LETO XII. ST. 18 (598) / TRST, GORICA ČETRTEK, 15. MAJA 2008 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Andrej Bratuž Ob šestdesetletnici ustave Letos poteka šestdeset let, odkar je republika Italija dobila svojo ustavo. Po dvaj-setletju fašističnega režima je italijanska kraljevina s Savojsko hišo pokazala vse svoje slabosti in krivde ter je zato tudi propadla. Na njenih ruševinah je po odporniškem gibanju in osvoboditvi Italija postala republika in je tako dobila tudi svojo osnovno li-stino-ustavo. Še prej je v času skoraj stoletnega obdobja monarhije imela znani Alber-tinski statut, neke vrste ustavno listino. Kdaj so evropske države zadobile svoje ustave? Spomnimo naj tu na daljni srednji vek, ko je v takratni Angliji prišlo do prve pomembne državne ustavne listine. Leta 1215 je nastala znamenita Magna Charta liber-tatum (Velika listina svoboščin), ki tako pomeni zgodovinsko prvo ustavno listino v Evropi. Sicer je v Veliki Britaniji nato v naslednjih stoletjih prišlo še do raznih nadaljnjih dokumentov, s katerimi je današnje Združeno kraljestvo pridobilo še druge pravice in svoboščine, obenem pa tudi dolžnosti. Tako je zlasti znan Bill of Rights ali Listina o pravicah, ki še nadalje določa razne dele britanske državne ureditve. V vsem tem je zlasti govor o vlogi vladarja, omejitvi njegove oblasti, pomenu plemstva itd. Tako je nastal tudi zgodovinski dvodomni parlamentarni sistem. Tako imamo House of Lords, ki je Lordska zbornica, in House of Commons (Spodnja zbornica), ki je danes edini pravi zakonodajni organ Velike Britanije, medtem ko ima Zgornji dom oz. Lordska zbornica bolj simbolen pomen. Vse to so v času tudi teoretsko izoblikovali veliki angleški filozofi kot F. Bacon, J. Locke, D. Hume in drugi, ki so poleg Francozov izoblikovali moderno politično filozofijo. Duh teh naukov je v 18. stoletju prešel tudi v nastajajočo ameriško demokracijo. Zanimivo pa je, da Velika Britanija pravzaprav nima enotne ustave, ampak že omenjeno serijo raznih pomembnih dokumentov. V Evropi pomeni posebno važen mejnik leto 1848, ko so padli veliki absolutizmi, kot v Avstriji Metternichov, in so se začele postavljati osnove ustavnim monarhijam. Ostanimo sedaj ob sedanji italijanski republiški ustavi. Ta je nastala v povojni ustavodajni skupščini in so pri njej sodelovali takratni vodilni italijanski politiki in pravniki, pravi izraz antifašističnega tabora in s tem tudi očetje demokratične republike. Tu si sedaj oglejmo glavna načela ustavne listine iz leta 1948. Prvi členi od 1 do 6 imajo vsi splošno načelno veljavo. Prvi člen trdi, da je Italija republika, osnovana na delu. V naslednjih členih se poudarja enakost državljanov brez ozira na jezik, vero, spol, nazore in socialne razlike. Šesti člen ustave je zelo pomemben za narodne manjšine, saj pravi, da Republika s posebnimi določili ščiti jezikovne manjšine. Iz tega pa jasno izhaja, da mora država izdati zanje ustrezne zakone. Vse to je zelo važno tudi za nas. Italijanski parlament pa je šele leta 2001 izglasoval zaščitni zakon za slovensko manjšino. Sedmi člen ustave pa ureja odnose med Cerkvijo in državo. Ne bomo tu analizirali celotne ustavne listine. Vsi ostali členi pa obravnavajo v glavnem državno ureditev (organi, funkcije, upravna delitev itd.), nato pa še vprašanja, kot so delo, gospodarstvo in socialni aspekti družbe. Vsekakor pa pomeni ustava neke države temeljno listino z osnovnimi smernicami za družbeno urejeno življenje. To velja tako za Italijo, za Slovenijo in vse sodobne države. RUBIJSKI GRAD | Pomemben zgodovinski dogodek Slovesno odkritje spomenika Primožu Trubarju Modro nebo je z jasnino in toplimi sončnimi žarki želelo razliti svoj blagoslov na slovesnost, ki se je v jutranjih urah na čudovito pomladno nedeljo, 11. maja, zapisala v našo ožjo in širšo zgodovino kot neizbrisen, zelo pomemben dogodek. Množica več sto ljudi se je v prazničnem pričakovanju zbrala v Rubijah, majhnem zaselku sovodenjske občine ob sotočju Vipave in Soče, pred prenovljenim vhodom v Rubijski grad, kjer bo odslej motril mimoidoče in tu živeči slovenski živelj nemo opozarjal, da je treba "stati inu obstati", doprsni bronasti kip očeta slovenske pisane besede Primoža Trubarja (1508-1586), rojenega na Rašici na Dolenjskem, ki se je v jeseni 1. 1563 mudil v tem gradu, v njem pridigal in prenočeval. Tja se je zatekel, potem ko je po obisku Gorice, kjer je lahko pridigal le izven cerkve, zapustil mesto na svojem osliču. Goriški Slovenci so ob 500-letnici rojstva očaka slovenske literature hoteli ta častitljivi jubilej trajno obeležiti prav s postavitvijo kipa, ki ga je po naročilu lastnika grajskega posestva v Rubijah, domačina Venka Černiča z Vrha, izdelal romunski kipar Dumitru Ion Ser-ban, ki živi v Vidmu. Glavni pobudnik postavitve tega obeležja je bilo podjetje Rubij ski grad družine Černič z Vrha pri Sovodnjah, kateremu so se pridružili občinska uprava Sovodnje ob Soči, Kulturni dom Gorica, Zveza slovenske katoliške pro- svete, Zveza slovenskih kulturnih društev in Kulturni center Lojze Bratuž. Pokroviteljstvo pa so dali slovenski krovni organizaciji SKGZ in SSO, Odborništvo za kulturo pri Deželi FJK, Goriška pokrajina, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Častni odbor za počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja, ki mu predseduje predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk; ta osrednja goriška pobuda je bila namreč vključena v vseslovenski program praznovanj 500-letnice rojstva Primoža Trubarja. Pomladni veter se je poigraval z nežnimi zelenimi lističi krošenj dreves, ki se bočijo nad vhodom v grad, ko se je na stopnišču pred začudeno množico pojavil sam Primož Trubar in z gromkim glasom in z jasno besedo izrekel enega izmed svojih klenih, zmeraj sodobnih nagovorov. Igralec Ra-doš Bolčina, član Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, se je, tudi s pomočjo spretne maskerke Maure Delpin, zelo verodostojno preobrazil v velikega sina dolenjske zemlje in ob njegovem izvajanju so poslušalci tudi zaslišali, kako je zvenel slovenski jezik vTrubarjevih časih. Zdelo se je, kot da bi oživel zraven stoječi kip. V prireditev je uvedel zbor Skala. Zborovsko petje, ki se bogato razliva po tem našem obrobju slovenske zemlje, je bilo povezovalna nit svečanosti, katere posamezne točke sporeda je napovedovala mlada Karolina Černič. Poleg omenjenega zbora se je pesem oglasila še iz grl pevcev ŽePZ Vrh Sv. Mihae- la, skupine Sovodenj ska dekleta, zbora Danica z Vrha in MePZ Rupa-Peč. Med uglednimi gosti so bili goriški prefekt Roberto De Lorenzo, generalni konzul RS v Trstu Jože Šušmelj, župan občine Sovodnje Igor Petejan, senatorka Tamara Blažina, deželni svetovalec Igor Gabrovec, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Matija Gogala, kar lepo število deželnih, pokrajinskih in občinskih odbornikov ter svetovalcev, župani slovenskih zamejskih občin in obmejnih občin v Sloveniji (med njimi je bil novogoriški župan Mirko Brulc), delegacija pobratene občine iz Škofje Loke, predstavniki častnega odbora za počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja v Sloveniji, predstavniki Javnega zavoda Trubarjevi kraji z Rašice Velike Lašče, predstavništvo, sedanji in nekdanji dijaki klasičnega liceja Primož Trubar iz Gorice in predstavniki SSO in SKGZ ter kulturnih društev, in ne nazadnje kipar Dumitru Ion Ser-ban. Prvi izmed govornikov je bil sovodenjski župan Igor Petejan, ki je izrazil veselje nad uresničitvijo praznika in poudaril, da slednji presega ožje občinske meje, saj je njegova pomembnost vseslovenska. Prav je, da bo stal spomenik Primožu Trubarju prav pred gradom, v katerem je v treh jezikih, slovenskem, italijanskem in nemškem, pridigal Trubar, da bi širil protestantski nauk tudi v naših krajih. Petejan se je zahvalil družini Černič za zamisel postavitve obeležja, ki jo je takoj podprla občinska uprava; »kip bo namreč ponos za Rubije in grad sam, obenem pa tudi simbolni pomen za celo sovodenj sko občino in Goriško nasploh. To bo dodaten dokaz o prisotnosti slovenskega naroda na tej zemlji«. /stran 9 Iva Koršič Trubarjev album ■grMIHV 15®) ><* V *- Dr. Mihael Glavan je pripravil w Mladinsko knjigo sijajno znanstveno in poljudno publikacijo Povejte, www.noviglas.eu/blog Priznanje Kazimir Humar Četrto priznanje Kazimir Humar je prejel goriški kulturnik, glasbenik in vzgojitelj Ivo Bolčina 15. maja 2008 Svet okrog nas NOVI GLAS QS1 Prva seja deželnega sveta Spet na delo! Prva seja deželnega sveta desete zakonodajne dobe Furlanije Julijske krajine, dne 6. maja, je bila kot običajno v skladu s tradicionalnimi formalnimi opravili. Deželna skupščina je namreč izvolila predsednika, podpredsednika in tajništvo predsedstva ziku; ob obvezni italijanski varianti je uporabil hkrati tudi furlansko različico, za katero se je odločilo kar nekaj njegovih kolegov. Prva iskrica nove zakonodajne dobe deželnega parlamenta je pa letela tedaj, ko je Paolo Meniš (DS) prisegel najprej v furlanščini in šele nato v italijanščini, kar je povz- ' JIk deželnega parlamenta. Izvolitev Eduarda Ballamana, predstavnika Severne lige iz Pordenona, za predsednika deželnega sveta ni nikogar presenetila. Zanj je glasovalo 36 svetnikov. Za podpredsednika pa sta bila izvoljena Maurizio Salvador (UDC) in Annamaria Menosso (DS); tajniško mesto bodo v tokratni zakonodajni dobi zasedali Roberto An-tonaz (Mavrična levica), Antonio Pedicini (FI), Piero Tononi (NZ) in Franco Brussa (DS). Prva točka na dnevnem redu je bila prisega novih deželnih svetnikov italijanski ustavi in statutu dežele FJK. Igor Gabrovec (SSk) in Igor Kocijančič (Mavrična levica) sta prisegla v italijanščini in slovenščini; tudi Giorgio Brandolin (DS), nekdanji predsednik goriške pokrajine, je nekoliko nepričakovano prisegel v slovenskem je- ročilo očitno nelagodje Giulia Camberja (FI). To ni bila edina polemika na dokaj mirnem prvem zasedanju deželnega sveta: svetnik Roberto Asquini (FI) se je namreč glasovanja za predsednika deželnega sveta vzdržal zaradi polemike z desno sredino, ki ga ni kandidirala za predsedniško mesto; Carlo Monai (Italija vrednot), ki bo sedež v deželnem svetu zapustil zaradi neskladnosti s funkcijo poslanca v rimskem parlamentu, pa je Demokratsko stranko obtožil diskriminacije, češ da je namerno izključila predstavnika njegove stranke za mesto v predsedstvu deželnega sveta. Brez polemik, s kratkim in politično skromnim govorom je Eduard Ballaman prevzel svoj novi položaj. "Našo politiko bomo morali izvajati v skladu s pričako- vanji volilcev, ki so na zadnjih volitvah izvolili tak deželni parlament: zasledovali bomo politiko dobrega upravljanja, gospodarske in družbene varnosti ter zmanjševanja stroškov v politiki". Svoj poseg je Ballaman, ki se je med drugim zahvalil svojemu predhodniku Alessandru Tesiniju, sklenil z mislijo na blaženega Marka iz Aviana, ki se je v 17. stoletju kot uradni cesarski pridigar aktivno udeležil boja proti Turkom. Dejstvo, da je Ballaman častilec ravno Marka iz Aviana, jasno izpričuje, od kod izvira njegova politika v zvezi s priseljenstvom. Znano je, da bo predstavništvo slovenske manjšine v tokratni zakonodajni dobi znatno manjše kot v prejšnji. Tega se dobro za-'1 vedata svetnika Ko-I cijančič in Gabrovec. "Dela je kar veliko. Potruditi se moramo za pravšnjo kontinuiteto s prejšnjo upravo tako v odnosih do slovenske manjšine kot tudi do ostalih manjšinskih jezikov naše dežele ter v zvezi s čezmejnim sodelovanjem. Mislim, da prvi znaki te uprave niso negativni", je dejal predstavnik SSK po seji. "Na podlagi izjav predsednika Tonda po prvi seji deželnega odbora mislim, da bomo imeli možnost za močno in hkrati konstruktivno opozicijo", je povedal Igor Kocijančič, ki je pa prepričan, da se bo Illyjev naslednik težko držal obljub volilne kampanje. "Tondo je svojčas izjavljal, da ima v žepu že rešitev za zaprtje škedenjske železarne in tudi za novo zaposlitev vseh delavcev obrata. Danes beremo v časopisju, da rešitve še nima. Tondo je med volilno kampanjo napovedal tudi ukinitev cele vrste ukrepov, ki smo jih sprejeli v času Illyjevega predsedovanja", je izjavil Kocijančič, ki je sicer zadovoljen za izvolitev Roberta Anto-naza v predsedstvo deželnega sveta. Oba deželna svetnika sta z naklonjenostjo sprejela novico o imenovanju Roberta Molinara na čelu resorja za kulturne zadeve, saj kaže, da je predstavnik UDC človek dialoga. Upajmo, da bo res tako! IG Deželna komisija za slovenske šole Izid volitev Šolam s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini, Dvojezični šoli v Špetru, javnim občilom sporočam, da je volilna komisija, ki je bila zadolžena za štetje glasov za izvolitev Na dnu... JAZ VERJAMEM V PRIHODNOST... ...KER V SEDANJOST MI NE RATA! Spremembe na vrhu v Rusiji Predsednika Putina je nasledil Medvedjev Novi predsednik Rusije ali Ruske federacije je minulega 8. maja postal Dimitrij Medvedjev, zmagovalec predsedniških volitev marca letos in izbranec njegovega predhodnika Vladimirja Putina. Navedenega dne je namreč slovesno prisegel pred rusko dumo (parlamentom) in s tem uradno prevzel najvišji oblastni položaj v ruski državi z nadvse pomembnimi pristojnostmi, ki mu jih daje ruska ustava. Tako določa temeljne smernice notranje in zunanje politike, je vrhovni poveljnik oboroženih sil, imenuje predsednika vlade ter na predlog le-tega imenuje in odstavlja ministre in tudi celotno vlado. V nekaterih primerih lahko razpusti dumo. Tako je Putina brž po prisegi imenoval na položaj predsednika ruske vlade. V svojem nastopnem govoru v dumi je Putin napovedal, da si bo med drugim prizadeval za spodbujanje proizvodnje nafte. Zavzel se je za znižanje davkov naftnim podjetjem, da bodo laže tekmovala na svetovnem trgu, pa tudi nižje davke na drugih gospodarskih področjih in obrzdanje inflacije. Samozavestno je tudi dejal, da je Rusija danes sedma gospodarska sila na svetu in da bo v kratkem prehitela Veliko Britanijo. Njegova vlada si bo še naprej prizadevala vzpodbujati vlaganja ruskih podjetij v tujini in zagotovil tujim vlagateljem v Rusiji ustrezne konkurenčne pogoje. Za zaupnico Putinu je glasovalo 392 poslancev, le 56 poslancev komunistov je bilo proti. Putin se je tako po dveh predsedniških mandatih poslovil od Kremeljske palače, kjer ga je nasledil Medvedjev, ki ga je Putin sam izbral za svojega naslednika. Svojo povzpetniško kariero je začel pod predsednikovanjem Borisa Jelcina. Slednji je odstopil decembra 1999 in mu predal predsednikovanje. Tri mesece kasneje je bil na volitvah potrjen na že zasedenem položaju. Medvedjev in Putin bosta vsekakor krojila usodo Rusije v nastopajoči mandatni dobi in verjetno še naprej. Putin bo istočasno vodil tudi najmočnejšo politično stranko v parlamentu, to je Enotno Rusijo, tako da bo njegova vlada uživala široko podporo parlamenta in posledično tudi ljudi, čeravno mu je opozicija že doslej očitala avtoritarnost in zaviranje razvoja demokracije v državi. Nedvomno je tudi, da dvojica Medvedjev - Putin predstavlja solidno kontinuiteto ruske oblasti, s čimer bo ostali svet moral računati. Bralce naj spomnimo, da je do očitne sporazumne zamenjave na položaju predsedstva ruske ske države, ima 42 let in ima za sabo uspešno pot gospodarskega upravitelja podjetij, ki jih posredno ali neposredno nadzoruje država. Zadnjih 17 let se je gibal v najožjem krogu Putinovih zaupnikov. Leta 2000 je organiziral Putinovo volilno kampanjo in bil več let vodja njegovega predsedniškega urada. Nekaj let je bil prvi mož največjega plinskega koncerna Gazproma. Sedaj pa ga čakajo številni izzivi zlasti na mednarodnem področju, kot so odnosi z Natom, ZDA, Kitajsko in Evropo. Pomenjljiva je njegova napoved, da ga bo prva pot v tujino vodila v Kazahstan, (nekdanjo članico Sovjetske zveze, danes samostojna država na območju Kaspijskega jezera, bogatem na nafti in zemeljskem plinu) in od tu na so- države prišlo zaradi uredbe ustave, ki prepoveduje več kot dva zaporedna predsedniška mandata. Zato Putin ni mogel še enkrat kandidirati za ruskega predsednika. Za zdaj je "presedlal" na položaj predsednika ruske vlade, zato ne bo nobeno presenečenje, če se bo Putin po izteku mandata Medvedjeva spet potegoval za predsedstvo države. Medvedjev, novi predsednik ru- Povejmo na glas sednjo Kitajsko. Novi predsednik Dimitrij Medvedjev je v govoru po slovesni zaprisegi zagotovil, da bo njegova najpomembnejša naloga zagotoviti državljansko in gospodarsko svobodo ter okrepiti vlogo Rusije na mednarodnem prizorišču. Nadaljeval bo torej Putinovo politiko utrjevanja politične in gospodarske moči Rusije kot svetovne sile. Alojz Tul Deželne komisije za slovenske šole, zaključila s svojim delom. Na podlagi zapisnikov volilne komisije so v omenjeni Deželni organ izvoljeni naslednji predstavniki: 1) Ravnatelji prvi ciklus: Ksenija DOBRILA 2) Ravnatelji drugi ciklus: Mihaela PIRIH 3) Učitelji: Katja VERGINELLA 4) Nižja srednja šola: Giovanni PETERLIN 5) Višja srednja šola: Melita VALIČ 6) Dvojezična šola v Špetru: Damijan VIŽINTIN 7) Neučno osebje: Maja PETERIN 8) Starši Trst: Igor KOCIJANČIČ 9) Starši Gorica: Majda BRATINA 10) Starši Špeter: Michele OBIT 11) Dijaki Trst: Matija MOSENICH 12) Dijaki Gorica: Valentina SIVEC Zapisniki volilne komisije so izobešeni na oglasni deski Urada za slovenske šole, ul. S. Anastasio 12, v Trstu. Vodja urada za slovenske šole - odd. V Tomaž SIMČIČ Iskanje smeri v spremenje Nedavne politične in upravne volitve so, kot je znano, dodobra in zelo korenito spremenile družbeno podobo države, v kateri živimo. Ne samo, da je po slabih dveh letih desna sredina ponovno prišla do svoje vlade, pač pa so ji volilci podelili tako veliko zaupanje, kot tega niti sama ni pričakovala. Verjetno ni zmotno mnenje, da v zgodovini italijanske republike ni mogoče zaslediti dosti vlad, ki bi bile deležne tolikšne podpore kot najnovejša Berlusconijeva. Zasuk je tako izrazit, da mu dosedanje analize še niso izmerile obsega, ker se preveč zapletajo v ugotavljanje razlogov, zakaj se je zgodilo, kar se je zgodilo. Slej ko prej je bolje v tem trenutku novo stanje, ki je tukaj in bo vsaj nekaj časa na delu, natančno prepoznavati, kot pa iskati razloge zanj in se s tem vračati v razmere, ki jih ni več. In novonastalo stanje nikakor ni lahko obvladljivo, saj se v njem ne da v kratkem času odkriti novih smernic za vse tiste, ki smo imeli in imamo oprijemljivejše pogoje v levosredinski politiki. V odnosu naše narodne skupnosti do nove vlade oziroma nove vlade do nas bomo morali poglobiti vsaj dvoje področij, na katerih utegnemo doživeti manj razpoložljivo obravnavo in sta za nas bistveni. Zagotovo je na prvem mestu udejanjanje zaščitnega zakona, ki bo imelo z našo neplodno politično razdrobljenostjo in njenim vztrajanjem vsekakor močno zmanjšane možnosti. Na drugem mestu velja upoštevati mnenje izvedencev, da se sedanja predvsem desna evropska politika, torej tudi ravnokar izvoljena v Italiji, ogreva za bolj zadržano držo do novih držav Evropske unije, kar bi lahko pomenilo manjšo odprtost do Slovenije - to pa je za nas nedvomno važno vprašanje. Po vseh predvidevanjih naj bi bilo novo ostrino Rima manj čutiti v naši deželi, se pravi v Furlaniji-Julijski krajini, čeprav ostajata tudi v tem primeru udejanjanje zaščitnega zakona in odnos s sosednjo Slovenijo za našo narodno skupnost temeljnega pomena. In tu kot spodbuda obstaja cela vrsta elementov, ki nam dajo vedeti, da je v našem deželnem prostoru s premišljeno diplomacijo mogoče doseči več kot na državni ravni, v upanju, da Rim tukajšnjega prostora ne bo pogojeval v preveliki meri. Izkušnje z desnosredinskima upravama npr. Trsta in Gorice pričajo, da so se časi spremenili, da sta Brancatijevo in II-lyjevo obdobje zaznavno preobrazili tukajšnjo miselnost in da se politična desnica danes obnaša drugače kot še pred desetimi leti in kaže več odprtosti, ki je očitno nujna. Ne preostane nam torej drugega, kot da krepimo stike s somišljeniki večinskega naroda, z desnosredinskimi upravami pa si prizadevamo za utiranje poti tistemu razvoju, ki nam pripada. V tej točki so nepogrešljivi jasni in dosegljivi cilji, velika strokovnost ter vztrajnost, ki nikdar ne stopa prehitro, toda tudi ne prepočasi. Najslabše bi bilo, ko bi ukrepali zbegano in mrzlično, še slabše, ko bi negibno čakali boljših časov. Janez Povše Paritetni odbor Ali je tudi razmišljanje "politično nekorektno"? Zasedanje deželnega sveta Slovenske skupnosti Perspektive in naloge po volitvah Iz dnevnih medijev je naša javnost že izvedela za vsebino nedavnega zasedanja paritetnega odbora za uresničevanje zaščitnega zakona za Slovence. Na njem je prišlo do razhajanj, ki ponovno kažejo, da v naši narodni skupnosti različno gledamo na omenjeni zakon in njegovo uresničevanje, tokrat glede "vidne dvojezičnosti". Paritetni odbor je zasedal v Trstu 6. maja, točno pet mesecev po zadnjem zasedanju, na katerem je nekoliko dopolnil seznam občin oz. njihovih delov, ki ga je bil odobril 25. septembra lani. V obeh primerih gre za občine, v katerih naj bi uveljavili 10. člen zaščitnega zakona, ki govori o spoštovanju dvojezičnosti pri javnih napisih, uradnih papirjih, na cestnih oznakah in v to-ponomastiki. 10. člen določa, da mora paritetni odbor predlagati občine ali njihove dele, kjer naj velja "vidna dvojezičnost", a tudi krajevne uprave in druge ustanove, ki naj jo uveljavljajo. Na podlagi omenjenega predloga mora deželni predsednik s svojim odlokom našteti te uprave in ustanove, ki jih mora prej tudi zaslišati. Kot vemo, je paritetni odbor septembra in decembra lani sestavil osnutek seznama občin, pokrajin, gorskih skupnosti in zvez občin. Po živahnih razpravah je osvojil stališče, da najprej pripravi seznam krajev in krajevnih uprav, s katerim prizadete uprave, torej politične večine v njih, soglašajo. Tako naj bi vsaj zanje čimprej uveljavili pravila o vidni dvojezičnosti, saj je krožila tudi govorica, da bo dežela ob taki "mehki" rešitvi takoj ukrepala, pred začetkom volilne kampanje. Ostale, za nekatere politike sporne primere občin, ki se niso priglasile (na primer Dreka v Benečiji), oz. mestnih predelov, ki jih sedanje večine niso želele imeti na sezna- mu (na primer Svetogorska četrt -Placuta v Gorici, Katinara v Trstu itd.), pa naj bi obravnavali enkrat kasneje, ko bi se izkazalo, da zaradi nekaj napisov "ne pade svet", temveč je dvojezičnost le znamenje enakopravnosti in krajevnega bogastva. Zgodilo pa se je, da Illyjeva uprava odloka ni izdala, izgubila pa je tudi volitve. Kakšno bo stališče nove, Tondove uprave, zaenkrat ni jasno. Uradna razlaga za neukrepanje II-lyjevega odbora je, da je dežela pozvala vse krajevne uprave, ki jih je paritetni odbor zapisal v seznam, naj se o tem izrečejo, vendar se jih je oglasilo le 20. Manjkajo tudi odgovori nekaterih pretežno slovenskih občin. Če je to res, je seveda to zanje slabo spričevalo, ne more pa biti razlog za zavlačevanje deželne uprave, ki je med drugim sodelovala pri zaslišanjih vseh omenjenih uprav, ki jih je že septembra opravil paritetni odbor. Mimo tega vprašanja pa je še drug vidik uresničevanja 10. člena, in o tem je bil govor na zadnjem zasedanju paritetnega odbora. Ob krajevnih upravah je treba določiti še ustanove, ki jih vežejo določila o vidni dvojezičnosti: od prevoznih do komunalnih podjetij, od avtocestne in poštne službe do družb, ki nudijo druge javne storitve. Tudi za te ustanove, ki jih ni malo in ki jih urejajo različni zakoni, mora paritetni odbor sestaviti predlog seznama in ga poslati deželnemu predsedniku. Da bi se temeljiteje lotil dela, je na predlog predsednika Bojana Brezigarja paritetni odbor na zadnji seji sklenil, da naroči nedavno upokojeni visoki deželni funkcionarki in dobri poznavalki teh zadev Adriani Janežič študijo o ustanovah in krajih, ki bi prišli v poštev. Pri nekaterih točkah sklepa pa so prišla na dan razhajanja. V osnutku, ki ga je predlagal predsednik, je bilo sprva zapisano, da začne Janežičeva z delom, ki bo trajalo 165 dni, šele potem ko dežela odobri seznam občin, ki jih vežejo določila o vidni dvojezičnosti. Ker gre le za pripravljalno delo, ki ga potrebuje paritetni odbor, je bila ta nepotrebna omejitev, ki bi še dodatno upočasnila ukrepanje, potem črtana iz sklepa. Nakazovala pa je pravi vozel. Študija Janežičeve naj bi bila po predsednikovem predlogu omejena le na območja, ki jih je paritetni odbor že septembra, z decembrskimi dodatki, vključil v prvi, "začasni" seznam občin oz. njihovih delov in drugih krajevnih uprav. Ne bi se smela torej dotikati mestnih središč in pa krajev, ki jih bo morebiti paritetni odbor sklenil vključiti v "naslednje" predloge, čeprav bi ravno zanje bilo pomembno vedeti, kaj vsega je treba pretehtati. O tem se je vnela živahna razprava. Predlog, da bi študija zajela celotno naselitveno območje Slovencev, kot ga je svojčas na podlagi 4. člena zaščitnega zakona razmejil paritetni odbor in je zabe- leženo v odloku predsednika republike z dne 12. septembra 2007 ter objavljeno v Uradnem listu z dne 27. novembra 2007, so podprli le Stojan Spetič, Andrej Berdon, Ivo Jevnikar in Damjan Paulin, medtem ko so se Nives Košuta, Mario Lavrenčič, Livio Semolič in Odorico Serena vzdržali. Preostalih osem prisotnih članov ga je zavrnilo. Vnesen pa je bil popravek, ki napoveduje prihodnje dodatne študije. Pri končnem glasovanju je ozemeljsko omejeno pogodbo z dr. Janežičevo nato odobrilo devet članov paritetnega odbora (Brezigar, Brandolin, Furlan, Klodič, Lavrenčič, Morelli, Pessato, Semolič in Vocci; med njimi torej le štirje izmed devetih prisotnih Slovencev). Dva sta glasovala proti (Spetič in Ritossa), pet se jih je vzdržalo (Berdon, Jevnikar, Košuta, Paulin in Serena). Položaja slednji verjetno niso hoteli zaostrovati, saj je končno šlo le za neobvezujočo študijo. Ravno zaradi tega njenega značaja pa sta toliko bolj presenetljiva stališče večine in Brezigarjevo utemeljevanje omejitev. Tako smo lahko brali v intervjuju z njim, ki ga je Primorski dnevnik objavil 8. maja, da bi bila po zadnjih volilnih izidih vključitev mestnih jeder v študiji očiten znak, da se oddaljujemo od dosedanje poti in da torej zaradi poraza na volitvah postavljamo nove, višje zahteve oz. da želimo z ukrepi prehitevati; da bi tvegali, da ne dobimo ničesar, če bi zahtevali vse naenkrat; da nekateri iščejo priložnosti za dokazovanje svoje "pokončnosti"; da nekateri skušajo uveljavljati svojo osebno in strankarsko vlogo itd. In gre le za študijo internega značaja! Ali se moramo Slovenci tudi pri golem razmišljanju, kaj bomo morebiti predlagali (ne odločali! ), sami omejevati, kot je pri nekaterih glede zaščitnega zakona značilno že od vsega začetka? Pri vseh pogajanjih vsaka stran na začetku brani načelna stališča in celo dviguje ceno, da potem s popuščanjem išče dogovor, le mi naj bi sami vnaprej vedno nižali svoje zahteve... Se spominjate, kako so nekateri popravljali poročevalca Masellija: Ne, saj ne zahtevamo Narodnega doma... Slovenska skupnost je na zasedanju deželnega sveta zaključila letošnje volilno obdobje, ki je bilo zelo uspešno, saj bo slovenska zbirna stranka, po petnajstih letih, spet prisotna v deželnem svetu s svojim znakom in simbolom. Samostojen nastop SSk so volilci odločno nagradili s sedemtisoč glasovi in z izvolitvijo Igorja Gabrovca v deželni svet. Uspeh bi bil seveda popolnejši, če bi na deželnih volitvah zmagala Riccardo Illy in Demokratično zavezništvo, saj je delovanje v koaliciji, ki vodi deželno upravo, popolnoma drugače, kot v opoziciji. Pomembno vprašanje bo tudi pristop nove vsedržavne vlade Silvia Berlusconija do pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji, še posebno, kar se tiče izvajanja zakona 38/OL. Deželni svet SSk je zasedal v občinski sejni dvorani v Doberdobu. Udeležilo se ga je lepo število članov, povabljeni pa so bili tudi kandidati na deželnih volitvah. V posebno veselje in zadovoljstvo je bila prisotnost beneškega rojaka Miha Korena, ki je požel lep oseben volilni uspeh in na katerega SSk računa za uresničitev stalne prisotnosti v Benečiji. Koren je med razpravo opozoril na tri pomembna vprašanja, ki se tičejo beneškega teritorija: izvajanje Cilja 3 v novem evropskem programskem obdobju, podpora razvoju goratih območij ter vidnost slovenskih oddaj italijanske radiotelevizije. Zasedanje deželnega sveta SSk je pozdravil doberdobski župan Paolo Vižintin, ki je poleg čestitk za uspeh razmišljal o možnostih sodelovanja na lokalni ravni, v luči prihodnjih občinskih volitev. Uvod v zasedanje je imel deželni predsednik SSk Rafko Dolhar, ki je prisotne pozdravil, nato pa besedo predal deželnemu tajniku SSk Damijanu Terpinu za splošno politično oceno. Terpin je ocenil, da se je SSk odlično uveljavila in dosegla zastavljen rezultat. Slovenski volilci so nagradili celoten napor glede priprave vseh dokumentov, zbiranja kandidatov na liste za okrožja Trst, Gorica in Videm ter pobiranja podpisov. Odlično sta se odrezali listi v Tržaškem in Videmskem volilnem okrožju. Na Goriškem je lista SSk požela dobro število glasov, ki pa je pod pričakovanjem. Rezultat bi lahko bil seveda še boljši, če bi Slovenska skupnost lahko svoji listi predstavila tudi v volilnih okrožjih Tolmeč (Kanalska dolina in Trbiž) ter Pordenon. Nagrajeno je bilo predvsem sporočilo enotnosti v slovenski narodni skupnosti, ki edina lahko zagotovi skupno načrtovanje in postavljanje ciljev. Tako enotnost pa bomo zelo težko dosegli brez skupne zbirne stranke, osnovane na narodni osnovi. Za uspeh se je še zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli v volilni kampanji. Poleg volilnega uspeha, ki ga je zabeležila SSk, se je Terpin zaustavil tudi ob splošnem rezultatu, ki so ga slovenski kandidati dosegli na deželnih volitvah. Skupaj s svetnikom SSk, Igorjem Gabrovcem, bo v deželnem svetu sedel Igor Kocijančič, izvoljen na listi Mavrične levice. Ostalim slovenskim kandidatom ni uspelo zbrati zadostno število preferenc. Število slovenskih svetnikov se je tako zmanjšalo s pet na dva. Poleg tega bosta oba izvoljena svetnika v opoziciji, kar nas postavlja v slabši politični kontekst v primerjavi s prejšnjim. Zaskrbljujoče pa je tudi število preferenc, ki so jih skupno zbrali slovenski kandidati. Ali so to realne številke slovenske narodne skupnosti v Italiji? Dodaten negativen podatek je ta, da smo Slovenci v desetih mesecih ostali izven uprave goriške občine, v Nabrežini je spet zmagal župan Ret, na državni in deželni ravni je oblast prevzela spet desna sredina. Čakajo nas torej zahtevni meseci in leta, v katerih bo potrebno skrbno paziti in si prizadevati, da ohranimo to, kar smo do danes prejeli. Zgrešeno pa bi bilo ostajati le v obrambi in ne zahtevati tega, kar je zapisano v državni in deželni zakonodaji. Glede prihodnosti je Terpin podčrtal dejstvo, da bo Slovenska skupnost še naprej utrjevala svojo vlogo zbirne stranke za Slovence v Italiji, saj so ji to vlogo potrdili volilci na deželnih volitvah. Potrebno bo dograditi dogovor z Demokratsko stranko, saj je kar nekaj odprtih vprašanj, ki se tičejo svetniških skupin in občinskih volitev v letu 2009. Pri vsem tem bo potrebno preveriti stališča slovenske komponente DS. Veliko se je govorilo in pritiskalo o vstopu SSk v DS, zakaj ne bi razmišljali tudi v obratni smeri. V luči federativnega dogovora med SSk in DS bi to ne pomenilo večjih sprememb. Zbrani skupščini je spregovoril tudi novoizvoljeni deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je še posebej izpostavil dragocen in nepogrešljiv doprinos prav vseh kandidatov in sploh aktivistov v vseh treh pokrajinah. Dejal je, da so deželne volitve pokazale, da so slovenski volivci še kar dobro politično ozaveščeni in so zato pripravljeni tudi zelo kritično ocenjevati ponudbo strank in kandidatne liste. Pri tem se je osredotočil na tržaško stvarnost in posebej izpostavil dejstvo, da je bila odprta lista sprejeta kot velik znak novosti in zato tudi nagrajena. Zdrava kompetitivnost med več kandidati je ustvarila dinamično vzdušje, ki je dodatno pritegnilo pozornost volivcev in hkrati zagotavljalo medijsko vidnost stranke. Uspeh na deželnih volitvah gre razumeti kot odskočno desko za prihodnje volilne preizkušnje, ki so že pred vrati. V tem smislu je posebej perspektivna Benečija, v katero je potrebno in smiselno še veliko vlagati. Na Tržaškem bo potrebno potrditi dogovore upravnega sodelovanja s komponento nekdanjih Levih demokratov oz. današnjo Demokratsko stranko in tovrstni model po možnosti razširiti na Goriško. V svojem izvajanju je deželni svetnik Gabrovec poudaril pomen umirjenosti, izogibanja vsaki nepotrebni polemiki in zmernosti. Dejal je, da sta v tem trenutku morda kot nikdar prej potrebna pripravljenost na dogovarjanje z vsemi deželnimi političnimi komponentami in vsestransko povezovanje znotraj naše narodne skupnosti. Ob koncu svojega posega je Igor Gabrovec, ki bo na osnovi predvolilnega dogovora v Deželnem svetu FJK zastopal SSk v sklopu svetniške skupine Demokratske stranke, izrazil svojo polno pripravljenost na sodelovanje z vsemi izvoljenimi javnimi upravitelji in polno razpoložljivost tudi vsem, ki vsakodnevno delajo na teritoriju v društvih, organizacijah in ustanovah civilne družbe. V razpravi je bilo postavljenih še nekaj vprašanj, ki se tičejo organizacijske plati in ki so se pokazale med volilno kampanjo. Te vozle je mogoče odpraviti s primernim sistemom obveščanja. Bila pa je to tudi priložnost, da se je SSk zazrla v bližnjo prihodnost, saj je tik pred vrati kongresno obdobje, ki bo doseglo višek jeseni, ko bo zasedalo najvišje strankino telo, deželni kongres stranke. Evropske teme - Naše teme Živeti še skupaj? - Belgija ponovno na robu krize Pred slabim letom je svetovni tisk prvič opozoril na hudo krizo inštitucij, ki jo doživlja Belgija. Lanskoletni volilni izidi so bili namreč taki, da je bilo vsem že dan po volitvah jasno, da bo sestava nove vlade izredno zahtevna zadeva. In res, treba je bilo počakati devet mesecev, točneje 20. marec 2008, da je Yves Leterme, vodja flamskih krščanskih demokratov, z novo vlado zaobljubil pred Belgijskim kraljem Albertom II. Gre vsekakor za zelo šibko vlado, saj se koalicijska pogodba v bistvu izogiba vsem institucionalnim reformam, ki pa jih tako francosko govoreči Belgijci (Valonci) kot predvsem flamsko govoreči Belgijci zahtevajo. Zato ni nič čudnega, daje prvi minister Yves Leterme že po manj kot dveh mesecih vladanja na robu odstopa. Z dobršno mero ironije bi lahko rekli, da se njemu in njegovi vladi dobesedno štejejo dnevi (ostaja jih manj kot 120), kriza belgijskih inštitucij pa postaja vse bolj resna in marsikdo izmed uglednih belgijskih politikov že odprto govori o dokončni razdelitvi Belgije med Valonce in Flamce. Kaj pa je seje tako hudega zgodilo, da seje po dobrem mesecu vlada tako močno zamajala? Zvezni parlament je določil, da bo postavil na dnevni red obravnavo zakonskega predloga o razdelitvi dvojezičnega okrožja BHV (Bruselj-Hal-Vilvorde) in priključitvi predelov Hal in Vilvorde flamsko govorečim območjem. To konkretno pomeni, da, če bo zakonski predlog sprejet, bo režim dvojezičnosti, ki trenutno velja za celo okrožje, še naprej veljal le za Bruselj, območji Hal in Vilvorde pa bosta postali flamsko govoreči okrožji. Sprejetje razprave o zakonskem osnutku, za katerega je volilo osemdeset flamskih poslancev, nasprotovalo pa mu je šestdeset frankofonskih poslancev, je tako sprožilo pravi politični potres in neizprosno pokazalo na vse bolj nepremostljive težave, ki jih Flamci in Valonci imajo pri skupnem sobivanju v eni sami državi. Flamci so namreč mnenja, daje nova definicija okrožja BHV nujna in da razdelitev okrožja pomeni večjo zaščito za Flamce, Valonci pa, ki imajo v Bruslju večino, se korenito upirajo razdelitvi okrožja BHV, saj menijo, da je to poskus nasilja nad francosko govorečim prebivalstvom, ker bi nova administrativna ločitev pomenila nedopustno znižanje stopnje zaščite francosko govorečega prebivalstva, ki biva sicer v pretežno flamskem okolju. Prav zaradi tega je trenutno sklep Zveznega parlamenta, ki je bil sprejet v vroči noči med četrtkom in petkom prejšnjega tedna, zamrznjen, saj mu je že v petek soglasno nasprotoval Bruseljski frankofonski parlament, ki ima pravno moč, da za 120 dni zamrzne odločitev Zveznega parlamenta. V tem času bo zakonski osnutek podvržen tudi analizi Državnega sveta, ki bo sklepal o legitimnosti predloga. 120-dnevni premor je sicer le za prvo silo lahko zakril huda trenja, ki so nastala v Zveznem parlamentu, kjer so vse frankofoske stranke, med katerimi sta dve, ki sta tudi članici vlade, ostro napadle ministrskega predsednika in mu očitale, da se ne drži koalicijskih dogovorov, saj je dovolil, da je flamski del dobesedno vsilil razpravo o razmejitvi dvojezičnega okrožja BHV, brez predhodnega dogovarjanja. Posebno ostri so bili valonski socialisti, ki so očitali zmernim flamskim strankam, da so odkrito podprle secesijo in da postaja vse bolj vprašljivo, če je še sploh smiselno živeti skupaj. Ostrim napadom je trenutno premier Leterme odgovoril z obljubo, da se bo o zakonskem osnutku sistematično dogovarjal z valonsko skupnostjo in daje ločitev okrožja BHV vezana na spremembo volilne zakonodaje, ne pa na medetnični spor. Sam zaupa, da bo po 120-dnevni pavzi možno dobiti rešitev v skupnem dialogu, ki bi zadovoljila tako Valonce kot Flamce, a sam se po tiho zaveda, daje malo verjetno, da se bo to resnično zgodilo. Letermu ostaja torej manj kot 120 dni. Peter Čemic Foto Kroma 15. maja 2008 Kristjani in družba Nestrokovnost in neodgovornost v novinarstvu Dvomljivo informiranje Drugega maja me je po dolgem času obiskal starejši gospod iz Beograda skupaj s sinom, univerzitetnim profesorjem. Častiti gospod se rad ponaša, da je še vedno član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, čeprav ta nekako ne obstaja več. Nič posebnega, obiski so pač obiski, vendar tokrat je bilo precej drugače. Akademik mi je v dvournem obisku razlagal, koliko slabega je naredil maršal Tito Srbom. Priznam, da sem se neprijetno počutil, ko nekdo dve uri “znanstveno" trobi eno in isto. Ob odhodu me je zasrbel jezik in sem mu prišepnil: “Če vam je Tito v napoto, ga prenesite v Kumrovac"! On pa v rafalu doda: "Saj ga Hrvati nočejo"! in smo se poslovili. Tretjega maja pa me je pozabavalo pismo v Primorskem dnevniku z naslovom Velik človek. Pisec nas na dolgo in široko seznanja, kaj vse je zagrešil papež Janez Pavel II. Tisti, ki vsaj malo poznamo rimskokatoliško Cerkev, lahko pripomnimo, da so problemi, ki jih je tokrat pisec napisal, vsaj nekateri, resnični. Mogoče bi samo dodal, da jih je še več! Tega ne zanika nihče. Obstaja pa m vprašanje, ali se do teh problemov tako pristopa?Mene, recimo, trditve beograjskega akademika o Titu niso prepričale, čeprav jih je dokazoval - lahko bi rekli - prepričljivo, a s kančkom srbske trme! Pokojni maršal gotovo zasluži tudi kakšno pohvalo. Vsaj jaz tako mislim. Nekaj podobnega bi si upal trditi tudi o pokojnem papežu. Upam pa si postaviti vprašanje: "Vse, kar je bilo slabega napisanega o njem in Cerkvi in zvaljeno nanj, mislite, da je vse to res zakrivil on"? Eno je papež, drugo pa so kongregacije ali ministrstva, ki skrbijo za posamezne resorje. Te v glavnem mimo papeža, razen v važnejših stvareh, svobodno presojajo in odločajo o problemih znotraj Cerkve. Če kdo želi biti član Cerkve, je dolžan izpolnjevati določene zapovedi ali odredbe. To velja tako za navadnega vernika kot za teologa. Ne obstaja Cerkev, ki bi tega ne imela. Vernik se za Cerkev svobodno odloči, nihče ga k temu ne sili. Napake, slabosti, škandali in nepravilnosti pa so se in se bodo v Cerkvi dogajali, ker je Cerkev del človeštva! V Delu se je te dni slovenski ekonomist lotil temeljite analize gospodarskih razmer v Sloveniji. Ali bi za takšno negativno stanje, kot ga je prikazal ta ekonomist, krivili nekdanje predsednike ali sedanjega? To ne pelje nikamor! Ob takšnih zapisih, kot je bil o papežu, me moti strokovnost. Naši novinarji so preobremenjeni, ker jih je premalo, to moramo priznati in vas občudujemo, kako lahko spravite skupaj tednik ali dnevnik, zato smo vam bralci zelo hvaležni. Da časopis izide, se pač ukvarjate z vsemi mogočimi temami, razen z vremenom. To strokovno prepuščate g. Darku Bradassiju, njega pa se do danes še ni nihče dotaknil, četudi njegove prognoze ne držijo vedno, pa za to ni on kriv. Zopet pa je res, da o teologiji in Cerkvi želijo pisati vsi, četudi o tem zelo malo vedo. Tako ne smemo mimo virov, od kod jih kdo dobi, in "časnikarskih rac", ki jih je danes kar precej, še zlasti o duhovnikih, redovnikih, o Cerkvi sami in se z njimi tako mimogrede pocukra časopis, da je bolj bran in zanimiv. Naivni bralci se ob tem zabavajo, trezni pa list odklanjajo ali ga celo odpovedujejo. Ob tem epizoda. Moj znanec vsak dan posluša radijsko poročilo o dnevnem tisku, in to v dveh jezikih. Nato kupi kup časopisov in revij. Ob desetih in petnajst mi redno telefonira in poroča nekako tako: "Siprebral to in to? Preberi, to se splača, to pa je napisal šuštar, se ne splača... " Zanj je člankar, ki ni zadel bistva - šuštar. Nekoč sem ga pobaral, zakaj bi ne rekel Žnidar? To je bolj lušo maštir". Pa mi je odgovoril: "Ne, tega ne bom rekel, ker je bil to poklic mojega očeta in biga tako žalil, on je bil 'fin Žnidar', ti, ki tako pišejo, pa so šuštarji"! Ambrož Kodelja nega zbora Cerkve na Slovenskem in za njihovo nadaljnje uresničevanje. Sporočilo SPD je povzeto v zgledu nazareške družine, je še povedal nadškof: ta je pravo svetišče življenja in ljubezni. "Gre za življenje, za našo prihodnost, za preživetje naroda. Vsako leto bi se moralo roditi vsaj 10.000 otrok, da bi bilo življenje naše narodne skupnosti uravnoteženo". Družine je nadškof pozval k odprtosti za življenje, slovensko družbo pa k njeni dejavni in vsestranski podpori. Celjski škof msgr. Anton Stres je v pozdravnem nagovoru povedal, da je srečna družina ideal vsakega človeka in najvišja med vrednotami, ki jih cenimo. Opozoril je tudi, da s praznovanjem SPD želijo pokazati globoko prepričanje Cerkve o nenadomestljivi vrednosti trdnih zakonov in srečnih družin ter vero, da je vsako človeško življenje, tudi še nerojeno, nedotakljiva in spoštovanja vredna sveta vrednota, ki v svoji šibkosti in nebogljenosti zahteva od nas obrambo in varstvo. S Slovenskega pastoralnega dneva je bil posredovan telegram papežu Benediktu XVI. s pozdravi in prošnjo za apostolski blagoslov. V nedeljo festival družin v Postojni iskreni, net v sodelovanju s KD Življenje vabi na 2. festival družin v nedeljo, 18. maja, pred Postojnsko jamo. Lani se je prvega festivala udeležilo preko 6.000 obiskovalcev, letos bo spored še bogatejši (družinska maša ob 10.30, nato glasba, delavnice, igre, orientalski ognjeni šov, cirkuška predstava, ples, izobraževalni program na temo odnosov, vzgoje, družinskih financ, spletne zaščite, okrogla miza, pestra gostinska ponudba za vsak žep...) Začetek ob 10. uri. Informacije na www. kd-zivljenje. si/festival. Vstop prost! Vsaka družina prejme kupon za 60% popust pri obisku Postojnske jame ali Predjamskega gradu. Nabinkoštno nedeljo, 11. t. m., je bilo v sovodenjski cerkvi sv. Martina praznično. Prvo sv. obhajilo so prejeli Sara Cej, Simon Cavdek, Jurij Devetak, Simone Glessi in Francesco Russin, na kar so se pripravljali več kot eno leto. Liturgija je bila bogata, prav tako je bila res lepo okrašena vaška cerkev. Župnik Vojko Makuc je v dvojezični pridigi poudaril Jezusove besede o otrocih. Prav to notranjo držo je priporočil vsem, predvsem odraslim. SVETA TROJICA 2 Mz 34, 4b-6, 8-9; Dan 3, 52-56; 2 Kor 13, 11-13; Jn 3, 16-18 Jezus je razodel, da so v Bogu tri osebe: Oče, Sin in Sveti Duh, sicer ne bi nikoli prišli do te resnice. V Stari zavezi je Bog zbujal prej strah kakor prisrčno bližino, ki jo Oče s Sinom in Svetim Duhom daje človeku. Toda tudi Stara zaveza govori, čeprav med vrsticami, o trojstvu Boga, ki ga Nova zaveza, zlasti evangelist Janez imenuje ljubezen (ljn 4,8.16). On nam je približal Boga, a obenem je ohranil nedoumljivo skrivnost Božjega bistva. Takole govori Mojzesu: "Storil bom, da pojde mimo tebe vsa moja lepota in klical bom pred teboj ime Gospod. Izkazoval bom milost, komur hočem biti milostljiv in usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti" (2 Mz 33,19) - Nato je rekel: “Mojega obličja ne moreš videti, kajti noben človek me ne more videti in ostati živ" (v. 20). V Novi zavezi pa se Jezus čudi Filipu, ki ga pro- si, naj jim pokaže Očeta, rekoč: "Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Marne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? " "Verujte vsaj zaradi del samih" (Jn 14,9-12). Jezus tu in na splošno pri Janezu pribija, da je potk Očetu, a tudi v Stari zavezi kliče: "Gospod, Gospod, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in poln dobrote in zvestobe" (2 Mz 34,6). Toda zaradi trdovratnosti (v. 9) človek Boga le s težavo in polagoma spoznava. Današnji odlomek iz Danielove knjige, ki opisuje dogodke kraljev in njihovih usod, razodeva, da “je navsezadnje le Bog tisti, ki vodi in upravlja zgodovino". Bog je neštetokrat rešil svoje ljudstvo. Izrael mora le zaupati v Gospoda ter vztrajati v svoji veri do konca (Uvod v Dan, 1088). Sporočilo Danielove knjige je namreč v svojem bistvu predvsem sporočilo tolažbe (prav tam). Bog je prisoten tudi v trenutkih preizkušnje. Zadnjo besedo bo izrekel Bog ob koncu zgodovine. Nihael (Kdo je kakor Bog?), veliki knez, bedi nad Izraelom in s svojim imenom spominja na absolutno Božjo edinost, kakor jo Božje ljudst- vo v svoji veri priznava (prav tam), zavito v skrivnost. Zato je za Jude tako težko sprejeti resnico o Trojici, ker naj bi po njihovem mišljenju in priznavanju Boga za učlovečenega zamajala Božjo edinost. Apostol Pavel končuje drugo pismo Korinča-nom takole: “Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Boga in občestvo Svetega Duha z vami vsemi! " (2 Kor 13,13). Sveto Trojico kliče Jezus nad verne, ki bodo postali taki po krstu, takole: "Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta" (Mt 28,18-20). Evangelist Marko nekoliko razširi Jezusovo poslanstvo, Luka pa strne vnebohod v nekaj stavkov. Jezus blagoslovi učence, apostole in vse navzoče in daje veselje (Mr 16,15-20/Lk 24,50-53). Prav je, da o Sveti Trojici premišljujemo, jo študiramo, toda še najprej Sveto Trojico molimo, se ji kot enemu Bogu, ki je troedin, zahvaljujemo za življenje, za vse stvarstvo, zlasti za odrešenje. Vsako dejanje začnemo s pokrižanjem vimenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Naše matere so zarezovale križ v imenu Svete Trojice v hleb kruha, preden so ga spravile v peč. Boga častimo s kratkim "Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu", da živimo v njegovi navzočnosti. Najlepše pa ga častimo z lepim in poštenim življenjem. Ustvarjeni smo namreč po njegovi podobi in sličnosti. Ljubezen do Boga izražamo tudi z molitvijo veroizpovedi. Apostol Pavel omenja celo poganskega pesnika, ki piše, da v Bogu živimo, se gibljemo in smo (Apd 17,28). A treba je, da se zopet rodimo, in sicer iz vode in Duha. Očetov načrt in volja razodevata Božjo ljubezen, ki hoče, da bi se vsi rešili (1 Tim 2,4). Sina je poslal, da bi nas odrešil za visoko ceno, za smrt na križu. Kdor veruje v Sina, je že zdaj v Bogu. Če pa Sina ne sprejema, je pogubljen. Veren človek je torej že zdaj v Očetu. In zato ne živi v strahu, kajti Bog je ljubezen (1 Jn 4,8.16). Prosimo za vero v Sina, ki nas povezuje v eno z Očetom in Ljubeznijo - Svetim Duhom (Jn 17,22). Slovenski pastoralni dan 2008 Za življenje - za družino Ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran je v soboto, 10. maja, v nagovoru pri maši na Slovenskem pastoralnem dnevu (SPD) v Celju povedal, da je danes za Cerkev na Slovenskem in za naš narod velik dan, saj predstavlja vrhunec pastoralnega dogajanja, ki poteka pod sloganom Za življenje - za družino. Slovenski pastoralni dan je eden osrednjih le- tošnjih dogodkov Cerkve v Sloveniji, na katerem je Cerkev presodila prehojeno pot po Plenarnem zboru (2002), iskala prioritete svojega delovanja v prihodnje in to tudi slovesno obhajala z željo, da to dogajanje prispeva k poglobitvi in utrditvi vere v Jezusovo prisotnost med nami v sedanjem času. V soboto, 26. aprila, je potekal prvi del, t. i. Posinodalni dan, ko so se pri Sv. Jožefu v Celju zbrali zastopniki Božjega ljudstva; v drugem delu, 10. t. m., pa se je na mestnem stadionu v Celju zbralo dvanajst tisoč vernikov. Nadškof Uran je prejšnjo soboto - v prisotnosti apostolskega nuncija, slovenskih škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter velike množice ljudi z otroki - dejal, da si Cerkev prizadeva zavestno in odločno postaviti na prvo mesto življenje, ki prihaja od Boga. "Spremembe, ki jih je doživela cerkvena pokrajina v Sloveniji z ustanovitvijo novih škofij in nove metropolije, je narekovala po predlogu škofov želja Svetega sedeža, da bi bili škofje bližje svojim duhovnikom in vernikom ter da bi jih bolj učinkovito spremljali pri njihovi rasti v veri in pri njihovem apostolatu", je poudaril. Spomnil je tudi, da jim je papež zaželel, da bi bil slovenski evharistični kongres, ki ga načrtujejo junija 2009, dobra priložnost za vrnitev k sklepom plenar- V nedeljo, 4. maja, je v Gabrjah prejelo sv. birmo osem mladih, Matija, Nika, Ivana, Samuel, Aleksija, Nicole, Matjaž in Marta. Fotografu Remu Devetaku so se nastavili z g. nadškofom Dinom De Anto-nijem, župnikom g. Viljemom Žerjalom, bogoslovcem Mirkom Butkovičem, katehistinjo Terezo in botri. Na Binkošti, 11. maja, so Chiara, Georgina, Jana, Jelena, Lara, Matija in Samuel v štandreški župnijski cerkvi sv. Andreja prvič prejeli prvo sv. obhajilo. Prijeten vašld praznik na sončno spom-ladno nedeljo je bil še lepši, ker je otroke ob začetku maše obi-skal in nagovoril nadškof msgr. Pino De Antoni, (foto DP) sv. obhajilo 1 ■ 1 Wi \/ASA 7FI IA 1 DA BI DRUGIM POMAGALI^ NE BO ŠLA V POKOJ. C.E.I. Conferenza Episcopale Italiana www.8xmille.it PODPIŠITE OBRAZEC CUD, DA NAMENITE 8 TISOČINK CVV KATOLIŠKI CERKVI, D2!il§ Tudi davkoplačevalci, ki niso dolžni predložiti davčne prijave, lahko s svojim obrazcem CUD izberejo namen osmih tisočink. Na poli, ki je priložena obrazcu CUD, sta potrebna dva podpisa: v okvirčku “Chiesa cattolica” in spodaj, v prostoru za “Firma”. Polo spravite v belo kuverto in nanjo zapišite priimek, ime, davčno številko in opombo “IZBIRA NAMENA OSMIH TISOČINK IN PETIH TISOČINK DAVKA IRPEF OD DOHODKOV FIZIČNIH OSEB”. Kuverto oddajte na pošti. Za naknadne informacije pokličite brezplačno številko 800.348.348. TUDI LETOS LAHKO POLEG OSMIH TISOČINK IZBERETE TUDI NAMEN PETIH TISOČINK. DAVKOPLAČEVALEC SE LAHKO S SVOJIM PODPISOM IZRAZI O NAMENU OSMIH IN PETIH TISOČINK, SAJ SE PODPISA NE IZKLJUČUJETA. OBA PODPISA NE POVZROČATA DAVKOPLAČEVALCU NOBENIH DODATNIH STROŠKOV. DESTINAZIONE DELL’0TT0 PER MILLE DELL1RPEF Chiesa cattolica CdsUo Sulla tua dichiarazione dei redditi o sul modello CUD ^ • v^l NOVI Gonska glas Kratke Mednarodni festival zgodovine e'Storia 2008 Konec tedna bo v goriškem mestnem središču spet zaživel mednarodni festival zgodovine e'Storia, letos posvečen junakom, protagonistom zgodovine. Začel se bo v četrtek, 15. t. m., v Verdijevem gledališču s predstavo Eneida in herojstvo v izvedbi Vittoria Sermontija. Četrta izvedba odmevne prireditve, ki bo od 16. do 18. maja gotovo privabila veliko ljudi, odmeva tudi v državnih medijih. Program predavanj, okroglih miz, pogovorov, razstav in drugih srečanj ter spremnih pobud pod šotori v Ljudskem vrtu in drugih goriških dvoranah je zelo bogat; prisotni zgodovinarji, diplomati, novinarji in drugi strokovnjaki od vsepovsod pa bodo gotovo tudi tokrat povsem zadovoljili obiskovalce in druge radovedneže, pa tudi otroke, za katere je predviden poseben program. Tudi letos bo vozil t. i. e'StoriaBus, in sicer “po poteh" beneško-avstrijske vojne, patriarhata in prve svetovne vojne. Največ zaslug za uspeh festivala ima goriška knjigarna LEG oz. brata Adriano in Federico Ossola, ki sta našla med javnimi ustanovami in zasebnimi partnerji take podpornike, daje pobuda lahko res široko zasnovana. Informacije: www. estoria. it. "Peregrinatio" - romanje lurške Marije v Gorici Ob 150. obletnici prikazovanj v Lurdu bo tudi goriška Unitalsi in prek nje goriška nadškofija sprejela v svojo sredo kip lurške Marije, ki roma po vsem svetu. V sredo, 14. maja, jo je sprejel nadškof De Antoni v oglejski baziliki ob 10. uri. Ob 20. uri je bila procesija z lučkami. V četrtek, 15. maja, bo v Tržiču (v rožnovenski cerkvi hvalnice ob 7.45, maša ob 8. uri; ob 9.15 v župniji Marcelliana, ob 16.00 v bolnišnici, ob 21.00 procesija proti cerkvi sv. Nikolaja). V petek, 16. maja, bo kip v Gorici, ob 7. uri v samostanu klaris na trgu sv. Antona (maša in molitev); ob 10.30 maša v Vili sv. Justa, nato v cerkvi pri Imakulati v ul. Garibaldi (ob 12.00 molitev angelovega češčenja, čas za osebno molitev in ob 15. 00 križev pot, ob 16.30 maša, ob 19.00 molitev mladih, ob 20.30 procesija do stolnice, kjer bo še zadnja molitev pred odhodom kipa proti Trstu). Visco: rešimo kraj spomina! Združenje Terre sul Confine, Raziskovalno središče Leopoldo Gasparini in krožek ACLI iz kraja Romans d'lsonzo prirejajo mednarodno srečanje z naslovom: Koncentracijsko središče v Viscu: kraj spomina, ki ga je treba rešiti. V petek, 23. maja, bodo ob 20.30 v konferenčni dvorani župnijskega središča Umberto Miniussi v Viscu (ul. Gorizia št. 2) govorili Dario Mattiussi (Center Gasparini), Ferruccio Tassin (združenje Terre sul Confine), Moreno Zago s tržaške univerze, zgodovinarka Slavica Plahuta in Andrea Licata (Študijsko središče o miru). Vljudno vabljeni! Pianisti iz razreda prof. Gadžijeva Romantični klavir SNOVANJA 2008 Slovesna podelitev priznanja Kazimir Humar Zaslužni prejemnik je kulturnik in vzgojitelj Ivo Bolčina V sončnem popoldnevu, v petek, 9. maja, se je župnijska dvorana Anton Gregorčič v Štandrežu odela v praznično ozračje, da bi slovesno, a obenem povsem domače izzvenela prireditev ob 4. podelitvi priznanja Kazimir Humar. Po pregledu prejetih predlogov so predstavniki pobudnikov, Kulturnega centra Lojze Bratuž, Združenja cerkvenih pevskih zborov in Zveze slovenske katoliške prosvete, soglasno sklenili, da podelijo letošnje priznanje Kazimir Humar upokojenemu učitelju Ivu Bolčini za njegov bogati doprinos h kulturnemu življenju na Goriškem. V imenu prirediteljev slovesnosti, KCLB, ZCPZ, ZSKP, katerim se je letos pridružilo sodelovanje Prosvetnega društva Štan-drež, je o samem priznanju in o nepozabnem dr. Kazimirju Humarju, duhovniku, publicistu, uredniku, prosvetnem delavcu, ustanovitelju, voditelju verskih in kulturnih organizacij ter uresničevalcu pomembnih načrtov, kakršen je bil goriš-ki Katoliški dom, uvodoma spregovorila prof. Lojzka Bratuž, ki predseduje Združenju cerkvenih pevskih zborov. Poudarila je, da priznanje vsako leto prejmejo posebno zaslužni posamezniki ali skupine, ki delujejo na Goriškem. Dejala je tudi: "Prav je, da je ime Kazimirja Humarja izbrano za to priznanje in da se vsako leto tudi na tej slovesnosti kot svetel vzor ohranja spomin na človeka, ki je s svojim življenjem in delom globoko posegel v našo zamejsko stvarnost ter je odločilno vplival na njen verski in kulturni razvoj skozi celo drugo polovico 20. stoletja". Ob koncu svojih misli je čestitala slavljencu in prijatelju Ivu Bolčini. O njem je v utemeljitvi, ki jo je na petkovi slovesnosti prebrala stanovska kolegica Majda Zavadlav, zapisano, da je bil rojen v Podgori 22. novembra 1932, od 1.1959 do 1. 1962 je bil odbornik ZSKP, v naslednjih dveh letih je predsedoval SKPD Mirko Filej v Gorici. Sodeloval je pri gledališki skupini v Domu Brezmadežne na Placuti in bil član odbora za gradnjo Katoliškega doma v Gorici. Po prerani smrti prof. Mirka Fileja je za tri leta prevzel vodstvo MePZ Lojze Bratuž. V Podgori je vodil zbor Soški fantje, v letih 1971-76 pa štandreški cerkveni zbor. V istih letih je večkrat nastopil z MePZ Štandrež, pri katerem je gojil narodno petje. ZCPZ mu je poverilo skrb za mladinske zbore in prav ljubezen do zborovskega petja in izkušnja s šolskimi otroki sta mu bila vzgib za ustanovitev mladinskega zbora Kekec (1. 1970), ki je v svoj krog privabil množico malih pevcev. Bolčina je zbor uspešno vodil veliko let. Ob poučevanju petja na slovenski nižji srednji šoli v Gorici (1955-69) in učiteljevanju v štandreški OŠ F. Erjavec (1970-1994) je z vnemo pripravljal učence za nastope na raznih prireditvah, proslavah in materinskih dnevih. Večkrat je bil na slednjih tudi priložnostni govornik. Prizadeval si je za sodelovanje šole z drugimi društvi. Pevovodstvo ga je privedlo tudi do skladateljevanja, zložil je namreč več skladb predvsem za otroške in mladinske zborovske zasedbe. Objavljal jih je v otroški reviji Pastirček. In prav otroci so s svojo svežino in razigranostjo polepšali in obogatili slovesnost podelitve priznanja Kazimir Humar, ki sta ga Ivu Bolčini izročili Franka Padovan in Franka Žgavec, predsednici Zveze slovenske katoliške prosvete in Kulturnega centra Lojze Bratuž. Mladinski cerkveni pevski zbor Štandrež je pod vodstvom in ob klavirski spremljavi Alessandre Schettino živahno zapel ljudsko Če študent na rajžo gre, šegavo Čira čara Radovana Gobca in Štandreško šolsko himno, za katero je besedilo in glasbo napisal prav slavljenec, Ivo Bolčina. Okrog njega so se strnili domači, sinova Andrej in Karlo, štandreški župnik, hči Mirjam z mlado družinico in ostali sorodniki ter domačini in Goričani, ki ga poznajo in cenijo njegovo opravljeno delo. Čestitala sta mu tudi Drago Štoka, deželni predsednik SSO, in ravnateljica Mirka Brajnik. Iva Koršič Foto DP r"iL' r I' r I. L- Zamenjava lastništva KB1909 prodala družbo Quality Food Group S. p. A. Na sredinem koncertu, 7. maja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž so se predstavili pianisti iz razreda profesorja Sijavuša Gadžijeva. V tem šolskem letu so se pogosto pojavljali na koncertnih odrih, tekmovanjih in nastopih ob različnih priložnostih, doma in v tujini, ter se izkazali kot zelo dobri izvajalci z obetavnim potencialom. Na tokratnem koncertu so nastopili štirje pianisti različnih starosti in stopenj. V prvem delu sta igrala Alexander Gadžijev iz Gorice, ki letos zaključuje nižjo stopnjo klavirja, in Giuseppe Guarrera, ki se je po odličnih uspehih na Istituto V. Bellini v Catanii odločil za študij na Centru Komel, kjer pripravlja diplomski program. Po odmoru sta nastopila še Neva Klanjšček iz Števerjana, ki končuje dvoletni podiplomski tečaj in poučuje klavir na Centru Komel, ter Simone Peraz iz Pordenona, ravno tako sodelavec glasbene šole in podiplomski študent. Koncertni program je vseboval skladbe iz bogatega izbora romantične literature devetnajstega stoletja, ko se je klavir razširil kot inštrument novih, širokih izraznih možnosti in tako omogočil tudi nastanek obširne produkcije skladb. Alexsander Gadžijev je začel s Fantasiestiicke op. 12 Roberta Schumanna, in sicer s stavki Des Abends, Auschwung in Grillen, tremi deli, ki sestavljajo celoto in spreminjajo vzdušje iz nežne liričnosti in umirjene intimnosti preko živahnejših, do veličastnih prehodov v strast. Zaigral je še priljubljene Rahmaninove Moments Musicaux, ki jih je italijanski publiki prvi predstavil pianist Lazar Berman in so nato postali stalnica na koncertnih programih. Rahmaninov, eden največjih pianistov in virtuozov stoletja, je v svoje skladbe vnesel posebno noto, s širokim zvočnim razponom in harmonijo. Virtuozni, zahtevni prehodi zaznamujejo tudi Chopinove mojstrske stvaritve, predvsem njegove scherze. Giuseppe Guarrera je na koncertu zaigral Scher-zo št. 4, bolj veder in lahkoten od prvih treh. Najprej pa je predstavil še Chopinovo melanholično in razkošno Balado op. 23. Schubertova Sonata v A duru op. 120 pa je v nasprotju zazvenela nežno, mladostno in zadržano. Neva Klanjšček je ljubke melodije treh stavkov (Allegro mode-rato, Andante, Allegro) predstavila lirično, intimno in obudila skladateljeva čustva do mladenke, ki ga je navdihnila. Koncert je zaključil Simone Peraz s strastno izvedbo Schumannove Fantazije op. 17. Energično, zavzeto in polno je oživil Schumannovo duševno stisko, ko se je, nesrečnega poletja 1836, moral odpovedati svoji ljubljeni Clari. KB Družba Quality Food Group S. p. A iz Marti-gnacca (Videm), ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo prehrambenih izdelkov, ni več del Skupine KB 1909. Uprava finančne delniške družbe KB 1909 je že v ponedeljek, 5. maja, sprejela sklep o prodaji 100 odstotnega deleža Quality Food Group tre-viškemu podjetju Nuova Indus-tria Biscotti Črich S. p. A. Posel, vreden 12 milijonov evrov, je bil dokončno sklenjen v četrtek, 8. maja 2008. Podjetje Quality Food Group S. p. A. je prišlo pod okrilje goriškega holdinga KB1909 leta 2006, ki je na vodilno mesto prehrambenega podjetja iz Martignacca postavil Roberta Tabaja, sicer člana upravnega odbora matične družbe. V tem času je novi man-agement uresničil predvideno razvojno strategijo in družbo preoblikoval v konkurenčen poslovni subjekt na specifičnem živilskem trgu. Holdinška družba KB 1909 in nova lastnica, družba Nuova Industria Biscotti Crich S. p. A., sta se sprva pogovarjali o možnosti strateškega sodelovanja. Nato je prevladala poslovna odločitev o prodaji vsega lastniškega deleža KB1909, ki se je med tem povečal na 100 odstotkov v Quality Food Group S. p. A. KB1909 je prepričana, da je martinjaško podjetje prepustila dobremu lastniku, saj Nuova Industria Biscotti Crich S. p. A. posluje v živilskem sektorju oziroma proizvaja prehrambene izdelke, kot so piškoti, krekerji in podobno. Predsednik upravnega odbora holdinške družbe KB 1909 Boris Peric je povedal, da je z omenjenim poslom zadovoljen, "ker smo s takratno naložbo danes realizirali precejšnji dobiček in hkrati zagotovili še hitrejšo rast podjetja. Pridobljeni kapital bomo investirali v nove projekte in nadaljnji razvoj naše družbe”. KB1909 Societa' Finanziaria per Azioni - Finančna delniška družba - je finančni holding, ki predstavlja krovno družbo Skupine KB1909. Skupino KB1909 poleg matične družbe sestavlja še 30 odvisnih in povezanih družb. Poslovanje družbe in Skupine KB1909 je osredotočeno predvsem na območje Furlanije Julijske krajine in Republike Slovenije ter na trge srednje in jugovzhodne Evrope. 23 Kulturni večer: poezija, slikarstvo, glasba Pesniška zbirka o morju in ladjedelnici Društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev slovenske šole v Rom-janu so v soboto, 3. maja, v okrogli dvorani v ul. della Re-sistenza v Tržiču priredili predstavitev dvojezične zbirke pesnice Liliane Visintin z naslovom CantiEre morje. Uvodno misel je imel urednik publikacije Aldo Rupel, nastopila pa sta tudi mešani pevski zbor Starši ensemble in glasbeno-vokalna skupina Mali romjanski muzikanti, ki so pod vodstvom Silvie Pierot-ti Cernic zapeli njeno pesem na besedilo ene izmed poezij. Večer je bila tudi lepa priložnost za odprtje razstave slikarke Brune de Fabris. Dvojezična knjižica, ki so jo izdala tri združenja, vsebuje 15 poezij Liliane Visintin na temo morja in ladjedelništva, nekaj slik Brune de Fabris, raziskavo mladega Jarija Jarca o Slovencih v ladjedelnici in o Černigoju in Spacalu, ki sta s svojimi deli in tapiserijami opremila tudi potniške ladje. Prisotna sta tudi zapisa literarnega kritika Pierclaudia Brunel-lija o poeziji Liliane Visintin in pesničino razmišljanje ob slikarskih delih Brune de For-tis. Gre za knjigo-poklon, ki -tudi v hermetičnem slogu -govori o duši tržiške družbe, o morju, planoti in ladjedelnici, o ljubezni do korenin in do ljudi, italijanskih, furlanskih in slovenskih delavcev, malih-ve-likih junakov, ki so z bistroumnostjo in marljivostjo prispe- vali k temu, da je stoletna ladjedelnica v svetovnem merilu tako pomembna. V imenu pokrajinske uprave je navzoče na kulturnem večeru pozdravil svetnik Fabio Del Bello, v imenu tržiške občine pa odbornik Gianluca Trivig-no. Prisoten je bil tudi ronški odbornik Gianluca Masotti. Kulturne izmenjave na zborovskem področju Meša ni pevski zbor Standrež v Mariboru V okviru sodelovanja med ženskim pevskim zborom KD Glasbene matice iz Maribora in Mešanim pevskim zborom Standrež je prišlo v soboto, 10. maja, do skupnega nastopa v Mariboru. Standreški pevci so se odpeljali od doma že zelo zgodaj, saj so jim prijazne in aktivne članice ženskega zbora pripravile celodnevni program. V dopoldanskih urah je vodička Andreja Lorenci predstavila mesto Maribor in spremljala štandreške pevce pri ogledu najzanimivejših spomenikov in drugih objektov. Goriška skupina je ogled mesta začela v Mestnem parku ob Trubarjevi ulici, se zaustavila pred spomenikom generala Maistra, ki je s svojimi vojaki rešil Maribor in okolico pred germanizacijo tega predela Slovenije. Na Slomškovem trgu so si pevci ogledali kip blaženega Slomška in notranjost gotske stolnice, v kateri počivajo njegovi posmrtni ostanki. Po ogledu osrednjega trga s kužnim znamenjem je pritegnila pozornost več kot tristo let stara trta, ki vsako leto daje nekaj desetin litrov žlahtne kapljice, ki je namenjena samo najuglednejšim gostom mesta. Ob trgatvi je velik praznik za Maribor in okolico, saj je ta trta postala pravi simbol mesta. Kosilu je sledil zborovski nastop v imenitni Viteški dvorani mariborskega gradu. Te prostore z bogato kulturno, ričane pozdravil in nagovoril predsednik Zveze kulturnih društev Maribor Franci Pivec, ki je podčrtal pomembno vlogo, ki so jo imeli in jo še imajo Primorci v kultur- Ul umetniško in zgodovinsko preteklostjo so pred kratkim popolnoma obnovili, tako da prihaja do polnega izraza lepota tega pomembnega grajskega objekta, ki je v središču mesta. V takih prostorih, izredno akustičnih in obogatenih s portreti nekdanjih lastnikov in freskami, ki krasijo strope in stene, je prepevanje pravi in edinstveni užitek. Pred začetkom programa je Go- nem, predvsem glasbenem življenju Maribora. Izrazil je željo, da bi se v Mariboru predstavile Primorske kulturne skupine, kot se to dogaja z zamejskimi Slovenci iz Koroške. Zborovski koncert je začel Ženski pevski zbor KD Glasbene matice Maribor, ki ima bogato tradicijo in uspešno nastopa na občinskih revijah, na srečanju zborov v Ormožu, na taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in sodeluje na skupnih koncertih z domačimi zbori in s slovenskimi pevskimi zbori iz zamej stva. Leta 2005 je zborovodstvo prevzela mlada prof. glasbene vzgoje Zsuzsa Buda-vari Novak, sicer madžarskega rodu, ki ga uspešno vodi še sedaj. Drugi del programa je oblikoval Mešani pevski zbor Standrež pod vodstvom Davida Bandlja, ki je zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi. Številna publika je bila nad nastopom štandreških pevcev navdušena in z dolgotrajnim ploskanjem dosegla, da je zbor dodal še nekaj pesmi. Po programu se je predsednik štandreškega društva Marko Brajnik zahvalil gostiteljem za lep sprejem in podaril nekaj publikacij o Štan-drežu. Lep in kulturno bogat dan se je zaključil v Vi-nagovi kleti, ki slovi, da je naj večja klet v Sloveniji in da je izredno akustična. Da je tako, so potrdili tudi štan-dreški pevci, ki so v teh prostorih izčrpali svoj pevski repertoar. Klet leži več kot deset metrov pod samim središčem mesta in je dolga nad pet kilometrov. Navdušenje pevcev je bilo veliko in večkrat je bila poudarjena želja, da bi se taka prijetna srečanja nadaljevala. V programski knjižici so organizatorji zapisali"... glas je najmočnejša povezava s studencem žive vode, zato bi morali vsi ljudje kdaj peti..." Pobudo so med drugimi podprli MO Maribor, Pokrajinski muzej in Glasbena matica. Za organizacijo srečanja ima največ zaslug Milena Živanovič, ki ima primorsko kri in poje pri zboru. DRUŠTVO TERRE SUL CONFINE CENTER ZA RAZISKOVANJE IN ZGODOVINSKO TER DRUŽBENO DOKUMENTIRANJE L. GASPARINI KROŽEK ACLI iz Romansa ob Soči vabijo na mednarodno srečanje KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE V VISCU, KRAJ SPOMINA, KI GA JE TREBA REŠITI Petek, 23. maja 2008, ob 20.30 Konferenčna dvorana rekreacijskega centra Umberto Miniussi (via Gorizia, 2 - Visco, Palmanova) SODELOVALI BODO: Dar/o Maffiussi, Center L. Gasparini iz Gradišča Ferruccio Tassin, Društvo Terre s ul Confine Moreno Zago, Tržaška Univerza Slavica Plahuta, zgodovinarka iz Nove Gorice Andrea Licata, Center Studi sulla Pace Pokrovitelji: SSO, SKGZ, ZSKP, ZSKD, SP, NSK, ZCPZ, Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž, Novi glas in društva-združenja: Concordia et Pax, Azione Cattolica Italiana v goriški nadškofiji, Cinema Nova - Palmanova, I Scussons - Romans, krožki ACLI iz Rude, Palmanove, Fiumicella in Ronk, Nuova Iniziativa Isontina, Studijsko središče A. Rizzatti ter Italia Nostra PROSVETNO DRUŠTVO STANDREŽ PRAZNIK ŠPARGUEV 2008 23., 24., 25., 31. maja 1., 2. junija v Standrežu - v župnijskem parku med lipami Petek, 23. maja 2008 ob 20.30 odprtje razstave domačih ustvarjalcev Sobota, 24. maja 2008 ob 17. uri slikarski ex-tempore na temo Čista narava ob 20. uri ples z ansamblom SOUVENIR Nedelja, 25. maja 2008 ob 19. uri nastop štandreškega otroškega zbora in igralske skupine G. Lombergarja z Bleda ples z ansamblom HRAM Sobota, 31. maja 2008 ob 20. uri ples z ansamblom SOUVENIR Nedelja, 1. junija 2008 ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore zborovski nastop in komedijska predstava dramskega odseka PD Standrež ples z ansamblom HRAM Ponedeljek, 2. junija 2008 ob 20. uri ples z ansamblom FOLKETI BOOOM Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača. Bogat srečelov POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Romanje v tri svetišča Čezmejno društvo MOST vabi 24. in 25. maja na 5. tradicionalno peš romanje po povezovalni poti treh svetišč, ki so že v preteklosti povezovala Slovence, Italijane in Furlane. S Stare Gore bomo prvi dan poromali do Marijinega Celja. Po večernicah bomo nadaljevali z druženjem in s pesmijo. Naslednjejutro bomo odšli proti Sveti Gori, kjer bo maša. Poskrbeli bomo za prevoz iz Solkana do Stare Gore. Prijave do 20. maja: za Slovenijo po tel. 041 737853 (Bekš, v popoldanskih urah) za Italijo po tel. 340 3711996 (Černič, v popoldanskih urah) ali 349 4332975 (Pintar). Vabljeni! 1 1 m © 1908 2008 Člane vljudno vabimo na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu v petek, 16. maja 2008 ob 18.30 uri v Kulturnem domu v Gorici, ulica I. Brass št. 20 s sledečim dnevnim redom: Poročila ter odobritev bilance za leto 2007; Določitev doplačila za nove člane; Določitev sejnin in povračil ter zavarovanj za upravitelje in nadzornike; Volitve v zadružne organe; Upravni Svet Poskrbljeno bo tudi za prevoz z avtobusom. Odhod ob 17.45 pred cerkvijo v Doberdobu ter ob 18. uri pred sedežem banke v Sovodnjah. Povratek ob 22.00 uri izpred Kulturnega doma. Prosimo za rezervacijo. ZAHVALA Dne 4. maja 2008, na Gospodov Vnebohod, je Bog poklical k sebi našo drago VALERIJO PETEJAN por. KOVIC V hvaležnosti Njemu, ki nam jo je daroval na poti življenja, se posebno zahvaljujemo domačemu župniku gospodu Viljemu Žerjalu za stalno duhovno oskrbo in za pogrebno maso; nadškofovemu vikarju msgr. dr. Oskarju Simčiču, dekanu g. Marijanu Markežiču, župniku iz Mirna g. Cirilu Ceju in predstojniku lazaristov na Mirenskem gradu g. Zdravku Pogorelcu za somaševanje. Prav tako se zahvaljujemo dr. Marijanu Cijanu, kije požrtvovalno skrbel za njeno zdravje v vseh teh letih njene bolezni. Zahvaljujemo se domačemu ženskemu zboru ter vsem ostalim pevkam in pevcem za ubrano petje. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali v času njene bolezni, se udeležili pogrebnega obreda, izrazili sožalje, molili zanjo, prinesli cvetje in sveče ter darovali v dobrodelne namene. HVALEŽNI SVOJCI 1 Kulturno društvo Sabotin vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 15. maja 2008, na sedežu društva v Štmavru v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem ob 20.30. Katoliško tiskovno društvo daje v najem trisobno stanovanje v Kulturnem centru Bratuž na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Zainteresirani lahko pokličejo v jutranjih urah na tel. 0481 531445. Pisno prošnjo oddajte na naslov: Katoliško tiskovno društvo, 34170 GORICA / GORIZIA Travnik / Piazza Vittoria 25. Fundacija Gorica daje v najem trisobno stanovanje z veliko teraso in parkirnim prostorom v zaprtem dvorišču v ulici S. Giovanni 9, Gorica (1. nadstr.). Zainteresirani lahko pokličejo v jutranjih urah na tel. št. (0039) 0481 531445. Na trgu v Števerjanu bo v soboto, 24. maja, spet Likof. Sodelovali bodo 19 kmetij, tri gostilne, štirje kmečki turizmi in en hotel. Program: ob 15. uri okrogla miza na temo Brda včeraj in danes (Alessio Stasi, Francesco Marangon, Silvan Peršolja, Claudio Fabbro). Ob 17. uri odprtje Likofa 2008. Ob 17.30 enogastronomska pokušnja z razstavo krajevnih obrtnikov in tipičnih vaških proizvodov; fotografska razstava o teritoriju. Ob 18. uri vodena pokušnja vin. V Kulturnem domu v Gorici bo v torek, 20. maja 2008, četrta predstava gledališkega festivala Komigo 2008, slovenska filmska uspešnica Petelinji zajtrk s podnapisi v italijanščini. Predvideni sta dve projekciji, in sicer: prva ob 18. uri, druga pa ob 20.30. Vstopnina je 5 evrov. Draga Vanja, dragi Erik: v soboto sta si pred oltarjem obljubila, da bosta po skupni poti hodila z roko v roki. Želimo vama, da bi se uresničile vse sanje, po katerih hrepenita vajini zaljubljeni srci. MePZ in PD Rupa-Peč Emanuel se je pridružil bratcu Andreju in sestrici Barbari. Srečni družini Valentine in Davida Devinarja čestitajo “komelovci” in želijo, da bi si jim kmalu pridružil. Novega življenja se iskreno veseli tudi Novi glas. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddale (od 16.05. do 22.05.2008) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 18.30 do 19.30. Spored: Petek, 16. maja (v studiu Andrej Baucon): Ob domačem ognjišču: Večer z Avseniki: Izbor najlepših polk in valčkov iz let 50-60. Kako je nastala Golica. Ponedeljek, 19. maja (v studiu Andrej Baucon): Sodobni sound: lahka glasba; živemu se vse zgodi; zanimivosti in obvestila. Torek, 20. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 21. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Med iglavci se skriva krivokljun - Izbor melodij. Četrtek, 22. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA NASA POMLAD 2008 ZAKLJUČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE NASTOPAJO: Otroški pevski zbori: Višaji - OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OS Šempas, OŠ Dobrovo-Kojsko, OŠ Komen podružnica Štanjel, Poka - OŠ Draga Bajca Vipava, Glasbena šola Koper podružnica Izola, Glasbena šola Koper. Mladinski pevski zbori: Mladinski pevski zbor OS Danila Lokarja Ajdovščina, Vokalna skupina Bodeča Neža Vrh Sv. Mihaela, Dekliški pevski zbor Elum - DMOPP Bakla Postojna Četrtek, 22. maja 2008, ob 18. uri Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Slavnostni govor prof. Mirana Košute Znanilec novega sveta Lubi Slovenci inu vsi drugi krščeniki tiga laškiga, fur-lanskiga, krovaškiga oli nemškiga jezika, kateri ste ob ti nedeli za volo mojega pilda sim na Rubije vkupe prišli, gnado, mir, milost inu vse dobru od Bu-ga Očeta skuzi Jezusa Kristusa, našiga Ohranenika, zvejstu prosim! Tako bi vas z vsem retorskim žarom besedi po klicu talenta zapisanega pridigarja najbrž nagovoril -če bi bili tu daljne jeseni 1563, ko je na hrbtu svojega osliča pastoralno prikopitljal iz Gorice pred Rubijski grad - prvi mož slovenske knjige, utemeljitelj nacionalnega jezika, pisave, književnosti in kulture, Primož Trubar. Takrat petinpetdesetletni raščiški reformator, bivši varovanec, komornik in osebni tajnik tržaškega škofa Pietra Bonoma, v nemškem pregnanstvu nato duša biblijskega zavoda v Urachu in že uveljavljeni avtor kopice slovenskih knjižnih miljnikov, od Abecednika in Katekizma do Ta drugega dejla tiga noviga testamenta, je priromal na Goriško iz Ljubljane v svoji novi vlogi superintendenta slovenske protestantske cerkve. Na povabilo krajevnih odličnikov Jurija Thur-na, Andreja Attemsa in Hanibala Ecka je prihajal maševat, obhajat, krstit, utrjevat "to pravo staro vero", "resničnu spoznane božje". Štirinajst dni zapovrstjo je tu pridigal »nemški, slovenski in laški v hiši gospodov Eckov in na gradu v Rubijah, kajti« - tako je pisemsko potarnal decembra istega leta šo-neškemu baronu Ivanu Ungnadu - "duhovniki me na prošnjo niso pustili v cerkev. Delil sem obhajilo ob pridigi v vseh treh jezikih in krstil sina gospodu Hanibalu Ecku, zaradi česar so duhovniki in menihi kar noreli. In ko sem jahal nazaj na svojem osličku, sem v Križu pridigal neko nedeljo v cerkvi; zbrala se je vsa vipavska dolina in mnogo duhovnikov. Nihče ni ugovarjal, celo duhovnikom je bila pridiga všeč. To pridigo bom, ako Bog da, na kratko sestavil v omenjenih treh jezikih in jo poslal Vaši milosti, da se natisne. " Morda se bodo zdele komu te besede le zaprašeni odmev davne, predpotopne preteklosti, zgodbe o nekem dušnopastirskem obisku na slovensko-italijanskem limesu, ki so ga, kakor celotno fevdalno Evropo XVI. stoletja, do temeljev pretresali verski boji med katoličani in protestanti, "papežniki" in "luterani". In morda bo kdo zato sklepal, da Trubarjev goriški postanek nima kaj posebnega opraviti z današnjostjo, s slovenskim ali vsakršnim osebno-nacional-nim bitjem in žitjem v zdaj povsem drugačni, demokratični, laični, schengen-sko odprti Evropi ali v tržno svobodnem, internetno globalnem svetu tretjega tisočletja. Pa ni tako. Kajti Trubar, njegova osebnost, delo, misli, stremljenja, nazori so boljkokdaj živi, sodobni in tvorni prav danes in prav tukaj: v Gorici, Trstu, Čedadu, ob samo upravno bivši, a psihološko in kulturno še zmeraj živi ita-lijansko-slovenski meji vz-dolž pretočnega stičišča tevtonskega, romanskega in slovanskega- Aktualna je najpoprej Trubarjeva vera, njegova zagnanost v Absolutno, njegova "lakata" in žeja po pristnem, neposrednem, od zlata in blišča neoskrunjenem dialogu s transcendentnim, ki jo sredi potrošniških plitvin današnjega votlega kapitalskega materializma lahko posodobljeno tolmačimo tudi kot splošnejše, ne samo religiozno zavzemanje za človekovo duhovnost, za slehernikovo etičnost, za tisto skrivnostno, neulovljivo presežno v naših telesih, možganih, dušah. Aktualna je Trubarjeva zapisanost narodu, sicer minljivemu ideološkemu konstruktu poznejše romantike, kipa dandanašnji še zdaleč ni izčrpal pogonske sile svojega vezljivega idejnega goriva, saj se vepohi valjarskega amerikaniz-ma obratno vse bolj izrisuje kot rešilno identitetno sidro, oaza kolektivne posebnosti, različnosti, svobode. Aktualen je prav tako tudi Trubar kulturnik, branilec globljih vred- not misli, razuma, miru, strpnosti, sožitja, spodbujevalec izobrazbe, šolstva, pisave, demiurgnacionalne književnosti in knjige, ko nas iz svojega pionirskega časa goreče opozarja, da so smiselna črka, beseda, prevod ali natis hrbtenica vsake kulturne biti, osišče tako nacionalnega kot civilizacijskega napredka in da bi se morali zato številčno neravno kre-zovski Slovenci veliko bolj otipljivo, spoštljivo in ne le deklarativno zavzemati za lastno kulturo, če želimo še naprej dihati kot narod, manjšina ali identitetno ozaveščeni posamezniki. In aktualno je nenazadnje še Trubarjevo jezikovno očetovstvo, njegova nesmrtna zaljubljenost v slovensko materinščino, ki ga ni ogradila za plotovi kake nacionalistično jalove jezikovne samozadostnosti, marveč ga v sozvočju z zlobčevskim načelom “Biti moramo odprto jedro! " pogumno oradovedila za svetovljansko večjezičje, za govorice bližnjih in dalj njih sosedov v razponu od latinske lingve franke do nemščine, italijanščine ali hrvaščine. Tako je tudi tu na Rubijah Trubar povsem naravno, danes bi temu dejali multikulturno razgledano, pridigal "nemški, slovenski in laški", saj je že zgodaj spoznal, "da je" - besede so Kosovelove -"slovenski jezik drugim enakovreden, da je last naroda, ki je sicer majhen, a individualen, dvignil ga je iz molka našega krepkega kmečkega ljudstva v pisateljski jezik. /.../In narod je spoznal, da je narod. " Mar si ob vsem naštetem lahko zamišljamo kaj bolj modernega, ko- ga organsko bolj vtkanega od Trubarja v vezenino sodobnega slovenstva in evropstva? Res. Veliki dolenjski reformator je bil Evropejec na kvadrat in državljan sveta že davno pred Evropsko unijo, Brusljem ali Schengenom, in mnogo večji naprednež, človek meje, glasnik manjšin ali utelešeni medkulturnik od marsikaterega današnjika, ki poseljuje - sosedu zaklobčen - to slano-sladko, peklensko-nebeško mejišče med Alpami in Jadranom. Zato mu zdaj, ko mineva okroglo poltisočletje od njegovega rojstva, povsem upravičeno postavljate tu v Rubijah spomenik. Prvi ste, ki mu v nekdanjem italijanskem zamejstvu namenjate obeležje te vrste, potem ko ste z njegovim imenom Goričani že oplemenitili so-vodenjsko ulico in mestni licej. Za Trst, kjer se je med letoma 1524 in 1542 trikrat zapovrstjo mudil neprimerno dlje, prepeval v stolni cerkvi, živel na dvoru škofa Bonoma, razpravljal z njim o Vergilu, Erazmu in Kalvinu v vseh treh krajevnih jezikih, bral svojo prvo mašo, pridigal slovensko v mestnih cerkvah, spoznaval protestantske ideje, posvojil misel o prevajanju biblije v materinščino in tako izzorel v vsestransko razgledanega evropskega razumnika ter prvega slovenskega pisatelja, za ta Trst ni Trubar danes imensko vreden niti vogala. V brk vsemu širokoustenju o pristaniški odprtosti, koz-mopolitizmu in evro-regijski poklicanosti te deželne prestolnice. A kakor bi, čeravno počaščen, najbrž vzkliknil ob tej čarni bronasti sohi sam upodobljenec, tisti Trubar, ki je dosledno grmel čez zidavo nepotrebnih svetišč ali očetu cerkovniku zameril, da ni namesto fresk in kipov za domačo cerkev sv. Jerneja kupil raje "ene štiri voli /... / inu tim bozim sosedom dal, da bi ž njimi bili orali, suje otroke živili": naj bo ta spomenik predvsem znamenje! Znamenje naše predanosti vsemu tistemu, kar Trubar pooseblja, predstavlja, sežema. Znamenje naše zvestobe njegovim bistvenim, človekotvornim, vselej aktualnim vrednotam: duhovnosti, narodu, slovenstvu, kulturi, knji- gi, jeziku, večjezičju, medetnične-mu dialogu, strpnosti, miru, sožitju. In naj bo ta spomenik tudi naša nema, a kakor bron trdna, ne-skaljiva obljuba Trubarju samemu: da ne bomo hlastali le po denarju, uspehu, slavi, videzu in materialnih dobrinah kakor loboto-mirani sužnji kapitala, ampak gojili tudi presežno, duhovno in etično v nas; da ne bomo postavljali "imeti"pred "biti", politike pred narod, evropejstva pred slovenstvom in zaradi dosežene državnosti ali uresničenega unijst-va tokraj ali onkraj Soče pozabili, kdo smo, kam gremo, kaj govorimo, temveč vsemu harmonično pripisovali ustrezen pomen in tako kosovelovsko ohranili tudi v času naraščajočega univerzalizma "svoj lastni obraz"; da ne bomo v imenu mamona, dobička, pragmatizma in gospodarske moči vničdevali kulturo, zasramovali intelektualno delo, nalagali davke knjigam, plačevali pedagoge manj od pometačev in kupovali raje ka- none, oklepnike ali learjete namesto prepotrebnih operacijskih miz, muzejskih eksponatov, akustičnih dvoran, teatrske tehnologije, šolskih pomagal ali knjižnic; da bomo povsod - v Strassbourgu kakor v Ljubljani, v Rimu kakor v Gorici - suvereno uveljavljali enakopravnost svojega jezika, nehlapčevsko soživljali z angleščino ali italijanščino, koristili s trudom priznojene jezikovne pravice, skrbeli za rabo, rast in prihodnost slovenščine v duhu znane modrosti Wilhelma von Humbolta: "Prava domovina je v resnici jezik. " Šele to bo-z vsem spoštovanjem za doprsje, ki ga danes odkrivamo - naš resnični spomenik Primožu Trubarju. Novembra 1563, potem ko je tu in v domovanju Eckovih za goriško stolnico prebil štirinajst plodnih dni, je pisec prve slovenske knjige spet zajahal svojega osliča in odrinil čez Vipavsko dolino na Kranjsko. Rovarjenje njegovih katoliških zoprnikov, ki so se zbali luteranske okužbe v samem mejnem srcu oglejskega patriarhata, je kmalu doseglo svoje. "Nekateri goriški duhovni in menihi so s pomočjo in pod varstvom Maracca, namestnega škofa in generalnega vikarja oglejskega patriarha v Vidmu, in papeškega legata na Dunaju, obdolžili pobožnega vrlega gospoda s Thurna, njegovo milostno knežjo soprogo in mene pri rimskem cesarskem veličanstvu ter tudi dosegli ukaze za gospoda upravitelja Dornbergerja v Gorici in gospoda Lanthierija, naj me ulove in zapro, če še kdaj pridem v grofijo Goriško. " Primož Trubar, prav tisti, ki se je s ponosom podpisoval "pridigar rubijskega gradu", je bil tako za vselej izgnan od tod. In ne le to: nedolgo zatem, leta 1597 in 1599, so njegove in druge slovenske protestantske knjige celo zaplamenele na primorskih inkvizicijskih grmadah v Devinu, Gorici in Gradišču ob Soči. Toda danes popravlja nemeza zgodovine nekdanje krivice. In Trubar je zopet tu. V podobi in duhu. Bolj živ, klen, čislan in domač kakor kdajkoli prej. Na vseh nas pa sta zdaj beseda in dejanje, da postanejo njegove misli in prizadevanja čedalje bolj meso in kri. Samo tako bo namreč čez petsto let Primož Trubar tu v Rubijah še vedno domačin in ne zgolj nemi, pozabljeni, brezimni kip. Dajmo mu dihati, živeti in zeleneti. Dajmo sebi in njemu "statiinu obstati"! Prof. Miran Košuta med govorom (foto JMP) S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva Zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek *petih tisočink«ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov. Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je: 91013840318 3) SSSgf 730-1 bis ; /Agenzia ntrate aono Mod. 7302006 X sosMuto dlmposta. dohodnine, >1C Af. o al profcmionata abfctato. nadomostnom So rustotnua focato * presoo dal »ort- pooblaitonl strokovni OMbl. tuto dTmposta uliinaro rapposita busta Co davano asistenco nudi CONTRIBUENTE - ZAVEZANEC DATI ANAGRAFICI OSEBNI OATA 01 NASCITA-OATUtl ROJSTVA PODATKI COOtCE FISCALE (oMfcgatono) DAVČNA ŠTEVILKA (Ot*wna) »-PRCVIK (;j porodne J c.v* e « sssssMti9101 38i4031i8 j pSf I I I I I I I I I I I I FtoantUmnloMla FIRMA -POCPIS MttMta dal contnboent« Dnjlbcnfl dajavnottl, ki M Izvijajo v oMM tuinaga MvaUUa davti»*a tavuanca FIRMA-POOPIS Kratke Mladinska knjiga-Predstavitev jubilejne izdaje: Trubarjev album "Lepo, imenitno, sijajno delo o Primožu Trubarju!" Simpozij ob 500-letnici Trubarjevega rojstva V soboto, 17. maja, bo v Narodnem domu v Trstu (ul. Fabio Filzi, 14) simpozij ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Prireja ga Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v sodelovanju z Visoko šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce. Simpozij se bo začel ob 9. uri. Prvemu govorniku Borisu Paternuju (Trubarjevo izročilo) bosta sledila Silvano Cavazza (Primož Trubar e Gorizia), Majda Merše (Primož Trubar - začetnik slovenskega knjižnega jezika) in Erika Fornazarič (Prvi slovenski knjigi: evropske značilnosti in slovenske posebnosti). V drugem delu bodo govorili Igor Škamperle (Renesančni humanizem in odkritje človeka), Marija Mercina (Dialog kot pot do novih spoznanj) in Marta Ivašič (Šolski projekt Po Bonomovih poteh). Predavatelji so iz našega prostora (Tržaška, Goriška) in iz matične domovine. V razstavni dvorani Narodnega doma bo Narodna in študijska knjižnica razstavljala faksimilirane izdaje Trubarjevih knjig. Simpozij je namenjen učiteljem, profesorjem in dijakom naših šol, univerzitetnim profesorjem in študentom, kulturnikom in vsem, ki jih zanimajo Trubarjev čas, življenje in delo. Boris Pahor na knjižnem sejmu v Turinu Dne 10. maja je bil pisatelj Boris Pahor gost mednarodnega knjižnega sejma v Turinu. V zvezi s svojo knjigo Nekropola je dobro uro nad petsto poslušalcem govoril o grozotah taboriščnega življenja, ki jih je sam izkusil, del svojega pričevanja pa je namenil tudi usodi slovenskih ljudi na Primorskem v času fašizma. Odgovarjal je na vprašanja, ki sta jih postavljala Paolo Mauri in Marino Sinibaldi. Njegov nastop je bil vsebinsko bogat in tehten, odražal je pisateljevo odločnost in ponos, kar je poslušalce pritegnilo in vzbudilo v njih veliko zanimanje. Maja drugi festival vipavskih vin in kulinarike Vinogradniki in vinarji iz Zgornje Vipavske doline, v sodelovanju z razvojno agencijo Rod in revijo Vino, so pripravili drugi festival vipavskih vin in kulinarike. Gre za prireditev, ki naj bi prispevala k ovrednotenju in povečanju prepoznavnosti Vipavske doline. Festival je potekal na dvorcu Zemono 11. in 12. maja; na njem seje predstavilo 33 vinarjev s svojimi izbranimi vini, prišli pa so tudi vinarji iz dežele Piemonte v Italiji. Znane jedi iz Vipavske doline, med njimi zlasti polento, je pripravilo šest najbolj znanih slovenskih kuharjev. Izbranih deset romanov, nominiranih za kresnika Žirija Delove nagrade za najboljši slovenski roman leta, kresnik, je, po poročanju Slovenske tiskovne agencije, dva meseca pred finalnim večerom na Rožniku izbrala deset romanov, ki ostajajo v izboru za letošnjo nagrado. Deseterico je izbrala izmed doslej rekordnega števila romanov z letnico izida 2007; pregledala jih je namreč kar 120, je sporočil tajnik nagrade Igor Bratož. Med deset najboljših je žirija - po abecednem redu - uvrstila romane Avgusta Demšarja Olje na balkonu (Sanje), Evalda Flisarja Mogoče nikoli (Litera), Nejca Gazvode Sanjajo tisti, ki preveč spijo (Beletrina), Štefana Kardoša Rizling polka (Litera), Nataše Kramberger Nebesa v robidah (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), Ferija Lainščka Nedotakljivi (Mladinska knjiga), Alojza Rebule Ob babilonski reki (Celjska Mohorjeva družba), Jožeta Snoja Gospa in policaj (Beletrina), Dušana Šarotarja Biljard v Dobrayu (Beletrina) in Suzane Tratnik Tretji svet (Cankarjeva založba). Petčlanska žirija, kiji predseduje dr. Vanesa Matajc, v njej pa sodelujejo še Matej Bogataj, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek in Urban Vovk, bo imena petih finalistov razkrila mesec dni pred podelitvijo pet tisoč evrov vredne nagrade. Kresnika tradicionalno podelijo na kresni večer, 23. junija, na ljubljanskem Rožniku. Nagrado kresnik so doslej dobili Lojze Kovačič (dvakrat), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (dvakrat), Andrej Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula in Milan Dekleva. Slovenci in knjige: Berejo, redkeje kupujejo Ob svetovnem dnevu knjige, kije bil 23. aprila, je Statistični urad Slovenije na svojih spletnih straneh objavil nekaj podatkov o položaju knjige v Sloveniji. Založbe izdajajo veliko knjig, bralci jih berejo, denarja zanje pa namenjajo vse manj. Kot je poročala Slovenska tiskovna agencija, je bilo v letu 2006 v Sloveniji izdanih 3306 izvirnih knjižnih del in 1378 prevodov, med njimi je bilo največ, 44,2 odstotka, romanov, sledili pa so kratka proza, pesmi in drame. Vsak obiskovalec splošne knjižnice si je izposodil v povprečju 46 knjig. Knjižnice igrajo v Sloveniji še naprej zelo pomembno vlogo: leta 2006 je bilo v 61 splošnih knjižnicah včlanjenih 539.000 obiskovalcev, med njimi skoraj 165.000 mlajših od 15 let. Slovenci si, kot kažejo statistike, knjige raje izposojajo, kot da bi jih kupovali. Po podatkih ankete o porabi v gospodinjstvih se v zadnjih šestih letih izdatki za nakup knjig v strukturi porabljenih sredstev gospodinjstev vztrajno zmanjšujejo: leta 2000 je član gospodinjstva za knjige v povprečju namenil 0,42 odstotka sredstev, v letih 2001-2003 malo manj, 0,39 odstotka, nato 0,37 odstotka v letu 2004 in le 0,32 odstotka sredstev v letu 2005. Slovenski dnevi knjige, po prepričanju predsednika Društva slovenskih pisateljev Slavka Pregla, veliko pripomorejo k nakupu knjig in promociji branja. Promocija je, kot kaže, res uspešna, glede nakupa pa statistike kažejo drugačno sliko. S prve strani Slovesno odkritje spomenika... Po dogovoru z lastniki, družino Černič, bo prostor, kjer stoji spomenik, postal občinska last. Občina bo skrbela za kip in ga vzdrževala. Zahvala je seveda šla vsem, ki so pripomogli k uresničitvi slovesnosti. Svečan trenutek odkritja so uvedla Sovodenjska dekleta s pesmijo na besedilo Primoža Trubarja, Te stare deset zapovedi. Ko sta Venko Černič in njegova hči Nataša odstrla rdeče pokrivalo, je stopil pred mikrofon slavnostni govornik, prof. Miran Košuta, predsednik Slavističnega društva Slovenije, ki je osvetlil lik Primoža Trubarja, njegove delovanje v reformističnih krogih in njegov neprecenljivi doprinos k postavitvi trdnih temeljev slovenski pisani besedi. Po govoru Mirana Košute, čigar pretehtane, prodorne misli povzemamo, je priložnostne besede izrekel tudi goriški prefekt De Lo-renzo, rekoč, da je kot pred- stavnik države imel privilegij biti prisoten na tako pomembni svečanosti. Čestital je za našega Trubarja, ki nam ga lahko vsi zavidajo, saj je Trubar gotovo spoznal marsikaterega velikana tistega neponovljivega obdobja renesanse. Izrazil je občudovanje vsem, ki so pomagali pri realizaciji tega praznika. Podčrtal je pomembnost Trubarja za naš slovenski jezik, veliko narodovo bogastvo, ki je bil v hudih fašističnih časih teptan, zaničevan in prepovedan v javnosti. Kar se je tedaj dogajalo s slovenskim jezikom, se ne sme nikoli več ponoviti in za to mora jamčiti ustava, na kateri temelji italijanska demokracija, ne glede na trenutno usmerjenost vlade. Vsak si želi živeti v miru in sožitju. »Gotovo bo Trubar vesel, ko bo videl, da se v te kraje vrača duh njegovega časa, ko je na narodnostno pisanem Goriškem vsak govoril v svojem jeziku in ga je bližnji razumel«, je De Lorenzo sklenil svoj poseg. Pred začetkom svečanosti, ki je potekala dvojzično, in po njej so fantički in dekletca v narodnih nošah ponujali razglednice, z natisnjenim Ru-bijskim gradom in Trubarjevim kipom. Trajno bodo spominjale na ta nepozabni zelo pomenljivi dogodek, ki ga je sklenila Prešernova Zdravica v Vrabčevi priredbi in v izvedbi združenega zbora vseh nastopajočih pevcev. Z leve: Matjaž Kmecl, Klemen Kunaver, dr. Mihael Glavan, Aleš Berger (foto JMP) berljiva, znanstvena in poljudna obenem, o čemer se je na predstavitvi razgovoril akademik Matjaž Kmecl, ki jez veseljem v očeh dejal, da je prvomajske praznike prav rad posvetil branju "sijanega dela o Primožu Trubarju". Avtor dr. Mihael Glavan si je knjigo o očetu slovenskega slovstva zamislil kot "romanje s Trubarjem" oziroma potovanje po njegovem delu, prostoru in času. Takšen je tudi podnaslov knjige, ki ni znanstvena monografija, pač pa poljudno, a strokovno delo za širši krog bralcev. Od Trubarjeve monografije izpod peresa prof. Mirka Rupla je minilo že več kot 50 let, zato je dr. Glavan, do nedavnega vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani, "tuhtal", kako bi utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika predstavil na strokoven TRUBARJEV ALBUM Romanje s Trubarjem sam bodisi v prečrkovanem jeziku ali skozi prevode odlomkov iz nemško pisanih besedil; na dokumentarno gradivo, v katerem so omenjeni avtorji, iz katerih je črpal, temeljne knjige, ki jih je poznal, ter njegov odzven v evropskem prostoru, v leksikalnih in drugih delih. Tretji del albuma pa je Glavanov komentar, ki predstavlja, "kaj se je s Trubarjem dogajalo", omenja pa tu- Dober mesec pred 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja je založba Mladinska knjiga izdala Trubarjev album, ki so ga minuli torek, 6. t. m., predstavili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Urednik knjige in človek, ki je stal vedno ob strani piscu knjige dr. Mihaelu Glavanu, Aleš Berger, je po predstavitvi lepe knjige dejal, da je šlo za dostojno predstavitev knjige, sam bi pa rad dodal, da je šlo za izjemno dobro obiskano in lepo predstavitev knjige, ki ji želimo uspeh, saj je sodobna, lepo oblikovana, hitro način in ob tem pridal še kaj novega. Knjigo je, kot je sam povedal, zasnoval resnično kot neko romanje, ki je po njegovih besedah metafora za Trubarjevo duhovno in stvariteljsko pot, se pravi romanje na področju verskega, jezikovnega in literarnega delovanja, ter njegovo potovanje skozi prostor in čas, kajti Trubar je na di naj novejšo pridobitev NUK -izvirni izvod knjige Noviga testamenta pusledni dejl, kupljen od zasebnega lastnika v Jeruzalemu. način, mestoma resnobno, je knjigo oblikoval Klemen Kunaver, ki je prav za to priložnost posnel polovico od približno tristo konju, oslu ali peš prepotoval skoraj vse slovenske kraje in velik del Evrope. Dr. Glavan je album vsebinsko razdelil na troje: na Trubarjevo besedo, s katero spregovori Prav dejstvo, da se še vedno najdejo nepoznana Trubarjeva dela, je dr. Glavanu gotovo dalo misliti in je najbrž zato na predstavitvi dejal, da knjiga o Trubarju, ki jo je sam pripravil, gotovo ni konec Trubarjeve zgodbe, saj gre po njegovih besedah za lepo, a nedokončano zgodbo, ker je Trubar zanimiv in se bo še veliko novega o njem odkrilo. Knjiga je sodobna in ne opisuje le Trubarjevega časa, ampak ga spremlja do današnjih dni, je poudaril urednik Aleš Berger, ki je predstavil vzvode za njen nastanek. V založbi so, kot je dejal, želeli tega velikana slovenstva prikazati na poljuden, a strokovno neoporečen način. Odločili so se za fotografij, z dr. Glavanom sta namreč obiskala vse kraje, za katere se ve, da je Trubar v njih kdajkoli bil ali pa v njih živel. Akademik Matjaž Kmecl, ki se je prvi poglobil v knjigo, jo je oce- nil kot sijajno delo, ki bralca osupne nad množico podatkov in informacij. "To je neke vrste priročnik o Trubarju, Trubarjev leksikon, čeprav je hkrati monografski prikaz", je povedal dr. Kmecl. Urednik Aleš Berger pa je obljubil, da bo v ponatisu Trubarjevega albuma, ki je zares poln Trubarjevih likovnih upodobitev, zagotovo tudi fotografija Trubarjevega kipa, ki smo ga postavili pred gradom v Rubijah pri Sovodnjah, kot tudi najnovejši reliefni prizori Trubarjevega življenja akademskega kiparja Mir-poglobljeno monografijo z ve- sada Begiča, ki so slovenski jav-liko slikovnega gradiva. Izjemno nosti še nepoznani, lepo, sodobno in na nevslijiv JUP Slovensko stalno gledališče Izredna ponovitev predstave Samomorilec V prihodnjih dneh bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo nekaj izrednih ponovitev letošnjih produkcij. Ponovno je bila na sporedu komedija Samomorilec Nikolaja Erdmana v režiji Eduarda Milerja (13. maja), Maraton v New Yorku Edoarda Erbe pa bo v Mali dvorani spet na ogled 15. maja ob 16. uri. V Malo dvorano SSG se bo vrnila tudi najnovejša otroška predstava Tubotubatubetubitu' Marka Sosiča v četrtek, 15. maja, ob 10.30; v teh dneh gostuje po tržaških šolah in vrtcih. Predstave je oz. bo v omenjenih dneh posnel slovenski televizijski program RAI. Dopoldanska ponovitev predstave Samomorilec, kije uspešno odprla letošnjo sezono, je bila namenjena predvsem publiki, ki si ni še ogledala uprizoritve redkega in kontroverznega teksta ruske dramatike. Aktualna družbena farsa iz leta 1928 je doživela ostro, za življenje in delo avtorja usodno cenzuro. Čeprav sta se za uprizoritev angažirali osebnosti kotMejerhold in Stanislavski, je tekst doživel krstno uprizoritev komaj leta 1969. Satirična komedija moskovskega dramatika ima emblematično zgodbo, je parabola o določenem času in družbi, o zgodovini države, o položaju umetnikov in o odnosu politike do angažirane umetniške govorice, ki jo je režiser Eduard Miler postavil na oder z vso pronicljivostjo svoje gledališke estetike. Predstava Samomorilec je zaživela na slovenskih odrih leta 1971 v prevodu Mileta Klopčiča, katerega se je ob priredbi Jožeta Faganela držala tudi nova produkcija SSG. DOLINA Majenca 2008 Pomemben jubilej 60-letnica Slovenskega dobrodelnega društva Tradicionalni praznik je bil tudi letos množično obiskan Foto Kroma Slovensko dobrodelno društvo v Trstu se je 9. maja brez zunanjih slovesnosti delovno spomnilo svoje 60-letnice. Na sedežu v ul. Mazzini je bil najprej redni občni zbor, sledilo je 21. podeljevanje Flajbanovih nagrad za študente. Občni zbor je zaradi odsotnosti predsednika Aljoše Vesela, ki je na okrevanju, uvedla in vodila Vera Čok Vesel. Tajniško poročilo je prebrala Silva Gašperšič, blagajniško poročilo pa Jole Germani, za nadzorni odbor je nastopila Eva Vesel. Glavni podpori iz Flajbanovega sklada (po 1.500 evrov) sta prejeli visokošolki Tjaša Maz-zucca in Asha Past, podpore po 500 evrov pa so dobili Marko Sadlowski, Slavica Radinja, Ksenija Pregare, Sara Lavrenčič, Cristian Lavrenčič, Jan Grudina in Jurij Grudina. Pred slovesnim podeljevanjem nagrad je nastopil član vodstva in soustanovitelj SDD Jožko Gerdol, ki je obudil spomine in povedal nekaj misli ob 60. rojstnem dnevu organizacije. Govornik je dejal takole: "Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, pozdravljeni! Štejem si v posebno čast, da ste mi dali besedo ob tej za nas nadvse važni obletnici. V spomin u se mi vrstijo kakor v filmu dogodki tistega časa. Po katastrofalni vojni vihri in po triletni politični in socialni zmedi, ki je izmla naše ljudi od doma in jih pognala v svet, se je našla skupina nesebičnih in požrtvovalnih ljudi, ki so si zamislili ustanovitev Slovenskega dobrodelnega društva. Bilo jeli. aprila 1948, ko me je dr. Franc Vesel poklical, da bi sprejel mesto tajnika v nastajajoči organizaciji. Bil sem Študent. Pristopil sem rad in 14. aprila 1948 smo sklicali ustanovni občni zbor, pri katerem je bil izvoljen za predsednika dr. Slavko Tuta. Tajnik sem bil sam, blagajnik pa gospod Ignac Marc. In mirno splavala je naša barka s polnim vetrom v jadrih. Tekla so leta, prihajali in odhajali so novi ljudje, predsedniki, odborniki, člani - vsi, brez izjeme, polni idealnega navdušenja in sočutja do rojaka v potrebi po pomoči. Vsi smo darovali svoje znanje, požrtvovalnost in delavnost v korist potrebnih. Naj se spomnim in omenim vsaj predsednike, ki so se zvrstili v teh letih: po dr. Tuti g. Stanko Flego, nato dolgo let dr. Rudolf Marc, dr. Stanislav Pavlica in še prof. Ivan Artač do sedanjega predsednika inž. Aljoše Vesela. Že od vsega začetka smo usmerili delovanje v socialo: gmotno pomagati revnim družinan, da bi zmogle nuditi svojim otrokom ne samo kruh, ampak tudi višjo izobrazbo in samostojen poklic. Omislili smo si in udejanjili najrazličnejše socialne dejavnosti: počitniške kolonije, miklavževanja, božičnice, pakete z obleko in obutvijo ter pakete s šolskimi potrebščinami in včasih s sladkarijami. Skratka, nudili smo potrebnim rojakom, v prvi vrsti šoloobveznim otrokom, moralno in gmotno pomoč. Za tako zahtevno delo smo potrebovali veliko sredstev, ki smo jih črpali iz raznih virov: otroške igrice, razstave, tekmovanja ex-tempore, v 60. letih smo prirejali "Slovanske plese", dobrodošli so nam bili prispevki premožnejših podpornikov. Krona vseh pridobljenih sredstev pa je bila zapuščina g. Mihaela Flajbana. Ta je z velikodušnim dejanjem omogočil ustanovitev nagrad, ki nosijo po njem ime in jih letos podeljujemo že 21. Naše društvo se čuti posebno počaščeno in s ponosom ugotavlja, da je z dolgega seznama visokošolskih študentov, ki so bili deležni teh nagrad, izšlo marsikatero ime, ki je, poleg osebnega uspeha, zablestelo tudi na deželni, državni in mednarodni ravni. S časom se je marsikaj spremenilo: nove zakonske norme in drugačne socialne razmere so narekovale nov pristop do potreb današnjega človeka. V tem času je društvo dvakrat posodobilo statut, da bi sledilo duhu sodobnega življenja. Tudi sedež društva smo prenesli v novejše in pripravnejše prostore. A cilji, poslanstvo in duša vsega delovanja so ostali vedno isti: konkretno sooblikovati organizacijo, tako da vestno izpolnjuje zahtevne naloge, ki so si jih zastavili pred 60 leti ustanovitelji društva. Že piha ugoden veter, ki napenja nova jadra - prihodnjemu delu in dolžnostim naproti. Gospe in gospodje, hvala za pozornost! " V noči med soboto, 10., in nedeljo, 11. maja, je ob zori na dolinskem vaškem trgu Gorica ponovno zadonela domača himna, ki so jo pod majem s kančkom lokalpa-triotistične ganjenosti zapeli mladi in manj mladi Dolinčani. Tudi letos je namreč Majenca, osrednji praznik v Bregu, ponovno privabil v Dolino veliko število obiskovalcev, ki so ob bogati glasbeni in kulturni ter enogastronomski ponudbi od četrtka do torka praznovali ljudski starodavni običaj. Tudi letos je bila med najbolj obiskanimi prireditvami Majence 52. občinska razstava vin in 11. razstava olj Največ nagrad je med vinogradniki odnesel Rado Kocjančič iz Krogel. Strokovna komisija je njegovemu rdečemu vinu DOC podelila sre- brno priznanje, belemu DOC pa zlato. Kljub temu da je bila lanska letina tarča napadov oljčne muhe, ki je prizadejala ogromne škode, je brežansko oljčno olje vsekakor prestalo zahtevno preizkušnjo in vsa natopajoča olja je komisija proglasila za ekstradeviška: veliko pridelovalcev si je tako prislužilo priznanje odličnosti. stvarnosti, kot je pojasnil tudi član ocenjevalne žirije Janko Ban: "Težko je opredeliti s točkami glasbo, ocenjevanje pa je nujno zlo pri takih revijah. Se težje je, ko nastopajo otroški zbori, ki v vsakem primeru naredijo vse, kar je v njihovih sposobnostih. V specifičnem primeru smo morali najprej razporediti pevce po starosti, saj so peli otroci iz vrtca, os- Vrh Majence je bilo kot običajno slavnostno postavljanje maja, okrog katerega so v nedeljo, 11. maja, zaplesali parterji in parterce. Prijetno razpoloženje je zavladalo tudi v torek, 13. maja, ko so domačini po nastopu pihalnega orkestra Breg iz Doline slavnostno podrli maj, se končno poslovili od nadležnega zimskega mraza in se predali uživanju toplih spomladansko poletnih mesecev. bil odposlanec Cesarskega sveta na Dunaju in predsednik pomembne komisije za pogozdovanje Krasa. Za svoje zasluge je prejel visoko nagrado na pariškem Expoju leta 1900, leta 1883 pa je dobil plemiški naslov. V Trstu je bil predsednik gledališča Verdi in je napisal govor ob postavitvi spomenika skladatelju Giusep-pu Verdiju. Hvaležna sem in obenem ganjena, da je spomin nanj pri Banih po toliko letih tako živ": Banovci so zelo navezani na zgodbo posestva in njegovih prebivalcev; dediščina družine Burgstaller je bila večkrat deležna posebnega poglabljanja in ovrednotenja, predvsem z zanimivo razstavo in pohodom "Mihova pot". Tokrat so se Banovci poklonili gospe Gabrielli, po maši tudi s postavitvijo venca na pokopališču sv. Ane. Člani društva in predvsem glavna pobudnica Neva Hus-su napovedujejo nadaljnje prireditve v znamenju družine Burgstaller, saj je še veliko neraziskanih področij, anekdot in spominov, ki jih je treba zbrati in ovrednotiti. PAL novnošolci in najstniki, ki spadajo v različne stopnje in jih je nemogoče primerjati. Rezultati zrcalijo prav to delitev v dva sklopa, saj smo izbrali en otroški in en mladinski zbor za vsako združenje. Vsi zbori so bili dobro pripravljeni, po soglasnem mnenju žirije pa je tokrat najbolj izstopal zbor Kraški cvet". RP V kraju, kjer je danes opuščena vojašnica pri Banih, je do začetka 20. stoletja stala vila barona Josepha Burgstallerja. Veliko posestvo je zaživelo v poletnih mesecih, ko je plemiška družina bivala v poletni rezidenci na Krasu in je s kmečkimi, hišnimi in upravnimi opravili zaposlila veliko ljudi iz vasi in Cerkveni zbor in KD Grad Spomin na Gabriello Brugstaller letne sezone, ki ga je plemiška družina prirejala za svoje delavce, na dan vaškega zavetnika sv. Florijana pa so vaščani h Foto Kroma okolice. Odnos, ki ga je baron Burgstaller imel do svojih delavcev, je bil zelo spoštljiv in skoraj prijateljski; tradicionalna septembrska šagra pri Banih je na primer obuditev običaja praznika ob koncu po- spremljali bogoslužje s svojimi delodajalci v kapelici vile. Prav spomin na slednji, povezovalni trenutek je postal za člane cerkvenega zbora pri Banih in kulturnega društva Grad navdih, da so letos obo- gatili praznovanje dneva zavetnika s počastitvijo 100. obletnice smrti Dame Cesarskega reda Elizabete Avstrijske, baronice Gabrielle Bidis-chini Burgstaller. Cerkvica je bila premajhna za zbor, narodne noše in vaščane, ki so se udeležili verskega in spominskega obreda. Sodelovala sta tudi dva gosta tržaškega društva IR 97 Litorale-Kunstenland-Primor-je v avstrijskih uniformah in daljna sorodnica družine Burgstaller, pravnukinja baronovega brata Luisa De An-gelis. Josephova veja družine nima namreč direktnih potomcev, saj sta baron in žena imela samo hčerko, ki je umrla v otroških letih. Odsev globokega spoštovanja do barona in njegove soproge se je ohranil skozi generacije, saj se gospa De Angelis s ponosom spominja vseh priznanj, katerih je bil deležen njen prednik: "Joseph Burgstaller je Otroški pevski utrip Izbirna revija Pomlad glasov Spomladjo pride vsako leto tudi čas otroških zborovskih revij, med katerimi se "Primavera di voci" razlikuje po povezovalnem značaju in deželni razsežnosti. Prireditev zborovskega združenja USCI Furlanije Julijske krajine poteka namreč v dveh delih; vsaka pokrajina ima svojo izbirno, netekmoval-no revijo, na kateri žirija izvedencev izbere dva reprezentančna zbora, ki bosta lahko nastopila na sklepnem, gala koncertu, vsako leto v drugi pokrajini, a vedno v prestižnih velikih dvoranah in gledališčih. Tržaško revijo, na kateri je pelo osem zborov, je letos zaznamovalo prvo sodelovanje Zveze slovenskih kulturnih društev in pokrajinske sekcije USCI pri skupnem projektu. Zaradi združitve organizacij je žirija na tem koncertu izjemoma izbrala štiri zbore in ocenjevanje je zelo jasno pokazalo pohvalno raven delovanja slovenskih zborov. Na gala koncertu, ki bo 1. junija v občinskem gledališču v Pordenonu, bodo namreč nastopili šolski pevski zbor nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda, ki ga vodi Maur-izio Marchesich, otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja (vodi Suzana Žerjal), otroški pevski zbor Kraški cvet iz Trebč pod vodstvom sestre Karmen Koren in vokalnoinstrumental-na skupina I cuccioli di Cantare', ki jo vodi Barbara Crapaz. Izbor ustreza želji združenja USCI, da bi zaključna revija postala čim popolnejša slika raznolike deželne zborovske Foto Kroma Darovi ver daruje Marija Zanevra 20,00 evrov za Društvo Rojanski Marijin dom. V spomin na Matejko Peterlin Maver darujeta Nataša in Boris Fabjan 50,00 evrov za društvo Rojanski Marijin dom Obvestilo Šolske sestre de Notre Dame vabijo na romanje na Trsat in na otok Cres v petek, 30. maja 2008. Za vpis in podrobne informacije poličite na tel. št. 040 220693 ali 347 9322123. Motejki Peterlin Maver v spomin NARODNI DOM hmkihii Slovensko pastoralno središče Skupna molitev tržaških vernikov Nasvidenje, Matejka! Nasvidenje na "onem svetu”, seveda, kamor ste me prehiteli, in kjer, upam, že uživate Božje plačilo. Mnogo ste naredili za naš narod, o tem že govorijo in pišejo drugi. To Vaše delo sem občudovala, toda tesneje v stik z Vami sem prišla na drugem področju, na tistem, kjer prevladujejo srce, človekoljubnost, dobrota. Kdo je najbolj vneto pomagal lajšati zadnje mesece življenja ostareli in bolehni Feliciti? Kdo je našel čas, daje nosil kosila bolnim prijateljem in znancem? Kdo drug kot že itak prezaposlena Matejka! Samo Bog ve, koliko podobnih drobnih - velikih del je šlo skozi Vaše roke. Hvala. Hvala, da ste prišli tudi do moje bolniške postelje. Takrat sem že vedela, da se z vsemi močmi borite proti zahrbtni bolezni, in ko sem Vas zagledala, mi je prišla na misel basen o lisici in volku: Bolni zdravega nosi..., kajti Vaša bolezen je bila hujša od moje. Druga misel me je preblisnila, ko ste odhajali: Poslovit seje prišla! In oblile so me solze. Nekaj mesecev kasneje ste se dokončno poslovili od tega sveta. Bog Vam daj počivati v zasluženem miru, svojcem pa daj Bog tolažbo in zavest, da boste tudi še naprej ob njih in tudi ob vseh nas, ki smo Vas imeli radi. Hvaležna Nada Martelanc Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabi na otroško likovno in glasbeno srečanje MALE USTVARJALNE ROKE v nedeljo, 18. maja, ob 17. uri v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru "Na metežici" Razstava in nagrajevanje del likovnega natečaja "Rdeče češnje, dar pomladi" ter spevoigra "Show strahov" v izvedbi OS Livade iz Izole. Kioski delujejo od 16. ure dalje. Društvo slovenskih izobražencev P. Banchig, jezuit predsedovanja RS Evropski uniji, razčlenil teme medkulturnega in jezikovnega značaja. To bi bila dobra priložnost, da se UP predstavi v Trstu in da Narodni dom postane stičišče nekdanjega večkulturnega pridiha, kajti Slovenci ostajamo v mestnem središču tujek. Slovenci smo namreč v mestu malo opazni, česar se dobro zaveda predsednik NŠK Vilijem Černo. "Želimo postati tvorni kulturni ustvarjalci v osrčju zalivskega mesta, hočemo suvereno izraziti ves naš potencial, vendar za to potrebujemo močno podporo RS”. Černo je prepričan, da smo v tem obdobju priča prodiranju italijanske vplivne sfere v slovensko in italijansko Istro, "mi se pa moramo zato utrditi v Trstu in to lahko storimo le s kulturo”. Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc se je v svojem posegu najprej navezal na predlog Milana Bufona in dejal, "treba je takoj začeti s pripravo konference na temo medkulturnega dialoga, pri kateri bo UP aktivno soudeležena”. Gost je nato izpostavil možnost izobraževalne dejavnosti UP v zamejstvu, pri kateri naj bi Slori in NŠK postala pomembna dejavnika. Ravnatelj NŠK Milan Pahor je predlog podprl, saj se zaveda, kako pomembno je zaledje za razvoj manjšine in tržaške stvarnosti sploh. IgorGregori na me|i V društvu slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek, 5. maja, govor o jezuitskem patru Antoniu Ban-chigu. Iztočnica večera je bila knjiga z naslovom P. Antonio Banchig, gesuita di frontiera, ki je lani izšla pri zadružni založbi Most v Čedadu. O monografiji, ki jo je uredil beneški kulturni delavec Giorgio Banchig, sta poleg Banchiga samega spregovorila še prof. Marija Cenda in p. Mario Vit, predsednik kulturnega centra Veri-tas v Trstu, ki je bil avtorju v pomoč pri sestavljanju knjige. P. Antonio Banchig je živel v letih 1814 in 1891. Rodil se je v Tarčentu pri Podbonescu, kot jezuit pa je bil dejaven predvsem v severni in srednji Italiji, Dalmaciji, Južnem Tirolskem. Na podlagi arhivskega gradiva je Giorgio Banchig odkril, da je bil p. Banchig kot neomajen katolik dvakrat prisiljen zapustiti ozemlja, ki so v času Risorgimenta prešla pod italijansko oblast. Tedaj se je namreč po Italiji razvijala močna protiverska miselnost. P. Banchig, ki je med drugim zaradi velike kulturne in teološke razsežnosti v stolnici v Trentu spregovoril ob 300-let-nici konca tridentinskega cek-venega zbora, je zatočišče dobil v Gorici, kjer je začel snovati medkulturne in medverske stike med slovenskimi in italijanskimi verniki. NOVI Gost rektor Univerze na Primorskem Sožitje in kulturni razvoj temeljita na konkretnih dejanjih nato, ob petju pesmi Pojdi v popolnem miru, v procesiji odpravili do poslopja slovenske nižje srednje šole pri sv. Jakobu, kjer so se srečali z verniki italijanske narodnosti: s tem se je udejanjila želja, da bi eni in drugi s skupnim doživljanjem binkoštnega praznika potrdili dejstvo, da so verniki v Trstu, ne glede na narodnostne razlike, eno samo božje ljudstvo. Skupna dvojezična molitev italijanskih in slovenskih vernikov se je nadaljevala v cerkvi sv. Jakoba ap., kjer je tržaški škof Evgen Ravignani potrdil vernike v veri in v pripravljenosti slediti Jezusu. Še enkrat so Božjega sina prosili za dar Svetega Duha, ki je vir vsakega poklica in vir prave ljubezni v Kristusu. IG Namesto cvetja na grob Matejke Peterlin Maver darujeta Anica Maver in Liliana Furlanič 50,00 evrov za Slovensko Vincencijevo Konferenco v Trstu in 50,00 evrov za Društvo Rojanski Marijin dom, Mira Bole 20,00 za Društvo Rojanski Marijin dom. V spomin na Matejko Peterlin Ma- S kupno evropsko zavest je treba graditi na konkretnih dejanjih: kultura je nedvomno najučinkovitejše sredstvo za snovanje kre-menitejših čezmejnih zvez, predvsem takrat, ko politika zamuja neponovljive priložnosti in hodi svojo pot naprej. Srečanje predstavnikov Slovenskega raziskovalnega inštituta in Narodne in študijske knjižnice z rektorjem univerze na Primorskem Radom Bohincem, ki je bilo v konferenčni dvorani Narodnega doma v četrtek, 8. maja, sodi gotovo v soke šole na tvorno sodelovanje z Univerzo na Primorskem, še zlasti na jezikovnem področju: predstojnica slovenskega jezika Visoke šole prof. Pirjevec se bo namreč v kratkem upokojila in finančne težave bodo pogojevale prihodnost stolice slovenskega jezika. Dokaj zaskrbljujoč položaj torej, ki ga je profesorski kader Visoke šoke vendar pripravljen razrešiti. "Današnje srečanje je zato le prvo na dolgi poti kro-jitve sinergije med tukajšnjo stvarnostjo in koprsko", je dejal predsednik Slorija Milan Bufon, ki je izpostavil željo po čim bolj tesnem snovanju mreže sodelovanja. Bodisi NŠK kot Slori bi lahko na tej relaciji postala akterja pri "konkretni promociji slovenstva v tem prostoru, Slovenski informativni center pa bi lahko postal središče, kjer bi se zamejski in ostali študentje soočali s študijsko ponudbo Univerze na Primorskem". Predsednik Slorija je glede konkretne promocije slovenske znanosti v Trstu predlagal organizacijo simpozija, ki bi junija, ob sklepu sestre in drugi verniki iz mesta, ki so ubrano zapeli pesem Pridi, pridi Sv. Duh. Pesmi je sledilo berilo iz 2. Mojzesove knjige, nato so verniki in dušni pastirji obnovili krstne obljube, s katerimi so se kristjani odpovedali temi, da bi postali otroci Luči in tako služili Bogu v sveti katoliški Cerkvi. G. Suard je prisotne blagoslovil še z blagoslovljeno vodo Velike noči. Slovenski verniki so se tvorno navezovanje stikov med zamejstvom in koprsko visokošolsko ustanovo, obenem pa pomeni tudi novo pretakan-je intelektualnega potenciala med manjšino in vseslovenskim prostorom. Mreža sodelovanja pa lahko obsega še širši vidik, če se vanj vključijo tudi kulturni dejavniki večinskega naroda, v tem primeru tržaška univerza. V imenu Visoke šole za tolmače in prevajalce je na srečanju spregovorila tudi Nadine Čellotti in z veseljem napovedala pripravljenost Vi- S praznikom Binkošti se kristjan vrača v čas, ko je komaj rojevajoča se krščanska skupnost, združena v molitvi z Marijo in apostoli, sprejela 'ognjeni krst', ki ga je Jezus obljubil. Slovenska verska skupnost v Trstu se je zbrala na sedežu Slovenskega pastoralnega središča v ul. Risorta, v soboto, 10. maja, da bi ob molitvi še enkrat podoživela te dogodke. G. Maks Suard, g. Tone Bedenčič in g. Marij Gerdol so vodili skupno molitveno srečanje. "Obnovili bomo krstne obljube, začetek našega novega življenja s Kristusom", je dejal g. Suard, predsednik mladinske pastorale. V dvorani pastoralnega središča so bili prisotni veliko mladih, šolske Združeni zbor ZCPZ Romarski izlet v Cerkno Združeni zbor ZCPZ iz Trsta se je v soboto, 3. maja 2008, odpravil na vsakoletni romarski izlet. Cilj romanja so bile Lajše pri Cerknem, kjer so se izletniki ob breznu poklonili spominu na žrtve revolucije med II. svetovno vojno in po njej, posebej pa na rojaka iz Barkovelj pri Trstu, duhovnika, Lada Piščanca. Priložnostno komemoracijo je v kapeli ob breznu občuteno vodil msgr. Marij Gerdol, neomadeževan spomin na zavednega rojaka pa je obudil barkovl-janski rojak Aleksander Furlan. V župnijski cerkvi sv. Ane v Cerknem je sv. mašo daroval msgr. Marij Gerdol, ravnatelj slovenskega pastoralnega središča v Trstu, pevci so sodelovali s prepevanjem novega programa, pri orglah pa jih je spremljala mlada organistka iz Idrije Metka Jereb. Romarji so se srečali z duhovnim pomočnikom mag. Andrejem Sedejem, ki jim je predstavil bogastvo domače cerkve, posebej pa opozoril na upodobitev barkovljanskega mučenca duhovnika Piščanca ter Ludvika Sluge na zunanji fasadi. Dopoldanski del romanja, ko jih je s pristno razlago in vodenjem po Cerkljanskem vodil tudi prijatelj Tomaž Pavšič, so zaključili s kosilom v turistični kmetiji Grapar. Krožna pot se je iz cerkljanskega hribovja vila ob reki Idrijci do Mosta na Soči in nato ob Soči do Solkana, kjer je zavila proti kromberški župniji, v kateri je dolga leta živel in ustvarjal eden največjih slovenskih skladateljev Vinko Vodopivec. Tam so se srečali z župnikom mag. Cvetkom Valičem, ki jim je predstavil utrip župnije, v kateri je skladatelj Vodopivec ustvaril bogat glasbeni opus. S počastitvijo spomina na skladatelja in njegove 130-letnice rojstva se je romarski izlet zaključil. J.B. 12 15. maja 2008 Aktualno / Koroška NOVI GLAS Anketa o turizmu v Trstu Dober potencial, ki se lahko še razvije Po izsledkih raziskave Tržaške univerze (turistična smer v Gorici) za CAT "Servizi al Commercio" iz Trsta, je turistični sektor v tržaški pokrajini v stalnem porastu in kaže možnosti dodatnega razvoja. Na seminarju, ki je potekal prejšnji teden v prostorih deželnega sveta FJK v Trstu, sta prof. Adriana Monte in dr. Mario Passon orisala glavne rezultate raziskave, ki je slonela na analizi obstoječih podatkov o turističnih trendih v Trstu in deželi ter tudi na anketi med kakimi 350 operaterji iz hotelirstva, gostinstva in povezanih sektorjev iz mesta dejavnosti FJK Antonella Manca, ki je poudarila strateškost turističnega sektorja za deželno gospodarstvo in obete za Trst, pri čemer bi moral imeti čedalje večjo vlogo kongresni oz. turizem velikih dogodkov. Pohvalila je delo tržaškega CAT-a in ostalih v deželi, ki so izpeljali projekte za revitalizacijo in razvoj trgovskih in turističnih dejavnosti v mestnih, kmečkih in goratih območjih. Za nekatere projekte, ki jih je financirala Dežela, so bile nosilke tudi občine skupaj s CAT-i. Profesorica Monte je orisala potrebe in vizije, ki so jih izrazili in tržaške okolice. Vsi pokazatelji deželnega turizma so se v zadnjih letih znatno zvišali, zlasti na področju t. i. zgodovinsko-umetniškega in enogastronomskega obiska, pri tem Trst prednjači z 12,65% porasta prihodov (222.172 leta 2007, kar je skoraj 25 tisoč več kot 2006), z 22% več tujcev. Tudi glede prisotnosti turistov je obračun pozitiven: leta 2007 so jih našteli 554.336 (16,46 več), prenočitve pa so se zvišale od 2,41 na 2,5. Nadalje tudi primerjava med glavnimi mesti pokrajin FJK je za Trst pozitivna: kar 49% prihodov in 50% prisotnosti. Podatke deželne agencije Turismo FVG je na seminarju predstavila tudi vodja deželne direkcije za proizvodne intervjuvani operaterji: polovica ima manj kot 47 let in višješolsko oz. poklicno izobrazbo. Na 1.673 obratov je 138 hotelov, 735 gostiln oz. restavracij in 893 barov, s skupno 8.700 ležišči, kar predstavlja 5,6% deželne ponudbe. Polovica gostiln ima vsaj 50 pogrinjkov, četrtina pa nad 80. Nekaj manj kot polovica (44%) jih razpolaga z računalnikom in kar 84% hotelov pretežno sprejema rezervacije preko spleta. Zanimiv podatek predstavljajo tuji gostje: na prvem mestu so Avstrijci (51%), Nemci (34,4%), nato Slovenci, Hrvatje, Angleži in Francozi; zadnji dve kategoriji gre pripisati ladjam za križarjenje. Omenili so še druge, v glavnem spodbudne pokazatelje, npr. spreje- manje kreditnih kartic, prisotnost v specializiranih revijah in vodičih. O vrednotenju in učinkovitosti turistične atraktivnosti se je izreklo pozitvno 63,4 anketirancev. Pri oceni razvojnih perspektiv pa so bile zabeležene tudi kritične točke: na prvem mestu pomanjkanje parkirišč, ne le javnih, tudi tistih pri samih obratih (nad 50%), pomanjkanje urejenih mestnih površin in zelenic ter ureditev prometa (nad 35% negativnih ocen). Te ugotovitve so komentirali tržaški odbornik za gospodarstvo Paolo Rovis, podpredsednik tržaške pokrajine ter referent za gospodarstvo in turizem Walter Godina ter predsednik gostincev SDGZ Niko Tenze. Slednji je omenil, da so operaterji dokaj kritični do sejemskih prireditev in drugih dogodkov tudi zato, ker so ti v glavnem osredotočeni na samo mesto, medtem ko bi bilo treba pri turistični strategiji upoštevati cel pokrajinski teritorij in gledati dlje. SDGZ kot organizator Okusov Krasa sodeluje ne le s krajevnimi proizvajalci, ampak tudi z gostinci čez Timavo in onstran meje. V glavnem zanimive izsledke raziskave je uokviril tudi predsednik CAT-a Giuseppe Giovarruscio, ki je omenil, da je ta center za nudenje tehnične pomoči trgovskim podjetjem izraz štirih tržaških trgovskih združenj AACT, Aciesse Confesercenti, Sinagi in SDGZ. Seminar je sklenila arhitektka Fabiana Pieri, koordinatorka Projekta PIT - Trieste (Pro-getto Integrato del Territorio), v katerem je bila izvedena anketa. Projekt, ki ga financira Dežela FJK, je namenjen gospodarski oživitvi točno omejenega tržaškega predela, poimenovanega "Vie dei Torrenti"in začrtanega med ulicami Battisti, Drevoredom XX. septembra, Mitnico, Carducci in Ghega. Projekt predvideva skupne marketinške pobude in tudi arhitektonsko-urbanistične posege za 587 obratov, ki so na omenjenem območju. Podrobnejši podatki in informacije o raziskavi: na spletni strani www.cattrieste.it. Davorin Devetak VIDA VALENČIČ KO SE DOTAKNEŠ OSEBE Dolgin nežnega pogleda z rock majico Zadnje čase me ob tej tipkovnici žal preveva potreba po izražanju nekega neodobravanja, občutek razočaranja nad pomanjkanjem trdnih temeljev za kak družbeni preporod v Italiji. Osnovan na poštenosti, meritokraciji, socialnem čutu. Sama sebi se zdim siva in vase zaprta. Potem se zgodi nekaj takih dogodkov, ki ti vedno znova pokažejo, da do spremembe pride samo, če gradiš na pozitivnosti in predvsem, če ti jo uspe uvideti. Povsem se strinjam z zapisom v lokalnem dnevniku. Don Mario Vatta se sprašuje, kako bo družba čez, recimo, štirideset let ocenjevala današnjo. Mogoče bo omenjala vrtoglavo spreminjanje dogodkov in nepripravljenost družbe nanje? Tale bradati zidar družbene spremembe - ki je prepričan, da ni le moralno, ni le človeško, pač pa se tudi družbeno izplača investirati čisto v vsakega člana, tudi naj šibkejšega - v tokratnem zapisu zelo jasno poudarja pozitivnost. "Preozka se mi zdi siva obleka razočaranja, ki se tako približuje predaji". In ravno to me zbode. Že res, da je družbena kritika potrebna, predvsem v današnjem času, a še bolj moramo iskati tiste signale pozitivnosti, na katerih graditi. Pred dnevi sem sledila višješolskemu srečanju na tako temo, ki lahko postane zelo zelo retorična: gradnja neke nove družbe preko jezikovnih in kulturnih pregrad. Skakala sem od ene do druge izmed štirih seminarskih skupin, ki so bile na voljo, in na srečo videla in slišala to, kar kot družba premalo jemljemo v poštev. V ušesih mi že zvene besede zanikovanja, da so ti mladi izjema, dijaki, ki se že itak zavzemajo za toliko stvari. Pa vendar. Slišala sem besede, da oni, mladi, žele razumeti ta svet, predvsem pa žele v njem sodelovati. Kolikokrat je bila izrečena beseda "posrednik naših pogledov" njim-medijem, njim-politikom. Koliko moči in elana je še v vseh teh pogledih, koliko prepričanja, da bodo "oni" (tisti odrasli, ki s svojimi odločitvami vplivajo na naše življenje) morali vzeti v poštev širšo skupino, ki jasno izrazi svoje poglede in zahteve... In koliko jasne namere za uporabo že obstoječih sredstev za sodelovanje pri oblikovanju družbenega mnenja. Internet in njegove možnosti. Mlad fant visoke rasti me jasno vpraša: "Misliš, da bi to bilo izvedljivo ali smo le sanjači"? Danes bi mu verjetno odgovorila, da na srečo obstajajo tudi taki ljudje, taki sanjači, ki verjamejo, da lahko izkoristijo že obstoječa tehnološka in drugačna sredstva sebi v prid, ki vedo, da lahko novico drugače iščejo, ki žele svetovno dogajanje tudi kritično prerešetati. Isti dolgin nežnega pogleda v skupini izrazi prepričanje, da bi brez večjih težav lahko sestavili kako skupno mladinsko medijsko oglašanje, mogoče preko interneta, po zgledu tisočih, ki so take pobude sestavljali veliko pred njimi. Ena od štirih koordinatork seminarskih skupin javno izrazi, kako so ji ravno ti mladi pomagali, da se je "destrukturirala", da je počasi odvrgla stereotipizi-rano profesorsko strukturo, preko katere jih je sodila in se pustila od njih tudi oblikovati. Stavek, ki je preveval celotno skupino, je bil: "želeli bi, da bi za hip, vsaj za hip, odrasli obmolknili in nam prisluhnili, ker ni res, da nimamo idej in pogledov". Ok, kritiko, ki sledi, vzamem v poštev. Že res, da so ti mladi gotovo v nečem "izbranci", dijaki, ki se v tistih treh dneh - kolikor je trajalo mednarodno srečanje - gotovo niso borili za popravo katastrofalnih ocen. Drugače bi se na seminarje ne prijavljali. V spominu dolgin z majico ne-vem-katere-rock skupine, jasnih idej in misli, pred snemanjem pa stavek: "Ogrnem se, mogoče ta majica ni primerna". (Primerna za nas, odrasle...). Odvrnem mu, da je absolutno super-primerna, del njega. Poleg želje po tem, da bi mu in jim družba prisluhnila. umu Cerkev sv. Petra in Pavla Zborovski večer Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem je pred nedavnim bil v gosteh v Kanalski dolini. Pod vodstvom priznanega dirigenta in skladatelja Ambroža Copija je v cerkvi Sv. Petra in Pavla na Trbižu izvedel celovečerni koncert. Zbranim poslušalcem v trbiški cerkvi je zbor ponudil kakovo- sten in raznolik program, ki je obsegal sakralno in ljud- sko glasbo od Mendelssohna do Al da Kumarja in Pavleta Merkuja. Koncert sta soorganizirala SKS Planika in občina Trbiž. Še zmeraj nerešene težave slovenskega doma na Dunaju Mohorjeva družba predstavila razloge za prodajo Korotana Predstavniki Mohorjeve družbe (MD) iz Celovca na avstrijskem Koroškem so v torek, 6. maja, kot poroča Slovenska tiskovna agencija, pojasnili razloge, zakaj bodo prodali študentski dom Korotan na Dunaju najboljšemu ponudniku. Slovenska vlada namreč "do danes ni potrdila pogodbe, ki smo jo po šestih letih pogovorov uskladili", so povedali v Ljubljani. Do 15. maja MD vendarle še upa na rešitev. Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) so medtem sporočili, da si prizadevajo nastalo situacijo ustrezno rešiti in ne vidijo razloga za prekinitev pogajanj. Ob tem so izrazili tudi presenečenje nad zaključki vodstva MD, ki so jih predstavili na nedavni novinarski konferenci. Vodstvo MVZT se je z vodstvom MD zaradi omenjene zadeve sestalo že večkrat, nazadnje sredi aprila, zato ne razumejo, zakaj vodstvo MD meni, da se vlada ne namerava več pogajati, so še sporočili z MVZT. Na zaplet v zvezi s Korotanom pa so se odzvali tudi v poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke (SNS). Kot so sporočili, ocenjujejo ravnanje vlade kot nesprejemljivo in neresno. Po njihovem se je namreč treba zavedati dejstva, da bo študentski dom Korotan predmet prodaje na avstrijskem trgu, če ga slovenska vlada ne bo kupila. Poslanska skupina SNS je danes na vlado naslovila pobudo, naj nemudoma pristopi k reševanju omenjene problematike, ki je ključnega pomena za nadaljnji obstoj povezave Slovencev v zamejstvu, so še sporočili z SNS. Kot je v Ljubljani zatrdil direktor MD iz Celovca Anton Koren, so se šest let pogajali z Republiko Slovenijo o rešitvi za študentski dom in Slovenski kulturni center (SKC) Korotan na Dunaju. Ta se je namreč znašel v finančni stiski, ker je MD za obnovo doma v letih 1993 in 1994 morala najeti posojilo vvišini 2,15 milijona evrov, obresti zanj pa so bremenile njegovo delovanje. Po Korenovih besedah bi si MD sicer prihranila letno 250.000 evrov za obresti, če bi dogovor s slovensko vlado o odkupu deleža v Korotanu dosegli že prej. A čeprav so pogodbo o odkupu deleža v Korotanu uskladili tako z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo kot tudi z ministrstvom za finance in so bila sredstva zanj že rezervirana v državnem proračunu, slovenska vlada pogodbe ni potrdila, je pojasnil direktor celovške MD. Slovenska vlada je predlog ministrstva za visoko šolstvo sicer obravnavala na treh sejah decembra lani in januarja letos, a ga je vsakič umaknila z dnevnega reda in 12. februarja letos nato sporočila, da "zadrži odločitev glede morebitnega odkupa do sprejema rebalansa". Vendar je MD 30. aprila letos prejela odgovor ministrstva za vi- soko šolstvo, znanost in tehnologijo, da "ne obstajajo prav nobena zagotovila za uspešen izid pogajanj". MD iz tega sklepa, da je slovenska vlada "opustila namen skleniti pogodbo, in to brez utemeljenega razloga". Upravni in nadzorni odbor celovške MD sta zato sklenila, da se vse pogodbe s študenti o uporabi sob iztečejo 30. junija in se ne po- daljšajo več za novo leto. Poleg tega se odpovejo vse promocijske prireditve za Slovenijo, načrtova- ne po 30. juniju, MD pa ponudi Korotan "takoj po izteku študentskih pogodb v odkup na prostem trgu, da kot vesten gospodar kar se da zmanjša škodo", je sporočil Koren. MD sicer še upa, da bi se vendarle dogovorili s slovensko vlado o odkupu deleža v Korotanu, skrajni rok pa je 15. maj. Do tedaj je namreč treba v skladu z avstrijsko zakonodajo obvestiti študente, če se jim bodo podaljšale pogodbe za novo študijsko leto. Koren je znova pojasnil, zakaj pričakujejo pomoč Slovenije pri obvladovanju finančnih težav študentskega doma, ki ga je leta 1965 z MD sezidal pater Ivan Tomažič, tedaj še za slovenske študente iz avstrijske Koroške. Vendar je danes iz vrst koroških Slovencev v Korotanu letno le še od 10 do 20 študentov, od 30 do 40 pa jih prihaja iz Slovenije. Pomemben vir financiranja študentskih domov v Avstriji so tako imenovane kontingentske pogodbe. Z njimi posamezne avstrijske zvezne dežele za določen čas zakupijo prostor za svoje študente in tako prispevajo k delovanju domov. Korotan pa prav zaradi večinskega deleža študentov iz Slovenije do teh plačil ni upravičen. MD se je s slovensko vlado v zadnjih letih pogajala o različnih možnostih za ureditev finančnega položaja, nazadnje so se dogovorili o odkupu 95-odstot-nega deleža, česar pa slovenska vlada do danes kljub pripravljeni pogodbi ni potrdila. Pri tem je Koren še posebej poudaril, da odgovornosti ne želi naprtiti ministrici Mojci Kucler Dolinarjevi, temveč da se očitno zatika v kabinetu predsednika vlade. Predsednik nadzornega odbora MD Karel Smolle je danes izrazil pričakovanje, da bo Slovenija poravnala škodo, ki je nastala družbi zaradi "neresnega ravnanja" slovenske vlade. "Ce se matica obnaša kot mačeha, se bomo prisiljeni raziti v ne ravno prijaznem tonu", je še opozoril Smolle, ki ni izključil političnih razlogov za neuspela pogajanja s slovensko vlado. Kot je dejal, gre morda tudi za "slabljenje tistega dela slovenske manjšine na Koroškem, ki se bolj odločno postavlja za svoje interese". Predsednik celovške MD Jože Ko-peinig vendarle upa, da se bo še pravočasno našla rešitev, ne nazadnje je v Korotanu doslej bivalo vsaj okoli 1200 študentov iz Slovenije. MD je po Kopeinigovih besedah zato tudi "dobrotnik Slovenije". Korotan bi namreč lahko bil "zgled subsidiarnega in solidarnega sodelovanja med slovensko državo in strukturo slovenske manjšine v zamejstvu, kot je to MD", je še poudaril predsednik družbe Kopeinig. Sloveniia ^ M- Vse vzgojno-izobraževalne ustanove bodo morale imeti izobešeno državno zastavo Proces proti Janezu Janši in ostalim je spremenil slovensko zgodovino Sredstva obveščanja v Sloveniji, pisna in elektronska, poročajo in obravnavajo predvsem tiste teme in dogodke, ki se nanašajo na bližnje parlamentarne volitve. Pri tem pa ni mogoče zmeraj zaznati prefinjenosti posameznih prispevkov, katerih avtorji ustvarjajo vtis, da je zmaga levosredinskih strank (Socialnih demokratov, LDS in stranke Zares) na volitvah že zagotovljena, poraz sedanje parlamentarne in vladne koalicije pa neizbežen. Morda bo poročanje medijev bolj uravnoteženo, bolj stvarno in v skladu z resnico, potem ko bo, kot je nepovedala Nova revija, ustanovljen nov dnevni časnik z imenom Slovenski telegram. To naj bi se zgodilo v kratkem, tako da naj bi se nov časnik lahko vključil v predvolilno kampanjo. Pri tem pa se približuje dvajseta obletnica dogodkov, ki so v marsičem spremenili slovensko zgodovino. Konec tega meseca bo namreč minilo dvajset let, kar se je z aretacijo tedanjega podjetnika in sodelavca revije Mladina, Janeza Janše, začela t. i. afera JBTZ. Ta kratica povzema imena Janeza Janše, Ivana Borštnarja, Davida Tasiča in Francija Zavrla. Vzrok za aretacijo je bil tajni vojaški dokument, ki ga je imel v posesti Janša. Nasploh je bilo leta 1988 v Sloveniji živahno politično vrenje, uperjeno proti nadvladi komunistične partije v državi in družbi. Na dan so prihajale tudi šokantne zgodbe o početju jugoslovanske ljudske armade; od predprodaje orožja zatiralskim režimom v tujini do porabe vojaškega proračuna za zasebno gradnjo vile generalu Branku Mamuli. Vojsko so kritizirali tudi zato, ker ni spoštovala sicer zagotovljenih pravic o rabi slovenščine. Tedanje oblasti, vklučno z vodstvom jugoslovanske ljudske armade, so dogajanje v slovenski družbi ocenjevale kot kontrarevolucijo. Uprizorile so sodni proces pred vojaškim sodiščem, ki je delovalo izključno v srbohrvaškem jeziku. Že četrti dan po aretaciji Janeza Janše je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, Janše in soobtožencev, ki je slovensko družbenopolitično in civilno dogajanje povezalo v omrežje, ki je pomembno vplivalo na razmere za demokratični družbeni dialog v Sloveniji konec osemdesetih let. Sodni proces je, namesto da bi pomagal ukrotiti "kontrare-volucionarje", slovensko družbo popeljal na pot demokracije, slovensko republiko pa iz Jugoslavije. Dogodke ob porajanju demokracije v slovenski državi, poimenovane tudi slovenska pomlad, je posnel tedanji fotograf revije Mladina, Tone Stojko. Prikazuje jih na razstavi v Mestnem muzeju v Ljubljani, ki bo odprta do konca junija. V Sloveniji se veliko dogaja tudi na drugih področjih. V medijih so komaj omenili 9. maj, obletnico konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom, pač pa veliko prostora in časa so namenili tistemu 9. maju, ki je dan Evrope. Na Ljubljanskem gradu je dva dni potekal Forum o Evropi, na katerem so sodelovali tudi predsedniki Evropskega sveta, Evropske komisije (vlade) in Evropskega parlamenta. Predsednik Slovenije dr. Danilo Turk je v svojem posegu tudi dejal, "da je bila Ljubljana leta 1821 kot prizorišče Svete alianse simbol ohranjanja starega reda, 170 let kasneje pa je postala simbol novega obdobja samoodločbe narodov. Letos pa naša država predseduje tudi EU". Na Forumu, ki ga je priredila nemška javna televizija WDR, je sodeloval tudi predsednik vlade Kosova Hashim Thaqi. V Ljubljani je bilo srečanje županov evropskih prestolnic. Udeležile so se ga delegacije iz osemnajstih evropskih držav. Marjan Podobnik, direktor društva 25. junij, je napovedal nadaljnje akcije v primeru, da Hrvaška ne bo odstranila cvetličnih ko ril, ki Jošku Jorasu ovirajo pot v njegov dom ob re- ki Dragonji. Zapirati da bodo začeli mejne prehode (ali kontrolne točke) s Hrvaško. Poslanci stranke Lipa so 8. maja v vložišče vlade izročili škatlo z okoli 170 pismi, pokojninskimi odrezki in fotokopijami položnic. V njih so prikazane pokonine v višini od 164 do 380 evrov, ki izhajajo iz sistema socialne krivičnosti v Sloveniji. Poslanka Barbara Žga-jner-Tavš pričakuje, "da premier Janez Janša odslej ne bo več zanikal vse večje revščine v državi". Vlada je ustanovila Center za narodno spravo, ki se bo ukvarjal s kršenjem človekovih pravic v Sloveniji v totalitarnih sistemih 20. stoletja. Vodil ga bo zgodovinar Milko Mikola, člana strokovnega sveta novega zavoda pa sta tudi direktor muzeja novejše zgodovine Jože Dežman in zgodovinarka Tamara Griess-er-Pečar. "Zdaj je Berlusconi spet v sedlu, spet je naš vsemogočni sosed" Rimski dopisnik časnika Delo Tone Hočevar je v komentarju z naslovom Nova metla pri sosedih, zapisal tudi naslednje: "Zdaj je Berlusconi spet v sedlu, spet je naš vsemogočni sosed, spet je od njega odvisno, ali bo manjšini še kdaj namenil prijazen nasmešek ali pa samo mrk pogled. Zamejci, naši rojaki, ki so prav toliko del slovenskega naroda kakor vsi v Sloveniji, so hitro postali skrajno previdni. To se dogaja samo nekaj mesecev po prešer-nih proslavah po padcu meje in vzpostavitvi schengenskega režima ". Marijan Drobež V Sloveniji tudi letos zelo dobra turistična sezona V prihodnje več sredstev za razvoj turizma V Sloveniji intenzivno razmišljajo, razpravljajo in ukrepajo za razvoj turizma, ki ima po mnenju izvedencev zelo ugodne možnosti in obete. Nemara je pretirana izjava Marjana Hribarja, direktorja Direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo, "da slovenski turizem v zadnjih letih dosega rekorde", vendar so nekateri uspehi na omenjenem področju oz. dejavnosti očitni. V turizmu dosežejo zdaj 7,72 odstotka bruto domačega proizvoda. Ker se delež turizma pri ustvarjanju dohodka povečuje, to pomeni, da s tem narašča pomen te dejavnosti oz. panoge v Sloveniji. Za turizem že nekaj let namenjajo zelo veliko sredstev. Skupna vrednost zdaj že končanih in nekaterih na novo odobrenih projektov znaša 461 milijonov evrov. Do zdaj podprti projekti pomenijo pridobitev kar 12 odstotkov novih ležišč v Sloveniji in ustvarjajo 1.686 novih delovnih mest. Omenjena sredstva za nove naložbe so pri- dobili iz različnih virov. Država je uspešna pri črpanju evropskih sredstev, namenjenih turizmu. V prejšnjem finančnem obdobju, med leti 2004 do 2006, je Slovenija pridobila 97% sredstev, ki jih je EU namenila za turizem v Sloveniji. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične agencije, poudarja, "da je Slovenija lani imela rekordno turistično leto. Dosegla je osemodstotno povečanje obiska in sedemodstotno povečanje prenočitev. Hotelirji, potovalne agencije in turistični gospodarstveniki napovedujejo, da bo tudi letošnja turistična sezona dobra in uspešna. Dosegli naj bi šest odstotkov večji obisk in štiri odstotke več prenočitev. Dejstvo je, da vsi kazalci - tako povpraševanje tujcev kot dobra sezona v prvih mesecih tega leta -kažejo, da se Sloveniji znova obeta rekordna turistična letina". Pri širjenju informacij in zanimanja za slovenski turizem imajo pomembno vlogo turistična predstavništva v tujini. Delujejo v Milanu, na Dunaju, v Miinch-nu in Bruslju. Prijazno in uspešno zastopajo naš turizem, ki je eden od paradnih konj narodnega gospodarstva. Rok Klančnik, predstavnik slovenskega turizma v Bruslju, meni, "da je Slovenija kot turistični cilj iz popolne anonimnosti z rožicami kot svojo znamko uspešno prišla na evropske lestvice. Treba je pritisniti na čustva potencialnega obiskovalca, prepoznati njegove želje in jih celo ustvariti. Eden od zelo pomembnih funkcionarjev EU mi je po vrnitvi iz naše države dejal 'pri vas nisem občutil stresa, čutil pa sem Slovenijo'. " V Sloveniji imajo v tem letu okoli 50 tisoč ležišč za turiste in druge obiskovalce. Država naj bi bila nekakšen butik evropskega turizma, spričo svoje majhnosti pa se je Slovenija odrekla razvijanju množičnega turizma. Država in drugi, ki delujejo na področju turizma, so namreč uvideli, da množičnost ni rešitev za slovenski turizem, ampak je njegova razvojna priložnost turizem, usmerjen v ciljne skupine in kakovostne goste. Damjan Pintar, direktor turističnega podjetja Unitur (na Štajerskem) takole razmišlja: "Slovenci po naravnih danostih, naši kulturi in po našem pristopu lahko enakopravno ali pa še bolje komuniciramo s tujimi gosti, kot pa naša konkurenca v tujini. Zakaj? Ker imamo avstro-ogrske delovne navade, ker imamo sredozemski značaj, ker smo slovanska duša in ker smo bili na Balkanu tako dolgo, da smo se navadili premagovati ovire in kdaj najti tudi kakšno bližnjico. Biti moramo samo še bolj pokončni in samozavestni in to bo Slovence vodilo v vrh". M. Kratke Oddaji za Rome na RTV Slovenija Na prvem programu Radia Slovenija so pripravili posebno oddajo za pripadnike romske skupnosti v Sloveniji. Poteka ob ponedeljkih z začetkom ob 21.05 in traja eno uro. Poleg slovenskih tehnikov jo vodijo tudi romski sodelavci, ki so jih usposobili v radijski hiši. V oddaji obravnavajo vsa vprašanja, ki zadevajo Rome v Sloveniji. Med njimi so najpomembnejša vzgoja in izobraževanje romskih otrok, stanovanjske stiske in zaposlovanje pripadnikov romske skupnosti. Poslušalce k radijskim sprejemnikom vabi tudi znana romska glasba. Na uvedbo posebne oddaje za romsko skupnost se pripravljajo tudi na javni televiziji. V Sloveniji naj bi živelo okoli 8 tisoč pripadnikov omenjene skupnosti. Delež slovenske vojske v mednarodnih mirovnih operacijah V Sloveniji so ob nedavni četrti obletnici sprejema države v zvezo Nato objavili tudi podatke o udeležbi slovenske vojske v mednarodnih operacijah, to je na kriznih območjih v raznih državah. Na teh območjih je doslej sodelovala z več kot 2.400 pripadnicami in pripadniki, ki so naloge opravljali v Afganistanu, Iraku, Bosni in Hercegovini, Libanonu ter na Kosovu. Manjša skupina vojakov in častnikov je nedavno odpotovala v Čad, kjer bo sodelovala pri opravljanju tamkajšnjih kriznih razmer. Slovenska vojska ima vzpostavljeno tudi široko mrežo predstavništev, v katerih deluje 92 pripadnic in pripadnikov. V vojaških predstavništvih EU in zveze Nato jih je 22, v Natovih poveljstvih 44, nacionalnih predstavništvih 13, vojaškem štabu dva in na mednarodnih vojaških dolžnostih 11. Eno najpomembnejših mest v tujini so dodelili podpolkovnici slovenske vojske Mojci Pešec. Dela v Natovem poveljstvu za transformacije v Norfolku, na vzhodni obali ZDA, v preteklem mesecu januarju pa je poleg vodenja eksperimentov na vojaško-političnem in civilno-vojaškem področju prevzela tudi vodenje Centra za upravljanje informacij in znanja na področju civilno-vojaškega sodelovanja (Civil-military Fusion Centre). Slovenija v nove države več prodaja, kof pa v njih kupuje V Gospodarski zbornici Slovenije so objavili podatke o blagovnih izmenjavah med državami, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Trgovanje med njimi še zdaleč ni uravnoteženo, za kar navajajo več vzrokov. Slovenija ima iz lastne proizvodnje in tudi uvoza na voljo več izdelkov, kijih prodaja na druga območja nekdanje skupne države, kjer takega blaga primanjkuje. Slovenija pri tem uspešno premaguje konkurenco nekaterih razvitih zahodnih držav, med njimi Italije. Navajamo podatke o izvozno-uvoznih tokovih med posameznimi državami. Izvoz Slovenije na Hrvaško je lani dosegel vrednost okoli milijardo 600 milijonov evrov, tam pa je Slovenija kupila za 849 milijonov evrov blaga. Izvoz Slovenije v Srbijo je znašal 670 milijonov evrov, v tej državi pa je Slovenija kupila za 352 milijonov evrov blaga. Izvoz Slovenije v Bosno in Hercegovino je bil vreden 535 milijonov evrov, uvoza v Slovenijo pa je bilo za 321 millijonov evrov. Izvoz Slovenije v Makedonijo je dosegel vrednost 144 milijonov evrov, uvoz iz te države pa je dosegel 58 milijonov evrov. Sledi Črna gora, kamor je Slovenija izvozila blaga v vrednosti 111 milijonov evrov, od tam pa je uvozila izdelkov in drugega blaga za 24 milijonov evrov. V podatke je vključena tudi nova država Kosovo. Slovenski izvoz tja je lani dosegel vrednost 71 milijonov evrov, Slovenija pa je na Kosovu nabavila za skoraj 5 milijonov blaga. V Sloveniji skoraj sto tisoč sladkornih bolnikov, tistih prikritih pa vsaj še enkrat toliko V Sloveniji ugotavljajo hitro večanje števila sladkornih bolnikov. Zdravniki v ambulantah in tudi v bolnišnicah opozarjajo, da je javnost premalo seznanjena s to boleznijo. Napačna je tudi razširjenost mnenja, da gre za malo povišan sladkor v krvi, ki ga lahko “pozdraviš’’ z zdravili. Dejansko pa gre za kronično nenalezljivo bolezen, ki jo ima človek vse življenje, ki jo navzven praviloma ni videti, vendar nenehno napreduje. Če bolezni ne zdravimo, lahko nastanejo tudi zapleti, od slabšanja vida do oslepitve, pa do odpovedi ledvic ali amputacije organov. Spričo zapletov bolnik lahko celo umre. Sladkorna bolezen ali diabetes se pojavi, ko trebušne slinavka ne proizvaja več dovolj inzulina oz. ga sprošča, vendar ga telo ne prepoznava. Inzulin je hormon, ki pomaga tkivom, da uporabijo glukozo, ki jo potrebujejo vse celice telesa. Nekateri bolniki diabetesa tipa 1 morajo vse življenje jemati inzulin, tiste tipa 2 pa zdravijo s tabletami in drugimi zdravili. V Sloveniji imajo dobro razvit in usposobljen sistem diabetičnih ambulant, z zadostnim številom izkušenih zdravnikov in medicinskih sester. Na voljo so vsa zdravila, ki so sicer dostopna v zdravstveno najbolj razvitih tujih državah. Največ težav pa nastaja pri odkrivanju bolnikov. Večina jih prihaja v ambulante zaradi drugih bolezni, pri tem pa odkrijejo, da imajo preveč sladkorja. V Sloveniji je sedaj po uradnih podatkih skoraj sto tisoč sladkornih bolnikov; od 85 do 95 odstotkov jih ima diabetes tipa 2, od 5 do 15 odstotkov pa sladkorno bolezen tipa 1. Ob tem pa ugotavljajo, daje veliko število prikritih bolnikov, ki sploh ne vedo, da imajo sladkorno bolezen. Bilo naj bi jih vsaj 100.000, torej toliko, kot je uradno registriranih bolnikov s sladkorno boleznijo. Elisabetta Canalis Gostom je igral odličen jazz orkester PALMANOVA OUTLET VILLAGE Kdor se je v večernih urah minuli četrtek, 8. t. m., napotil iz Trsta ali Gorice po avtocesti proti Benetkam ali Vidmu, je gotovo uvidel, da se "dogaja množična manifestacija", saj je bil tudi sam kar nekaj časa v vrsti, pa naj je bil na avtocesti ali na krajevnih cestah, ki vodijo v Palmanovo. Odprli so namreč veliko nakupovalno središče, kakršnih pri nas še ni bilo, a jih bo v kratkem gotovo zraslo še nekaj, saj tudi pri nas nismo imuni proti sodobnim tokovom trgovine. Palmanova Outlet Village je ime majhni nakupovalni vasici, ki se nahaja tik zraven izhoda z avtoceste med Palmanovo in Aiellom. Da gre za vasico, novo in seveda lepo, tudi kičasto, če hočete, a vasico, v katero boste prej ali slej tudi sami zašli, če ne vi, pa vaši otroci zagotovo. Nakupovalni center Palmanova Outlet Village je torej slavnostno odprl svoja vrata. Je prvi obmejni nakupovalni center v Italiji, ki s svojim obratovanjem pokriva ob- močje štirih držav: poleg Italije tudi območje Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Slavnostna gostja odprtja je bila Elisabetta Canalis, igralka in znan italijanski televizijski obraz, ki je kot vrabček, a njen nasmeh vsakogar od blizu očara. Res je, da je Elisabetta Canalis tudi fotogenična, ker na televiziji odlično deluje, od blizu pa je drobceno, suhljato dekle z lepim nasmehom, ki prepriča, obkrožena z za dve gorili velikimi fanti, katere je zares smešno videti z njeno žensko torbico znane italijanske modne hiše v rokah. Ob meni, sodelavkama Majdi in Katji sem bil namreč svečano obljubil, da jima prinesem fotografijo simpatične Elisabette čisto od blizu!, je neko dekle, tudi sama manekenka, šepnilo prijateljici: "Glej, torbica, ki jo ima Elisabetta, velja tisoč petsto evrov"! A verjemite, bila je čisto majhna, črna torbica, na kateri se je svetilo ime znane modne hiše... Elisabetta je delovala profesionalno, pripeljali so jo s črnim avtom uro prej, šla je v prvo nadstropje stavbe, v katero sem prišel tudi sam, ker sem prej imel pogovor z gospo, ki je prisrkbela denar za nov trgovski kompleks. Je prijazno dekle, od blizu tudi malce starejša, kot se vidi na televiziji, gotovo pa dosti dosti manjša, kot jo prikazuje televizija! Nov nakupovalni kompleks je v Furlaniji Julijski krajini v bližini Palmanove, po katerem je prevzel ime. Obsega 110 tisoč kvadratnih metrov površine, v njem pa bo mogoče obiskati 90 trgovin. Parkirišče razpolaga z 2.500 parkirnimi mesti, ki so bila na dan odprtja takoj polna, prepolna! V samem centru je zaposlenih 500 oseb, v poslovni mreži pa 200 oseb, večina jih ima začasno delovno pogodbo, z izjemno nizkimi plačami. To je seveda druga stran medalje, ki je ne gre zanemarjati. Dekleta v trgovinah z oblačili, obutvijo, modnimi dodatki in tudi hišnimi potrebščinami so seveda vsa lepa, tudi to je odveč povedati.. Pozicija centra je strateška, v bližini izhoda z avtoceste Palmanova, avtoceste A4 Be-netke-Trst in blizu treh glavnih avtocest, ki potekajo iz avstrijske, slovenske smeri ter Benetk. Pričakujejo Outlet Village je bil zasnovan tako, da združuje intimno vzdušje srednjeveškega mesta, okrožja, tipične uličice ter obrtniške trgovine. Seveda je vse novo in čisto, a kaj zato, ko so pa vitrine lepe! Tako je število vhodov v nakupovalno vasico omejeno zato, da je vsaka prodajalna enako izpostavljena očesu obiskovalca, da sta mu olajšana pot in orientacija. Podjetje Promos je v tej iniciativi direkten akter (kupec zemljišč, graditelj trgovskih centrov, vzpostavitelj obratovanja). Projekt Palmanova Outlet Village je vreden 80 milijonov evrov! Nastal je v sodelovanju z banko Volksbank Real Estate (oddelek za nepremičnine pri Osterreichische Volksbanken AG) in z zasebnimi izraelskimi investitorji. Avstrijsko ljudsko banko je na odprtju zastopala prijazna gospa Isabella Leli Zjgartow-ski, ki je prisotne nagovorila v italijanščini, nemščini, hebrejščini in v slovenščini, tudi lepi! Hebrejsko je gospa govorila, ker so zraven tudi izraelski investitorji. cenovnega razreda, velikih blagovnih znamk ni, slovitih modnih kreatorjev tudi ne. V zameno pa so v nakupovalni vasici tudi okrepčevalnice, bari, parfumerije, izjemno či- kilometre nepregledni vrsti avtomobilov. Na sporedu so bili namreč še ognjemet, glasba, pogostitve, tudi priložnostna darilca... Jurij Paljk Kai ie OUILET? Seveda so si outlet trgovine izmislili Američani, kdo pa drugi? Kot odlični trgovci so ugotovili, da jim, še posebej v modnih trgovinah s konfekcijo, po sezoni ostajajo neprodani artikli, ki jim jih ni uspelo prodati niti na raznih znižanjih. In tako so izumili outlet trgovino. Dali so torej na plan stvari, bi lahko rekli. V bistvu pa gre za specializirane trgovine, za katere so tudi vrhunski in bogati modni oblikovalci takoj razumeli, da so lahko odličen posel, saj v njih po navadi prodajo vse blago, ki bi jim sicer ostajalo v skladiščih. Po znižanih cenah seveda! Od 30 do 70 odstotkov so znižanja, ki jih v outlet trgovinah dobiš po navadi. Nikogar niti ne moti preveč dejstvo, da se v outlet trgovinah po navadi prodaja blago minulih modnih sezon, kar pa ni vedno res, saj so se izdelovalci tekstila, beri: modne hiše!, specializirali tudi za outlet prodajo. Seveda obstajajo različne skupine outlet nakupovalnih središč, kar se pozna po ponudbi. Kdor si je v Italiji in po Evropi ogledal kar nekaj takih centrov, kot podpisani, bo takoj videl, daje nakupovalna vasica v Palmanovi namenjena srednje-nizkemu sloju prebivastva, preprostim ljudem, nam torej. Ne more se namreč primerjati z outlet središčem The Mali, katerega lastniki so Američani, pri Firencah, kjer v toskanski dolinici hodiš po lesenih pločnikih iz teka in vstopaš v Armanijeve, Valentinove, Pradine in drugih vrhunskih modnih oblikovalcev butične trgovine. Cene so seveda različne. Popolnoma. In kupci tudi. Kot seveda avti, ki jih v te trgovine pripeljejo. JUP NOVI GLAVNI UREDNIK Andrej Bratuž - ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 GLAS Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst. Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC fi§^^ Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 13. maja, ob 14. uri. Prvo in naj večje sodobno nakupovalno središče pri nas Odprt je PALMANOVA OUTLET VILLAGE več kot 3 milijone obiskovalcev letno, vsaj tako mi je dejal mladi Fi-lippo Maffioli, sin Carla Maf-fiollija, lastnika agencije Promos iz Brescie, ki je poskrbela, da je do izvedbe centra prišlo; Filippo bo odslej skrbel za center v Palmanovi. Še več. Niso mi pozabili niti omeniti, da je samo uro vožnje do Palmanove potrebne za skoraj dva milijona ljudi..., če se seveda omejimo na sosednje države in ne pomislimo na turiste v Gradežu, Lignanu, Istri. Zaradi vsega tega in tudi zaradi pestre ponudbe ter pomembnih, modnih italijanskih in mednarodnih znamk, ekskluzivnih za italijanski trg, se Palmanova Outlet Village razlikuje od ostalih. Palmanova Župnik iz bližnje vasice Joan-nis je nakupovalno središče blagoslovil, v kratkem nagovoru zaželel, da bi ljudje, ki bomo hodili nakupovat, skrbeli tudi za duhovno rast, nakar je sledilo slavje, prej so bili seveda nagovori vseh, ki so bili pri hitri pozidavi nakupovalne vasice soudeleženi. Seveda ni na odprtju manjkalo niti množice krajevnih in deželnih politikov, kot tudi ne pregovorne italijanske zamude, ki se je poznala tudi v tem, da so nekateri lastniki trgovin, ki so vse v samostojnih hiškah raznih živih, sredozemskih barv, tik pred koncem odprtja še polnili police. In kaj bomo v Outletu v Palmanovi kupovali? Predvsem obleke, za vse okuse, pretežno nižje srednjega sta in urejena stranišča, klopi, na katere bomo sedli, ko bomo utrujeni, veliko trgovin s športnimi artikli, nekaj trgovin z boljšimi vrstami čevljev, tudi hišni pripomočki so na prodaj in še kaj se bo našlo. Dejstvo, da bo nakupovalno središče odprto vsak dan, pove veliko. Postalo bo kraj srečevanj mladih, to je gotovo. Zaskrbljenost trgovcev v mestnih in vaških središčih je upravičena, saj s cenami, ki so v nakupovalnem središču v Palmanovi, ne bodo mogli tekmovati, le-te so nižje za 30 ali 70 odstotkov, včasih tudi več. Ko sem ob devetih zvečer zapuščal Outlet Village, sem bil edini, ki je vozil iz nakupovalnega središča, vanj pa sta se vili dve, dolge, zares dolge Amaterski nogomet - Za nami je porazna sezona Po petih letih brez slovenske ekipe v elitni ligi Sezona 2007/2008 se je za slovenske nogometne ekipe v amaterskih prvenstvih končala porazno. Po petih sezonah ne bo od jeseni v elitni ligi, A ligi amaterjev, nobene slovenske ekipe več. V promocijsko prvenstvo sta namreč po res nesrečnem letu izpadla tako štandreška Ju-ventina kot kriška Vesna. Po tihem smo upali vsaj v preskok iz promocijske v elitno ligo preko play-offa repenskega Krasa, ki pa se naposled ni niti uvrstil v končnico za napredovanje. Klavrno sezono dopolnjuje nazadovanje proseškega Primorja iz prve v drugo amatersko ligo. Uspešno prvenstvo je za sabo pustila vzhod-no-kraška Zarja/Gaja, a s končnim grenkim priokusom, saj ji je spodletel preboj v podaljšek za napredovanje. Manj ambiciozne cilje (zlata sredina lestvice z mirnim obstankom) so suvereno izpolnili Sovodnje v prvi, Breg v drugi in doberdobska Mladost v tretji amaterski ligi. Prav v zadnjih krogih (obstanek v poslednjem kolu) pa se je iz kaše skorajda čudežno izvlekel trebenski Primorec. Pregled po kategorijah spodbuja določene ugotovitve. Elitna liga je izjemno kakovostno prvenstvo, v njem se vrti mnogo denarja, no- ben nasprotnik ne podari ničesar. V prvenstvu se kalijo odlični mladi, ob njihovem boku pa zaključujejo bogate kariere tudi nogometaši s preteklostjo na precej višji ravni (npr. letos nekdanji igralec Juventusa, Milana, Samp-dorie in Udineseja, Alessandro Orlando, v vrstah Manzaneseja). Pri Vesni so poleti najeli več obetavnih mladih, ki pa niso še mogli biti skozi vso sezono glavni nosilci. Število izkušenih mož je bilo mogoče malce omejeno, tako da se je vsaka odsotnost še kako poznala. Ob izurjenem Mervichu (17 golov) je očitno manjkal še en napadalec, ki bi dajal gole. Uprava je v začetnih napovedih (cilj drugo mesto) najbrž pretiravala, kar se ji je hudo maščevalo. Kriška ekipa je reagirala po odslovitvi trenerja Caloja in umestitvi Della Zotte, toda bilo je že prepozno. Po petih uglednih prvenstvih v elitni ligi bo treba začeti iz nižje lige. Naravnost srhljiv je bil zaključek sezone za Juventino. Večji del prvenstva je navduševala navijače in se nekega dne znašla celo na četrtem mestu. Prvega marca so z zmago v derbiju v Križu Štandrež-ci skorajda že slavili obstanek. Bil pa je to zadnji uspeh. Do konca je sledilo neverjetnih osem porazov in zadnje mesto je bilo neizbežno. Po dveh letih (lani so se rešili v dodatni tekmi) je treba začeti spet vse znova. Tudi prvenstvo Krasa v promocijski ligi predstavlja veliko razočaranje. Ekipo, po imenih sodeč zgrajeno za napredovanje, so zaupali beloruskemu strategu Sergeju Alejnikovu. Celo leto pa enajsterica ni mogla priti do prave kontinuitete. Nasprotniki, ki so vložili veliko manj, gledajo na koncu Repence zviška. Tudi v tem primeru je globoka samokritika na mestu. V prvi amaterski ligi igralna raven ni najvišja. Sovodnje so po repe-saži odigrale zelo odgovorno in učinkovito prvenstvo. Prave pridne mravljice, ki v zaključku sezone z uglednim osmim mestom uživajo v uspehu. Primorec je bil šest mesecev naj slabša ekipa v ligi, na koncu pa se je, kot rečeno, ob mirni roki trenerja Macorja (ki je ekipo prevzel pozimi) le povzpel na zeleno vejo. Primorju pa je že po lanskem čudežnem obstanku letos hudo primanjkovalo kvalitete, zlasti v napadu. V društvu vlada globoka kriza, uprava išče pomoč, prihodnost pa je ovita v neznanko. Druga amaterska liga je bila po meri Zarje/Gaje, ki je z velikim številom domačinov na igrišču prišla do praga play-offa (končno peto mesto), in Brega, ki je v končnici malce počival na lovo- rikah po solidnem prvenstvu. In končno, nogometaši Mladosti so v tretji kategoriji (v pomlajeni zasedbi) tudi letos igrali predvsem sebi v zadovoljstvo. V Primorskem dnevniku je kolega Jan Grgič dan po koncu prvenstev ob klavrnem pogledu na sezono zapisal, da bi bilo treba ob prevelikem številu ekip in pomanjkanju sredstev (človeških, organizacijskih, finančnih) skupaj sesti za mizo pri načrtovanju prihodnosti našega nogometa. Analize bodo najbrž najprej opravili vsak v svojem zelniku. Kako naprej, je težko reči. Dejstvo je, da vsako okolje odgovarja svojemu članstvu (naš nogomet združuje ogromno ljudi, res je veliko Italijanov zraven, veliko pa je tudi naših ljudi tako v odborih kot med navdušenci na tribunah), vsi pa tudi upravljajo čudovita igrišča in športne centre. Zgled naj bo res tržaški San Luigi, pa tudi San Ser-gio. Oboji vzgajajo igralce in marsikdo jim je zadnja leta pobegnil (tudi na Kras). Sprijazniti sta se morala z bolečimi izpadi. Z lastnimi močmi pa sta se tudi spet postavila na noge. Nasvidenje septembra. HC KOŠARKA Moška C2 liga - plcf-sff: Jadran Mark - CBU 93:71 Moška D liga - play-offt NBU - Breg 81:74 Ženska C liga: Codroipo - Polet 39:67 TENIS Moška B liga: Albinea - Gaja 4:2 Ženska C liga: Triestino - Gaja 0:4 Njiva Ljubeča roka vse premore nad morjem Pogledala je v nebo. Nikjer oblačka, samo sonce, ki se je na obzorju spajalo z morjem in kradlo vonjave razgretim borovcem na obronkih Krasa. O soncu je rada govorila tudi Alojzija, potem ko sta postali prijateljici. Ob spominu nanjo ji je šlo na smeh. Na začetku ji hiše ni hotela prodati. Da ji ne zaupa, je rekla, da je Italijanka. Ko bi ne prihajal z morja, je prinašal sanje Mediterana. Glasno je rezal tišino, prinašal opojne vonjave in pesem škržatov, ki se je utapljala v opoldanskem snu kraške vasice. Marija je sedela ob robu njive, gledala morje v daljavi in čutila, kako telo hrepeni po osvežujočem objemu modrih valov. Pa ni vedela, kaj naj stori. Pred njo je bila zemlja, ki sta jo z možem spomladi zorala, polna bilo zeta, Romana, bi hiše sploh ne dobila. Kako dolgo jo je prepričeval, da ji lahko verjame, da je poštena, da je Slovenka, četudi je živela onstran meje. Alojziji sploh ni šlo v glavo, kaj bo ona s hišo na Krasu. Pa Še njivo je hotela in gozd. Dolgo jo je gledala z nezaupanjem in še po podpisu kupoprodajne pogodbe ji ni hotela izročiti papirjev. Potem pa je bilo drugače: ko je prišla na obisk, ji je narezala blitve, radiča in dala ji je krompirja, z njive. Počasi je spoznala, da sta si enaki, da bo hišo ljubila, in pripovedovala ji je o svojem življenju na Krasu, o hiši, ki jo je obkrožalo sonce. Sedaj pa je bilo sonca Mariji dovolj. Zrak je bil tako razgret, da je bilo videti, kot da se bo zemlja vnela. Kamen je bil ob dotiku vroč in travniki so bili suhi, da je dišalo po senu. In veter, ki je upanja in načrtov. Sedaj je bila suha, da se je dvigoval prah ob vsakem koraku, ampak gredice so bile še zelene, nežne sadike pa so se poigravale z vetrom. Pravzaprav ji je marsikdo rekel, da nima smisla, da, ko na Krasu pritisne suša, ni več pomoči. Rekli so ji, naj gre raje k morju, naj pusti, ker je utrujena. Prijatelji so jo vabili na večerjo. Lahko bi samo stopila h komu na klepet in uživala ob poletnem večeru. V največji pripeki se je sprehajala med gredicami in božala ovenele liste. Smilile so se ji rastlinice, tolikokrat se je veselila njihovih slastnih plodov, toliko sadežev je še zorelo na utrujenih steblih. Zazdelo se ji je, da ji zaupajo, da od nje pričakujejo pomoči. Spomnila se je, ko je sem prišla prvič. To je njiva, so ji povedali. Nobenega drugega imena ni imela podolgovata parcela na robu vasi, tako da jo je tudi ona pozneje imenovala samo Njiva. Prijateljica je bila nad njo navdušena. Da je polna pozitivne energije, je rekla, ko sta poslušali slavčka in uživali ob hladnem vetru, ki je pihal od Črnih hribov. Sedaj jo je vabilo morje na italijanski strani. Ko je potegnil jugo, se je z obale slišala glasba in Marija je sanjala, kako poležava na soncu, kako uživa ob sladoledu in se utaplja v živih zvokih natrpane plaže. Pravzaprav je bila nekoč tega naveličana. Spomnila se je, kako je kot otrok požirala kmečke romane in sanjala, da bo nekdaj gospodinjila na kmetiji. Pred starši seje teh sanj sramovala in klonila je njihovi želji ter se vpisala na visokošolski študij. Pa je še sanjala o domačiji z murni in makom, ki se ziblje v poletnem vetru med rumeno pšenico. Sedaj je imela njivo in skrivnostne poletne noči, ko so se iz krošenj orehov oglašale sove. Sedaj je imela hišo, o kateri je sanjala kot otrok. Sploh ni vedela, kdaj je vzljubila to samotno kraško vasico nad morjem. Morda ob večerih, ko se je vonj borovcev spajal z vetrom z morja. Morda že prvi dan, ko je s cerkvenega griča gledala, kako se zeleni borovi gozdovi utapljajo v modrini tržaškega zaliva. Prvič v življenju je čutila, da je nekje doma. Marija je vstala, videla je, da prihaja že večer. Razpoke na njivi so bile tako globoke, da bi vanje lahko vtaknila dlan. Rastline bodo pogoltnile, se je zbala in pomislila, da je morda to požiralnik, o katerem je pisal Prežihov Voranc. Nasmehnila se je in kljubovalno zrla v sonce, ki je zahajalo na obzorju. Še bomo videli, kdo bo zmagovalec, je pomislila in se z "zalivačem" v roki napoti- la po rebri navzgor, do sosedove Štirne. Zalivala je ves večer, kljub sopari in utrujenosti, kljub popevkam, ki so vabile z morja. Pravzaprav jih ni poslušala, bile so daleč, kot ljudje, ki so plesali in se veselili na obali. Da živi kot v romanu Cvetje v jeseni, ji je nekdaj rekel prijatelj, ko je videl, da ne bo prišla na zabavo v mesto. Nasmehnila se je in pomislila, da je v mladosti res prebrala preveč teh romanov, ki so pripovedovali o zemlji. Zalivala je skrbno in nežno, voda je v curkih božala stebla in iz zemlje je zadihalo življenje. Ne bojte se, ne bom vas zapustila, je govorila nežnim brstičem in sama čutila olajšanje, ko je voda hladila razgrete korenine. Tako je bilo večer za večerom. Vedno je prihajala še pred sončnim zatonom in ostajala pozno v noč. Njiva ji je pripovedovala o dolgih letih, ko je rojevala, o skrivnostnih nočeh, o dolgih sušnih poletjih. In borovci so šumeli v vetru, ki je še bolj sušil razgreta polja. Zdelo se ji je, da gredice vsak večer čakajo na njen prihod. Začutila je olajšanje, ko je voda napajala sestradano zemljo. Samo včasih se je bala, da ne bo zmogla, da jo bo nekega večera zlomilo, da bo klonila utrujenosti in jo bo njiva nanjo čakala zaman. Pa ni bilo tako. Dolge tedne je zalivala, polje je postalo njen svet in noči so ji pripovedovale pravljice. Marija ni klonila utrujenosti, preveč so bili lepi večeri, ko jo je njiva pričakovala z odprtimi rokami. Nekega dne pa je vendarle zapihalo z juga, močno jo je zazeblo, in ko je Furlanska nižina tonila v temo, je razumela, da prihaja. Prve kaplje so bile težke in redke, zadišalo je po zemlji, ki pije. Nato je deževalo vse močneje, dokler se Marija ni skrila pod lopo. Ulila se je ploha in glasna kot simfonija utišala popevke na obali. Bila sta samo veter in dež in Marija v njunem objemu, premočena in srečna. Srečna kot drugega dne, ko je v košari odnašala sladke plodove. Rodila je zemlja, rodila je iz ljubezni in ljubila jo je Marija. Ljubila jo je z nasmehom, sedaj ko je bilo morje modro in gozdovi zeleni in se je na travnikih prebujalo življenje. Suzi Peitot // Deveta številka Pastirčka Marija, majnik gre čez trate..." Tako se glasi začetek ene izmed lepih in tankočutnih slovenskih pesmi, ki zvenijo v naših cerkvah, ko nastopi mesec maj, posvečen naj lepši izmed vseh cvetk, Božji Materi Mariji, h kateri se Slovenci zelo radi zatekamo, saj kot pravi v deveti, majski številki Pastirčka njegov urednik Marijan Markežič, je Marija mati vseh ljudi in pozna veselje in žalost tega sveta in je najboljša priprošnjica pri Bogu. Lepa slovenska pobožnost njej v čast so šmarnice, ki so se jih včasih verniki množično udeleževali. V mesecu maju bo marsikateri otrok prvič pristopil k obhajilni mizi ali postal Kristusov vojak-pričevalec. Veliki traven prinaša še druge pomembne praznike, kot so Binkošti (11.), Sv. Trojica (18.), Sv. Rešnje Telo (25.). O nebeški Materi poje pesem Nuše Turk, Marija, ob nežni ilustraciji, Marijinem znamenju, Danile Komjanc. Nebeška prijatelja tega meseca sta apostola sv. Filip in Jakob, ki zaživita v zapisu Bernarde B. in v naivno privlačni, a pomenljivi risani podobi Paole Bertolini Grudina, ki je tudi za tokratno številko Pastirčka prispevala kar nekaj iskrivih barvnih ilustracij, ki zelo zgovorno, včasih prav hudomušno dopolnjujejo zapisano. Z možem VValterjem Grudino, ki je napisal besedilo, je v osmih prikupnih sličicah prikazala tokratni vzgojno-poučni kotiček, ki nagovarja otroke, naj priznajo svojo krivdo, če so kaj ušpičili. S svojimi šegavimi ilustracijami v razpoznavnih pastelnih odtenkih je opremila Križkraž, Križanko med oblaki, in Halo? Tukaj mesojedke! živahen zapis o mesojedih rastlinah, ki bo čudovit, povrhu pa še prav zabaven pripomoček za ure naravoslovja v šolskih klopeh. Najmlajši bralci bodo segli po barvicah in po lastnih vzgibih pobarvali ilustracije Danile Komjanc, ki vabi malčke z medvedko Metko v gozd po sočne jagode in dehteče šmarnice. Ta drobna majska cvetka se oglaša plavici v pesmici Cvetici Berte Golob. Kralju lepote, mesecu maju, pa se klanja pesmica V. T. Arharja. V tem mesecu, polnem omamnih vonjav, se vnemajo ljubezenska čustva tudi med štirinožnimi domačimi ljubljenčki. O takih čustvih, ki pripeljejo do mačje poroke, hudomušno pripoveduje Zlata Volarič v pesmi Poroka. Mucu Mrnjavu iz zgodbe v nadaljevanjih Marize Perat pa je končno uspelo, s pomočjo škratov Pikca in Pokca, uiti iz čarovničinih krempljev in osvoboditi zaklete meščane. Med triindvajsetimi, domišljijsko bogatimi risbicami in petintridesetimi pisnimi prispevki, ki tokrat polnijo Pastirčkovo pošto, so tudi daljši zapis učencev 2. razreda OŠ O. Župančič iz Gorice o nedavnem obisku na uredništvu Novega glasa, pisni utrinki učencev 1. razreda OŠ P. B. Domen iz Sovodenj o akciji Klic dobrote in dve pisemci četrtošolca in pe-tošolca iz OŠ F. Milčinski s Katina-re o dogodivščinah na zelenem tednu. Zapise spremljajo tri barvne fotografije. Kako je bilo včasih v mesecu maju, pripoveduje de-vetinosemdesetleten, drobcen, a žilav števerjanski domačin Lojze, ki ga bister, svež spomin vodi v stare čase, ko so se ljudje po trdem delavniku zatekali v Božji hram srčno počastit Marijo in so fantje vneto prepevali ter ob pomladnih shodih z zadnjimi »čentežmi« kupovali dekletom sladke zapestnice. Njegove spomine je v izbrani, lepi domači besedi na papir vtisnila Jožica Žnidarčič. Klicu bohotne pomladi se je z navdušenjem odzval tudi stric Maks, ki je Tjašo in Pastirčka, po potepuško strokovnih napotkih Marijana Markežiča, popeljal na Banjško planoto, med Vipavsko dolino in Sočo; planota skriva marsikatero lepoto, le odkriti jo je treba z obiskom njenih vasi in se zaustaviti ob njenih naravnih krasotah s čudovitimi razgledi. V Pastirčkovi majski številki ne manjkajo tudi prisrčni SMS prijatelju Jezusu, rubrika Ministranti O. K. z nasveti, kako biti dober strežnik, a tudi prijazni in dobri vedno in povsod, Kar lepo po vrsti s križanko, izpolnjevanka in blodnjak ter seveda nezamenljivi Pacek Walterja Grudine, ki se zgraža nad puhlimi televizijskimi ponudbami, ki nas poneumljajo. Ob iztekajočem se šolskem letu namenja Pastirček celo stran - ob zvedavih navihanih obrazkih fantičev izpod risarskega peresa Packovega "očeta" - razpisu natečaja za naslovnico Pastirčka za leto 2008/2009 in priporoča, naj bodo risbice čim bolj igrive in barvane. Vse najlepše bodo nagrajene in čim več jih bo Pastirček objavil. Otroci, risbice morajo prispeti na uredništvo do konca maja, zato ne pomišljajte, prepustite se domišljiji, vzemite barvice v roke in veselo na delo! IK Iz govora prof. Petra Černiča v Rupi Pomen in aktualnost l.maja ... Nedvomno predstavlja prvi maj boj za pravice, ki so si jih delavci v tem dolgem obdobju pridobili, obenem pa simbolizira v vsej svoji polnosti doprinos, ki so ga delavci dali k uresničevanju pojma socialne države, države, ki jamči medsebojno solidarnost in pomoč. V zgodovini prvega maja odkrijemo, da je zgodba tega praznika tesno povezana predvsem z vprašanjem delovnega urnika, ki je v 19. stoletju normalno presegal 11 ur in mestoma dosegal celo 14 delovnih ur in to kar šestkrat tedensko. Šlo je v bistvu za stanje, v katerem je bil človek suženj dela. V tem kontekstu so nastajali prvi protesti in so se organizirali prvi sindikati, ki so zahtevali znižanje delavnega urnika. Idejo o osemurnem delavniku so namreč že leta 1855 zagovarjali avstraljski delavci, ki so v svojih bojih za bolj človeško življenje skovali geslo: "Osem ur dela, osem ur prostega časa in osem ur spanja", ki je nato postalo eno izmed temeljnih zahtev vseh sindikalnih gibanj v drugi polovici 19. stoletja in v prvi polovici 20. Leta 1866 je ob ustanovitvi to zahtevo osvojila tudi prva socialistična internacionala, ki je jasno oblikovala programsko zahtevo po osemurnem delavniku, ki naj bi ga države morale uzako- niti. To se je zgodilo že istega leta prav v ZDA, točneje v zvezni državi Illinois, kjer je javna oblast pod pritiskom sindikalnega gibanj a prva sprejela tako napredno zakonodajo, pa čeprav je naknadno zakon omejila in onemogočila popolno izvajanje. Vsekakor to je bil nedvomno prvi velik uspeh za delavce. Na osnovi te pridobitve in na osnovi podobnih pridobitev, ki so jih v naslednjih letih delavci dosegli v Kanadi, je oktobra leta 1884 Fede-ration of Organized Tra-des and Labour Unions, to je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez, dala neke vrste ulti-matum tudi ostalim ameriškim zveznim državam, ki naj bi do 1. maja leta 1886 sprejele zakonsko določen osemurni delavnik, drugače bi ameriški delavci odklonili delovne pogodbe. Ker javne oblasti niso sprejele zakonodaje, so se v soboto, ki je bil tedaj delovni dan, 1. maja leta 1886 organizirale trume delavcev v Chicagu in pričele s splošno stavko. V 12.000 tovarnah v ZDA je tedaj 400.000 delavcev prekrižalo roke, v samem mestu Chicago pa je na stavkovnem sprevodu sodelovalo nad 80.000 ljudi in tako neizpodbitno dokazalo moč delavcev. Stavke in manifestacije so se nadaljevale tudi v naslednjih dneh, dokler se niso 4. maja delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru eksplodirala pred policijsko četo bomba in ubila 8 policistov. Sledil je odgovor policije, ki je tedaj streljala na množico, kar je povzročilo druge žrtve in močno represijo sindikalnega gibanja. Praznik prvega maja je tri leta kasneje določila druga socialistična internacionala, ki je v spomin na te boje določila prvi maj kot dan velike mednarodne manifestacije, ki naj bi v vseh državah na svetu in v vseh mestih zahtevala od javnih oblasti za delavce osemurni delavnik. Prvo mednarodno praznovanje prvega maja je bilo tako leta 1890, od leta 1891 dalje pa je ta dan postal praznik delavcev vseh dežel, v katerem naj bi delavci izražali skupnost svojih zahtev in medsebojno solidarnost. V 20. stoletju so številne države uzakonile ta datum kot državni praznik. ... Vsak delavec namreč dobro ve, da je bil osemurni delavnik oz. 40 tedenskih ur dela velika pridobitev in da smo se postopoma dokopali še do številnih drugih socialnih pridobitev, od zdravstvenega zavarovanja, do pokojnine, kar je omogočilo delavcu v zadnjem stoletju, da je s poštenim delom lahko udobno živel. ... Jasno in neizpodbitno je torej dejstvo, da se moramo danes vsi soočati s sprejemanjem reform socialne države in torej s sprejemanjem nove zakonodaje o delu... Gre nedvomno za težke korake, ki zahtevajo dobršno mero poguma, a ki so nujne. Slepo vztrajanje na zaščiti sedanjega stanja bi nas namreč privedlo do tega, kar se je pred kratkim zgodilo z Alitalio, ki pred tremi leti ni bila sposobna sprejemati reform, ki bi tedaj pomenile za delavce minimalne žrtve, a bi danes omogočile prav istim delavcem, da bi spali mirno in brez težav načrtovali svetlo prihodnost. Reforme so torej danes nujne, in če se z njimi ne bomo resno soočili, tvegamo, da bomo mi ali pa naši otroci dobili v roke res klavrno dediščino... Dejstvo je, da se je delo v zadnjih desetletjih močno spremenilo; vsi dobro vemo, da tradicionalnih tovarn, v katerih na tisoče delavcev dela na serijskem traku, ni več, vse več pa je novih poklicev, ki nastajajo iz dneva v dan in ki imajo žal večkrat zelo neurejene in slabo plačane razmere. Močan tehnološki napredek spodbuja ta trend, ki sicer ustvarja nova delovna mesta, a večkrat ti novi poklici, čeprav polno zaposlujejo ljudi, s težavo zagotavljajo tako plačo in socialne dajatve, ki bi delavcem omogočile resno načrtovanje samostojnega življenja. Ti delavci so danes nekje na robu trga dela in večkrat zanje nihče ne skrbi... Pri tem bi spomnil še na neko drugo značilnost trenutnega trga dela, in sicer vse večjo začasnost delovnega razmerja. Vsi nas že leta poučujejo, da stalnega delovnega razmerja ni več... Priznati je treba, da začasnost delovne pogodbe je po eni strani omogočila trenutno skoraj polno zaposlitev v Evropski uniji, po drugi strani pa je na dlani vseh dejstvo, da tak pristop ne razvija odnosa zaupanja med delavcem in gospodarjem in postavlja delavca v stanje nedopustne življenjske negotovosti, ki predvsem mladim onemogoča načrtovati prihodnosti.... Kako pa se v ta široki spekter vključujemo mi in naša stvarnost? Kako je kaj z nami in z našo prihodnostjo? Pri tem moramo danes biti izredno optimisti. Nedvomno je naša prisotnost, prisotnost Slovencev na tem območju, danes tako dragocena kot verjetno nikoli prej. Z vstopom Slovenije v schengensko območje, kar pomeni s fizičnim padcem meje in s slovenskim predsedovanjem Evropski uniji, se nam nedvomno odpira izredno svetla prihodnost, ki jo moramo do konca izkoristiti. Vsem je znano, da bo v današnjem svetu nedvomno znanje tista edina gotovost, edina dodana vrednost, ki jo bo imel človek, ko bo, statistično gledano, v svojem življenju večkrat prisiljen zamenjati delo. Več znaš, več veljaš, to je nedvomno geslo prihodnosti, zato je vlaganje v izobrazbo slej ko prej nujno. V tej optiki pa štarta naša slovenska skupnost v Italiji z veliko prednostjo, saj smo trenutno eden izmed redkih subjektov, ki tu živijo, ki res dobro obvladamo ne samo dva jezika, ampak dve miselnosti, in prav zaradi tega dejansko brez večjih problemov delujemo v dveh prostorih, slovenskem in italijanskem... Zato se mi zdi pomembno, da ob letošnjem prvem maju, ko dejansko ne obstaja več nobena meja med nami in matico, se še toliko bolj odločno usmerimo v učenje in negovanje slovenskega jezika in to na nivoju šole, društev in medosebnih odnosov, saj predstavlja to za nas, predvsem pa za naše otroke, neprecenljivo dodatno vrednost, ki jim bo omogočila veliko lažjo zaposlitev v svetu, ki bo od nas zahteval vedno več znanja. Naj živi prvi maj! Foto DP Madžarska pustolovščina Balatoni korut-Z biciklom okrog Blatnega jezera kolesarsko pot okoli Blatnega je- liko začelo z besedo Balaton v zera. Pod omenjeno tablo je bila vlogi predpone (Balatonederics, tudi manjša, na kateri je pisalo, Balatongyorok, Balatonrendes...) da je do kraja Tihany, kjer sem in ker nisem imel zemljevida, da nameraval prenočiti, 61 kilome- bi lahko med njimi razlikoval, me trov. Dobrih šest sem jih nabral je zaradi napačnega razmišljanja že na poti do jezera, do večera pa je bilo še dovolj časa za uresničitev zastavljenega etapnega cilja. Namesto dobrodošlice naliv s točo Kolesarska pot je prvih nekaj kilometrov vodila tik ob železniški progi. Bila je dovolj široka in dobro označena, da je bilo po njej res veselje "pedalirati". Tudi v nadaljevanju krožnega iti-nerarija sta obe prometni žili večkrat tekli vzporedno, sicer pa je Balatoni korut speljan ob cestah, pa tudi skozi bujno zelenje, ob samem jezeru in po nekaterih manj prometnih ulicah, na osnovi kmečke logike, da vsak tako da motoriziran promet ne kraj, katerega ime se začne z Bala- ton, vodi vzdolž jezera, kmalu odneslo stran od obrežja. Tako sem nehote naredil 20- kilometrski ovinek, kar mi je ob koncu dnevne etape namesto predvidenih 65 navrglo 85 prevoženih kilometrov. Že takoj ob štartu je bilo s severovzhoda, kamor sem bil namenjen, slišati zamolklo grmenje. Tudi barve neba v tisti smeri so opozarjale na to, da se dežju med potjo verjetno ne bom mogel izogniti. Kratka, a huda ploha me je ujela že po dobri uri kolesarjenja, in to na daljšem ravninskem odseku, kjer kot nalašč ni bilo nikakršnega zavetja. Padalo je tako predstavlja nevarnosti. Imena za- na gosto, da sem bil v trenutku selkov in vasic, ki sem jih puščal premočen do kože. Preden mi je za seboj, so si bila preveč podob- uspelo zavarovati potovalni torbi na in hkrati preveč zapletena, da z nepremočljivima prevlekama bi si jih zapomnil. Ker se jih je ve- in se odeti v zgornji in spodnji del anoraka, so z neba letela že zrna toče. Vetru, ki mi je že pred nalivom neprenehoma pihal v prsi, se je pridružila še mokrota, tako da me je kmalu zazeblo, a razmere so bile vse prej kot primerne za ustavljanje in oblačenje. Gonil sem dalje. Za piko na i je poskrbela še "nesramnost" redkih mimoidočih avtomobilov. Cesta je bila zaradi naliva polna luž, in ker je bila kolesarska steza le dober meter stran, sem, ko so me prehitevali, "pokasiral" tudi obilne vodne pljuske izpod njihovih koles. Vse skupaj je bilo precej tragikomično in zelo podobno kakšnemu odlomku iz legendarnega Fantozzija. Tudi, ko je po petnajstih minutah nehalo deževati, me je še naprej močilo, saj je voda brizgala izpod koles bicikla, na katerem nisem imel blatnikov. Pokrajina, skozi katero sem "pedaliral”, je bila vse bolj gričevnato-vinorodna. Označena pot se je dvigala in spuščala mimo hišic, ki so bile podobne našim dolenjskim zidanicam. Povsod so se šopirile reklamne table za prodajo ali pokušino vina, večinoma v nemškem jeziku, ki je ob Balatonu itak zakon in ima bistveno večjo veljavo kot angleščina. /dalje Nace Novak Tako kot pticam selivkam, pingvinom, kitom, jeguljam ali lososom notranja biološka ura ob določenem času zapove premik oziroma začetek potovanja, tako tudi mene vsako leto okrog prvega maja zgrabi neka nagonska potreba po traj smo bili vsi zabuhli od po-pikanosti, šipe na avtomobilu pa so bile na notranji strani tako krvave od naše lastne krvi, ki so jo sesale pod udarci padle in na okna prilepljene krilate žrtve, kot bi doživeli hujšo prometno nesrečo. Kljub temu sem v zadnjih letih potepanju. Letos me je odvleklo na tridnevno kolesarsko avanturo okrog Blatnega jezera na Madžarskem. Na internetu sem nekaj malega prebral o urejeni, 210 kilometrov dolgi kolesarski poti, vse ostalo pa sem prepustil improvizaciji. Spomini na jezero, ki sem ga bežno spoznal pred več kot petnajstimi leti, ko smo s prijatelji na poti v Budimpešto kar v avtomobilu prenočili na njegovem obrežju, niso bili najlepši. Tisto noč smo namreč bolj ali manj prebedeli, saj smo se vse do jutra brez večjega uspeha otepali neverjetno popadljivih komarjev, ki nam niso dali miru in jih je bilo iz minute v minuto več. Zju- večkrat pomislil, da bi bilo kolesarjenje okrog jezera zanimiva izkušnja, in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se lotim projekta. Balaton alias Blatno jezero, ki se ga je oprijel tudi naziv Madžarsko morje, saj ob njem vsako leto dopustuje na tisoče domačih in tujih turistov, je največje jezero v srednji Evropi. Leži na nadmorski višini 104 m, njegova površina pa znaša 592 kvadratnih kilometrov. V povprečju je globoko 3,2 metra, največ pa 11 metrov. Jezero je dolgo približno 77 kilometrov, v širino pa meri od 4 do največ 15 kilometrov. Najpomembnejši pritok je reka Zala, naravnega odtoka pa jezero ni- ma. Po potrebi se voda odvaja skozi umetni kanal. Za štartno mesto sem izbral znano madžarsko termalno središče Heviz, ki leži le nekaj kilometrov stran od Keszthely-ja, Sloveniji najbližjega mesta ob Blatnem jezeru. "Tam ne boš imel težav s parkiranjem", mi je svetoval prijatelj, ki je turistični vodič, in res je bilo tako. Po petih urah vožnje iz Ljubljane sem avtomobil pustil na enem od parkirišč, sestavil kolo, ga osedlal s potovalnima torbama, v katerih sem imel najnujnejše za kratek potep, se preoblekel v kolesarska oblačila in odkolesaril, ne da bi se pred tem kjerkoli, kakorkoli dodatno pozanimal o poteku poti. Ob pomoči domačinov mi je uspelo dokaj hitro priti do zelene kva- dratne table, na kateri je bilo narisano rumeno kolo, nad njim pa je pisalo Balatoni korut. Čeprav ne znam madžarsko, sem takoj razumel, da to pomeni krožno