so ar-p il' Ostanki »zdrave« mi-‘nosti, ki hoče z vsem stana pomesti in ustvariti po-Rtai?.. nov svet, še vedno S>)° Po glavah ljudi. In vi/v, -x mise' 0 lepšem, pra-‘cnejšem svetu še tako očar-Vp„a,ln vredna žrtvovanj, je vendar nemogoče v njenem sploh v imenu ka-^rekoh ideje brisati prete-k „,8t' Preteklost je humus, iz
>n člnvlt ra8te)° spoznanja, Človek je po svoji najglob-
iz !fav,‘,naravnan kot bitje Preteklosti v prihodnost.
trahfh treh besed ne bi bilo ve™ napisati- k-o bi v No-
8i«*e DoleniZna°»^
lef„n) le znano, kaj se je prva skirrf p v5'n* delalo z arhiv-Pren«!radlvom- V nie 80 Sla
8o P°Pre)šnjih varuhov, ki zbir«r1V*8ko gradivo načrtno misb™ Že pred vo)no, vse z Počeno na kori8tnost takega sreči^ Za b°doče rodove. K PrenJ6 ?8tal° kljub vsemu le
'iSSSSSSSSS
staiadf arhiv8ko gradivo na-vsak a6 naprei- Tako rekoč tarnr,n nastaja dokumen-arhiuoi®radiv0’ P°d Čemer kar n8ka 8troka razume vse,
Pisani1 zasebnikov natane ga fnf®a’ r*8anega, tiskanega fn °erafiranega, filmane-drusax08raflranega ali kako tpentlT6 zapisanega. Doku-Prepi<^rr^° gradivo arhivisti h kar i„e,da)0 in odberejo tisto,
1
t hiio ^dalje uredijo in shra-kjer dYarno v skladišča,
J S<,,tSK,voapeomd»X;
k dik™,8tz najrazličnejših vi-Pjožn ^ arhivistiko kot po-vfr* P°VeznnVedo 80 najtesneje deln™ane zgodovinske vede, 1118 Pa tudi etnologija,
sociologija in druge družbene vede. Uporaba arhivskega gradiva je torej zelo široka, njegov pomen za znanost in kulturo pa izjemen.
Da bi to delo v Sloveniji teklo kar najbolj učinkovito, je pred 16 leti Zgodovinski arhiv Ljubljana v Novem mestu ustavil regijsko enoto za Dolenjsko in Belo krajino. Od leta 1981 naprej se je v skladu za Dolenjsko in Belo krajino. Od leta 1981 naprej se je v skladu z določili novega zakona o naravni in kulturni dediščini razširil krog ustanoviteljev. Prej je imel Zgodovinski arhiv Ljubljana enega samega, občinske skupščine, na območju katerih je Arhiv deloval, pa so varstvo arhivskega gradiva s sklepi poverile Arhivu. Novi zakon poveritve službe ne pozna več in občinske skupščine so postale ustanoviteljice.
Vodja enote za Dolenjsko in Belo krajino Zorka Škrabi pravi: »Z ureditvijo skladišč v Karteljevem, Drašičih in Trebnjem, kar vse je bilo mišljeno le kot začasna rešitev, smo leta 1974 začeli prevzemati arhivsko gradivo od dotedanjih hraniteljev. Dans takratne začasne prostorske rešitve niso več primerne. Najprej smo opustili začasno skladišče v Mali Loki, ker je prišlo pred leti do poplave, ki je poškodovala hranjeno gradivo. Zdaj to gradivo skladiščimo v zaklonišču trebanjske osnovne šole, kar je seveda tudi le začasna rešitev. Znašli smo se v hudih prostorskih težavah. Delovne organizacije pritiskajo, naj arhiv prevzame gradivo, mi pa nimamo kam z njim. Prav neverjetno. Zavest o pomembnosti arhivske dejavnosti in gradiva se je v delovnih organizacijah dvignila, radi bi zanj poskrbeli, mi pa ga ne moremo prevzeti. V trenutku, ko bi začeli zares prevzemu vsa gradiva od ustvar-j alce v, bi se znašli v popolnoma nemogočih razmerah. Vzemimo za primer tovarno Krko. Če bi prevzeli dokumentarno gradivo te delovne organizacije, da bi ga po pravilih stroke odbrali in uredili ter bi tako postalo dostopno vsem uporabnikom in preučevalcem, bi bile vse naše kapacitete v hipu polne. Kaj pa dokumentarno gradivo drugih delovnih organizacij!««
Ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ljubljana dr. Jože Žontar je med zadnjim obiskom v novomeški enoti
omenil, da se sicer Arhiv v celoti srečuje z resnimi prostorskimi problemi, vendar je prav dolenjska enota v tem pogledu v največjih škripcih.
»Najbolj kritično je s skladiščnimi prostori v novomeški občini,« pravi arhivist Marko Polenšek.« Pred 15 leti smo prevzeli preurejene prostore v stavbi nekdanje osnovne šole v Karteljevem kot začasne, a jih še vedno uporabljamo. Več kot polovico leta v teh prostorih delo ni možno, ker so neogrevani, problematična je velika vlažnost, gradivo dodatno uničuje j o še različni živalski škod-ljivci. O tem, da ni poskrbljeno za osebno higieno delavcev, najraje ne bi govoril. Nimamo se kje umiti, ni stranišča. Še najbolje je, kar se razmer tiče, v Drašičih, kjer imamo skrbno paznico Angelo Guštin. A četudi bi bili skladiščni prostori ustrezni, razdrobljenost skladišč in njihova oddaljenost od sedeža delovne enote, kjer se gradivo ureja, obdeluje in nudi uporabnikom, ni prava rešitev.«
V programu razvoja arhivske dejavnosti, ki je bil sprejet v republiški skupščini že leta 1964, je predvidena koncentracija gradiva po regijah. Zaradi težav s prostori je Arhiv pristal na začasno ureditev skladišč po občinah. Minilo je že več kot četrt stoletja zasilnih rešitev in menda je že čas, da se problematika uredi. To je nujno tako zaradi otežkočenega dela arhivistov, ki svojega poslanstva in dela ne morejo opravljati, kot bi sami želeli in bi bilo v interesu vse skupnosti, kot tudi zaradi dostopnosti arhivskega gradiva in zaradi škode, ki zdaj nastaja na gradivu, ker ni povsod ustrezno varovano in shranjeno.
Zgodovinski arhaiv Ljubljana je v načrtih za ureditev prostorske problematike za dolenjsko enoto stopil letos v stik z novomeško občinsko skupščino in v pogovoru z županom našel nekaj možnih rešitev. Te dni so se predstavniki novomeške občine, Arhiva in republiške kulturne skupnosti sestali v Novem mestu in ponovno obravnavali prostorsko problematiko. Pripravljenost, da se prostorske zagate rešijo, je. Vendar je to premalo. Le konkretna dejanja rojevajo oprijemljive sadove.
M. MARKELJ
bolj kritično je stanje gradov. Medtem ko Brestaniški grad služi svojemu namenu, je trenutno v najslabšem stanju Thurnski grad v Leskovcu. Tudi ta grad smo nameravali še v tej petletki obnoviti, a očitno ne bo denarja. Poleg tega imamo težave zaradi tega, ker je za naše področje odgovoren Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je od Krškega precej daleč, in so težave z dogovori,« pravi Slavko Sribar.
Tajnica kulturne skupnosti Krško Vida Fritz tudi meni, da je bilo v preteklem obdobju pri obnovi in ohranjanju kutlurne dediščine veliko narejenega, a še zdaleč ne vse, kar so imeli v načrtu in kar bi bilo treba glede na to, da spomeniki propadajo." „y le. tošnjem planu smo namenili za obnovo kulturnih spomenikov komaj 17 milijonov dinarjev, republiška kulturna skupnost pa je bila po prvotnem planu pripravljena prispevati 300 milijonov dinarjev in po opravljeni ideksaciji zaradi inflacije celo 900 milijonov dinarjev. To je za naše pojme kar velik denar, a ga mi ne bomo dobili, če ne bomo prispevali ravno tolikšnega deleža. Vendar je slovenski kulturni skupnosti vseeno, od kod ta denar lahko dobimo, dopuščajo možnost, da ga prispevajo sponzorji. Pri nas je nekaj takih objektov, za katere obstaja določen interes. To je Valvasorjeva hiša, ki naj bi jo pomagala obnavljati TCP Videm. Veliko hujši zalogaj bi bila obnova gradu v Leskovcu, kjer še vedno živi precej stanovalcev, delovne organizacije ali ustanove, ki bi hotela ta grad skupaj s parkom, ki je tudi kulturni spomenik, obnoviti in uporabiti za svoje namene, pa tudi še ni,« pravi Vida Fritz.
Predsednik komiteja za družbene dejavnosti na krški občini Toni Sulc je povedal, da so pred dvema letoma naredili posnetek stanja na gradu v Leskovcu. Komisija je ugotovila, da je grad ze precej načet, čeprav so pred leti streho na novo pokrili. »Še najhujši problem pa je, da so v tem gradu stanovalci, za katere bi morali dobiti nadomestna stanovanja,« je povedal Šulc. Peter Cesar iz krške stanovanjske skupnosti pa k vsemu temu dodaja, da bi-morali za 30 novih stanovanj odšteti 8 milijard dinarjev, ki pa jih v krški občini nima nihče. »Tu pa je tudi problem s stanovalci. Za nekatere smo dobili nova nadomestna stanovanja, pa so se nekateri vrnili v grad, ker tam raje živijo kot v bloku, v prazna stanovanja pa so se naselili.spet drugi stanovalci. Tako da z našega vidika nič ne kaže, da bomo kaj kmalu rešili ta problem.«
»Vse to je posledica vse manjšega deleža denarja, ki ga lahko damo za kulturne spomenike, saj smo lani z njim lahko pokrili le 15 odst. denarja, ki ga je prispevala republika,« pravi Vida Fritz. »Mnogi spomeniki in najdbe pa terjajo takojšnjo obnovo ali vsaj zaščito. Nekaj izjemno pomembnih objektov je že propadlo, nekateri pa so tik pred tem: kovnica denarja v Brestanici, Spodnji grad v Brestanici. Nekateri objekti, kot so Valvasorjeva hiša, cerkev sv. Duha (galerija), strop v cerkvi sv. Rozalije, grad v Leskovcu. Poleg teh so v precej kritičnem stanju tudi cerkev sv. Miklavža in sv. Jakoba v Kostanjevici. V obnovo grobnice Anastaziusa Gru-na smo bili prisiljeni zaradi meddržavne pogodbe z Avstrijo, v vsaj delno sanacijo Neviodunuma smo bili prisiljeni zaradi roparskih
Slavko Šribar
'arheologov’, ki so našli pomembne količine starih novcev in jih potem prodali v tujino. Zdaj ne vemo, kako naj prepričamo odgovorne glede ostalih krških spomenikov,« pravi Fritzeva.
Šribar pa meni, da se je postopno reševanje teh problemov izkazalo kot uspešno. Temu mnenju je tretja vsekakor pritrditi, saj je bilo na ta način res marsikaj narejenega, hkrati pa so bili v občini zaradi tega prisiljeni sproti obravnavati stanje teh spomenikov. Vendar se konec koncev zdi, da bi se morali v krški občini odločiti, da znotraj že sedaj veljavne prednostne liste naredijo še eno ožjo. Trenutna občinska olitika se namreč zdi do-aj nejasna, saj se tako rekoč iz dneva v dan pojavljajo nove in nove zamisli, kaj vse naj bi počeli. Tako zdaj TCP Videm razvija smučarsko središče na Gorjancih, Kostanjevica naj bi postala pravo turistično središče, načrtujejo gradnjo zdravstvenega doma v Krškem, še letos naj bi bil zgrajen nov plavalni bazen, hkrati pa poteka tudi obnova starega mestnega jedra v Krškem. Vsi ti načrti so resda spoštovanje zbujajoči, hkrati pa se marsikdo sprašuje, kje bodo za vse te načrte vzeli denar.
J. SIMČIČ
Zgodba
Glogovega
broda
V	letu 1985 so na ravnini pod Artičami začeli graditi novo vodno zajetje za brežiški vodovod, saj je staro imelo premajhne zmogljivosti, predvsem pa vodo, za katero so meritve kazale, da je na meji oporečnosti. Ugotovili so, da je okolica starega črpališča ogrožena s fekalno vodo, ki nemoteno odteka v podtalnico, iz nedokazanih vzrokov pa je voda dobila tudi duh po trohnobi. Pozneje je bilo slišati trditve, da je slednje posledica geoloških vrtin. Pri raziskovanju zalog premoga naj bi namreč prevrtali sloj nad podtalnico in povzročili, da so se določene nezaželjene snovi izpirale vanjo. To so bila seveda samo predvidevanja.
V	takih razmerah je izgraditev novega vodnega zajetja ostala nujna, še posebno, ko se je izkazalo, da ima voda v novem črpališu večjo trdoto in tako visoko kakovost, da ne bi bilo potrebno kloriranje. Otvoritev novega črpališča je bila, kot se spodobi, ob občinskem prazniku leta 1986. Toda zakuske in praznično vzdušje so še istega dne pokvarile številne okvare na cevovodu. Oči in-vetitorja in uporabnikov so se nemudoma uprle v izvajalca. Pionir iz Novega mesta je dela opravljal v_ sodelovanju z nekaterimi drugimi organizacijami. Tokrat je v škripce zašel IMP Maribor oziroma njegov to^d Montaža. Sicer renomirano podjetje se je lotilo popravila in pri tem odkrilo okrog 70 okvar, To pa je že bilo dejstvo, zara-dikaterega je izvajalec posumil v svojo krivdo. Da bi jo oprali, so se lotili tlačnega
preizkusa in z njim dokazali, da cevovod drži predpisane tlačne obremenitve. Krivda je bila torej nekje drugje.
V oktobu 1987, torej po enem letu, je izvajalec predal cevovod. Zdaj je projektant ugotovil, da je nujna vgraditev varnostnega ventila za vodni udar, čeprav v projektih ni bil predviden. Marca 1988 so onovno poskusno zagnali črpališče, ki jih je tudi tokrat presenetilo. Pokazalo se je namreč, da je vodni pritisk mnogo večji, kot so predvidevali v projektih. Znašal je 11 barov, čeprav je vodovodno omrežje v starem delu sposobno prenesti obremenitev šestih, v novem delu pa desetih barov. Sledile so nove okvare, ki so Komunalno in obrtno podjetje prisilile, da so ponovno začeli uporabljati staro črpališče.
Projektant je medtem oblikoval predlog ukrepov za zmanjšanje pritiskov v vodovodnem omrežju v Brežicah, toda investitorji so ugotovili, da bi bilo izvajanje teh ukrepov predrago. Začelo se je iskanje krivca za vso to vodovodno zmedo. Projektno dokumentacijo so poslali Vodnogospodarskemu inštitutu v Ljubljani, ki naj bi jo preveril. Revizija projektov vodnega črpališča je bila skupaj z revizijo študije vodovodnega sistema v Brežicah izdelana v juniju lanskega leta. Arbitražna komisija naj bi našla krivca. Komaj v novembru 1988 je sprejela zaključek, da je »na podlagi revizij razvidno, da so bile pri projektnih dokumentacijah narejene napake, ki ne zagotavljajo varnega in zanesljivega obratovanja črpališča Glogov brod, zato je potrebno izdelati projekt sanacije črpališča Glogov brod«. Po predlogu arbitražne komisije je projektant v dogovoru z investitorjem začel priprav-
ljati tehnično dokumentacijo, predvsem razne meritve, ki so bile potrebne za sanacijo črpališča. V letošnjem februarju je investitor, t.j. KOP Brežice, projektantu predal rezultate meritev, ki so povzročile precej dodatnih stroškov. Projektant je naknadno zahteval še nekaj meritev, ki so bile opravljene do konca marca.
V teh dneh bi moral biti znan projekt sanacije črpališča. Toda čeprav bi po tako dolgi, skoraj tri leta trajajoči zgodbi že nujno moral slediti konec, so se njeni akterji šele zdaj približali glavnemu zapletu. Treba bo namreč odgovoriti na vprašanje, kdo bo financiral sanacijo. V Komunalnem in obrtnem podjetju pravijo, da bo o tem odločala komunalna skupnost, ki je nosila večji del investicij. Že zdaj so odločeni, da bodo izboljšave, ki so se v tem času pokazale za nujne, sami financirali, za napake pa naj plača krivec. Taka ugotovitev se zdi marsikomu enostavna in edino pravilna. če je krivec projektant, kot je razvidno iz poročila arbitražne komisije, potem se vodovodni klobčič v Brežicah še dolgo ne bo razmotal. Kaj ti, kot se sliši okrog brežiških voglov, če bi prodali celotni projektivni biro z njegovimi delavci vred, ne bi imeli dovolj sredstev za pokrivanje škode.
Brežičani bodo torej še lep čas pili vodo iz starega črpališča in samo sreča v nesreči je, če je res, da se je izboljšala po kvaliteti. Koliko dodatnih sredstev bo potrebnih v primerjavi z začetno investicijo, še niti približno ni jasno. Počakati bo potrebno na projekt sanacije, vendar se že zdaj ve, da bodo stroški neprimerno večji od tistih, ki bi nastali, če bi vse potrebne raziskave in meritve opravili pred začetkom gradnje. Sicer pa je to primer standardnih napak v našem gospodarstvu, ki jih ne bomo odpravili vse dotlej, dokler bo krivdo plačevala celotna družba. Že zdaj je namreč jasno, da bodo strokovno nesposobnost tako ali drugače plačali porabniki, saj pijejo slabšo vodo, denar odvajajo za slabo izvedene naložbe, kot vse kaže, pa bodo plačali tudi njihovo sanacijo.
BREDA DUŠIČ
V neobvezen premislek
Volk sit in koze cele?
Po večmesečnem tipično balkanskem prerekanju in vodenju prave psihološke propagandne vojne v jugovzhodnih delih države je pred tednom v zveznem čeka ju padla odločitev, da bo prihodnji zvezni partijski kongres v pozni jeseni letos izreden, bo pa hkrati opravljal vse naloge rednega 14. kongresa, ki se bo tako zgodil nekaj mesecev pred rokom.
Rešitev, za katero si je skoraj nemogoče misliti, da bi si jo lahko izmislili kje drugje kot ravno v Jugoslaviji, pomeni zmago »princi-pielne koalicije«, ki se že nekaj mesecev močno trudi vse v tej državi narediti za izredno, da bi potem v takšnih razmerah vse preoblikovala in vodila po svojih, se ve da ne po demokratičnih namenih in načelih. Pri tem »neprincipielna koalicija«, v kateri so vsaj po glasovanju o fiz)rednosti kongresa v cekaju sodeč v glavnem le Slovenci, niti ni bila poražena, kongres bo potekal po statutarnih pravilih rednega. Vsekakor ta rešitev v slogu sitega volka in celih koz, ki pa v Jugoslaviji dejansko v praksi skoraj ni več možna, pove marsikaj o pravem razmerju sil v zveznem cekaju in v ZKJ, ofenzivna koalicija si je s to izrednostjo gotovo izbojevala veliko psihološko prednost. Vse to je Slovencem jasno, zaradi tega verjetno tudi Kučanov nastop po glasovanju, v katerem so vsi slovenski komunisti dvigni]' roke proti izrednosti (in s tem niso izrazili le volje slovenskih članov ZK, ampak tudi drugih Slovencev), pri-
družilo pa se jim je le šest kolegov s Hrvaške, čeprav je bi-
lo v tamkajšnjem cekaju vzdušje drugačno, proti izrednosti.
Odločitev je torej sprejeta, dejstvo je, da poraja več vprašanj, kot jih je odpravila. Zakaj in v čem izrednost kongresa namreč ni kristalno jasno (še manj pa je bilo v zahtevi vojvodinskih komunistov po sklicu takšnega kongresa), čeprav realni razmislek pač spet ponuja dokaj preprosi odgovor o življenjski nuji izrednosti za protibirokratske revolucionarje, ki so si v Jugoslaviji prigrabili zaenkrat ne le fizično večino. Dejstvo pa je, za to imamo v zadnjih dneh celo nekaj dokazov, da v tej
ponoreli Jugoslaviji le še ni vse popolnoma odločeno, da je demokracija in vse, kar pod tem pojmom razume normalni svet, ljudem le bliže, kot je bilo nekaj časa brezprizivno videti. Če ne bi bilo tako, ne bi bilo afere Kecmanovic, ne bi bilo črnogorskega referenduma in makedonske zahteve po njem, ne bi bilo sicer še hudo osamljenih glasov o packarijah, ki so spremljale itak ne prav simpatičnih dogajanj narodov, ne bi bilo ne nazadnje takega Kosova.
Prav to, da v Jugoslaviji še ni vse odločeno, daje neprin-cipielni koaliciji uspelo doseči vsaj tak zvarek o izred-no-rednosti, bi morale temeljito izkoristiti sile, ki vsaj približno resno govorijo o prenovi ZK, o njenem sestopu z oblasti, o demokraciji, pluralizmu, o nujnosti vstopa v Evropo z drugačnim gospodarjenjem, o trgu in konkurenci v vseh porah življenja in bivanja te države in družbe, itd., da bi bile kos glasovalnemu stroju ZKJ na kongresu, da ne bi prišlo do popoldne izobčitve slovenskih stališč, če že delegatom ne bo prav nič lahko in lepo. časa do kongresa je še precej, a drugačne sile in
težnje ga imajo zaradi psihološke
— Ne vem, kaj mojim Slovencem na meni ni všeč, da tako nestrpno čakajo na mojo upokojitev!
prednosti še več. Drugo vprašanje seveda je, da bo vsa Jugoslavija tja do pozne jeseni verjetno gledala boj za prevlado v ZKJ, predvsem en del (se ve, kateri ) s tesnobo in da je od izida tega boja še vedno odvisno skoraj vse v tej državi.
Z, LINDIČ-DRAGAŠ
Partizanski radio v zvoniku
Radijsko oddajno postajo je Kozjansko dobilo v aprilu 1944, ko je prišel na Kozjansko radiotelegrafist Bojan Acceto-Švejk, ki je pri GŠ NOV in POS končal radiote-legrafski tečaj. Povezal se je z Alojzem Culjkarjem-Vin-kom, ki je na Kozjansko prišel kakšen mesec prej. S sabo je prinesel radijsko postajo (tip MK 2) na električni pogon, ki jo je dobil že leta 1943 v GS NOV in POS. Kmalu se jima je pridružil še kurir in kasneje intendant in kuhar Julij Pestotnik-Gustl. Vsi trije so se nato 15. junija napotili na Dolenjsko, kjer so pri referentu za radijske zveze Glavnega štaba Vladimirju Klausu-Klisu zamenjali pokvarjeno in dobili novo postajo istega tipa.
vojno končal mornariško te-legrafsko-signalno šolo v Šibeniku. Septembra 1944 se jim je pridružil radiotelegrafist Ivan Majnik. Ko so ekipi bili dodeljeni še kurirji, je delovala v naslednji sestavi: Bojan Acceto-Švejk, vodja, Alojz Culjkar-Vinko, pomočnik vodje, Julij Pestotnik-Gustl, intendant in kuhar, Gvido Krevelj, radiotelegrafist, Ivan Majnik, radiotelegrafist, Ljubo Zelič, obveščevalec, Franc Špec, kurir, Ivan Zupanc, kurir, in Ivan Zupan, kurir (padel decembra 1944).
Radijska oddajna postaja na Kozjanskem je delovala v okviru Kozjanskega odreda. Imela je vsakodnevno zvezo s štabom IV. OZ NOV in POS, l_2-krat na teden pa je imela zvezo z Gš NOV in POS. Sprejeta poročila, ki so bila šifrirana, je dostavljala po kurirjih štabu odreda, komandi vojnega področja in okrožnemu komiteju partije.
Konec junija so se vrnili in se namestili v cerkvici sv. Jošta pod Lisco. Ta kraj je bil primeren zato, ker je bil napeljan tam mimo električni tok v planinsko kočo na Lisci, ki pa je bila takrat že prazna. Po odredbi nemških oblasti je morala oskrbnica koče jeseni 1942 opustiti poslovanje, da ne bi koča rabila za potrebe partizanov. Radijsko postajo so montirali v zvonik cerkvice. Od glavnega voda so med obratovanjem postaje napeljali pomožni vod v zvonik in tako je bilo omogočeno delovanje postaje. Zaradi konspiracije je morala posadka sedež menjati, vendo pa so bili vezani na edini električni vod. Zato so se morali utaboriti v gozdu in od tam prenašati radijsko postajo k električnemu vodu, da je lahko obratovala. Ob slabem vremenu so postajo nosili v planinsko kočo na Lisci, po opravljeni nalogi pa so jo s[5et odnesli na
Do avgusta so imeli samo eno postajo, takrat pa so dobili novo postajo iz štaba IV. operativne zone NOV in POS. Bila je ameriška (tip SRC-284-A) in na ročni pogon. Tehtala je 22 kilogramov. Njena prednost je bila v tem, da njeno delovanje ni bilo vezano na električni pogon, zato so se lahko svobodneje premikali po terenu. Sedaj, ko so imeli dve postaji, so si radiotelegrafisti delo razdelili. Majnik in Krevelj sta delovala na stari postaji (tip MK 2), Acceto in Culjkar pa sta se z novo postajo (tip SCR-284-A) premikala po terenu. Predvsem so delovali po domačijah in vaseh, tako z vasi Polju in Križu (domačije Vidmar, Špec in Pompe), Panečah (domačiji Kajtna, Zimšek),Kremenu (domačiji Polčnik, Lesičar) in Lahovem Grabnu (domačije Zelič, Petan, Veber).
Po decembrski ofenzivi so se člani radijske oddajne postaje preselili pod Sv. Trojico, kjer so si nedaleč stran od tehnike Antona Aškerca naredili zemljanko, ki je imela okno, a je kljub temu bila zelo dobro maskirana. Podobno zemljanko so naredili še v Lahovem Grabnu.
Proti koncu februarja 1945 je ekipo zapustil Bojan Acceto-Švejk, ki je odšel v celjsko okrožje na isto dolžnost, kot jo je opravljal na Kozjanskem. Konec marca, je bil premeščen še Ivan Majnik; odšel je v Gornji Grad, kjer je ostal le krajši čas. V aprilu se je vrnil na Kozjansko, a je bil še isti mesec poslan s postajo (tip MK 2) v Novo vas pri Celju, kjer je na podstrešju neke hiše postavil postajo in od tam poročal nadrejenim o premikih umikajočih se okupatorjevih silah. Tu je ostal do osvoboditve. Ostali člani so proti koncu vojne dobili ukaz, naj se pomikajo proti Celju, kjer so dočakali osvoboditev in bili vključeni v II. bataljon lil. brigade KNOJ.
TOMAŽ TEROPŠIČ
S koncem julija se je v delo ekipe vključil Gvido Krevel) iz Sevnice, ki je prav tako kot Alojz Culjkar že pred
TA OCEAN, STRAŠNO
TEMAN
V spomladanski knjižni beri Slovenske matice, ki je pred kratkim prišla med naročnike in bralce, so v okviru redne zbirke izšle tri knjige, za katere lahko zapišemo, da so vsaka po svoje izredno zanimive in da bodo pritegnile precejšen krog bralcev, hkrati ko bodo zbudile tudi kakšen kritičen odmev. Še posebej velja to za knjigo Borisa Pahorja Ta ocean, strašno teman, ki je bila, kot je zapisal avtor spremne, besede Bogo Grafenauer, uvrščena v najožji program, ker je »pretesno povezana z eno izmed srčik Matičinega izdajateljskega dela, z zgodovino slovenske kulture in njenih največjih nosilcev«, zato jo predstavljamo kot prvo iz književne trojice.
Za naslov knjige, ki prinaša izbor dnevniških zapiskov od julija 1974 do februarja 1976 in nato del dnevnika iz leta 1980, si je avtor sposodil pomenljiv Kosovelov verz iz pesnitve Tragedija na oceanu, posvetil pa jo je svojemu prijatelju Ediju, se pravi Edvardu Kocbeku. Osrednja tema knjige je prav Kocbek oziroma vse, kar se je dogajalo okoli priprave in izdaje posebne brošure, ki sta jo pisec dnevnika in Alojz Rebula izdala leta 1975 v Trstu v počastitev Kocbekove 70-letnice, v Sloveniji bolj zamolčane, kot pa slavljene.
Ta brošura, v kateri je bilo natisnjenih sicer več raznorodnih prispevkov, pozornost pa je zbudil predvsem Pahorjev intervju s Kocbekom, je temeljito razburkala slovensko politično in kulturno javnost, odmevala pa ni samo v domovini in na Tržaškem, marveč kar povsod po svetu, kjer prebivajo Slovenci. Ker se je v intervjuju Kocbek dotaknil takratnih tabujskih tem, Dolomitske izjave in pokola domobrancev po končani vojni, in odkrito razgrnil svoje poglede na sodobno slovensko zgodovino, je brošura doživela v domovini, kamor jo je bilo sicer prepovedano vnašati, silovit napad in zavračanje, posledice pa sta čutila tako Kocbek kot pobudnika izdaje, pisatelj Rebula in Pahor sam.
O vsem tem govori Pahorjeva Knjiga Ta ocean, strašno odprt z neposrednostjo in prizadetostjo. Razgrinja nam tisti čas in dogajanja skozi subjektivno optiko dnevniškega zapisovanja, ki je mestoma objektivizirano z navajanjem različnih dokumentov in dejstev.
»Na nek način je knjiga zelo žalostna,« je na predstavitvi povedal njen avtor, »ker se v nji kaže velik del slo venske mizerije .in razmer Razkriva, ne kaj so drugi de lali z nami, ampak kaj smo mi počeli s seboj!«
Da bi se iz minulih mizerij kaj naučili, najbrž knjižno novost velja prebrati.
M. MARKELJ
te Volaričeve, ki pa se jo bralci Kmečke knjižne zbirke morda spominjajo po njenem prvencu Koraki, porojenem prav v naročju te zbirke.
Avtorica, ki je hkrati tudi ilustratorka svoje knjige — in po tej plati zares lahko govorimo o avtorici knjige — je v Petem koraku nanizala vrsto »osebnih« pripovedi o zgodah in nezgodah, kot jih v svoji otroški duši in z močjo otroškega razumevanja življenja ter njegovih bolj ali manj bistvenih vprašanj doživlja peto-šolec Jani s svojimi prijatelji.
Za razliko od večine sedanjih junakov slovenskega mladinskega slovstva glavni junak pripovedi ni ljubljanska niti ne mariborska mestna srajca. Pisateljica ga je vrnila na podeželje, le da to ni tradicionalno slovensko podeželje, marveč današnje podeželje ali natančneje širše primestje, v kar se je podeželje zvečine sprevrglo. Fant živi pri dedku in babici v Dolgi vasi, medtem ko njegova starša delata v Nemčiji in ju ne pozna, »ker je na moji mizi samo njuna slika«, kot je junak knjige sam zapisal v eni od pripovedi.
Zgodba je napisana v prvi osebi in tako tudi nauki (pisateljica je bila učiteljica), ki so skriti v prenekateri dogodivščini, ne štrlijo preveč očitno iz nje.
Mlajše bralce bo Peti korak zabaval, odrasli pa bodo od branja tudi nekaj imeli. Knjigo je treba le vzeti v roke.
M. MARKELJ
Člani radijsko oddajne postaje Kozjanskega odreda jeseni 1944 v gozdu pod Ješovcem
PETI KORAK
ZBORNIK DiS
_Zabeleženo
OD ZAČETKOV »O
GREGORJA VEUKBGA _
ZGODOVINA
CERKVE
slovenskih kulturnih revij * vrsto odličnih urednikov p sodelavcev. Ideološka trenil druga svetovna vojna z revolt)-cijo na slovenskih tleh, prefl‘ vsem pa spremenjene razine-re za izhajanje so vplivale, o se je ustvarjalna pot Domai sveta leta 1944 po šestinpe*-desetih let ustavila. Sodelavc i so se razkropili na več stran | sveta, se zaprli vase ali p našli prostor za svoje objave drugih revijah.	.
Dom in svet je pustil za sat široko in globoko sled. DoJS vrste vezanih letnikov te P j membne revije, zapolnjuje 1 knjižne police v javnih knji
nicah pa tudi v marsikatere
pvvvv-
uican pa iuui v	,
slovenskem domu, bodo j ■skoval-1
naprej privabljale razisU--ce slovenske kulturne zg°“ vine in ponujale zbrano o hovno bogastvo prihodnji slovenskim rodovom. Neka)
slovenskim roaovom. "F"- bi. tega zaklada so prenesli ure niki v jubilejni zbornik Dom
in sveta, ki ga je ob -100-letn
rojstva te revije izdala Mon
jeva družba v Celju. K-ot' | zapisal glavni urednik Stana , Janež, so želeli s tem zbor l
kom povezati še žive do svetovce, torej nekdanje® lavce, hkrati pa pritegnit ^ ve, zavzete za slovensko turno preteklost, sedanjo
^Zbornik sestavlja več delov-
Prvi del je zgodovinsko raz <
iskovalen, v drugem so v.. • slovni prispevki še
siovm prispevni »c . v. nekdanjih literarnih s0d cev revije (Severin Šali )e P jfflj stavljen s sedmimi PesN ne-
sodobni slovenski	j.
problematiki. Sodelavci so turni delavci iz matične d n vine, zamejstva in izseljen torej tudi Slovenci, ki so
najrazličnejših razlogov
- tujini in tako s
Leta 1888 je začel v Ljubljani izhajatiDominsvet.Najprej je bil to bolj skromen list, namenjen zabavi in pouku. Sčasoma pa je postajal vse pomembnejše glasilo krščansko usmerjenega izobraženstva, list za leposlovje in znanstvo, posvečen književnosti in umetnosti. V začetku 20. stoletja in kasneje med svetovnima vojnama se je razvil v eno vodilnih
mili v tujini in	"	,0-
utrjujejo zavest skupnega venskega kulturnega Pr°B e j o katerem zadnje^ f
ra, _ --------
toliko govorimo in p;°'r0 j.1! Slovenci ustvarjajo sv0)° L0ii turo in književnost, kjer* že so in kakršnokoli je nji -e mišljenje. Pričujoči zborni*■) v tem pogledu pluralna k»J poskus nekakšne vsesl°ir,re-ske kulturne in literarne si ze, v kateri je, kot rečen prostor tudi za drugačno
SONATA
Kot 31. knjiga zbirke Mfl prave in eseji, ki iznaj,t0.;; Slovenski matici, je 1Z|*® at9-1 ■ dija Katarine Bedina SpRjfjjo
^ rtO
V nji avtorica anabhč. predstavlja in vrednoti,	.
vpnskn elasbeno tvon1
vensK.u	i v k.18'!
kot se je uresničevala v eIti I virski elasbi do sonat* p
virski glasbi P°, 8.9.n.a tj je| načelu, torej v obliki, * a. bila za razvoj glasbe ou „ četka 17. stoletja nap™
svetu zelo pomembna. ,0.
Pogled na zgodovino tj venske glasbene lv0{,n0je skozi tako okvirjeno ok za. odgrnil nove razglede ubg. t stavil nova vDrašania. v° ,o.
Iz zadnjega letnika Kmečke knjižne zbirke, ki jo izdaja ČZP Km. :čki glas, je med knjigami, ki so zvečine namenjene odraslim bralcem, tudi ena, ki računa predvsem na mlajši rod. Gre j?,a knjigo Peti korak manj poznane pisateljice Zla-
Na policah knjigarn je že nekaj časa pomembno zgodovinsko delo, s katerim slovenski bralci dobivajo v roke prvo zares obsežno in poglobljeno zgodovino Cerkve. Dosedanji sicer kar številni tovrstni poskusi so ostali bolj ali manj na ravni posredovanja osnovnih informacij za širšo javnost ali pa so ostali kot skripta v okvirih verskih izobraževalnih ustanov.
Založniško in časopisno podjetje Družina je torej naredilo pomemben založniški korak, ko je izdalo prevod prve od šestih knjig obsežnega in poglobljenega prikaza zgodovine Cerkve. Izvirna izdaja je hkrati izhajala v sedmih evropskih jezikih in *e skupno delo številnih strokovnjakov za posamezna obdobja cerkvene zgodovine. V prvi knjigi je zajeto obdobje od začetka do smrti papeža Gregorja Velikega, se pravi od Jezusovih časov do konca 6 stoletja. Avtorja 1 knjige sta Jean Danielu in Henri Marrou.
smvil nova vprašanja. Vse*"
kor ni razveseljivo dej» *0 da smo dobili prvo don- ^ i klavirsko skladbico šeie„,j.
da smo dobili prvo don-klavirsko skladbico šele ^ 1790 (avtor je A. T. Dihha a-medtem ko je bila prva so ^ tina napisana šele leta J rej Veliki zamudniki smo , j* tudi na tem področju^ j6 zapoznelih temeljev P .aj-slovenski glasbeni ustva ni duh le krenil v rast-Sicer strokovna K-IU1^ po-v uvodnih splošnejši*1 poglavjih pritegnila tudi »,,u. kovno manj izobražene bitelje glasbe.
SIMBOLI
OHRANJANJA OKOLJA
O ohranjanju okolja govorimo tako rekoč vsak dan. Seveda, o ohranjanju čistega, kar se da naravnega okolja, vrednega človeškega življenja. Storimo pa zelo malo.
Pa bi lahko, veliko več. Za začetek bo morda zadostovalo,
če v trgovini namesto običajne plastične vrečke kupimo papirnato, ki je:
—	dolgoročno ekološko neoporečna,
—	prijetnejša na pogled,
—	trpežnejša, saj brez težav prenese 12 kg teže.
Papirnate vrečke boste spoznali po znaku
OHRANIMO
OKOLJE
celuloza, papir in papirni izdelki Krško
ISKRENE ČESTITKE OB 1. MAJU!

KRKA - Zdravilišča
<RKA
Delavci Krke, tovarne zdravil Novo mesto vsem občanom ob prazniku iskreno čestitajo!
ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
11 um
TREBNJE
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
—	Si želite temeljitega oddiha?
—	Imate težave z revmatičnim obolenjem hrbtenice, sklepov, mišic, vezi? Morate zdraviti stanja po operacijah kosti in gibal?
—	Ste pomislili, da bi vikend preživeli drugače kot vse ostale v letu?
Tam, kjer si narava in zdravje podajata roke — v ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE vas bodo sprejeli kot dragega gosta.
Informacije na tel.: (068) 65-230.
NEAZBESTNI
PROGRAM
Nova rešitev j ki varuje okolje I
ie > sur '8r M)
I Mercator-Kopitarna Sevnica p.o.
čestitamo
praznik
dela
belokranjska
trikotažna
industrija
metlika
Proizvaja in prodaja:
1.	vse vrste sintetičnih in volnenih prej,
2.	metražno blago: vse vrste kaširanih in nekaširanih trikotažnih pletiv za usnjarsko, pohištveno in avtomobilsko industrijo ter vse vrste oplemenitenih (beljenih, barvnih in tiskanih) pletiv za nadaljnjo konfekcijsko predelavo in široko potrošnjo, in
3.	konfekcijske izdelke:
— kopalke, telovadne drese, spodnje perilo ter posebni program spodnjega perila ADAMO, ADAMA — oblačila za prosti čas in nočno perilo.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ČRNOMELJ
objavlja,
da je razpisal javni natečaj za prodajo delno urejenega stavbnega zemljišča v rekreacijskem naselju Grčice—Gače, in sicer za gradnjo počitniških hišic. Javni natečaj je razobe-šen na oglasni deski občine Črnomelj. Rok za vložitev ponudb velja do vključno 9. maja 1989. Vse inforamcije daje komite za družbeni razvoj občine Črnomelj.
223/17-18
Občinska konferenca ZSMS Trebnje CENTER ZA INTERESNE DEJAVNOSTI
Center za interesne dejavnosti pri OK ZSMS Trebnje
OBJAVLJA RAZPIS
za prijavo na prireditev ROCK DELAVNICA, ki bo dne 27.5.1989 v Trebnjem.
Prijavijo se lahko vse amaterske in profesionalne skupine, ki delujejo na območju Slovenije in so orientirane v smer pop in rock glasbe.
Najboljše tri skupine bodo nagrajene z uslugami studiov, denarnimi in praktičnimi nagradami, predstavljene pa bodo tudi na radijskih postajah. Zadnji rok za prijavo je 12. 5-1989. Prijavite se lahko po tel-068 44-103 in 44-597 od 18. do 19. ure, tam dobite tudi dodatne informacije. ^ ^
Na podlagi 3., 4. in 8. člena odloka ter 4. člena pravilnika o j podeljevanju priznanj občine v Trebme nhiavlia Komisiia za
BELOKRANJSKA ŽELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA
Čestitamo
ob
1. maju
prazniku
dela
BELT
SPLOŠNI POZIV ZA VPIS V VOJAŠKO EVIDENCO
Na podlagi 12., 65., 'Jj člena zakona o vojaški ob nosti (Uradni list SFRJ * 64/85) pozivamo vse m osebe, rojene v letu 1972 m1 rejše, stalno ali začasno stan joče na območju občine N mesto, ki niso bile klica**® ^ osebnim pozivom k vPl1*7jj0 vojaško evidenco, da se zg1 u TAKOJ, najpozneje pa v . t mesecih po objavi tega P°z'b, na Sekretariatu za ljudsko rambo občine Novo me ..
I .iiihlisnclfn racta 2.	’
novdes
ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
Številka: 822/56-89 Datum: 17. 4. 1989 7A sekretariat^ LJUDSKO OBRAlW»
OBČINE NOVOiMEST^J
Št. 17-18(2071-72)28. aprila
	
	mSm
HI-	Hpf j m S 1	1
	g I I
	v I I J
Čestitamo za praznik dela
☆
inles
inles-RiBNicA
m
SALON ARK
tel. 065/71-855
Prvi smo bili in še vedno smo edini, ki vam pri nakupu pohištva svetujemo na domu.
STARO ZA NOVO
Lil
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA
Avtopromet, gostinstvo in turizem Novo mesto — Straža
Komisija za delovna razmerja SREDNJE SOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ, NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge:
—	1 ucitel a slovenskega Jezika — prof. slovenskega jezika
—	2 učitel a matematike — prof. matematike
—	3 učitel e fizike — prof. fizike
—	1 učitel a računalništva — prof. računalništva ali dipl. inž.
—	1 učitel a obrambe in zaščite — prof. obramboslovja ali rezervni oficir z visoko izobrazbo
—	3 učiteljev elektro strokovnih predmetov — dipl. inž. elektrotehnike
—	2 učiteljev strojnih strokovnih predmetov — dipl. inž. strojništva
—	2 učiteljev lesarskih strokovnih predmetov — dipl. inž. lesarstva, eno leto delovnih izkušenj v proizvodnji
—	1 učitelja praktičnega pouka v kovinarstvu in strojništvu — inž. strojništva
—	1 učitelja praktičnega pouka v elektroniki — inž. elektronike
Učitelji praktičnega pouka morajo imeti 3 leta delovnih izkušenj. Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
209/17-18
Posavska stanovanjska zadruga Krško
razpisuje dela in naloge
DIREKTORJA ZADRUGE
za dobo 4 let
Pogoji:
—	Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev ter z družbenim dogovorom o kadrovski politiki določenih kriterijev izpolnjevati še naslednje:
—	da je državljan SFRJ
—	da ima najmanj srednješolsko izobrazbo in 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
—	da ima organizacijske sposobnosti
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Posavska stanovanjska zadruga, Dalmatinova 8, KRŠKO.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem razpisu.
211/17-18

viitHtm j c 'nmki

Na sliki:
modulni napajalniki standardnih in posebnih izvedb
*****
#Ii
W!?!S

mmjm
'i: ' ■;:
ž <■	? $ Ž Z r.
f; itU
'meh
liiltttllfev

ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
Iskra TENEL Novo mesto
-jru
ČESTITAMO ZA PRAZNIKE 27. APRIL IN 1. MAJ
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni.
Hčerki
odrezala
glavo
Na videz mirno življenje je živela Katja s svojo 15-letno hčerko Verico. Stanovali sta v gradu. Mati je za nezakonsko hčerko lepo skrbela, preživljali sta z družbeno pomočjo in preživnino, ki jo je Verica dobivala od očeta, ter tako, da je Katja hodila na dnine in prinesla domov kak dinar, oblačilo ali hrano. Nihče ni slutil tragedije.
Le še nekaj dni je bilo do novega leta. Zadnjo soboto
kritju, v zapisnik zapisal preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča:
»Ze na prvi pogled je bilo jasno, da gre za zmedeno žensko, tudi hudo izčrpano. Med pogovorom je kar dvakrat padla s stola na tla. Drugi so nam pojasnili, da gre za duševno bolnico, ki se je že prej zdravila v bolnišnici za duševno bolne v Ljubljani. Slišati je bilo tudi, da je že kako leto poprej hčerko nagovarjala, naj bi skupaj naredili samomor.« Preiskovalci so v zapisniku omenili tudi grozen smrad, ki se je širil iz sobe, kaj ti od uboja do odkritja je preteklo več dni. In kaj je 51-letno Katjo gnalo k takšnemu dejanju? Dovolj zgovorne so naslednje njene izjave ob zaslišanju:
»Ubila sem jo zato, ker so
rekli hudobci, da bodo prišli. Ustrašila sem se, da bo-
do res prišli in z Verico obračunali, pa sem zato rekla, da je bolje, če jo jaz. Vsaj ne bo trpela... Žal mi je zanjo, saj je bila pridna in
ubogljiva... Hotela sem jo liti ze c'
je bila na gradu ohcet in takrat so Verico zadnjič
videli živo. Tudi njene matere potem nekaj dni ni bilo na spregled, šele 2. januarja sta jo sosedi našli v bližnjem gozdu, kjer je brezciljno tavala. Odpeljali
ubiti ze dan prej, pa nekako tega nisem mogla storiti... Že enkrat prej sem ji predlagala, da bi šli obe skupaj v Savo, a mi je odgovorila, da v Savo ne gre, ker se ne bo mogla tako hitro napiti vode.«
Tako je govorila Katja preiskovalcem in tudi na-
sta jo domov na grad, tam ........... srhi
pa sta bili priča srhljivemu prizoru: na postelji je z odrezano glavo ležalo truplo Katjine hčerke. Katja je zmedeno pojasnila, da je dejanje storila ona. Takole je kasneje, nekaj ur po od-
tančno opisala grozovito dejanje. Ko je bila v gradu
še ohcet, v noči na nedeljo torej, se je odločila za srhljiv zločin. Da hčerke ne bi vzeli sovražniki, kot je vnovič povedala na obravnavi, je ponoči stopila k njeni
postelji in spečo Verico s topim delom sekire večkrat udarila po glavi. Ker pa se je, kot je sama dejala, se vseeno bala, da se bo hči zbudila in vstala ter se pri tem mučila, je vzela še nož in z njim glavo odrezala od trupa. Po tem dejanju je Katja stanovanje zaklenila in si hotela še sama z vej-nikom odrezati glavo, a ji to ni uspelo. Zato je odšla od doma, da bi se utopila v Savi, a si je v tistem trenutku, ko je že zabredla v vodo, vnovič premislila in se odločila za smrt na železniških tirih. Hotela je skočiti pod vlak, vendar sta ji dva takšna poskusa spodletela, zato je še kar naprej tavala po okolici, dokler je, kot smo že omenili, nista našli sosedi.
Dogodek in kasneje še sojenje pred senatom novomeškega okrožnega sodišča sta seveda vzbudila veliko zanimanja javnosti. Na obravnavi je izvedenec psihiater le potrdil že bolj ali manj znano dejstvo, da je dejanje storila ženska, ki pomena zločina ni mogla razumeti niti ni mogla imeti v oblasti svojega ravnanja. Katja je uboj hčerke zagrešila v tako imenovani psihični ataki, kar je tudi pomenilo, da za zaločin kazensko ne more biti odgovorna. Tudi tožilec je zategadelj namesto kazni predlagal uporabo varnostnega ukrepa, kar je senat okrožnega sodišča tudi sprejel. »Katji K. se izreče varnostni ukrep oddaje v zavod za varstvo in zdravljenje,« se je glasil sklep sodišča in ta odločitev je postala tudi pravnomočna.
Vse do današnjih dni je -bila Katja stanovalka zavoda v Polju pri Ljubljani in šele nedavno je prispel predlog Univerzitetne psihiatrične klinike Polje, ki ga je podprl tudi republiški sekretariat za pravosodje m upravo iz Ljubljane, naj bi Katjo premestili v kak drug, »civilni« zavod. Doma namreč nima niti svojcev, ki bi jo marali k sebi, prav tako ne sredstev za preživljanje. Prošnji je bilo ugodeno.
B. B.
OB
B*2’
k

Partizanski
kurir
Tonček
»V štabu so vprašali, kdo se javi, da bi odnesel pismo v Dolenjski odred, pa sem se javil, saj sem mislil, da je to v bližini Trebelnega. Štab Gubčeve brigade — bil sem v njenem vodu za veziste — je bil takrat v Črešnjicah pri Trebelnem. Vendar sem se hudo zmotil. Ko sem dobil pismo, ki naj bi ga odnesel, sem dobil tudi navodilo: našel jih bom na Novi gori pri Trški gori. To pa jq bilo precej dlje in terena nisem dobro poznal. Snega je bilo do kolen. Gazil sem mimo Šta-tenberka in prišel že skoraj na Trško goro, tam pa sem vprašal staro ženičko, kje so partizani. Tamle zadaj so, mi je pokazala. In našel sem tri mrtve partizane. Potem mi je povedala, naj kar grem po sledeh v snegu, pa bom ma-šel še ostale. Tako sem jih res našel, vendar žive, na Novi gori, hkrati pa zvedel, da sem hodil po gazi, ki so jo napravili prej Nemci in belogardisti, ki so zasledovali partizane. Takih situacij je bilo v času mojega partiza-novanja še dosti in le srečnim naključjem se imam zahvaliti, da sem odnesel celo kožo. Veliko mladih kurirjev, mojih soborcev, ni imelo te sreče«
Nekaj mesecev več kot petinštirideset let je minilo od tega dogodka, ki se ga še živo spominja Anton Repovž iz Srebrnič pri Novem mestu. Aprilski nalivi bičajo zeleno površino Krke pod njegovo domačijo, midva pa sediva v varnem zavetju, poslušava škrbljanje dežja in razpredava spomine iz njegovega razgibanega življenja. Sem
se je Anton priženil, ko je vzel domačinko Marico Kna-feljc, rojeno na dokaj močni kmetiji. Njen oče je kupil mlademu paru manjšo hišo ob cesti, ki sta si jo uredila in obnovila. Takrat je bilo na Srebrničah samo sedem hiš z mlinom in Agničevim gradom ali Marofom vred. »Pred vojno je imel Agnič lepo utečeno gospodarstvo,« se spominja žena Marica,« oddajal je po tri vagone jabolk, z mlekom in povrtnino pa je v celoti oskrboval novomeško bolnico.« Povojni agrarni eksperimenti so iz tega lepega posestva, in gradiča pač napravili svoje, zato pa se je lepše razvijala vas, ki ima sedaj štiriindvajset hiš, lepo urejeno ookolico in skoraj vso potrebno komunalno ureditev. Veliko zaslug, da je temu tako, ima tudi Anton Repovž, ki je vse od leta 1952, ko je prišel v vas, zavzeto združeval krajane za skupne akcije.
Mladost pa je Anton preživel ob drugi reki, ob Laknici, ki teče po tihi dolini skozi vas Gornje Laknice v tre-banjski občini. Tam mu je leta 1927 stekla zibelka. V družini je bilo osem otrok, oče pa jih je preživljal z delom v Kalinovi usnjarni. V tem velikem privatnem podjetju, ki je držalo pokonci ves Mokronog z okolico, je bilo zaposlenih blizu štiristo delavcev. Tudi Anton si je tam kot deček sklužil prve denarje, dokler ni bilo podjetje likvidirano, preostanek usnja pa so rešili partizani. Očeta je okupator kmalu poslal v taborišče, mladi Anton pa je delal za partizane in se skrival pred sovražno vojsko, kakor je vedel in znal. Pred pomladjo leta 1944, ko mu je bilo komaj sedemnajst let, pa je bilo skrivanja
konec. Odšel je s partizani in z njimi ostal do konca. Nosil je sporočila, skrbel za zvezo, vmes pa opravil tudi šolo za veziste v Črnomlju. Z Gubčevo brigado je bil tudi tiste dneve najlepše pomladi v Antonovem življenju, ko je preko Kočevja, Lašč, Ribnice in Grosupljega vkorakal v osvobojeno Ljubljano. Po vojni je ostal aktiven vojak vse do leta 1952. Služboval je v
različnih krajih po vsej Jugoslaviji, nekaj časa tudi v
5UOiaviji, ij.v-rrk.aj uuou v*- — -
Novem mestu, kjer je spoznal svojo Marico. Zato ni
čudno, da ga je potem, ko je bil demobiliziran, zaneslo
prav v Novo mesto.
V Novem mestu se je najprej zaposlil pri obrtnem podjetju Elektrotehnična,
podjetju £,ieK.iroienniia.~, potem pa pri Elektru, kjer je delal vse do upokojitve pred
j_____:__; 1 „	tom r.A-
devetimi leti. Med tem časom so se Marici in Antonu rodili trije otroci, dve hčerki in en sin, sedaj pa je okoli njiju že vse živo, saj imata kar šest vnučkov.
»čeprav sem upokojen, im nikoli ni dolgčas,« pravi An; ton. »V krajevni skupnosti imam dovolj dela, saj je tukaj večina mladih zaposlenih, veliko stvari pa je treba ure; diti tudi takrat, ko so drugi na delu. Rad pa imam tudi naravo, zato sem kar malo razočaran, ko vidim, kaj s6 njo sedaj dogaja. Vzemimp Krko. Včasih je bila res še čista, sedaj pa je to le na videz-Res, da se tukaj otroci se lahko kopljejo v njej, sprašujem pa se, kako bo vnaprej, če se ne bomo odločneje zavzeli za čiščenje odpadni** voda. Vsak dan pa tudi rau zavijem malo v gozd, saj sicer nisem zdrav. In kaj opažam tam? Zlasti tukaj od glavni cesti je v bližini gozdnih poti kopica odpadkov, ra j ih ne vozijo tja naši vaščani, domačini, iz mesta jih pripeljejo z avtomobili in odvržejo na skritih krajih. Povsod, Krki in v gozdu, je polno steklovine, tako da postaja kopanje pa tudi sprehajanje gozdu že nevarno. Res m vznemirja tak odnos,« je za; skrbljen Anton Repovž, k mu ni vseeno, kakšna postaja dežela, za katero se je preo petinštiridesetimi leti pol mladostnega optimizma bo-
TONE JAKŠE
Ž
Pad
Ul
.'Podi
K
Mozs
Ure
Ki
R
■tri
»asi
Ger
Prip
Rl
p
tani
cah,
PL
ERI
LSI
U
h.
ST<
ni
br
br
(k
aj
S
ho let ce: so mi j.-Po ve
na
sai
vit
19
Fr
®j'
Ti
vc
Ul
"j
ni
Či
H
sk
lo
ja
st
P
Rožni dol je spet rožni dol
Kako je, če si še desetletja in desetletja po drugi svetovni vojni malodane odrezan od sveta, če niti po kapljicah ne prikaplja v kraj razvoj, če si pozabljen od družbe in boga — kot pravijo Rožnodolčani — vedo gotovo najbolje v Beli krajini prav v Rožnem Dolu in šestih okoliških vaseh: na Pribišju, Gorenjih Lazih, Potokih, Brezju, Prelogah in na Hribu. Medtem ko so se v Rožnem Dolu pred vojno in še približno poldrugo desetletje po njej lahko pohvalili s trgovino, pomožno pošto in železniško postajo, na kateri je bilo zaposlenih celo po pet ljudi, danes vsega tega nimajo več. Celo dve šolski poslopji imajo, a sta prazni, okrog 20 otrok pa se vozi v celodnevno šolo v Semič. Ne le da v rožnodolski dolini ni bilo napredka, v zadnjih treh desetletjih so celo zelo nazadovali.
Še pred petimi leti so mnogi govorili, da so te vasi v prelepi, idilični rožnodolski dolini odpisane. Takšni glasovi pa niso prihajali le od drugod, celo mnogi domačini niso več verjeli v lepšo bodočnost v teh krajih, zato so se množično odseljevali. Toda tisti, ki so ostali, se niso prepustili malodušju. Bili so optimisti, in kot vse kaže, se jim je ta optimizem že začel obrestovati. Eden od tistih, ki je že pred desetletjem vi-
del v Rožnem Dolu ne le trnje, ampak tudi kaj rožnatega, je Miro Smrekar, ki se je pred dvema desetletjema sicer odpravil na začasno delo v Švico, a ga je premagalo domotožje in se je vrnil. »Prišel sem na nič in priznam, da so se mi vsi smejali, tako sodelavci v Švici kot domačini v Rožnem Dolu. Toda tisti, ki ostajajo danes doma ali pa se vračajo, niso več deležni posmeha, temveč odobravanja,« pravi Miro.
In takšnih, zlasti mladih ljudi, je v dolini veliko. Medtem ko v številnih vaseh, predvsem na obrobju črnomaljske občine, tožijo, da kraji izumirajo, da ostajajo doma le še starčki, se Rožnodolčani lahko pohvalijo, da se njihove vasi razvijajo, pa naj gre za Potoke, Gorenje Laze, Pribišje ali Rožni Dol. Le v zaselkih Hrib, Preloge in Brezje, kjer je le nekaj hiš, ne
pričakujejo prihodnosti. In kaj je bilo tisto, kar je pri lju-
Anton Hutar: »Ljudje so*se pripravljeni za razvoj kraja marsičemu odpovedati.«
deh prevagalo na tehtnici odločitev v prid Rožnemu Dolu? Prav gotovo trma, prej omenjeni optimizem in ne nazadnje skoraj naivno prepričanje preprostih Belokranjcev, da bodo tudi zanje morali nekoč priti boljši časi, čeprav nekoliko pozneje kot za druge. In te boljše čase so le dočakali. Pred nekaj meseci so namreč v vseh vaseh priključili telefon, pred nekaj dnevi pa so položili prve kilometre asfalta na cesto, ki jih povezuje s Semičem. Prav cesta in telefon jim bosta od; prla vrata v svet, čeprav ti dve pridobitvi še ne pomenita, da bo razvoja v rožnodolski dolini za nekaj desetletij spet konec.
Naši ljudje so pripravljeni marsikaj narediti skoraj iz nič. Tega ne bi verjel, če se ne bi sam prepričal,« pripoveduje upokojenec Anton Hu; tar iz Rožnega Dola. »V vasi smo imeli staro šolo, ki jo je postavila še Ciril-Metodova
družba. Bali so se, da ne bi zgradili nemške šole in tako potujčili naših ljudi, zato je družba v veliki naglici zbila 3kupaj leseno šolsko poslopje. Posledice hitre »gradnje« pa smo občutili predvsem mi, kajti šola je začela razpadati. Zato smo se pred približno poldrugim desetletjem odločili, da zgradimo novo. Na občino sem šel prosit denar. Dali so mi 5 starih milijonov in podpisati sem moral, da za gradnjo ne bomo zahtevali ničesar več. Na občini so bili prepričani, da se s tako skromnimi sredstvi sploh ne bomo lotili dela. Toda pljunili smo v roke, in ko so v Črnomlju spoznali, da mislimo resno, so primaknili še nekaj denarja,« pohvali pridnost sokrajanov Hutar. Zal nova šola ni dolgo služila namenu, kajti ko so v Semiču začeli s celodnevno, so rožnodolsko podružnico zaprli. »Že nekaj časa razmišljamo, da bi v poslopju odprli obrat katere izmed delovnih organizacij, toda takrat, ko so se ljudje še bolj izseljevali, jim za to ni bilo veliko mar. Sedaj pa vse bolj sprašujejo, ali bo v kraj res prišla tovarna. Seveda ne bomo dovolili, da bi nam odrinili karkoli, zlasti pa ne umazane tehnologije. Morda nam bo kdo očital, da smo izbirčni. Toda ne nam ne našim zanamcem ne bi bilo vseeno, če bi odkrili našo
prelepo naravo, toliko bolj, ker je prav tu še edina v se-miški krajevni skupnosti, ki je nedotaknjena,« pravi Hu-
tar.
VSAKO LETO ASFALT V ENO VAS
Problem, ki ga bodo morali v Rožnem Dolu čimprej rešiti, predvsem pa prej, kot bo prepozno, je nezavarovani železniški prehod, ki je povrh vsega še slabo pregledan. Na srečo smrtnih nesreč na njem še ni bilo, zvite pločevine pa že kar precej. Ker na bližnji železniški postaji danes ni več uslužbencev, bi prišel v poštev le avtomatsko opremljen prehod, ki pa bi veljal okrog 500 milijonov dinarjev. »Na železnici pravijo, da je to drago, toda prepričan sem, da še vedno malo v primerjavi z morebiti izgubljenimi življenji, ki se jih ne da poplačati,« pravi Hutar.
Zanimivo je, da se v rožnodolski dolini desetletja in desetletja ni zgodilo nič, če odštejemo edino povojno pridobitev elektriko, sedaj pa bi ljudje vse to radi nadoknadili v nekaj letih. In njihovi načrti najbrž niso neuresničji-vi, čeprav so se dela lotili ob nekoliko nepravem času, v največji draginji. »Lani smo obnovili pokopališče, mrliško vežico ter zunanjost in notranjost cerkve, vse z lastnim delom. Letos nas čaka
kilometer dolga asfaltna povezava od občinske ceste, ki vodi proti Semiču, do Rožnega Dola. Stroške zemeljskih del bodo nosili na lastnih ramenih, le pesek bo plačala krajevna skupnost. Za asfalt pa bo vsaka izmed desetih družin v vasi morala odšteti po 5,1 milijona dinarjev. Težko bomo zmogli, a smo se pripravljeni marsičemu drugemu odpovedati,« pove Anton Hutar. Miro Smrekar, sicer tudi predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze, pa še pristavi, da je njegov cilj, naj bi vsako leto asfaltirali vaško pot do ene vasi. »Od tega ne bom odstopil. Menim pa, da bi pri gradnji teh cest lahko pomagalo

tudi Gozdno gospodarstvo, ' ifiš' "
ki odpelje iz okoliških gozdov veliko lesa. Pa tudi ljudje
morajo podreti precej dre-...............aci '
Prihodnost 6-letne Cvetke Smrekar je veliko bol| rožnata kot je bila od nje-govega očeta Mira
ves, da lahko plačajo prispevek za naš razvoj,« razmišlja Smrekar.
Tudi Anton Kapš, kmet iz Potokov pravi, da je njegova želja le še, da bi dobili kilometer asfalta do vasi. »Potem bi bili čisto tiho in ne bi več prav nič zahtevali in sitnarili.« Prizna pa, da je v teh krajih vse prej kot lahko kmetovati, zato tudi ne čudi, da od 52 družin v sedmih vaseh in zaselkih ni niti ena povsem kmečka. »Pri nas lahko kmetuje le, kdor ima veliko dobre volje, pa priden mora biti. Ukvarjamo se lahko le z živinorejo, saj je zaradi strmih pobočij poljedelstvo skoraj onemogočeno, pa tudi splačalo se ne bi, kajti glavna obiralka našega pridelka je divjad. Zato na njivah pridelamo le toliko, kolikor potrebujemo za lastno gospodinjstvo. Tržne presežke pa imamo le v živinoreji. Toda še v tej edini panogi, kjer bi lahko zaslužili kakšen dinar, ga ne moremo. Paradoks je namreč, da nimamo organiziranega odkupa mleka. Odkupovalci bi ob tej moji kritiki najbrž imeli svoj prav, ki bi ga utemeljevali s tem, da je v naših krajih premalo krav. Morda jih je sedaj res, toda zakaj? Prav zaradi neurejenega odvoza mleka. Ce bi bil urejen, sem prepričan, da bi bil v marsikaterem hlevu rep več, tudi v mojem.
Saj za zdaj kmetje za mleko res ne dobijo velikega P*a la, toda vsaj redni mesečni dohodek je pri hiši, na k? rega lahko človek zaneslj
računa. Nekateri se znajo 1
tako, da naredijo sir m S prodajo,« razpreda Kaps s je misli.
Kot pri vsaki stvari, so tuoi pri odkupu mleka rožnocm ski kmetje zapostavljen*.
Upajo pa, da bo asfaltna sta pripeljala v njihove kraj
tudi mlekarski.avto. V
četku bi bilo morda o0*1-0*! težko, potem pa bi Sot° te šlo, je prepričan Kapš- Km v hribovitem delu pa tise nekaj: zaščitene kmetij. »Nič nimamo proti tej P gruntavščini, toda zaščite kmetije naj bodo tam, kje*
Kmetije na) doqo um** .•«
lahko vzdržuje sama Pri nas, v teh brdih, pa °9 , ščitene kmetije nima nin nič, ne družba ne posame« nik. Naši otroci ostajajo ma. V Potokih so štiri dom čije in vsaka ima naslednik ■ Toda kako naj dam otro zemljo, da si bo na Prir“ifl postavil hišo, če se kmetij ne sme deliti. Mislim, da odgovorni morali premis*1 > kdaj je zaščita smiselna kdaj ne. Pri nas je zaradi nj več škode kot koristi, menda ne bomo dovolili, bodo zaradi takšnih nesm lov mladi začeli zopet odh jati iz teh krajev!« se htmUJ
Anton Kapš: »Zaščitene kmetije so pri nas nesmisel.«
•A
jati iz ten Krajev!« se “V, "p. Anton Kapš, predstavnik g neracije, ki je celo življenj cj
Artlr oln n n Hrtli&a AoflP V	.
čakala na bolj&e čase v ro
nodolski dolini in jih konci*	k
v zrelih letih tudi dočaka • O M. BEZEK-JAKStj J
Zagrada na Jesenice
Žreb je izmed reševalcev 14. navadne križanke izbral ALBINO 'AURIC z Jesenic in ji za nagrado Melil knjigo Srečanje Balinta Fa-?ar>a z Bogom madžarskega pisatelja J°zsefa Balazsa. Gre za izvrstno delo, jares vredno branja. Nagrajenki česti-
Rešite današnjo križanko in pošlji-e rešitev najkasneje do 12. maja na “aslov: Uredništvo Dolenjskega lista, .ntiova 3, 68000 Novo mesto, s Opisom KRIŽANKA 16.
Rešitev u. križanke
Pravilna rešitev 14. nagradne kri-je, brana v vodoravnih vrsti-Sh> takšna: HIP, ILION, JUGO-‘LASTI, ILKA, SKOK, ARS, fRNA, EVROPSKI, PTA, VAT, STRELA, LEPOTA, LOV-«,N, JAR, EN, ORANTES, TOR-.......' KAPITEU, ANIT,
NAGRADNA KRIŽANKA
“A, KAKI, STOT, MOA.
f • -
W
msu
Zgodovine in družbe pač “rez žrtvovanja, bogastva Jez izkoriščanja, polnosti rez navdušenega umiranja.
M. ROŽANC
f, Kobilo je in kar bo, je v J-Asu, v njem nastaja, v a)em ima podlago.
KALIDASA
Slovo poslednje evropske cesarice
Dunaju so z velikim pompom pokopali Žito, soprogo poslednjega avstroogr-.._ skega cesarja in kralja — Prestolu se ni nikoli odpovedala_
A švicarskem mestecu Zizers je v °niu za ostarele 15. marca letos v 96. u starosti umrla poslednja evropska ^rica Žita, vdova Karla I. Pokopali J° j - aprila na Dunaju z vsemi čast-
"»i, ki
gredo kronani glavi, vendar pa
f v n' ‘me* državnega značaja, mar-ecJe Ni povsem zasebna stvar. Dunajčani in številni turisti, ki so se J t40 pogreba zgrnili v nekdanje ce-J?ko mest0’ so P° 72 letih ponovno ceremonial R°t 2. decembra c R° so pokopali cesrja in kralja ranca Jožefa, kije po 68 letih neprekinjenega vladanja umrl v starosti 86 let. 'st®8a dnevnega dne so v pogrebni po-Um i 24 krst0 kot Prv‘ stopali pravnuk . r*ega cesarja Karel s soprogo Žito in jun prvi sin Otto. Pogreb je bil naravni1 sl®količen, saj so k večnemu po-spravljali ne samo legendrnega absbutžana iz ene najstarejših evrop-I lh Radarskih dinastij, marveč kar ce-: ntonarhijo. Vsem je bilo bolj ali manj n°’ da se veliko obdonavsko cesar-Dn c'Z vojne v>hre, kije takrat divjala Avropi, ne bo nikoli več pobralo.
. .n.res je cesarstvo samo za dve leti » eziVelo starega monarha. Prav toliko

časa
Pa sta Karel in Žita okušala slast
, r“
kofnja' Prva svetovna vojna se je ncala z razpadom cesarstva in s kon-su veRke vladarske dinastije. Cesrar-Pružina je morala v pregnanstvo.
sed 4re' sve-ie z ^to in številno družino 1 >z države v državo, nazadnje pa so 192?na otoku Madeira- Leta in ^?rel umrl za posledicami gripe ^Pustil tridesetletno Žito, nosečo
ipa^^}ok.ratična, socialističen
astrto-državno
bar U^os avi'a enakopravnih ,»rodov in narodnosti 7. oh-
mogoča.
ov in narodnosti z ob-partijo ni
M. KUČAN
VE^žava je hudo občutij i-
M. MEDEN
osmega otroka, in sedem že rojenih otrok.
Za cesarico Žito seje začelo življenje cesarice brez prestola. Srečni časi so minili.
Zitino življenje je bilo vsaj v prvih desetletjih res srečno. Rodila seje 9. maja 1892 v Pianoreju očetu Robertu Bo-urbonu iz španske veje Bourbonov in materi, portugalski princezi Mariji Bra-ganza. Poletje je preživljala na Dunaju in že zgodaj je začela zahajati na dunajski dvor, kjer seje spoznala s Karlom, se vanj zaljubila, in ker je bila »dobra partija«, sta se dvorna zaljubljenca 12. oktobra 1911 poročila v dvorcu Schwarzau blizu Dunajskega Novega mesta. Žita je bila ob poroki stara 19 let, njen soprog pa je bil pet let mlajši. Zaživela sta zgledno družinsko življenje. Na prestol nista mislila.
Vse pa seje spremenilo 1914. leta z atentatom v Sarajevu, ko je pod streli terorista Gavrila Principa padel prestolonaslednik Ferdinand. Izza ostarelega Franca Jožefa seje Karlu in Žiti posvetil avstroogrski prestol, vendar pa na hudo majavih nogah, kar se je prav kmalu izkazalo s propadom monarhije.
Žita se je po soprogovi smrti ponovno selila iz ene države v drugo. Nekaj časa je celo vzgajala kokoši in ovce v neki belgijski vasi. V začetku 2. svetovne vojne je emigrirala v ZDA, po vojni pa seje vrnila v Evropo. Otroci so medtem odrasli in začeli s samostojnimi karierami. Vsem je zagotovila prvovrstno izobrazbo. Gotovo je najbolj aktiven Otto, ki ga naša javnost pozna po nekaterih nastopih v evropskem parlamentu in, če po še čem drugem ne, vsaj po intervjuju, ki ga je dal Mladini.
Na starost se je Žita zatekla v Zizers, v dom za ostarele, kjer je živela skromno življenje v dvosobnem apartmaju. Ves čas je poskušala izboriti si pravico do vrnitve v Avstrijo, vendar so bili njeni poskusi brezplodni. Šele leta 1982, ko so v Avstriji ukiniti zakon, ki prepoveduje cesarski družini vrnitev na avs-
trijska tla, je po dolgih letih pregnanstva lahko obiskala Avstrijo. Potem je večkrat prihajala na Dunaj, razen v zadnjih letih, ko je zelo oslabela in skoraj povsem oslepela. Sicer pa je na Dunaju najraje obiskoavla kapucinsko cerkev. V njeni kripti počivajo posmrtni ostanki avstrijskih vladarjev. In tuje tudi sama našla poslednji dom po spektakularnem in veličastnem pogrebu.
Pogreb so skrbno pripravili. Najeli so celo pogrebno kočijo iz muzeja dvorca Schoenbrunn. ki je nazadnje peljala krsto s Francem Jožefom.
Pogrebne slovestnosti so začeli v katedrali sv. Štefana. Mogočna dunajska katedrala je bila premajhna za vse, ki so prišli na pogreb. Bilo je 1200 povabljenih, prijateljev m znancev habsburšek dinastije in cesarice Zite, delegacije iz predelov nekdanje monarhije in seveda veliko firbcev. Nekaj desettisoč ljudi je seveda ostalo zunaj. Masaje potekala v več jezikih: v nemščini, madžarščini, italijanščini in — slovenščini!
Nato je povorka krenila po deževnih ulicah Dunaja skozi goste špalirje ljudi do kapucinske cerkve. Vrata božjega hrama so bila zaprta. Eden od pogrebcev je potrkal s palico in zaslišalo se je vprašanje: »Kdo je?« Prvi odgovor je bil, da prihaja cesarica in kraljica, portugalska princeza in španska infantka, vladarica pokrajin in mest. »Ne _po-znamo je!« seje zaslišalo izza vrat. Šele ko je pogrebec na tretje vprašanje, kdo je, kratko odvrnil: »Uboga grešnica,« so se vrata odprla.
Krsto s posmrtnimi ostanki poslednje evropske cesarice so položili k večnemu počitku v habsburško kripto.
Veliki spektakel seje končal in z njim je zamrl odblesk nekdanjega b’" troogrskih cesarjev, ki so s Žito za cu.,o odšli v zgodovino.
MiM
(Vir: Start, Newsweek)
Hladna fuzija
Uspelo je zlitje atomskih jeder pri sobni temperaturi
Fuzija prihaja iz sanj in daljne prihodnosti bliže resničnosti. Praktična uporaba jedrske fuzije in z njo zagotovitev novih neizmernih virov čiste energije je sicer še vedno zelo daleč, vendar je vrsta uspelih poskusov pokazala, da so znanstveniki naredili pomembne korake naprej.
Začelo se je s poskusom ameriških kemikov S. Ponsa in M. Fleischmanna, ki sta presenečeni strokovni in nestrokovni javnosti zatrdila, da jima je uspelo z elektrolizo težke vode pri sobni temperaturi sprožiti zlitje atomskih jeder. Za številne strokovnjake je bila stvar jasna: nemogoče! A ko so po številnih laboratorijih preverjali'trditve, je pred mesecem dni fiziku S. Jonesu hladni fuzijski poskus uspel. Ni se sicer sprostilo toliko energije, kot sta poročala prva dva znanstvenika, a vendar, poskus je pokazal, da je pridobivanje energije s hladnim zlitjem atomskih jeder mogoče.
Piko na i pa je pred nekaj več kot tednom dni postavil 60-letni italijanski fizik Francesco Scara-muzzi. Odkril je celo svoj način, kije še bližji naravnim procesom, saj ne zahteva elektrolize, marveč visok pritisk.
»Usmiljene« strežnice morile
Bolniške strežnice umorile 39 težko bolnih starcev — Največ jih ima na vesti Langerjeva — Bo izkop žrtev kaj pojasnil?
Svobodo si je treba v vsakem primeru izboriti, sama od sebe ne bo nikomur podarjena.
F. BUČAR
Novih spoznanj ni brez radovednosti in vztrajnega razmišljanja.
L BERNIK
V trinajstem dunajskem okraju stoji splošna bolnišnica Lainz z oddelkom za starejše in težko bolne paciente. Bolniki tega oddelka kajpak pogosteje umirajo kot v kakšnem drugem. Na smrt so v takšnih ustanovah navajeni, saj je naravni in redni gost. Kljub temu pa je avstrijsko javnost močno razburilo, ko se je razvedelo, da smrt po oddelku ni hodila le po lastnem preudarku, marveč da so jo s svojimi dejanji priklicale strežnice, ženske torej, katerih naloga naj bi bila nega in skrb za bolnike, ne pa spravljanje ljudi na oni svet.
Prvi sumi o početju strežnic v bolnišnici Lainz so prišli na dan že pred letom dni. Takrat je šlo za smrt neke starejše bolnice, a preiskava ni odkrila nič. Sodnomedicinski izvid ni potrjeval sumov, da so ženici »pomagali« umreti. Bolniš-
Konec molka?
Britanskih zdravnikov ne veže molčečnost, ko gre __________za aids_____________
Zdravniška etika zahteva od zdravnika, da obdrži vedenje o boleznih svojega pacienta zase in ga ne posreduje drugim. Tega načela se zdravniki drže tudi v primeru aidsa, hude nalezljive bolezni, kije v nekaj letih iz neznane in eksotične bolezni postala vsakdanji, pa zato nič manj usoden pojav.
Tako, denimo, zdravnik proti volji svojega pacienta ne more opozoriti soproge ali stalne partnerice za aidsom obolelega, daje njen prijatelj kužen in daje zato sama v hudi življenjski nevarnosti. Poskušati mora le obolelega prepričati, da se sam obnaša primerno in da pristane na to, da ali pove sam ali da z zdravnikovim posredovanjem o njegovi bolezni zvedo tudi njegovi najbližji.
Spoštovanje visokih moralnih načel je sicer lepa in dragocena stvar, vendar pa ima premislek, da je torej bolnik svoboden, da okuži druge, zdravi pa nima pravice zvedeti, kdo mu lahko smrtno ogrozi življenje, tudi svojo težo. Naši zdravniki ne odstopajo od teh zdravniških načel, kar so že večkrat potrdili na okroglih mizah in tiskovnih konferencah o aidsu. Britanski zdravniki pa so se očitno odločili drugače.
Britanski Zdravniški svet se je odločil, da zdravniki niso več zavezani spoštovati željo seropozitivnega bolnika ali za aidsom obolelega, ki bi hotel svojo bolezen zamolčati bližnjemu okolju, kjer živi. Zdravniki sami lahko bolnikove najbližje obvestijo o smrtni nevarnosti in jim svetujejo, kako ravnati. Dopuščeno jim je, da testirajo bolnikove otroke, ne da bi za to potrebovali soglasje roditeljev. Po novem jim tudi ni potrebno soglasje nosečnic za testiranje. Seveda je že-ljeno, a če ga katera vztrajno zavrača, se zdravnik vseeno lahko odloči za testiranje brez njene vednosti.
Vse to seje pokazalo kot nujno, saj se aids, čeprav se o njem veliko manj govori in piše kot pred letom ali dvema, še vedno nezadržno širi. Število obolelih za aidsom se je v svetu v samo 4 letih povečalo za 1500 odstotkov! Danes je seropozitivnih, to je nosilcev virusa aidsa, okrog 10 milijonov.
Posameznikova pravica do zdravniške molčečnosti ob tako hudi nevarnosti za obče zdravje pač ne more biti več popolnoma nedotakljiva.
MiM
ko osebje pa ni pokazalo kaj prida pripravljenosti za sodelovanje s policijo.
Povsem drugačni so izsledki najnovejše preiskave. Štiri strežnice so priznale, da so v zadnjih šestih letih povzročile smrt 49 pacientov. Najbolj »usmiljena« je bila 30-letna Waltraud Langer, ki je priznala, da je umorila 39 ljudi. Med ostalimi strežnicami, ki so priznale svoja dejanja, je tudi 50-letna Stefanie Mayer, kije naše gore list, doma iz okolice Maribora, kot pišejo avstrijski časopisi.	»
Po lastnih priznanjih in obtožbah drugih so strežnice bolnike utapljale z vlivanjem vode v usta in morile z vbrizgavanjem velikih doz inzulina in uspavala. Policija je sicer odredila izkop vseh žrtev in avtopsije, vendar strokovnjaki pravijo, da bodo naknadne avtopsije težko dale kakšne dokaze, saj omenjeni načini uboja ne puščajo kaj prida sledov. Po avstrijski zakonodaji zgolj priznanje o umoru ne zadošča za obsodbo.
Zakaj so strežnice morile, je težko povedati. Delno naj bi šlo za evtanazijo in dejanja, porojena iz razmišljanj, da življenje starih in težko obolelih nima nobenega smisla in je odvečno trpljenje. Domneva pa se tudi, da so v ozadju drugi razlogi.
Za sanjami se podimo in sence objemamo.
A. FRANCE
Domišljija je močna kot stvarnost.
O. DAVlCO V dnevni politiki se je treba zadovoljiti s stvarmi, ki je v njih dosti manj duha in ki so na dosti nižji ravni.
H. HESSE
Slepilci vonja
Znanstvena bitka med policijo in tihotapci ___________mamil_____________
Bolj ko se širi svetovna trgovina z mamili, hujša je bitka med tihotapci in preprodajalci mamil ter med varuhi reda in zakona. Eni in drugi si izmišljajo nova in nova orožja v tem boju, vsakdo pa po svojih potrebah in za svoje cilje. Policija je odkrila staro resnico, da ga ni čez dober nos. In ker po izvrstnem vohu slovijo psi, v mnogih državah sveta, kjer se otepajo z resnimi problemi z mamili, uporabljajo pse za odkrivanje skritih pošiljk.
Toda tihotapci, ki si od trgovine z mamili režejo bele kose kruha in jih ne moti, daje prepojen s trpljenjem in smrtjo, so se zatekli po pomoč pred naravnimi sposobnostmi psov h kemiji. Odkrili so nekaj snovi, ki imajo predvsem to lastnost, da zmedejo pasje vohalne občutke, tako da žival ne prepozna več značilnega vonja po mamilu.
A znanost je tudi na strani zakona. Znanstveniki univerze Warwick so izdelali »elektronski nos«, napravo, ki ob pomoči računalnika ugotavlja, za kakšno sestavo gre pri posamezni snovi, zgolj na osnovi vonjev. Strokovnjaki upajo, da bodo s pomočjo tega elektronskega nosu razkrili skrivnost, ki jo tihotapci tako skrbno čuvajo. Potem ne bo problem izdelati kemikalijo, ki bo slepilo naredila neučinkovito, psi pa bodo spet veselo odkrivali skrite zaloge mamil.
v steuilkah
najvarčnejši avtomobili
I
I
s?
fi*m iggggi
C?
MANJŠA ŽEJA — Svetovna avtomobilska industrija se je sPeŠno vključila v energetsko varčevanje. S tekočih trakov razvitih j*ytomobilskih tovarn prihajajo iz leta v leto bolj varčni, pa prav zato manj močni in hitri avtomobili. Graf tega tedna prikazuje porabo ‘Mbolj varčnih avtomobilov v razredu do 1000 ccm, kjer je nesporni l c*lroen AX s porabo 5,2 litra goriva na 100 km, in v razredu do ^>0 ccni, v katerem najmanj požre fiat digit, in sicer 7,4 litra na 100
BORUT KOS: V DEŽELI ISLAMSKE REVOLUCIJE
1
Na poti sva naletela na tri policijske kontrolne postaje, vendar je vse potekalo brez zapletov . Bolgar je policajem vedno dal škatlico cigaret, še predno so odprli usta. Le na eni od kontrol sva morala kljub cigaretam stopiti iz tovornjaka, vendar ne zaradi pregleda, ampak zato, ker so se hoteli homeinisti fotografirati z menoj. Kar predstavljal sem si, kako se bodo hvalili pred prijatelji, da imajo »dobre prijatelje« v tujini. Seveda niso imeli niti malo pojma, kje leži Jugoslavija.
TABRIZ
S svojo »potovalno biblijo« sem v Tabrizu kmalu našel poceni hotel Sobo sem delil z nekim Irancem, ki je bil dokaj vsiljiv in mi je kar naprej nekaj čvekal v farščini ter kazal proti stranišču. Takoj sem mu dal vedeti, da ni naletel na pravega človeka.
Odpravil sem se na sprehod po mestu. Z večerjo nisem imel težav, kaju Tabriz je
trgovsko središče Irana in precej bolj živahno mesto kot Mako. Trgovire in restavracije so odprte do enajstih zvečer, so dokaj dobro založene z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, precej pa je tudi ročno izdelanih predmetov, ki zaman čakajo na tujce: preproge, predmeti iz brona in .stebra. Na ulicah pa je polno prodajalcev z majhnimi vozički, ki prodajajo razne predmete za vsakdanjo uporabo.
Zjutraj sem v neki zanikrni restavraciji hotel poskusiti kakšno iransko specialiteto. Odločil sem se za ovčje možgane. Le s težavo sem jih pojedel. Najbolj me je pri jedi motil roj muh. V skoraj vseh iranskih restavracijah je na voljo enaka, že pripravljena hrana, ki jo na žareči plošči nekoliko pogrejcjo in servirajo s tradicionalnim, palačinkam podobnim kruhom. Najpogostejše jedi so kebab. možgani in krompir. vse skupaj precej oljnato ter poslano, da človek izgubi apetit. Nič čudnega ni, da sem v nekaj tednih shujšal za deset kilogramov
V restavracijah se ne da dobiti nobenih alkoholnih pijač, tudi piva ne, lahko piješ le z vodo pomešano mleko, napolnjeno v steklenice kokakole, ki se tudi dobi v nekaterih restavracijah. Sprva mi je bilo razredčeno mleko precej ogabno, vendar sem se ga kmalu navadil. V hišah, kamor sem bil povabljen, sem ga sprva pil zaradi vljudnosti, kasneje pa sem ugotovil, da v vročini deluje zelo osvežujoče, ter sem ga poslej naročal tudi med obedi.
Ko sem se mučil z naročenimi ovčjimi možgani, je k mizi pristopil moški srednjih let in me v angleščini vprašal, če lahko prisede. Vljudno je počakal, da sem pojedel, nato pa je kar naravnost vprašal, če sem pripravljen zamenjati nekaj dolarjev, in mi ponudil normalno »črno« ceno. Sprva senvsc obotavljal, kajti spomnil sem se Alijevih nasvetov, vendar se mi je zdel možakar v redu. Povedal mi je, da je trgovec in da namerava čez nekaj tednov odpotovati v tu jino.
Zamenjal sem 20 dolarjev, kar je bilo v rialih kar precej denarja. S poprej zamenjanim denarjem mi je zadoščala vsota za celo potovanje po deželi.
Mož se mi je še ponudil, da mi razkaže mesto ali pomaga na kakšen koli način. Ker je Tabriz eno pomembnejših mest, sem ga vprašal, če je bilo mesto kaj bombardirano, na kar je pritrdil ter me popeljal v središče mesta, kamor sta pred mesecem dni prileteli iraški raketi in povsem razrušili dve stanovanjski zgradbi. V ruševinah je izgubilo življenje preko sto ljudi.
Pričakoval sem kup ruševin, naletel pa sem na popolnoma očiščeno okolico in le delavci, ki so znova gradili poslopje, so bili znamenje, da se je tu nekaj zgodilo.
Med sprehodom po mestu sva prišla do ene od glavnih ulic. Promet je bil ustavljen, na pločnikih so se začeli zbirati ljudje. Zvedel sem, da se pri-jiravljajo demonstracije proti
K'o /■ i
u j n c 11 P t
POTA Ii\ S%
dežurni	•
poročaj	0
OSIROMAŠEN MOTOR AVTA — 23-letni Robert Vide iz Stranske vasi je 21. aprila ob 23. uri svoj osebni avto Z 126-P parkiral pred gostinskim lokalom Borisa Kranjca v V rhpolju. Mladenič seje zabaval v lokalu, ko pa seje vrnil k vozilu, je opazil, da mu je med tem časom nekdo z njega odvil in odnesel razdelilec s kabli in ga tako oškodoval za 400 tisočakov. Storilca še iščejo.
NAŠEL ROČNO BOMBO — 20. aprila je Vojislav Kutnar iz Šentruperta obvestil miličnike, da je v gozdu Veliki vrh pri Mokronogu našel ročno bombo. Ugotovljeno je bilo, da bcmba izvira iz II. svetovne vojne, za njen ostanek pa je poskrbel pirotehnik.
OB VIDEOKAMERO — Neznan storilec je 20. aprila okoli 16. ure iz odklenjenega osebnega avtomobila (!) 33-letnega Stanega Križa iz Metlike, kije vozilo pustil parkirano na Cesti bratstva in enotnosti, odnesel videokamero, last folklornega društva »Ivan Navratil«. Društvo je zaradi neprevidnosti in tatvine oškodovano za okoli 20 milijonov dinaijev.
POJASNILO
NOVO MESTO — V prejšnji številki smo med številnimi požari omenili tudi tistega v stanovanjski hiši Staneta Potočarja v Sevnem pod Trško goro. Do požara je prišlo 14. aprila ob 15. uri, dokončen
vzrok nastanka ognja pa delavci organov za notranje zadeve še raziskujejo. V pri-
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Kumrovi iz Brezovega loga pri Novem mestu so zadnji aprilski teden pričeli z nakupovalno akcijo spodnjega perila. V noči na minulo nedeljo jim je namreč nekdo z balkona ukradel kar 26 kosov moškega in ženskega spodnjega perila, kije na vrvi čakalo, da se znebi odvečne vlage. Strokovnjaki za tovrstna vprašanja med miličniki so ugotovili, da je bilo perilo vredno 500 tisočakov.
•	Ali je bila nedoživeta ljubezen kriva besu neznanca, ki se je minulo soboto med polnočjo in 2. uro zjutraj spravil nad straniščni inventar zdravilišča Šmarješke Toplice, bodo morali ugotoviti drugi, nam ostane le, da zapišemo dejstva. Posledice neznančevega besa so se namreč pokazale v razbitem ogledalu, poškodovanih pipah, razbitem stikalu in pripravi za miljenje rok, tako da so v Krki izraču-
nali, kako so oškodovani kar za preko
2 milijona dinaijev.
Zakrivil smrt mladega miličnika
Deset mesecev zapora za Franga Krevsa, ki je 1. januarja 1987 povzročil hudo prometno nezgodo pri Ždinji vasi — Zagovarjal se je z molkom________________
NOVO MESTO — Mnogim je verjetno še v spominu prometna nesreča, ki seje 1. januarja leta 1987 dogodila na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Ždinji vasi in v kateri je izgubil življenje mladi miličnik novomeške prometne postaje milice Irfet Hozdič. Nezgoda je te dni dobila še svoj sodni epilog, ko je na zatočno klop novomeškega temeljnega sodišča sedel 36-letni avtomehanik iz Črmošnjic Franc Krevs.
20.35 je bila ura tistega dne, ko se je iz ljubljanske smeri proti Zagrebu z osebnim avtom Opel kadett peljal Franc Krevs. Pri Ždinji vasi je, ne meneč se za opozorilne znake splošne nevarnosti in vzbokline na cestah ter omejitev hitrosti na 80 kilome-
Štirje mrtvi v čelnem trčenju
Nova tragedija na dolenjski magistrali
DOLENJA DOBRAVA — Okoli 14.20 je bila ura letošnjega 21. aprila, ko je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do nove tragedije, druge naj večje letos, v kateri so življenje izgubile štiri osebe. 41-letni Drago Pavlovič iz Mrkonjičgrada, začasno na delu v ZRN, je med vožnjo proti Ljubljani pri Dolenji Dobravi pričel prehitevali kolono vozil. Kot je v takih primerih pogosto, mu je prav takrat nasproti s tovornjakom pripeljal 27-letni Veijov Magdalenič iz Ku-le. Vozili sta silovito trčili, nakar je Pavlovičev avtomobil odbilo še v osebno vozilo Karla Šušteršiča iz Dutovelj. Posledice so bile, kot že rečeno, strašne. V Pavlovičevem avtomobilu je ugasnila sleherna sled življenja: na kraju nezgode so bili mrtvi voznik Pavlovič in sopotniki Sveto Miljato-vič, 31, iz Zagreba, Uroš Perišič, 48, iz Bogatiča ter 21-letni Zoran Kudra iz Šabca. Materialna škoda ob takšnih posledicah ostane brezpomembna, a jo vendar zapišimo: ocenjena je bila na 120 milijonov dinaijev.
trov na uro, pritisnil pedal za plin precej močneje, natančen izračun je pokazal, da je vozil vsaj 107 kilometrov na uro. Pri takšni hitrosti je na spolzki in mokri cesti, nagubani ter razpokani, v slabo preglednem ovinku med vožnjo po klancu navzdol izgubil oblast nad avtomobilom. Zapeljal je na levi vozni pas, po katerem je prav takrat s hitrostjo le kakih 40 kilometrov na uro pripeljal nasproti miličniški
avtomobil, za krmilom katerega je sedel
Irfet Hozdič. Trčenje je bilo tako silovito, da je modro stoenko odbilo 18,3 metra nazaj preko bankine na nasip, kjer je obstala med drevesi. Irfet Hozdič je hudim poškodbam podlegel takoj po prevozu v
novomeško bolnišnico, njegov sopotnik, miličnik Maijan Sintič, je bil prav tako hudo ranjen in je še danes nezmožen za vsako delo, huje poškodovana pa je bila še Krevsova sopotnica Zorka Jerin.
Zanimivo, da se Krevs ni hotel zagovarjati niti pred preiskovalnim sodnikom niti pred senatom na glavni obravnavi. Na slednji je povedal le, da je obtožbo razumel, da pa se zagovarjal ne bo. Navzlic njegovemu molku pa so bile okoliščine trčenja vendarle pojasnjene. Tudi po zaslugi Krevsove sopotnice Jerinove, kije pojasnila, da sta se oba vračala iz Trebnjega in da se ji je zdela vožnja prehitra, prav tako se ji je zdelo, da s Krevsom nekaj ni v redu. Zato je tudi predlagala, naj bi vozila ona, za kar pa se Krevs očitno ni zmenil. Ob tem ni vnemar dodati še, da so poldrugo uro po nesreči v njegovi krvi našli 0,41 g/kg alkohola. Senat novomeškega sodišča je Krevsu neizpodbitno dokazal krivdo za hudo trčenje in ga obosdil na 10 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
VLOMA V VRTEC IN TRGOVINO
SENOVO, LOKA — Neznan storilec je med minulim petkom in ponedeljkom vlomil v vrtec na Senovem, od koder je zmaknil radiokasetofon, vendar vlomilca
TRGOVINA BREZ PRODAJALCEV — Posnetek gotovo ne bi bil nič nenavadnega, če ne bi bil narejen v soboto ob 18.15, ko so trgovine običaji*0 zaprte. Le tale prodajalna Kmetijske zadruge v Koštialovi ulici ni bila. To je ugotovil kupec na posnetku, kije bil poprej poučen, kako je ta dan dežurna prodajalna v Novem mestu tista na Ulici talcev. Šlo je seveda za Dolenjk® market, možakar pa je pomotoma zavil v le kakih 10 ali 20 metrov oddaljeno trgovino KZ Krka. Pritisnil je na kljuko in vrata so se odprla, le prodajalk ® bilo od nikoder. Ko tudi klici niso zalegli, je postalo vse bolj očitno, daj« trgovino nekdo kratko malo pozabil zakleniti. Trgovke so morali na to navado opomniti šele miličniki.
Vlomil v hiši prijatelja
zaenkrat še nimajo. Nekaj prej, v noči na 16. april, pa je bilo vlomljeno tudi v trgo-
vino z mešanim blagom, last MKK Sevnica, v Loki pri Zidanem Mostu. Neznanec je odnesel več čokolad, cigaret, odeje, kavo, tako da je škode za poldrugi milijon dinaijev.
PREHITRO IN PO LEVI
KOROŠKA VAS — 17. aprila ob 12.10 seje po cesti iz Metlike proti Novemu mestu z osebnim avtom peljal 25-letni Alojz Barbarič iz Žepče. Zaradi prevelike hitrosti gaje pri Koroški vasi začelo zanašati, zapeljal je na levo, prav takrat pa je nasproti z osebnim vozilom pripeljal 46-letni Metličan Jožef Pezdirc. Slednji se je sicer umikal, vendar čelnega trčenja le ni mogel preprečiti. V nezgodi je bil poškodovan Pezdirčev sopotnik 54-letni Niko Damjanovič iz Metlike, materialne škode pa je za 5 milijonov dinaijev.
spevku nakazani vzrok v obliki cigaretnega ogorka, ki naj bi z omare padel med oblačila, je le ena od možnosti za nastanek požara.
POPRAVEK
ŽUŽEMBERK — V vesti »Zažgal gospodarsko poslopje«, objavljeni 13. aprila, je bilo napačno zapisano, da je pri gašenju gospodarskega poslopja Feliksa Lavriča iz Žužemberka sodelovalo gasilsko društvo z Dvora, niso pa bili omenjeni prostovoljni gasilci GD Križi in GD Reber, ki so skupaj z Novomeščani in Žu-žemberčani v resnici opravili z ognjem. Za pomanjkljivost se prizadetim opravičujemo.
Uredništvo DL
Za volan s premalo spanca
V Gorjancih šoferju avtobusa niso zagotovili najmanj 10-urnega obveznega počitka
NOVO MESTO — Ni bilo prvič, da so se odgovorni v DO Avtopromet, gostinstvo in turizem Gorjanci, tozd Avtobusni promet, znašli pred sodniki. In tudi razlog ni povsem nov: svojemu Šoferju niso zagotovili z zakonom predpisanega obveznega 10-urnega počitka pred pričetkom novega delovnega dne.
Šlo je za voznika avtobusa NM 124-247 Draga Švajgeija, kije med letošnjim 27. februaijem in 3. marcem vozil na progi med Novim mestom in Krškim. Švajgerje namreč vožnje pričel zjutraj ob 4.35, končal pa zvečer ob 20.40, kar je seveda pomenilo, da časa za 10-umi nepretrgani počitek ponoči ni. Na razpravi pred senatom gospodarske enote novomeškega temeljnega sodišča so odgovorni v Gorjancih krivdo priznali, povedali so, da je Švajger dnevno prevozil 308 kilometrov, daje za volanom sedel 8 ur in 10 minut ter daje imel namesto predpisanih 10 le 7 ur nočnega počitka. Menili pa so, da je bil voznik tudi ob tolikšni količini spanca do-
premalo avtobusov in tudi šofeijev, zagotovili pa so, da se bo stanje z nakupom novih vozil in zaposlitvijo novih voznikov že v kratkem izboljšalo.
Seveda ta zagotovila kazni niso mogla zbrisati. Senat sodišča je zaradi prekrška obsodil Goijance na 2 milijon dinarjev kazni, prometnika Rudolfa Cirinskega, ki
je Draga Švajgerja na takšne vožnje razporedil, pa na plačilo 150 tisočakov. Ci-
rinski je pojasnil, da je za svojo napako vedel, da pa drugega šofeija za to progo enostavno ni mogel razporediti, saj ga ni imel. Izrečena sodba še ni pravnomočna.
Župnik zalotil in obvladal vlomilca
F. A. Sj ča v
obisk župniš-marjeti ni posrečil
ŠMARJETA — Šmarješki župnik Jože Blas seje prejšnji teden izkazal z odločnostjo in pogumom, pred katerima je moral kloniti 45-letni stari znanec miličnikov, kriminalistov in sodnikov F. A. iz okolice Ljubljane.
18. aprila je bil F. A., kije v zadnjih desetih letih zakrivil 90 kaznivih dejanj, izpuščen iz mariborskih zaporov. Nekaj dni se je potikal po območjih Zagreba, Krškega in Novega mesta ter iskal priložnosti za tatvine. Tako gaje v petek, 21. aprila, ob 8.10 pot zanesla v župnijski urad v Šmaijeti. Skoz odprta vrata je stopil v pisarno župnika Jožeta Blasa, ki je bil tačas zunaj, in tam iz predala vzel 200 za-hodnonemških mark. Že se je s plenom odpravljal iz pisarne, ko se je v urad vrnil župnik Blas. F. A. gaje slišal in se pred njim zatekel v kopalnico, kjer seje skril za pralni stroj. Imel pa je to smolo, da se je v kopalnico namenil tudi župnik, ki se nepridiprava ni prav nič ustrašil. Obvladal ga je in privedel do vrat, kjer so mu priskočili na pomoč še krajani. Miličnike je tokrat čakalo že opravljeno delo.
Čeprav Dušan Veber dejanja ni priznal, mu ga je s°' dišče dokazalo — 5 mesecev zapora
SEVNICA — 27-letni Dušan Veber iz Litije, sicer na začasnem delu v Španiji, je star znanec sodnikov, zaradi tatvin je namreč že bil obsojen, tokrat pa je moral pred dnevi vnovič pred sodnike. Obtožnica ga je bremenila vloma.
Lanskega 23. marca je okoli 21. ure obiskal stanovanje Rudija Sinika v Sevnici. Sinik in Veber sta bila namreč dobra znanca; ko je bil Veber še ledno v Jugoslaviji, sta bila zaposlena pri istem zasebniku, prav tako je Veber nekaj časa celo stanoval pri Siniku. Razmere v Sinikovem stanovanju je zato dobro poznal, vedel je tudi za kasetofon, ki ga je Sinik hranil v omari. In ta dejstva je omenjeni večer spretno izkoristil. Ključ od stanovanja je našel skrit na okenski polici, tako da si je brez težav odklenil vrata in stopil v notranjost. Povzpel seje v gornjo etažo, tam v sobi vlomil v omaro in iz nje vzel njemu dobro znani kasetofon Sharp, zraven pa še tri kasete.
odnesel. Vendar je ta zgodba imela I5M( lukenj. Če bi t>ilo tako, potem Vebej. # tovo ne bi Siniku na vprašanje, če »i kje je radiokasetofon, odgovoril z ne, rj tako bi reagiral kasneje, ko mu J* ^ povedal, da so aparat našli miličmlB- ^ pa je roka pravice dolgo čakala na j prijeli so ga šele 28. januarja 'etos’'0
ilegalno prestopil jugoslovansko ® J
Senat novomeškega sodišča gaj®
nn ?	rwrQ Pri tClTl ^	i..
dil na 5 mesecev zapora. Pri tem olajševalno okoliščino štel skrb »
otroka, kot obtožilno pa prečka?-1'0
nost, pripor pa mu je podaljšal do
Zoper slednje seje ,
nomočnosti sodbe. Zoper sieuujt ber sicer pritožil, vendar je tak sklepaj begosumnosti potrdilo tudi višje soo»^ Ljubljani.
X
Na obravnavi pred sodniki je Veber trdil, da je radiokasetofon vzel le zato, da si ga sposodi, in da bi ga moral vrniti Srečko Koprivica, kateremu je ukradene stvari
OBISKI V VIKENDIH
VELIKE MALENCE - Med 15. in 16. aprilom je bilo v Velikih Malencah vlomljeno v dva vikenda. Zagrebčan Johan Pšeničnik je imel to srečo, da mu storilec ni odnesel ničesar, medtem ko je bil drugi Zagrebčan Ilija Dimitrovič ob hladilnik, lestenec in nekaj orodja, tako da je skupne škode za 1,2 milijona dinarjev. Storilca še iščejo.
volj spočit, še posebej, ker
je imel počitke tudi med posameznimi vožnjami. Še to so dodali v Goijancih, daje takšnemu prekršku botrovalo dejstvo, da imajo na voljo
Je tudi pobeg del prevzgoje?
AVTORADIA IZGINI!^ v
KRŠKO — V noči na 21.
v Krškem prikrajšana dva lastnik* .p
mobilov. Marinka Šeško, ki je na	^
ških žrtev pustila odkleneno vozu j terega je nekdo brez večjih težav avtoradio, vreden okoli milijon ® ^ i druga žrtev pa je bila Irena svoje vozilo pustila na Gučevi uh_ • ^ avtoradio naj bi bil vreden 200 tis več. Storilca še iščejo.	(J5
GORELA BARAKA Jol
SEVNICA — V noči na 23. apn1-®;^ 3. ure, se je na baraki Sevmčaua Jazbinška pojavil požar. Ogenj, vzrok še raziskujejo, je barako d1**^ čil, z njo pa tudi nekaj orodja, pK"jj-jL drv, tako daje škode za okoli 1	^
nov. Baraka je bila velika 4 kra Ej
V
*ŽT
«0
Odgovor avtorja prispevka pod tem naslovom na pripombe delavcev prevzgojne službe v KPD Dob, objavljene v prejšnji številki Dolenjskega lista
načelu ustnega izročila prenašajo svQ) h udodelske izkušnje na bodoče gene> a|). cije. Prisotni so bili pojavi alkoholi*® ' ^
mamil, načrtovanje vlomov in ropo ^ p*
zapora, dajanje instrukcij storilcem, so bili na prostosti, itd. V imenu ne višje humanistične penološke znan r0-’
viajc liuiiidimuuiv pvnv/ivzo— - .	.
ki meni ni razumljiva, navedeni p ■ a. V na*«
GORELO V STANOVANJU
NOVO MESTO — 23. aprila okoli 17. ure je prišlo do požara v stanovanju 39-letnega Jožeta Košička v Košti&lovi ulici v Novem mestu. Požarje opazila šele hči, ki seje okoli 19. ure vrnila v prazno stanovanje, ogenj p, kije nastal v dnevni sobi, je tačas uničil omaro ter leseni opaž, po-
pokala pa so tudi stekla. Škode je za okoli
A Z"	•	“	1	•	*	“
25 milijone
25 milijonov, najverjetneje pa je požar zakrivil udar strele. Ogenj so pogasili novomeški poklicni gasilci.
.^1

PREHITRO JE VOZIL — 52-letni Radojica Veljakovič iz Kruševca se je 21. aprila ob 15.05 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani, pn Poljanah je dohitel kolono • vozil, ki je stala zaradi prometne nezgode. Veljkovič svojega vozila zaradi prevelike hitrosti ni utegnil pravi čas ustaviti, pač pa gaje pri zaviranju zaneslo na parkirni prostor v polpriklopnik Goričana Gorana Stepančiča. Voznik Veljkovič in njegova žena Dragica sta bila v nezgodi ranjena in se zdravita v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 17 milijonov dinaijev.
aprila ob 13.45 peljal polpriklopnik po cesti proti Ljubljani. Zaradi prevelike hitrosti Je vozilo pri Jezeru zaneslo v levo, takrat pa je prav tako s polpriklopnikom pripeljal nasproti 35-letni Vinko Pristav iz Tuzle. Vozili sta se oplazili, pri čemer je Pristavov priklopnik zaneslo na zemeljski nasip, od koder se je prevrnil na bok in obstal na njivi, medtem ko je Fitnič nadaljeval vožnjo proti Ljubljani. Voznik Pristav se je v nezgodi laže ranil, materialne
škode pa je bilo za 16 milijonov dinarjev. IZSILJEVALA JE PREDNOST -
ZARADI UTRUJENOSTI V DESNO — 21. aprila ob 14.35 je 50-letni Ilija Tošovič iz Sarajeva peljal tovorni avtomobil od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Karteljevem je vozilo zaradi utrujenosti voznika zapeljalo v desno na travnato bankino, nakar se je prevrnilo po nasipu. Poškodovani voznik je iskal pomoč v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je bilo za 140 milijonov dinaijev.
PRIKLOPNIKA STA SE OPLAZILA — 31-letni Ivan Fitnič iz Čazme je 17.
56-letna Eva Maria Folger, zahodnonem-ška državljanka, začasno stanujoča v Metliki, se je 19. aprila ob 8.15 peljala po Tovarniški ulici iz smeri Beti proti križišču s prednostno cesto. Pred znakom »stop« pa vozila ni ustavila, pač pa je zapeljala naprej in tako izsilila prednost avtomobilu Metličana Nikice Viktorovskega. Slednji se je umikal v levo, pri tem pa je njegov avtomobil zaneslo čez pločnik, kjer je trčil v kostanj. Viktorovski se je pri tem hudo ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je za 30 milijonov dinarjev.
»Ali je res pravica novinarstva, da razsoja in določa, kdo naj kaj sliši in kako naj sliši?« se v svojem globko razmišljajočem in s številnimi vsevprek lete-čemi nauki ter svarilnimi reki opremljenem prispevku, ki je nastal kot odgovor na moje pisanje pod naslovom »Je tudi pobeg del prevzgoje?«, sprašujejo delavci prevzgoje službe KPD Dob pri Mirni. Skupaj z njimi lahko na njihovo gornje vprašanje odgovorim negativno, hkrati pa spomnim na za novinarstvo dragoceno misel Edvarda Kardelja, kako je svoboda informacije pravica vsakogar, da sliši resnico. In v službi te resnice je nastajal moj prispevek, ki je delavcem na Dobu, razumljivo, trn v peti.
Malo tega ali skorajda nič od tistega, kar sem zapisal v zanje spornem prispevku z. že omenjenim naslovom, zanikajo v svojem odgovoru, če seveda odmislim podatek, ki mi pa ni bil dostopen, da so Milanu Novaku, glavni osebi mojega spisa, letošnjega februarja zmanjšali kazen na 3 leta zapora. A to dejstvo je docela nepomembno ob podatku, da gre za osebo, ki je bila v letih od 1978 do 1987 ovadena kar za 144 kaznivih dejanj, in predvsem za osebo, ki ima za seboj že toliko pobegov iz zaporov, tudi iz. KPD Dob. In prav zategadelj še zmeraj trdno stojim za stavkom, kateremu na Dobu očitajo nesprejemljive razsodniške pretenzije, ki naj bi celo krnile ugled sicer bojda objektivnega in kritičnega slovenskega novinarstva; »Preveč je bilo zadnja leta pobegov iz. KPD Dob, ki so jim botrovale, milo rečeno, nerazumljive odločitve tamkajšnjih vzgojnih delavcev.«
Tovariši na Dobu, ne bom delil naukov in očitkov, vam in bralcem v presojo ponujam nekaj dejstev, do katerih sem prišel z ljubeznivo pomočjo novomeških delavcev organov za notranje zadeve. Pravite namreč, da je resnica vedno v nevarnosti, če je formirana po naključnem nagibu in posamičnem mnenju. Da pa resnica poslej ne bi bila več ogrožena, si torej nalijmo čistega vina!
Verjetno bi potreboval kar cel časopis, da bi naštel vsa tovrstna dogajanja iz KPD Dob v zadnjih letih, zato ostanimo le pri domačih primerih. Pobeg Milana Novaka in njegovi vlomi ter tatvine v 1. bega so bili javnosti veijetno že dovolj podrobno predstavljeni, ubraniti sem se dolžan le še očitka, kako sem neresnično predstavil javnosti, da so mu na Dobu dodelili prost izhod brez nadzora. Kdor je pazljivo bral moj prispevek, je namreč v njem lahko zasledil tudi ta stavek: »Resda je obisk sorodnikov potekal v spremstvu paznikov, toda Novaku, ki seje uspešno znašel še v precej težjih položajih, tokrat resnično ni bilo težko zbežati v usodo«. In sedaj k nekaterim obljubljenim dejstvom. Ne bom segal dlje od dobrega leta v preteklost, kajti zgovornih ilustracij o posledicah »humane« prevzgoje politike na Dobu je tudi v tem času več kot dovolj.
preteklosti je lanskega 17. junauarja na Dobu dobil dopust. Z njega seje na Dob v spremstvu miličnikov vrnil šele 12. fe-bruaija, do tega datuma pa je na območju novomeške UNZ storil kar 38 kaznivih dejanj, največ tatvin in vlomov. Da spisek ne bo predolg, omenimo le Še dva primera. Franc Prislan je v KPD Dob znano ime, lanskega 8. julija je bil brez spremstva na zdravljenju v novomeški bolnišnici, od koder je seveda pobegnil.
Prijetje bil po dobrem tednu dni, v tem času pa je na območju UNZ Novo mesto storil 5 kaznivih dejanj, dve pa na celjskem. Prav tako je v kriminalističnih in sodnih krogih znano ime Martina Hozjana, roparja in tatu, ki je lanskega 13. junija pobegnil iz ZD Trebnje, v času bega pa seveda storil nekaj novih kaznivih dejanj, dokler ga 25. junija niso prijeli.
blemi naletijo na gluha ušesa- •	0
penoloških glavah prevladuje eno sa. dobrotništvo, pri povratnikih ekS(f?0. mendrajo na račun žrtev; negativne sledice jih ne zanimajo.«
Tovariši iz prevzgojne službe v KP^ r^h	rlplnvnn vodilo vS^J '\w
Dob, vaše delovno vodilo je
uod, vase ueiovno vuum/ j-	p
vsebini vašega odgovora sodeč J . jn ucalrpoa nhtinipnra ip mn^! SOfCODO* U.
vsakega obsojenca je moč spreobr	^
Janez Švalj je star znanec miličnikov, kriminalistov in sodnikov, predlanskega junija ste mu na Dobu odobrili prost izhod. Vrniti bi se moral 27. junija, vendar ga na Dob ni bilo, med begom do 13. septembra lani je na območju Istre skupaj s Francem Novakom storil več kaznivih dejanj. In ko že omenjamo Novaka, tudi on je predlani pozabil na vrnitev po prostem izhodu, vendar je bil prijet že po poldrugem mesecu bega.
Adnanu Mustafiču, dolgoletnemu vlomilcu povratniku, ste 14. aprila lani omogočili zdravljenje v novomeški bolnišnici brez spremstva. Mustafič je pred bolnišnico ukradel osebni avto zdravniku pljučnega oddelka, z vozilom razbil tri avtomobile, povzročil prometno nesrečo, po kateri je nedolžni šofer ostal trajni invalid. Prav tako iz novomeške bolnišnice je letošnjega 31. marca pobegnil vaš obsojenec Franc Žilnik, ki je do prijetja 4. aprila na območju novomeške UNZ zakrivil dva vloma. Poglavje zaseje primer Silva Škufca. Med 22. marcem 1981 in 24. oktobrom 1985 je kar šestkrat med prestajanjem kazni pobegnil iz zaporov, toda tudi ob takšni
Naj mi Milan Lah, sedaj upokojeni delavec kriminalistične službe RSNZ, pred časom načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete novomeške UNZ, ne zameri, če si bom sposodil nekaj njegovih misli o slovenskem zaporniškem humanizmu, ki jih je pred slabim letom dni zapisal v Nedeljskem dnevniku. Ko našteva primere — med njimi omenja roparja, obsojenega na 15 let zapora, ki je po enem letu prestajanja kazni dobil prost izhod, s katerega se ni vrnil, pa osebe, obsojene na daljše kazni, ki so vrsto let spolno zlorabljale otroke in se po nekaj mesecih prestajanja kazni ob vikendih pojavljajo v okolju, kjer so dejanja izvrševale — piše tudi tole:
vrniti v normalno življenje. Zag°l • fe. Me takšna penološka politika dala ne J ^ zultatov, še zdaleč pa ne takšnih., jih nekateri pričakovali, navsezad J - j1*1 število povratnikov med krim ,„o. j*ol prav nič ne zmanjšuje. Prej nasP •_ se j 1 Ena plat vaših rezultatov Prevzgii;3nj (e. kaže tudi v tem, koliko kaznivih m ■ ^ so storile osebe v času prestajanja c Prosti izhodi so resda velikoduše ^ -j? humane penološke politike, ki P &. humana le do obsojenca, za njeg . tve se nihče ne zmeni. In znova , j j,, ob tej priložnosti prav Milanu tuje v že omenjenem prispevku zaP atj
»Slovenskim kriminalistom je dobro znano, da je KPD Dob fakulteta za tatove, vlomilce, roparje, goljufe itd. V tej ustanovi poleg redne proizvodnje proizvajajo najsodobnejše vlomilske pri-’ pomočke, katere ilegalno pošiljajo v naša kriminalna podzemlja. To vlomilsko tehnologijo naša kriminalistična tehnika komaj dohiteva. Med seboj so pomešane vse mogoče kategorije storilcev, ki od povratnikov specialistov po
di tole: »Zapora ne smemo obra ^ le kot vrsto kazni, temveč tu_ ukrep, da bodo žrtve določen 03,orjlca- ;<le tene pred novim nasiljem istega s k In kdo pri nas razmišlja o pom J pfe- 4, tev?« Nemara bi tudi tovariši .,ca|i [ vzgojne službe v KPD Dob raz®'^ I drugače, če bi jim obsojenec v	]s
stega izhoda osiromašil dom ah
Pri koncu sem. Rad bi se vam 0^ priložnosti zahvalil za povabilo na ljf j j v KPD Dob, kateremu se bom [%I. veseljem odzval,čeprav mi delo' ^ mere v domu le niso povsem tuj • „<g. na Dobu sem bil doslej že dvakrac jg slovoljno, seveda. Kar pa zadeva n jn na pretirano enostransko ?oreX|oVeka vznesenost, ki rada pripeljeta ct ’ e do denunciantskih skušnjav in p0?1 ^pč moralne degradacije, le tole: ce J n0Stj enostranski gorečnosti in v7lltjj / ne)" pripisati opozorila o posledicah' s£ humane penološke politike, :3jo res ne gre čuditi, da se na Dobu <>og stvari, kot se.	_______'

o
BOJAN
Št. 17-18 (2071-72) 28. aprila

S šampanjcem proslavili I. ligo

Novomeški odbojkarji potrdili naslov prvakov II. zvezne lige — Kakšne so možnosti v prvoligaški konkurenci? — Tudi Kočevke nad pričakovanji
J
Še zadnji kančki dvoma o tem, ali bo novomeški Pionir v soboto zvečer v zadnjem drugoligaškem srečanju proti ekipi Bleda potrdil status novega prvoli-Eaša, so bili hitro razblinjeni. Čeprav ne z najboljšo igro — kar pa je seveda tudi razumljivo, saj se je prvenstvo za No-yomeščane praktično končalo že kolo Poprej — so v dobrih 50 minutah opra-v>li z gosti, pri tem pa imeli bučno pod-P°ro kak;h 500 gledalcev in mestne godbe.
. Težko je opisati, kaj vse seje po zadnjem sodniškem žvižgu dogajalo na Parketu novomeške športne dvorane
*	Uvrstitev novomeških odbojkarjev v !• zvezno ligo ne bo minila brez slovesnosti. Zanjo je rezerviran petek, 11 maja, ko bo Pionirju izročen pokal za naslov prvakov v zahodni skupini
zvezne lige. Ob tej priložnosti se bosta od aktivnega igranja poslovila 'udi Vernig in Peašinovič, gledalcem
*	bodo predstavili tudi starejši rodo-v' igralcev novomeške odbojke, po slovesnosti pa bo sledilo prijateljsko Ječanje s prvoligašem iz pobratenega Bihača, ekipo Krajinametala.
prvenstvo za Pionirja tako srečno izteklo, si seveda nihče ne želi sprememb, saj bi ohranitev sedanjega stanja zagotavljala nastopanje v enotni I. zvezni ligi z dvanajstimi člani. Če bo do sprememb prišlo, bosta formirani 1. A in I. B zvezna liga s po osmimi ekipi. A tudi v tem primeru še ni docela jasno, ali čaka No-vomeščane nastopanje v 1. B ligi ali celo kvalifikacije za 1. A ligo, kot je bilo tudi slišati. Toda pustimo ugibanja, nemara še pomembneje od vsega naštetega je vprašanje, ali je sedanji igralski kader sposoben obdržati tako težko priboijeni prvoligaški status. Tisti, ki kolikor toliko poznamo razmere v jugoslovanski odbojki, trdimo, da je. Navsezdnje je Pionir to že dokazal na lanskem polfinalnem pokalnem tumiiju v Beogradu, prav tako v številnih prijateljskih srečanjih s prvoligaši, saj ima že nekaj njihovih skalpov. Boro Jovič ob njem pa še Povšič, Brulec, Kosmina so izkušeni igralci, Jovič tudi z bogatimi prvoligaškimi izkušnjami; prav nič za njimi ne zaostajajo mladi, kot so Prah, Černač, Petkovič, Goleš, da ne naštevamo vseh.
Že s takšnim igralskim kadrom se Pionir ne bi smel bati za obstanek v I. zvezni ligi, z morebitno okrepitvijo pa bi njegove ambicije lahko še malce porastle. Navsezadnje je tudi trener novomeške vrste prof. Marko Zadražnik pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva dejal, da se je v I. ligo veliko težje uvrstiti, kot pa v njej obstati. Sedaj lahko le upamo, da je res tako.
Sobota pa je prinesla tudi konec tekmovanj v ženski drugoligaški konkurenci in v republiških ligah. Kočevke so prekosile same sebe; ne le da so se rešile izpada, ampak so si z imenitnimi igrami v zadnjih kolih priigrale celo 6. mesto na lestvici, kar je precej več, kot so upali celo največji optimisti. Ob tem ne gre prezreti, da so bile Kočevje letos novinke v ligi, najpomembneje pa je to, da imajo mlado ekipo, ki še zdaleč ni rekla zadnje besede. Prav nasprotno pa bi lahko trdili za njihove kolege v klubu, ki so se morali celo posloviti od nastopanja v 1. republiški ligi. Ves spomladanski del prvenstva so igrali nemotivirano in neborbeno, vrstili so se poraz za porazom,
NAJZASLUŽNEJŠI — Takole si je takoj po koncu srečanja dajal opravka s steklenico šampanjca kapetan novomeške vrste Boro Jovič, gotovo letos najboljši igralec Pionitja, ki je tudi najzaslužnejši za zgodovinski uspeh kluba.
v soboto celo proti zadnjeuvrščenemu Železaiju na domačem igrišču. Kočevci so bili to sezono le bleda senca ekipe, ki je še lani mešala štrene prav blizu vrha lestvice. Očitno se bo nad usodo moške odbojke v Kočevju potrebno še kako zamisliti, kajti slišati je tudi glasove, da se bo precejšnje število igralcev sedanje ekipe v prihodnji sezoni poslovilo od aktivnega nastopanja.
B. BUDJA
SO'
Pod Marofom, ki ima pod svojo streho Maj prvega prvoligaša. Stiskov rok in /s*l'?nj kar ni hotelo biti konec, za-jhaški šampanjca so leteli po zraku, cilj iz	'.zPplnjen. Ne bi po nepotrebnem
'Zgubljali besed o sobotni tekmi, zapi-■jho le, da so bili pionitjevci za razred jMljsi nasprotnik, le v drugem setu so “‘Ojčani vodili s 5:0, potem pa je stvari . Y svoje roke najboljši igralec sezone F? Novomeščanih Boro Jovič in rezul-' se je v nekaj minutah obrnil pionir-■ vMm v prid. Trener Marko Zadražnik dal v soboto priložnost vsem igral-m> mladi so pokazali, da se za usodo ovomeške odbojke ni bati. Nemara so _J?d°slej dobili premalo priložnosti, še r^Sdbej Goleš, ki se razvija v izvrstnega se^domiselnega podajalca. In kako

Prav nihče v Pionirju — in ne samo v jem — ta čas ne ve, kako bo v prihod-je organizirana I. zvezna liga, a kakor-. bo že, Novomeščani so v vsakem Pnmeru njen novi član. Sedaj, ko se je
NOVI ČLANI PRVE ZVEZNE LIGE — Odbojkarji novomeškega Pionitja so se vedrih obrazov po sobotni zadnji letos odigrani drugoligaški tekmi proti ekipi Bleda nastavili pred fotografski objektiv. Nič čudnega, kajti potrdili so naslov
prvakov in s tem po treh desetletjih novomeško odbojko vrnili v I. zvezno ligo. Na posnetku stojijo (z leve proti desni): drugi trener Babnik, Povšič, Jovič, Brulec, Kosmina, Černač, Peašinovič, prvi trener Zadražnik ter klubska funkcionar-
ja Berger in Goleš. Čepijo pa (prav tako z leve proti desni): Prah, Goleš, Travižan, Petkovič, Smrke in Berger. (Foto: B. B.)
Mladi atleti Iskre drugi, dekleta tretja
V postajni je bilo ekipno mladinsko prvenstvo SRS
POSTOJNA — S precejšnjim uspehom dolenjskih atletov seje minuli vikend v Postojni končalo letošnje mladinsko ekipno prvenstvo Slovenije, ki je hkrati štelo kot kvalifikacija za državno prvenstvo. Pri fantih je namreč zmagala vrsta Maribora nad novomeško Iskro Tenel in IBL Olimpijo, Brežice so bile 5., med dekleti pa prav tako Maribor pred IBL Olimpijo in Iskro Tenel.
Med posamičnimi izidi novomeške vrste je treba seveda na prvem mestu omeniti zmago Kajtazoviča na 800 metrov z rezultatom 1:53,0, s čimer se je približal normi za nastop na evropskem prvenstvu v Varaždinu, pa zmago Sandija Božiča na 200 metrov z 22,7 sek., z dobrimi rezultati
pa so se izkazali še Dragan na 3.000 metrov ter mlajši mladinci: Ziže
trov ter mlajši mladinci: Žižek v metu kladiva in diska, Počič v teku na daljše proge ter Zatežič v skoku v višino. Omenimo naj
ob tem še nov republiški pionirski rekord iana Šimuniča
Topličana boštjana Šimuniča v troskoku, ki je z 12,92 m pristal na 3. mestu med mladinci. Sicer pa tudi med novomeškimi dekleti dobrih izidov ni manjkalo. V metu krogle je z 11,02 m zmagala Hribarjeva, Kastelčeva je bila na 400 metrov druga, Podkrižnikova je bila na 100 metrov 4., prav tako pa sta bili četrti še pionirki Štampoharjeva na 200 metrov in Jankovičeva na 100 metrov, ovire. Med boljšimi rezultati moramo omeniti še 2. mesto Djurčeve iz Dolenjskih Toplic v §koku v daljino s 5,29, medtem ko je bila Špeliče-va v skoku v višino peta. Vsa tri prva meso osvojile Nov
sta v tej disciplini so osvojile Novomeš-čanke Sinkovčeva, Vindeijeva in Turkova s po 151 preskočenimi centimetri.
Omenimo za konec, da so vsi imenovani kandidati za republiško reprezentanco, ki bo nastopila na partizanski olimpia-di v Foči in mitingu v italijanskem Bressanonu.
PLAVALNI TEČAJ
tab*
stil"
,i*5
laif'
NOVO MESTO — ZTKO Novo mesto organizira plavalni tečaj za vse neplavalce. ki bo potekal v večernih urah med 17.30 in 19.30 ter med 19.30 in 21.30. Točen urnik tečaja še ni določen, zato pa je znano, naj se vsi interesenti do 10. maja prijavijo na naslov: ZTKO Novo mesto, p. p. 30. Tečaj je brezplačen!
Ob jubileju niso pozabili svojih članov
35 let sevniškega AMD
Nj4
Iz dveh dirk s sedmimi zmagami
. kwPe®na nastopa Krkinih t fOtesar|ev- Dekleta v
’[V>^_ČSSR
ste«
NASLOV V STARI TRG
ŠOŠTANJ, MEŽICA — Na dvodnevnem ekipnem pionirskem šahovskem prvenstvu v Šoštanju so igralke iz Starega trga dosegle imeniten uspeh in postale republiške prvakinje. Naslov so si priborile Rauhova, Šterbenčeva, Kobetova, Miheličeva in Medvedova. Le malo manj uspešni so bili pionirji, saj so na fantovskem prvenstvu v Mežici osvojili druge mesto, vrsta Starega trgaje za Hočami zaostala za 3 točke. Več o tem prihodnjič.
—ob
Ribničani odločili boj za vrh?
Suspendirano igrišče v Ribnici — Presenetljiva zmaga Inlesa v Trbovljah čevke na pragu podviga — Iskra in IMV Novo mesto praznih rok
-Ko-
SEVNICA — Natanko 29. aprila pred 35 leti je peščici zagnancev, zaljubljenih v jeklene konjičke ;n moto šport, uspelo postaviti na noge avto-moto društvo tudi v Sevnici. Od ustanovnih članov AMD Sevnica je živih še 5, in da ne bi pozabili zanamci, bodoči člani AMD, v kakšnih razmerah je nastajalo društvo, se je zdajšnje vodstvo odločilo, da s preživelo ustanovno peterico članov posname videokaseto.
Tako premore zdaj AMD Sevnica poleg avdiovizualne upodobitve sedanje pestre dejavnosti blizu 500 članov tudi krajši zgodovinski prerez o jubilantu. »Moram reči, da je naše članstvo vsa leta rahlo naraščalo, kar razumemo tudi kot priznanje našemu delu in programskim usmeritvam, da bi članstvu nudili čimveč.
Lep obisk občinstva in tudi tekmovalcev iz naše občine pričakujemo zlasti v soboto, 29. aprila, ob 16. uri v gasilskem domu. Pogoji za tekmovalce na kvizu Kaj veš o prometu? so, da so stari vsaj 18 let ter da niso miličniki ali inštruktorji avtošol. Privlačne nagrade za prvo trojico je prispevala Zavarovalna skupnost Triglav Krško, in sicer za prvouvrščenega moped, za drugouvrščenega športno kolo in za tretjeuvrščenega kolo BMX. Mi pa bomo prispevali lepe knjižne nagrade za sodelujoče iz občinstva,« je povedal predsednik AMD Sevnica Franc Praznik.
V pestri 5-dnevni program praznovanja 35-letnice AMD Sevnica spada tudi tekmovanje traktoristov in koles z motorjem v nedeljo ob 15. uri pri Jancu na Studencu, ki ga prireja tamkajšnja sekcija AMD. V ponedeljek, 1. maja, bodo člani AMD Sevnica ob 7. uri izpred stavbe AMD z avtobusom krenili do Krakovega, nato pa peš na tradicionalno prvomajsko srečanje na Lisco. V torek ob 14. uri bodo člani AMD s kolesi krenili na »pot
v neznano«.
Pravzaprav je osrednja novica ob nadaljevanju ligaških rokometnih obračunov ta, da je tekmovalna komisija Rokometne zveze Slovenije suspendirala igrišče v dvorani ribniškega športnega centra, kar seveda pomeni, da bodo igralci Inlesa srečanje sobotnega 19. kola z ravenskim Fužinaijem morali igrati v Delnicah. In kakšen je vzrok odločitve?
... -—NOVA GORICA, iofpfaru v i — Minuli vikend je bil natr-miliJ®ko 01tesarskimi tekmovanji, ki seveda rndrcnisliik a *,rez udeležbe najboljših do-'t“dirkah*tm°Va'cev' Ustavimo se Pn
%rar|0rt0rozu’ kjer Je bi'3 Prva dirka za oje [*kev?7mes^a’ 3e nast°pil° 314 tekmo-
jc nastopno ris lenmo-
Hn., enaindvajsetih ekip, v kar štirih inj p kategorij pa so slavili Novomeš-tM p jUlanih je namreč zmagal Kruljac il nobičem in Judežem, med starejšimi
' L hlad,„0b,?m ‘n 3udežem, med starejšimi v* PritnnC'F,nk Pred Metličanom Pušem,
ske
6ti. . , „
P ie	v cuiu nuvomesKO zrna-
tih (kdtemi 1!eSh.r’l med pionirji A Murn, 15 “ tret" *0je b'i njegov klubski kolega Fi-
ih pa je bil prvi Majde 'etrto novomeško zma-
n [>
P°" a lovi? x ^0nci Pa je bil uvodni kriterij eie»K i s*ovenskih mest, na katerem faven IT ^8 tekmovalcev iz petnajstih pp Ajrji v l k*ubov. Tudi tokrat so bili kopo Boni J; e razred zase, saj so si pri članih noi Ik razdJnn'et'n 8°bi£ v enakem zapored-j in "»ariin^ ! troJno zmago, pri starejših
i
i sc Ssltn '^lm.i mladinci je najvidnejšo do-, jz flJetiiiv,UVrst'tev dosegel Metličan Vergot lipi ih AJ Jc meslom. medtem ko je pri pionir-
5 tefeRS;"i'eo,“”bski
M	«	I1MIB
,	v1 ntinur'^ nov°meške kolesarke pa so
zni raroj ' ,en udeležile svoje prve med-
tra* f) n,.. Preizkušnje. V češkem Orlovem 1 ie	na 4-etapni 190 kilometrov
:žf' i^rk , na kateri je sodelovalo 65 ko-jen1 piSp-2 vzhodne Nemčije, Avstrije, i, k' Nočju, "goslavije. Končni vrstni red je tul jo i» ,la' 80 kilometrov dolga etapa, vafl pčijjr .ubila Randotova (Vzhodna Neko1 [h,	.1je bila Krnčeva, 24. Martina in
šči- |h je k:?f1®,čajevec ter 32. Pavličeva. Tak lea- jjekleta J- 1 končni skupni vrstni red. Za zf' for doti j reniraj° vsega eno leto, vseka-trt\ ksar-L r dosežek, ki jim obeta še lepo ko-Ijal' Ko Prihodnost.
$
Dosežki boljši od možnosti
Navzlic slabim razmeram je Brane Rokavec imenitno pričel letošnjo tekmovalno sezono — Brez pomoči TKS
Sp£ŠNA NOGOMETNA b NEDELJA
Črnomelj
V 15. kolu
sta h , Pne območne nogometne li-fp0vn«.:9)®njski enajsterici dobro igrali.
je v derbiju ekip z vrha v Dekanih iztržil dragoceno toč-
VP/avubi 'ahko celo zmagal. Gostje so
I*1,'«nazH<lrvatovlm zadetkom vodili in
iNtija^Hju imeli še nekaj lepih prilož-
iLjazmr- • • • - •
tud; c ma8°viti zadetek. Dobro so igra-
p3fl) jMnumaljci, kj s0 si z zmago s 4:0
'Suttel? ^aklim verjetno že zagotovili MiO vV \'K'- Strelci /a gostitelje so bili 'NI'""*. Dormiž in Hočevar Prven-n" nadaljevalo šele čez 14 dni:
TREBNJE — Brane Rokavec, član trebanjskega AMD, je imenitno začel letošnjo motociklistično sezono. Kot smo že pisali, je pred dnevi na dirki za evropsko prvenstvo v belgijskem Zolderju osvojil svoje prve točke v tem tekmovanju, kar je doslej seveda njegov daleč največji uspeh. Ta rezultat pa je še tolikanj več vreden, če vemo, da je Rokavec prvič sedel na tekmovalni motor šele pred petimi leti.
»Ne denarja ne želje ni bilo, da bi pričeli dirkati prej,« govori o začetku svoje tekmovalne poti Brane Rokavec. »Za vse je bilo krivo tisto tekmovanje na Grobniku leta 1983, ko sem se s svojim serijskim motorjem BMW bolj ali manj naključno udeležil neke dirke. Prvič sem bil takrat na dirkališču, spomnim se, da sem na treningu grdo padel, na dirki pa potem zmagal. In začelo seje. Leta 1984 sem si kupil hondo in z njo pričel voziti v kategoriji F-2 na dirkah za republiško prvne-stvo. Že prvo sezono sem v skupnem seštevku zasedel 3. mesto. Razumljivo, da so moje želje pričele segati višje. Ker pa v tem razredu državnega prvenstva ni bilo, sem se leta 1985 f>o-izkusil na dirkah motociklistov v kategoriji do 125 kubikov. Uspelo mi je, saj sem tako v seštevku za državno kot za republiško prvenstvo pristal na 3. mestu. S še večjo vnemo sem nadaljeval s tekmovanji, le da sem leta 1986 presedlal v nižjo kategorijo, do 80 ccm, kjer sem še danes. In moji dosedanji uspehi? Trikrat sem bil republiški prvak, v državi tretji, na močni mednarodni FIM dirki v vzhodnonemškem Schelizu sem bil drugi, na dirki za svetovno prvenstvo na Grobniku 21. Seveda pa mi je najbolj pri srcu letošnje 13. mesto v Zolderju.«
Rokavec se bo v letošnji sezoni udeležil kar treh dirk za svetovno prvenstvo, prve že 14. maja v italiji pa nato še v Hockenheimmu in našem Grobniku, prav tako bo vozil še eno preizkušnjo za evropsko prvenstvo, dve mednarodni FIM dirki in, razumljivo, tekme za republiško in državno prvenstvo, kjer mu je glavni cilj uvrstiti se meri prve tri v skupnem seštevku.
Potihem Brane upa tudi še na kakšne točke evropskega prvenstva.
»Motor znamke Seli, s katerim vozim, je letos nekoliko močnejši od lanskega, upam, da me tudi sreča, kije v preteklosti ni bilo v obilju, ne bo zapustila. Seveda pa je danes vse težje dosegati vrhunske rezultate, kajti naši pogoji so v primerjavi s tekmecivv drugih državah neprimerno slabši. Še zmeraj vsaj polovico denarja za dirke prispevam sam, čeprav zaradi tega moja hvaležnost trebanjskim Tesnilom, ki so moj glavni sponzor, ter mirenski Dani, Kemiji Impex iz Velikega Gabra, GP Grosuplje in dobskemu Pohorju, ki mi prav tako pomagajo, ni nič manjša.«
Brane Rokavec prav zaradi tega ne razmišlja o kakšnih nedosegljivih ciljih, ostaja trdno na tleh. Pravi, da bo dirkal še kake tri sezone, najdlje do datuma, ki bi obeležil njegovo desetletnico druženja z dirkalnimi motorji. Ljubezen do dirkanja in motorja je včasih pač močnejša od še takšnih težav in bridkih spoznanj. Eno takih je tudi, daje rokavec tačas edini trebanjski športnik z zveznim razredom (letos bo dobil celo status mednarodnega zaradi točk, osvojenih na dirki za EP), a od tamkajšnje telesnokulturne skupnosti za svoje tekmovalne potrebe ne dobi niti dinarja.
B. B.
l *Jil
Brane Rokavec: »Skušal bom dirkati vsaj še kakšne tri sezone,«
Po končani tekmi Inles—Preddvor so se gostitelji pritoževali zaradi pristranskega sojenja para Cirkvenčič—Tomšič, na igrišče je takrat priteklo tudi nekaj gledalcev, ki so vpili na sodnika. Igralca Mate in Jurič sta skupaj s trenerjem Mikulinom zahtevala od Crikvenčiča pojasnilo za takšno sojenje, izmenjanih je bilo nekaj ostrih besed, kar so sodniki v zapisniku opisali kot fizični napad nanje. Da bo mera polna, so tako sedaj suspendirani še Mate, Jurič in Mikulin. In ko smo že pri Ribničanih, moramo vnovič omeniti njihovo izredno spremenljivo formo. Tokrat so, čeprav oslabljeni brez omenjene trojice, prijetno presenetili in v Trbovljah do sobote vodilni ekipi Rudarja prizadejali nenadejan poraz. Prav ta bo verjetno Trboveljčane spravil ob naslov prvakov. Predvsem po zaslugi odličnega vratarja Lapajneta ter razpoloženih Fajdige in Tomšiča sta točki odšli v Ribnico. Prav tako so prijetno presenetili tudi Krčani, ki so se povzpeli že pod sam vrh lestvice; trenutno so celo četrti in ta čas najbolje uvrščena dolenjska ekipa. Tokrat so v Preddvoru na mokrem igrišču povsem nadigrali gostite-
tašice Itasa dokazale, da bi ob zavzetejšem delu in manj spremenljivi formi lahko posegle celo v boj za naslov prvakinj, kar je bila tudi njihova tiha želja. Manj uspešne so bile tokrat njihove šentjemejske in novomeške vrstnice. Igralke Iskre so nenadejano klonile v Izoli in tako dopolnile serijo spomladanskih spodrsljajev, Novomeščan-ke pa so že med tednom odigrale tekmo z Burjo in po dokaj izenačeni igri ob koncu prav tako ostale praznih rok. Sicer pa bo v preostalih štirih kolih do konca prvenstva še dovolj priložnosti za popravne izpite.
TENIS V MOKRONOGU
MOKRONOG — TVD Partizan Mokronog bo v nedeljo, 30. aprila, ob 9. uri v sejni sobi Doma svobode v Mokronogu ustanovil teniško sekcijo, 27. maja ob 11. uri pa bodo v tem kraju predali namenu dve teniški igrišči
Franc Praznik
lje in si že v prvem polčasu priigrali domala neulovljivo prednost. Tudi Črnomaljci,
ki so se tako rekoč že poslovili od prve republiške lige, so tokrat pokazali dobro igro, ki pa je bila premalo za kaj več od častnega poraza proti ekipi Šoštanja, ki je s to zmago ob Inlesovi pomoči prvič zasedla vrh lestvice.
Presenečenje seje obetalo tudi v ženski ligi. Kočevke so bile v Ajdovščini na pragu senzacije, kajti le malo je manjkalo, pa bi bodočim drugoligašicam odvzele obe točki. Z neodločenim izidom so rokome-
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
, __________________________________________________________________________________________________________________
odbojka
Pavlicu uvodna dirka nove sezone

KRŠKO — Minulo nedeljo seje z dirko na Stadionu Matije Gubca v Krškem pričela letošnjega speedwayistična sezona. Na uvodni dirki, ki je štela za republiško prvenstvo, seje zbralo kakih 2 tisoč privržencev tega športa, ki so videli prepričljivo zmago domačega tekmovalca, lanskega državnega prvaka Zvonka Pavlica.
Na sporedu je bilo kar dvajset dirk, organizatorji pa so navzlic muhastemu aprilskemu vremenu tekmo srečno pripeljali do konca. Sicer pa poglejmo rezultate. Kot že rečeno, je Pavlic upravičil naziv najboljšega speedwayista Jugoslavije, zbral je 15 točk in zmagal, drugi je H Peterca (AMTK Ljubljana) 14, tretji Horvat (Lendava) 13, 4. Špitaler (Krško) 11, 5. Kalin (AMTK Ljubljana) 10... 7. Špitaler 8, 10. Lekše (oba Krško) 6 itd.
II. ZVEZNA LIGA, zahod, moški, ZADNJE KOLO: PIONIR -
BLED 3:0(5, 10, 9)
Pionir: Jovič, Povšič, Peašinovič, Brulec, Prah, Kosmina, Goleš, Travižan, Berger, Smrke, Petkovič.
KONČNA LESTVICA: L Pionir
40, 2. Jedinstvo Interplet 38, 3. Lju-
binje 36, 4. Salonit 34 itd.
II. ZVEZNA LIGA, zahod, ženske, ZADNJE KOLO: LIK KOČEVJE — MAGLIČ 3:1 (11, 0, -3, 7)
LIK Kočevje: Klun, Uran, Hoče-var, Drobnič, Turk, Ahac, Ibrahimo-vic, Škufca.
KONČNA LESTVICA: L Jedinstvo Elir 34,2. Pulj 24,3. Progres 24, 4. Željezničar 22, 5. Bled 20, 6. LIK Kočevje 14, 7. Nova Gorica 14 itd.
I. SOL. moški, ZADNJE KOLO: LIK KOČEVJE — ŽELEZAR 1:3 (-6. -6, 6, -9)
LIK Kočevje: Levstek, Bradač, Turk, Miklič, Drobnič, Marinč, Ahac, Hvala, Obranovič, Vec.
KONČNA LESTVICA: L Brezovica 42... 10. LIK Kočevje 12,1 L Celje 6, 12. Železar 6.
šek, Čengija 1, Novak 3, Pezdirc 1, J. Papež 12, Vipavec, Bohte 2, Stariha, Grabrijan 1, Kmetič.
PREDDVOR — KRŠKO 18:20
(7:12)	.
Krško: Kuhar, Kekič 3, Šerbec 6, Brodnik, Iskra 4, Bogovič, Šiško, Novak 1, Bernardič 4, Voglar 2, Kastelic.
STT RUDAR — INLES RIKO 14:16(9:9)
Inles Riko: Lapajne, Djokič 1, Mohar, Šilc, S. Mihelič, Lesar 1, Tomšič 5, A. Mihelič, Fajdiga 7, De-jak 2, Goleš, Žagar.
LESTVICA: 1. Šoštanj 28,2. STT
Rudar 28,3. Ajdoviščina 21,4. Krško 20,5. Inles Riko 19... 11. Črnomelj 8.
Pari prihodnjega kola: Inles Riko - Fužinar, Šoštanj — Krško, Prule — Črnomelj itd.
SRL, ženske, 18. KOLO: MLINOTEST — ITAS KOČEVJE 26:26 (15:12)
Itas Kočevje: Filipovič, Klarič, Guštin 1, Vuk 1, Križman 1, S. Jerič 11VM. Jerič 4, Bejtovič 7, Dragičevič 1, Štefanišin.
rokomet
SRL, moški, 18. KOLO: ČRNOMELJ — ŠOŠTANJ 27:31 (14:15)
Črnomelj: Plut, M. Papež 7, Kav-
FERROTEHNA — ISKRA 31:24 (15:12)
Iskra Šentjernej: Žagar, Gorenc, Dolar 5, Kegljevič 5, Radovan 5, Pavlič, Vide 2, Martinčič 1, Lužar 6, Kos.
BURJA CENTROCOOP - IMV NOVO MESTO 21:16 (11:11) -odigrano že med tednom.
LESTVICA: L Mlinotest 32,2. Iskra 26, 3. Branik 26, 4. Itas Kočevje 23 ... 8. IMV Novo mesto 17 itd.
Pari prihodnjega kola: Itas — Burja Centrocoop, IMV Novo mesto — Iskra, Branik — Mlinotest itd.
J
|TELEVIZIJSKI SPOREDI
TELEVIZIJA SI PRIDRŽUJE VSE PRAVICE DO MOREBITNIH SPREMEMB PROGRAMA
PETEK, 28. IV.
9.45	— 11.45 in 16.05 - 23.40 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	TV MOZAIK
10.10	PO SLEDEH NAPREDKA
10.40	KAJNOV NASMEH, 4. del nadaljevanke
11.35	VIDEOSTRANI
16.20	VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev
17.15	SLOVENSKA PESEM V ZAMEJSTVU ir mspopFD 7* OTROKE in MLADE
19.00	RISANKA 19.14 NAŠE AKCIJE
19.30	DNEVNIK 2
20.05	PODVODNA ODKRITJA: TRGOVSKE LADJE, 6. del dok. serije
21.00	DETEKTIVA IZ MIAMIJA, 17. del nanizanke
21.50	DNEVNIK
22.00	RAZRED GOSPODIČNE MACMIC-HAELOVE, angleški film
23.30	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.55	SP v streljanju — 17.45 Satelitski programi 19.00 Videomeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Virtuozi: Ashkenazy igra Schumanna (ponovitev 1. odda-
je) — 21.30 Skupščinska kronika — 21.50 En avtor, en film — 22.00 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 TV zloženka — 9.00 TV v šoli — 12.40 Poročila — 12.50 Prezrli ste, poglejte — 14.25 TV gledališče: Salemske čarovnice — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 —17.35 TV zloženka — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Detektiva iz Miamija —
20.55	Zabavnoglasbena oddaja — 21.45 Dnevnik 3 — 22.05 V petek ob desetih (oddaja iz kulture) — 23.05 SP v jadranju — 23.35 Nočni program — 1.35 Poročila
SOBOTA, 29. IV.
7.46 — 11.55 in 14.15 — 0.55 TELETEKST
8.00	VIDEO STRANI
8.10	OTROŠKA MATINEJA
11.05	IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
11.45	VIDEOSTRANI
14.40	ROCKOVSKA NAGRADA 88 V ZRN, ponovitev 2. oddaje
15.10	CIKLUS FILMOV BUSTERJA KEA-TONA: NAŠA GOSTOLJUBNOST, ameriški film
16.30	DNEVNIK 1
16.45	N AN A, MALA OPICA, zadni del
17.00	NAŠ EDINI SVET: POKRAJINA SEČUAN NA KITAJSKEM. 3. del dok. serije
17.30	SKRIVNOST SAHARE, 1. del italijanske nadaljevanke
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
19.59	UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3x3
20.30	PREVARE, zadnji del nadaljevanke
21.20	KRIŽ KRAŽ
22.50	DNEVNIK 3
23.00	KOMA, ameriški film 0.45 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
14.25	Kako biti skupaj (oddaja TV Priština) —
14.55	SP v streljanju — 15.50 SP v hokeju —
18.15	Odprto prvenstvo Monte Carla v tenisu
—	19.30 Dnevnik — 20.15 Mali koncert —
20.25	Nogomet Francija:Jugoslavija — 22.15 Filmske uspešnice: Trije moški in zibelka (francoski film) — 23.50 SP v hokeju
TV ZAGREB
8.50	TV koledar — 9.00 Izobraževalni program
—	10.30 Prezrli ste, poglejte — 14.30 Trnuljčica (nemški mladinski film) — 16.00 Sedem TV dni — 16.45 Dnevnik 1 — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Kiklop (3. del nadaljevanke) —
18.30	Teleobjektiv (dok. oddaja) — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Žrelo (ameriški film) — 22.00 Dnevnik 3 - 22.15 SP v jadranju 22.45 Nočni program — 0.45 Poročila
NEDELJA, 30. IV.
9.00	- 23.35 TELETEKST
9.15	VIDEOSTRANI
9.25	OTROŠKA MATINEJA
10.45	PREVARE, ponovitev zadnjega dela nadaljevanke
11.30	ČEZ TRI GORE
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	VIDEOSTRANI
13.10	TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA, francoski film
14.45	MLADI CHAPLIN, 3. del
15.45	PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev
16.30	DNEVNIK 1
16.45	OPERA PRESTO, 3. oddaja
17.15	SKRIVNOST SAHARE, 2. del nada-
ljevanke
18.45	RISANKA
19.00	TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2
19.59	ZRCALO TEDNA
20.20	BRONASTI VIJAK, 2. del nadaljevanke
21.45	ZDRAVO
23.25	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
Opomba: 12.00 Monte Carlo: tenis
10.00	Danes za jutri — 13.00 Športno popoldne (rokomet Belinka 01impija:Budučnost, moto-dirke v Jerezu) — 19.00 Da ne bi bolelo —
19.30	Dnevnik — 20.05 V hribih se dela dan, v hribih žari (1. del poljudnoznanstvene oddaje) — 20 55 Pf—->iin Poezija — 21.40
Športni pregled
TV ZAGREB
9.20	Poročila — 9.30 Otroška matineja —
11.00	Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Veliko sedlo (4. del nadaljevanke) — 14.10 Nedeljsko popoldne — 16.25 Potopis — 17.05 Nežni grešniki (kanadski film) — 18.45 Risana serija — 19.10 Igre na srečo —
19.30	Dnevnik — 20.00 Prvomajski koncert —
21.00	Bronasti vijak (2. del nadaljevanke) —
22.00	Neka daljna prostranstva (angleški film)
23.30	Dnevnik — 23.50 Nočni program —
1.50	Poročila
TV ZAGREB
8.50	Jutranji program — 9.00 Izobraževalni program — 10.30 Prezrli ste. poglejte — 13.00
Družinski magazin — 14.30 Kritična točka —
15.45	Dnevnik 1 — 16.00 Dečki iz Bugala (angleški film) — 17.30 Kiklop (4. del nadaljevanke) — 18.30 Dokumentarni program — 19.30
NEDELJA, 7. V.
8.05	— 13.15 in 14.15 — 23.35 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	OTROŠKA MATINEJA
9.45	KOMA, ameriški film
11.30	VIDEOMEH
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA,
12.30	40 LET FS TINE ROŽANC, 1. del
14.30	V ZANOSU IN OBUPU, ameriški film
16.30	DNEVNIK 1
16.45	DNEVI PRETEKLOSTI, španski film
19.00	TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2
19.59	ZRCALO TEDNA
20.20	BRONASTI VIJAK, zadnji del nadaljevanke
21.45	ZDRAVO
23.25	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
Opomba: 13.00 EP v gimnastiki
15.10	F-l za VN Monaca
10.00	Danes in jutri — 13.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.05 V hribih se dela dan, v hribih žari (2. del poljudnoznanstvene oddaje) — 20.35 Mali koncert — 20.55 Poroči-
Dnevnik 2 — 20.15 Zabavna oddaja — 20.5 Pesem Evrovizije — 0.15 Dnevnik 3	0 *
Nočni program — 2.25 Poročila — 2.30 Sat * litski program
la - 21.10 Oddaja o kultun - 21.45 Športni pregled — 22.15 Nogometna reportaža
TV ZAGREB
9.20	Poročila — 9.30 Otroška matineja .
11.00	Kmetijska oddaja - 12.00 Izobraževali program — 13.00 Veliko sedlo (5. del) — Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — U-jjr Igrani film — 19.10 Igre na srečo — 19J Dnevnik — 20.00 Bronasti vijak — 21.00 IgJ*: ni film — 22.30 Dnevnik - 22.50 Noč" program
PONEDELJEK, 8. V.
10.10	MOZAIK
16.15	VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev
17.45	SP V SPUSTU
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.30	DNEVNIK 2
20.05	RUDI, drama TV BG
21.20	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3
22.15	ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE
23.15	VIDEOSTRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 17.45 Po brezkončnosti sveta: Azija — 18.15 Svet športa —
19.30	Dnevnik 2 — 20.05 Žarišče — 20.35 Po sledeh napredka — 21.10 Rockovska nagrada ZRN — 21.45 Svet na zaslonu
TV ZAGREB
8.15	Poročila — 8.20TV koledar — 8.30Otr(> ci, pojte z nami — 8.45 Sedmi veter — 9.00 1
všoli —12.30 Poročila—12.40 Prezrli ste,po;
glejte — 15.00 Sedmi veter — 15.15 Nori1 program - 17.15 Dnevnik 1 - 17.35 Izobraževalna oddaja — 18.05 Številke in črke -~
18.25	Dokumentarna oddaja— 19.30 Dnevni 2 - 20.00 TV drama — 21.05 Resna glasba -
21.50	Dnevnik 3 — 22.10 Nočni program -0.10 Poročila.
TOREK, 9. V.
10.10	MOZAIK — ŠOLSKA TV
11.15	ANGLEŠČINA, 9. lekcija
16.15	VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev
18.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE V DETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	SENCA NA SONCU, 2. del nadaljevanke
21.00	OMIZJE
21.50	DNEVNIK 3
22.00	ROPOT
22.45	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00	Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Slovenski ljudski plesi —
19.30	Dnevnik 2 — 20.00 Žrebanje lota —
20.05	Žarišče — 20.35 Buster Keaton (dok. film)
TV ZAGREB
8.15	Poročila — 8.30 TV zloženka - 9.00TV* šoli — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, K glejte — 14.45 Izobraževalna oddaja — 1
Nočni program — 17.15 Dnevnik 1 f '__
Številke in črke — 18.25 Svetovni ■zzlV.,ki
19.30	Dnevnik 2 - 20.05 Veliki rop (amem film) - 21.40 Dnevnik 3 - 22.00 Sip>» (kontaktni magazin) — 23.30 Poročila * • Satelitski program
SREDA, 10. V.
0.00 VIDEO STRANI
10.10	MOZAIK
16.15	VIDEOSTRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE V DETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	FILM TEDNA: PROPAD AMERIŠ-KFGA CESARSTVA, ameriški film
21.50	DNEVNIK 3
22.00	SVET POROČA
23.00	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00	Satelitski programi — 18.30 Studio Maribor — 19.00 Sirija, zgodovina in umetnost —
19.30	Dnevnik — 20.05 žarišče — 20.35 Športna sreda — 22.30 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.15 Poročila - 8.20 TV koledar Otroški program — 9.00 TV v šoli — ‘ J ^
16.00
16.45
ročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte Kuhar proti Kennedyju (serijski film) ^ Izobraževalna oddaja — 17.15 Dnevni* «
17.35	Otroški program — 18.05 Številke ^ ke — 18.25 Dokumentarni program . * ■ Dnevnik 2 — 20.00 Puščavski geometrij zijski film) — 21.35 Dnevnik 3 — 21-35 program — 23.35 Poročila
PONEDELJEK, L V.
9.10	— 13.15 in 14.25 — 23.25 TELETEKST
9.25	VIDEO STRANI
9.25	KONCERT GODBE MILICE, 2. del
10.10	ŽIVŽAV
11.00	MOZAIK: UTRIP, ZRCALO TEDNA
11.30	MOJ BRAT IMA PRIMA BRATA, češkoslovaški film
13.05	VIDEOSTRANI
14.40	VIDEOSTRANI
14.50	MUPPETKIGREJO V KINO, ameriški film
15.40	KUHINJA EVROVIZUE
16.30	DNEVNIK 1
in a«; SPnnFD 7 A OTROKE IN MLADE
17.30	SKRIVNOST SAHARE, 3. del nadaljevanke
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20.00	POSTAJA NAVADNIH VLAKOV, TV darma
21.45	PRIMORSKA POJE
23.15	VIDEOSTRANI
DRUGI PROGRAM
13.50	SP v hokeju — 16.15 Satelitski programi — 17.20 Po brezkončnosti sveta: Azija — 17.50 SP v hokeju — 20.35 Po sledeh napredka —
21.05	Video godba — 21.50 Nočni vrtiljak —
TOREK, 2. V.
9.45	— 12.45 in 14.25 - 23.00 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	PIKA NOGAVIČKA
10.55	SKRIVNOST, ameriški film
12.35	VIDEO STRANI
14.40	VIDEO STRANI
14.50	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
14.55	KDOR POJE, SLABO NE MISLI, ju-gosi. film
16.30	DNEVNIK 1
16.45	PO SLEDI PTICE DODO, 3. oddaja
17.40	SKRIVNOST SAHARE, zadnji del nadaljevanke
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20.05	SENCA NA SONCU, 1. del ameriške nadaljevanke
20.55	GLASBENI VEČER
21.45	PREČUDEN CVET JE V GRAPI ČR-NI, dok um. oddaja
22.50	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
14.35	Maraton jugoslovanskega kratkega filma — 17.30 Satelitski programi — 19.00 Slovenija v plesu in pesmi — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Partizanski pevski zbor
20.40	Kako so snemali Supermana; Super-
SREDA, 3. V.
9.45	— 12.15 in 16.00 - 23.15 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	MOZAIK: NOČNI VRTILJAK, dok. oddaja
10.35	RAZRED GOSPODIČNE MACM1C-HAELOVE, angl. film
12.05	VIDEO STRANI
16.15	VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev
17.10	NOB NA SLOVENSKEM: BOJ ZA
življenja
18.15	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	CIKLUS KANADSKEGA FILMA: DEČEK IZ ZALIVA
21.40	MALI KONCERT
21.55	DNEVNIK 3
22.05	SVET POROČA
23.05	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
Opomba: nogomet, 1. tekma UEFA
20.15	Košarka, 4. tekma
17.00	Satelitski programi — 18.30 Studio Maribor — 19.00 Človek in bog (zadnji del)
19.30	Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35
ČETRTEK, 4. V.
9.45	— 11.50 in 15.00 — 00.10 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	MOZAIK — ŠOLSKA TV
15.15	VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	KAJNOV NASMEH, 5. del nadaljevanke
21.05	TEDNIK
21.55	DNEVNIK 3
22.05	ILUZIJA; KLJUČ, jugosl. filma
24.00	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
Opomba: košarka, 5. tekma
17.00	Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Čas, ki živi 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Mali koncert — 20.45 Mostovi — 21.15 Oči kritike —
21.45	Pogledi (oddaja o kulturi) — 22.45 Satelitski programi
PETEK, 5. V.
9.45	— 12.30 in 16.00 - 20.20 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	MOZAIK
16.30	DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev
17.35	MOSTOVI
18.15	SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.14 NAŠE AKCIJE
19.30	DNEVNIK 2
20.05	PODOBNA ODKRITJA, 7. del
20.50	DETEKTIVA IZ MIAMIJA. 18. del
nanizanke
21.50	DNEVNIK 3
22.00	MALA VERA, sovjetski film
24.10	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00	Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Čez tri gore — 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče — 20.35 Tenis iz Portoroža — 21.20 Iz koncertnih dvoran —
22.45	En avtor, en film — 23.05 Satelitski programi
SOBOTA, 6. V.
7.45	— 10.40 in 14.05 — 0.55 TELETEKST
8.00	VIDEO STRANI
1.10	OTROŠKA MATINEJA
10.00	SLOVENIJA V PLESU IN PESMI, ponovitev
14.20	VIDEO STRANI
14.30	VIDEOGODBA
15.15	CIKLUS FILMOV BUSTERJA KEA-TONA: GOVORI LAHKOTNO, ameriški
film
16.30	DNEVNIK 1
16.45	OČE JAVOR
17.00	ŠPORTNI DOGODEK
18.25	NAŠ EDINI SVET, 4. del dok. serije
19.30	DNEVNIK 2
19.59	UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3x3
20.30	DOM V POLŽJI HIŠICI, nemški kratki film
20.50	PESEM EVROVIZIJE
22.15	Satelitski programi
TV ZAGREB
7.00 Jutranji program — 15.00 Koncert — 15.45 Rdeči orkester (dok. oddaja) — 16.15
Otroci, pojte z nami — 16.30 Sedmi vete. — 16.45 Risanke— 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Se-
renada — 18.05 Sofija Kovalevska (serijski film) - 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 —
20.00	Zvezdni prah — 20.50 Življenje delavca (jugosl. film) — 22.30 Dnevnik 3 — 22.50 Tereza v Olimpiji — 23.50 Smailijevi ljudje (serijski film) 0.50 Domovina moja (glasbena oddaja) — 2.00 Poročila
man III (ameriški tilm)
TV ZAGREB
8.00	Poročila — 8.05 Prvomajska budnica
8.40	Veseli vrtiljak — 9.10 Ktalj in ptica (risanka) — 10.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju
11.00	Kamnita leta (film) — 13.00 Poročila 13.Q5 Reli Segedin — 14.05 Spoznanja —
14.50	Želim, da živiš (film) — 16.50 Koncert »>Fado<« — 17.30 Dnevnik 1 17.50 Srce in njegovi otroci (TV drama) 19.30 Dnevnik 2 —
20.00 Žrebanje lota 20.05 Rdeči (ameriški
*- - — 25r "	-
film) — 23.25 Dnevnik 3 — 23.45 Disko slikanica — 0.30 Poročila 0.35 Satelitski program
Športna sreda 22.35 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.15	Poročila 8.20 TV koledar — 8.30 Otrošk spored — 9.00 TV v šoli - -12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.45 Šolska TV — 16.00 Kuhar proti Kennedyju (2. del serijskega filma) — 16.45 Izobraževalna oddaja - 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Otroški program
18.05	Številke in črke — 18.25 Risanka —
18.30	Dokumentarni program — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Zbogom Blairoit (francoski film)
21.35	Dnevnik 3 — 21.55 Nočni program —
23.00	Poročila
TV ZAGREB
TV ZAGREB
0.45 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Česiitke in želje naših poslušalcev, 14.30
Radio Sevnica
Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novi-

ce, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
NEDELJA:
8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev
ČETRTEK, 27. 4.
17.00	— Uvod in napoved sporeda
17.15	— Aktualno
17.50	— Izobraževalna oddaja
18.10	— Vse v enem košu
18.25	— Glasbena oddaja
19.00	— Vključitev v skupni program dijskih postaj Slovenije
ČETRTEK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice. 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika,
18.30	Biba, TV spored danes.
PONEDELJEK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Strižemo zastonj — ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
SOBOTA, 29. 4.
17.00	— Uvod in napoved sporeda
17.15	— Morda niste vedeli
17.50	— Aktualni komentar
18.00	— Bodice
18.40	— Humoreska	ra.v
19.00	— Vključitev v skupni program * dijskih postaj Slovenije
PETEK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna.
10.30	Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte,
12.30	Novice, 13.30 Športna oddaja,
14.30	Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema,
17.30	Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
TOREK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30Novice, 15.15Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko,
17.00	Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
SOBOTA:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice. 10.45 Na sončni in
SREDA:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedpa,
10.30	Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem ledna,
16.30	Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu,
18.00	Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
NEDELJA, 30. 4.
10.30	— Uvod in napoved sporeda
10.50	— Kmetijska panorama
11.05	— Nedeljski gost	•
— Kultura — šolstvo — izobraževanje
11.30	Vesti za drobno gospodarstvo
11.50	— Aktualno
12.15	—ZVN
13.00	— Nedeljski poročevalec ,-j
13.30	— Čestitke in pozdravi nas poslušalcev
SREDA, 3. 5.
17.00	— Uvod in napoved sporeda
17.05	— Informativna kronika^ . ^
17.20	— Tematska sreda (Naši kraj j ljudje)
18.25	— Glasbena oddaja	...
19.00	— Vključitev v skupni program dijskih postaj Slovenije
Največji uspeh kabelska TV
Lani in letos v KS Krško napeljali kabelsko omrežje
8.15	Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Nihče kot jaz — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila —
14.30	Prezrli ste, poglejte -- 15.15 Nočni program (ponovitev) — 16.45 Izobraževalna oddaja - 17.15 Dnevnik 1	17.35 Nihče kot jaz
- 18.05 Ste
Številke in črke — 18.25 Zakonska pravila (serijski film) — 19.15Risanka 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Spekter (politični magazin)
—	21.00 Zabavna oddaja — 22.15 Dnevnik 3
—	22.35 Nočni program — 0.35 Poročila
KRŠKO — »Prav v zadnjem času so krajani naše krajevne skupnosti Krško postali bogatejši za nekaj pridobitev, ki morda niso vidne na prvi pogled, a pomenijo pomemben prispevek k izboljšanju razmer za življenje in delo v našem mestu,« pravi Dušan Vladič, tajnik KS Krško.
8.15	Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Ljubo doma, kdor ga ima — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.45 Izobraževalna oddaja — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Ljubo doma, kdor ga ima — 18.05 Številke in črke - 18.25 Narodna glasba — 19.15 Risanka—
19.30	Dnevnik 2 — 20.00 Detektiva iz Miamija
21.00	TV poster — 21.30 Dnevnik 3 —
21.50	Intervju — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila
Najbolj vidne spremembe so vsekakor obnova starega mestnega jedra, katere del je bil dokončan lani, letos pa se nadaljuje. Za letošnji krajevni praznik bodo predali namenu novo avtobusno postajo. Med manj vidne, a zato nič manj pomembne pridobitve pa v Krškem štejejo napeljavo kabelskega televizijskega omrežja, kije že dograjeno na levem bregu in bodo letos z njim nadaljevali še po desnem bregu. »Napeljava tega omrežja je bila v zadnjem času zagotovo naša največja akcija, ki smo jo izpeljali v zadovoljstvo vseh naših krajanov,« ugotavlja Vladič. »Druga velika naloga, ki seje lotevamo sedaj, je napeljava telefonskega omrežja na Sremič, Kremen, Bučarice, Ponikve, Sotesko in del Poišče. Poleg teh naselij bo telefon dobil še Narpelj, vsega skupaj bomo v
manjših del. Že lani smo asfaltirali 7 kilometrov cest v naši krajevni skupnosti, podoben načrt pa imamo tudi za letos. Marsikje moramo urediti še vodovod, kanalizacijo, letos pa bo dobila elektriko še zadnja hiša na Kremenu, kar je skupna akcija Elektra, krajevne skupnosti in stanovanjske skupnosti. Za vse te namene bomo letos porabili okoli 350 milijonov, k tej vsoti pa bodo precej prispevali tudi krajani.«
Seveda v KS Krško niso brez problemov. Največje težave so trenutno za-
radi prometne ureditve, ki.P°v?r-,:xnili žave pri parkiranju. Veliko k ,l pripomb je slišati tudi na račun e <j ke ogroženosti in čistoče mesta-»	e.
podobi mesta smo prispeva!It z ^ stitvijo košev za smeti. Poleg	Agfr]
zamenjali vse nadstreške na	-gjj
avtobusnih postajah. Skratka, m	r.
smo pridobili, čeprav Krškemu	^
sikaj manjka. Jaz bi bil zad°vo J bi TCP Videm namesto v nov p» y. bazen denar raje vložila v ekol g J p.
tem mnenjem^ praVdgtovOd.^
marsikateri Krčan,«
J. S
Slovenija ..
Moja dežela
Krškem pridobili 600 novih telefonskih priključkov. Če
Opomba: 14.00 EP v gimnastiki
16.00	Satelitski programi — 18.30 Otroška oddaja 19.00 Jugoslavija, dober dan — 19.30 Dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: V zanosu in obupu (ameriški film) — 22.10 Satelitski programi
priključkov. Čeprav ponekod menijo, da krajanom mestnih krajevnih skupnosti za to ni treba migniti niti s prstom, lahko rečem, da so naši krajani pri teh delih veliko prispevali. Poleg teh večjih projektov pa imamo v načrtu še več
RAZSTAVA O CER^1 V ŠENTJERNEJU S* ODPRTA V LJUBIČ
UUBLJ AN A — V prostorih »infnrmariiskeea centra Križa
no-informacijskega centra b-n“Tartie' še do sobote, 6. maja, na og>e“ y sv ološka razstava Župnijska .ce^Ljprav'* Jerneja v Šentjerneju, ki jo je P j,u,
Dušan Vladič, tajnik KS Krško
Zavod za varstvo naravne m * .0v»' dediščine iz Novega mesta v stvTravff nju z Zavodom SRS za varstvo n p. in kulturne dediščine. Razstav® P $ zuje dognanja arheološke razlSysre<!0 v omenjeni šentjernejski cerkvi- jVi-prejšnji teden so ob tej razstavi p Lr ii okroglo mizo, na kateri so s jjpn njaki govorili o arheološki mc . obnovi in interdisciplinarni raz cerkvenih objektov.

novoles
Objavljeni oglas za prosta dela in naloge
VODJA NABAVE SUROVIN
se pri pogojih pravilno glasi:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe lesne, gozdarske ali druge ustrezne smeri ali z delom pridobljene delovne sposobnosti. Ostale zahteve ostanejo nespremenjene.
ZCD TOZD Zdravstveni dom Novo mesto na podlagi delavskega sveta z dne 24. 4.1989
odproda na JAVNI LICITACIJI
dne 3; maja 1989 ob 8. uri na sedežu TOZD Partizanska 27 na-s,|eonja osnovna sredstva in drobni inventar:
Izklicna cena
i	din
1 osebni avto FIAT 750, letnik 1981--------- 2,500.000
-	1 osebni avto FIAT 750,	letnik	1981------- 3,000.000
-	1 osebni avto FIAT 750,	letnik	1984------- 3,500.000
" 1 reševalni avto CITROEN, letnik 1981 ---- 5,000.000
-	1 osebni avto R 4 ------------------------ 4,000.000
" 1 počitniška prikolica IMV 1975 ---------- 2,500.000
~~ razna pohištvena oprema in aparati
Glede osnovnih sredstev je možen ogled 3. 5. 1989, eno uro pred začetkom licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom lici-fac|je plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene.
^citacija se izvaja po načelu videno-kupljeno. Prometni davek Piača kupec s kupnino za izlicitirano sredstvo takoj. V primeru, °a kupec odstopi od nakupa izlicitiranega sredstva, mu plačana varščina zapade.
121/17-18
DO KOMUNALA Novo mesto, p.o.
Cesta komandanta Staneta 2
objavlja
po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge
OBRAČUN DEL IN LIKVIDACIJA DOŠLIH RAČUNOV
Kandidati morajo, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednja pogoja:
—	obvladan program V. stopnje ekonomske smeri
—	1 leto delovnih izkušenj
Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu splošno kadrovskemu sektorju DO Komunala, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 2.
220/17-18
o«
Nuklearna elektrarna Krško, p. o. Vrbina 12,
objavlja
prosta dela in naloge
ekonomista — bilancista
Pogoj:
—	opravljena I. stop. ekonomske fakultete
—	20 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
—	3-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po objavi. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
DBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
.:.|.It	......!.:—rrj....
- VISOKE GRADNJE
IZDELAVA IN POPRAVILO ELEKTRIČ
NIH PROIZVODOV
NIZKE GRADNJE IN HIDROGRADNJA
USLUGE Z GRADBENO MEHANIZA-
CIJO IN OPREMO
PROIZVODNJA PREFABRICIRANIH
INŽENIRING
GRADBENIH ELEMENTOV
izdelava lesnih proizvodov
URBANISTIČNO PROJEKTIRANJE IN
PODOBNE USLUGE
OBRTNIŠKE USLUGE IN POPRAVILA
PROIZVODNJA STAVBNE TEHNIČNE
KERAMIKE
Čestitamo ob prazniku dela
		f	
	h n
	
KOVINOPLAST
DO KOVINOPLAST Jesenice na Dolenjskem DELAVSKI SVET
Delavski svet DO KOVINOPLAST razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom in drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoka izobrazba strojne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
—	višja izobrazba strojne smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj
—	znanje tujega jezika
—	organizacijske sposobnosti Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi tega razpisa v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: DO KOVINOPLAST, Jesenice 9/b, 68261 Jesenice na Dolenjskem.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključnem roku za sprejemanje prijav.
222/17-18
Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) in 8. člena odloka o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 17/86)
OBJAVLJA
Sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje na podlagi sklepa komisije za oddajanje stavbnega zemljišča, sprejetega na 25. seji dne 18. 4.1989
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnih parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, in sicer:
NASELJE MIRNA - ROJE lil
a)	pare.	št.	25/82, njiva, 2,b.r.	v izmeri	776	m?
b)	pare.	št.	25/83, njiva, 2.b.r.	v izmeri	583	m2
c)	pare.	št.	25/84, njiva, 2.b.r.	v izmeri	647	m2
d)	pare.	št.	25/85, njiva, 2.b.r.	v izmeri	853	m2
Odškodnina za zemljišče znaša 14.645 din m2.
Prispevek k stroškom priprave zemljišča znaša 14.742
din/m2.
Prispevek k stroškom delne komunalne opreme pa znaša 260.152 din/m2 (obračuna se površina 150 m2.
Cena zemljišča in cena stroškov priprave in delne komunalne opreme veljata na dan 31.3.1989 in se bosta valorizirali do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom cen na drobno in.indek-som podražitev, ki veljajo za ostalo nizko gradnjo (Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenija).
Pod delno komunalno opremo je zajeto nizkonapetostno električno omrežje brez javne razsvetljave, kanalizacija, vodovod in cesta v makadamski izvedbi.
Vsak ponudnik pa bo moral še posebej plačati:
—	prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v gradbeno za površino lokacije;
—	urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter tehnično dokumentacijo;
—	elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodne varovalke;
—	prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje;
—	sofinancirati manjkajoče komunalne naprave, ki še niso zgrajene (dograditev cest s pločniki v asfaltni izvedbi, zgraditev javne razsvetljave, telefonskega omrežja).
Če organizacija združenega dela, v kateri ponudnik dela, ne združuje sredstev za komunalno opremo po posebnem samoupravnem sporazumu, bo ponudnik za parcelo plačal še vrednost nepovratnih vlaganj v komunalno opremo v višini 8.288 din za 1 m2 stavbnega zemljišča.
Ostali pogoji:
1.	Odškodnino za zemljišče ter stroške priprave in delne komunalne opreme je ponudnik dolžan plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča; po tem roku tečejo veljavne zamudne obresti.
2.	Ponudnik je dolžan zgraditi objekt do III. gradbene faze v roku 5 let po sklenitvi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
3.	Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 10% od celotne vrednosti komunalno opremljenega zemljišča. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Trebnje št. 52120-654-65123 in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi.
Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno zemljišča, neuspelemu pa se varščina vrne brez obresti najkasneje v roku 8 dni po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika.
Ponudniku, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrne.
4.	Rok za vložitev prijav je vključno 8. dan po objavi tega razpisa v Dolenjskem listu.
Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa mora biti oznaka »javni razpis«.
Prijavo je (Dotrebno nasloviti na sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje, Goliev trg 5.
5.	Ponudnik, ki najbolje izpolnjuje razpisne pogoje, mora najkasneje v 15 dneh po prejemu obvestila skleniti s Skladom stavbnih zemljišč pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, ker bo sicer stavbno zemljišče po tem roku oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku.
6.	Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajanje stavbnega zemljišča zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika.
7.	Če se bo za posamezno zemljišče prijavilo več ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v odloku o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje.
8.	Stroški objave se zaračunajo v ceno stavbnega zemljišča.
9.	Obrazec za prijavo ter ostali razpisni pogoji in informacije so ponudnikom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje.
Številka: 465-03/86-3 Datum: 18. 4.1989
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE TREBNJE
V TFM TFnNII UA9 7ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI w itm ILUI1U VHOLHIIIITIH PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Petek, 28. aprila — Vito Sobota, 29. aprila — Katarina Nedelja, 30. aprila — Samo
Ponedeljek, 1. maja — praznik dela
~ ' 2.
Torek, 2. maja — Boris Sreda, 3. maja — Aleksander Četrtek, 4. maja — Flotjan Petek, 5. maja — Angel Sobota, 6. maja — Judita Ne^jLa, 7. maja — Gizela Ponfdeljek, 8. maja — dan RK Torek, 9. maja — dan zmage Sreda, 10. maja — Izidor
LUNINE MENE
28. aprila ob 21.46 — zadnji krajec 5. maja ob 12.46 — mlaj
kino
BREŽICE: 29. 4. (ob 20. uri) ameriška komedija Princ odkriva Ameriko. 2. 5. (ob 18. in 20. uri) francoska komedija Gadje maturirajo. 5. in 6. 5. (ob 20. uri) ameriška komedija TV novice. 7. (ob 18. in 20. uri) in 8.5. (ob 20. uri) ameriški film Zakon udaija. 9. in 10. 5. (ob 20. uri) hongkonški film Legenda o zlatem biseru.
ČRNOMELJ: 30. 4. (ob 18. uri) nemška komedija Tri simpatične barabe. 30. 4. (ob 20. uri) italijansko-nemški film Berlinska afera. 2. 5. (ob 20. uri) ameriška drama Soba z razgledom. 4. 5. (ob 20. uri) ameriška komedija Dobrodošle v 18. letu. 5.5. (ob 20. uri) ameriška komedija Šola za stevardese. 7. 5. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Trešing. 7. 5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Prezidio. 9. 5 (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Petek, 3. — 6. dol.
KRŠKO: 29. 4. (ob 22. uri) film Popoldanske strasti. 30.4. (ob 18. uri) italijanski film Povratek Navaho Groma. 3. 5. (ob 19. uri) ameriška komedija Dvojčka. 5. S. (ob 22. uri) ameriška erotika Dolar leidy. 7. 5. (ob 18. uri) ameriški mladinski film Duh. 10.5. (ob
19.	uri) ameriški akcijski film Iron eagle
MIRNA PEČ: 5. 5. ameriški film Nindža prihaja.
NOVO MESTO — DOM JLA: 28. in 29.4. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Zakon orožja. 30. 4. (ob 18. in 20. uri) ameriška glasbena komedija Fant iz kluba Flamingo. 1.5. (ob 18. in
20.	uri) domači film Pozabljeni. 2. in 3. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Osem milijonov smrti. Od 5. do 7. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Policaj manijak. Od 8. do 10. 5. (ob 18. in 20. uri) španski erotični film Dekolte.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 27. in 28. in 30.4. (ob 18. in 20. uri) ter 29. 4. (ob 16., 18. in 20. uri) ameriška komedija Johny 5. Od 28. do 30.4. ter 2.5. (ob 22. uri) ameriški erotični film Seks na Beverly Hillsu. 2. in 3. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriški znanstve-nofant. grozljivi film Hellraisser. 4. in 5. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Kdo je to dekle? (z Madono v glavni vlogi). 6. 5. (ob 16. uri) ameriška komedija Smešna stran zgodovine. 6. in 8. (ob 18. in 20. uri) ter 7.5. (ob 16., 18. in 20 uri) ameriška superkomedija Zasledovanje moške svinje.
SEVNICA: 28. 4. (ob 20. uri) ameriški film Smrtonosni plen. 29. in 30. 4. ameriški glasbeni film La Bamba.
TREBNJE: 29. (ob 20. uri) in 30. 4. (ob 18.30) ameriški akcijski film Remo neoborožen, toda nevaren. 7. 5. ameriška drama Jutro naslednjega dne.

motorna vozila
126 P, letnik 1978, registriran do decembra 1989, obnovljen, prodam. Franci Može, Verdun 14, Stopiče pri Novem mestu. (1773-MV-17)
APN 6, star eno leto, ugodno prodam. Tel. 25-821 od 15. do 19. ure. (ček-MV-17)
ZASTAVO 126 PGL, staro eno leto in pol, prodam. Tel. 84-700. (1781-MV-17) Z 750/850, oktober 1983* prodam. Franc Penca, Mokro Polje 1, Šentjernej, tel. 41-121. (1760-MV-17)
OPEL ASCONO 20 F, letnik 1979, prodam. Tel. (068) 52-077. (P16-69 MO) APN 6, še v garanciji, prodam za 200 SM ceneje. Tel. 20-557. (Pl 7-2 MO)
Z 101 confort, letnik 1981, prodam. Tel. (0608) 33-717. (Pl 7-5 MO)
NŠU 120 C prodam za rezervne dele. Tel. 40-080. (Pl 7-8 MO)
VW hrošč prodam. Molan, Raka, tel. (0608) 75-532. (P17-11 MO)
AUDI 80 S, letnik 1973, ugodno prodam. Ločna 3, Novo mesto. (ček-MV-17) JUGO 45 E, letnik 1986, prodam. In-
SPOŠTOVANI NAROČNIKI DL!
Večina vseh, ki ste naročeni na Dolenjski list, je že poravnala svoj dolg za prvo polletje, nekateri pa s plačilom naročnine zavlačujejo; kako tudi ne bi, sqj inflacija izdatno »dela« zanje. Zamudnike prosimo, naj naročnino poravnajo do 15. maja, tako bodo namreč prihranili sebi in nam, v nasprotnem jim bomo v drugi polovici maja prisiljeni poslati novo položnico in jih bomo obremenili poleg naročnine še z opominskimi stroški. Položnica, kuverta in znamka stanejo že precej, zato zamudnike vljudno prosimo, naj naročnino čimprej plačajo s položnico, ki so jo prejeli že pred meseci. Oprostite in hvala za razumevanje!
Uredništvo DL
formacije na tel. (0608) 88-833. (1847-MV-17)
VESPO PX 200 E, prevoženih 7000 km, 9/83, prodam. Tel. 23-088. (1846-MV-17)
FORDA FIESTO, letnik 1980, prodam. Zore, Rumanja vas 39, tel. 85-454. (1835-MV-17)
Z 101, letnik 1978, in Z 125 PZ, letnik 1974, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (0608) 88-840, zvečer. (P17-16MO)
R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Jože Zorko, Dol. Prekopa 60 a, Kostanjevica. (P17-13MO)
R 4 GTL, letnik 1985-december, prodam. Tel. 65-221. (P17-20MO)
JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Tel. (068)21-237. (P17-18MO)
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel. 50-129, 25-578, cena po dogovoru. (1806-MV-17)
FIAT 126, letnik 1982, prodam. Mirjana Fabjančič, Pristava 21, 68273 Leskovec pri Krškem. (1807-MV-17)
Z 750, letnik 1984, prevoženih 15000 km, registrirano do 14. marca 1990, prodam. Gor. Podboršt 11, Mirna Peč. (1809-MV-17)
ALFA ROMEO 1,5 Ti, letnik 1979, in Z 750, letnik 1977, prodam. Dolinar, Šmarje 25 a, Šentjernej. (181 l-MV-17) JUGO 45, letnik 1983-december, rdeče barve, prodam. Mal. Brusnice 3, Gazvoda. (1813-MV-17)
LADO 1300, november 1986, prodam. Telefon 26-843. (1816-MV-17) KOMBI ZASTAVA 850, letnik 1986, s stekli, rdeče barve, prodam. Tel. (068) 24-314. (1817-MV-l 7)
126 PGL, star 6 mesecev, prodam. Šime, Črmošnjice 6 pri Stopičah. (1818-MV-17)
Z 128, letnik 1985, prodam. Cvetka Ilič, Vrhpeč 24, Mirna Peč. (1819-MV-17)
MOTOR MZ ETZ 250, letnik 1988, prevoženih 3400 km, prodam. Janez Kotar, Stari trg 10, Trebnje. (1853-MV-17) Z101 po delih prodam. Zdravko Tkal-čec, Stranska vas 48 (Ruperč Vrh, stano-
vanje nad gostilno) Novo mesto. (1854-MV-r
MV-17)
PRODAM LADO RIVO 1300, letnik 1987. Nilič, Slavka Gruma 28/6. Tel. 26-510.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črno-
melj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
‘ IPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda.
SKUPš	,	_
Predsednik: Nace štamcar.
Časopisni SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. De-
- Temeljna
vizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 2.500 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 45.000 din, na prvi ali zadnji strani 90.000 din; za razpise, licitacije ipd. 50.000 din. Mali oglasi do deset besed 35.000 din, vsaka nadaljnja beseda 3.500 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130.Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. Registriran je do aprila 1990. Telefon 28-148. (1856-MV-17)
R 4 GTL, letnik 1985, ugodno prodam. Janez Selak, Šentjernej, tel. 42-310. (1857-MV-17)
Z 101, letnik 1981, prodam. Branko Vene, Grmovlje 8, Škocjan. (1859-MV-
126 P, letnik 1987/4, centralno peč TVT (23000 kalorij), rabljeno dve zimi, in
AVTOODPAD SEIDL, Podgora 1 (pri Prečni), Novo mesto. Odkupujemo karambolirane in dotrajane avtomobile in jih sami odvažamo in prodajamo deleža 126P,Z 101,750, R 4, WV 1200, diano, kadet, fiat 132, škodo itd. Delovni čas od ponedeljka do petka od 11. do 17. ure. Informacije na tel. (068) 23-529 od 7. do 8. ure zjutraj. (1319-MV-13)
R 8, registriran, in enega po delih ugodno, prodam. Florjančič, Dobruška vas 22, Škocjan, tel. 26-224. (Pl 7-53MO) ZASTAVO 750, letnik 1982, in ZASTAVO 101, letnik 1982. prodam. Vau-pič, Šmarješke Toplice 95.(1848-MV-17) GS 13, letnik 1980, in športno kolo Pinarello št. 58 ugodno prodam. Matjaž Zajelšnik, Ljubljanska 21, Kostanjevica na Krki. (1843-MV-17)
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, prodam. Tel. 42-854. (1848-MV-17) ZASTAVO 128, letnik 1985-oktober, prodam ali zamenjam za R-4, letnik 1983. Telefon 73-045. (P17-60MO) ZASTAVO 128, staro dve leti, prodam. Alojz Hančič, Nad mlini 19, Novo mesto, telefon 25-173. (1834-MV-17)
R 4, letnik 1977, generalno obnovljen, prodam ali menjam za Z 750 ali 126 P. Plaveč, Vrhovo 16, Mirna Peč. (1836-MV-17)
JUGO 45, letnik 1985, prodam. Marcel, Žmavčič. Šentjernej, tel. 42-059. (PI7-45MO)
JUGO 45 AX, december 1987 ali 55 koral, letnik 1989, ugodno prodam. Tel. 44-369. (P17-41MO)
JUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih 5500 km. garažiran, prodam. Tel. 45-231. (P17-47MO)
ZASTAVO 750, letnik 1983,prodam. Blažič, Jerebova 20, Novo mesto. (1839-MV-17)
ZASTAVO 101 GTL, belo, letnik 1983-november, registrirano do decembra, garažirano, nevoženo po snegu, v odličnem stanju, prodam. Telefon Novo mesto (068) 25-569. (1841 -MV-17)
JUGO 55, letnik 1984, prodam. Umek, Koroška vas 7 a. Novo mesto. (1840-MV-17)
SCIROCCO GTI, letnik 1981, prodam. Tel. (068) 44-446. (I82I-MV-17) LADO KARAVAN, letnik 1987, prodam. Ivan Janko, Gor. Sušice l.Uršna sela. (1825-MV-l 7)
R 4 GTL, letnik 1987/3. prodam. Tel. (0608) 88-902. (1824-MV-17)
Z 101 GT 65 (3 V), letnik 1984,44000 km, prodam. Informacije na tel. (0608) 88-932, po 15. uri. (1826-MV-17) LADO 1300 karavan, staro tri leta, 43000 km, prodam. Informacije na tel. 49-592, popoldne. (1826-MV-I7)
Z 101 GTL 55, letnik 1985. prodam, ir. Zavinek 4. Škocian. (Pl 7^4
Bregar, Zavinek 4, Škocjan. (Pl 7? 4MO) Puch 50 motokros prodam. Henigman, Breznik 5. Dragatuš. tel. 52-489. (P17-25MO)
PRODAM APN (. Jože Zupančič, Kristanova 24. Tel. 26-123.
SIMCO 1301, letnik 1970, golf diesel. letnik 1984 in nov dvojni radiokasetofon prodam. Tel. (0608) 34-654. (Pl 7-26MO) MERCEDES kiper 11-13 ugodno prodam ali zamenjam za osebni avto. Tel. (0601) 81-273 ali (0608) 82-188. (P17-28MO)
JUGO 45, prva registracija 1988, prodam. Tel. 65-501, popoldne. (1830-MV-17)
R 4 GTL, nov, svetlo siv, prodam 10'i ceneje. Tel. 65-718. (P17-35MO) JAWO 350 TS, letnik 1988, prodam Tel. (068) 24-867. (1832-MV-17)
R 9 GTD Cheverny (diesel) junij 1988, kot nov, ugodno prodam. Tel. (0608)33-898. (P17-38MO)
VW kombi — tranzit, nosilnost 1000 kg, letnik 1974, obnovljen, prodam. Božo Kostrevc. Sokolska 6. Mirna. (Pl7-39MO)
službo dobi
AVTOKLEPARJA, priučenega ali kvalificiranega, zaposlim takoj. Kleparstvo in ličarstvo Avgust KOŠAK, Ločna 16, Novo mesto. (1827-SD-17)
Redno ali sezonsko zaposlim ženski ali moška, lahko tudi upokojeni, za delo na kmetiji — vrtnariji. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Janez Aljančič, Križe 16, 64294 Križe. (P17-15MO)
PRILOŽNOST odličnega dodatnega zaslužka! Pokličite na telefon 73-086. (1855-SD-17)
FRIZERSKI SALON v Zdravilišču Šmarješke Toplice sprejme pomočnico. Oglasite se osebno v salonu ali na tel. 73-230 int. 321. (1863-SD-17) NATAKARICO sprejmemo v delovno razmerje. Dober OD, možnost stanovanja. Informacije na tel. 43-716. (P17-52MO)
stanovanja
črno-beli televizor, star 5 let, prodam. Sre-Ciš
čo Janškovec, Zameško, Čišti breg 1, Šentjernej. (1861-MV-17)
LADO 1300, letnik 1985, ugodno prodam. Karel Klemenčič, K Roku 84, Novo mesto. (1864-MV-17)
GOLF JGLD, letnik 1985, višnje barve, prodam. Tel. (068) 42-939. (P 17-50MO)
Z 101 GTL 55, staro dve leti, registrirano do aprila 1990, dobro ohranjeno, garažirano, prodam. Tel. (0608) 62-333. (P17-51MO)
DRUŽBENO STANOVANJE (enoinpolsobno), pritlično, na Šegovi, zamenjam za večje. Naslov v upravi lista. (P17-56MO)
STANOVANJE v Novem mestu, Jurki vasi, Potoku, Vavti vasi, Straži ali Dol. Toplicah išče družina. Tel. 85-422. (1785-ST-17)
ENOSOBNO STANOVANJE, neopremljeno, v Novem mestu ali okolici išče mlad zakonski par. Cena po dogovoru. Plačilo 6 mesecev vnaprej. Miroslava Šaj-novič, Brod 47, 68000 Novo mesto. (1776-ST-l 7)
STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici išče mlad zakonski par. Naslov v upravi lista. (P17-46MO)
prodam
PRODAM pony kolo in žensko kolo na 5 presurv. Kočevar, Slavka Gruma 6, Novo mesto. (P17-43MO)
POCENI prodam 1500 kom. rpbljene cementne strešne opeke. Hrovat, Šmihel-ska cesta 20, Novo mesto, tel. 25-638. (P17-42MO)
KOZOLEC dvojnik prodam. Šprin-ger, Podgora 21, Straža (P17-40MO) PRODAM cementne elemente za postavitev garaže, skladišča ali zidanice v veličini 10 x 9 m in višine 2.80 m. Lado Ule, Jurčičeva 17, Trebnje, tel. (068) 44-231. (1842-PR-17)
LES za stopnice, že obleden, JESEN (dimenzija 2000x300x32 mm) in 200 kom mediapan plošč dimenzije 400x450x7 mm, polakiranih, primemo za oblogo, prodam. Tel. 84-700. (1786-PR-17) KRAVO po izbiri prodam. Kranjčič, Gor. Karteljevo 2, Novo mesto. (1789-PR-17)
SMREKOVE deske in plohe ter čoln Šport, Tomos 4,5 S, in prikolico prodam. Tel. 27-694. (1803-PR-17)
OMARO za dnevno sobo prodam. Staniša, Regrča vas 7, Novo mesto. (P17-21MO)
KUHINJO in otroško posteljo prodam, Džordževič, Cesta herojev 29 a, Novo mesto. (1814-PR-17)
VINO (metliška črnina) prodam. Tel. (068) 25-414.(1815-PR-17)
GUMI VOŽ (15 col) prodam. Jože Zorko. Sela 21, Raka. (P17-22MO) KOŠNJO travnika ugodno prodam. Vilma Štupar, Na Obrh 19, Metlika, tel. 58-364. (P17-23MO)
PRODAM nov ameriški biljard in navadnega na jurčka, nove motorje java 350, APN 6,14 M (cena stara) ter gostinski inventar. Tone Rozman, Rdeči Kal 11, Dobrnič. (1822-PR-17)
DIATONIČNO HARMONIKO Melodija CFB z dodatnim gumbom Es prodam. Mirana Jarca 35, Novo mesto. (183 l-PR-17)
BRAKO PRIKOLICO ugodno prodam. Tel. 23-273. (P17-30MO)
SIVE PUDLJICE, mladiče odličnih staršev, prodam. Tel. (0608) 31-306. (P17-31MO)
ŠTEDILNIK Iskra korona (3 plin, 1 elektrika) ter 200 kg katrana prodam. Tel. 47-298. (P17-32MO)
VRTNO ELEKTRIČNO ROTACIJSKO KOSILNICO in ročno vrtno kosil-
nico; oboje malo rabljeno, ugodno prodam. Vprašajte na telefon (068) 23-007, v
večernih urah. (P16-75MO)
100 m2 ladijskega poda prodam. Dušan Ivanuša, Cesta herojev 68, Novo mesto, tel. (068) 24-344. (1852-PR-17)
PRODAM elektromotor (10 KS) in traktorski obračalnik SIP 220. Virant, Stara vas 10, Škocjan. (1862-PR-17)
200 m2 TRIMO plošč — II. ki. prodam. Nadu, Škocjan 70. (1860-PR-70) SPALNICO, otomano z jogijem ter štedilnik na trdo gorivo prodam. Tel. (0608) 32-319, Zdovc, C 4. julija 54, Krško. (P17-57MO)
KOMODO za dnevno sobo, skoraj novo, prodam po zelo ugodni eni. Ogled v soboto ali nedeljo pri Hrovatu, Češnjice pri Zagradcu 46, tel. (061) 556-808. (P17-58MO)
BARAKO (6x5), okrasno prešo in seno prodam. Dragica Badovinac, Kamenci 13,47280 Radatoviči — Suhor, tel. (068) 51-667. zvečer. (1865-PR-17)
PSIČKE LESIJE, vrhunske, tribarvne in rumeno-bele, z rodovnikom tujih staršev šampionov, prodam. Telefon (041) 566-349. (P17-59MO)
DIATONIČNO HARMONIKO B, Es, As, ročne izdelave, skoraj novo, ugodno prodam. Tel. (068) 85-046. (1780-PR-17)
POSTELJO, program Peter (belo-zeleno), ugodno prodam za 300.000 din. Tel. (0608) 34-785. (Pl 7-1 MO)
KOZOLEC TOPLAR, star 20 let, lahko tudi po delih, prodam. Stane Koko-ve, Rovišče 21, Studenec, tel. (0608) SOHO. (P17-3 MO)
POPOLNOMA NOVO PRIKOLICO za osebni avto tip ATP 330, nosilnost 200 kg, ugodno prodam. Tel. (0608) 32-745. (P17-4 MO)
SEDEŽNO GARNITURO Lahti Meblo, usnjeno, prodam po ugodni ceni. Tel. (0608) 62-747 od 11. do 14. ure. (Pl 7-7 MO)
DVOREDNI PLETILNI STROJ To-
yota na kartice, za tanko in debelo .volno, prodam. Tel. (0608) 79-076. (P17-10 MO)
PRODAM ventilator Vihar, radialni ventilator, siloreznico, slamoreznico in zamrzovalno skrinjo. Jože Kos, Veliki Kal 18, Mirna peč, tel. (068) 84-426-(1828-KS-l 7)
MOTOKULTIVATOR Honda, «P
600, škropilnico Tomos prodam. Grandovec, Vrh pri Ljubnu 20. Novo mesto (1829-KS-l 7)
TRAKTOR Ursus 35 KS s kompresor jem in koso ter nove radiatoije za central-no gretje Lipovica EL 50 — 220 členo' ^ ugodno prodam. Stjepan Benda, Samoborski Otok 65, 41430 Samobor (P17-33MO)
TRAKTOR torpedo 4506, izvoz« model, prodam. Tel. (067) 51-5™ (P17-44MO)
ROTACIJSKO KOSILNICO SR W
ROTACIJSKO KOSILNICO suju
165 in 4-redno sejalico za koruzo 0y I 1 prodam. Jože Bogovič, Pijavško 8, Krsk° F c
kupim
KUPIM gradbeno parcelo ali staro hišo na relaciji Novo mesto — Šentjernej ali v bližnji okolici Novega mesta. Šifra: »DOBRO PLAČILO«. (1849-KU-l 7) KUPIM rabljene smrekove plohe (5 cm) in suhe smrekove deske — colarice (2,5 cm). Tel.: 28-250 VOZ (16 col) kupim. Tel. 44-572, po 15. uri. (1769-KU-17)
tel. (0608) 79-270. (1837-KS-17) SIPOVO diskasto koso, varilni r C02, šrotar cirkular ter za ruženje koru# kompletno prodam. Matjan Gorenc, ZM-- t re 38, Šmaiješke Toplice. (1838-KS-lO TRAKTOR Eicher z bočno koso. plug, tračni obračalnik SIP 1,80 m>J!£ ped TO 2, trifazni elektromotor (1,5 K".1 prodam. Sandi Ziherl, Ostrožnik J* 68230 Mokronog, tel. 49-343. (l&‘tl' KS-17)
TRAKTOR TV 419 s priključki p»; dam. Tel. (068) 42-551. Kličite popoka*
(1833-KS-l 7)
TRAKTOR Ursus 360, zelo ohranje*
in
Fr;
«).
V(
prodam. Jože Kralj, Herinja vas 68222 Otočec. (1779-MV-17) SILOKOMBAJN, v dobrem stanj*
posest
oauvrnv/iriuntfts, » uuc/iv.- -	^
brezhiben, modam. Tone Cvelbar, zameško 19, Šentjernej. (1777-KS-17)
NOVEJŠI VINOGRAD pri Bučki na lepi sončni strani prodam. Ponudbe na tel. (061) 577-801. (P17-12MO)
VINOGRAD z vikendom v Drčah prodam. Vinko Jurečič, Goriška vas 2, Škocjan. (1774-PO-17)
HIŠO (250 m2) na Prekopi pri Kostanjevici z 800 m2 vrta prodam. Primerna je tudi za domačo obrt. Informacije na tel. (068) 23-254, popoldne. (1788-PO-17) GOZD (29335 m2) in travnik (5790 m2) na Gomili pri Mirni prodam. Tel. (061) 772-392. Cena po dogovoru. (P17-14MO)
V KOSTANJEVICI na Krki prodam veliko nedokončano hišo. Tel. (071) 628-508. (P17-19MO)
STARO HIŠO z gospodarskim poslopjem v bližini Novega mesta ob asfaltni cesti prodam. Možna je gradnja nove hiše ali vikenda. Parcela meri 1300 m2 in ima vodo in elektriko. Tel. (068) 21-861, (068) 26-222. (P17-17MO) GRADBENO PARCELO v Griču pri Kostanjevici (50 arov) prodam. Voda in elektrika na parceli, cesta ob parceli. Rudi Jenškovec, Grič 3, Kostanjevica. (1812-PO-17)
VINOGRAD (15 arov) v Šmavru ptodam. Slak, Stari trg 18, Trebnje. (1821 -PO-17)
PARCELO z začeto gradnjo na Selih pri Dolenjskih Toplicah prodam. Tel. 65-428. (1820-PO-17)
POSESTVO v Klenoviku (Lepstan) pri Novem mestu po zelo ugodni ceni prodam. Dobite me na tel. (064) 50-477 v popoldanskem času. Jože Gričar, Preska 4, 64290 Tržič na Gorenjskem. (P17-34MO)
HIŠO z vodo, elektriko in telefonom v Gor. Lenartu pri Brežicah prodam. Tel. (0608) 62-183. (P17-48MO) STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v izmeri 20 arov, primemo za obrt, v Krški vasi, prodam. Informacije v popoldanskem času na tel. (0608) 61-779. (P17-49MO) VINOGRAD in vikend (2000 m2 zemlje) v Pavlovi vasi 75, Pišece pri Brežicah prodam. Tel. (061) 614-180. (P 17-55MO)
TRAKTOR Deutz — torpedo 48,ma-lo rabljen, prodam. Slavko Jarc, Lj?'-, Podboršt 7, 68216 Mirna Peč. O7'5^ KS-17)	,..|S
ŽITNI KOMBAJN znamke Fahrš"';^
2 m prodam. Janez Kolenc, Dol. D0^ 7, Škocjan. (1768-KS-17)
V
»elj
PRODAM bočno traktorsko koso2:1 »c Ursus — C 335. Alojz Jurečič, Hrastje z ■ |g (
Cerklje ob Krki. (1777-KS-17)	.
MEŠALEC za seno (pajk), 4-de»'-Fahr, prodam. Rodine 12, Trebnje-J V| (1787-KS-l7)	,
TRAKTOR Steier (35 KS) s ko»Wi prodam. Franc Jenič, Belokranjska 0 ? n Novo mesto. (1809-KS-17)	,'lri
TRAKTORSKI OBRAČALNIK P& »Juti dam. Saje, Hudo 2, Novo mes -(1810-KS-17)	.	h
PUHALNIK Tajfun in 9 m pocinka nih hlevskih rešetk prodam. Marko bukovec, Gabrijele 29, Krmelj. (“*
27MO)	n
TRAKTOR Univerzal 45* 1580 ne-
II\riIUOI\ VJ 111V Gl/Ul -T-'; ‘ -	.
lovnih ur, na dva pogona, in Štore supe 45, 1330 delovnih ur, prodam. Tel. (06
55-389. (17-29MO)
TRAKTOR Univerzal U 300,700 ur.
prodam. Tel. 42-538. (17-36MO)
razno
V OKOLICI Drske-Broda iščem Pf£ štor za mirno obrt. Tel. 84-331. (D RA-17)_______________________
obvestila
NAROČILA sprejemam za jark>* stare 8 tednov pasme hisex, ki bodo v P daji od 15. do 18. maja 1989. Obetu*" sprejemam naročila še za 10. JunlL „.
sprejemam naročila še za tu. ■ (zadnje) jarkice, odlične nesnice, mn. belih težke, pasme, na. naslov: M J Klanjščak. Šmarjeta 15, Šmarješke 1°P
ce. (1800-OB-17)
STRANKE obveščamo, da prodajam
STRANKE obveščamo, da prou«j-bele piščance težke pasme, 4-, 5- m . tedenske. Jablan 23, Mirna Peč. (*“
OB-14)
kmetijski stroji
TRAKTOR Štore 502, letnik 1984, 448 obratovalnih ur, prodam. Kolenc, Gor. Globodol 26, Mirna peč. (1858-KS-17)
ROTACIJSKO KOSO SIP 165 in
motorno škropilnico Stihi prodam. Jev-nikar, Dol 8, Trebnje, tel. 44-339. (P17-54MO)
VALILNICA HUMEK.
Irca vas 18. Novo mesto tel.: (068) 24-496
Še je čas, da naročite enodnevn* piščance, bele Hubert za meso. rjave in grahaste nesnice. (Težke mesne pasme račk, goske). Naročila spreje-
mamo vsak dan
LJ
keramika
• 15% popusta za izdelke Keramike v vseh industrijskih prodajalnah:
—	industrijska prodajalna TOZD Keramika, Slakova ulica 5, Novo mesto, tel. (068) 21-201
—	industrijska prodajalna TOZD TKI, Kettejev drevored 37, Novo mesto, tel. (068) 21-826
—	industrijska prodajalna TOZD TKI, Vošnjakova 7, Ljubljana, tel. (061) 371-984
• 30% popusta za opuščeni program v TOZD Keramika Novo mesto
10% popusta za gotovinsko plačilo
• Možnost prodaje s čeki 1 -F 3 obroke (prvi obrok 35 %)
—	brezplačna izdelava načrta, oblikovanja in dimenzioniranja peči, kaminov in kmečkih peči
—	izdelava načrta, dostava vsega potrebnega materiala
in »montaža peči«,
—	ves material za peči takoj — na enem mestu,
— zajamčene cene in popusti z ugodnostmi od 3.5. do 31. 5.1989
GIP »PIONIR« KERAMIKA 68000 Novo mesto, Slakova 5 tel.: (068) 21-201, 24-298, 26-016
DOLENJSKI UST


| PDPRflUlLO CEULJEU nieš Kranjc
Lo. žrtev 8 (stara občina)
Šentjernej
Del.eas: vsakdan od 8.-16.ure ob sobotah zaprto
<
POPRAVILO ČEVLJEV STARA OBČINA
ka, in jih bom v nasprotnem primeru sodno preganjala. (18CK3-PK-17)
EDVARD JERSE, Veliki Lipovec 23, Dvor, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu, njivi in pod kozolcem FRANCU NOVINCU, Vel. Lipovec 22, in ŠTEFKI PRAZNIK, Vel. Lipovec 26. Če tega ne bosta upoštevala, jih bom sodno preganjal. (1805-PK-17)
zahvale
Stane Potočar iz Sevnega 3 se vsem, ki so mi ob nesreči, ki meje prizadela 14.4. 1989 nudili pomoč, iskreno zahvaljujem. Za nesebično in hitro pomoč še posebej hvala prebivalcem Sevnega, Trške gore in Ločne ter Poklicni gasilski enoti vNovo mesto in prostovoljnim gasilcem iz Ždinje vasi. (P 17-61-MO)
(Gostilna rogelj, Rdeči Kal,
k '"a Vrtno veselico v nedeljo, 30. apri-Imr ur'- Zabaval vas bo anambel "'ja Verderberja. (1822-OB-17)
» gostinci pozori
; ^jrem in likam prte, posteljnino p odeje vseh velikosti. PRALNICA J a"c PERME. Šmarjeta 69 (pri šo-informacije na tel. 22-792 int. 555, “opoldanskem času. (1802-OB-17)
NESNICE, mlade jarkice pasme ,jisex' rjave, iz kooperacijske reje, na-^ene na domačo hrano (opravljena J® Potrebna cepljenja), prodajamo r° dnevnih cenah. Naročila sprejema oddaje vse informacije Jože PROSNIK, Bratov Gerjevič 32, Dobova. “ • (0608) 67-607. (P15-26MO)
. ^IRKO BUTALA, Otovec 7, Čmo ® sin’ PreP°vedujem vožnjo po njivi, par-ll g«a številka 2514 in 2517. Kdor tega ne
^SptTn §a '3om so^no Pre8anJa'-
!jC ,j^RUA SMOLIČ, Postaja 12, Mir-yse fjij opozarjam vse kupce, ki bi kupo-U, k P^mičnine in nepremičnine od moje-Alojza SMOLIČA, Postaja 12, r°. i]jj a da so pogodbe, sklenjene z l0 ■ Pravno neveljavne, ker sva solastni-
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 29. aprila, bodo v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Market na Kristanovi
•	v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
•	v Dolenjskih Toplicahtprodajal-na Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ.
V	Novem mestu bo v nedeljo odprta od 8. do 11. ure prodajalna Pogača na Glavnem trgu 22.
V	soboto, 6. maja, bodo v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih pa do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Samopostrežba v Šmihelu
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Kog
•	v Žužemberku: Samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka.
•	V nedeljo bo v Novem mestu
od 8. do 11. ure odprta prodajalna KZ na Glavnem trgu 4.
Ker je sobota, 6. maja, delovna, bodo vse prodajalne živil odprte do 15. ure.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
MARIJE ČERO
iz Kočevja, Rožna ul. 12
^ iskreno zahvaljujemo Domu starejših občanov Kočevje, sosedom, ~P Kočevje, Društvu upokojencev Kočevje, duhovniku za opravljen °°red in vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Justina in Minka z družinama
ZAHVALA
^ 81. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama ter sestra
MARIJA
PLUT
z Radoviče št. 72
Naj 1 epše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki 50 nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in Pokojnico spremili na zadnji poti. Hvala Domu počitka v Metliki, Zdravstvenemu domu Metlika, govornikoma Slobodniku in Janžeko-^'ču za poslovilne besede, pevkam in gospodu župniku za lepo oprav-Jen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala.
kujoči: sinova Jože, Tine, Tone, hčerke Marija in Anica z druži-’	nami ter ostalo sorodstvo

ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, ata, stari ata, brat in stric
FRANC TRAMTE
Dol. Gradišče 11 Šenjtemej
^aJ!epše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in L ancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darova-Vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na logovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku Francu Kovali u> Sentjernejskem oktetu, Iskri-tozd Upori Šentjernej, Dolenjski-J^rket Šentjernej, Petrolu Novo mesto, Novotehni Novo mesto, Kre-enu Novo mesto ter gospodu župniku za opravljeni obred.
kujoči: žena Ana, sinova Franci, Slavko, hči Vida z družinami ter hčerka Anica z možem Tonetom in drugo sorodstvo
■DIMHIIMMHIl
KEMIČNA TOVARNA 61330 KOČEVJE
SOZD KEMIJA
DO MELAMIN kemična tovarna Kočevje, P.O. Kočevje
Delavski svet DO MELAMIN Kočevje
razpisuje
prosta dela in naloge
1. VODJA SEKTORJA STORITVE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom,
izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne, ekonomske ali organizacijske smeri
—	da ima 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju koordinacij-sko-organizacijskih nalog in da obvlada metode vodenja in programiranja dela
—	da ima aktiven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja in drugih vrednot samoupravne socialistične družbe.
Mandat vodje sektorja Storitve traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
razpisnih pogojev v 15-ih dneh po objavi na naslov:
DO MELAMIN Kočevje, Tomšičeva 9,61330 Kočevje, z oznako:
»za razpisno komisijo«.
Kandidate bomoo izidu obvestili v 15-ih dneh po opravljeni izbiri.
207/17-18
Ljubila si zemljo, ljubila si dom
in v tej tihi cvetoči pomladi odšla si v večni dom.
Po dolgi in težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila naša dobra mama
FRANČIŠKA
ŠIMC
Orehovica 5
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč, izraženo sožalje, podarjeno cvetje in maše za našo mamo. Posebno zahvalo smo dolžni ORL bolnišnica Ljubljana — Zdravstvenemu domu Šentjernej in Zdravstvenemu domu Grosuplje, Trgovini Emona Ljubljana, Iskri Upori in Iskri Hipot Šentjernej, ZZB Orehovica in govorniku tov. Mazniku, MPZ Orehovica, Gasilskemu društvu Orehovica in ostalim, Društvu upokojencev Šentjernej, duhovnikom iz Šentjerneja, Grosupljega in Podbočja za lepo opravljen obred, sosedi Marici iz Grosupljega, Božičevim, Ranguso-vim, Jakšetovim, Vereževim ter vsem, ki so našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta
MARJETA MOHORKO
Nad mlini 43, Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, 1MV Novo mesto-TOZD PREVOZ, Mercatoiju-TOZD Standard Novo mesto, DS SIS stan. in kom. gospodarstva Novo mesto za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Kresetovi, pevcem in g. kaplanu za opravljeni obred.
Vsi njeni
fll
ti
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 60. letu starosti zapustil dragi mož, ate, stari ate, brat in stric
JANEZ
FIR-ŽAN
iz Grabrovca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Naša zahvala tudi osebju Zdravstvenega doma Metlika, delavcem TKO Novoles, Komunalnega gospodarstva in Beti Metlika, GD Grabrovec, GD Teharje in ZB. Posebej se zahvaljujemo Stanku Nemaniču in Martinu Štubljarju za poslovilne besede, pevcem za pesmi slovesa in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Iskra
ISKRA AVTOMATIKA TOZD ENERGETSKA ELEKTRONIKA NOVO MESTO Velika Cikava 22
razpisuje po sklepu delavskega sveta
javno licitacijo
naslednjih osnovnih sredstev:
Zap. št.:	Naziv:	Izklicna cena din
1.	Varilni aparat (klešče) za točkasto varjenje LEKTRODA - Zagreb, tip PTV 150/1 -380 V inv. št. OS 2785, leto izdelave 1982, še	
	nerabljen	30.000.000
2.	Varilni aparat za točkasto varjenje LEKTRODA - Zagreb, tip TA 12 220 V/154 A, s stojalom, leto izdelave 1977, malo	
	rabljen, inv. št. OS 1391	2.500.000
3.	Ekspres za kavo na dve grupi — BORAC, leto izdelave 1984, brez črpalke, še ne	
	rabljen, inv. št. OS 3200	3.500.000
4.	rušilni stroj ŠKOFJA LOKA EBC — S LTH	
	leto izdelave 1978, inv. št. OS 96	350.000
5.	Transformator ENERGOINVEST, tip 250/20,	
	leto izdelave 1961, moč 250 KWA	10.000.000
6.	Tovorni avto ZASTAVA 624/N 2 x leto	
	izdelave 1982, inv. št. OS 2768	20.000.000,
7.	Dostavni avto ZASTAVA 850 AF, letnik 1983,	
	inv. št. OS 4015	7.500.000
8.	Osebni avto RENAULT 4-TL, letnik 1983,	
	inv. št. OS 2924	7.500.000
9.	Osebni avto RENAULT 4-TL, letnik 1980,	
	inv, št. OS 2179	5.000.000
Javna dražba bo v sredo, dne 10. maja, ob 12. uri na lokaciji v Bršljinu 63 v Novem mestu, interesenti morajo 10-odstotno varščino od izklicne cene vplačati na dan prodaje do 10. ure na blagajni v Bršljinu. Prodaja bo po načelu »videno-kupljeno«. Prometni davek in druge stroške v zvezi s tem plača kupec. Kupec mora plačati kupnino in prevzeti kupljeno osnovno sredstvo takoj, najkasneje pa v 15 dneh po dražbi, sicer varščina zapade
Neuspelim ponudnikom bomo varščino vrnili takoj po zaključku dražbe. Ogled navedenih osnovnih sredstev je mogoč na dan prodaje od 7. ure naprej v Bršljinu 63. Druge informacije lahko interesenti dobijo pri tov. Marjanu Kovačiču, tel. 24-541 int. 91, vsak dan na Veliki Cikavi 22, Novo mesto.
215/17-18
gozdno gospodarstvo
k brežice
n. sol. o.
TOZD GOZDARSTVO BREŽICE
razpisuje kadrovske štipendije za šol. leto 1989/90
Poklic oz. program	stop. zaht.	št.
	poklica	štip.
gozdarski tehnik	V	1
gozdar	IV	3
,*r
i
<
jL
dJi
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil mož, oče, ded, praded, brat in stric
JOŽE
RAUH
iz Srednje vasi 8, Semič
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji, poti. Posebna zahvala velja Novotehni Novo mesto, Iskri Semič, OŠ Semič, SOB Tolmin, sosedom, gospodu župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
ANTON
PATE
Gor. Kamence 10
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem ZTO Novo mesto-TOZD prometna sekcija in GD Kamence za organizacijo pogreba, GIP Pionir-TOZD MK1-KI, upravnim organom občine Novo mesto, občinskemu sodniku za prekrške, govornikoma, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Posebno pa se zahvaljujemo družinam Miklič za vsestransko pomoč.
Ža'ujoči: vsi njegovi
JANEZ GAČNIK
- Pred nekaj dnevi, 25. aprila, je ' dopolnil šestdeset let dipl inženir * Jane~. Gačnik, direktor Kmetij-2 ske zadruge v Metliki Po rodu %. Dolenjec, doma iz številne kmeč-S ke družine v Boričevem pri No-
vem mestu, se je že od malega za-
S pisal zemlji in svoji ožji domovini Po končani gimnaziji v Novem mestu študij agronomije na ljubljanski univerzi vojaščina, kratka praksa v Kočevju in na Danskem in že je določen za vodjo proizvodnje na kmetijski šoli na Grmu. Od tod ga po enem letu imenujejo za direktorja Mestnega loga v Metliki, leta 1965 pa je že izvoljen za direktorja metliške Kmetijske zadruge, kjer na tem mestu opravlja svojo dolžnost že 25 let.
Vendar ta lepa, preprosta pot ni bila tako gladka, kot bi si človek mislil. Bila je tudi hrapava, strma, - težavna. Toda kur je glavno, bila y je uspešna. Uspešna v treh sme-> reh, po katerih se je inž. Gačnik
' • napotil v svojem življenju: v kme-
S tijstvu, vinograndištvu in javnem
J življenju.
Gačnikova prva skrbje bila, da
>	je s svojimi sodelavci v zamočvirit jenem Mestnem logu izvedel vod-
>	no drenažo in s tem izboljšal ro-
dovitnost zemlje ter jo usposobil za gojenje raznih kultur. Ker pa je bilo jasno, da le pri obdelavi večjih skupnih površin dosežemo uspehe in tržne presežke, je bilo nujno, da si je pričel prizadevati za zložbo poljedelskih zemljišč. To delo ni bilo lahko in potrebno je bilo veliko besed in prepričevanj, da je zagnanost končno rodila sadove.
Podobno je bilo tudi Gačniko-vo prizadevanje za združitev vinogradniških površin oziroma kompleksno obnovo vinogradov, ki naj bodo zasajeni s kvalitetnimi trsnimi sortami, kajti le te lahko uveljavijo sloves belokranjskih tipiziranih vin (pozna trgatev, ledeno vino itd.). Samo tako so bila tudi upravičena vlaganja v novo veliko vinsko klet, kijo je Gačnik v Metliki s strokovnimi sodelavci gradil in dograjeval skoraj dvajset let.
Pa še na tretje ne smemo pozabiti Ob vsem tem organizacijskem in strokovnem delu je jubilant še vedno našel čas za mnoge naloge, ki so mu jih zaupala družbenopolitična vodstva in občani Tako je bil več let neprofesionalni predsednik SZDL in v letih 1982—1986 neprofesionalni predsednik metliške občinske skupščine. Bil je član v raznih komisijah in upravnih odborih, tako domačih kot v regijskih in republiških. Ta obremenitev pa mu je počasi načela zdravje, da je moral večkrat iskati pomoč v bolnici in zdraviliščih. Vendar ni odnehal v svojih prizadevanjih, da bi vsako sprejeto nalogo opravil čimbolj temeljito in po svojih najboljših močeh. O tem pa govore njegovi uspehi ki jih je družba nagradila z odličji, priznanji in plaketami
Kljub temu da bo inž. Gačnik morda moral prav zavoljo šibkega zdravja v službi predčasno izpreči, mu v prihodnjih letih želimo veliko dobrega počutja, sproščenosti in uspehov. j Q(jLAR
TRI DNI NA DIVJIH VODAH KOLPE
LJUBLJANA, OSILNICA — Letošnje 13. mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah »Kolpa 1989« bo od 29. aprila do 1. maja na Kolpi pri Osilnici, pokrovitelj pa je podjetje Konus iz Slovenskih Konjic. Na nedavni tiskovni konferenci je predsednik občinske skupščine Kočevje Alojz Eržen predstavil načrt ureditve kajakaške proge pri Starih malnih in v njenem okviru tudi gostinskoprenočitvenega objekta s 70 sedeži in 16 ležišči. Kajakaški center na Kolpi bo tako poleg Tacna in Soče sodil med tri največje v Sloveniji in tudi Jugoslaviji.
PRILIPE VABIJO
PRILIPE PRI BREŽICAH — Na tukajšnji motokros stezi bo v nedeljo, 30. aprila, druga letošnja tekma od skupno sedmih za državno prvenstvo motokrosistov v razredu do 250 ccm. Pričakujejo več kot štirideset najboljših jugoslovanskih tekmovalcev v tem športu, med njimi bodo tudi štirje domačini. Že dopoldne ob 10. uri in 30 minut se bodo pomerili na uradnem treningu in v kvalifikacijskih vožnjah. Tekma s tremi vožnjami po dvajset minut se bo pričela ob 14. uri.
V NEDELJO »BELA KRAJINA 89«
METLIKA — Kot smo že pisali, organizira tukajšnji kolesarski klub v nedeljo, 30. aprila, tradicionalno kolesarsko dirko »Bela krajina 89«. Dirka bo potekala na krožni progi med Metliko, Svržaki in Ro-salnicami, organizatorju pa se je prijavilo že preko 120 kolesarjev iz večine naših klubov, svoj nastop pa so najavili tudi člani iz italijanskih Roncchijev in češkoslovaške Opave. Dirka, na kateri bodo svoje moči merili pionirji A in B ter mlajši in starejši mladinci, bo trajala od 9.30 do 13.30.
GLASBENI VEČERI NA LOKI
NOVO MESTO — S toplejšim vremenom se pričenjajo tudi tradicionalni
glasbeni večeri v Metropolovem gostišču Loka ob Krki. Večeri se prično 27. aprila ob 17.30, že dan zatem pa bo uvodni koncert, na katerem bo nastopila domača skupina 5. avenija iz Novega mesta. Koncert se bo pričel ob 19. uri, v primeru slabega vremena pa bo dan kasneje, torej 29. aprila.

Moja dežela, j
Petje pomladi
Sedemdeset let Kristine Trkovnik, vodje uspešnega noneta Rog
KOČEVJE, ŽELJNE — »V 21 letih nastopanja smo pevke noneta Rog doživele veliko lepega, veliko ljudi smo razveselile in vse tisto veselje se nam je povrnilo v naša srca, kar nas pomlajuje,« je povedala na praznovanju svoje 70-letnice Kristina Trkovnik iz Željn pri Kočevju, pobudnica in organizacijski vodja noneta Rog in zdaj že pet let tudi pevovodja tega
Kristina Trkovnik
zbora, ki ima vaje kar v njeni hiši v Željnah.
Kristina je bila rojena v V avpči vasi pri Dobrniču. Poročila se je na Veliki Cimik pri Šentrupertu in se z možem-rudarjem leta 1953 priselila na Kočevsko. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, zato ji dela ni nikoli zmanjkalo, pa še redno zaposlena je bila na kočevskem Liku, kjer sije prislužila tudi pokojnino.
V mladosti je pela, recitirala in igrala, potem pa je imela čas za kulturno udejstvovanje šele, ko so otroci odrasli. Leta 1968 je bil ustanovljen nonet Rog, katerega duša je prav Trkovni-kova. Nonet in Trkovnikova sta pravzaprav eno, saj ni le njegov pevovodja, ampak organizira tudi nastope in vodi njegovo kroniko, ki obsega že več debelih zvezkov.
Z nonetom, ki poje predvsem slovenske narodne pesmi, je obšla že vso Slovenijo, del Hrvaške in gostovala pri zamejskih Slovencih v Italiji in Avstriji. Za izseljence iz ZDA so kar same pevke posnele tudi dve kaseti svojih pesmi, eno za radio naših izseljencev v ZDA.
Kristina je sešila narodne noše za vse pevke noneta pa še posebne noše za kočevsko folklorno skupino in folklorno skupino iz Željn. Slednjo je organizirala v sodelovanju v Cvetom Križem iz Kočevja in tudi ta skupina je imela vaje do prvega nastopa kar pri Trkovnikovih. Pripravila je v sodelovanju z ZKO prvo razstavo ročnih del pod naslovom »Naš prosti čas«.	J. PRIMC
Vinska vigred bo praznik
Tudi letos bogat spored zabavnih prireditev
METLIKA — Letos bo v tem mestu že sedmič zapored turistično-vinarska prireditev Vinska vigred, ki jo pripravlja Društvo belokranjskih vinogradnikov Bele krajine. Značilnost tega gotovo naj večjega praznika v Beli krajini je ta, da organizatorji poskrbijo za bogat kulturno-zabavni program, ki popestri ponudbo nagrajenih belokranjskih vin in specialitet z ražnja, iz kotla in iz peči. Vsako leto obišče Vinsko vigred več tisoč ljudi iz Slovenije in bližnje Hrvat-ske. Gostje imajo tri dni, kolikor traja pokušnja in zabava, kaj videti slišati in okusiti.
Kot prejšnja leta bo tudi letos prireditev na vseh treh metliških trgih, na grajskem dvorišču in v grajski kleti. Vsak večer bodo igrali trije narodno-zabavni ansambli, nastopale bodo belokranjske folklorne skupine, pevski zbori, tambu-
Mišji spomini v štruci kruha
Tujek, najden v kruhovi sredici, je bil mišji iztrebek — Štruca s cigaretnim ogor kom in štruklji s tekstilnimi vlakni — Kazni za pekarijo
NOVO MESTO — Tokratni zapisi je posvečen dvema štrucama kruha in štirim štrukljem, ki so lani prišli iz novomeške pekarije v Ločni (slednja nosi uradni naziv Žito, tozd Pekama in slaščičarna Dolenjske). Zgodba je pravzaprav le nadaljevanje še pred leti zapisanih podobnih zgodb iz novomeške pekarije, od koder je med drugim prišla tudi v štruco kruha zapečena miš. Miši tokrat ni bilo, spomin nanjo pa je le ostal, in sicer v obliki 3 milimetre dolgega in 2 milimetra debelega mišjega iztrebka.
Slednjega je odkril kupec, ki je 12. septembra lani v prodajalni kruha Emone Dolenjke na novomeškem Glavnem trgu kupil štruco iz pšenične moke tipa 500. S sumljivo najdbo v kruhovi
Slovenija
katere sestavi je tudi klapa, ki bo prepevala v grajski kleti. Celotni program Vinske vigredi bo vejal pripravljalce približno 4 stare milijarde.
Velerajanje se bo pričelo v petek, 19. maja, ob 12. uri, končalo pa v nedeljo, 21. maja, v poznih nočnih urah. Žejen in lačen ne bo odšel domov nihče, saj bodo vinogradniki in druga društva postavili dovolj stojnic, kjer bo moč kupiti najboljša vina letnik 88, pečenaiji in drugi ponudniki hrane pa bodo poskrbeli, da obiskovalcem Vinske vigredi ne bo preveč krulilo v želodcih. V soboto, 20. maja, bo ob 13. uri prikolesarilo na Trg svobode v Metliki več kot 300 kolesarjev kolesarskega društva »Franek Rog« iz Ljubljane.
T. G.
Ansambel Mavrica
»Mavrica« potuje pod kanadsko nebo
V Torontu praznujejo letos 30-letnico ustanovitve slovenskega izseljeniškega društva »Simon Gregorčič«. Na proslavo so povabili tudi ansambel Mavrica iz Metlike, ki že pet let nastopa na raznih festivalih širom po Sloveniji in ga vodi g. Janko Štampar, semiški župnik. Njihov repertoarje zelo širok, pojejo cerkvene, narodne in tudi modeme pesmi od disko skladb do evergreenov. Ansambel sestavlja pet deklet. Iva Vukšinič igra orgle, Milena Težak bas kitaro, Cvetka Slobodnik ritem kitaro, An-
dreja Režek in Daija Oberman pa pojeta. Do lanskega poletja so igrale in pele samo v cerkvi, po gostovanju v Stinicah pa so vzljubile tudi disko, zabavno in narodno glasbo. Dekleta in župnika Janka veže pravo nesebično prijateljstvo in ne poznajo ne prepirov niti želje po zaslužku. Vodja ansambla je povedal, da so ga v Metliki že večkrat zafrkavali, da je zbral okoli sebe najlepša dekleta, on pajim je odgovoril, da bogu pripada najlepše.
Mavrica bo gostovala v Kanadi mesec dni; na proslavi v Torontu bodo dekleta recitirala in pela pesmi Simona Gregorčiča. Gostovanje so organizirali s pomočjo Slovenske izseljenske matice. Naj jim zaželimo srečno potovanje in vrnitev, uspešen nastop v Kanadi in da bi vzbudile našim rojakom v Kanadi čim večje hrepenenje po domovini in lepih Slovenkah.
F. DERGANC
raši, okteti, Beti bo pripravila modno
revijo v izvedbi priznane plesne skupine Arruba iz Ljubljane. Karli Gradišnik, citraš iz Logarske doline, in ansambel Lojtrca iz Brežic bosta predstavila svoji novi kaseti, manjkala pa ne bo tudi popularna Modra kronika, ki je pri tonskem studiu Sraka že izdala kaseto z najduhovitejšimi besedili in pesmimi iz oddaj Studia D. Zapišimo še, da se bo predstavila obiskovalcem Vinske vigredi folklorna skupina z otoka Paga, v
RAZSTAVA MALIH ŽIVALI
NOVO MESTO — V nedeljo, 30. aprila, bo pred novomeško športno dvorano Marof od 9. do 12. ure spet prodajna razstava malih živali. Organizator vabi tako prodajalce kot morebitne kupce malih živali, da se udeležijo sejma.
ZBRALI 322 RAZLIČNIH GOB
NOVO MESTO — Z občnim zborom so člani gobarske družine Novo mesto, ki šteje 138 članov, uradno že pričeli letošnjo gobarsko sezono. Letos upajo, da bo bolj uspešna kot lanska, saj je bilo zaradi suše precej manj gob. Kljub temu so za lanske razstave na osnovnih šolah Grm in Šmihel zbrali kar 322 različnih vrst gob, kar je lani uspelo le še dvema gobarskima družinama v Sloveniji. Na občnem zboru so pripravili predavanje vrhunskega strokovnjaka dr. Dušana Vrščaja o gobah in gobarjenju. Dogovorih so se, da bodo tudi letos v gobarski sezoni potekali redni ponedeljkovi determinacijski večeri v učilnici za tehnični pouk na osnovni šoli Grm. Poleg teh večerov, na katere so vabljeni tudi nečlani, bodo pripravili več izletov v naravo, kjer bodo s strokovnjaki na terenu prepoznavah sobe.
atletski klub prir tom
v nedeljo, 14 na stadionu bratstva 1. tombola; 2. tombola: oseb 3. tombola: osebni av in še 50 dobitkov 200 milijonov dinarjev igra ansambel humor: modra kr pokrovitelj
GT
t r g o
NO'
68001
sredici je občan nemudoma seznanil sanitarnega inšpektorja novomeške UIS, kije seveda ukrepal naprej. Kruh s tujkom je bil dan tudi v analizo, kije nesporno ugotovila, daje tujek mišji iztrebek z že omenjenimi dimenzijami. Prav tako je bilo jasno, daje bil tujek v kruh zapečen in ni bil vstavljen, prav tako pa je bilo ugotovljeno, da je kruh prišel iz ločenske pekarne. Vse to je bilo senatu gospodarske enote novomeškega temeljnega sodišča dovolj, daje Žito, tozd Pekarna in slaščičarna Dolenjske, skupaj s tam zaposleno tehnologinjo Vero Splichal prejšnji teden obsodil na plačilo denarne kazni (pekarno na 3,5 milijona din in Splichalovo na 50 tisočakov), vendar sodba še ni pravnomočna.
gačne dokaze. Kruh je bil namreč še topel, v košaro je prišel naravnost s trasu in očitno je bil prav v košari tujek, kj* je prijel tople in mehke štruce. Podob® je bilo tudi s štruklji. Sodišče je ugoto« lo, da gre v tem primeru za zaves'tn malomarnost in je pekarijo obsodil® ?* enotno denarno kazen 3,400.000 d* takratnega vodjo ekspedita pa na pililo skupaj 120 tisočakov.	jp
Zato pa je že nekaj starejšega datuma sodba izrečena, ločenski pekaiji in Haremu Berbiču, kije v času, ko je do dejanja prišlo, nadomeščal vodjo ekspedita v pekarni. Tako je Žito, tozd Pekama in slaščičarna Dolenjske, lanskega 28. maja dobavila prodajalni kruha Emone Dolenjke na Glavnem trgu v Novem mestu štruco belega kruha, na katero je bil prilepljen cigaretni ogorek, njegova okolica pa je bila v premeru deset centimetrov onesnažena z drobnimi koščki zoglenelega cigaretnega papirja in drobci pepela. Le tri dni kasneje je iz iste pekarne prispela v obrat družbene prehrane TTG Slovenijaturist, Gostinstvo Ljubljana, PE Novo mesto, pošiljka najmanj štirih štrukljev, ki so bili močno onesnaženi z drobci prahu in tankih tekstilnih vlaken. V pekariji so krivdo za oba primera zanikali, ogorek seje po njihovem na kruh prilepil šele v trgovini, vendar je imelo sodišče na voljo dru-
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinaiji Dolenjskega list* si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da Je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če ®1 radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dah kakšen nasvet, poiskali odg0; vor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan* med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo ra prisluhnil.
StfuUTTT
J z aerantom_______
PONOVNO V PRODAJI
SALONIT ANHOVO TRGOVINA NA DROB N
SALONIT ANHOVO TRGOVINA NA DROBNO. TEL. (065) 51-030
't
2>
studio

TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA
r**J*0
Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanskele ^ v je. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa vsak Čet e Dolenjskem listu.
1	(4) Postcard blues — COWBOY JUNKIES
2	(3) Bring me some vvater — MELISSA ETHERIDGE
3	(7) Tracks in the dust — DAVID CROSBY 4(1) Paradise city — GUN AND ROSES
5	(8) A change is gonna come — THE NEVILLE BROTHERS
6	(2) She’s a mystery to me — ROY ORBISON
7	(—) Don’t need love — JOHNNY DUESEL & INJECTORS
8	(5) Rain & steam & speed - THE MEN THEY COULDNT HANG
9	(—) Fire woman — THE CULT	■
10 (6) Satellite - ELVIS COATELLO
lit
h
f
£
studio
V
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je nagrado Studia D ta leden dodelil TINC1 ŽABKAR z Rake. Lestvica P« ie takšna:
1	(2) Fotograf -- Rž
2	(6) Dobro jutro — TOPLAR
3(1) Ob Krki zeleni ANSAMBEL 1. PUGLJA
4	(3) Vračam se — COF
5	(4) Stisni se k meni — FANTJE Z VSEH VETROV
6	(10) Šentjernejski korenjaki — MLADI VAL
7	(5) Dolenjski muzikant - HENČEK
8	(7) Veseljak - KARLI GRADIŠNIK
9	(—) Marjetka — OBJEM
10 (	) Ljubezen pod Gorjanci ANSAMBEL JERKO	WII_lK ANTJt
Predlog za prihodnji teden. Veselje druži naj ljudi - SLOVENSKI MUZIKAH


Glasujem za: Moj naslov:

/VS/VWWWVWWWWSAAAAAAA/V
Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
■kozerija■
IMETI MORAMO POKONČNO DRŽO!
— Ate, stric Smole pravi da moramo biti dostojanstveni
— Saj sem.
— Ne samo ti Vsi moramo bili dostojanstveni.
— Ničesar takšnega ne počenjamo, s čimer bi rušili svoje dostojanstvo. Ne krademo, ne pretepamo se, ne ponižujemo se. Ne pustimo se žaliti.
— Stric Smole je rekel, da moramo obdržati dostojanstvo v najtež-
jih trenutkih. Rekel je, da ne smemo nasedati nacionalističnim provokacijam.
— Prav je rekel, zato bodi prijazen in dober z vsemi otroki iz našega bloka, ne glede na to, kateri jezik govorijo.
— Saj sem. Azemu sem včeraj posodil celo svoj najljubši avtomobilček.
— Tako je prav, Mali.
Stric Smole je še rekel, da mo-
ramo obdržati pokončno držo. Kaj je s tem mislil?
— Verjetno naš ponos.
— Kaj je to ponos, ate?
— Poglej: jaz sem ponosen nate, ker si v šoli dober učenec. Ponosni smo lahko na to, da imamo tako lepo domovino, jezik. Kmet je ponosen na svojo zemljo, gozd, rudarji so ponosni, ko izkopljejo več premoga, kot ga sicer. Mama je ponosna na novo obleko.
— A mpak: tale pokončna drf°-— Kaj je z njo narobe?
— MčpHes zanima, kaj je z n>° narobe^ric ^ [g pokončnO
držo zelo poudaril.
— Moral je. Takšni časi so,
— Ne zameri, ate, toda zdel mi je, kot bi do govora strica Sm ,a Slovenci hodili po štirih.^