Lef3 LXXV*| St* 30 Spediaioiie In abbonamento postale, Poštnina plačana v gotovini. LJubljana, ponedeljek S. februarja 194S'XXI Cena $• cent. ■ \ am / >~----- w jk^ombivo 4M upkaVA: lJUBLJaJNA PUUONUEVa ULICA S — TKLEPON: 31-«. 31-2* »-It, 31-» In 11-IZKUUCNO ^asitjpsTVO an jcta*e ia Kraljevine ItnJlie m taosenvftvt trne Računi pn poStno ćekovnem savvodui UrViONF PlTBBUriTA ITAIJANA S K-, MILANO Ljubljana Stov 10-361 dan opoldne — sin—en a naročnina 1L— nr. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA por ia pubblicita d! provenienza ItaHana ed eatera: UMONE PUBBLICITA ITALLANA S, A_ MILANO. Važna pozicija v Tunisu zavzeta Živahno delovanje topništva na lbijski - tuni š ki meji — Uspešne akcije letalstva Osi Glavni stan italijanskih Oboroženih sil jc objavil 6 februarja naslednje 987. vojno pereč \]o: \a timf^ki fronti so itall :ansko-nemškc b* jne skupno razvijale oživljeno »zviclniško delavnost in so po hudem boju osvojile važno postojanko Nemsld lovci so sestrelili tri sovražna letala. Sovražni bombniki so »noči metali rušilne in zazidalne bombe na Palermo n povzročili manjšo škodo. Ugotovitev '.rto\ je Se v teku. Tri letala napadajočega oddelka so zrušili izstrelki obrambnega topništva. Eno je padlo v morje 5 km severnov/hoitno '>d gor«* P*-Jegrino, dnig«> olizu i mai- Cefa-lu). tretje pa pri Car.niju. Dnevni poleti nad Tur.nom dne 4. t. m. so v mestu in v pokrajini «ih'evau med civilnim prebivalstvom 39 mrtvih in HZ ranjenih, \ Spezjji pa 11 ranjenih Eden izmed četveromot* mikov, ki so se 3. t. m. p javili v okoliei Raguse. je bil mičen pri PozzaJlu po protiletalskih baierjah; dru^o letalo Je razen tistega, ki je bilo imen,eno včeraj, padlo v morje severnovzhodno od Trap mija. zadeto od obrambnega gnja. Neka naša podmornica se ui vrnila oa svoj;- oporišče. Nekoliko mož jKtsadke jo rešen h. Družine preostalih so bile obveščene. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sh je objavil 7. februarja naslednje 988. vojno poročilo: živahno delovanje obojestranskega topništva na libijsko-tuniškt meji. V Tunisu akeije izvidniških oddelkov. Privedenih je hiio nekaj desetin ujetnikov Ameriška motorizirana patrola, ki je prodirala proti našim crtam, je bila prav tako zajeta. Osna letala so svoje napade izvajala na zbirališča motornih vozil in prevozne kolo ne na pohodu. Prav tako so bile bombar- dirane rudi ladje, ki so zasidrane v Inki Tripolisu. Sovražna letala so metala včeraj bombe in *ažigalne bombe, pri Finalu (Palermo). pri čemer so zanetila požar v gozdnem pasu. razen tega pa so s strojnieo obstre-ije\aia dva potniška vlaka meti bieato in Gelo ter v nližini Cassibile (Slrarusa), pri čemer je bila 1 oseba ubita. 5 pa ranjenih Tudi angleške borze so razočarane Rim, 7 febr s Glede angleških borz so značilne besede s katerimi se pričenja Inevno poročilo v reviji »Finanzial Times« Tud danes se poslovne zadeve nis<-> zboljšale Tržišča so še nada!je negotova V več odsekih so cene padle Vplivi ki oviraio borzno delovanje, so vedno isti. Ugodne voiaške vesti iz Rusije se večinoma uničujejo po razočaranj h. ki jih povzroča zastoj v Severni Afriki Moderna angleška križarka potopljena Berlin, 7. febr s Kakor se doznava iz vojaškega vira je bila angleška križarka razreda »D do« pot pičena od nemške podmornice v Sredozemskem morju severno-zapadno cd solunskega zal va, navzlic navzočnosti številnih sovražn h rušlcev Križarka ki sta jo dve torpedi v poln: zadeli, se je prevrnila *n se naglo potopila. S podmornice so malo prej. preden se je pr čel nanjo lov z globinskimi bombami, opazovali, da je posadka zadete krjžarke naglo zapuščala ladjo takoj nato pa se je slišala eksplozija in križarka se je pctopla. Križarke razreda >D do« s: bile zgrajene v letu 1940-41 in zpodrivajo 5400 ton ter imajo brzm^ 32 vozlov na uro. Oborožene so z 10 13 3 m topovi in 6 torpedn mi cevmi. Na krevu imajo tudi po eno letalo. Novi možje v Vladi Kratek oris življenja in dela ncv:h ministrov in državnih podtajnik 3v Odvetnik De Marsico Alfredo, pravo. sodnj m nister se je rodil v Sala Cons lina 29 maja 1888 V 27 letu je postal p:avn docent za kazenski po. tepek na univerzi v Rimu, potem p3 je prišel na univerzo v Neaplju ter si je pridob 1 leta 1923 stolic za te vede na univerz' v Camerino O oktobru 1932 je bi imenovan za pravnega ordinana za kazenski postopek na univerzi v Bariju, od koder je odšel na univerzo v Bclogni nat: pa na univerzo v Neaplju Od leta 1932. je bjl profesor kazenskega postopka na un:verzi v Rimu. — De Mar-sco Alfredo je avtor mnogih juridičnih monografij. Udelež 1 se je raznih \ziedno pomembnih pr. cesov V svoj.j karieri ie zavzemal stol'ce ki so jih pred njim imel slavni mojstri. B 1 je član narodnega direktorija PNF leta 1924 ter je bil izvoljen za poslanca v okrožju Avellna te: zopet izvoljen za zakmodajne dobo XVIII XIX V zbornici je govoril o najvažnejših pol!tičn h vprašanjih Revolucije ter o reformah prava in zakonikov Bil je v parlamentarni kom'siji za n-ve zakonike ter poročevalec v tej komisiii za načrt zakona o ustavi in narodnega sveta korporac'j v zvezi z ustanovitvijo nove Zbornice tašiiev in korprac j, * kater' je postal svetovalec kot zastopnik odvetnikov. Baron Giacomo Aeerbo, minister za finance, se je rodil v Loretu Aprutinu (Pe-scara) leta 1888 Bil je predsednik generalne proračunske komHje v zbornici fa-šijev Je bvši bojevnik z mnoe'nv odlikovani! ter ie vodil abruški fašizem pred pohodom na Rim Ko je prišel v zbornico leta 1921. ie postal tainik faš'*tične parlamentarne skupine Po pohodu na Rim katerega se je udeleži s Crmmi sraieami svoie 1eff;ie ie oprav1!al visoke in kočii;ve funkcije B*l je podtajnik v predjed" i 5tvn ministrskega sveta, pod predp^drek zborn'ce. minister za po^iedel-stvo in gozdove in predsednik mednarodnega Doliede^keea zavoda V M;Hci ie b'"l od n^ene ustanovitve luo*?o tenente generale ter povellnik 9 področia Lota 1Q35 ga in Dnre imenoval za č'ana Ve,rkecfa fpštet'č^e^a sveta. — G;?»fornn Ace^bo le bil tndi mod ri;on;rii c^d^^^^a in kor-porafiviie^a piban^a. Prav tako man0 le kuTfu">err» ond-nčin Od Tr»+n 10^7 fe oro-fpcpr- 73 poenor?"5 **cko rvt1;t'lrn ng &octv>-dar^lH ;n trr"*'v;n~k; fakulteti Kr in'ror. ze v Rimu. te^a ie rr-pi-^niv nr»- r&vir-imvnr^ t»r o***v^c^*^T*n< n^i^edelcko-ger^-np^a od-eka it^iiianck« d^^he 7a na-pT-f-s^oi^ 7nq«rKf: |rs»VnT tn^; č'an 5+e»v;i- rt:h r»>or7rtirr.i-t t ♦otm1 ^«=» cn nip>«rtve nnnli_ kac'ie s n^d-^ia ffrtor»?T»^'** »o^o^^^-^K^a ter gosnod^r^ke *n oo11eđ^cVe nol"f,'ke prrvfocor Car10 A'r^erto Bi««fi«»I. m?n^-st^r za m^no v7?oio se ie rodi1 9 de-cprnh^ 100? v Rqr7nni i" ie b»l ;moTiwpn 16 decembra l^^R za rr^0^^-' uM^nm*; ga nrqv» no tm^ve^i v do^arita 1 d«. Qa ^- V, -r^n 1 noq ^ p V,-' rrcr«is"^on nr* l«J+n e-fn_ liro nniT'or7p v r>*=-j k^e»* i« 5° rd^i ^'a^ le^-a fOdt/49 tp Kil r**t^ff»r tiT,,''""^fl v Jo OVOi in nO1 *t' ^. n'b C-p' f/^T mrt^ m" rri - mo«^«,"'':i« O no". •£ip->i roi-1'* r>oT1ofl|e ekv dri.-i Carlo Tiengo n: omeiil za poli: č-io in u-oravno podiočje poverjenih mu pokrajin temveč se je živo zanimal tudi za tehnična in gospodarska vprašanja, kamere je proučeval z vseh gledišč. Upravi ajoč pokrajino Trieate, Bologno, Turin ia Milano, UDARCI SOVRAŽNEMU LADJEVJU Nemške podmornice so spet potopile 16 parnikov s I02.500 tonami ter še 4 Jadrnice in neko križarko Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. febr. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno vojno poročilo: rndmomice so v vztrajnih nepopustljivih horhah potopile v konvojih, ki so bili na poti v Anglijo aH pa določeni za afriško ali sovjetsko fronto. 16 polno naloženih prevoznih parnikov ln petrolejskih ladij s skupno 10*2.500 br re^. tonami ter razen teca se 4 tovorne jadrnice. Tri nadaljnje ladie so bile poškodovane s torpednlmi zadetki. Dni^a podmornica je potopila na zapadnem Sredozemskem morju križarko, ki spada v razred »Dido«. e ženeva, 6 febr. s. Londonski dopisn'k t .sta »La Suisse« brzo avlja da angJešk* tak že nekol ko dni čim dalje bolj podčrtava nevarnost podmorniške vojne ki prizadeva zlasti zavezn £ke prometne Drr.ge Zlasti »Times« opozarja da zavezniki oa-rod; ne m "rej uničit* zadostnega štev'la osn h podmornic da bi odpravki ali zmanjšali čim dalje večjo nevarnost Zavezniška vojske prav' ist. ne bodo opravile aiče-sar dokler ne bodo anglosaška orodovja iosegla premoč, na morju, Berlin. 6 febr s Številke o izgubah v oosadkah ameriškega trgovskega brodovja v 1. 1942 in izjava informacijskega urad? v Washingtonu sta danes predmet kratke <*a komentarja nemške informacijske asen cije. ki podčrtava, da predstavlja 3200 čla nov posadk ki jih v VVashingtonu prizna raio ko* *Titft*l ip^e lp nto^Hctn o^c-*--«*^1 vseh v resnici izgubljenih, kajti to število pred-tavlja samo ameriške državljane in ne obsega mornarjev vseh drugih narodov ki stalno ali začasno služijo v ameriški trgovski mornarici. Očitno ie pravilo v Berlinu, da so to statistko kamuflirali, da bi ne nanravila prevelkeca vtisa na novo moštvo ki ga ameriška mornarica mi ino potrebuje. Tei mornarici navzlic visokim plačam ne uspe. da b; zapolnMa prazn ne. k; jih med posadkami trgovskega brodovja povzročajo napadi osnih oodmornic. izgube angleških rušilcev Lizbona, 6 febr. s. Angleški admirali-teta obavlja, da je pn potopitvi ruši'cev >Achatos«, »Feridrake«. »Hartr g« »Hor vete«, »Marigold* jn t rpedovke ?Jura« izgubio življenje 462 častnikov in mornarjev. Samo pri potopitvi rušilca t>Fer dra-ke« je izgubilo življenje 170 mož. Pri Novorosijsku uničene sovjetske skupine Krvavo zavrnjeni sovražni napadi na zapadnem Kavkazu — Nezmanjšana sila obrambne bitke ob Donu in Dancu — Hude s svjetske izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. febr. Vihovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: (ilavni del sovražnih čet. ki so se Izkrcale na področju pri Novorosijsku, je bil uničen. Šibki preostanki so bili stisnjeni na najtesnejši prostor. Na zapadnem Kavkazu so bili ponovni sovražnikovi napaui krvavo zavrnjeni in je bilo v dne 5. in 6. t. m. uničenih 21 oklopnih vozil. Medtem ko so bile v boku Donca vzhodno od Šahtlja samo krajevne borbe, se obrambna bitka ob izlivu reke Dona. ob srednjem Doneu in v odseku zapadno od Oskola nadaljuje z nezmanjšano silo. Sovjetske čete so utrpele pri svojih napadih, ki jih uvajajo brez ozira na uporabo ljudi, najhujše krvave izgube. Sovražni polk je bil presenečen na nepreglednem gozdnatem ozemlju in uničen do zadnjega. Na ostalih bojiščih je dan v splošnem potekel mirno. Močni oddelki letalstva so se je poglobil v poljedelska, mornar'ška, trgovinska, industrijska Ln p* ehranjevalna vprašanja. Med nekim napadom na Turin si je pridobil bronasto kolajno za civilno hrabrost. Polverelli Geatano, minister za ljudsko kulturo, se je rodil leta 1894. Z Mussoli-nijem je sodeloval od pivih številk pri »Po. polu d* Italia«. Zasledoval je stalno vprašanja politike ter vojaška, mornariška in letalska vprašanja velikih sil. Kot navdušen letalec ima za seboj 30.000 km poletov Udeležil se je treh velikih poletov pod vodstvom letalskega maršaJa Balba. Bil je med ustanovitelji fašija v Rimu na zboiovanju, ki je bilo leta 1919. ter se je udeležil prvih sestankov narodnega sveta borbenih fssijev. Kot triumvir Fašija v Rimu je bil me l organizatorji prvega velikega fašističnega zborovnaja dne 21. aprila 1921. Leta 1922. se je udeležil pohoda na Rim. Leta 1923. je bil tiskovni ataše na mednarodni konferenci v Lausanni in politični tajnik Fašija v Rinu. Od leta 1924. je bil poslanec v parlamentu in narodni svetnik v Zbornici fr-šijev in kerporacij za leto XX. ter član sveta korporacije profesionistov in umetnikov kot zastopnik novinarjev. Od leta 1931. do 1933. je bil šef tiskovnega urada pri predsedstvu vla'e. — Goetrano Polverelli je predsednik skrbstvenega zavoda novinarjev in od januarja 1941 državni podtajnik v ministrstvu za 1 ju'ako kulturo. Kot vojni prostovoljec je bil odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost. Bonomi Oreste minister za devize in valu* te se je rodil \ Mlanu 15. julija 1002 Vpisan v PNF od 24 marca 1919 je bil med ustano« vite! ii prve akci'ske eskadre nrlanskega fašija »La Voiante« Ude'ežil se je pohoda na Rim. je skvadrist z liktorsVo pcntlio, »rojn prostovoljec v Ital-jan.sk- vzhodni Afr.;i :n v seda nii vojni ter odlikovan s srebrno m bronaste kolajno ter z napredovanjem za zasluge v vojni Leta 1922 je ustanovil prvi fašistični sindikat trgovcev s kožuhov no in usnjem Postal je predsednik fašistične narodne zveze trgovcev s kežuhovino Leta 1928 je bil predsednik zveze trgovcev v Milanu in član izvršilnega odbora konfederacij trgovcev. Leta 1929 je bil imenovan za predsednika zavoda O. A. v Milanu, kate-ega je vodil uspe:no do leta 1934. Kot predsednk konzoreja občin v pokraj n> Milano za kl mat'čno neso otrok je bu svoje delo odlikovan z zaslužno zlato kolamo občine M:!ano m karitativne kongregacije Leta 1934 'e bil imenovan za generalnega direktorja za turvem ^n za predsednka E N i T B Me po-možn komsa- n podnredsedn k ustanove za svetovno razstavo v Rimu — Oreste Bonomi je bi! poslanec v XIX zakonodajni dobi in nacionalni svetnik Kot predsednik združenja kožuhovinarjev je bil delegat ministra za de* podnevi obstreljevali sovražne kolone na pohodu. Na tuniški fronti obojestransko živahno delovanje izvidniških oddelkov. Na morju severnovzhodno od Orana so nemška bojna letala napadla sovražnikov konvoj in po dosedanjih vesteh močno poškodovala 3 prevozne ladje s skupno 18 tisoč br. reg. tonami. Ena tzmed ladij je začela poreti. Prt nočnih vznemlrjevalnih poletih nad zapadno Nemčijo so povzročila sovražna letala s posameznimi bombami neznatne izgrube med prebivalstvom. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Finski odsek Helsinki, 8. febr. s. V zadnjih 24 urah je bilo na kopnih frontah obojestransko udejstvovanje patrulj s sledeče mi praskami in z nadlegovaJnirn ognjem obojestranskega topništva. vize in valute v zavodu za zunanjo trgovino ter je dosegel velike uspehe v oskrbovanju drs zave s to važno surovino. General Favagr<>ssa C^rlo, minister za vojn: proizvodnjo, je bil rojen v Cremon' 22. novembra 1888. Obiskoval je tečaje vojaške akadem'je v Turinu, katero je zapustil kot ženijski podprročnik leta 190S. Udeležil se je prostovoljno 1 bijske vojne. V vojni 1915—1918 je napredeval po voj-nh zas'ugah in si pridobil srebrno kolajno za vejaško hrabrost. Po koncu vojne se je udelež 1 do leta 1925 številnih vojaških misij v inozemstvu za izvajanje mirovnih p godb. Opravljal je mnogotere vojaške in diplomatske naloge v Avstriji, Ci-renaik', Franciji in Češkoslovaški. Po vrnitvi v' domovino je poveljeval ženijskemu zboru armade v R mu in nato prvi ustanovljeni oklopni br gadi. V španski v jn* je bil šef glavnega zbora prostovoljnih čet (1937) nato pa intendant C. T. V. Zaradi izrednih zaslug je napredoval =n poveljeval v Bologn d vizij: sPistcja«. Dne 1. septembra 1939 je bil po Ducejevem zaupanju poklican, da prevzame zeU važne posle predsednika odbora za civilno mobilizacijo, ki se je ustanov 1 pri vrhovni komi-3 ji za obrambo, in posle predsednika generalnega komisarijta za vejno proizvodnje. Od 20. maja 1940 je bil državni podtajnik za vojno pro zvodnjo. Dr. Giuseppe Bastianini se vrača v zunanje ministrstvo in prevzema mesto, ki ga je imel že tri leta in pol od leta 1936. do leta 1940. Rojen je bil v Perugii 8. marca 1899. Kot prostovoljec se je udeležil vojne 1915 18 in je bil med prvimi v Umbriji, ki je podžigal k narodni vstaji. V juniju 1920 je bil ranjen za fašistično stvar. Bil je prvi tajnik fašistične zveze v Umbriji (aprila 1921). Na kongresu v Rimu v oktobru istega leta je bil izvoljen za gpneralnega podtajnika Stranke in sodelavca Mi c hol a Blanchia. Več let je bil član Velikega sveta, nato pa tajnik Fašijev v inozemstvu. V XXVII. zakonodajni dobi je bil izvoljen za poslanca in je nekaj časa vodil lr*žavno pod tajništvo za narodno gospodarstvo, nakar je prešel k diplomaciji v juniju 1927 kot opolnomoceni minister m izredni odposlanec najprvo v Tangerju, nato pa v Lizboni in Atenah. Veleposlanik je postal leta 1932. in je vodil veleposlaništvo v Varšavi do junija 1936. ko ga je Duce p- klical v podtajništvo zunanjega ministrstva. 13 . oktobra 1939 je bil imenovan za Kr. veleposlanika v Lon Ionu. kjer je ostal do Tprekinitve o.nosov med Italijo m Anglijo. ProsiOvolmo se je ude'ežil italijansko-^rške vojr.e in si pridobil kolajno za vojaško bra-brost. V maju 1941 je bil imenovan za guvernerja Dalmazie. Rossi Amilcare. imetnfk zlate kolajne, podtajnik v predsedstvu ministrskega sveta, se je rodil v Lanubiu L januarja 1895. Novi ministri ln ptrdtajn.lu prevzeli pesle Rim, 7. febr s. Ob 12. ur sta v palači Vimi-nale prevzela posle podtainik v prcd^dni'tvu min strskega sveta m pod^ajn k notranje ministrstva. Ostali ministri bodo nrev?e! pn^lc v ponedeljek ob 12. un V torek bodo novi ministri prisegli Vel k'alju n CVm* 1: Z Duce'evim dekretom je b lo uaciOMlM svetnik G\ido Buffarini^ ki je VOdH POdlafr ništvo noiranjcija min:strstva nad deser let, poklican v Veliki svet faizniH S kraljevim dekretom je bil nac. svetnik odvetnk t^anec^co (Jiunta imenovan zj guvernerja Hinu/ic. Grof Clano veleposlanik pri Vatikanu Rim, 7. febr. s. Grof Galcazzo Ciano jc bil imenovan za ve^eposlan.ka Italija pri Sv. stolicL Kot intervencionist se je udeležil vojne 1915 18 v č nu pehotnega oficirja ter si je pridobil v oktobru 1916 najvišje odlikovanje za vojaško hrabrost z MSiadnjo motivacijo: »Kot prostovoljec je trik:at pn belem dnevu namestil ek>plo^:vne cevi pod sovražno žično oviro ter je kljub ognju nasprotnika z nekaj hrnbrimi m.jžmi ugotovil, kakšen učinek je imelo :i:im' bombardiranje sovražne obrambe s tem. da si je napravil prehod skozi ov.re s škarjami. Ko mu je bilo v/.tr:ijnih prošnjah ugodeno, da se je udek-žil napada na postojanko na Čelu svojega odre-l.i, se ie vrgel odločno v napad in z navdušenjem in vnemo potegnil za seboj svoje vojake. Ko je bil prvič ranjen, je n;id:i-ljeval borbo, ko je bil zopet hudo rnnjen, je zahteval, naj ga odvedejo iz črte ponoči, da ne bi motil vojakov v borbi. Ko še ni ozdravi! po hudi rani, je prosil, nnj ga zopet pošljejo na fronto. Bil je sveto! zgled hrabrosti. udieKallja n n ('ga cmisla za izpolnjevanje dolžnosti do /:tvo_ vanja. Vcroiba. oktober 1916.^ — Po končani vojni je Amilcare Rossi nadaljeval studije ter promoviral za doktorja literature :n prava. FnSi>tičnega pokreta *e jc udeležil od prvih časov/ v združenju bojevnikov, v katerem je bil po revokici.r črnih srajc najprvo triumvir, nat.. m edini predsednik. Am'loare K ■ tudi predsednik zavoda ^Sinjega trak i in ^vetnlk Albini Fmherto, p^>dtr> n k v notranjem min stratvu je bil rojen 24. avgusta 1893 v Portom"ggi re Ferrara. H ril s»> jc f vojni 1915-18 ter je bil odi kovan «5 križem za zasluge. Takoj po demob 1 noj ji ▼ novembru 1919 se je pridruži fašetlčnem« pokretu v Firenzi, kjer je dokonča! svoie studije. K~t skvadrst se je udeležil akcij v Parmi, Bol gni !n Benetkah ter v pokrajini Ferrari. Udelež 1 »c je poh dT na Rim. Po prevzemu onla-sti je bil leta 1023. im< -novan za podprefekta ter je vodil podpre-fekturo v Spezij.. Ko ;'e bivše okrožje Spe-z'e prštalo p krajina, je bil Umberto Albini prvi kvestor jn potem občinski komisar v g-'avnem mestu 21. maja 1925 je bil imenovan za prefekta Kral.cv ne ter nameščen v Teramu in nato Tarnntu maja 1926, v juniju 1928 pa v Bariju. Dne 29. avgust* 1933 je postal prefekt v Genovi Jn je na tem izredno važnem mestu potrdil ne s*a-mo svoje spos bnosti za umno upravljanje in polit čno razgledano, t ter energijo( katero je lzpr čal že na važnih mestih, temveč se je posebno izkazal tud' s vojimi po. budami in visok m čutem za odg vernost. V vojni proti demokracijam je bil odi kovan s kolajno za civilno hrabrost za delo. ki ga je oprav'1 ob b.mbardranju mest. Dne 2. jun ja je postal prefekt v Neaplju, kjer se je c-dljčno obnemel v izredna ki>6-Ijivih okoliščinah. Borba združene Evrope proti boljševizmu Zagreb, 7. febr. s. Ob navzočnosti zunanjega ministra in drugih zastopnikov civilnih in vojaAkih oblasti ter članov odplo-m-*L?k-n,q zbora ter mno^nh hrvatJdh ln inozemskhi novinarjev je b'lo na nov-oHo ministra za vzgojn drugo zborovanje v rrvr_ ho obveščanja javnosti o poteku vojne. Po kratkem govoru ministra za vzgojo je govoril general von Horstenau o borbi Evrope proti boljševiški Rusiji. Izjavil jc med drugim, da je Sovjetska zveza spretno ma-skira'a svoje napadalne namene zlasti med finsko vojno ter je omenil dogodke pred vojno z RuMjo in njih razne faze ter se poklonil iunažkim italijanskim, nemškim in hrvatskim vojakom, ki se združeno bora proti boljševizmu Ob zaključku je govornik rekel, da se vsa Evropa boni za obrambo svojih duhovnih in gmotnih sil pred azijskim barbarstvom Nepremagljiva vojaška in moralna sila trojnega pakta i* jamstvo za zmago v tej gigantski borbi. Uspeh italiiamkega i'Ama v Berlina Berlin, 7. febr. s. Pod pola Vtelj-stvom ital janskr-nemškega združenja so danes predvajali italijanski f!lm *Trn© orlici*. Gleda'ci so sledili z val km zanimanjem predva anju fl.ma ki ie dokument o 2 vljenju oficirjev gojencev Italijan keg-* letalstva. Smrt *cm?Pe*a r^inrtven'kz Helđelberg 6. febr. s. Tukaj 1e umrl ▼ 83. letu starosti profesor Otto Schmeil, )d je bil zelo znan v znanstvenem svetu po svojh delih iz naukov o živalstvu in rastlinstvu. Strnu 2 »SLOVeilSIl NAROD«, ponedeljek. 8. februcrja 1943-XXt Ste* 30 Veseli dogodek v Savojskent domu Na brzojavko, s katero je Ekscelcnca Visoki komisar Izrasli Veličanstvoma ln Cesarju ter Kraljici in Cesarici voščila za radostni dogodek, Id Je s rojstvom - — cese Beatrice razveselil dom Nj. Kr. Vis. Princa Pmtolonaaladnlka, je odgovoril Minister Kraljevega Doma: »Njihovi Veličanstvi Kralj ln Cesar ter Kraljica In Cesarica ae toplo zanvajjujeta za ljubezniva, zelo prijetna voSčila. — Minister Kraljevega doma Acquarone.c Družinske doklade in izobrazba delavcev Rezervni sklad je namenjen tuđi izpopolnjevanja strokovne izobrazbe delavstva — Prireditev delovnih tekem Ljubljana, 8. febniaria Pred dobrim letom so bile pri nas uve-dene družinske doklade, posebno zavarovanje, ki je velikega socialnega pomena. T., bodo lahko pokazale številke o izplačanih doklaJutra«, dr. Tineta Debeljaka, kulturnega referenta »Slovenca«, prof. dr. Janka Pretnarja, šefa mestnega kulturnega odseka, in prof. dr. Pavla Karlina. Za ocenitev in izbiro najboljših del je bilo potrebnih več sej, radi pa podčrtamo, da so bili vsi sKiepi razsodišča soglasni. Razsodišče je svojim predlogom dodalo tudi naslednjo pripombo: »O prvem delu povesti »Bobri« Janeza Jalna, ki bi že po snovi sami kakor tudi po kakovosti vsekakor zaslužil nagrado, je razsodišče mnenja, naj pride to delo za nagrado v poštev, ko bodo objavljeni vsi trije deli. Danes opoldne je župan, general Leon Rupnik, vpričo podžupana comm. dr. Salva-torja Tranchide ln razsodišča podelil diplome in literarne nagrade mesta Ljubljane navzočim pisateljem s kratkim nagovorom in prav prisrčno čestitko. Nagrade so dobili naslednji avtorji: Stanko Kociper za delo >Goričanec«, Joža LikoviČ za delo »Svetinje nad Barjem«, Jote Krivec za delo »Dom med goricami«, Janko Kač za delo »Na novinah«, gospa Mira Pucova za delo »Tiha voda«. Jože Tomažič za delo »Pohorske pravljice«. Iz globoko občutene in s prelepo mislijo izražene zahvale nagrajenih je mestno županstvo z radostjo ugotovilo trdno voljo nagrajenih pisateljev za poveličanje Ljubljane po izročilu Prešerna in njegovega vzornika Petrarce. Na tem potu bo izpolnjen namen literarnih nagrad mesta Ljubljane v večno slavo Prešerna! Cenik za zelenjavo in sadje sta 2 veljaven od 8« februarja 1943"XXI Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri pridelovalcu ter pri trgovcu na debelo in na drobno. Cene. ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki meje, v katerih se morajo cene dejansko gibati pri pridelovalcu, trgovcu na debelo in pri trgovcu na drobno. Iz teea sledi, da je pač mogoče prodajati po nižji, nikakor pa ne do višii ceni Cene v oklepajih ve- ljajo za prodajo na drobno. Česen Lir 9.30 (10.60), karfijola 3.10 (3.60), čebula 1.90 (2.40), kopre 2.95 (3.45), solata glavnata 4.15 (4.95), radič 6.70 (750), špinača 4.60 (5.40). zelena 4.60 (5.60), pomaranče la 6.20 (7.20), limone I. vrste (15 cm obsega) 3.45 (4.50). kos 0.55, mandarini Ia 4.55 (5.20). Jabolka Ia (n. pr. zlata parmena) 5.30 (6.20), hruške Ia 5.60 (6.60), maroni 5.85 (6.65). Opombe: l. Prva vrsta: zelenjava in sadje morata biti zdrava, sposobna za prevoz. Izločiti se morajo sadeži, ki so spačeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočnatl Zelenjava v prodaji mora biti brez listov in neužitnih delov. '. Prodajalci morajo imeti na blagu listek z označbo cene in kakovosti blaga. Trgovci na debelo morajo izročiti prodajalcem na drobno račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Tak račun morajo izdati tudi prodajalci na drobno na vsakokratno zahtevo. k Ta cenik mora biti izvršen na dobro vidnem mestu; velja pa le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 5. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljub- ljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 6. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako 7.višanje pa mora predhodno odobriti Visok: komisar. 7 Za blago, ki ga ta cenik navaja, veljajo cene iz zadnjega prejšnjega con kn. kjer je bilo navedeno, razen če se je s posebno odločbo določila drugačna cena. 3. Kršitelji teh določb se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. Ljubljana 5. februarja 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EmiIio*Grazioli (Beleint ca KOLEDAR D*jie*: Ponedeljek, 8. februarja: Jane« Matski. NEDELJSKI SPORT Ambrosiana je dohitela Livarno ki je moral prepustiti Atalanti eno točko — Tudi Torino ni v Genovi dosegel več ket remi — Triestlna hiti iz nevarnega območja Ljubljana, 8. februarja Četrto povratno kolo italijanskega nogometnega prvenstva v diviziji A je po napovedih r*cd tekmami ime.'.o največjo in skero edino privlačnost v dvoboju Genove in Tov'na v Genovi. Smatralo se je, <.a bosta Ambrosiana in Livomo gotovo premagala svoja nasprotnika. Prvi je to uspelo. Livornu pa ne, kai jc za položaj v tabeli zelo važno. Ambrosiana je prvi* 1 hitela Livorno. Oba imata sedaj po 27 tu k. Tekme so se končale z naslednjimi rezultati: Trieste: Triestina—Viccnza 2:0 (1:0), Firence: Fiorentina—Milano 3:0 (1:0), Rim: Roma—Venezia 2:1 (0:0), Genova: Genova—Torino 3:3 (2:1), Torino: Juventus—Liguria 4:1 (3:1), Livorno: Livorno—Atalanta 1:1 (1:1), Milan: Ambrosiana—Lazio 4:1 (2:1), Bari: Bologna—Bari 1:0 (1:0). Edino možt\*o. ki je včeraj zmagalo na tujem igrišču, je toi ei Bologna. V primeri z Barijem jo predvajala tehnično boljšo igro, ki so jo domačini skušnli parirati z veliko požrtvovalnostjo. Odločilni gol je za Bologno zabil konec prvega polčasa Ma-tošič. V drugem polčasu se je Bologna omejila v glavnem na obrambo. Dvema gostujočima moštvo se je posrečilo odščipniti svojima nasprotnikoma po eno točko. Najtežja je izguba točke za Livorno. ki se mu je sedaj Ambrosiana postavila ob bok kot enakovreden tekmec. Oba gola sta v Livornu padla že v prvem polčasu. Atalanta je bila uspešna v S. minuti, Livorno pa je izenačil v 15. V diu-gem polčasu je Livomo zelo pritiskal, Ata-lantina obramba pa je bila nepremagljiva. Izredno živahna in zanimiva je bila tekma v Genovi. l)omačini so bili prvi polčas boljši in so temu primerno dosegli tudi vodstvo. Oba gola za domače b~rve je zabil Trevlsan, za Torino pa je potrebe! mrežo Fcrrails. V drugem polčasu je Torino zelo energično napadal in Genova je morala v obrambo. Že v pivih minutah je Loich izenačil. Ko je nato v 20. minuti Neri dvignil rezultata v korist Genove, je Torino že minuto nato zopet izenačil. Kasneje je dosegel še enega, pa mu ga sodnik upravičeno ni priznal. Zagrizena borba do konca ni prinesla odločitve in nasprotn'ka sta se razšla z remijem, ki še najbolj odgovarja poteku igre. V vseh drugih tekmah so zmagali domačini. V Triestu je Triestina ponovno pokazala, da misli tesno s svojo akcijo, da se reši nevarnosti izpada. Oba gola za Trie-stino je dosegel Deflipis. Sodnik je sredi drugega polčasa izključil po enega igralca od vsakega moštva. — V Firencah je Fiorentina bila napadalnejša. Vse tri zgoditke je dosegel Bclano. — V Rimu je bila tekma med Romo in Venezio v prvem polčasu enakopravna in dolgočasna. V drugem polčasu je postala živahnejša Že v 8. minuti je Roma prešla v vodstvo, štiri minute kasneje je Venezia izenačila iz enajstmetrovke, ki jo je streljal Alberti. Zmagoviti gol za Romo je padel v 37. minuti iz prostega strela, ki ga je streljal Andre-olo. — Juventus ni imel velikih težav z Ligurio. ki je nastopila oslabljena. Kmalu je bil dvakrat uspešen njegov napadalec Albanec Lustha, nato pa še Sentimenti IIT. Častni zgoditek za Ligurio je zadajo minuto prvega polčasa zabil Tabor V drugem polčasu je Sentimenti III dvignil rezultat še za en zgoditek. Ambrosiana je neustavljiva Včeraj je igrala odlično in pregazila moštvo iz Rima. dasi je nudilo več odpora, kakor na zadnjih tekmah. Lazio ie prvi otvoril rezultat Ambrosiana je nato izenačila in pet minut pred koncem prvosra poTčasa dvi^riila na 2:1. V drugem polčasu je šel v njeno ko- Izgubljena nevesta Kostič je strasten športnik. Star je devetindvajset let in motocikel, ki lahko vozi z njim sto petintrideset kilometrov na uro, je njegov največji ponos. Poleg motocikla ima tudi nevesto, ki jo vozi na za lnjem sedežu.. Pravi športnik se nikoli ne vozi brez dame. Zato tudi Kostič tega nikoli ne stori. Vsako nedeljo pridrvi že ob petih pred hišo svoje neveste in zakliče: — Zora, Zora, pojdi hitro! Takoj ae odpeljeva. Zora je seveda vsako nedeljo takoj prišla in sedla na zadnji sedež Kostičevega motocikla ki je potem vedno takoj ziirjal v prekrasno naravo. Nekega jutra je Kostič zopet poklical: — Zora! Zora. pojdi hitro! Takoj se odpeljeva! Toda Zora nI prišla takoj. Ne samo da ni prišla, temveč se sploh oglasila ni, — Zora! — je klical Kostič vdeno znova. Klicati je moral precej dolgo, ker je bila Zora pozabila naviti budilko in zato je zaspala. Končno se je Kostiču posrečilo s klicanjem zbuditi jo. Zora se je umo oblekla Kmalu je prihitela iz hiše v svojem elegantnem športnem dresu. Kostiču se je pa zdelo čakanje le predolgo in od nestrpnosti je prižgal motor, Se prelen se je pojavila Zora. Zdaj je pa nervozno čakal, da bi Zora sedla na svoj sedež, da bi liogel zdirjati po cesti. — Sedi brž. pozno je že! — jI je zakJi-cal, čim je stopila na prag. In že je motor zabrnel z vso silo svojega glasu, ki ga poznajo in radi imajo zlasti ljudje, katerim se hoče ob nedeljah malo potegniti z jutranjim spanjem. Motocikel se je stresel in zdrvel po cesti. Kostič ni izpregovoril niti besedice. Kadar je sedel na motociklu, ga ni zanimalo nič drugega in vso svojo pozornost je osredo-točal na krmilo. In dobro je bdlo, da je bil med vožnjo tako zbranih misli, kajti za ostrim ovinkom sta »e bili postavili čez vso cesto dve kravi, ki bi bil gotovo zavozil v eno ali drugo, da ni v zadnjem hipu na veo moč zavrl motocikla, za kar je bila potrebna vsa prisotnost duha. Jezen zaradi te nepričakovane ovire, je zagodrnjal: — še teh krav je bilo treba! Zora., ustaviti morava, da ju preženeva. Toda Zora se ni odzvala. Kostič se je obrnil. Zore ni bilo nikjer. — Kaj pa to pomeni? — je zazijal Ko- i stič, — Pa je ven i ar nisem med potjo izgubil ? Kako neki se je moglo to zgoditi ? Gotvo sem prehitro vozil, pa ml je padla z motocikla. Da ae ji le ni kaj zgodilo! I Obrnil je motocikel, da bi poiskal svojo ! nevesta — Ubožica! Uboga moja Zorica! Upam, j da se ji ni nič pripetilo. Kostič je drvel po isti poti nazaj. Večkrat je ustavil in zaklical: — Zora! Zo-o-ra! Toda Zora se ni odzvala. Namesto nje j je pristopil orožnik. — Ali ste videli mojo ženo? Izgubil ' sem jo. — Ne, nisem! Vso pot od mesta nisem srečal nobenega pešca. — Kaj naj storim? — se je prijel Kostič ves v skrbeh za glavo. — Vstopite k najbližjemu telefonu in vprašajte po bolnišnicah. Gotovo se je pri padcu pobila in najbrž jo je kdo na cesti našel in pobraL Kostič je zdirjal proti mitnici, planil v telefonsko celico in telefoniral v vse bolnišnice po vrsti. Zore ni bilo nikjer. Ničesar niso vedeli o nji. — Morda pa leži kje v privatnem sanatoriju, — je šinilo Kostiču v glavo. Telefoniral je Po vrsti v vse sanatorije, pa tudi tam niso ničesar vedeli o njegovi Zori. Tudi policija ni ničesar vedela. Kostič je bil že ves obupan. Sele proti večeru je sklenil oditi k Zori ni materi in obvestiti jo o težkem in žalostnem dogodku Pozvonil je na vratih. — Kaj le7 — je vprašala Zorina mati vsa prestrašena. ko je zagledala njegov obupani obraz. — Za božjo voljo, kaj se je pa zgodilo? Od razburjenja Kostič ni mogel črhniti niti besedice. Sklonjene glave je vstopil v sobo. Cim je odprl vrata, so se mu naježili lasje. Zora je sedela za mizo in pila kavo. — Zora. dušica moja! Ti si tu! Povej mi, kako sem te med vožnjo izgubil. — Kako si me izgubil? — je ponovila Zora očitajoče. — Saj sploh nisem sedela na motociklu. V svoji nestrpnosti si od-dirjai prej, preden sem utegnila sesti nanj. rist avtogol Lazia, v 3S. minuti pa je bil postavljen končni rezultat. Fo včerajšnjih tekmah je stanje v tabeli divizije A takole: Ambrosiana in Livomo 27 točk, Torino 25. Juventus 24. Po'ogna 21 Ficr n loa, Genova in Atalanta 20. Milano in Lario 19. Ro- - fn Triestina 16 Bari 14. Liguria 13, Vci. 11 in Vicenza 10 točk. Spezia—Pescara 1:1 V diviziji B sta vodeči moštvi remizr 1.!• Vendar je remi za Spezio na domačem igrišču skoro poraz, za Pro Patrio na tujem igrišču časten. Posledice se bodo najbrž kmalu pokazale. Remi proti SpezU je dosegla Pescara, ki je prejšnjo nedeljo premagala Padovo. V drucrih tekmah so zmagala moštva, ki so igrala na svojih Igriščih. Hud je poraz Pise v Anccni. Evo rezultatov: Napoli: Napeli—Ale-sandria 2:1. Mode- na: Modem—No vara 4:1, Breeda: Bresda —Pro Patria 0:0. Ancona: Ane'uiita—Pn*n 3:0, La Spezia: Spezia—Pese. ra 1:1. Padova—Savona 4:0, Rim: Mater—Cremone-se 1:0, Lodi: FanfuHn—IdIneae T k- ma med Palermom in Sieno je bila preložena. Stanje po drugem povratnem kolu le v tabeli divizije B naslednje: Sp-^žda in Pro Patria 25 točk. Modem in N;'p li 2 t. Pisa 23, Padova 22. Brescia 21. FanfuJla 20 Creniorese in Anconitana 18. U'in s- in Nbvara 17, Alessondria in Pcs^ai a 16. Pa-lerroo in Savona 14, Mater 13 in Sieaa 11 Karel Sys premagal Musino V Vratislavi je bila včera.i z zanimanjem pričakovana kvalifikacijska b k arska tekma za novega evropskega prvaka na t žje kategorije. Mednarodna b^ksa1 s'ca sveza ie odredila, da se Šved Tandberg takoj plasira v finaTe, ker je njeerov pa^t"cr za kvalifikacijsko tekmo Itn'ijan Ln-z ii m ral odstopiti zaradi poškodbe Drugi f nalst pa bo zmagovalec iz včerajšnjega dvoboja med Belgijcem Karlom Sydom in Ialijarom Lui- I gijem Musino. Sys, ki je telesno močne^Si od Muaine : je odpravil svojega n^spretnka z zmago po točkah. Pokazal je zelo dobro fizično [ kondicijo in ima mnogo izTlelov. da si tudi v finalni tekmi osvoji znr~»go t^r tako postane novi evropski prvak najtežje kategorije. Pro Gorizia zmaguje Po dvrh zdrsljajih nadaljujejo zastopniki eoibijskcga nogometa v diviziji C italijanskega nogometnega prvenstva zm povito svojo pot. Včeraj so gcsfovali na Fiu-me in premagali moštvo Ma-ra^zini 1:0. Fiumanci včeraj niso imeli sreče tu M s svojim drugim moštvom, ki igra v diviziji C, z znano Fiumano. Fumana je nastopila v Trevisu in jo je moštvo kluba enakega imena porazilo 6:1. Visok poraz je doživel v Triestu Pieris. Vojaški 94. Reparto ga je porazil 5 0 Pol-ski Grion je premagal Ponziano 1:0. Mo-gliano je izgubil na svojem igrišču proti Monfalconu 1:4. — Pol milijona gledalcev je gledalo tek me hrvatskih nogometnih repiezentantov Hrvatska nogometna zveza je izračunala, da je prisostvovalo lanskim meddržavnim tekmam v Zagrebu 80.000 g'cdalcev Na tekmah v tujini jih jc bilo okoli 420.0»K>. tako da ie bilo navzoč:h pri vseh meddržavnih tekmah Hrvatov okol* pol milijona i?lc-d'lcev. N"a tekmah državnega prvenstva ie bil 70.000 gledalcev Hrvatska nogometna zveza jc bi a Kani najbolj zaposlena z izdelovanjem raznih pravilnikov. Zvezo sestavlja pet podzvez (zagrcb:ka, banjalu-'ka, sarajev-ka, osjc'ka in zemunska). V okviru podzvez deluje 16 nogometnih zup in ena podžupa. V načrtu je ustanovitev Stirh novih žup Zveza šteje 186 klubov, verificira nih igralcev inu ckoli 50OO, klubskih članov pa 14.000. — 72krat V reprezentanci, Pn nogometa-:;h n*so redki primeri, da poec:ni igralce nastopi za svojo državo preko 50krat. Tud-v drugih športnih panogah se pojav jjjo ta ki primeri, zelo redko pa se zgodi, da bi v vvuterpolu nastopil po&amtzni ;gralec nad 50krat v državni reprezentanci \Yaterpolo je naporna igra, ki zahteva dobro pripravo, v kateri pride do izraza moč in mladost atletov.Vendar poznamo madžarskega mednarodnega borca ki ie za svoje državo nastopil celo 72krat Ta \vaterpoIist se imenuje Alojz Keserii, ki je nastopal za Madžarsko od leta 1913 do 1935 Njegov re- 1 kord jc tem pomembnejšp, ker je bil do-j sežen v državi, ki je bila leta iti leta znana kot na?naprednejša v tej športni panogi. \Ti bilo lahko ubraniti se številnemu naletu mlajših in izvrstnih igra1 cev ;n biti vedno član državnega predstavništva Keserii j u je to uspelo. Znan jc tudi kot izvrsten mednarodni strokovnjak za waterpolo> kot sodnik in učitelj Keserii je b^l pred leti trener Mihovi lov*'ća Pavičića in Petrcnea — Prvenstvena tekma v NovaH. V Četrtek je bila v Novari odigrana prvenstvena tekma med Novaro in Ancon tano ki so jo morali v rednem terminu prekin t' po ! 16-minutnem igranju. Zmagala je Novara 2:1 (0:0), ki si je tako izboljšala položaj v tabeli divizije B za dve točki. U A M A S N I E P R 1 R T I) I T V E Kiio Matica: R,igoletto in Sin rdečega Kor zarja. Kino Slo«ra: Z ženskami se ni šaliti. Kino Union: Nezvesti soprog. Kino >P>ste; Pia Tolomejska in Ve I valeč. Koncert virtuoza na violončelu Antona JanigrO ob IS.30 v veliki Filharmonkni dvorani. UE2CRNELEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Bleivveisova cesta 6: Hočevar, Celovška oeata 68; Lrartus, M ste, Zaloška cesta 47. Iz pokrajine Trieste — iz trie^ttankega glasbenega itvljenjn. Trieste je znan kot mesto, kjer je glasbeno življenje zelo razvito. Za orgamziu >jo koncertnih večerov skrbi predvsem tlJOltinilra koncertna družba, ki razvija že nad danit let svoje koristno kulturno drkvanje. Dne 15. februarja nastopi pianist svetovnega slovesa Nikita MagalOT, U bo izvajal solistični koncertni apomd, posvečen \ 1 hkemu Chopinu. Zatem se bodo vratili violinist h\ | -rucio Scaglia. ki je zmagal pri glasbeni reviji 1942, nadalje rimski komorni kvartet, pianist Edvard del Pueyo, kvartet Poltro-nieri, komorna sukpina Sehoeh-U'enzinger, sopranistka Suzana Danco, pianist Dinu La-patti, pianist Aitur iienedetti Miehelange, sopr aiiist.-.a Jerica PH^ing-T ter pianist Egon Kornauth. Letošnja koncertna sezona bo trajala do 21. aprila* — rlnt6 v 1'oliteainu BoiOtU. Te dni nastopa na odru Politeama Rossetti v Triestu revijska skupina Toto, ki vzbuja obilo priznanja med triestinskim oU'instvom. Najbolj zabavajo občinstvo Toto sam, nadalje Lucija đ*Alberti ter Klelija Matania. — NaNki nadsomJfc ICchm premeščen v prosvetno ministrstvo, šolski nadzornik Josip Reina je bil premeščen v ministrstvo za narodno vzgojo. Comm. Reina je prispel v Trieste ob koncu prejšnje IVOtOVM vojne skupno z italijanskimi C« run;, ki so tedaj vkorakale v Trieste. Bil je kapitan. Tedanji vojaški guverner general Petiti je zaupal dr. Reini mesto vodje šolskega urada za Giulijsko Venezijo. Leta L923 je bil imenovan po Gentilovi šolski reformi za šolskega nadzornika na področju venezijakib pokrajin in Zare. Leta 1927 je bil na svojo prošnjo premeščen v Palermo. Leta 1P::5 se je vrnil v Trieste, kjer je bil najpreje giulijski, nato pa triestinski šolski nadzornik. V tem poslednjem svojstvu mu je pripadla nadzorna šolska oblast za vse šol" trirstinske pokrajine. V Triestu je razvil ž.v;:hru» književno vzgojno delava nt ter Je napisal več perečih razprav predvsem 1 vzgojnega področja. Dr. Reina je največ sodeloval pri povišanju tedanje višje trgovske iole ute-voltellcv na stopnjo ludverne. V. novim imenovanjem mu je bik) izraženo pi izn mje za dosedanje zasluge na šolsko-, zgojnem torišču. Poročili so se te dni v Trlctu pomorski natakar Mario Goiubati in bolničarka Kristina Bajec, mehanik Mario Bole in go«i*o-dinja Adela Stoic. — Ponesrečenci. 44 letni zidar Josip Ber-tocehi je padel z višine petih metrov in si poškodoval levico. Na križišču ulice Danta in Korza je povozil tramvaj 37 letnega Dominika Nordia, ki si je zlomil de. nu j. Triletni Silvan Pertie se je polil z vrelo v*o.!o po vsem telesu. Ima občutne opekline. Vsi trije ee zib avijo v triestinski boinUhaid Kraljice Helene. Iz Hrvatske — Prvi pnglnvnOfv ineanenBi Hrvat« ski kipar Avgust nčjč je napravil . miutek za spomenik Poglavn ku. Ta prvi P glavnikov spomenik bo atal v Banjaluki. — Zvišanje ttlcieiilenln u*rif. uprava hrvatskih državn h železnEe je ustavil* prodajo stalnih voznih listkov za poeti ne pro_ ge kak.r za vse železniško omrežje. l"ki-mla je VSe vozne ulljnave za »kupinska, krožna in ženitovanjska potovanja( za Šolske izlete in družabna potovanja, g 1. marcem bodo pa zv šane železniške tar fe. in sicer bo znašalo zvišanje v potniškem pometu nad 50:'', v blagovnem pa povprečno 50%. — Preureditev ml»karstva# v Zagreba je bila za-lnje dn' januarja seja zajednice za mlekarstvo in upravnorra odbora Zveze mlekarskih zadrug »Gospodarske »loge^. Na nji so se obravnala važna vprašanja preureditve mlekarstva in prodaje mleka. — Nova pravoslavna cerkev. V V!asen-ci je bila nedavno blagoslovljena hrvatska prav slavna cerkev sv. Petra in Pavla. j Svečan sti so prisostvovali poleg vel'kega števila vernikov tudi zastopniki civilnih I in vojaških oblast'. — Obnova fcrvntftlcega andinJnlltin, Upravni odbor hrvatskega z oirožnega sve-, ta je imel zadnje čase več sej. na katerih j je pr'pravil vse potrebno za ustanov tev j glavne hrvntsko zadružne zveze. V kratkem bo sklican občni zbor^ na katerem bo ■ Zveza ustanovljena. — Kemična tvarna v Sisku. Me ' n I onč'na v Sisku je prudglg rkrog 70 ora- 1 lov zemljšča »Kemični int 2. nai se 'avi Rašmcd Votna. Istotam v sobi ?t 1 naj se javijo odnosija-tclji paketov za naslednje mternirar ee: Zelnik Adolf, 5vait»er Ana. Zupančič (Arbe) škofič Stanislav. Gregorič Anton (Padeva), Čarman ?cter (Arbe). Jančar Frančiška (Arbe). / 3tev. jO »£ l U •> c .\ - h* i U A K O D« ponedeljek, 8. februarja 1943-XXL Stran S Pogovori »M:sl:m, da ne roore nihče do?eč: splošne izobr-ibe z$oVi v šolskih klopeh. Brez či-r:vnja menda ry izobraževanja. Pod splošno zobrarbo pa ne razumem le šolskega zna-nja, odno^jTO. da si podkovan v naravo-<'ovmh ;r\ drug h vedah kol-kor je pač lahko r/)vprečni izobraženec, temveč tudi ;zobli\rovnnie značaja, omiko duha in srca: Izobražen človek je tisti, ki bi lahko vodil tudi druge ne le sebe. umsko zrel in samostojen, duševno zdravo razvit in ki si jre ustvaril trdno življenjsko prepričanje svetovni nazor-). Izobražen človek ni le poln znani a. ki pa ie prevzel, temveč je sposoben ti : v ^cbi »prebaviti« vse. Če-^ar se ie '.. kar je doživel in spoznal. 7n-mjo ga vodi do globljih spoznanj o živ-nju Ld »tvu, k samostojnemu raz- c.aniu v?ega. pa tud: te-ga, Čc-^r se je moral učiti. Boj m se da bi moj otrok postal le »kos mesa . pl tev, brezčufen človek, ki živi le . . : te'o nosti puhel donrvšliavec. kali ;e toliko. Al: ni največja nesreča, če človek ostane vse življenje duševno hrom, če iema od življenja le pene in m eti na površju? Tako lahko ie osrr.r. plitev, 6e otroku ne eras pril ke da bi za-čel živeti tudi duševno! Tud: oapica se r uči ponavljati besede in »izobraženci«, k s: nnpolnjo^ glave le s šolskim znn-n.cm. kolikor, ?o pris:ljeni. ker je učenje pogrebno 7^0. da splezaš na višji klin c:'žbene lestvice — so pogosto podobni papiga&i, Niso sposobni elob'-rgn duševne ga (rlvljenja, nobena velika samostojna mige! jih nikdar ne osveži in vsa dušev-ri«i hrana je zanje brez okusa kakor slama. Kol-ko tako duševnih ljudi gre ?kozi življenje slepih! Prav tistega ne spoznajo, kar je vredno življenja. Zato se pa vprašujem, kako je treba mlademu človeku odpreti vrata v svet duhovnega življenja, v svet misli in plemenitega čustvovanja Mislim, da vodi pol od pasivnega duševnega doživljanja k aktivnemu; to se pravi: človek se najprej nauči čitati in prevzemati misli, pozneje bo pa morda lahko mislil tudi som. kajti tuje misli bodo plamenice, ki mu bodo razsvetlile pot k soncu spoznanj Preden se pa mlad: človek navadi čitanja, preden vzljubi knjigo, mu moramo obuditi to plemenito strast. K :ko? Dandanes mladina baje v stremljenju za »sodobnimi« ideali, za športnim udei^tvovaniem. v iskanju plehke zabave v kinu in drugje, ne najde prilike, dn bi vzljubila knjigo dovolj vneto. Nekateri ne soglašajo z menoj. češ. bolje je. če se mladina ne predaja toliko čitanju; naj se raje dovolj eiblie na prostom ter telesno utrjuje Drugo pride samo nd sebe. kolikor je pač potrebno Celo vn je lahko mladini, če se predaja preveč strasti čitanja, škodljivo telesnemu in duševnemu zdravju. Pred mladino bi r.:; skrivali zlasti knjige, ki so name-ne odraslim, pa tudi časnikov bi naj otroci ne čitali, razen športnih poročil . . P l je nevarnost, da se mladini odkrije, česar bi ne smela vedeti, če bi naj ne trpela vzgoja. — Al: naj torej mladina čita le mladike knjige, če že naj čita? Ali bi ne smela citati tudi resneiših knjig, zlasti posamezniki, ki so duševno bolj razviti in ki že znajo ocenjevati knjige? Mislim da otroka celo odvračamo od č'tnnja. če mu vsiljujemo le mladinska, plehka dela — s čitatelji Kaj na] mladina čita kajti dobrih mladinskih knjig je zelo malo — kar pač škoduje duševnemu Razvoju mladega človeka, ki lahko ostane vse živčen :e duševno okrnjen, če ne vzljubi knjige dovolj zgodaj.« Soglašam, da bi morala mladina čitati čimveč, čeprav mislim, da je treba skrbeti tudi za njen telesni razvoj. Menda bi bilo dovolj časa za primeren šport — ki bi naj bil pod zdravniškim nadzorstvom — pa tud: za či'anje. Mislim pa. da mladina na srečo dandanes ne Čita n:č manj kakor je v tistih časih, ko se je skoraj sleherni dijak poizkušal v kovanju pesmic in ko sta bila ideal pesnik in pisatelj, a ne športni rekorder in filmski zvezdnik. Ali ne opazite, koliko mladih ljudi prihaja v knjižmee po knjige? Odrasli so najbrž v manjšini. Ce se pozanimate, kaj prav za prav iščejo mladi ljudje v knjižnicah, sprevidite. da izbirajo knjge predvsem za sebe. a ne za roditelje ali druge odrasle Vsi ti mladi čitatelji seveda še n.majo izoblikovanega okusa in najraje posegajo po pustolovskih in nekdanjim > .ndijanaricam« podobnih knjigah, toda veselje imajo do č:tanja in postopno se navajajo na boljša dela. Seveda ima čitanje tudi slabe strani; v življenju je pa menda povsod tako. Toda laže dokažemo, da je čitanje mnogo bolj koristno kaker škod'jivo. Tako nekateri leto za letom požirajo le detektivske lomane. a značilno je. da so člta'e'ji tega blaga zelo po^sto odrasli, ki v mladosti sploh niso čitali. Kaj naj čita mladina** Nekateri globlje izobraženi, »nač.rani« čitatelji priznavajo, da so začeli citati v mladosti »šund«. Nihče menda ni začel najprej čitati Dostojevskega. Mnogi začnejo s K. Mavem ali se navdušijo za vse življenje ob »Grofu M nte Cr;?'ui Neka'er: menda začno tudi čitati razburljive ljubezenske romane iz posebnega mladostnega nag:ba V resnici knjga lahko zelo razdraži bolno domišljijo mladostrrka ali celo vzpodbudi k neprems!ienim devn:em Toda glavni krivec greha bo morda le vroča kri mladega Človeka :n ne knjiga. Mladostnik bi res naj čital predvsem mladinske knj'ge — če bi dobrih mladinsk n knjig bilo dovolj; toda mnope mladinske knjige so tako slabe, da ni nič čudne2=; če ob ni h izgubiš celo vesel ie do č tanja 'če si ga kdaj sploh imel). Mladinske kniise bi pa naj tudi ne nosile na vseh straneh žiga. da so mladinske. Ali niste opazil:, da se mladina sramuje čitati mlad n-ke knjige^ Sleherni želi Veljati za srarei^esn ko začne v njem vreti mladostna kri. Zdi se mu celo žalitev, če mu ponujate mlnd nske knjige. Ce mu pa boste prepovedal: čitati knjige, »ki n:so primerne za mladino*, bo s tem večio strastjo posegal po prepovedanem sadu: podobno je v kinu zaradi napisov »Mladini neprimerno?« Najbolje bi bilo otroka tako vzgajati, da bi ne čutil potrebe po pohujševanju v knjigah m da bi sploh ne vedel, kaj je »pohujšljiva kni'ga«. Cital bi naj vse. kar imajo odrasli kot čitn'elji dobrega okusa v svoji knjižn-ci. 7. dobro knjigo, ki je namenjena sicer predvsem odraslim, se otrok ne bo mogel pohirsati. Ce pa imate v knjižnici knvge. ki jih skrivate ored otroki kaže dn «=e vam bud vest ter da b: tudi sami ne smeli čitati takšnih knj g. mu bogato obrestovale. Imel je namreč srečo, zadel je in dobil Čedno vsot v 233.750 lir. Nekaj dni pred tem je nek ženica, ki je kupila srečke v isti poslovalnici za 50 lir, zadela vse tri štev. in dobila 100.000 lir. — Morje le naplavilo trupla štirih ribičev. Iz Livorna poročajo: Te dni je bi' morje hudo razburkano. Naplavilo je trupla štirih ribičev, ki so lovili ribe na vitkem morju. Njihove "dentitete še nirr : čno usotovili. Po zunanjesi sodeč gre za okoliške ribiče. LjUBLjAN KINEMATOGRAFI^' KINO UNION — TELEFON 22-31 Komedija za smeh in kratek čas Nezvesti soprog v glavnih vlogah: Hans Mosar, Lucie Englisch, Th. Lingen in drugi komiki Predstave: ob delavnikih ob 16 in 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 1S.30 uri KINO M\TICA — TELEFON 22-41 Dnevno dvojni spored: Ob J 2 1 o. url Michel Simon in Rossanc Brazzl v filmu Rigrietto Ob )£1T uri velefilm po Salgari-jevem pustolovskem romanu Sin rdečega Korzarja ..ui>a Ferida, Vittorio Sannl, Meino Benassi ivlNO SLOOA — TELEFO.N Odličen ljubezenski roman velike umetnice Assie Noriš Z ženskami se ni šalit. vrasen domislek v kraljestvu sanice. ■J glavnih vlogah: Fmherto Melnati. Carlo Canipanini, Lauro Ga/.zolo Predstave ob delavnikih od 14.30 dalje, v nedeljo pa ob 10.30 14.30 16.30 in IS.30 — Konec ob 20.15. ar»ai?iifi.» — Iz trgovinskega registra. »Tntra«. dni- ba 2 omejeno zave7o za proizvajanje ir azpečavanje gradbenih potrebščin sede? Tresle, podružnica Ljubljana Na izred- nem občnem zboru dne 23 janvarja L94*3 :e je sp--omon'la družbe p a pogodba v točk ^Davetič«, prvi odstavek. Družbo zastokajo in podpiirolo nic^o tvrdko poslej' za, centrn'o v Tric?te sam-^toj^o tvrdkir poslovodja H. H-rirvcr C~*crf*n. n po-iruž^ico v Ljubljani -Ir^rno po dva po- 'ovodji oz no en pr^ovc-dia skupno 9 ša e^im eventualno postavljenm proku- ^stom le-ta s pr^tavk^m. ki o7r,"x,,T cvro :u-r-o (pp ) Pri tvrdki Jos. VodniTca DNEVNE VE£f7 Papeževa p'sms nalermsketnu kardinalu Palermski nad^koi kardinal A0J7 Lavitrano je bil ob pr liki letalskega napada na Palermo ranjen v levico. Kakor že preje neapeljskemu, milanskemu, genovskemu in turinskemu nadškofu, tako ie papež poslal tudi palermskemu nadškofu pismo, v katerem podolju ie niemu ter vsem vernikom pnlermske nadškofi je svoj apostolski blagoslov. — Zlata s vetinia pad'ima višjima mornariškima častnikoma. Zlata svetinja je bila podeljena v spomin divizijskemu admiralu Antonu Toscanu. ki je bil rojen v A.£rri£cntu 1S87 Bij je poveljnik divzije lažjih križark. V hudi pomorski bitki s sovražnimi pomorskim-' oddelki je bil Tn-scano ranjen, r»a ie navzlic temu vztrajal v vodstvu borbe. Do zadnjega je ostal na svoiem poveljniškem mestu in je dal s svojo žrtvijo zg^ed vsem svojim podrejenim častnikom in mornarjem. Z zlato svetinjo je bil odi kovan v spomin tudi kapitan vojnega broda Juri i Podo^anacchi. ki je bil rojen dne 2. oktobra 1R97 v kraju S. Miniato. Hrabro se je lotil naloge, ki mu je b''la zaupana kot poveliku kr:-žarke Ko je nt-fio] pnnoč' v stik s sovražnimi pomorskimi odde'ki. jc sprefno ma-ncvrrnl s kr'žarko. da jc n:so zadeli torpedi. Ko se je krlžarka pričela pot^oljati. je brž o^rrpni.-rii-ni pomoč za re^evanie svojih mo-rnrriev Ostal je do zadni~.cn na svoji ladji, ne da bi misl;l m s\"ojo rešitev. Ko ?e ie kri žarka potopila, je morje — Novi šnansk: vel^p^slnr:k nri Kvirl-nalu. V Rim ie m ispel nn^-o :m^novnni španski veVnoslan k pri Kv'rinalu don Raimondo Cuesta Merelo. Novi španski on Tncmcč-?n: minrst^r je bil roien v Madridu let^ 1807 kjer je promoviral zi doktorja pravn Po pestrem ž'vi jen ju je poslal leta 1934. talnik španske naconalne fa-innaff. Po letu 1°36. je bil dvakrat v za.no-ru. Na čudovit n?čin se mu je posrečilo, da s: je re^il ž:vljenje Cnud :io ga je tak-j Po prevzemu oblasti v Španiji pr'tegn'1 k sodelovanju, dokler ni bil sedaj postavl'en na važno diplomatsko mesto veleposlanika pri KvirLmlu. — Italijansko-nimunska m^n^f^star'ia v Milanu. V navzočn-sti milanskih odlični-kov ter rumunskega generalnega konzula v M'lanu Georgesca ie bilq v dvorani GIL-a prisrčna manifestac ia -Italiajnsko rumun-ske složnosti. Organizacija je bila v rokah članov rumunskega kulturnesri urad?, ob sodelovanju zveznega p^vel stva GIL-a v M:lanu Predava' je prf G'anca"io Vigo-relli o latinsk h dragot nah v Rumunji. Sledilo je petje ital;,""n?kih ter romunskih pesmi, nato pa še predavanje ital'jan ko-rumun^kih kr^turnih f Imov. — Italianaki in nopv'k« vojni ranjenci gostje delavske kulrnte Steviln1' talijanski vojn* ranjenci ter nemški vola ki so bili g-estje delavske kuhinje pri obratu Ricord v Mi^nu Zbranim vojnim ranjen cem ter vo.akorr: so apr<>~ovoi ili n^.ic ona] n; svetnik M?ilusard , skupinski ^aupujk Tito Ric rdi ter zast~pn k neniakc^a Častniškega zbora v M lanu Zistopn;ki lelav- stva so prijztv stregli zbranim stom nac. svetn k Malusard pa j;m je razdei darila milansk' skupine Touoli PogoSčea^ so bili tudi s cigaretam i cvetjem n juž-n:m sadjem. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljan ko pokrajino- kos H. z cl 11. februarja 1943-XX! objavlja zakone In ukaze Kraljevine Italije; Kr uredbo 7 dne 25. januarja 1943-XXL št. 4. — Ustanovitev g'avne :ntend" nce vojne službe pri ministrstvu za noVi^;e posle in cenik za zel eni a vo in sacMe št 2 — Zi»n!m'vi pr°nč ^nnv» rt -1? rn^^l^h et. tirlrto-ov o al''ni!s!iih kf^'iiUi *»t<»»T>'n-^h T" Flo-ence p r^č^ o: Ftaltjanska antropološka in etnološki) družba Je imeti te dni v Florenci svoje 3^9 redno z~sedr-nje. Po r-d^br'tvi obra<").na za "»942 ^e bi'o na pobudo predsednika pr f Ornna preč tana z-redn-> znnmivo znanstveno sporočijo prof Marija Pennach:ettija iz Turing, ki ie s svojim znanstveno razskovaln m delri^ ustvari] trdno p d'ago razdelitvi Albanc?\ v več krvn h skupin. Prof Pennacbetti je preiskal krvne sestavine nad 1000 Albancev, ki j'h je na podlag' svojih znan?'venih izsledkov porazdelil v več krvnih flkunin Ugotovil je. da je albanska krvna struktura prvsem analogna on: ki ie že iogr.an-« glede drugih evronsk'h narodnostnih sku-p'n na splošno. Le rahla razi ka se kaž^ prj prevladovanju skupine iB:. Na 3plc-3no pa se lahko ugotrvi da jo omenjena krvna skunina tak rekoč homogena v vsem albanskem prebivnlst*'u. ne da bi bile kakšne posebne krvne rarl ko mnd skupinam! jezika *Gega* m jez!ka >Toska«. — Kardinal Schnster je poletji vojne ujetnike. Iz Mlana poročajo o posutu milanskega nad8kc€a kardinala dr. Schuster. ja pri vojnih ujetnikih v m lanski o'xulci Kardinala" je sprejel pred vhodom v tabi r išče taboriščni poveljn'k skupno s pred &tavnik: oblaatev. Zatem si je dr. Schuster ogledal taboriščne naprave ter je spregovoril vejnim ujetnikom, k; jim je pred odhod rm poklonil Marij ne svetinjice. Vojni ujetnki so sporočili kardmalu Srhu^terju s pomočjo tolmača svojo zahvalo za obisk. — Triestinski trio na koncertni turnej" po Turčiji. V Ankaro so prispeli člani znamenitega triestinskega tra, ki je koncer. tiral v ankarskem ljudskem domu. Izvajali so po večini italijanske in turške -kladbe. Koncertirali bodo tudi po dru-cr"h turških mestih v orid turškemu rdečemu polumesecu. Turski tisk ie italilanske gla^ben'ke prisrčno pozdraviL Podčrtal je visoko umetniško stoonio. ki in kaže trie^t'nski tT*o v svoiem Izvajanju ter rerorodukcilsld mtemretnrijL — Za 50 l!r dobil 233 750 lir. Te dni je -^^išel v ripko rmcko bmr*č>»o poslovalnice o-o-pod Kiko BartoTorti, ki je stavil rm štev. 8, 11 in 84. Plačal Je 50 lir. ki so se dediči obratni pred"n?t loSsarna se Izb r 'osodan;r> lastn'ca fi T^e v*-z1^ r!:šeta pa se đnižabn'ka Uratnik I F "o trgovec v Ljubljani, Bleinretsova oe ta 17 \n Ma. -hi-do Mirko trgovec v L:"*Ml"r,T^; Cesta v Rožno do^m '4. s r:rn~T* ;p n^-bala trgovska družba od 13 ja- uarja 1943 — Iz 7adru7nrra retr^tra Pr rT^bav i n n>-od-^n: zadrugi z rm">^e^sm famstvom • NT'ivom mo"(n se ie :-»V;ri^->' ck> ed»r»j Slan upravrera odb ra Brulc P ane, v*:-_ai pa novoizvoljerii č'?n upravnega rrl •ora P ~a~,r* Gnc^fk — p ■- * - n — svetnic A. Moroni je pos til tu rbuskj pokrnjinald agrarni konzorcij ter re 7.animal za poljedelske odnoiaje *c- agrarni napredek v navedeni pokrajini — Pea je poKI svrji go p d ric! p?' ti o" ':r. 43Tctna go,sp3 Amalija Fuma 1 livi iz Saj-r.pierrt^r^ne pri Xc>!iju re ie * a a'a dom«-v iz To'?e. kjar je b 1 na ob- laku p:'i sorodnikih. Ko se [e vrnila p .ojo h:so, je DgotovUe is to r l^glni-a Ji. tnica s 5 000 liiar.r. k^ jo Je imela v ročni to, bici. Ro'na torbica Se j: :i'J c starost 77 let. Bil 'le dolrro vrsto Tet gfavni urednik dne\Tiika TO^»n1ere rH rTapofi . Fta-■^en te po slavi Fn rok^h te- =e zatekel po zdravniško moč v sp'o5rso bolneo. JI L O H V C A IZ N A »PA JK« v'a;n strokovno osnaži, preobllka in prebarva Vao klobuk, da izgle-da kot nov. — Lastna delavnica. Z doga klobukov — Se priporoča ?:UB3LF PAIB — LJUBLJANA Sv, l\ira v. :i» — Miklošičeva c. 12 (Nasproti hotela Union) .. .......1......i.im.i li'ti'illllliillflHIHilTiiiiiililMlIiIliiiri'iiilllUTIi'iiT'Ufi SS — lj N'orrcoe. V zndnjih dveh dneh so prejeli v ljubi nsko bolnico naslednje • ečence. Jo>.cia Carman, 49-letna za- . ica z Ljubljane, ;o ind'.a s stola tako d-3 "i poške ri^vala rebra. — 16-letn d jak iz Ljublja-- a pri pa !cu ^'nm 1 levico u ko. !cu — Ana F:nc. 3S-! etna hci poamt. :ka i7 Višnje gore. ce je pri paclcu na - t. m rčrtu potolkta na g'avi. — Frama i - r 53 . ' Sena noFep^^ikn Iz Gor. \s ;- Ha na d\o"5Ču tnkr. mo-5na da |e '"i1^ not^a^'o rapiena — Jo. r " -1 tnega -ina posestnika b • h ve, ;o udaril koni v gl?>vo. — Ri-•ard Zupan, 39-letnl ključavničar iz Liub-:-n^e. se je močno urezal v levico. — t B lan 14-letni s'n železntikeng de-.• iz S,!vn.ire-Zalne si je pri padcu "r^"l '?v;co. — lj Uprava k!na Matice opozarja obi '~ svale« kina da rad koncerta li tn Janiffra odpade danes večerna ■■r-»d"*-;v*» oh t« ^0 h. - lj 7' titev krvavic ''ik?t mecariev a ki sičarjev v Lju^'jani sp roča po na-'ogu Prebranjevalnega zavoda eenfcngmu Ir stvu, da bodo prodajali v Ljubljani v ..e 9 fcbruaija od pol 7 do 11. iopol :ne rr.es?>rji na nabavne knjižica v\ ro 10 dkg krvavic na osebo. Strank-3, ki !g 11. ne dvignejo krvavic, nimajo več e naknadno |Q] zahtevati od -lefau-ja —li D ^T i tov <1arvl«"p^a s^ivpi«-'-''?^! kr^m-pirj-i. T n-k: tntores nti za d^-s'-J se- menaki krompir, ki so se prijavili ±2 Je-srni, naj pridejo po nak-izntce do 10 februarja v sobo št. 35 v II nads'rcpju mestnega gosp riarsiirga urada v B ethov-novi ulici št. 7 Po tem terminu zap d jo vse že napisane nakaznice Zamudniki, ki so za srjnicnaki krompir niso prijavili že leseni ter so lar.tniki zemlje ali jo ime jo v najemu, naj pridejo s posestnim listom ali tej iiLlJii podebrim dokumentom in izk^.znior* n^- me«tni gos- dnrski p.rad v četrtek 11. t. m. od 9 do 12. ure, da se tam prijavijo. Zamudniki z začetni- . x_.u j ------ o\ xv do J d-.be naKaz :ce na mestnem gospodarskem uradu v boto 13. t. ra. od S. do 13. ure. od črke ' do Ž v torek 16. februarja cd 8. do 12 ure S temi nakaznicami pa dob? takoj no prevzemu nakaznic kro'^p;r pri tvrdki Sever & Comp. na Cesti Ariele Rea št. 5. torej na nekdanji Gosposvedski cesti vsak lelavnik od 10. do 12 in od 16. do 18. ure io 20. februarja, ko bo razdeljevanje semenskega krompirja zaključano. GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek 8. februarja, ob 15: »Fetercko« ve p-slednje sanje.« Zaključena predstava za GILL. r: rek. 9. februarja, ob 17.30: Piea v Trnovem. Red Torek. Sreda, 10. februarja, ob 17.30: >Deaetj brat.« Red Sreda. četrtek, 11. februarja, ob 17.30: >Mlrando-lina.c Premiere. Red Premierski. 'eteK, 12. februarja: Zaprto. Premiera Goldonijeve komedije »Mirai»-dolina« bo v Četrtek ia red Promiorskt. Lahkotno, -grvo dejanje pokaže ket osrednjo vlogo krčmirco Mirand^ino ui njf-ne štiri častilce ki se trudijo za njeno na-klcnjen^st. Igrah bopnlce v pr daj] vedno dan pred predstavo za predstave Laven ab;n-mana ob nedeljah aM med tednom pa 2 dni pred predstavo. V Drami posluje blagajna samo pol ure pred pričet kom vsake predstave in nima prodpi odaje. Radio Ljts&lfana TOREK. 9. FEBRUARJA 1943»XX1 7.30: Pesmi in nincvi ^'h); Manoved «Tas;!; poTGčila v Italijanščini 1220; HoJče I2«30: Purcčila v slovenj in: U\-ls: 1- 'lika pl;^ba. 13 OO; Napoved ču-^a; dqi i .t % Itali anSCint 13.10: Poročile Vrhovnega povdjroštva Oboto-ženih sil v ilovanSčini LVU: Orkester vodi dirigent Zeme 14.IHJ PofOČik v ial*jsnJ(ini 14 10: Koncert nuiijskcgl orkestr.i. irotU dirigent D >\ S'janec ^'mfoivenn 'jlasbf 15*00; Poročila v slo\cn:čmi. 17.(Hi. Napoved ć.isa; prroć !a v itali'an^čini. 17.10: Pet minut gospodi X. 17.15: Koncert klasičnega tra. 17.VS: Orkester, vodi dincent Antjelo. 19JO: Poročils v slovenščini. 1945: Operna eja-ha 20 00- Napoved časa; poročili v itaHjanSčail 2U2U: Komentar onevnfli dogodkov v tlovcnicaai. 20.30: Izbor napevov ; r>percte »Calandrino« ki jo je napisal Alfred (aiscina. Orkester vodi dirigent Gallino 21 15: Orkester. vr,di dirigent Ange« 'eni 22.00: ^aninvvosti v sVvensčini. 22 10; Koncert pianistke Lije Dc Barbacriis. 22.40: Poročila v italijanščini. Za smeh DOBER ODGOVOR — Povej ml, Mihec, proti komu se je vojskoval Napoleon? — Proti svojim sovražnikom prospod učitelj. BLAGOSLOV — Prej je moja žena zelo rada igTala na klavir, odkar imava pa otroke, ne igra ve*. — Evo, vidiš, pa se še najdejo ljudje, ki pravijo, da otroci niso blagoslov. NA LICEJ LT V osmem razredu liceja opazi profesorica matematike, da je neka dijakinja navzlic njenemu zanimivemu predavanju sadrenia-1 la. Vsa razjarjena jo nahruli. — Spite pri komur in kadar hočete, samo pri mojem predavanju vam tega ne dovolim! SOARAVATT1 SEMENTI S. A. S PADOVA Setnent! dl Ortagjrl — Fora***- ecc. § Semena za zelenjavo — krmila Itd. j Chledere offerte - Zahtevajte ponudbe 3 "^MiMiaeaannoiBOJinniirTrjfl!, :.us MALI OGLASI POMARANČE [N SUHE GOBE prodaja Gospodarska zveza — Ljubljana. Bleiwelsova cesta 29 SENO IN SLAMO kupuje - Gospodarska zveza — Ljubljana. Blelweisova cesta 29. PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20,.«K> Zahtevajte pri VaSem trgovcu NAS CA T od Kmetijske 'li u2bt Stran 4 »SLOVENSKI NAHOD« ponedeljek, 8. flahmatja 1&43-XXL Iz žlvljsrnja Ljubljančanov pred 380 leti Predpisi, kako so se rac rali meščani ravnati v mestu in svojih hišah, iz L 1563 Ljubljana. 8. februarja Iz življenja naših prerlnamcev. Ljubljančanov, vem. s cer mnogo, saj poznamo dcbro pravne, kulturne in gOopouarske ureditve t stega časa. kljub temu pa vre to še ne mere prikazati dovolj žive slike zasebnega življenja nekdanjih meščanov. Tud zgodovinski romani nam vedn- ne pok-žejo življenja v starin čas'h v vsej svoji neposrednosti ter resničnosti. Znto na doživljamo tem močnefe nek lanj - živ-l>n;'e v dobrih zg d vinskih film h k: jih pa žal, n mnogo Ce se naj pogiobjmo v ž vjienje meščan cv pred stoletji se moramo vživetj predvsem v njihove m se'nost ne le da si pr'Čaram okvfi njihovega življenja — sredn;*e veSko mesto z ozkim*, za tohum' ulice mi mestno obzidie promet :n trge v no na tesnih tržiščih tesne prodajalne n delavnice, male h se in plemškc palače, številne cerkve in vzdušje, k; ie obdajalo samozavestne meščane Vse t- ie še premalo: moral bi pozniti tudi *dnev-ni red meščana: kdaj ic vstajal kaj je jedel kaj je deta! s C m se je zabaval, kd' j je legel spat Vsa.] nekolrko nam to po.iasnijo star* predpisi ki so se Luibllančani morali tavnati p n.'ih pred USO leti Meščani co^ r-^o-sivom Magistrat, k' 90 ga s eer šesta vi ialj s"3.. mi meščani saj so se sanv ^vladali*, ie bi? vendar kot pcesehlienje oblasti, nekaj izven zasebnega meščana: bi je oblast Ta oblast je pa segala daleč Bila je precej stroga ker je pr.e meščan tedaj imel razumevanje za strogo Življenje ^ se tui- ne kol k zavedal svejih nnp.^k ter slahiv nagnjenj. Predpis5, kako bi na; živeli meščani, so morali hit; strog- tudi zarad) večne nevarnrst': toda i se je meščan <*ut 1 varnega le Za tidnim mestn:m oozidjem Obz'dje je pa moralo biti res trdne m mestna vrata so morala b"ti primerne zastražena. Meščan se je bal da bi >e kd vtihotapi v mesto :n hi iztegnil a^.nske prste ali celo morilsko roko 2e zarad4 tega je bilo potrebno str'"ero n^dz^orstv; magistrata nad vsem zn.vhn'm žtvHcnjem meščanov Mestna vrata so morali p'noei skrbno zaklepat' in stražlti V časih večje nevarnost' s: morali vratarji mostnin vrat celo izročat- vsak večer ključe županu k: je bil predvsem odgovoren za varnost mesta. Ko so bila vrata zaklenjena m ! mel več vstop ti nihče, razen, če je vstop dovolil župan Mest- ie bilo ponoči tako rekoč hermetično zaprto Polet' so mestn^ vrata Z3P'ral: že ob 9 (21.) pozimi pa ob osmih. Kdor se je zadržal predolgo zunaj je mrq] prenočiti v predmestju al: kjer koli v oko'ici Čuvaj' 'n vratari; so morali strogo izpolnjevat1 predp;se. kajti ož;veii bi pravo vzdušje minilih stoletij, a najbrž bi rili tudi zelo razočarani. Ce bi mogli, bi se radi vrnili v sedanjost. Al j je bila pietek-lost lepša in boljša, ali so bil; kdaj »zlati čas«? Zdaj preteklost ne moremo več ocenjevati stvarno. ker <*mo pristranski zaradi sedanjosti. ..v.««f Severna Afrika: i /t o v ar janje goriva z velikih italijanskih prevoznih letal igri i mesnimi knjižicami Nemški cirkus Busch pr'ref a predstave za vojaštvo Tudi cirkus igra v vojn' pomembno vlogo. V njem najdejo vojaki mnogo zabave in razvedrila. Na drugi strani pa čutijo tudi cirkuška podie+ia vse teeohe vojnee ičasa zlasti v pogledu prehrane živali. Eden najbolj znanih nemšk h cirkusov ie cirkus Busch v Berlinu, ki se mudi zdaj na gostovanju v Hannovru. Prei je b1^ na potovanju na zasedenh vzhodnih pokrajinah, kjer je prisostvovalo njegovim predstavam okrog 1.500.C00 vojakov. Med prvo svetovno voino ie pa bil položaj cirkušk h p< -] etij mnogo težji kakor je zdaj Takrat so morali lastniki cirkusa oddati vse konje vojaški uprnvi. ki jih je porabila za vprego. Slone. leve. velblode in druge cirkuške živali so morali pa postre- liti. ker lih ni b:lo mogoče krmiti. Zdaj so pa tudi cirkuške živali vkliučene v sistem raconirane prehrane Kakor ljud'e imaio tudi one živilske nnkrzn;ce s posebnimi dodntk: ali pa brc? njih. Tr.ko dobi odrasel tiger dnevno 8 kg me^. seveda rakega. ki za človeško hrano n: nerabno. Tiger z me?no knjžico za mladino se mora zadovoljiti s 3 do 4 i:g mesa. Ži- vali ki pričakujejo naraščaj, pa dobe še posebno dodatno hrano. Cirkus Busch se je mudil v začetku sedanje vojne v Essenu. Nekaj tednov je še po+oval po Nemčiji in v tem času je b;lo zelo težko nabavljati hrano za živali. Potem je pa stopil v službo vojaške uprave. Krenil je na Poljsko, k'er je prirejal predstave za vojaštvo. Obiskal je vsa večja me.-ta m samo na Poli-kem je prisostvovalo p^ed^tavam nad 600.000 nemških vojakov. Večkrat so prišle k predstavam cele stotnije. ki so tudi pomagale postavljati šotore. Vojaki so vedno z veseljem prijeli za to delo. Iz bivše Poljske je kren;l cirkus Busch v Francijo, Kjer si je ogledalo n-egove predstave nad 500.000 vojakov. Prihajale so tudi posadke podmornic in križark. obmejne če*e s Pirenejev in topničarji z morske obale. Mnogi so prispeli od daleč, da so mogli prisostvovati cirkuški predstavi Cirkus je moral premagati mnogo tehn čnih ovir, kar je bilo tem težje, ker se je število njegovega osebja znntno skrčilo. Prvotno je imel 120 uslužbencev, zdaj jih ima pa komaj že 60. Vsak uslužbenec mora zdaj oprav1 jati dvojno delo. nil da bo ustvarjen pc zmag;i v Evropi nov svet. Njegova podlaga bo novo svetovno naziranje, ustvarjeno po vzgoji mladine. Narodni secial zem je ustvaril nove mla-d no, ki se je njena vzgoja izkazala po junaštvu nemšk-h vojakov v štirih letih vojne. Kaj more doseči vzgoja dokazuje tud japonski v; jak. pripravljen vedno žrtvovati svoje življenje za domovino. POg3Zd3V3!l]e in podnebje Misel, da bi se dalo vplivati na podnebje, je stara Že več sto let. Toda šele v zadnjih desetletjih so se razvile v Evropi znanstveno ntemljene metode vplivanja na podnebje. Na Danskem je bila še okrog 1. 1880. vsa zaparina in srednja Jutlandska nerodovitna srmainn. Padavin j° b*lo malo. Od leta 189Q. so pa Jutlandsko shematično pogozdovali. Posledica je bi'a, da so se zvišale padavine od 100 na ico mm, s tem se je pa povečala tudi ro lovitnest zemlje. Tnm kjer ni bi^o gozdov, so pa padavine niso zvišale. V pogozdenh kr-»jih se je povečalo število dnžev^p-> ^ni v mesecih april do iim'.j cd 20 na -5. V Nemčiji Je gospodei 'a veda črpala iz tega snozn.anja praktične posledice. V pokrajinah, kjer je bilo malo padavin, so I začeli pospeševati pogozdovanje. Pa tudi I tebmka. zlasti prradnla cest, je spoznala j vpliv gozdov na podnebje Zato vidim'1 toliko gozdov ob glavnih nemških cestah, pot^ermo ob najmodernejših državnih avto-niobilsTvih. Zastopal bo slovaške Interese. Izvirajoče 1% bivšega češkoslovaškega kartela, kj jc bil razpuščen 14. marca 19'S9. in je imel zastopstvo v Bratislavi. ČESTITKE — čestitam, prijatelj! — K čemu pa? — K zaroki. — To je pomota, saj se nisem zaročil! — Potem takem imam pa sv več portali čestitati ti. ISKRENOST — še vedno ste ml doli letet tli Ali bi hoteli morda poročiti moja hčerko? — Žal jo moram. Ali ali pa veste morda za boljši izhod iz te zagate? Nessška v:pa Krog v vojno vključenih indus*ri;skih podjetij v Nemčiji se je leta 1942-43 zopet povečal za 20 000 na 320 000. Praktično je s tem vse nemško gospodarstvo vk jučeno v delo za dosego končne zmage. Do 30. ia nuarja 1943 je hilo proglašenih 423 industrijskih podjetij za vzorna m v smislu in duhu narodnega socializma. 7063 podjetij ie dobilo pokrajinsko diplomo. 2784 častne znake. 2314 vzornih malih obratov je bilo pa odlikovanm V prizadevanju po povečanju proizvodnje zavzema 51 vzornih industrijskih podjetij posebne mesto. Ta pripadajo večinoma oboroževalni Industriji in odlikovala sta se z izredno povečano proizvodnjo. Neka tvornice letal je zvišala proizvodnjo za 120^ . čeprav se je število delavcev povečalo samo za 59r', . Neka tovarna streliva, kjer je zaposlenih skeraj poiorico inoze-nskih delavcev je povečala j oizvodnjo za 150^. Tudi narodno-socialistična vzorna industrijska podjetja se odlikujejo ne samo v socialnem temveč fi""Ti v °^snodarskem pogledu. Tudi ta spadajo večinoma v oboroževalno industrijo, precej je pa tudi tvor-nic ur, živilskih, oblačilnih in kemičnih tovarn. Neka tovarna letal je povečala proizvodnjo za 160* i,, neka tovarna strojev za 100*/©, dve tvornici cementa za 80 odnosno 1000 o itd. Zadruga za preskrba prebival-. a z mlekom v nekem poljedelstvu je po-trojila svoje delo in uspehe, nekatere mlekarne pošiljajo zdaj na trg dobro tretjino mleka več kakor prej. iz madžarskega ©ankarstva Na Madžarskem so imeli Žalje posebno ve [V vpliv na bankarstvo Izločeni bodo pu rud •7, tc gospodarske panoge Rok za \x zacijr b tnk je bil določen na 31 december lv42. Iz-ijava židovskih uradnikov s krščansk'mi je - naletela na znatne težave zaradi velike za puslirve v vojnem gospodarstvu Od 1 januar a 1043 sme biti zaposlenih v madžarskih bankah samo 12°'o. v izjemmh primer h 15°/c Z.\-d rv. Vladni ktvmisariat za du-evno delo proučuje zdaj sezname bančnega osebja. Razstava l:nj"g v Srrfiji 30. januarja je bila v vseuč lišk- Knjižnici v Sofiji svečano otverjena mednarodna razstava knjig nacionalne vzgoje Razstav le so Bolgarija. Nemč'ja, Ita'.ija. Japonska, Hrvatska Madžarska, Rumunja SI vaška in Fjnska Svečan] otvoritvi so prisostvcal; presvetni mni ter, pcslan k-držav Osi in zavezniških držav ter visok: uradn ki prosvetnega in zunanjega ministrstva. Prec'sedn k Učiteljske zveze prof. Konzulov je v pozdravnem nagovoru orne- Tudi Hn'andska jc posegla s evropsko pro-iz\aia!no b:tkr> in začela pospeševati ivoje po Tedcltv^. Pred vojno ie uvažala p< i let^ /ačimb mnogo ž:ta in oljaric Izvažala pa Te v prvi \rst: mlečne nrrrzvode ;n iiica D" bi izenačila primanjkljaj v uvozu žita in kmail ie rre-osmerila svoje ncljciic1 rtvo V letu lq36 do 1°38 je imrla z rtnm zasejanega ool'a 369000 hektarov, lan; na že 41o.(X». s krompirjem ie bilo z^saiene^a 119.000 ha pol;a lani pa 208 tisoč hekt-irov. Oliaricam namenjeno polje *e jc povečalo od 7000 na 10 000 ha. letos se bo pa povečalo še za 50.000 ha Vas ht s dorzae dobe Otok Ischa pred neapoljskim zalivom meri 39 km" in je poln ognjenikov, kakor sploh vsa ta okolica. Znan je po svojih naravnih lepotah in vročih vrelcih, izvtra-joč'h iz vulkanskih žrel že homer je poznal ta otok in tudi pesnik Pindar ga ie opeval. Zadnje čase so naleteli arheoiogi na tem otoku na važne najdbe. Dr Gior-gio Buchner je hale naletel na vas, izvira jočo iz prvega stoletja železne dobe Vas ie v neposredni bližini mesta Casamicciola, torej na severnem delu otoka Tam so odkopa!] mnogo ostankov starih ojrnjišč. do-mičega orodja in lončene posode. Naselbina je bila ograjena z dvojnim zidom. Slovaški sla d k on? I kartel Slovaški sladkorna industrija bo na novo organizirana Komisijske tvrdke. ki so doslej kupovale sladkor v tovarnah in ga prodajale veletrgovcem. so bile s 1. februarjem izločene Iz trgovine. Na njihovo mesto je stopila prodajna družba, ki so jo ustanovile sladkorne tovarne. Ta je prevzela vso prodajo sladkorja doma in v inozemstvu. Slovaške sladkorne tovarne pa dobe tudi trdnejšo organizacijo na sindikalni podlagi. Ustanovljen bo slovaško sladkorni kartel. V zrcalu anekdot Ross'ni Ko se je neka sloveča francoska pevka po enem lclu vrnila iz inozem. tva v Pa-r;z. je od.^la tako i k slavnemu mojstru, da b mu pokazala, kako je v enem letu pevsko na p red vala. Sedla je za klavir in % divnim glasom zapela nek i njegovo arijo. — S svojim petjem ste me naravnrst očarali — ji je dejal mojster, ko je končala arijo. — Povejte ml si mo čigava je ta d!vna skladba, kj ste jo zapeli ? Mozart Neki mladenič je vpraša! nekoč Mozarta, k~'-o se nife simfonija. — Vi ste še premladi za to! — mu je odgovoril Mozart — Zakaj ne poskusite najprej zlagati pesmi? — črudm se, da mi pravite ba ba3 vi. Mar ste vi zlagal simfonije ž<* z de etim letom? — je odgovoril mladen č. —• Prav privite, toda jaz nisem vpraševal, kako se to dela, — ga je zavrnil M zart. Ludvik XIV. Francoski kralj Ludvik XIV. je nekoč prisostvoval v Versaillesu uprizoritvi melodrame, ki ie bila njena vsebina vnet i »z rimske zgodovine. Kralj je z velikim ■ -nim^njem sledil igri in ko je neki i£ra>c zapel arijo, v kateri se je večkrat p>aa>'-ljala beseda »njTctlccrax« (slavci k) se je obrn'1 kralj k »vsevednemu kardht »lu Ni-gotinu, ki je sedel kraj njega in gi prosu, na I mu pojas li ^inen te be^*«*dJ Kardinal pa ni imel niti poima, kaj pomeni ta beseda, pač j«1 pa vedel, da mora hrezneoino odgovoriti, sicer bi izgubil svoj dober glas. Zato si je takoj izmislil odgovor: >Nycticorax* je b:l malo znan. toda zelo vpliven minister rimskega cesarja Marka Aurelija. ki ga je cesar zelo ljubil zara b njegove zvestobe in udanosti. Zadovoljen s kardinalovim odgovorom se je obrnil kralj k nekemu drugemu svojemu spremljevalcu, rekoč: — Ta naš kardinal je zelo izohmžnn m~ž. Ni vprašanja, ki bi nanj ne odgovoril. Edvard IIL Angleški kralj Edvard ITT. je bil znan kot zelo takten mož. Ko ga je v njegovi prestolnici pesetil perzijski šah, so bile za obed med drugim tudi beluše. Šahu so beluše zelo ugajale. Malo nerodno je bilo samo to. da je Sah odgriznil vsaki beluši samo vršček, drugo je pa vrgel pod mizo. Kralj je v svoji taktnostl storil isto. Ab J. O. CURVVOOD: 60 rahsmova polja ROMAN Nato me je prvikrat v življenju pobožal, kakor bi bil pobožal Srebrno peto, podržal moje lase v rokah, jih poljubil in zamrmral pri tem ime umrle hčerke, kakor ga dotlej še nisem bila sli šala. Ovila sem mu roke okrog vratu in gra polju bila, a zdelo se mi je, da se moje ustnice dotikajo mrtvega kamna. A ljubil me je vendarle; in prav zato sem se vsa ta leta zmerom čudila, zakaj te ne pošlje k meni.« Jeems se ji ni upal povedati, da je bilo to zato, ker je bil Tajaogo ustrelil. Odkar so bili Angleži osvojili Novo Francijo, se je zdelo, da prihaja z zmagovalci vred mir v deželo; povsod v Kanadi, kakor tudi v angleških kolonijah, so se dvigali k nebu glasovi, ki so hvalili Boga. da je vojna končana Ob mejah je bilo spet mirno, najbolj krvoločni divjaki so *e bili vrnili na svoja daljna ozemlja, ženske so spet prepevale, otroci so se z novo srečo v očeh vračali k svojim igram. To so bili dnevi, ki so videli rojstvo nove nacije, kaiti Britanci so se pomešali s premaganimi ter povzdignili Novo Francijo v Kanadsko državo. Spomladi leta 1761. se je Jeems vrnil na bregove Richelieuja. Madame Tonteur, ponižana v svoji oholosti in ozdravljena zlobe, je njemu in Ton:jeti neomajno prepustila vso širno Tonteurjevo posest, ki je ni več želela videti. Z radostjo, ki sta jo samo na kraju žaloigre, ki ju je bila zbližala, tam. kjer so njuni izginuli dragi uživali srečo, preden jih je doletela okrutna smrt. In ko se je Jeems vrnil na to, od prelite krvi posvečeno zemljo, ki jo je bil zapustil pred petimi leti. je pisal Tonijeti. ki ga je čakala v Quebecu. da stari mlin še zmerom stoji, kakor bi mu klical dobrodošlico, da so zapuščeni travniki še vedno zeleni in da je povsod pognalo mnogo cvetlic, prav kakor bi nebo blagoslavljalo to samoto, ki je bila grobišče njunih rajnkih. Nato se je z nekaj možmi, ki jih je bi! pripeljal s seboj, neutegoma lotil dela, in že septembra meseca je lahko šel po Tonijeto. otroka in strica Herjsibo. Spet se je dvigal dim iz koč okrog gradu; drugo poletje se je na poljih spet pasla goved, in blejanje ovac se je spet razlegalo v pokoj soinčnega zahoda. Večkrat je naneslo, da je Tonijeta ob Jeemsovi strani po jezdila proti Prepovedani dolini; lasje so ji v svetlih kodrcih padali na ramena, povezani z rdečim trakom. Drugo leto je nekega večera več tujcev, dva moža. ena ženska in mlado dekletce, krenilo s hriba nizdol proti gradu Moža sta bila seneška Indijanca; in mlinar, ki jih je prvi srečal, jih je začudeno in si^njivo pogledal, kajti deklica je b1'la lepa. žena beie polti, moža pa visoke postave in ponosnega, z brazgotinami pokritega obraza Očitno sta bila tudi zelo ošabna, ker nista blagovolila niti odgovoriti na mlinarjev poziv, naj povesta, kdo so. S spremljevalkama vred sta veličastno krenila proti glavnemu, nedavno popravljenemu poslopju. Tonijeta jih je zagledala in vzkriknila s takim glasom, da je mlinar v strahu skočil po puško. Tako je prišel Tajaoga v Tcnteurjev grad. da pokaže Jeemsu brazgotino rane. ki mu jo je bila zadala njegova puščica, in z njim so ob skali mlada zakonca Divja golohica, šindas in Marv Da£hlen. Še mnogo let, dokler ga niso tik pred vojno za neodvisnost ubili v nekem spopadu na meji, se je Tajaoga pogosto vračal v dolino ob Richelieuju; čim dalj so leta minevala, tem večji je postajal zavoj mehkih kož in pisanih peres, ki ga je vsakikrat prinesel s seboj, kajti Tonijeta je dobila drueega sinka in za tem hčerko, tako da je imel vojščak čedalje več posla z zbiranjem zakladov za malčke, ki so ga vsako leto nestrpno pričakovali. Po enkrat na leto sta se oglasila v gradu tudi Mary in šindas ter pripeljala s seboj svoje otroke, kakor hitro so bili dovolj veliki za pot po gozdovih. Divja globica se ni več vrnUa v čenufsajo. Tokana, njen oče, se je bil preišnie leto preselil v večna lovišča, pogumno, kakor je bil živel. Ostala ie pri Tonijeti in Jemmsu do svoieea osemna istega leta. nato pa se je poročila z mladim Francozom. velJkim posestnikom De Ponev jem, čigar potomci živijo v dolini ob Richelieuju do današnjega dne. V starem, še ohranjenem pismu datiranem s 14. junijem leta 1767.. ki ga je pisala Marija Antonijeta Bulain Nancvji Lotbiniere-Gagnovi, čitamo te-le vrstice: Draga Nancy, »Velika žalost je zadela nas in ves Tonteurjev grad. Kolo je umrl. Nič več ne dvomim, da je Bog tudi živalim podaril dušo, kajti kamor koli se ozremo, povsod čutimo, kako ga manjka, čeprav je že teden dni, odkar smo ga pokopali za ogrado kape* lice. Takisto je, kakor da bi nas bil zapustil ljubeč otrok. Se snoči je moja mala Marija Ant^n jeta v sanjah ihtela, zakaj Kolo ne pride več, kadar ga kliče. Jok me posili, kadar pomis im nanj. ki nama je bil tako zvest prijatelj, in tudi Jeems, naj bo še tako krepak, se odvrne od mene, kadar greva mimo kapeličine ograde, ker ga je sram, da bi mu videla v obraz. »Kolo je bil vse. kar sva še imela iz nekdanjih dni: on pa Hepsiba In prav zaradi Hepsibe mi je najbolj hudo. 2e vsa ta leta ga je dragi stari Kolo vodil v njegovi slepoti, na vrvici, ki jo je imel privezano za ovratnik, in zdi se mi, da sta se po svoje znala pogovoriti o vsem. »Herpsiba zdaj le še sedi in sameva, toda ob večerih ga vidimo, kako tiplje okrog vrat v ogradi kapelice, kakor bi nekoga iskal. Oh. Nancy, kakšna strašna stvar je smrt* A kaj bi modrovala: ne misli, da sem hotela s tem izlivom prevaliti del svoje žalosti nate. drugače bi ti bilo nemara žal da nisem odložila dnnssnieTa p^smo $e za mesec dni. »Junij je tu nrečudno lep. Rože ..« Madeži, ki jih je tu oa tam ona-r ti na porume-neiem pismu, so menda doH^v^ solz. KONEC Urejuje Josip ćupanćić — Za Narodno uanarao Fran Jeran — 2a inaeraini de* Uaia. LjuDomu Volčič — Vai « i-juDijam