PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVIIL Št. 289 (8382) TRST, četrtek, 7. decembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerkrmn, razmnožil na ciklostil. Od 5f0 DNEmTIK ^SSoS&S^lL v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je g*3™1 tls P3, V ZVEZI Z DOMNEVNIM HANOJSKIM PREVRATNIŠKIM NAČRTOM LE DUC THO ZAVRNIL AMERIŠKA PODTIKANJA Ameriška in hanojska delegacija sta se včeraj ponovno sestali PARIZ, 6. — Tajni pogovori med način zavreti potek mirovnih pogajanj. Vojskim pogajalcem Le Duc Tho-j®® in posebnim svetovalcem pred-todnika Nixona Kissingerjem, so se P° včerajšnjem nepričakovanem tastoju, danes nadaljevali. Tokrat to sedež pogovorov izbrali Američa-in so bila pogajanja v palači !Pariškem predmestju Neuilly -Sur-to>ne. Henryja Kissingerja so premij ali. poleg njegovega namestita generala Haiga, tudi zvezni to“tajnik za indokitajska vprašajta Sullivan in nekateri funkcio-7rii. hanojsko delegacijo pa so sekljali poleg Le Duc Thoja šet S^hiovietnamske delegacije na pa-pogajanjih Xuan Thuy, nasilnik ministra za zunanje zade-® Co Trach ter nekateri izvedenci. Janje je trajalo od 10.30 do 16. to. med tem časom so prekinili Pogovore le za nekaj minut, da _ se sprehodili po vrtu. Ob 16. ** sta se obe delegaciji razšli. Po navadi niso o zasedanju plavili nobenega uradnega poroči-.a' Opazovalci domnevajo, da so Jelenci in funkcionarji obeh de-egacij preverili prevode tistih točk Jaz uma, o katerih so že dosegli °glasje. Gre vsekakor za gole <>mneve, treba b0 čakati na ju-Jje 169. zasedanje pariške kon-Jnce o Vietnamu, ko bo morda "tog^če iz izjav šefov štirih dele-sklepati o poteku prvih de-totih ur sedanjega kroga tajnih pokanj, kj se je začel v ponedeljek. Jedtem se je izvedelo, da so ta včerajšnjo prekinitev tajnih podorov zaprosili Američani. Preučuje mnenje, da je Kissinger Jtofal poročati Nixonu o nekate-, . točnih zahtevah hanojskih po-'aialcev. če je prišlo do današnje-” ponovnega srečanja Domeni, da ie nekaj v Dogajanjih premak-s*0- V Parizu "vsi priznavajo, da £ se v ponedeljek zelo verjetno sjale nekatere resne težave, ki 5;. še niso premostili, je pa po-Jno dejstvo, da skušajo obe “ani preprečiti dokončno pretar-8anie pogajanj. 2 "'ashingtonskih diplomatskih kro-r1 gledajo z dokajšnjo dozo skepse jta. toožnost prekinitve ognja še pred Ujem ter poudarjajo, da je na poti UJto še mnogo ovir. Krožijo obenem gorice o podpisu sporazuma pred 15. toembrom, tako da bi prvi ameriški hški ujetniki prispeli v ZDA 25. de-. Jra. Tako se je izrazil v Saigonu briški senator Charles Percy. nepredvidenih težavah, zaradi ka- tafih je v ponedeljek prišlo do za- 1 ta v pogajanjih, piše danes ugled-ameriški dnevnik «New York Ti-s ki zatrjuje, da je Kissinger ,t(>žil vprašanje domnevnega hanoj-J® načrta, ki naj bi ga odkrila ■ Ofiška obveščevalna služba. Ta na-v/ n®j bi govoril o dejavnosti se-hiovietnamskih čet na Jugu po pod-„s.u sporazuma. Severni Vietnamci se skušali vključiti v enote , obodilnih sil ter povzročiti v dr- Zaradi teh poročil, naj bi Washing-ton zavrnil podpis prvotnega sporazuma s Hanojem. Izvedelo se je, da je Le Duc Tho odločno zanikal obstoj tajnih hanojskih načrtov za postopno osvojitev Južnega Vietnama. Številne saigonske čete so napadle danes zvečer vas Tam Binh, 10 kilometrov od Saigona, iz katere so partizani zjutraj bombardirali saigonsko letališče Tan Son Nhut. Partizanov je po vesteh iz saigonskega vojaškega poveljstva približno 150 in skušajo odbiti napade vladnih čet z minometi. V borbo so posegli tudi oboroženi helikopterji, ki so vas bombardirali, ni jim pa uspelo streti partizanskega odpora. Partizani so napadli letališče z raketami in pri tem uničili dva ameriška helikopterja, skladišče goriva ter poškodovali naprave ameriške družbe «Air America*, ki daje letala v najem ameriški tajni organizaciji CIA. Med napadom^ je bilo sedem človeških žrtev, šest saigonskih in en ameriški vojak, ter 31 ranjencev. Osvobodilne sile so tudi poškodovale dva južnoviet-namska helikopterja. Nekaj izstrelkov je zadelo tudi glavni štab saigonskih oboroženih sil. Letališče so za nekaj ur zaprli za potniški promet, takoj je tudi stopilo v akcijo saigonsko topništvo, ki je začelo obstreljevati predmestje Saigona, kar je povzročilo nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Partizani so zadnjič napadli letališče južnovietnamskega glavnega mesta 14. aprila, ko so izstrelili samo tri rakete, pri katerih je bilo kar 18 mrtvih. Iz VVashingtona poročajo, da se bodo tajna pogajanja med Le Duc Thojem in Kissingerjem nadaljevala jutri popoldne. Glasnik Bele hiše je tudi sporočil, da bo začetek ob 15. uri ter da je predsednik Nixon Zadnji «Apollov» polet na Luno OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA TITA v stalnem telefonskem Kissingerjem. stiku s Predstavnik KPI izvoljen za deželnega predsednika Sicilije PALERMO, 6. - V sicilskem deželnem svetu je med glasovanjem za izvolitev novega predsednika dežele prišlo do pravega presenečenja, ko je bil izvoljen načelnik skupine KPI v deželnem svetu Pancrazio De Pasquale. Ker na prvem glasovanju ni nihče dobil večine glasov, je sledila balotaža med kandidatoma KD in KPI, ki sta prejela najvišje število glasov. Tu pa je prišlo do presenečenja, ko je komunistični kandidat prevladal nad demokrščanskim. Novoizvoljeni predsednik De Pa-squrie se je zahvalil za izvolitev ter prosil, naj bi sejo deželnega taji vrsto neredov. Gre za očitno ' sveta prekinili in preložili na jutri, Jagandistično pobudo ameriških ob- I ko bo povedal, če sprejme ime tonalnih služb, ki skušajo na ta | novanje. Na tretji konferenci ZKJ razpravljali o socialistični usmerjenosti mladine Krsto Avramovič poudaril potrebo po vetjem zastopstvu mladine v IKJ Sedanji način organiziranja mladine ne ustreza razvoju samoupravnih odnosov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Predsednik ZKJ Josip Broz Tito je odprl danes dopoldne v glavni dvorani zvezne skupščine 3. konferenco ZKJ, ki jo posvečena borbi zveze komunistov za socialistično usmerjenost in aktivno udeležbo mladih v razvoju samoupravne socialistične družbe. Konferenca je sprejela ostavko Latinke Perovič in Staneta Kavčiča iz predsedstva ZKJ, Koče Popoviča in Avda Huma iz članstva konference ZKJ in izključitev iz zveze komunistov Osmana Karabegoviča, ki je bil član stalnega dela konference ZKJ. Uvodno poročilo je podal predsednik komisije za pripravo konfe- človek ponovno v vesolju. Tudi to pot ga silni stroji vodijo proti Luni: Ceraan in Schmitt (geolog) bosta prihodnji ponedeljek pristala na Luni. Današnjemu nočnemu vzletu je prisostvovalo nad pol milijona ljudi (članek berite na 6. strani) renče Krsto Avramovič. Po njegovih besedah je v pripravi konference prišla do polnega izraza potreba, da ZK vsestransko preuči usmerjenost, vsebino, organiziranost svojega delovanja med mladino. Neob-hodno je bilo, da ZK razčisti poglede o mestu mladine v družbi in borbi, ki jo vodi delavski razred, o bistvenih vprašanjih socialistične vzgoje mladih in njihove udeieibe v samoupravnem, družbenem in političnem življenju, o idejno - političnem gibanju med mladino, o pogojih šolanja, zaposlitve in družbenega razvoja. Pri pripravah konference so premostili mnoge probleme in uskladili poglede o vrsti vprašanj, ki so bUa prej odprta ..iiiiuniiiii..................................ur.................<■■■ 48-URNA STAVKA ŠOLNIKOV IN DRŽAVNIH USLUŽBENCEV Milijon stavkajočih za učinkovito reformo šolstva in javne uprave Pouk je bil prekinjen na meh italijanskih šolah - Državni uslužbenci napovedali nove stavke - Stavka uslužbencev PTT RIM, 6. — Tristo tisoč državnih u- ] le, saj je prvič prišlo do sporazuma službencev in skoraj sedemsto tisoč I med avtonomnimi in zveznimi sindi- šolnikov je začelo danes 48-umo vsedržavno stavko, da bi si zagotovili boljše delovne pogoje ter da bi zahtevali učinkovito reformo šolskega sistema in javne uprave. Državni uslužbenci bodo nadaljevali sindikalno akcijo z novo dvodnevno stavko 19. in 20. decembra ter s 24-umimi stavkami po deželah, ki bodo 12. t. m. na severu, 13. v srednji Italiji, 14. v Laciju in 15. v južnih deželah. Poleg delavcev in uradnikov osrednjih in periferičnih državnih u-radov stavkajo tudi uslužbenci ANAS ter gasilci. Iz organizativnih razlogov pa se stavke ne udeležujejo u-službenci železnic in državnih monopolov, ki pripravljajo sindikalne akcije za obnovitev delovne pogodbe. Na vseh italijanskih šolah je bila danes udeležba pri stavki skoraj popolna. Na univerzah pa je bil pouk samo delno prekinjen, saj so stavkali samo profesorji, včlanjeni v CGIL, CISL in UIL. Na številnih šolah so bila zborovanja, na katerih so poudarili velik pomen stavke, ki je prva kati, katerih zahtevne platforme pa ostajajo različne. Danes je bila tudi 24-uma stavka uslužbencev PTT v deželah severne Italije, med drugim tudi v naši deželi. V pokrajini Massa Carrara je bila danes splošna stavka, ki so jo proglasile CGIL, CISL in UIL, da bi opozorile vlado na težaven gospodarski položaj pokrajine in predvsem na težave ladjedelnice. Todorovič obišče Veliko Britanijo Heathom, z zares enotna stavka na področju šo- | Homeom, z voditeljem laburistične BEOGRAD, 6. — Na vabilo spi-kerja britanske spodnje zbornice Selvyna Lloyda bo predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Mijalko Todorovič s soprogo od 11. do 16. decembra obiskal Veliko Britanijo. Med obiskom se bo Todorovič raz-govarjal s predsednikom vlade zunanjim ministrom V Sredozemlje - evropski problem Položaj na svetu je podoben “0?du v katerem tli vrsta poža-°v■ Komaj se posreči zadušiti Senj na enem koncu, že se raz-gorile plamen na čisto drugem Zdaj. ko svet pričakuje, J bo po štirih letih mirovnih po-Janj v Parizu, vietnamska voj-/I,te končno umolknila — neka-j.r] zatrjujejo, da je mir tako te-,°c na koncu peresa, se pravi, je le še podpisati sporazum so znamenja, da se utegne ’Znievzhodna kriza razplamteli ”°sredrije mednarodno žarišče na-:e(°s!j in vojne nevarnosti Vi d-J1. se vsa prizadevanja osredoto-na to občutljivo območje. l asb je svet v pričakovanju, ai bo ukrenila ameriška politika rjrn, fc0 se bo rešila vietnamske ?nre- Napovedujejo, da se bodo Jeriča™ resno lotili urejanja . toelslco - arabskega s nora trpet dolijejo iz predalov znani ftoger- sov načrt: ta predvideva kot prvo stopnjo umik izraelskih čet z obale Sueškega prekopa, da bi tako lahko prekop očistili — to bi trajalo najmanj osem mesecev — potem pa bi šli dalje v iskanje končne rešitve. Pravijo, da bi za palestinsko vprašanje vzeli recept, ki se je zanj svoj čas ogreval jordanski kralj: Izraelci naj bi odstopili jordansko ozemlje onstran reke Jordan, temu delu bi pridružili ozemlje Gazo ki so ga Izraelci vzeli Egipčanom, in na vsem tem ozemlju naj bi vzpostavili palestinsko državo, ki bi bila po politični plati privezana k Jordaniji, po gospodarski pa k Izraelu. Vendar je ta načrt tako daleč od možnega, da ga skorajda ni mogoče jemati kot zanesljivo pot k urejanju izraelsko-arabskega spora. Tu je predvsem izraelska nepopustljivost, tu so koristi velikih sil, tu je še vprašanje kaj sodijo o tem sami Palestinci in Egipčani. Za Egipt je položaj tak, da ne ve ne kod ne kam. Politične rešitve ki si jo želijo, ni, ker Izrael ne popusti, začeti vojno pomeni postaviti na kocko še dosti več, kot je bilo ob junijski vojni pred petimi leti. Vzdrževanje sedanjega stanja, ko ni ne vojna ne mir, pomeni za Egipt gospodarsko in psihično izčrpavanje brez konca. Egipt je vnovič poskusil z diplomatsko ofenzivo. To pot se je oprl na neuvrščene države. Te so v združenih narodih pripravile resolucijo, ki vnovič zahteva, naj se Izrael umakne z zasedenih arabskih ozemelj. Če tega ne bo storil, naj vse države napovedo tej deželi gospodarski bojkot. Sovjetski delegat je celo menil, da bi kazalo Izrael sploh izključiti in svetovne organizacije. Todg Izrael bo trmast, dokler bn čutil za 'seb°i podporo bogatega strica onstran velike luže. Ta stric pa je zelo radodaren, zlasti ko gie za nove in nove pošiljke orožja v Izrael. Toda bližnjevzhodna kriza ima dve razsežnosti, ožjo in širšo. Ožja je sam izraelsko - arabski spor in palestinsko vprašanje, ki je najtežji stržen krize. Druga razsežnost, ki šele odkriva težavnost in zapletenost krize, pa je celotno stanje na Sredozemlju. In to celotno stanje je tako, da pomeni danes poglavitni vir mednarodne napetosti in nevarnosti za mir. Sredozemlje je postalo stičišče prav vseh mednarodnih nasprotij in sporov. Tu se križajo m srečujejo vsa nasprotja med bloki in neuvrščenim svetom, med blokoma samima, med poglavitnima silama, , ki stojita na vrhu obeh blokov, med razvitim in nerazvitim svetom, celo vsa obstoječa nasprotja med posameznimi skupinami socialističnih držav se stikajo na sredozemskem prostoru. Za razliko od Vietnama, kjer se Sovjetska zveza pojavlja samo kot dobavitelj pomoči — vojaške in gospodarske — eni izmed sprtih strani, pa je položaj na Sredozemlju bistveno drugačen. Tu ne gre samo za sovjetsko vojaško in drugo pomoč arabskim državam in podobno ameriško pomoč Izraelu, pač pa sta tu obe velesili tudi sami vojaško navzoči. Ameriška in sovjetska pomorska sila na Sredozemskem morju je danes poglavitna značilnost stanja. K temu kaže dodati še to, da prav na tem prostoru nikogar niso dogovorno razdeljena vplivna območja, pač pa je pretežni del tega prostora še siva lisa, ki jo skuša vsaka stran obarvati po svoje. Nič čudnega ni torej, če Evropa čuti težo sredozemske situacije in vidi v njej nevarnost za ustaljenost na evropski celini. Da taka skrb resnično navdaja mnoge evropske narode, zlasti še tiste, ki so ozemejsko blizu sredozemskega prostora ah pa neposredno segajo vanj, pričajo razprave na pripravljalnem sestanku za konferenco o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Zastonj je razpravljati o evropski varnosti, če puščamo vnemar položaj, kakršen je na Sredozemlju. To je smisel opozorila jugoslovanske delegacije na pogovorih v Helsinkih: kriza na Bližnjem vzhodu in negotovost, ki vlada na Sredozemlju, vplivata tudi na stanje v Evropi, zato je nujno potrebno v razpravah o varnosti v Evropi upoštevati tudi Sredozemlje. Vse sredozemske države so tako ali drugače poskušale, da se sredozemsko vprašanje vključi med bistvene probleme evropske varnosti. Kajpada to ni stvar samo evropskih držav sredozemskega prostora. Podobno čutijo nevarnost tudi vse severnoafriške države. Odtod pobuda Alžirije, čeprav ne sodi med evropske države, da s posebnim dokumentom opozori razpravljavce v Helsinkih na sredozemsko krizo. Bloka se, nasprotno, otepata razširitve evropske konference na vprašanja Sredozemlja. V Moskvi se bojijo, da ne bi to vprašanje zameglilo uspeha konference, ki ga žele za vsako ceno. Zahodni blok zavrača nredlog v bolj zaviti obliki, češ, za ta vprašanja so pristojni drugi organizmi. Taka blokovska stališča močno spominjajo na nojevsko taktiko: če ti kakšna stvar ni všeč, kar glavo v pesek, pa je ne vidiš. Toda z nojevsko taktiko ni mogoče odvrniti od Evrope nevarnosti, ki ji grozi z neurejenega in težko zapletenega sredozemskega prostora. Sredozemlje je in ostaja tudi evropski problem. DRAGO KOŠMRLJ stranke VVilsonom ter se bo sestal s člani britansko-jugoslovanske parlamentarne skupine. ZIS predlagal ustanovitev zveznega tajništva za cene BEOGRAD, 6. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sklenil predložiti skupščini, da odobri ustanovitev v Zveznem izvršnem svetu novega tajništva za trg in cene, ki bi s svojim delovanjem zagotavljalo delovanje e-notnega jugoslovanskega trga. Tajništvo za trg in cene naj bi bilo pristojno za predlaganje in sprejemanje ukrepov na področju cen in družbenih blagovnih rezerv ter ukrepov s katerimi bi vplivalo na ponudbo in povpraševanje ter nadzorovalo izpolnjevanje zveznih predpisov s področja blagovnega prometa. V sestavu tega tajništva bi bili zvezni zavod za cene, zvezno tržno nadzomištvo, direkcija za rezerve prehrambenih izdelkov in direkcija za rezerve industrijskih izdelkov. Zvezni skupščini bo prav tako predloženo naj sprejme zakon o zveznih blagovnih rezervah, ki bi služile za zagotovitev potreb dežele v primeru vojne in drugih izrednih primerov in motenj na trgu. ce v Oaklandu, ko se bodo vračali iz poštnih uradov kjer bodo dvignili svoje pokojnine. Računski dvor ponovno zavrnil vladni dekret o zvišanju plač vodilnim državnim funkcionarjem RIM, 6, — Računski dvor, ki se je sestal danes na skupni seji vseh sekcij, je sklenil «z rezervo* registrirati vladni dekret o zvišanju plač vodilnih državnih funkcionarjev. Kot je znano, je nadzorna sekcija računskega dvora zavrnila vladni dekret iz 30. junija, vlada pa je dejansko prezrla mnenje računskega dvora in zvišala plače funkcionarjem. Računski dvor na je danes potrdil svoje prvotno mnenje. Zaradi tega bo morala sedaj vlada obrazložiti parlamentu razloge. zaradi katerih je kljub zavrnitvi računskega dvora izvedla svoj dekret. Vzhodnonemška delegacija na obisku v Sloveniji LJUBLJANA, 6. — Danes je prispela na obisk v Slovenijo parlamentarna delegacija iz Nemške demokratične reDublike. Dopoldne so obiskali Celje in Velenje, kjer so si ogledali posamezna podjetja in se pogovarjali o proizvodnih vprašanjih in o položaju podjetij v novem skupščinskem sistemu, ki se pripravlja v Jugoslaviji, Gostje iz Vzhodne Nemčije bodo v teku jutrišnjega dne obiskali tudi Ljubljano in se v prostorih slovenske skupščine sešli na pogovor s skupino slovenskih poslancev. in sporna. Avramovič je uvodoma omenil rezultate, ki jih je socialistična Jugoslavija dosegla v svojem razvoju in v zvezi s tem o-menil, da se je v primerjavi s predvojno Jugoslavijo za desetkrat povečalo število visokošolskih ustanov. Število študentov se je povečalo za nad štirinajstkrat. Po vojni je diplomiralo okrog 400.000 študentov. Trenutno obiskuje šolo o-krog štiri milijone otrok in mladincev. Praksa je pokazala, da je največji del mladine za samoupravni socialistični kurz družbenega razvoja. Toda zaradi nerazvitosti samoupravnih družbenih odnosov precejšen del mladine ni vključen v tokove samoupravnega odločanja. Odpori in zastoji v razvoju samoupravljanja so povzročili omahovanje tudi med mladino. Od izhoda borbe, ki se vodi za primat delavskega razreda v druž bi, je po besedah Avramoviča, odvisen položaj in bodočnost mladih. Avramovič sodi, da morajo biti komunisti vztrajni v borbi za os novna vprašanja samoupravne socialistične preobrazbe in razvoja. Mladina lahko samo kot del organiziranih socialističnih sd doseže aktivno in neposredno udeležbo v vseh procesih družbenega odločanja in s tem prevzame tudi del odgovornosti. Zato pa je neobhod-no potrebno, da je mladina bolj zastopana v ZK, v socialistični zvezi1, v sindikatu in v pobudah, ki jih te organizacije sprožajo. Avra movič je v zvezi s tem navedel več vprašanj, ki so bistvenega po mena za neposredno vključitev mladine v borbo za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov: 1. da hitrejše in učikovitejše rešujejo nakopičene, do sdeaj zanemarjene, probleme delavske mladine, njenega družbeno - političnega položaja, strokovnega, družbenega, gospodarskega, političnega in ideološkega usposabljanja, da se poveča udeležba in vpliv mladih delavcev v samoupravnem dogajanju in političnem življenju; 2. da se poveča akcija za uresmčenje stališč resolucije prve konference o mladini1 na vasi; 3. da se temeljito reformira sistem šolanja in vzgoje kot se to predlaga v resoluciji konference; 4. da se sposob nim mladim ljudem, ki so potrdili svojo aocialistčno opredelitev in družbeno angažiranost zaupajo odgovorna mesta in dolžnosti v delovnih organizacijah in v družbi sploh. Pomemben pogoj za socialistično usmerjenost mladih je popolno u-resničenje marksistične ideje o vlogi šol, od osnovne do vseučiliške Šola mora postati najvažnejše me sto za socialistično vzgojo mladih. Vloga komunistov je nadalje, da v vrstah mladine razvijajo socialistični patriotizem, internacionali-zem in da krepijo njeno aktivno nasprotovanje vsem oblikam nacionalizma. V nadaljevanju svojega poročila je Avramovič ugotovil, da analiza dosedanje prakse kaže, da precejšen del mladine ni angažiran v samoupravnem življenju. Zveza študentov in zveza mladine delujeta forumsko in se obnašata kot splošno politični zastopnik mladine. Mnoge organizacije in forumi zveze komunistov zanemarjajo delo med mladino. Sploh je vpliv ZK v zvezi mladine in zvezi študentov in drugih družbenih organizacijah, ki vključujejo mladino nezadosten. Zveza komunistov se v bodoče mora zavzeti za širšo in aktivnejšo udeležbo mladih v družbenem in političnem življenju za krepitev vpliva mladih na reševanje vprašanj družbenega razvoja. Vpraša nje svojega družbeno - gospodarskega položaja lahko delovna mladina uspešno rešuje predvsem s svojo aktivno udeležbo v akcijah sindikata. Mladinske organizacije morajo delovati kot sestavni del socialistične zveze. To zahteva ustrezno spremembo prakse socialistične zve ze. zveze sindikatov in mladinskih organizacij. Zveza komunistov sodi, da sedanji način organiziranja mladih ne odgovarja spremembam in nadaljnjemu razvoju samoupravnih in družbenih odnosov in niti sodobnim potrebam mladine. Pri tem se ne misli na združitev dosedanjih mladinskih organizacij, temveč na temeljito organizacijo zveze mladine, zveze študentov in družbenih organizacij, ki zbirajo mladino, da bi $e v njihovem delu čim vernejše izražali in usmerjali interesi, stremljenja in ustvarjanja mladih. Odločno je treba nasprotovati vsem poskusom odtujitve mladinskih organizacij od organiziranih sil socialistične družbe, od ideologije in politike ZKJ. Zveza komunistov mora na vseh področjih boljše organizirati svoje delo med mladino, redno razpravljati o problemih mladine in analizirati idejno-poiitično vrenje v njenih vrstah. Na kraju svojega poročila je Avramovič omenil, da predstavljajo mladi eno petino članstva ZK. Med novimi sprejetimi člani v ZKJ v 1972. letu je več kot tri četrtine mladih, med njimi so številni delavci. Napori za pomladitev ZK predvsem iz vrst mladih delavcev morajo biti trajna skrb organizacije ZKJ. V razpravi, ki je sledila poročilu Avramoviča o predlogu resolucije je sodeloval med drugimi član predsedstva ZKJ general podpolkovnik Ivan Dolničar, ki se je zavzel za graditev enotnega koncepta organiziranja mladih v splošni ljudski obrambi. Tu ne gre za militarizacijo mladine, temveč za sistematično pripravo in usposabljanje mladih, da izpolnijo svoje obveznosti do domovine. Konferenca se bo nadaljevala jutri. BOŽO BOŽIČ SAN FRANČIŠKO, 6. - Voditelj »črnih panterjev*, revolucionarne organizacije ameriških temnopoltih prebivalcev. Bobby Seale, ki je med kandidati za župana v Oaklandu v bližini San Francisca, je izjavil, da bodo člani organizacije delno nadomestili policijo v izvrševanju njenih dolžnosti. «Čmi panterji* nameravajo braniti vse starejše ljudi pred napadi tepistov in zločincev. Pripadniki afroameriške organizacije bodo spremljali vse upokojen- DMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimniimiUiiifiMiiiiiiiiiiiiminiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiitHnnimiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiitiiiiiiiiim« PREDSEDNIK VLADE SPREJEL FORLANIJA IN 0RLAND1JA Andreotti se brani pred napadi in zagovarja policijski pripor Vatikansko glasilo podprlo centristicno vlado - Danes seja vodstva PSI RIM, 6. — Andreotti skuša utrditi svoj položaj pred križnimi napadi notranje in zunanje opozicije. Po včerajšnjem neuspelem poskusu, da bi privabil La Malfove republikance v vlado, se je danes sestal najprej s tajnjkom PSDI Or-landijem in nato s tajnikom KD Forlanijem. Oba sta mu zagotovila podporo, kot izhaja iz izjav obeh tajnikov po sestanku s predsednikom vlade. Za Forlanija je to povsem razumljivo, saj bi padec Andreottijeve vlade skoraj avtomatsko pomenil tudi zamenjavo v demo-krščanskem tajništvu, z Orlandijem pa se je Andreotti izognil kočljivih tem, glede katerih je PSDI zavzela kritično stališče do vladnih pozicij. Sam Orlandi je namreč včeraj govori lo »senčnih straneh* vladne- ga delovanja ter v tej zvezi omenil univerzitetno reformo, predvsem pa predlog o uvedbi policijskega pripora. Andreotti pa je prav danes v članku za demokrščansko revijo »Concretezza* odločno zagovarjal predlog o policijskem priporu, češ da je popolnoma v skladu z republiško ustavo. Predsednik vlade skuša dokazati, da predlogu nasprotujejo samo »hrupne trume izven-parlamentarcev*, katerim sta se pridružili KPI in PSI. Andreottijeva polemika z opozicijo je izredno žolčna in neobičajna za tako kvalificirano politično osfbnost, kar pa dokazuje, da se predsednik vlade čuti vedno bolj šibkega in osamljenega, kljub temu, da ga je danes odločno podprlo celo Vatikan. Vatikansko glasilo »Osservatore della domenica* je namreč objavilo ...............................................................................................................min Po torkovem zastoju so se tajna pogajanja med Kissingerjem in Le Duc Thojem nadaljevala. Kot po navadi niso objavili o poteku pogajanj nobenega poročila, obe delegaciji pa se bosta vsekakor srečala spet danes. V Beogradu so ob prisotnosti predsednika Tita otvorili 3. konferenco ZKJ, ki je bila posvečena vključitvi mladine v socialistične organizacije. Uvodno poročilo je imel Krsto Avramovič. Danes se zaključi 48-urna stavka 700.000 Čolnikov in 300.000 državnih uslužbencev, ki se potegujejo za izboljšanje delovnih pogojev ter za reformo šolstva in javne uprave. V sklopu vsedržavnega gibanja so včeraj stavkali v Trstu tudi slovenski šolniki, medlem ko so se slovenski srednješolci pri- družili italijanskim dijakom v protestnem sprevodu, ki se je končal z zborovanjem na Garibaldijevem trgu. Slovenski srednješolci, ki so se posebej zbrali na zborovanju, so soglasno sprejeli izjavo, ki jo objavljamo na tržaški strani. Sinoči se je sestal pokrajinski odbor KD, ki je z resolucijo tajnika Colonija predlagal ponovno levosredinsko upravo v tržaški občini. Za levosredinsko smer uprav se je izrekel tudi deželni odbor KD. komentar, v katerem ostro polemizira s socialisti, ki naj bi izšli iz genovskega kongresa razklani in brez jasne politične linije. Levico KD pa list obtožuje, da je zgubila stik z realnostjo. Danes se je sestala posebna komisija PSI, ki ima nalogo najti sporazum med strujami za enotno vodenje stranke. Jutri se bodo spet sestali voditelji vseh struj, nakar bo seja vodstva, na kateri naj bi končno izvolili novega strankinega tajnika in vodilne organe PSI. Danes sta zasedala tako senat kot poslanska zbornica. Prvi je odobril vladni dekret o skupni organizaciji tržišč na nekaterih sektorjih poljedelstva, druga pa je nadaljevala razpravo o zemljiških najemninah. V obeh domovih parlamenta so tudi komemorirali pred kratkim umrlega bivšega predsednika republike Segnija. DAMASK, 6. — Sirska vojaška delegacija, ki jo vodi obrambni minister general Tlas, je odpotovala danes na obisk v Moskvo na povabilo sovjetskega obrambnega ministra Grečka. VARŠAVA, 6. — Bivši podpredsednik ZDA Hubert Humphrey je zaključil kratek obisk na Poljskem ter odpotoval v Bonn. Spremlja ga delegacija ameriških senatorjev. 7. decembra 1972 ZASEDANJE POKRAJINSKEGA VODSTVA KD Predlog za obnovitev odbora leve sredine v tržaški občini Sestanek deželnega tajništva KD ■ Danes se sestanejo slovenski socialisti Sinoči se je sestal pokrajinski odbor Krščanske demokracije, kateremu je tajnik Coloni poročal o zaključku in o rezultatih občinskih volitev v Trstu. Tajnik Coloni je predložil resolucijo, ki govori o obnovitvi občinskega odbora le ve sredine. Na osnovah teh izvajanj se je razvila obširna razprava, v katero so med drugimi posegli župan Spaccini, občinski svetovalec Abate, načelnik demokri- stjanske skupine Rinaldi, t drugega zornega kota pa predvsem predstavnik fanfanijevcev Tombesi. Nekaj po polnoči so razpravo prekinili in je prišlo do glasova- nja dokaj pozno. Včeraj se je tudi sestal deželni odbor Krščanske demokracije, na katerem je o občinskih volitvah govoril deželni tajnik KD Tonutti. Orisal je politični pomen volilne zmage v Trstu, ki pomeni zmago linije leve sredine. Tonutti je dejal, da ta uspeh prehaja mestne okvire in dokazuje, da se volivci zavedajo pomembnosti jasnih političnih odločitev. Deželni tajnik Tonutti je nato poročal o razgovorih s predsednikom vlade Andreottijem glede izvajanja člena 50 deželnega statuta o pristojnosti dežele. Na sestanku deželnega vodstva KD so še govorili o vprašanjih športa in o zasedanju krajevnih ustanov, ki bo v Pordenonu 16. in 17. decembra Danes zvečer se bodo sestali slovenski socialisti, ki bodo proučili politični položaj, do katerega je prišlo po upravnih volitvah in v tej zvezi tudi naloge slovenskih socialistov za dosledno obrambo slovenskih nacionalnih interesov. Stranke ustavnega loka v teh dneh čakajo na odločilni sklep de-mokristjanskega vodstva, ki mora kot večinska stranka in kot stranka, ki ji po nenapisanem pravilu pripada župansko mesto, odločiti o bodoči usmeritvi občinske uprave, o zavezništvih in o programu uprave. Po neuradnih vesteh s sinočnjega sestanka pokrajinskega vodstva KD lahko predvidevamo možnost bližnjih razgovorov o programu in o sestavi občinske uprave in to še pred božičnimi prazniki. Prosečani in Kontovelci za skupni kulturni dom V prostorih prosvetnega doma na Proseku so se sinoči sestali predstavniki vseh gospodarskih, kulturnih in športnih organizacij s Proseka in Kontovela. Sestanek je pripravilo in sklicalo prosvetno društvo Prosek - Kontovel z namenom, da bi proučili možnosti za gradnjo novega kulturnega doma za ti dve vasi, ali vsaj možnosti za preureditev ustreznih prostorov v ta namen. Ta zamisel ni nekaj povsem novega za Prosek in Kontovel. Marsikdaj v preteklosti so razpravljali o prostorih, ki so bistvene važnosti za razvoj kulturnih in tudi športnih dejavnosti ter za pritegnitev mladine v kulturna in Glavna ovira pri prizadevanjih za uresničevanje teh načrtov je bil v preteklih letih pretirani lo-kalpatriotizem, ki je kvaril dobre odnose med obema krajema ter preprečeval, da bi s skupnimi močmi reševali vse tiste težave, ki jih je tako na kulturnem, kot na športnem področju, povzročalo pomanjkanje prostorov. Prosečani in Kontpvelci se danes prav dobro zavedajo kvarnega vpliva teh odnosov in viden odraz tega je ravno skupen sestanek predstavnikov vseh organizacij. Včerajšnji je bil sicer že drugi sestanek po vrsti. Prvič so se sestali 20. novembra, ko so predstavniki posameznih organizacij predložili svoje mnenje ter sklenili ,da bi bilo treba imenovati koordinacijski odbor, ki bi pripravil načrt za postavitev ali preureditev prostorov, ki bi služili vsem tem organizacijam ter bili predvsem združitveni center za mladino, ki prerada uhaja iz slovenskega okolja. Na včerajšnjem sestanku je bila ta splošna volja še bolj utrjena in to predvsem s konkretnimi denarnimi prispevki, ki so jih predstavniki omenjenih organi- zacij vložili v sklad za ureditev novih prostorov v vzgled svojim sovaščanom in slovenski javnosti sploh. Obenem so zadolžili odbor prosvetnega društva Prosek - Kontovel, da do prihodnjega sestanka prouči razne možnosti, ki se glede tega odpirajo ter da izdela program. Na svobodi strojevodji vlaka, ki sta zakrivila iztirjenje pri Nabrežini Namestnik državnega pravdnika dr. Domenico D’Onofrio je včeraj podpisal nalog za takojšnjo izpustitev na svobodo obeh strojevodij, ki sta 24. novembra letos vodila tovorni vlak, ki je povzročil iztirjenje brzovlaka Trst — Milan pri Nabrežini. Pri iztirjen ju je umrl strojevodja brzca 47-letni Verardo Nanni. Strojevodja 33-letni Alessandro Vecchies in njegov pomočnik, 25-letni Giuseppe Collazuol, oba iz Mester, sta sedaj na začasni svobodi v pričakovanju zaključka preiskave. SINOČI V DVORANI «JAC0BUS GALLUS» Zanimiv baročni koncert z gosti iz graške šole Lepo potrdilo izvajalskih razsežnosti kljunaste flavte - Stilno in intonančno čisto muziciranje mladih graških instrumentalistov Koncertna dejavnost Glasbene matice je v tej sezoni obogatena s komornimi koncerti v šolski dvorani «Jacobus Gallus». Prvemu takemu koncertu, na katerem sta se pred nedavnim predstavila flavtistka Grafenauer jeva iz Akademije za glasbo iz Ljubljane in pianist Ravel Kodrič z visoke šole GM, je sinoči sledil koncert baročne glasbe. Izvajali sq ga gojenci visoke glasbene šole iz Gradca v sestavi dveh ljunastih (ali blok) flavt, dveh prečnih flavt in kontrabasa. Pobuda zanj se je porodila na oddelku za kljunasto flavto šole GM, ki ga vodi prof. Miloš Pahor, botrovala pa ji je no eni strani težnja po izmenjam koncertnih gostovanj med glasbenimi šolami. po drugi strani pa želja, da bi tudi naše glasbeno občinstvo spoznalo to glasbilo, ki po dobrih dveh stoletjih skoraj popolne pozabe doživlja svojo renesanso, in se soočilo z njegovimi izvajalskimi možnostmi. Pri tem naj omenimo, da se tega glasbila na naši glasbeni šoli uči trenutno devet gojencev in da po zaslugi prof. Pahorja tudi na tem področju naša Glasbena matica prednjači ne le v Trstu temveč tudi na celotnem področju do Be- VČERAJ IN DANES BREZ POUKA NA VSEH ŠOLAH Slovenski šolniki na Tržaškem so se strnjeno udeležili stavke Italijansko šolstvo v slepi ulici, slovensko šolo pa tarejo še drugi problemi - Dolgoletne krivice se morajo odpraviti Včeraj se je po vsej državi, kot tudi na Tržaškem, začela dvodnevna stavka učiteljev in profesorjev ter pomožnega osebja na šolah vseh vrst in stopenj. Stavka je enotna, ker so jo, prvič po dolgoletnih medsebojnih sporih, razglasili zvezni šolski sindikati CGIL, CISL in UIL ter avtonomni sindikati, ki so do sedaj nastopali ločeno. Prejšnja stavka šolnikov, kot je znano, je bila 8. in 9. novembra in so jo razglasili zvezni sindikati, nekaj dni prej pa je bila stavka, ki so jo razglasili avtonomni sindikati. Sindikalni zastopniki šolnikov pripominjajo, da stavkovno gibanje ne bo prenehalo, dokler ne bo vlada pokazala dobre volje, da reši probleme, ki se tičejo šolnikov, šolskega ustroja in vsebine. Šolstvo v Italiji, in to od otroških vrtcev do univerze, preživlja hudo krizo, nerešeni problemi in težave se kopičijo, šola tava v slepi ulici in ne ustreza potrebam ter zahtevam italijanske družbe. Iz te zagate je ne morejo rešiti ministrski dekreti in okrožnice, ki ustvarjajo še večjo zmešnjavo. Očitno je, da se bo šola lahko otresla stare in plesnive navlake in da bo njen ustroj uspešno deloval le, če bomo dosegli šolsko reformo, o ka- teri vsi govorijo, na pristojnem mestu pa se je ne lotijo, ker to zahteva poutično voljo, jasno izbiro in primerna sredstva. Zahteve Po šolski reformi prihajajo vedno bolj glasno in odločno iz vrst šolnikov in iz vrst vseh delavskih kategorij. Vsakdo lahko razume, da je nesmiselno govoriti o šolski reformi in pričakovati uspešno delovanje šole, dokler se ne uredi položaj šolnikov. Razne vlade so že marsikaj obljubljale, zato so se šolniki naveličali ter s stavko ponovno poudarjajo svoje zahteve, da se izboljšajo njihovi prejemki, da se poenotijo staleži, zagotovijo sindikalne pravioer. svoboda pri poučevanju itd. Potrebne so nove učilnice, nove naprave in pripomočki, več učiteljev in profesorjev, nove metode in novi, bolj človeški in demokratični odnosi, večje sodelovanje šola — učenec — družina. Vse, kar smo zgoraj navedli, se seveda tiče tudi naše šole, slovenskega šolstva v Italiji, saj spp-da v isti sistem. Toda slovensko šolstvo in slovenske šolnike tarejo še drugi nerešeni problemi, iz leta v leto se ponavljajo krivice, ker slovensko šolstvo ni še enakopravno italijanskim, ker se zavlačuje zadevnega zakonskega odobritev osnutka. Zaradi tega Sindikat slovenske šole, ki je tudi ob tej vsedržavni _ stavki razglasil stavko slovenskih ; dali s svojim izvajanjem tudi lepo netk in Padove in da dejansko orje ledina tudi v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Spored. ki so ga izvajali gostje iz Gradca, je obsegal skladbe baročnih avtorjev, to je avtorjev iz obdobja, ko je kljunasta flavta imela svojo zlato dobo. V prvem delu smo tako poslušali Sammartinijevo Sonato v d-molu za 2 kljunasti flavti in basso continuo, Faschovo Sonato v G-Duru za prečno flavto, 2 kljunasti flavti in basso continuo ter Telemannovo Trisonato v C-duru za 2 kljunasti flavti in basso continuo, v drugem delu pa Quant-zovo Trisonato v C-Duru za kljunasto flavto prečno flavto in basso continuo ter Telemannov Kvartet v d-molu za kljunasto flavto, 2 prečni flavti in basso continuo. Takoj je treba povedati, da je sam koncert predstavljal prijetno, predvsem pa zanimivo qlasbeno doživetje tako glede skladb samih kot glede izvajanja, ki je bilo nedvomno na višji šolski ravni in vse kakor že v sferi stilno in intonančno čistega muziciranja ter je doseglo trenutke pristnega muzikaličnega navdiha. Koncert je nazorno prikazal in tudi potrdil izvajalske možnosti kljunaste flavte vzporedno s prečno flavto in kontrabasom, (pri čemer je pokazal tudi, da lahko kontrabas uspešno zamenjuje čembalo in violo da gamba, za katera so skladbe v izvirniku tudi napisane) ter da je tudi zaradi tega dosegel svoj namen Zvok kljunaste flavte sliči po timbru na zvok piščali, vendar nudi izvežbanemu in muzikaličnemu instrumentalistu znatno razsežnejše tonske možnosti in plemenit, pastoralno obarvan zvok, ki se stilno in timbrskn idealno ujema s prečno flavto in kontrabasom (čembalom). kar je izvajalcem tudi uspelo v znatni meri dokazati v vseh skladbah, zlasti pa v obeh Telemannovih in posebej še v stavkih z živahnejšim tempom, v katerih je kljunasti flavti lažje obdržati intonančno čistost, kot v dolgih tonih. Vse sodelujoče na koncertu, ki so Razstave V galeriji »La Lanterna« bo 9. t. m. otvoritev razstave jugoslovanske slikarke Jagode Buič, po rodu iz Splita, sicer pa iz Zagreba. Istočasno bo tudi razstava del Marije Pospišilove. V občinski galeriji na Trgu Unita razstavlja tržaški slikar Ireneo Ra-valico svoje figure, marine, krajine, cvetje in tihožitja. V Tržaški knjigarni razstavlja dalmatinski slikar Ciril Mihanovič. V piranski Mestni galeriji je retrospektivna razstava dei slikarja Alberta Sirka. V Galeriji moderne umetnosti, Korzo Italija 9, je razstava del slikarja Čira Russa. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 7. decembra URBAN Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 9.00 in zatone ob 17.33 Jutri, PETEK, 8. decembra BREZM. SPOČ. D. M. Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,6, najnižja 8,9, ob 19. uri 12,6 stopinje. zračni tlak 1024,1, rahlo pada, veter 10 km na uro, vzhodni, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 12 stopinj ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. decembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 95-letna Anna Dedovich vd. Zuzich, 80-letna Ernesta Boschetti vd. Scagnetti, 91-letna Anna Cosso-vich vd. Negovetich, 85-letna Giovan-na Drelje - Pavazza, 72-letna Amalia Dolenc por. Cattinelli, 65-letni Mario Verderi, 85-letni Matteo Goloica, 77-letna Marija Suc vd. Mackiewycz, 66-letni Candido Valente. 86-letni Pa-squale Cataldi. 80-letna Vittoria Baxa vd. Zappetti, 69-letni Celeste Gomba in 77-letna Alessandra Pavloca vd. Torcello. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Knltnmi dom FTT.TRF.RT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRSI Viale XX TEL 796-301 Setternbre št. 16/111 šolnikov, opozarja vso javnost na krivično ravnanje s slovenskimi šolniki in šolstvom ter ponovno poudarja zahtevo, ki je zahteva vse slovenske narodnostne skupnosti, da pristojne oblasti končno rešijo pereča vprašanja glede ureditve položaja šolnikov in slovenskega šolstva. Zato je popolnoma naravno, da so se slovenski šolniki tudi tokrat strnjeno udeležili stavke, dijaki višjih srednjih šol pa so pozdravili enoten nastop s sindikati italijanskih šolnikov ter podprli njihove zahteve na skupni manifestaciji z italijanskimi dijaki. športna društva. .»m............................ .....m,...n...... ..n ".......mm. VČERAJ ENOTNA MANIFESTACIJA TRŽAŠKIH SREDNJEŠOLCEV Tudi slovenski dijaki so odločno za boj proti represiji in protiljudski politiki Zahteva po rešitvi perečih vprašanj slovenskega šolstva a, r' , ji}* "**' " . " . 1 mmm ti VtL m* -.1 v-. mm ,,, ,-iLs*J®*#*. Med včerajšnjo manifestacijo dijakov .lovenski dijaki so se včeraj ude-ili enotne manifestacije tržaških dnješoloev. Na skupnem zboro-yu, ki so ga predhodno imeli na dionu «1. maj» in na katerem bili prisotni dijaki znanstvene-liceja, trgovske akademije in teljišča. so odobrili sledečo iz-ro: •Dijaki slovenskih višjih srednjih v Trstu, zbrani na skupnem zbo-ranju 6. decembra 1972 se pridru-jejo borbi dijakov tržaških šol noti okrožnici ministra Scalfara in drugim posegom, ki kratijo demokratične pravice tako dijakom kot šolnikom; noti naraščanju življenjskih stroškov, ki prizadeva posebno manj premožne dijake in poglablja socialno razlikovanje na šolah; proti brezposelnosti, ki v čedalje večji meri pritadeva mladino s srednje in višješolsko izobrazbo. Z današnjo akcijo slovenski dijaki poudarjajo nujnost rešitve perečih vprašanj slovenskega šolstva. S tem v zvezi se mora čimprej odobriti zakon »Belci . Škerk» za ureditev položaja slovenske šole in šolnikov. Slovenski dijaki v Trstu pa še posebej zahtevamo naj se prizna beneškimi Slovencem pravica do šolanja v materinščini. Dijaki se zavedamo potrebe po enotnem nastopanju vseh demokratičnih sil za napredno preureditev šolstva v Italiji; v prvi vrsti poudarjamo nujnost povezave s šolniki, katerih boj označujejo širše demokratične pravice. Samo z e-notnim nastopom bomo lahko rešili splošna vprašanja šolstva in posebej specifična vprašanja slovenske šole. Dijaki znanstvenega liceja »F. i Prešeren», trgovske akademije «Ž. Zois* in učiteljišča »A. M. Slomšek» zbrani na skupnem zborovanju. 6. decembra 1972. Po zborovanju so se slovenski dd-aki napotili proti mestnemu središču, da bi se pridružili drugim srednješolcem. Na poti jih je policija pozvala, naj se razidejo, a jim je kljub temu uspelo pridružiti se sprehodu, ki je kmalu nato krenil z Oberdanskega trga. Na manifestaciji je prišla do izraza enotnost slovenskih in italijanskih dijakov, ki so skupno skandirali geslo: »Slovenci in Italijani naprej v skupnem boju» in nosili transparent z napisom »Slovenski dijaki proti fašizmu za demokracijo v šoli*. Na Trgu Garibaldi je bilo zaključno zborovanje, na katerem sta v slovenščini in italijanščini spregovorila tudi predstavnika slovenskih šol, ki sta izrazila odločnost slovenskih dijakov, da pristopijo k boju proti represiji in prati-ljudski politiki desnosredinsko vlade Andreotti - Scalfaro, in poudarila važnost antifašizma, ki mora biti še naprej temeljna značilnost tržaškega dijaškega gibanja in mu dajati napredno in demokratično opredelitev. Zanjo pa najbolj jamči ravno enotnost med Slovenci in Italijani. Po manifestaciji so se slovenski dijaki ponovno zbrali na skupnem zborovanju v Dijaškem domu in postavili smernice skupnega delovanja v okviru splošnega dijaškega gibanja in za skupne nastope za rešitev specifičnih vprašanj slovenskega šolstva. Izročen« nagrade Francoskega tedna Včeraj so izročili nagrade zmagovalcem natečaja ob tednu francoskih jedi in pijač. Ob prisotnosti župana Spaccinija, prefekta Ab-brescie, francoskega konzula De Banfielda, zastopnika trgovinske zbornice Valmarina, združenja trgovcev Rigolettija in predstavnika ustanove Sopexa, ki je organizirala francoski teden, Le Pechouxa, so najprej prebrali vrsto poslanic in govorov, v katerih je bila poudarjena vloga in uspeh trgovinske pobude, nato pa so še izročili nagrade. Prvo nagrado je prejel lastnik bara v Ul. Ponziana 1 Franco Ger-lizza. Izročili so mu ključe avta, seveda francoske znamke renault vrste R5. Nagradili so tudi veliko drugih trgovcev, ki so okusno opremili svoje prodajalne in izložbe z motivi, ki so privabljali kupna nakup francoskih izdelkov. • Sekcija KPI občine Zgonik priredi danes, 7. decembra, ob 20. uri prostorih športnega krožka »Kras* proslavo 55-letnice oktobrske revolucije. Na sporedu je predavanje časnikarja tov. Stojana Spetiča o fašizmu in na stop pevskega zbora »Rdeča zvezda* iz Saleža. Vljudno vabljeni! spričevalo graški glasbeni šoli in njenemu priznanemu oddelku za kljunasto flavto (Elvira Nessel in Rosemarie Kogler (kljunasta flavta) (Valter Rotter in prof. Hans Florey (prečna flavta) ter Hans Konstovny (kontrabas), je občinstvo nagradilo z iskrenim aplao zom, ravnatelj šole Glasbene matice dr. Demšar pa se jim je zahvalil v slovenščini in nemščini ter jim v spomin na njihovo tržaško gostovanje poklonil priložnostno darilo. Naj še omenimo, da je bil koncert ob svetlobi sveč, kar je še bolj poustvarjalo baročno vzdušje večera. j- k. Anici in Marinu Kralju se je rodila hčerka TANJA Srečnim staršem čestitamo, mali Tanji pa želimo obilo sreče v življenju. Člani dramske družine SPD «Tabar* Opčine DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti Emili. Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8- Tamaro & Neri, Ul. Dante 7 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina. Trg Sv Jakoba 1. Grigolon-Alla Minerva Trg V Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4: Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). Za praznike z «AUR0R0» Potovalni urau • ob 20. uri s predvajanjem kratko-metražnega filma o umetnikovem delu. , Razstava bo odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob nedeljan od 10. do 13. ure. iiiuiiiiiimmiimiiiiiiiiimititiiiimiiiiiiimmiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiimi IZIDI ANKETE ISIG Za božič in Novo leto lokali odprti vso noč Tržaška kvestura je sporočila, da bodo javni lokali lahko odprti ob božičnih in novoletnih praznikih celo noč. Javni lokali bock) lahko odprti v noči od 24. do 25. decembra, od 25. do 26. decembra, od 31. decembra do 1. januarja in od 1. januarja do 2. januarja 1973. V deželi je nad 10 tisoč mladih nesposobnih oseb Deželna uprava je do sedaj dodelila skoro 4 milijarde lir podpor KULTURNI DOM V petek, 8. t. m. ob 17. uri abonma red I: Filibert Benedetič «Pravila igre*. Scena — Sveta Jovanovič, slikarska izvedba — Demetrij Cej, kostumi — Anja Dolenc, glasba — Marjan Vodopivec, režija — Andrej Hieng. Ponovitve: v nedeljo, 10. t. m. ob 16. uri red F okoliški. Vozni red avtobusov za okoliški a-bonma: Avtobus št. 1: Col 14.55, Veliki Repen 15.00, Mali Repen 15.05, Salež 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.25. Avtobus št. 2: Trnovca 14.35, Praprot 14.40. šempolaj 14.40, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15.00, Sesljan (križišče) 15.00, Nabrežina 15.10, Križ 15.15. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav, pri blagajni Kulturnega doma, tel. ’ 734-265. V torek, 12. t. m. ob 15.30 T. Braun in H. Fichna «Indijanci v Mali vasi*. VERDI Z velikim uspehom se v gledališču Verdi nadaljujejo predstave Puccinijeve opere «Madame Butterfly», katere tretja predstava za red C v parterju in ložah ter za red B na balkonih in galerijah bo danes, 7. t. m. ob 20.30. Orkester gledališča Verdi vodi Maurizio Arena, v glavnih vlogah nastopajo Maria Pellegrini, Anna Di Stasio, Ruggero Bondino, Enzo Sordel-lo, v manjših pa Gianna Jenco, Renato Ercolani, Eno Mocchiutti, Vito Susca, Lueio Rolli in Dario Zerial. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 31948). POLITEAMA ROSSETTI V petek, 8. t. m. ob 20.30 prva predstava Shakespearove tragedije «Kralj Lear* v uprizoritvi «Piccolo Teatra*. iz Milana v režiji Giorgia Strehlerja in v novem prevodu Angela Della Giacoma in Luigija Luna-rija. V glavni vlogi nastopa Tino Carraro. Gledališče Piccolo Teatro v Milanu je za to predstavo vedno polno zasedeno in tudi najavljene predstave za obdobje februar-marc so bile sprejete z navdušenjem, tako, da je gledališče že vnaprej razprodalo vstopnice. Vodstvo Teatra Stabile priporoča a-bonentom, da si pravočasno zagotovijo prostore pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, kjer bodo na razpolago tudi načrti gledališča Rossetti za šest predstav. KLUB ZAMEJSKIH ŠTUDENTOV v Ljubljani prireja OBČNI ZBOR ki bo danes, 7. decembra ob 19.30 v gostilni «Pri Mraku* v Ljubljani. Vsi tržaški bivši in sedanji študenti vljudno vabljeni! Kino Nazionale 15.00-18.30-22.00 »H P®** no*. Barvni film. Marlon Bran Fenlce 16.00 »II West ti va štreno-amico... e arrivato Alleluja*. ” ^ Hilton, Agata Flori, Raymond siers, Lincoln Tate. Film westew v barvah. M Eden 16.00 «11 monaco*. Franco N ' Nathalie Delon. Barvni fd-m Je serja Luisa Bunuela. Prepoved31* mladini pod 18. letom. _ _ ^ Pad Grattacielo 16.00-22.20 «H elan Marsigliesi*. Barvni film. Jean Belmondo, Claudia Cardinale. povedano mladini pod 14. Excelsior 14.30, 16.55, 19.35, 22.15 prima notte di quiete». Barvni 1 Alain Delon, Sonia Petrova, rbepr vedano mladini pod 14. *et0JJfsr. Ritz 16.00 «Arma da taglio*. Lee vin. Gene Hackmann. Barvni * Prepovedano mladini pod 14. Ie . Aurora 16.30, 19.00, 21.45 «L ara ^ meccanica*. Barvni film. PreP° dano mladini pod 18. letom-Impero 16.30 «Sfida senza Paura' Barvni film za vse. n0 Canitol 16.00 »...e poi lo chian'^0 il magnifico*. Barvni film za * Cristallo 16.30 »Ma papa ti “ sola?* Barvni film za vse. Filodrammatico 16.30 »Le mille e notte alTitaliana*. Barvni filno-povedano mladini pod 18. let0NL, Moderno 16.30 «Roma bene*. ■ Manfredi, Gastone Moschin. Ba ^ film. Prepovedano mladini P°d letom. ... e Vittorio Veneto 16.00 «Don Cam* ^ i giovani d’oggi». Gastone M°s ^ in Lionel Stander. Barvni f“n' vse. . ar. Abbazia 16.00 «H cadavere da®11. r, tigli d’acciaio*. Romy Schnei , Maurice Ronet. Detektivka v t>arv .. Ideale 16.00 «L'uomo che d°veva a„i fcidere il suo assassino*. T. Carolin Lyones. Barvni film za* Astra 16.30 »Io non vedo, tu non P8 g lui non sente*. A. Noschese. Montesano, G. Moschin. Barvni Cia«- za vse. Kino Opčine 18.00 »Le pistolere*-. dia Cardinale in Brigitte Bard Goriški sociološki inštitut ISIG je včeraj posredoval prve podatke ankete o fizično in psihično nesposobnih otrocih in mladih spit*. Anketo je vodil goriški inštitut po naročilu deželne uprave in izvedenci so obrazložili podatke med sestankom, ki je bil včeraj v sedežu deželnega urada za načrtovanje, katerega se je udeležil med drugimi tudi deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Stopper. Po najnovejših podatkih je v deželi 10.137 oseb, ki so se rodile po letu 1940, ki so fizično ali psihično manj sposobne od poprečja prebivalstva. Od teh je večina psihič no nesposobnih, od preostalih pa je po deset odstotkov, torej približno ..................................... ZARADI ČUDNEGA ZftDRŽAHJft OBČINSKI UPRAVE Odpovedana sestanka v Križu in na Proseku Na sestankih, ki jih je sklicala konzulta, bi morali razpravljati o perečih šolskih vprašanjih V Križu bi moral biti sinoči' širši sestanek o šolskih vprašanjih, ki ga je pripravljala občinska konzulta za vzhodni Kras že dalj časa. Žal pa ni v redu poslovala občinska uprava, tako da niso bili pravočasno in na ustrezen način obveščeni šolniki, učenci in preko njih starši, niti prebivalstvo, saj so šele včeraj razobesili lepake z napovedjo sestanka. Zaradi tega sestanek ni moget uspeti in je bilo v tej zvezi značilno, da je bila sicer prisotna prevajalka za slovenščino, ni pa bil prisoten občinski funkcionar, tajnik konzulte, niti niso bili pravočasno obveščeni številni člani konzulte. Kljub temu pa je prišlo na sestanku do izraza pereče vprašanje slovenske in italijanske srednje šo le. Prisotni so obsodili namere, da se ukine v Križu krajevna šola in so zahtevali, da se zgradi ustrezno šolsko poslopje. Zelo ostro so obsodili neustrezno delovanje občinske uprave, ki sestanka ni pripravila, kot bi bilo to potrebno, saj gre zlasti v zvezi z gradnjo novega šolskega poslopja na Proseku za vprašanje, ki zanima prav vse vaščane. Predsednik konzulte Marjan Sedmak je po sestanku sporočil našemu uredniku, da so zaradi tehničnih razlogov prisiljeni odpovedati tudi širši sestanek s prebivalci na Proseku, ki bi moral biti danes in na katerem bii morali razpravljati prav tako o šolskih vprašanjih tisoč slepih, guhonemih in polionvie litičnih. Včeraj je deželna uprava tudi sporočila skupni znesek podpor, ki ga je od leta 1967 dala na razpolago prav za onesposobljene otroke. Skupno z vsotami', ki so jih dodelili za prihodnje leto, dosega vso ta 3 milijarde 700 milijonov lir. Na podlagi zakona št. 22 iz leta 1966 in naslednjih sprememb, med katerimi je najvažnejši lanski za kon št. 31, je deželna uprava dodelila leta 1967 200 milijonov lir, leta 1968 in 1969 po 300 milijonov lir, leta 1970, 1971 in lani po 450 milijonov lir, za prihodnje leto pa so odobrili strošek 550 milijonov lir. Predvidevajo, da bodo leta 1974 odobrili nakazilo 600 milijonov lir. S temi vsotami dežela podpira gradnjo in vzdrževanje središč za zdravljenje in osposabljanje otrok, za zdravljenje otrok v posebnih središčih, specializiranih ambulantah in na domu, za vzdrževanje posebnih šol, za podpore družinam, za ospo sabljanje otrok za delo in za izo braževanje zdravstvenega osebja. Vsotam, ki smo jih omenili, je treba še dodati 500 milijonov lir za središče pri Krminu, 400 mili jonov za videmski' inštitut in 100 milijonov lir za tržaški inštitut ANFAFS. Danes bo tretja deželna komisija razpravljala o zakonskem predlogu za nadaljnjih 250 milijo nov lir podpore. Prosveta PD »Slavko Škamperle* vabi člane in prijatelje društva na miklavževanje v društvene prostore danes, ob 20.30. Vrdelska cesta št. 7. Sprejem darilnih paketov isti dan od 17. do 19.30. Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo * stu priredi kot vsako leto mik*8 ^ vanje za osnovnošolske otroke >z -u. sta in okolice. Prireditev b® ^ tri, 8. decembra ob 15.30 na seo društva v Ul. Machiavelli 22' g0 Prebivalci repentabrske občine. ^ vabljeni v soboto, 9. t. m. °b ^ v dvorano pri Križmanu, kjer d ^ lahko ogledali barvni film o let0 kraški ohceti. Prispevki rt\&’ Ob drugi obletnici smrti drage S(J. me Frančiške Rapotec darujejo^, prog in otroci 5000 lir za P" venec*. Rac V počastitev spomina pok. in man por. Grgič darujeta Ivan .erlik Srečko Grgič 2000 lir za sP°n '>adlim v NOB v Gorici. od- de Ul. pri- Prldržana prognoza zaradi nerodnega padca Prejšnjo noč so sprejeli v delku za oživljanje 55-letnega lavca Maria Valleja, ki bdva v Raffineria 5. Zdravniki so si držali prognozo zaradi hudega udarca po glavi in rane na čelu. Valleja so prepeljali v bolnišnico ob 1.30 ponoči z rešilnim avtom Rdečega križa. Bolničarji so ga našli med parkiranimi avtomobili v Ul. Baiamonti. Verjetno je Valle izgubil ravnotežje, pri čemer je z glavo udaril v parkiran fiat 500 Sporočamo žalostno vest. da nas je nenadoma zapustil naš dro# IVAN MARKEŽIČ Pogreb bo danes ob 15. uri iz mrtvašnice v Kopru na pnkopal*^e v Šmarje. žalujoči: zena Murija, hči Diana 1 možem Savom Spacalom ter vnuk8 Trst. New York, 7. decembra 1972 Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona, sestra, sVft’ kinja in teta IVANA KRALJ roj. M0K0LE št. Pogreb bo danes. 7. decembra 1972 ob 15. un iz Gabrovca >• na proseško pokopališče. žalujoči otroci z družinami in sorodni*1* Gabrovec. Opčine, Uppstadt. Portorož, 7 decembra 1972 5. decembra nas je zapustila naša draga mamu MARIJA MACKIEVVJCZ roj. SUC Pogreb bo danes, 7. t. m. ob 14.30 iz mrtvašnice splošne ^ nišnlce. f Žalostno vest sporočajo sin Du*8”1i,« ženo Emo, vnuk Danilo, hči *varVlr Ozbic, sestri Ivanka in Lui** brat Ivan Trst, Sežana, 7. decembra 1972 Občinsko pogrebno podjetje GORIŠKI DNEVNIK VINOGRADNIKI NAJ SE ŽE PRIPRAVLJAJO Prihodnja pokrajinska vinska razstava bo ob koncu julija v nabrežinski občini V novembru že dva sestanka s pokrajinskim odbornikom Volkom - V okviru razstave tudi kulturni in strokovni program Pod predsedstvom pokrajinskega odbornika Lucijana Volka se je v novembru dvakrat sestal koordinacijski tobor za pokrajinsko razstavo doma-“h vin. Predstavniki vseh občinskih ® krajevnih vinskih razstav ter pokrajinske turistične ustanove so se f* dogovorili, da bo v letu 1973 po-®*]inska vinska razstava od 27. do * julija v devinsko - nabrežinski občini. Za prevzem vina od vinogradnikov “°do poskrbeli krajevni prireditelji ™lskih razstav, ki bodo poleg vina krajevne razstave prevzemali tu-® vino za II. pokrajinsko vinsko Ustavo. V okviru pokrajinske razstave bodo priredili kot letos kul-tUrni in tehnični program. Strokovnjaki in vinogradniki bodo razpravlja-a o tipizaciji vin. Z zadovoljstvom objavljamo to vest, ® obeta, da bo druga pokrajinska razstava vin uspela še bolj kot pr-v*> da bo privabila k sodelovanju še Več vinogradnikov z vsega področja od Stivana do Milj in še več strokovnjakov. že prva razstava, ki je bila letos v Boljuncu, je dosegla svoj uspeh, Razpršila je dvome in demantirala poglede ter vse tiste, ki so prikrito in z raznimi pretvezami nasprotovali uresničitvi take pobude. Dosegla je uspeh in potrdila utečenost ter koristnost večletne ?amisli, čeprav so se organizacijske priprave, prav zaradi, prej o-JOonjenega nerazumevanja in naspro-"TVanja, začele dokaj pozno. Naše vinogradnike opozarjamo na Prihodnjo pokrajinsko vinsko razstavo in jim priporočamo, da se o®jo pripravijo predvsem z do-1 “rim kletarjenjem. Zato bi zelo koristila strokovna predavanja in razgovori. Pokrajinska razstava ne °° zatrla krajevnih občinskih razstav, mora pa biti njihova krona, tako glede izbire najboljšega vinskega pridelka, kakor tudi glede KPopolnjevanja strokovnega znanja 1,1 tehničnega napredka. predstavili dekleta. Bertani se je z njimi odpeljal, a je kmalu spoznal, da so nameni četverice nekoliko drugačni. Zapeljali so namreč k Padri-čam, kjer so ga najprej pretepli, nato pa mu z nožem grozili, da je izpraznil žepe, jim izročil ves denar in uro. Prav vprašanje noža je v tem procesu bistvene važnosti. Če so namreč zlikovci grozili svoji žrtvi z nožem, je šlo za pravi rop, v nasprotnem primeru pa se bodo morali zagovarjati zaradi kraje in nasilja. Bertani, ki ga je sodišče prav tako zaslišalo, je svoje napadalce takoj spoznal in opisal napad. Zasliševanje žrtve roparskega napada bo trajalo še danes, ko se bo proces nadaljeval. Sodišče bo nato, po vsej verjetnosti, zaslišalo dekleta, ki jih je če- tverica izkoriščala. Ta so Borka Jeli-sič, kateri je Gross strgal zlato o-grlico, nadalje Loredana Tenčič in Santa Minzera. Poleg tega bo sodišče zaslišalo policijske funkcionarje, ki so tolpo odkrili in priprli. Med temi je tudi načelnik letečega oddelka tržaške kvesture dr. Sergio Petro-sino. Razprava se bo nadaljevala danes ob 9.30. • Drevi, ob 20. uri, bo v Krožku za politično - socialna proučevanja «Che Guevara* v Ul. Madonnina 19 predaval o skupinah «Arditi del po-polo» zgodovinar prof. Paolo Spria-no. Predavanju bodo sledila pričevanja ljudi, ki so se v tistih hudih, a junaških časih uprli fašističnemu nasilju. NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1973 CELOLETNA................................Lir 13.500 POLLETNA ................................Lir 7.500 MESEČNA .................................Lir 1.350 ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN ■ za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 31.1.1973 NAGRADNO ŽREBANJE v vrednosti 2.000.000 lir Naročnino sprejemajo: v TRSTU ■ uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, - tel. 795-823 ■ raznašala ■ pošta: tekoči račun ZTT štev. 11/5374 ■ Tržaška kreditna banka: tekoči račun št. 1192 v GORICI ■ uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1 - tel 83-382 ■ raznašalci ■ pošta: tek rač ZTT št. 11/5374 Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. decembra 1972 Primorski dnevnik brezpia čno Pred tržaškim porotnim sodiščem Žrtev napada spoznal svoje ugrabitelje Tudi drugi dan procesa proti če-7«rici mladeničev, ki so se ukvar-Jali z izkoriščanjem prostitucije in občasnimi ropi, je potekel brez po-tobnosti. Sodna obravnava se odvija pred “Žaškim porotnim sodiščem, ki mu Predseduje dr. Corsi (predsednik Pr- Salerno, javni tožilec dr. Ta-Yella). Obtoženi so James (Jessie) ?riS8, sin nekega ameriškega vo-Jaka. ki je živel v Trstu v časih svobodnega ozemlja, nadalje Walter “»vez, Bruno Sebbeni in Franco cementi. Vsi so v priporu. Obtoženi so, da so izkoriščali pro-*®ucij0 dveh Jugoslovank in ene Tržačanke, eni izmed teh pa je "totl izmed obtožencev ukradel o-Sriico. Brvi dan sodne obravnave, v to-P*. je potekal v znamenju proceduralnih razprav in zahtev branil-Cev. Predvsem so odvetniki skupili,® obtožencev zahtevali, naj Jessia possa pregledajo psihiatri. Poro-7 je po skoraj enournem zasedanju sklenila, da bo o tem odločala toed razpravo, ki se bo vsekakor nadaljevala. Včeraj zjutraj so zaslišali obto-tonce. Vsi so tajili, da bi zagrešili 5?P. zaradi katerega so zaprti. Ugodilo se je namreč, da so nekemu Vaškemu, Carlu Bertaniju, obljubil, da se bo z njimi zabaval. -Rekli so mu, da ga bodo peljah heki nočni lokal, kjer mu bodo iiiimiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiMimiiiiiiiiiiii OD 8. DO 17. DECEMBRA V KAT0WICAH NA POLJSKEM Zbor S. Kosovel iz Ajdovščine na festivalu uporniške pesmi Pevski zbor, ki ga vodi Klavdij Koloini, bo na-stopil na otvoritvenem večeru - Gostoval bo tu. di v Czestochowir Bytamu, Krakowu in Auschwitzu Slovenska pesem bo odšla te dni na Poljsko. Ponesel jo bo med slovenske brate v Zakrpatju pevski zbor »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, ki se bo udeležil festivala u-pomiške pesmi v Katowicah, na južnem Poljskem. Ajdovski pevski zbor je edini slovenski zbor, ki so ga povabili na ta pomembni festival partizanske revolucionarne pesmi v okviru kulturne izmenjave med vojvodstvom Katovvice, kot pravijo tej južni poljski pokrajini, in Slovenijo. Festival bo trajal več dni in se ga bodo udeležile vse vzhodnoevropske države. Ajdovski zbor bo nastopil na sami otvoritvi festivala, to je v petek, 9. decembra. Za to priložnost je zbor pripravil bogat reperioar petindvajsetih pesmi, od borbenih partizanskih do slovenskih umetnih, ki se sicer v Širšem smislu navezujejo na revolucionarno tematiko, kot je «Hla-pec Jernej*, ter nekaj slovenskih narodnih. Turneja ajdovskega zbora, ki šteje nad petdeset pevcev in ga vodi pri- *** mu,,m......m iimni,■m'**,i*!**"*i:i,m,..mimi KONČNO SONCE NAD STOJNICAMI znani pevovodja Klavdij Koloini bo trajala skupno deset dni. Poleg udeležbe na festivalu bodo gostovali še v mestih Czestochovva, Bytam in Kra-kow. Obenem bodo obiskali znamenito nacistično koncentracijsko taborišče Auschvvitz, kjer se bodo z uporniško pesmijo poklonili spominu tisočih in tisočih, ki so jih nacistični krvniki zverinsko umorili. Pevski zbor »Srečko Kosovel* si vsekakor zasluži, da zastopa slovensko kulturo in bogato revolucionarno glasbeno tradicijo našega naroda na tako pomembnem festivalu. Pred kratkim se je udeležil tudi zborovskega tekmovanja v Mariboru, kjer se je dobro izkazal, saj je prejel srebrno plaketo mesta Maribor. Tudi našim ljudem je ajdovski zbor zelo znan. Na zadnji reviji »Primorska poje* je nastopil v tržaškem Kulturnem domu, pred časom pa je nastopil tudi na raznih prireditvah v Dolini, na Opčinah in v Ronkah. Ajdovskim pevcem in njihovemu pevovodji Klavdiju Koloiniju želimo, da bi poželi kar največji uspeh in vredno zastopali našo pesem pred drugimi slovanskimi brati. Dva nova zakona v Uradnem vestniku V zadnji številki Uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine sta objavljena dva nova zakona, in sicer zakon o vodenju zemljiških knjig in zakon o finansiranju ljudskih gradenj. Drugi zakon se nanaša na prispevke, ki jih dežela priznava za delno kritje o-bresti na posojila za gradnjo ljudskih stanovanj. Zakon finansira že obstoječo deželno normo, na podlagi katere je bilo doslej vlože nih na pristojni urad nad 7.000 prošenj. Približno 2.000 prošnjam za prispevek (najemalci posojil krijejo 3 odst. obresti, razlika pa gre v breme dežele) so doslej ugodili, pri čemer je dežela izdala približno 300 milijonov lir. IZREDNO RAZGIBANO SINDIKALNO ŽIVLJENJE [DANES V PROSVETNI DVORANI Kako se tržiški kovinarji borijo m S, zd delovno oosiodbo in zo reforme Nast°pata pianistka Neva Meriak-c°rrad° >n violinist žarko Hmuč ■ O Dnnps zvečer ob 20.30 bo v okvi- spala s tlečo cigareto, ki je med Delavci so občanom razdelili letak, v katerem pojasnjujejo stališče do reformne politike in do pravičnejše porazdelitve narodnega bogastva Kovinarji iz Tržiča so prejšnji dan na povsem svojski način izpričali zahteve za obnovo delovne pogodbe in za družbene reforme v državi. Razdelili so se v številne skupine in so — vse se je dogajalo med stavko — obiskali trgovine in številne meščane, da bi jih seznanili z resničnimi vzroki gospodarskih težav, ki s« danes pojavljajo v družbi in ki jih občutijo vsi državljani in tudi trgovci. V svojih neposrednih stikih z občani so delavci, oblečeni v modre kombinezone, razdeljevali letake in tudi ustno pojasnjevali, čestokrat dolgimi in prepričljivimi disku sijami, kateri so resnični razlogi za nezadovoljstvo delovnih ljudi. Tržiški delavski razred, ki je številčno močan in je hkrati tudi najbolj osveščen del goriškega prebivalstva, je pokazal svojo visoko stopnjo zrelosti ter pripravljenosti na boj za novo delovno pogodbo in za izvajanje reform, preti katerim se danes enotno bori konservativni in nrotiljudski blok. Če bežno pregledamo letak, ki prišel v domala vsako tržiško družino, potem bomo spoznali, da so za nastali polo >a j krivi gospodarji v industriji in kmetijstvu, ljudje, ki imajo v rokah oblast in ki na vsak delavski dosežek odgovorijo z ukrepi, ki jim zagotovijo nove dobičke. Iz letaka je razvidno, da delodajalci uvajajo hiter delovni ritem, zaradi katerega je v zadnjih petih letih izgubilo življenje na delu v ladjedelnici že 18 delavcev. S takšnimi delovnimi pogoji jim docela jemljejo dostojanstvo ter onemogočajo zagotavljanje osnovnih materialnih družinskih potreb. Ker so gospodarji hkrati tudi lastniki trgovin na debelo, supermarketov ter razdelilne mreže na splošno, z draginjo zmanjšujejo uspehe, ki so jih delavci dosegli v težkih sindikalnih bojih. V gradbeništvu se na daljujejo špekulacije, ki povzroča jo strahovite skoke stanovanjskih cen, agrarci pa z dviganjem cen kmetijskih strojev škodijo koristim neposrednih obdelovalcev zemlje. Da bi odpravili hude krivice, zahtevajo kovinarji brezplačne prevoze na javnih prevoznih sredstvih ali tako imenovane politične cene za te prevoze, znižanje stanovanjskih najemnin, brezplačno šolanje z odpravo pristojbin in brezplačno prejemanje šolskih knjig. Nasproti veleblagovnicam, ki jih imajo v rokah gospodarji, naj se uvedejo zadružne oblike trgovine, zvišajo naj se pokojnine, odpravi davek IVA na osnovne življenjske potrebe, uvedejo naj se zapore stanarin in pravične najemnine, zamrznitev cen nekaterih vrst blaga kot so kmetijski stroji, cement, gnojila itd. To senbe ukrepe zahtevajo za nekatera področja na Jugu, kjer je največja brezposelnost. V okviru reformne politike je potrebno urediti vprašanje šolskih gradenj, zaposlitev diplomantov, u-vedbo največ 25 otrok na vsak razred, brezplačno šolo za dijake iz delavskih družin, demokracijo v šole, nadzorstvo dijakov nad učnimi programi. Delavci nadalje ugotavljajo, da bo mogoče uresničiti zgoraj opisane zahteve samo pod pogojem, da bodo delavci, trgovci in obrtniki zahtevali na enoten način pravičnejšo porazdelitev narodnega oogastva državno udeležbo v goriški pokrajini. Predstavniki stranke so sindikalistom zagotovili svojo podporo na vseh ravneh. Tudi Gorica na proslavi občin, ki so odlikovane z zlato medaljo 19. uri. bo ob 20.30 na sedežu društva nagrajevanje zmagovalcev Ob tej priložnosti bodo priredili tudi razstavo slik o delovanju društva. Sledil bo kratek priložnostni govor, nastopili bosta moški pevski zbor «Oton Župančič* in recitatorska skupina istega društva ru Mladinskega krožka v klubskih prostorih v Gorici, Verdijev Korzo 13, koncert pianistke Neve Merlak-Corrado in violinista Žarka Hrvatiča. Izvajala bosta skladbe Vivaldija, Paganinija, Jakončiča, Srebotnjaka in P.de Saracabeja. Večer bo posebno zanimiv, ker so izvajalci člani Glasbene matice, ki je v teh zadnjih letih dala precej dobrih glasbenikov, ki se z uspehom udejstvujejo na raznih koncertih. Društveni odbor vasi na proslavo vse športnike, trenerje in igralce, vse vaščane in zlasti tiste, ki i so sodelovali pri ustanovitvi dru-V prihodnjih dneh, 7. in 8. de- j §tva ter v njegovem 25-letnem decembra bo v Modeni proslava 25- | lovanju. Ta proslava naj bo tudi letnice ustanovitve Vsedržavne zve- j srečanje vseh, ki so v 25 letih ze občin odlikovanih z zlato meda- j sodelovali pri življenju »Juventi- ljo in 25-letnica podelitve zlate me- j ne», od Ločnika do Sovodenj in do i kah. Ženska, ki stanuje sama v dalje občini Modena. Prireditve se j standreža. 1 stanovanju, je v jutranjih urah za- bodo udeležili najvišji predstavniki državnih oblasti Občinsko upravo •iiiinmi»nn'ninmiiiiHiiiiiiiniimiiinn*imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiimiiiiiiHHmiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiimiiiiiiiiniiiiiiimimMi iz Gorice bo na tej slovesnosti pred. VESTI Z ONSTRAN MEJE Neugasnjeni cigaretni ogorek povzročil požar Zaradi neprevidnosti je morala 42-letna Rosa Bonnes iz Ul. Garza-roli 30 v bolnišnico, kjer se bo zdravila 10 dni zaradi opeklin prve in druge stopnje po obrazu in ro- spanjem padla na odejo in jo zažgala. Plameni so takoj zajeli nekaj pohištva. Sostanovalci so poklicali goriške gasilce, ki so vdrli v sta novanje in rešili žensko, ki jo je Zeleni križ prepeljal v bolnišnico. Medtem pa so gasilci pogasili po žar. Škode je približno 200.000 lir. V splošno bolnišnico so sprejeli tudi 66-letnega Prima Čase Martina iz Gradišča, ki se je ponesrečil na cesti. Ozdravel bo v 5 dneh. Ima možganski pretres in več prask. Razna obvestila Mladinski krožek v Gorici javlja, da bo plesna čajanka tudi jutri, v petek, 8. decembra, v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13, s pričetkom ob 18. uri. Ob nedeljah bodo čajanke, kot po navadi, ob 18. uri. stavljal odbornik cav. Fantini. Ferruccio Vzgojna predavanja ki jih prireja občina Goriška občina nadaljuje s prirejanjem tečajev za otroške vzgojiteljice. V petek bo prof. Mirella Zanchetta Chiaranda predavala o temi «Od otroškega vrtca do osnovne šole.* Predavanje bo ob 9.30 v zavodu Lenassi. Prihodnji predavanji bosta v soboto, 9. decembra ob 15.30 in v nedeljo, 10. decembra ob 9.30. Kaj bo prineslo noro leto? Gospodarstvo na severnem Primorskem se bo verjetno uspešno vključilo v novo politiko stabilizacije čim bolj se bliža novo leto, ko bodo začeli veljati strogi stabilizacijski ukrepi za sanacijo razmer v jugoslovanskem gospodarstvu, tem bolj intenzivne postajajo razprave o tem, kako jih bo mogoče izvajati brez večjih pretresov znotraj delovnih organizacij. Gospodarstvo na severnem Primorskem je sicer v zadnjem de- n j j v i jrrimorsKein je sicer v z,duujeni ue- Danes v Stanurezu proslava setietju doseglo visoko stopnjo akuv- , nosti. Razvilo se je nekaj močnih 25-Ietnice «Juventme» Danes, 7. decembra, bo v Štan-drežu nočni štafetni tek ob priliki praznovanj za 25-letniec obstoja športnega društva «Juventina». Po štafeti, ki se bo pričela ob podjetij na različnih toriščih, ki uživajo s svojimi izdelki ugled ne le na celotnem jugoslovanskem trgu, marveč tudi v gospodarsko visoko razvitih državah zapadne Evrope, s katerimi vzdržujejo tesne zveze. Vendarle pa so tudi zanj značilna tipič- V VESELJE OTROK IN STARŠEV MIKLAVŽ PO MESTU IN OKOLIŠKIH VASEH Obiskal je Slovenski dijaški dom, Sovodnje, Štandrež, Gorico in Dol Kovinarji na razgovoru s predstavnikom PSDI Pokrajinsko tajništvo PSDI se je včeraj pogovarjalo s kovinarji in člani tovarniških svetov nekaterih obratov v naši pokrajini, ki jih je vodil tajnik Marchesan. Federacijo so zastopali Lodatti, Zucalli in Zampa. Sindikalisti so pojasnili kako poteka boj za obnovo delovne pogodbe in za reforme. Pogovorili so se o nekaterih najbolj perečih vprašanjih kot so prevozi delavcev, zakon o stanovanjski politiki na področju Tržiča, zdravstvena oskrba ter s tem v zvezi gradnja nove bolnišnice. Obravnavali so tudi predlog, naj na posebnem shodu proučijo položaj v podjetjih z Miklavž, ta stari dobri možiček z dolgo brado, je tudi letos obiskal otroke na Goriškem. Prihoda tega starčka se vsi vesele, predvsem malčki, Iti več dni prej pričakujejo ta dan in mu pripravljajo pisemca, v katerih mu zagotavljajo, da so in da bodo vedno ubogali mamico, da bodo pridni v šoli in ves kup takih lepih stvari. Po zagotavljanju pa sledi vrsta zaželenih daril, ki jih otroci na papirju pišejo z velikimi črkami, kajti Miklavž je pač star in slabo vidi. Kaj bi bilo če bi se zmotil in pozabil na katero stvar! V Slovenskem dijaškem domu in v Sovodnjah je Miklavž prišel dan prej, to je 5. decembra, to pa se veda, ker je pot dolga in drugače ne bi utegnil ustreči vsem otrokom. V Dijaškem domu so se mlajši in starejši študentje zbrali v veliki jedilnici in pričakovali Miklavža. Ko je ta prišel, pa so se pred njim vrstili eden za drugim in, preden so dobili darila, odgovarjali na razna vprašanja. V Sovodnjah so imeli tudi podobno prireditev v Kulturnem domu, kjer je Miklavž obdaril vse osnovnošolske otroke in otroke iz vrtca. Z avtomobilom se je Miklavž pripeljal do štandreža in prinesel darila štandreški mladini. V tej vasi pa je bil starček dobro razpoložen ter je hodil od hiše do hiše in z darili razveseljeval otroke. Včeraj pa so imeli miklavževanje v Gorici in sicer v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu, kjer je dolgobradi starček obdari] mestne otroke. Ko je ta odšel, so se otroci zabavali z zabavno risanko «Tom in Jerry». Miklavž je iz Gorice krenil proti Dolu, kjer je domačim otrokom prinesel vsakovrstnih dani. V Dolu se je starčkova pot zaključila, potem ko je razveselil veliko število otrok. Ob koncu pa še upanje, da se ta stara navada ne bo zgubila kot vrsta drugih, kajti miklavževanje je del nas. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekama Al Redentore, UL Fratelli Rosselli, tel. 72340. na razvojna nihanja, ki izhajajo iz neusklajene ponudbe in povpraševanja ter nedodelanosti tržnih mehanizmov. Sedanje razmere so značilne za tipično ekonomijo v inflaciji. Podjetja iščejo kredite tudi po neugodnih pogojih, na hitro vlagajo in pri tem niti ne razmišljajo dovolj o perspektivnosti proizvodnje, ki jo načrtujejo. Ob tem tudi delijo osebne dohodke nad - splošnimi možnostmi. V tem letu so se, denimo, na območju celotne severne Primorske povečale plače za skoraj četrtino, medtem ko bi bilo njihovo normalno povečanje glede na rezultate dela upravičeno morda za kakih 10 do 12 odstotkov. V novih razmerah tako ne bo več mo goče naprej in preti v marsikaterem podjetju, da se bo moral odreči sedanjih načinov dela. Prve analize, ki so jih izdelali, kažejo, da vsaj večja podjetja, kot so anhovski Salonit, novogoriški Meblo, šempetrska Iskra in Vozila, ajdovski Fructal ter vrsta drugih velikih podjetij ne bo huje občutila novih gospodarskih zaostritev, pod pogojem, da jim bo lokalna banka lahko pomagala pri premostitvenih kreditih, preden bodo lahko s svojim poslovanjem ustvarila zadostna obratovalna sredstva. Tudi nekatera druga manjša podjetja, ki so se navezala s svojo proizvodnjo na večje gigante, imajo dobre perspektive. Hkrati pa so organizacije s po nekaj sto delavcev, ki imajo že po več mesecev blokirane svoje račune in bi po normalnih principih tržne ekonomike morala že propasti, ki bodo ukrepe krepko občutile na svoji koži. Taka podjetja so na primer kanalski Plastik, idrijski Simpleks in nekatera podjetja na Tolminskem. Skupaj je ogroženih 2500 do 3000 delavcev. Sicer pa napovedani ukrepi zaenkrat še niso povzročili hujših proizvodnih zastojev. Novogoriška podružnica Ljubljanske banke je samo v tem letu do konca septembra odobrila 67 novih investicijskih kreditov v skupni vsoti nekaj nad 10 milijard starih dinarjev. Ti krediti pa predstavljajo komaj 27,7 odstotka vseh naložb, ki jih bodo podjetja realizirala. To pomeni, da gradijo nove objekte ter montirajo nove proizvodne naprave predvsem s svojim denarjem in posojili proizvajalcev opreme. Spodbudno je, da gre kar 60 odstotkov novih kreditov v industrijo, torej izrazito v proizvodno sfero. Kobariški TIK, novogoriška podjetja Meblo, I-skra. Vozila, ajdovski organizaciji Mlinotest in Primorje — to so podjetja. ki skušajo s hitrimi koraki naprej. Istočasno pa je zaskrbljujoče, da številna podjetja ne morejo iztožiti od svojih poslovnih kooperantov dolgov. Zdaj imajo neizterjanih terjatev že za 41,500 milijona starih dinarjev več, kot znašajo njihovi dolgovi podjetjem v drugih krajih države. Z novim letom bodo morala v prikazovanju svojih finančnih rezultatov odpisovati kar po 12,5 odstotka terjatev, ki bodo stare nad 90 dni. Tem u-strezno bodo morala tudi zniževati osebne dohodke. Tak ukrep bo po eni strani spodbuda za večjo poslovno odgovornost v prihodnje, hkrati pa preti bojazen, da bo povzročil vsaj v nekaterih podjetjih resne notranje motnje. iT-«u mestom je po torkovem na-i'* končno zasijalo sonce, kakršno V *a december že prava redkost. 5* je bil včeraj Miklavžev dan, praz-tivj Brešeme radodarnosti, praznik o-*e je tudi vreme očitno omehčajo “i prispevalo svoje najlepše dari-j Vsem meščanom. Posebno je ob-ftoilo krošnjarje na Ponterošu, ki so ...torek že obupovali nad vremen-j/^i razmerami. Med stojnicami, ki ** kot malo mestece raztezajo na o- beh straneh kanala od cerkve sv. Antona do nabrežja, pa je bilo včeraj izredno živahno. Gruče šolarjev, ki jih je pouka rešila nepričakovana stavka šolnikov, so se podile med gnečo odraslih, ki so se radovedno ozirali po vsakovrstnih razstavljenih predmetih, da bi čim ceneje opravili kupčijo. Vsi so tako prišli na svoj račun, prodajalci in kupci, najsrečnejši pa so bili, kot vedno, obdarjeni otroci. Posvetovanje o socialni informaciji V Saint - Vincentu se v teh dneh odvija 1. mednarodno srečanje o socialni informaciji, ki ga organizira dežela Doline Aosta. Našo deželo zastopa na srečanju, ki se ga udeležuje nad 100 delegatov iz raznih držav, predstavnik ravnateljstva za načrtovanje dr. Gasparo. V svojem poročilu o statističnih informacijah na socialnem področju in o ustreznih izkušnjah na deželni ravni, je dr. Gasparo naglasil nujnost stalnega sodelovanja med deželnimi upravami in Osrednjim zavodom za statistiko IS TAT, saj morajo biti dežele, kot vmesni člen med državo in tradicionalnimi krajevnimi ustanovami (pokrajinami in občinami), stalno na tekočem o najrazličnejših gibanjih v državi in na ožjih deželnih območjih. ZA NAROČNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31.1. 1973 2.000.000 lir NAGRAD Med njimi je tudi namizni radijski sprejemnik TE-LEFUNKEN KETTY, sodoben po svoji obliki in visoki kvaliteti, s priključkom za gramofon in magnetofon. Meri 40 x 13 x 12,5 cm. 40 IZREDNIH NAGRAD! In za vse vsak mesec revija DAN! uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiimiiiiiuiiniiiuniimiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii SRNJAK S KRAVJIM ZVONCEM STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GO"TCJ v sodelovanju z Ustanovo za kulturne m umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMOR'KEGA DRAMSKEGA GLEDAUščA IZ NOVE GORICE JOSIP JURČIČ - IVAN ROB Deseti brat Priredba A. Inkret A. Stojan režija: ANDREJ STOJAN scena: VLADIMIR RIJAVEC kostumi: MILENA KUMAR glasba: IVAN MIGNOZZI V nedeljo, 10. t. m. ob 16. in 20.30 v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 13 v GORICI V ponedeljek, 11. t. m. ob 20.30 v Župnijski dvorani v ŠTAN-DREŽU V sredo, 13. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVODNJAH V četrtek, 14. t. m. ob 20.30 v Župnijski dvorani v ŠTEVERJANU V nedeljo, 17. t. m. ob 17. uri v župnijski dvorani v DOBERDOBU Kino Na Vrhu imajo srnjaka, ki ima okrog vratu privezan.... kravji zvonec. Videli smo ga, pobožali in tudi fotografirali pred nekaj dnevi na Grilovem dvorišču. Dominik Gril je živalico našel nekje v Jugoslaviji letos poleti, srnjak ima komaj sedem mesecev in ga je z vsemi ustreznimi dovoljenji pripeljal na Vrh. Mladiču so okrog vratu zapeli usnjeni pas s kravjim zvoncem, da bi v vsakem trenutku domači znali kod pohaja. Srnjak se podi po ograjenem dvorišču v veselje otrok in odraslih. Nesreča v Tržiču V tržiški bolnišnici so sprejeli na zdravljenje 30 dni 40-letnega Giovannija Balba iz Tržiča ki se je ponesrečil v Ul. San Paolo. Bal bo se je peljal z mopedom po ulici, ko .je trčil v pešca 17-letnega Fa-brizia Morasuttija iz Tržiča Balbu so zdravniki ugotovili zlom noge. medtem ko so mladeniča pridržali s prognozo petih dni zaradi raznih prask. Iz goriškega matičnega urada V Gorici se je v dneh 5. in 6. decembra rodilo H otrok, 8 oseb je umrlo. ROJSTVA: Mario Scrazzolo, Rita Muscau, Pamela Tomasi, Clau-dia Verzegnassi Antonella Schna blegger, Marco Cantarutta, Monica Lardo, Alessandro Ferligoi, Barbara Zaccaron, Alessandra Colla, Roberto Simonetti. SMRTI: upokojenec 65-letni Ma rio Medeot. gospodinja 51-letna Brina Giallorenzi vd. Calisti, upokojenka 58-letna Pierina Valentinsig, upokojenec 65-letni Francesco Con-zutti, upokojenec 89-letni Ersilio Memi, gospodinja 83-letna Josipi-na Levpušček. upokojenec 74-letni Enrico Mughi, profesor 58-letni En. rico Buono. Gorica VERDI 15.45—21.45 »D padrino*. M. Brando in A. Pacino. Barvni film. CORSO 16.45—22.00 »II pirata dell'a-ria*. C. Heston in I. Minieiuc. Barvni film. I CENTRALE 17.15-21.30 »Triniti e Sartana, figli di...», R. Widmark in H. Baird. Kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Quel gran pezzo della Ubalda. tutta nuda e tutta calda*. E. Fenech in P. Franco. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 17.15—22.00 «Quando Marta urld dalla tomba*. A. Gade in E. Stevvart. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.30 »Pantera rosa*. Barv-ni film. EXCELSIOR 16.00 «11 mio nome 4 Mallory, M. come morte*. PRINCIPE 17.30 «11 rally dei cam-pioni*. Barvni film. Nova Gora SOČA «Sos Nobile*, italijansko - sovjetski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA »Slačenje*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE «Reka v ognju*, ameriški barvni film — ob 19. DESKLE »Javna hiša*, nemški barvni film - ob 19.30. KANAL »Fantomas proti Scotland Yar-du», francoski barvni film — ob 20 Kdo so trije člani posadke vesoljske ladje «Apollo 17» Eden je sicer znanstvenik, vendar bo moral tudi on opravljati naloge, ki sicer pripadajo kozmonavtom Včeraj smo zapisali, da je moralo pol milijona ljudi napenjati svoje fizične in umske sposobnosti, da bi dvanajst mož stopilo na Lunino površino. Med teh dvanajst ljudi spadata tudi dva člana posadke «Apollo 17», ki jo sestavljajo trije kozmonavti in sicer Eugene Ceman, Rol-land Evans in Harrison Schmitt. Poslednji je tudi ena izmed posebnosti sedanjega poskusa, kajti Harrison Schmitt je prvi znanstvenik, ki so ga v vodstvu NASA vključili v eno izmed moštev. Spoznajmo se z njim in z njegovima tovarišema, Cer-nanom in Evansom. Poveljnik posadke in odprave poleta je Eugene Ceman, za pilota so določili Rolanda Evansa, Harrison Schmitt pa je znanstvenik, kljub temu pa bo na dolgi poti moral opravljati iste funkcije, ki jih bosta opravljala sopotnika. Harrison Schmitt, ki mu prijatelji parvijo tudi Jack, je star 37 let in je doktor geologije. V času odprave ima «uradno nalogo* biti pilot lunarnega modula «Challengerja», kajti on bo odločal o sleherni potezi, ki jo bo treba napraviti in ki še ni bila vključena v računski stroj, ki je bil v zvezi s tem ustrezno pripravljen. To se pravi, da bo njemu poverjena najbolj delikatna naloga pristanka na Luni, posebno ker bo tokrat lunarni modul pristal na zelo slabem terenu na področju pogorja Taurus pod vulkanom Littrow. In vendar bo glavna njegova naloga -geologija, le da bo to opravljal v poznejših 21 urah, med tistimi tremi sprehodi po 7 ur, kolikor je določenih za sedanjo odpravo na Luno. Harrison Schmitt se je rodil v kraju Santa Rita v New Mexico, 3. julija 1935. Visok je meter 75, tehta 74 kilogramov, je nekoliko temne polti, črnih las in temnorjavih oči. Se ni poročen. Ko je zaključil šolanje na slovitem kalifornijskem tehničnem zavodu »Caltech* leta 1957, je začel kar »nabirati* štipendije in študijske podpore, tako da je lahko svoje znanje temeljito poglobil. Nato so ga imenovali za asistenta na geološki fakulteti na Harvardski univerzi, od koder pa je odšel za leto dni v Oslo, kjer je deloval v norveškem geološkem raziskovalnem inštitutu. Iz Norveške se je vrnil spet v ZDA in ustrezni ameriški raziskovalni inštitut ga je poslal v Montano in Novo Mehiko. Se prej, junija 1965 pa so ga v vodstvu izbrali za kozmonavta - znanstvenika in hkrati imenovali za načelnika programa za geološke raziskave na Luni. Samo ob sebi se razume, da je v tem svoj-stvu prišel v tisto skupino znanstvenikov, ki je proučevala fotografske posnetke Lune. Medtem je tudi poučeval astronavte, ki so se odpravljali na Luno. Dal jim je osnove geologije. saj je znano, da so ameriški kozmonavti prav na osnovi tega znali dokaj dobro izbirati kamenje in prah, ki so ga prinesli z Lune. S to dejavnostjo je nadaljeval tudi pozneje, ko so ga vključili v ožji krog ameriških kozmonavtov, to se pravi, v vrsto tistih kozmonavtov, ki jim je bil zagotovljen polet na Luno, o čemer smo poročali že pred meseci, ko smo tudi povedali, da je skupina ameriških kozmonavtov zapustila NASA in se zaposlila drugje, ker jim NASA ni več zagotavljala poti na Luno, oziroma v vesolje. Leto dni je nato Harrison Schmitt vadil tudi kot kozmonavt in po zaključku tečaja so ga uradno spoznali »za sposobnega* za polet v vesolje. Nato so ga najprej vključili v »rezervo* posadke za »Apollo 15», nakar je prišel v »prvo trojko*. Če je Harrison Schmitt znanstvenik in kozmonavt, ne moremo isto govoriti za Cemana in Evansa, ker ta dva nimata za seboj tolikšnih strokovnih študij. Njuna sposobnost se je formirala v glavnem v vojaških institutih in specializirala v zaključenem »cilju* vojske, toda brez specifičnega programa izključno znanstvenega značaja. Poveljnik odprave »Apollo 17» je, kot smo rekli, Eugene Ceman. Prijatelji ga kličejo enostavno Gene. Izhaja iz mornarice, kjer ima čin kapitana. Rodil se je v Chicagu, v državi Illinois, 14. marca 1932. Je poročen in ima hčerko, ki je stara malone deset let. Visok je 183 cm in tehta 77 kilogramov. Ima temnorja-ve lase, toda plave oči. Ko smo rekli, da nima, podobno kot Evans, specifičnih študij, s tem ne smemo misliti, da Ceman ni šolan. V vojaški akademiji je o-pravil elektronsko specializacijo in se še posebej posvetil aeronavtiki. Leta 1956 pa se je vključil v vojaško mornarico, za kar je prešel na univerzo »Purdue*, kjer je hodil na tečaje za rezervnega častnika. Nekaj časa je na oporišču v Kaliforniji sodeloval pri preizkušanju letal in dobil v zvezi s tem več odlikovanj in priznanj. Junija 1966 je Ceman skupno s Thomasom Staffordom poletel v vesolje in sicer na vesoljski ladji »Gemini 9» Tri dni sta tedaj krožila okoli Zemlje. Tri leta pozneje, v maju 1969, je on vodil lunami modul pri vesol,iskem poskusu »Apollo 10», ko so se ameriški kozmonavti približali Luni na samih 15 km in preizkusili tudi Lem, to se pravi, tisti lunami modul, s katerim se kozmonavta spustita z vesoljske ladje na Luno. Kakor vidimo, je Ceman že dvakrat «letel», hkrati pa je bil tudi trikrat »v rezervi* in sicer tako v o-kviru načrta »Gemini* kot v okviru načrta «Apollo». Kakor smo videli, se je približal Luni na samih 15 km, toda moral se je od tam vrniti na Zemljo, šele sedaj se mu odpira možnost, da kot enajsti A-meričan in enajsti človek nasploh stopi na Lunina tla. Ronald Evans je tretji mož posadke »Apollo 17». Poveljeval bo »Ameriki*, to se pravi vesoljski ladji, ki bo krožila okoli Lune v času. ko bosta njegova tovariša Cer-nan in Schmitt »stopila za nekaj dni* na Luno. Ronald Evans se je rodil 10. novembra 1933 v Saint Francisu v Kansasu. Je poročen in ima dva otroka, 13-letno hčerko ter 11-letne-ga sina. Tudi on prihaja iz vojaške mornarice, kjer ima čin kapitana. Njegova specializacija je prav tako letalstvo. Je namreč inženir letalstva, pa čeprav je bil ves čas v mornarici. V ameriški mornarici pa je, kot je znano, tudi veliko pilotov. saj ima ameriška mornarica več letalonosilk. Pri mornarici je postal najprej letalski inštruktor, nato se je »zaposlil* na letalonosilki in pred šestimi leti postal kozmonavt. V letalstvu se je zelo dobro izkazal, saj se ponaša z osmimi kolajnami, ki jih je dobil ob raznih priložnostih. Med te »priložnosti* pa spada tudi iiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHtiMiiiNi Prejeli smo INFORMATIVNI BILTEN ZVEZ-ZNE SKUPŠČINE - leto IV. štev 96; Izdaja tajništvo za informacije zvezne skupščine Beograd. «L’O.N.P.I.», mesečnik Italijanske zveze upokojencev, leto I., štev. 9, september 1972. Vietnam. Tu se je tudi «izkazal» in bil odlikovan. Podobno kot geolog Schmitt, je tudi cm novinec v kozmonavtiki. To se pravi, da doslej še ni letel, vendar so ga že dvakrat vključili med rezerve. Evans ima vrsto pomembnih nalog, šest dni bo krožil sam okoli Lune in bo moral nadzirati vrsto naprav, fotografirati Luno z raznih zornih kotov, tudi tako imenovani temni del naše spremljevalke itd. Čeprav smo že včeraj rekli, da so se ameriški kozmonavti, ki so doslej obiskali Luno, obnesli pri nabiranju «materiala» to se pravi pri izbiri kamnov in luninega prahu, se v znanstvenih krogih vendarle računa, da bo geolog Schmitt opravil to nalogo še veliko bolje, ker je pač strokovnjak. Naš rojak, Goričan Zoran Mušič v pariškem Musee d a rt moderne Ko je L 1937 naš goriški rojak Babičev učenec na zagrebški akademiji Zoran Mušič, po povratku s študijskega potovanja po Španiji, prvič razstavljal v Ljubljani s skupino neodvisnih slovenskih slikarjev, prav gotovo nihče ni niti od daleč mislil, da bodo nekoč Mušičeve slike visele v znamenitem pariškem Musee d’art modeme. V tem svetišču umetnosti, kjer so zbrana dela najslavnejših novatorev slikarstva, že od 16. novembra vise Mušičeve najnovejše ustvaritve, ki bodo na ogled pariškim ljubiteljem umetnosti skozi dva meseca. Na vabilu k otvoritvi te pomembne razstave sta podpisa pariškega prefekta ip predsednika mestnega sveta. S tem se torej daje prvič nekemu slovenskemu slikarju na širše priznanje za za njegovo umetniško delo. Hrepenenje Mušičevega in našega rojaka Vena Pilona, ki se je z velikimi cilji preselil v Pariz v to Meko slikarstva, so se izpolnila; tudi sin malega slovenskega naroda je bil sprejet v Olimp modernega slikarstva! Pariški dnevnik «Le Monde* se v dolgem članku dne 23. t.m. z naslovom »MUŠIČ, krajine duše in spomina» ter z mastnim podnaslovom «Zagrizeno samostojno slikarstvo udejstvovanje*, zelo laskavo izraža in podčrtuje Mušičevo svojsko dosledno ravno umetniško pot, ki ga je kot člana pariške šole že pred dobrim desetletjem dovedla do mnogih važnih nagrad. Mušičeva razstava spada k skupini razstav, ki jih muzej namerava prirediti tistim slikarjem, kot jih program označuje za «sodobnike dospele k dozorit-vi», na katerih se bo podajal poln pregled trenutno aktualnega ustvarjanja dotičnega umetnika. Mušičeva razstava je prva te vrste in se pričenja ter se nadaljuje s poudarkom na seriji velikih platen. Vsa so nastala v letošnjem letu in slikar pravi, da je zanje prejel navdih ob ogledu požganega gozda mogočnih hrastov. »So to slike strpinčene priro- PROBLEM, S KATERIM SE UKVARJA VEDNO VEČ LJUDI Je prav in koristno človeka prezgodaj odsloviti z dela? Tehnološki napredek, skrajšanje delovnega časa in mnogi drugi elementi so pripomogli, da se je ustvarjalna doba podaljšala Še v našem stoletju, pred petdesetimi leti ali kaj več, je bil človek petdesetih let že »v zatonu*, kajti potem ko se je «srečal» z A-brahamom, se je pripravljal že za kratko življenje «za zapečkom*, v napoto sebi in družbi. Danes je glede tega povsem drugače. In če smo nekoč imeli redke posameznike, ki so dočakali visoko starost, je danes bolj redek tisti, ki umre v mlajših letih in je visoka starost nekaj normalnega. še več, če človek umre pred sedemdesetim letom, ga pomilujemo tudi za to, ker je prezgodaj umrl. Pri tem je važno še naslednje: nekoč, ko proizvodnja še ni bila tako mehanizirana, ko je fizična sila prišla bolj do izraza in ko so bile razne socialne strukture daleč od današnjih, je delovni umik trajal po deset in celo dvanajst ur, delovna doba pa daleč preko šestdeset, dokler je pač človek zmogel ostati na delu, vtem ko se je danes delovni dan skrčil na sedem ur, marsikje pa silijo človeka v pokoj že pred šestdesetim letom. Zato o-stane »človeku v letih* veliko let življenja v pokoju, »aktivnemu človeku* pa veliko časa, ki ga včasih niti ne zna izkoristiti. Ob tem se postavlja vrsta vprašanj, med katerimi tudi vprašanje samega staranja. Človeški organizem, ki je moral dati veliko od sebe in ki je živel v skromnih razmerah, se je, logično, prej izčrpal. Danes je glede tega nekoliko ali celo precej boljše, seveda v bogatem ali vsaj kolikor toliko razvitem svetu. Zato se problem starosti postavlja nekoliko drugače, kot se je ta problem obravnaval še pred nekaj desetletji. To velja tudi na račun novih družbenih struktur, ki so v precejšnji meri spremenile življenje nekoč starih ljudi, danes »ljudi v letih*, kajti danes nihče že noče biti star, pa čeprav smo šele sedaj dobili medi- TRST A 7.15, 8.15, 13.r5, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba P? željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Nove plošče; 19.25 Pisani balončki; 20.00 šport; 20.35 P. Giacometti; »Fiziognom* (drama); 22.15 Zabavna glasba. TRSI 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Literarna oddaja; 15.50 O-pema glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Radijska šola; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije; 10.45 Rifi Record; 11.15 Orkester Brasseur; 11.30 Orkester »La vera Romagna*; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.35 Ju-ke box; 15.00 Šola; 15.45 Ital. zbori; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Primorski kulturni ustvarjalci; 18.00 Juke bor; 19.00 Male skladbe; 20.00 Glasba v večeru: 20.40 Orkestri v noči; 21.00 Blagoje I-vanov: «Tre brevi incontri*; 22.00 V diskoteki; 22 35 Hornist Jože Falout. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.Oj, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 1.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 14.00 Ital. popevke; 1510 Program za mladino; 17.05 »Sončnica*; 19.10 Sindikalno gospodarska panorama; 1915 Glasba s plošč; 20.20 Poslušajmo spet; 21.15 Politična tribuna; KD — PSI; 21.45 Civilizacija katedral. ČETRTEK, 7. DECEMBRA 1972 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.35 Orkester; 8.59 Pred nakupi; 9.50 Coco Chanel; 10.05 Nove ital. pesmi; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pozivi 3131; 20.50 Plošče; 22.40 Flaubert: Madame Bova-ry; 23.06 Francoske popevke; 23.25 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 11.40 Schubertove komorne skladbe; 12.40 Izbrane partiture; 13 00 Dvorak, Scherzo capriccioso, Chopin, Rondo, opus 16; 14.00 Bachove skladbe; 14.30 Berlinski filharmonični orkester; 16.30 Brez naslova; 17.20 Enotni razred; 18.30 Lahka glasba; 19.25 Wagnerjeva opera: Tristan in Izolda. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Polifon-ske skladbe; 10.10 Vivaldijev Koncert, opus 60; 11.00 Beethoven, Liszt itd.; 12.20 Albinonije-va Simf. v štirih; 12.30 Dvorakova komorna glasba. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00. 15.00, ----- 13.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Merjenje hitrosti v vesolju; 9.35 Mali pevski sestavi; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Čembalo in trobenta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 E-legija in balada; 16.00 «Vrtiljak» 16.40 J. Lavrin: Novelica — pod listek; 17.10 Koncert po željah 18.00 Aktualnosti; 18.15 Orkester Savino; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; Ruth Rehmann: Starčka; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk; 23.05 J. Attila: Pesmi; 23.15 Srečanje z Šostakovičem. ITAL. TELEVIZIJA 9.45 Šola; 12.30 Poljudna znanost: Nafta; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Umetnost in slovstvo; 15.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Potovanje k zvezdam; 18.45 Obisk v muzeju; 19.15 Sindikalni problemi; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Poli Učna tribuna: KD - PSI; 21.30 N. Ginzburg: »Paese di rnare*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Slikanice; 21.30 »Rischiatutto*; 22.45 Literarni pregled: Ezra Pound. JUG. TELEVIZIJA 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.15 Vsi vemo vse; 18.30 Vsi vlaki sveta - film; 19.00 Rdeče morje - film; 20.00. 22.55 TV dnevnik: 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma; 22.15 B. Marti nu: Ženitev. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.30 Film »Toda ne zame*; 22.00 Dokumentarni film. cinsko vedo, ki obravnava izključno bolezni starosti, vedo, ki jo poznamo kot gerontologijo. Nekoč so ljudje v višji starostni dobi živeli osamljeno življenje. Danes je drugače. Francija je ena tipičnih «starih nacij* in vendar živi samotno življenje le 7 odstotkov Francozov, ki so starejši od 65 let. Statistika nadalje pravi, da tudi ti ljudje, ki so ločeni od svojcev, bolj malo živijo res povsem samotno, kajti 4 odstotki Francozov iznad 65 let starosti živijo v državnih ali zasebnih domovih za starčke, torej vendarle v družbi in z ustrezno boljšo ali slabšo nego. življenje starejših ljudi je torej danes vse bolj udobno kot je bilo nekoč, pa čeprav je vedno več «ljudi v letih*, to se pravi ljudi, ki so jih iz »aktivne dobe* poslali ali celo pognali »med staro šaro*. Doslej smo govorili o tem, kako današnji človek v letih živi. Kaj pa njegova delovna sposobnost, kaj njegova ustvarjalnost? Je prav, da smo ga tako zgodaj poslali v pokoj? Vrsto podobnih vprašanj so si postavili sociologi in medicinski strokovnjaki in vedno pogostejše je mnenje, da bi človeka ne smeli poslati »med staro šaro* v letih, ko je njegova ustvarjalnost še velika. V zvezi s tem sicer delajo precej razlik med umskim in fizičnim delom, celo med enim in drugim fizičnim in tudi umskim delom, seveda tudi med posamezniki, kajti ni ga povsem veljavnega merila za vse ljudi za vse poklice in vse starosti. Dejstvo pa je, da je danes človek v splošnem tudi po nekaj desetletjih dela še vedno sposoben, včasih celo še bolj sposoben za ustvarjalno delo, kot je bil v mlajših letih. Neki ameriški znanstvenik je pred nedavnim v svoji ustrezni študiji med drugim zapisal: »Vrhunec sposobnosti in moči se ne doseže v mladih letih, nasprotno, u-stvarjalna moč z leti narašča*. Samo ob sebi se razume, da to ne velja za vse, toda nekateri umski delavci so v zrelejši dobi bolj produktivni kot so bili v mlajših letih in to tudi na račun izkušenj, pa čeprav je hkrati res, da je med iznajditelji več mladih kot starejših ljudi. V matematiki, botaniki, književnosti in še v nekaterih drugih panogah je človek »v letih* veliko produktivnejši kot v mlajših letih. Isto velja za področja »abstraktnega mišljenja* to se pravi v filozofiji, kjer da se »maksimum zmogljivosti doseže v dobi od 45. do 83. leta.* In vendar bi pri vsem tem ne hoteli biti tako »optimistično razpoloženi*, niti ne tako odločni, da je umski delavec bolj produktiven v zreli dobi. Rekli bi raje, da ustvarjalnost pri umskem delavcu z leti, po določeni starosti, ne upada tako kot pri fizičnem delavcu. Tudi pri fizičnem delavcu se je marsikaj spremenilo. V Franciji je nad osemsto tisoč ljudi, ki so stari nad 65 let in ki so še vedno »v delovnem odnosu* to se pravi, aktivni v službi. Z druge strani pa francoski strokovnjaki navajajo tudi podatke neke ankete, ki dokazuje, kako celo pohabljeni ljudje, stari nad 65 let, želijo ponovno postati aktivni in se ukvarjati s kakršnokoli fizično dejavnostjo. Poblem zase pa je problem seksualne moči v starejši dobi. Ameriški strokovnjaki navajajo podatke, ki povsem demantirajo stare teze o »spolni smrti* človeka v določeni starosti. V zvezi s tem se navajajo konkretni podatki številnih anket in številnih ameriških strokovnjakov, ki so te podatke ali svoje teze preverili na tisočih primerih. V neki publikaciji smo v zvezi s tem zasledili nekaj podatkov in tudi »sentenc*, ki govore v prid gornjim podatkom. V tej publikaciji med drugim beremo tudi, kako je bivši direktor nekega mednarodnega biroja ugotovil, da »polovica delavcev v starosti med 45. in 54, letom ima večji delovni učinek od kolegov v starosti od 35. do 44. leta.* »Ta dejstva, nadaljuje isti stro- kovnjak, bi morala privesti do sprememb tudi v zakonodaji glede upokojitve*. In tudi za to gre. Sociologi in psihologi so že velikokrat ugotovili, kako upokojitev človeka, ki more in hoče še ustvarjati, negativno vpliva na prizadetega. Poleg tega prezgodnja upokojitev negativno vpliva tudi na družbo. Samo ob sebi se razume, da ne moremo vsega tega problema obdelati tako na kratko in površno in da ne moremo najti neke šablone, nekega kriterija, ki bi veljal za vse, saj je znano, da so organizmi, ki odpovedo prej in službe, oziroma zaposlitve, ki človeka bolj izčrpajo kot druge. Toda drži da bo treba vprašanje »odslovitve* človeka iz tako imenovane »aktivne dobe* temeljiteje proučiti, kajti res je, da je sodobna tehnologija omogočila človeku v razvitem svetu, da ustvari več in: prej in zaradi tega mu je tudi skrčila in zmanjšala napore, dosledno s tem, pa mu je podaljšala življenje, ki pa bi ga človek ne smel zapraviti «za zapečkom*, kot bi se temu reklo po starem, saj statistike, saj strokovnjaki ugotavljajo, da se s tem zapravljajo ustvarjalne moči, ki bi jih ne smeli zavreči, saj družba, kot celota, še ni tako bogata... Tu smo navedli le nekaj misli, ki smo jih zbrali iz nekaterih publikacij, ki ta zelo zapleten problem temeljiteje in obširneje obravnavajo. de, bliže mineralnemu kot živemu svetu, v katerih pa nam Mušič čara presenečenje upanja zopetne obuditve rasti življenja, ponovno trdovratno kroženje sokov v napol zoglenelih deblih. Znana Mušičeva zadržanost barve in oblik doseže v njih svoj višek, kjer izstopa lepota labi-rintičnega obilja črtnosti in kjer se uveljavlja za Mušiča tako značilna uporaba zemljasto rjavih in okrastih odtenkov v cilju najučinkovitejšega upodabljanja humusa gozdne grude*. Tako opisuje bistvo teh novih Mušičevih podob kritik Conil La-costa v omenjenem članku, ki se nadaljuje z obširnim opisom življenja in dela Zorana Mušiča, od slik z dalmatinskimi motivi do grozljivih prividov okostja mrličev, žrtev iz taborišča Dachau, ki jih je predlani razstavljal z opominjajočim naslovom «Mi smo poslednji*. Gre za velika dela, ki so nastala po v Dachauu rsnično skrivoma narisanih risbah, kot jih je pokazal leta 1954 v Zagrebu na razstavi bivših Babičevih učencev. Ugotavlja pa kritik, da je sedanji Mušičev uspeh sad več kot 30-let-nega vztrajnega dela zagrizeno neodvisnega značaja, ki se je odvijalo med Benetkami in Parizom, med katerima Zoran Mušič živi in deluje že vso povojno dobo. MILKO BAMBIČ Charlie Chaplin bo spet snemal LONDON, 6. — So ljudje, ki so že v mladih letih stari in spet so ljudje, ki tudi v starih letih izražajo svojo mladostno ustvarjalnost in moč. Eden takšnih je prav gotovo filmski ustvarjalec Charlie Chaplin, ki je sedaj star 83 let in ki se pripravlja, da začne snemati nov film. Film bo nosil naslov iF«A«AA«4ii>iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimufiaiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifliiiiMiiaiiiiiiiiiiiauiiiiiijiBiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiaiiiiiiaaiiiai|||||iatl ja nekega načrta, ki vam je pri srcu. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Kraški motiv Horoskop (Foto M. Pred seboj imamo pesniško zbirko, ki je najbrž ena najnenavadnejših pesniških zbirk pri nas. Njen avtor je znani pisatelj, dramatik, esejšt Jože Javoršek, ki je s to knjigo napravil nekak o-bračun nad svojo poezijo, s katero je začel pred vojno in nehal v letu 1949, v tistem zanj in za slovensko poezijo usodnem času. Knjiga USODA POEZIJE 1939-1949, ki jo je sicer izdala založba Partizanska knjiga, je svojevrstna po zunanji podobi, saj ji je opremljevalec Matjaž Vipotnik preskrbel neobičajno opremo. Med dva rjava kartona, ki predstavljata platnice in ki sta povezana z navadno vrvico, je likovni urednik knjige uvrstil liste iz rjavega ovojnega papirja. Vse skupaj pa je vtaknil v preprosto mapo prav take barve. Taka nenavadna zunanja podoba knjige mm torej s svojo posebnostjo vzbuja radovednost in ko začnemo po knjigi listati, ms preseneti tudi njem notranja vsebina. Knjiga ima namreč dva dela: Javorškovo poezijo, ki jo je pesnik razdelil m več ciklov, in spremno besedo k tekstom. Vendar oba dela tečeta vzporedno. Na levi strani je spremni tekst, m desni pa teko, druga za drugo, Javorškove pesmi. Ta neobičajna vsebim pa je seveda vse pomembnejša kot nenavadna zunanja podoba knjige. če si ogledamo pesniški del knjige, potem lahko ugotovimo, da je avtor svojo poezijo razdelil na več ciklov. Da mjdemo najprej pesmi brez posebnega naslova, da slede ljubezenske pesmi, mto pa poglavje z naslovom Partizanska lirika. Potem so svojevrstne pesmi, nastale večinoma v usodnem povojnem obdobju, z naslovom Pošta, in m koncu cklus pesmi Kričanje. Da je na začetek uvrstil svoje pesniške prvence in mto ljubezen ske pesmi, je razumljivo. Jasne so partizanske pesmi, ki so tudi izraz pesnikove stiske in stiske ča sa. Potem pa je vse popustilo, pravi Javoršek v svoji spremni besedi, in vse se je razvezalo Razvezal se je stih, ritem so začenjale narekovati neke višje mere, vse pa se je razvilo v nekakšno valovanje, napenjanje, odpenjanje. Nič več ni ne ljubimca ne popotnika, ne kričača, ne pisatelja pisem. Je samo še človek izven vsega. Predstavljajoča poezija je izgnila, mdomestila jo je kreativna govorica. Seveda ne velja to samo za poezijo na sploh, samo za slovensko poezijo, temveč tudi za pesnika samega. In tako torej spremljamo pesniški razvoj Javorška in njegovo osebno usodo v desetletju, ki se je začelo tik pred vojno, končalo pa leta 1949. Vso to Javorškovo poezijo spremlja pesnikova obrobna beseda, ki je razdeljem prav tako na več delov. Razmišljanja o usodi poezije 1939-1949, Žalostinka zaradi nadrealizma, Usoda poezije v letih 1941-1945. Nasprotja v poeziji 1941-1945, Poezija po revoluciji, to so naslovi Javorškovih spremnih poglavij. V njih pa pes-n k razglablja o sebi, o svoji u-metniški rasti in podobi, o slovenski umetnosti, posebej še o poeziji. Zlasti pa o poeziji in u-metnosti v osvobodilnem boju. Govori o slovenskih partizanskih pesnikih, o izjemni slovenski partizanski liriki, tudi o swji. Pa o poeziji v času po vojni. In ko tako prebiramo Javorškove pesmi in morda še bolj zanimivo spremno besedo, dobivamo svojevrstno podobo o poeziji v svetu in pri nas, dobivamo nove širše odnose do te umetnosti in zlasti še do slovenske partizanske poezije, ki nam jo veliko bolj kot svojo,’ Javoršek predstavlja z docela novega zornega kota. Prepletanje poez.je z esejistično, čeprav skopo spremno besedo, razbito na vrsto kratkih stavkov, poglatrij ali samo misli, nam daje svojevrstno sliko Javorška, bolj kot esejista in manj kot pesnika. Tako je knjiga USODA POEZIJE vsestransko nenavadna knjiga, zanimiva po obliki in po vsebini, in taka, da jo radi prebiramo. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Velika aktivnost v dopoldanskih u-rah. Dober vzgled tovarištva. Večer z ljubljeno osebo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Še tako dobra ideja ne bo zadoščala za rešitev delikatnega problema. Več diplomacije v ljubezenskih zadevah. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne prehitevajte dogajanj: stvari se bodo same razvile. Previdnost pri sklepanju novih znanstev. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vplivne osebe vam bodo v pomoč. Pretirana kritičnost vas utegne odtujiti prijatelju. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Več samozavesti pri reševanju tekočih nalog. Na vidiku daljše potovanje. Ljubosumnost je odveč. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Povečan zaslužek po sklenitvi novega posla. Oseba, ki vas ljubi, bo imela skromno željo: izpol- nite jo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne smete več odlagati rešitve nekega problema. Zaupane vam bodo pomembne tajnosti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Mora v dopoldanskih urah zaradi družinskih skrbi. Realizaci- Pretirana trma utegne preprečiti uspeh neke naloge. Nepričakovano srečanje z ugodnimi posledicami. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vsaka novost v običajnem življenju je povezana s stroški. Spremeniti boste morali mnenje o nekem prijatelju. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nepričakovani rezultati dela, ki ste ga dolgo zanemarjali. Izogniti se bo treba vsiljeni diskusiji. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Obsežni upravni problemi bodo zaorali vaš dinamizem. Pozor pred nepremišljenimi izdatki. Sentimen talno presenečenje. Ko na kratko prikazuje Matefl Bora kot partizanskega pesnika karakterizira Borko predvsem njegovo povojno ustvarjalnost, pre0' vsem pa pesnitev Šel je popotnk skozi atomski vek. Ta pesnitev, je nastala leta 1957 in ki je bw doslej prevedena že v srbohrvaščino, francoščino, nemščino, an' gleščino in delno še v nekaj drugih jezikih, je po svoji vizionar-nosti edinstvena v slovenski t* evropski poeziji. Nastala je ? Borovega globokega humanizma in se z združitvijo emocij in krittC' nega uma upira možnostim, ki tl-čijo v današnjih vojnih pripravan med žarišči nacionalnega in *°" cialnega sovraštva. V madžarščino je spremno besedo prevedel Csuka Zoltan, ki * prepesnil tudi celotno pesnitev. Tekst pesnitve pa je v knjigi razporejen tako, da si vzporedno sled* posamezna poglavja pesmi naj prej v slovenščini in na dru0 strani v madžarščini. Vmes P0 so ilustracije, lesorezi Nore W' vrinove. Posebnost te knj'ge je tudi v tem, da gre pravzaprav za koprodukcijsko izdajo slovenske ,n madžarske založbe. Poleg Pomurske založbe je namreč kot izdajatelj navedena tudi budimpešton-ska založniška hiša Europa ngvkiado, s katero Pomurska z°' ložba vse tesneje sodeluje in Pre' ko katere pomaga utirati slovenski literaturi pot na madžarsko jezikovno področje. Ob lepi, tudi na zunaj privlačni knjigi, kakršna je knjiga z _ Borovo pesnitvijo v slovenščini 1,1 madžarskem prevodu, smo lahko samo veseli kulturnega poslanstva, ki ga vztrajno in brez posebne reklame opravlja Pomurska za' ložba v Murski Soboti. Sl. Ru- V FILMSKIH KROŽKIH Antologija «Petrolini» v krožku La Cappella Čeprav se žal ne moremo poglobiti v obširno analizo, hočem0 vendarle omeniti veliko vrednost reprize, ki smo jo videli v krožku La Cappella Underground. Gre za antologijo «Petrolini», ki vse' buje odlomke iz dveh filmov rone» in «Medico per j or za*), kl sta ju režirala leta 1930 Alessan-dro Blasetti in Carlo Campo0a' liani. Prvi film (Blasettijev) je reg1', stracija gledaliških interpretacij igralca Ettora Petrolinija (od lika Nerona do Gastoneja do F°r.' tunella in drugih), drugi Pa. je f.lmska prestavitev Petrolinijeve stvaritve prebrisanega tzdravni ka». Oba filma spadata v začetke zvočnega filma, zato omogočala, da se ohrani tudi čudovf Petrolinijev glas (medtem ko e igralec prej nastopil že v dveJ nemih filmih). Ta antologija nam je odkrilo vrhunskega umetnika, kajti Etto-re Petrolini je med tistimi iSra' ci, ki stalno proizvajajo nepozabne like in tipe. Petrolinijeva u' metnost je ljudska, tvulgarizro-joča», a je obenem višek abstraktnosti. Njegova uporaba besedn'0 iger nas je večkrat spominjalo na futurizem, ako ne na Joyce°v° in sploh najmodernejšo koncepcijo besede. Petrolinijeva veličina je tudi F tem, da obenem igra in komenp ra, ironzira ipd. lastno igro. We' gova razmišljanja o sebi, ki se tu pa tam pojavijo v filmu, r obenem izraz velike iskrenosti * globoke komične, igralske sile. **. smo gledali to antologijo (gleda smo jo kar dvakrat zaporedomah smo se tudi zavedali, koliko dolguje Petroliniju Totdjeva igra- NA FILMSKIH PLATNIH S im Peckinpah: «Junior Bonner* Nov film Američana Sama, Be. ckinpaha tJunior Bonner» mo buscadero, 1972) se od zadnjih del režiserja }K, «Strau> Dogs — Cane di padU0* ’ ker se dosti manj poslužuje zu nanjega prikazovanja nasilja■ ( tJun or Bonner» spada v zVr «sodobnega westema», ki prifc®?j-. je današnji zaton ameriške cib* zacije. In res je film v nekateri momentih zadet. Razvoj celote V' je pomanjkljiv in v zavirano manih prizorih se povrača Peckinpahov ekshibic ornizem. K bra je interpretacija (Steve J"; Queen, Robert Prestam, Ida no, Barbara Leigh). Izvrstna \ barvna fotografija Luciena ™ larda. Michael Winner: «The Nightcomers* Angleški film Michaela Wihfl^F ja *The Nightcomers» (lmPr°v.le samente, un uomo nella n°J 1971) je prosto posnet po Henrgja Jamesa. Njegova je zunanja morala, ki Prekr‘„e-dejansko izprijenost. A le pon kod je to nekaj več kot osill^ misel, kajti režija je le na spremljava zgodbe brez *’?„ ke verodostojnosti. Igrata Mhr Brando in Stephanie Beacho ■ Film je nastopil na beneškem > stivalu 1971. k Sergij Grme* PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT SPORI 7. decembra 1972 NOGOMET VČERAJ V FIRENCAH ODBOJKA V 2. ZVEZNI MOŠKI JUGOSLOVANSKI LIGI NOGOMET TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH PRVENSTEV Kanalski Salonit spet Nedeljski rezultati prinesli V nezanimivem srečanju Italija podlegla Belgiji pred novo preizkusil j o Po mnpnin mnnoriTi ijvpilpnrftv I« hila ta trkma ■». -U- Po mnenju mnogih izvedencev je bila ta tekma italijanski nogomet nekoristna in nepotrebna ITALIJA - BELGIJA 0:1 (0:0) tom. Belgijsko moštvo je prikazalo dobro igro, ki je slonela predvsem na /HRENCE, 6. — V prijateljski tekmi ** se danes srečali ekipi nogometnih f'a Italije in Belgije. .^ALIJA: Castellini (Superchi), Sa-“s&ii, Fedele, Esposito, Bet, Santa-Massa (Gori), Merlo, Bigon, Re ^<»i, Prati. BELGIJA; De Bree, Bastyns, Dal-Tolsa, Martens, Byerre, Stroy-“®t, Heylighen, Nicholaes, Tuegels, Mallants. SODNIK: Katsoras (Grčija). STRELCI: Nicholaes v 52. minuti. *°TC: 4-5. Gledalcev 15.000. to srečanje, s katerim so ita-/^ski nogometaši slabo zaključili le-sezono, mnogi menijo, da je r® Popolnoma nepotrebno in si ne J1®!0 razlagati, kakšno korist lahko aleareggi pričakuje od nastopa mla-Italijanskih reprezentantov. ,' Italijanski reprezentanci, ki so il za P°skusno je popolnoma pikala skupna igra in ni zato nič čudnega, če je bila poražena. Repre-.^tanca italijanske nogometne zveze * .jasno pokazala, da ni zmožna /J^ati napadov nasprotnikov, saj je Tilnoma manjkala praktičnost in se j® Vse naslanjalo le na telesni pri-|®avljenosti. Belgijci, ki so dejansko ^topili s postavo tretjeuvrščenega v Jalovem prvenstvu, Beerschotom, so na razpolago uigrano moštvo. ^o pa ne more ta homogenost jjaričevati slabega nastopa italijan-^ igralcev, ki igrajo vsi v A ligi. y elgijci niso pokazali nič izrednega. ^ratih so sicer imeli odličnega vra-?ris. celotno obrambo pa je vodil j1 Popravljal njene napake) Danec S«re. V napadu je bil najnevarnejši _kholaes, ki je bil avtor belgijskega ^“stka in mnogih strelov proti vra- praktičnosti. Zato je zmaga gostov popolnoma zaslužena in niso pomagali niti osebni podvigi Pratija ter Santarinija, ki sta skušala na vsak način vsaj delno rešiti rezultat. To pa jima ni uspelo niti takrat, ko sta se sama znašla pred vrati Belgijcev, njihov vratar pa je opravil res izredne podvige. Po tej tekmi ni Valcareggijev položaj prav rožnat, saj bo moral popolnoma spremeniti svoje moštvo Cunder 23», če bo hotel zmagati v prihodnjem srečanju proti mladi ekipi Turčije. * * * LJUBLJANA, 6. — V slovenskem republiškem finalu tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal je v Mariboru v ponovljeni tekmi ljubljanska Olimpija premagala Maribor z 2:1. Za Olimpijo sta bila uspešna Popivoda in Oblak. ŠPORT NA TV DOMAČI ŠPORT JUTRI PETEK, 8. DECEMBRA 1972 NOGOMET prijateljski nogomet 12.00 v Kopru 'oper — Zarja MLADINCI 9.45 v Trstu, Ul. Flavia Ubertas TS — Primorje NARAŠČAJNIKI 11-00 v Naselju Sv. Sergij »»ock _ Breg ZAČETNIKI 14.00 v Dolini *r®9 — Muggesana KOŠARKA MLADINCI 11-00 v Gorici ^PlOgen GO — Bor NARAŠČAJNIKI 9.00 v Gorici, h tel. Stella Matutina D°m — Begliano PRIJATELJSKA TEKMA 17.30 v Trstu, Ul. Caravaggio 8or — Italsider DEČKI PRIJATELJSKA TEKMA 16.30 v Trstu, Ul. Caravaggio “Of — Italsider ODBOJKA DEKLICE 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Br»a B — OMA Italijanska televizija bo prenašala jutri zaključne faze smučarskega tekmovanja v Val dTseru za «Kriterij prvega snega». Prenos bo na prvem sporedu s pričetkom ob 16. uri. imuiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfimiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiMii V PRIHODNJI TEKMOVALNI SEZONI Italijanski odbojkarji bodo precej zaposleni FIPAV bo posvečala glavno pozornost naraščaju Pomeril se bo z nevarno šesterko Borova - V nedeljo slovenski derbi Sava-Kamnik več sprememb na lestvicah Nekaj tekem so morali zaradi razmočenih igrišč odgoditi Prosta nedelja je kanalskim od bojkarjem prišla po naporni tekmi s Kamnikom kar prav. Fantje so se po «tekmi leta» nekoliko oddahnili, vendar so takoj usmerili vso pozornost na prihodnjega nasprotnika. Kot smo že pisali, je moštvo Borova nekobao v senci ostalih kandidatov za vrh, vendar z odličnim položajem na lestvici (3. - 5. mesto) in vedno pripravljeno presenetiti nasprotnika. Borovo je v devetih kolih osvojilo 12 točk, od tega kar šest v gosteh. Od devetih odigranih tekem jih je pet igralo v gosteh. Rezultati, ki jih je to moštvo doseglo na tujih igriščih so presenetljivi, zbujajo spoštovanje in kličejo k previdnosti. V prvem kolu je Bo rovo gostovalo v Kamniku in je srečanje zgubilo z rezultatom 3:2. V gosteh je nato zgubilo samo še z odličnim Interpletom (3:1). medtem ko je na preostalih gostova njih (Maribor, Spačva, Čajavec) Borovo trikrat zmagalo z rezultatom 3:2. Vsi ti izidi so zgovoren dokaz, da je to moštvo odličnih kakovosti. Nedvomno je ekipa psihično in kondicijsko odlično pri* pravljena. V Kanalu sicer ne dvomijo o popolnem uspehu svojega moštva, hkrati pa se zavedajo, da bo pot do zmage težka. Za derbi kola, ki bo to nedeljo ob 10. uri v telovadnici osnovne šole v Kanalu, vlada na Goriškem, povsem opravičeno, veliko zanimanje. V središču pozornosti ljubiteljev odbojke na Slovenskem bo v tem kolu nedvomno slovenski derbi med Savo in Kamnikom v Ljubljani, kjer je mogoč vsakršen rezultat. Jesenice nimajo v Sisku skorajda nobenih možnosti. Maribor pa bo skušal doma, na račun Interpleta iz Brčkega, osvojiti nov par točk in se pomakniti proti sredini letvice. Emil Hvalica Za italijanske odbojkarice in odbojkarje bo prihodnja mednarodna sezona izredno bogata in pestra. Različnih mednarodnih tekmovanj se bo udeležilo kar šest državnih vrst. Te reprezentance bodo: člani in članice, univerzitetni reprezentanci obeh kategorij ter obe mladinski. Prvi mednarodni nastop je rezerviran za ekipe • v okviru »Spomladanskega pokala*, katerega se bo udeležilo 14 ekip iz zahodne Evrope. Ta turnir, .bo ,v Neaplju od 16. do 21. aprila prihodnjega leta. Meseca avgusta prihodnje leto pa bo v Moskvi univerziada, katere se bo Italija udeležila tako s članicami kot tudi člani. Italijanski odbojkarji - študentje branijo celo prvo mesto, katero so si priborili leta 1970 v Turinu. Prihodnje leto bo na sporedu tudi evropsko prvenstvo za mladince. Obe mladinski in univerzitetni reprezentanci se bodo za te zahtevne nastope odlično pripravile, saj bodo odigrale prijateljska srečanja s številnimi močnimi reprezentancami, kot s Sovjetsko zvezo, Poljsko, Belgijo, Nizozemsko, Franci io in še nekaterimi drugimi. Prihodnje leto pa bo odbojkarska zveza Italije polagala največjo pozornost na mlade odbojkarje. Da bi delo potekalo v najlepšem redu se bodo vsi trije zvezni trenerji sestaja1'' enkrat mesečno ob prisotnosti pred stavnika FIPAV Giannozzija. G. F. ima vse možnosti, da ta uspeh ponovi tudi v gosteh in se tako uvrsti v drugo kolo. Varovanke Loredane Lugli so srečanje pričele precej spodbudno pa čeprav so stopile na igrišče brez svoje režiserke Montanarijeve. Prva dva seta sta pripadala domačinkam in največja zasluga za to nedvomno pripada odlični tolkačici Julii, ki je bila 'na"1 mreži nezadržna. Gostje so pokazale, nekoliko bolj zrelo odbojko jle; v tretjem nizu, katerega so tudi odločile v lastno korist. Najbolj izenačen je bil tretji set in oba tekmeca sta prav v tem delu pokazala najlepšo odbojko. G. F. POKAL EVROPSKIH PRVAKINJ Fini čez prvo oviro Fini — Montpellier 3:1 (15:8, 15:10, 6:15, 15:12) Tudi italijanske prvakinje od e-kipe Fini iz Modane so uspešno startale v tekmovanju za evropski pokal odbojkarskih prvakinj. Italijanskemu prvaku je žreb določil državnega prvaka Francije Mont pellier, ki prav gotovo ne spada med močnejše nasprotnike v tej konkurenci. Fini' je povsem zasluženo zmagal na domačem igrišču in I ob 8.30. NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO Jutri v Gorici Dom-Begliano Jutri zjutraj se bosta srečali e-kipi, ki zasedata zadnje mesto lestvice košarkarskega naraščajniške-ga prvenstva: Dom (Gorica) in Begliano. Dom ima v tej tekmi lepe možno sti, da osvoji prvi točki tega prvenstva in tako zapusti rep lestvice. Ekipa Begliana ima svojo glavno moč v visokem centru, sicer pa je še precej pomankljiva; zato bodo naši fantje morali dodobra braniti in zapirati pot centru, da bo dosegel čim mainj košev. Pred to tekmo vlada v domov skih krogih optimizem, kar je gotovo dober znak. Toda igralci Doma se morajo zavedati, da bodo morali dati1 vse od sebe, če bodo hoteli odnesti celoten izkupiček Upajmo, da bodo zaigrali tako, kot so proti ekipi Splligen A v nedeljo; v tem primeru jim zmaga ne bi smela uiti. Tekma Dom — Begliano bo v telovadnici »Stella Matutina* (Ulica Nizza) v Gorici s pričetkom ob 9. uri. Vsi igralci Doma naj se zberejo pred omenjeno telovadnico I. K. 1. zvezna moška odbojkarska liga Ravenski Fužinar še vedno na repu Tudi po 5. kolu I. zvezne odboj karske lige Fužinar še ni okusi! slasti zmage. V tem kolu je tudi nihče ni pričakoval, saj je Fužinar gostoval v Beogradu prpti moštvu Ovene zvezde, ki je letos najresnejši kandidat za naslov prvaka. Kandidaturo pa je v prvih petih kolih samo še potrdil. Tekma med Crveno zvezdo in Fu-žinarjem je ves čas potekala v znamenju očitne premoči Beograjčanov, ki so bili boljši v vseh elementih igre. Čeprav so se igralci unumiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniu OBVESTILA SPDT sporoča, da je moralo spremeniti datume svojih smučarskih tečajev, ker ni v nobenem bližnjem kraju dovolj snega. Jutri bo zato odpadel napovedani prvi dan tečaja. Če bo v prihodnjih dneh zapadel sneg, bo prvi tečaj 17. decembra, če pa ne, se bo začel 14. januarja, nadaljeval pa 21. in 28. januarja ter 4. februrja. Zimske športne igre bodo 18. in 25. februarja (nagrajevanje pa 3. marca). SPDT sporoča, da ne sprejema več nobenega novega tečajnika, ker so vsa mesta že zasedena. Prosi pa vse tiste, ki doslej šc vedno niso dostavili svojih rojstnih podatkov, da to store v čim krajšem času. * * * Združenje slovenskih športnih društev v Italiji obvešča, da bo OBČNI ZBOR v petek, 8. decembra ob 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Gcppa 9. * * * V okviru praznovanja 25-letnice ustanovitve društva organizira ŠD Juventina NOČNO ŠTAFETO v četrtek, 7. decembra ob 19. uri. Start in cilj bosta na trgu v štan-drežu, proga pa bo dolga 1800 m. Startale bodo štiričlanske ekipe, razdeljene v dve skupini: 1. mladinci od 12. do 15. leta, 2. člani od 16. leta dalje. ŠD Juventina vabi mladino, da se štafete udeleži, da bi tako skupno praznovali četrt stoletja delovanja tega društva. Vpisovanje ekip je na sedežu društva (pismeno: ŠD Juventina — P. Sant’Andrea 1 — 34170 Štandrež Sant’Andrea — Gorica) in v gostilni «Pri Romani* na trgu v Štandrcžu. * • » ŠD Breg sklicuje 7. REDNI OBCN! ZBOR ČLANOV, ki bo v četrtek, 7. decembra 1972 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v srenjski dvorani v Boljuncu, z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitve predsedstva; 2. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja ter predsednika nadzornega odbora; 3. Volitve novega odbora; 4. Razno. Fužinarja trudili, niso mogli preprečiti prave katastrofe. V nedeljo gre Fužinar ponovno v goste. Pomeril se bo z zelo solidnim moštvom Vardarja iz Skop ja, ki je s šestimi točkami1 na odličnem 4. mestu. Le z odlično igro bi Fužimarju uspelo iztržiti set, morda dva. Več se vsekakor ne bo dalo storiti. Od ostalih tekem petega kola velja omeniti odlično predstavo v Izoli', kjer je reški Kvamer po dveumi borbi s težavo premaga! drugega novinca v ligi — Modrico, ki je ljubiteljem odbojke na Gorir škem ostala v spominu po lanski nepozabni tekmi z moštvom Salo nita v Kanalu. Emil Hvalica DUNAJ, 6. — Simmenthal se je uvrstil v četrtfinale mednarodnega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov. V povratnem srečanju je premagal dunajski Wienerberg z 82:80 (44:34). V prvi tekmi so zmagali Italijani s 93:76. 2. AMATERSKA LIGA V nedeljskem desetem kolu prvenstva druge amaterske kategorije je prišlo do nekaj presenetljivih izidov in do sprememb na lestvici. Vodeča isonzo je klonil Sa-gradu, ki sc je s to zmago nepričakovano vrini! na diugo mesto in ge loči ic točka "d prvega Tudi drugouvrščeni Foguano j; zaužii v M'.;ah visok poraz m si je pokvaril svoj položaj v skupni uvrstitvi. itdaj si deli tie'jt mesto s tržaškim Interjem SS, ki je po precej razočarujočem začetku res presenetil. Dno lestvi'e je ostalo nespremenjeno, korak naprej so napravile le Campane-i-.e Prvenstvo posta ja gotovo vedno oolj zanimivo, saj 'mamo na les>ci v razdalji dveh točfc kar devet ekip. Za naša mos va je bil nedeljski tavri jaj še rar dober. Vsi štiri ekipe so remizirale in obdržale stara mesta lestvice. Vesna in Zarja sta se pomerili na Kriškem pravokotniku m sta meri.i takoj od zait tka le na remi Križani so sicer nekoliko bol’ napadali, toda odlični Babuder je branil vse (in celo enajstmetrovko kriškega kapetana Miliča). Brežani so igrali v nepopoln- po stavi in je zanje remi proti solidnemu Interju res velik uspeh. Primorje je proti razigrani enaj- VAL D’ISERE, 6. — Jutri bo v Val dTseru prvo letošnje mednarodno smučarsko tekmovanje za svetovni pokal. Na sporedu bo ženski smuk. Glavna favoritinja je Francozinja Jacqueline Rouvier. steiici S. Canziana prvo povedlo. 1 Torreanese — Natisone 3:1, Civida- ni pa znalo obdržali tega vodstva, saj so gostje kmalu skrčili razdalje in zasluženo odnesli s Proseka točko. IZIDI: Libertas — Portuale 3:3, Muggesana — Fogliano 3:0, Vesna — Zarja 0:0, Breg — Inter SS 0:0, Campanelle — Aurisina 2:0, Primorje — S. Canzian 1:1, Sagra-do — Isonzo 1:0, Flaminio — Libertas Prosek neod. LESTVICA: Isonzo 14, Sagrado 13, Fogiiano im Inter SS 12, Muggesana 11, Primorje, S. Canzian in Zarja 10, Flaminio, Portuale, Breg, Vesna in Campanelle 9, Libertas in Aurisina 6, Libertas Prosek 5. PRIHODNJE KOLO: Isonzo — S. Canzian, Libertas — Campanelle, Fogliano — Libertas Prosek, Portuale — Aurisina, Flaminio — Muggesana, Breg — Vesna, Zarja — Inter SS, Primorje — Sagrado. V skupini D je prišlo na vrhu lestvice do sprememb in razjasnitve. Torreanese vodi sam, s točko prednosti pred Pro Farro in San Marcom, ki je v nedeljo zmagal proti Juventini. Štandrežci so klonili tudi v Gradišču, čeprav s pičlim golom razlike. Naj dodamo, da je edini gol, ki je odločal o srečanju, bil avtogol desnega branilca Juventine Nanuta. IZIDI: Lucinico — Ziracco 3:0, KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR Borova mladinska peterka najboljša med našimi ekipami Presenetljiv napredek mladih Kontovelcev - Tudi Borovi člani izboljšujejo svojo igro Od vseh naših košarkarskih ekip so v tem kolu najbolje igrali Borovi mladinci, ki so bili proti gpri-ški ekipi Tigers povsem enakovreden nasprotnik. Delno so napredovali Borovi člani. D LIGA Borov trener Mari je z nedeljskim nastopom zadovoljen: «V tekmi proti Fiammi smo končno zaigrali nekoliko bolje. V napadu smo dosegli preko 50 točk in to je za nas že viden uspeh, saj v pejšnjih treh tekmah nismo šli preko 40 točk.» »Fabjan je bil tudi v tej tekmi najboljši. . .» «Kot najbolj izkušen igralec ekipe je Fabjan tudi proti Fiammi odlično igral. Sam je dosegel preko 30 točk, več kot polovico našega izkupička.* «Nekoliko slabša pa sta bila centra Koren in Šare?!* «Medtem ko sta bila v obrambi dobra, sta v napadu popolnoma odpovedala. Videti je, da bosta morala še igrati in trenirati, da bi se lahko uveljavila v napadu, kjer je treba odločnosti in prisebnosti.* Ostali tržaški peterki sta zmagali. Cianocolori' je prišel do prve zmage na lastnih tleh z visokim izidom proti močnemu Virtusu iz Padove, medtem ko je Don Bosco Motori Plet zmagal nič manj kot v Padovi proti ekipi Pro Pace. Trenutno so, žal, na dnu lestvice brez točk le borovci. IZIDI: Don Bosco TS — Pro Pace PD 65:61, Cianocolori — Virtus PD 91:79, Palestro Fiamma PD — Bor 70:53, Hannibal — Lido Šanson VE 93:66, Treviso — CUS Padova 51:47, Crick VE — Jesolo 58:48. LESTVICA: Crick VE 8, Hannibal, Don Bosco in Lido Šanson VE 6, Pro Pace PD, Treviso, Virtus Padova in Jesolo VE 4, Cianocolori, CUS Padova in Palestro Fiamma Padova 2, Bor 0. PRIHODNJE KOLO (10. 12.): Don Bosco TS — Treviso, Cianocolori! —■ Pro Pace PD, Fiamma — CUS Padova, Crick VE — Hannibal, Vir- tus PD — Bor (11.00), Jesolo — Lido Šanson VE. MLADINCI Sodnik Višintin iz Tržiča, ki je sodil tekmo mladincev med Borom in Tigerspm iz Gorice, se je o srečanju tako izrazil: «Bila je to res dobra in tehnično veljavna tekma. Le malokrat sem videl, -da bi, se dve mladinski ekipi s takim navdušenjem in zagrizenostjo spoprijeli, ne da bi pri tem igrali grobo.* In res so borovci v- soboto odigrali' svojo najboljšo tekmo v tem prvenstvu. Takoj naj povemo, da je bil Borov nasprotnik ekipa Tigers iz Gorice ena boljših v tem prvenstvu in so med ogrevanjem naši fantje kar obstali1. Goričani so namreč kar vsi zabijali žoge v koš. Že to priča o telesni pripravljenosti in višini te ekipe. Na igrišču pa so borovci pokazali igro, ki .je nismo bili navajeni. Obenem pa smo z zadovoljstvom ugotovili, da lahko Bor računa na nekaj zelo obetajočih košarkarjev (Koren, Ba-razutti, Francia, Deško, Valter Hrvatič). In odsoten je bil pri' tem Robert Klobas. IZIDI: Italsider — SplUgen Brau GO 53:63, Bor — Tigers 71:84, Radiči' Arte B — Ferroviario 67:48, POM - Ardita 54:45, Itala - TJoyd Adriatico 56:74. LESTVICA: Lloyd Adriatico 8, Radiči Arte GO, Spliigen GO 6, Ferroviario, Ardita, POM in Tigers 4, Itala 2, Bor 0. PRIHODNJE KOLO (jutri, 8. 12.): Ferroviario — Italsider, Tigers — POM, Lloyd Adriatico — Radiči Arte B, SplUgen GO - Bor (11.00), Ardita — Itala. NARAŠČAJNIKI Obe naši peterki s Tržaškega, ki sta bili zaposleni v tem prvenstvu, sta bili poraženi. »Tokrat smo igrali slabo,* pravi trener Kontovela Stojan Kafol, »nasprotniki so bili znatno višji od nas in so lahko brez težav lovili odbite žoge. Moram pa povedati, da so se tudi naši igralci zelo potrudili pri prestrezanju odbitih žog in so v tem marsikdaj tudi uspeli.* Kaj pa mnenje trenerja Italsidra Stiebla o naši peterki1: «Od Kontovelcev nisem pričakoval, da so v tako kratkem času napravili tak napredek. Ekipa ima več obetajočih igralcev, ki pa so, žal, nekoliko premajhni.* V Poletovem taboru niso priča kovali takega poraza. Lloyd je do sedaj igral slabše. Zgubil je z visoko razliko proti Interju 1904 in v prijateljski tekmi s SABA. Vse je kazalo, da bodo naši košarkarji lahko enakovredno zaigrali z «lloy-dovci*. Na igrišču pa se je izkazalo, da je Lloyd vse prej kot poprečna ekipa. Poletov trener Sergij Tavčar: «Z visokim porazom seveda nisem zadovoljen. Zadovoljen pa sem, ker so se v tej tekmi uveljavili prav najmlajši' igralci kot so Daneu, Ferluga in Ris-mondo.* Bor je tokrat počival. IZIDI A SKUPINE: Lloyd A -Polet 75:38, Kontovel — Italsider 28:59, Servolana — Inter 1904 22:52. LESTVICA: Inter 19M 10, Lloyd in Italsider 6, Polet in Servolana 2, Kontovel 0. IZIDA SKUPINE B: Don Bosco -Cianocolori 43:63, SABA — Ricrea-tori 83:78. Počitek: Bor. LESTVICA: SABA 6, Riereatori in Cianocolori 4, Bor 2, Dem Bosco 0 Jutri Bor — Italsider (dečki in naraščajniki) Jutri se bosta ekipi Bora in Italsidra pomerili v kategoriji dečkov in naraščajnikov. Prijateljski tekmi bosta v telovadnici v Ulici Caravaggio. Srečanje dečkov (letniki 1959 in 1960) bo ob 16.30, tekma naraščajnikov pa ob 17.30. b. 1. OLIMPIJSKE IGRE LAKE PLACID, 6. - Skoraj 70 odstotkov prebivalstva Lake Placi-da je glasovalo za kandidaturo tega mesta za organizacijo olimpijskih iger leta 1976, potem ko se jim je odpovedal Denver. lese — Estudine 2:1, Farra — Val-natisone 2:0, Vetroresina — S. Roc-co 1:0, Aurora — Piedimante 1:1, Audax — Villanova 4:3, S. Mar-co — Juventina 1:0. LESTVICA: Torreanese 15, Pro Farra in Sam Marco 14, San Rocco in Cividalese 13, Juventina, Ziracco, Lucinico in Audax 10. Estudine, Valnatisone in Piedimante 9, Natisone 8, Aurora 6, Villanova in Ve- irvirpciiriji ^ PRIHODNJE KOLO: Juventina -Villanova, Lucinico — Aurora, Natisone — Pro Farra, Ziracco — Piedimonte, Valnatisone — Torrea-nese, Vetroresina — Estudine, Cividalese — San Rocco, Audax — Sam Marco. 3. AMATERSKA LIGA V tretji amaterski ligi, kjer so odgodili dve srečanji zaradi slabih igrišč, so odigrali osmo kolo. SKUPINA N V skupini N je bilo nedeljsko kolo zopet uspešno za vodeči Duino, ki je z zmago nad COOP še povečal svojo prednost, saj nista šla Cartimavo in Libertas S. Marco preko remija. Edino ACEGAT je še vedno z isto zamudo (šest točk in tekma manj) za prvim na lestvici. ACEGAT je v nedeljo premagal podlonjerski Union, ki se je sicer srčno boril, ni pa znal izrabiti nekaterih ugodnih priložnosti za gol. IZIDI: Libertas S. Marco — De-macori 0:0, Duino — Cooperative Operaie 2:0, Union — ACEGAT 1:2, Roianese — Libertas Rocol neod., Esperia Sv. Alojz — Cartimavo 0:0. LESTVICA: Duino 15, Cartimavo 10, ACEGAT 9, Libertas S. Marco in Esperia Sv. Alojz 7, Unoin 6, Demacori in Roianese 5, COOP 4, Libertas Rocol 2. PRIHODNJE KOLO: ACEGAT -Libertas S. Marco, Demacori — COOP, Libertas Rocol — Union, Cartimavo — Roianese, Duino — Esperia Sv. Aloiz. SKUPINA O V skupini O se je dvoboj med konkurentoma za končno zmago, Zaulami in Opicino Supercaffe, zaključil z zmago gostov, ki so s tem dohiteli nasprotnika. Vsekakor moramo pripomniti, da imajo Openci tekmo manj. Spodrsljaj Žavelj je izkoristil tudi Stock, ki je odpravil moštvo Edilcalorja, medtem ko je GM Trst nepričakovano zgubil proti ekipi Perugino. ., i IZIDI: Zaide — Opicina Supercaf- ,0 fe 1:2, Perugino — GM Trst 1:0, Primorec-—- Fiamma neod., Stock — Edicolor 3:1, Libertas Opčine — Virtus 1:2. LESTVICA: Zaule in Opicina Su percaffe 12, Stock 11, GM Trst in Virtus 9, Edilcolor 6, Perugino 4, Fiamma in Libertas Opčine 3, Pri moreč 1. PRIHODNJE KOLO: Edilcolor -Libertas Opčine, Fiamma — Stock, GM Trst — Primorec, Opicina Su percaffe — Perugino, Virtus -Zaule. SKUPINA P V skupini P sta Costalunga in S. Anna še enkrat potrdili svojo premoč nad ostalimi. Obe ekipi str v nedeljo igrali proti nevarnim na sprotnikom. Lestvica je po nedeljskem kolu dobila svoje pravo lice. saj je zdaj jasno, da se za prvo mesto lahko borita le S. Anna in Costalunga, maitem ko imajo vse ostale ekipe možnost, da zasedejo . le tretje mesto. Zasledovalci so si vsi enakovredni, kar lahko sodimo Po dosedanjih srečanjih. IZIDI: Libertas Barkovlje — Costalunga 1:2, Breg B — Domio 1:1, . S. Anna — Giarizzole 2:0, Bar Ve ; neto — Don Bosco 1:0, Libertas Sv ; Sergij — Olimpija 1:1. LESTVICA: S. Anna in Costalun- * ga 11, Giarizzole 8, Libertas Bar- '* kovlje 6, Don Bosco, Olimpija in Libertas Sv. Sergij 5, Bar Venete 4, Domio 3, Breg B 1 (izven kom kurence). PRIHODNJE KOLO: Giarizzole — Libertas Barkovlje, Costalunga — Domio, Don Bosco — S. Anna, O-limpija — Bar Venete, Breg B — Libertas Sv. Sergij. B. R. } Domini partizanskega zdravnika Imen ne bo ostal na kamnu od te hiše in ranjence, ki im pravkar rešili z operacijo življenje, bodo poklali. Pri delu v naslednjih dvanajstih urah me je grizla v dnu i se še zmračilo, ko je zagrmelo od Opčin ta začeli so ati ranjence drugega za drugim. Veliko je balo Mongo-ruskega bataljona, med našimi pa veliko funkcionarjev, rali smo na dveh operacijskih mizah, na eni jaz, im drugi dvard. Asistiral je dr. Možina, na pomoč je prišel tudi nski zdravnik iz Dutovelj dr. Rovatti, ki se m umaknil rugi Italijani v Trst ali globlje v Italijo. Pozneje so mi ali, da je vsa leta pomagal partizanom. Perirali smo vso noč, šele proti jutru je naval ranjencev jal. ed oivilisti je bila posebno prizadevna tovarišica Giusti-omagala je prenašati ranjence in nam hitro preskrbela, ‘mo potrebovali. Strokovne zadeve pa je tiho ta skoraj «no kakor da je ni, opravljala starejša Kraševka, naj-heje medicinska sestra. Bila je tako skromna, da sem 1 za njeno ime šele čez leta. rav ona me Je po delu peljala v gornje nadstropje in mi pokazala posteljo, poprej pa še kopalnico, pravo kopalnico s kadjo ta toplo vodo, da sem se po dolgih mesecih civilizirano skopal. Kakšen užitek po napornem delu! IV. Spal sem kot ubit, ko me zbudi ropotanje motorjev. Prva misel je bila skladna z mojo predstavo o vojaškem položaju: «Nemci! Kam z ranjenci? Tako sc nas torej pustile na cedilu komande!« Hitel sem, kar sem mogel, po stopnicah navzdol. Toda po hiši nikjer preplaha ali tekanja, ki sem ga bil vajen, če je pretila nevarnost. Ne vem, kdo se mi je prismejal nasproti: «Ali te je strah? So tanki, so. Pa ne nemški, naši!« Nisem mogel verjeti. Torej le IV. armada! Skočil sem na cesto. Res je. Mimo nas je vozila cela kolona tankov z jugoslovanskimi oznakami. Na cesta je bilo nekaj ljudi, posebno otrok, ki so jih pozdravljali. Tankisti so jim metali bonbone. Malokdo je mislil, da imajo partizani tanke, in vsak, ki jih je zaslišal, se je skril, ker je bil prepričan, da so nemški. Šele čez nekaj časa je nastala sproščenost in navdušenje. Ranjencev izpred Opčin ta okolice pa še in še. Nismo mogli varati sami sebe. Vojna še ni bila končana. Opoldne je prihrumel od železniške postaje v Dutovljah novozelandski tank. Imel je radijsko postajo, sprejemno in oddajno. Pozdravili smo se, povedal sem jim, da smo partizanska vojna kirurška bolnica. Verjetno so javili svoji komandi, da so prišli v stik z jugoslovanskimi partizani, se o-brnili in odpeljali v smer, iz katere so prišli. Dr. Edvard, ki je operiral prejšnji večer do poznih ur, je nato izginil. Pojavil se je 1. maja dopoldne. Bil je prelep sončen dan. S Frenkom sta se pripeljala iz Tržiča v belem, skoro novem rešilnem avtomobilu, z velikanskim rdečim križem. Av- to je bil ves v cvetju, šofer je imel na sebi najmanj tri rdeče zvezde ta rdeč nagelj v gumbnici: «Tutti partigiani, tutti partigiani!« nam je zatrjeval. Dr. Edvard nam je povedal, da smo osvobodili Trst ta Gorico in da sta s Frenkom organizirala prevoz ranjencev iz «Franje» ta «Pavle» v mesta. Kirurškega dela pa ni zmanjkalo. Borbe niso bile še popolnoma končane, najbolj zagrizeni fašisti so se še upirali, tako da je bilo še vedno dosti ranjencev. Nekaj je bilo tudi nesreč z orožjem, ker ga nekateri niso bili vajeni. Prihajali so že prvi ranjenci iz IV. armade — iz prekomorske tankovske divizije, kjer je bilo veliko Slovencev ta posebno Primorcev. Huda nesreča se je zgodila, ko Je partizan skočil s kamiona ta se mu je pri tem bomba zataknila za ograjo. Tempirana je padla med ljudi. Nekateri so še uspeli skočiti s kamiona, dr. Didiču iz Idrije in zobotehtnied Ivanki pa je eksplozija tako hudo razmesarila nogi, da smo jo morali prvemu amputirati v krači, drugi pa nad kolenom. Kirurška ekipa se je spremenila že kar v majhno kirurško poljsko bolnico. Ranjence so prišle negovat še sestre re dovnice iz Tomaja ta medicinske sestre iz Trsta, ki jih je pripeljala s seboj sestra Dea. Zapomnil sem si jo, ker sva pozneje, že v miru, delala skupaj v bolnišnici Valdoltra. Začeli smo urejevati notranjost stavbe in tudi okolico, saj je bdi park zelo zanemarjen. Zoro je dobil, ne vem na kateri komandi, deset nemških ujetnikov, za katere je podpisal v dvojniku poseben dokument. Takole Je pisalo na njem: ((Potrdilo za dvig 10 (z besedo deset) Švabov za delo v bolnici Dutovlje. Podpis: Zoro.« V zatišju, ko nd bilo dela, mi je Frenk rekel: «Ali si že bil čez cesto?« «Ne. še nisem utegnil.« «Zdaj pa lahko greš! Tovarišica Marička ima čudovit teran ta pršut.« V življenju še nisem srknil kraškega terana niti poskusil kraškega pršuta. Tega ta onega mi je zdaj ponudila tovarišica Marička na pogrnjeni mizi. Iz peska je izkopala buteljko najboljšega. Že dolgo nisem bal deležen takega razkošja. Marička je imela radijski aparat ta je zdaj svobodno poslušala novice z vseh strani sveta. Kakor smo bili mi prepričani ,da se bo vse dobro izteklo, da bomo dosegli poleg socialne revolucije in zmage tudi slovenske naravne meje na Soči, tako je bila Marička zaskrbljena zaradi vesti, ki so jih . oddajald Angloamerikanci. šlo je za usodo Trsta in Gorice SEŽANA 3. 5. — 7. 5. 1945 «V čudovito bolnico moraš. Take že dolgo nisi videl. U-žitek bo operirati v njej.« S temi besedami mi je izročil dr. Edvard ukaz za nov premik, za pot v Sežano. Za upravnika v Dutovljah je postavil Danila Šuligoja, z menoj pa je šel Lojze Klanjšček, edini še prosti član zadnje kirurške ekipe. Vsi drugi so že bili razmeščeni na razne dolžnosti. Dr. Edvard je zasegel nemško vojno bolnico v Sežani kot vojni plen IX K, tdk preden bi to skoro storila neka vojašks enota IV. armade. Spoznal sem, da so tudi enote iste vojske pa čeprav partizanske, ljubosumne druga na drugo, ko grt za delitev uspeha, še bolj pa plena. V sežansko vojno bolnico me je dr. Edvard pripeljal ponoči. Za političnega komisarja je bil že postavil tovarišico Tatjano, mlado, energično partizanko, farmacevtsko pomočnico Ja neke zakomspirirane farmacevtske ustanove IX K. (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul. 94 Maggio 1/1 Telefon TRST Ul. Montecchi 6/II TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon Telefon 794 638 833 82 795 823 761 470 Uredništvo Podružnica Uprava Oglasni oddelek Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 7. decembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Grad.šče 10/11 nad. telefon 22 zv/ Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno legalni 400, osmrtnice >n sožalja 200 lir »Mali 0S'* , Oglasi upravni 300, 80 lir beseda. Oglasi oglasnem oadelku ali upravi. Iz Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel osmrtnice ... ------,- ---- tržaško in goriško pokrajino se naročajo V" vseh drugih pokrajin Italije ori sr- Izdaja in tiska ZTT • Trsl TEHNOLOŠKO RAZDOBJE RAZISKOVANJA LUNE SE IZTEKA Začel se je zadnji polet proti Luni v okviru ameriškega načrta «Apollo» Po predvidevanjih bosta vesoljca Cernan in Schmitt pristala na Luni prihodnji ponedeljek - Pomembne raziskave Luninih tal KENNEDY.JEV RT, 6. - V trenutku, ko pišemo te vrstice se mrzlična dejavnost na platformi «A» «vzletne skupnosti' 39», bliža k svojemu višku. Tehniki so že povezali silne rezervoarje orjaškega «satur-na 5» 7. viri zmrznjenega kisika in vodika (gre za temperaturo za več kot sto stopinj pod ničlo), ki' napajajo ogromne prostore z gorivom, ki je potreben za vzlet. Vse poteka po že ugotovljenih normah. Trije kozmonavti so davi dolgo spali. Ko so se prebudili, so zaužili izdatno malico, se potem vežbali z raznimi aparaturami, pozno zvečer pa so prišli pred vzletni stolp, kamor, v trenutku, ko pišemo, že vstopajo. Čas v katerem lahko pride danes (oziroma jutri zjutraj zgodaj) je zelo omejen. Če bi zamudili to priložnost, bi utegnili ponoviti poskus po enem dnevu, nakar bi ga bilo treba, v primeru neuspeha, odložiti' za mesec dni. Zdi se, da mora človek, kljub svojemu velikemu poznavanju narave, še vedno upoštevati njene zakone. Vse to pa je odvisno od relativno majhne moči «Satuma 5». In vendar je ta stroj (njegovega sovjetskega tekmeca še ne poznamo) za naše človeške pojme izredno silen. Za napolnitev njegovih nenasitnih grl so potrebni vlaki in vlaki goriva ter je visok čez 110 metrov. Od vse te ogromne teže odpade na kovinske RENTABILNOST Zapor v Slavonskem brodu so ukinili ker ni rentabilen, saj že sedem mesecev ni v njem nobenega zapornika. Jugoslovanski tisk se ob tej priložnosti vprašuje v katere rentabilne zapore gredo tisti, ki so pripeljali svoja podjetja v nerentabilnost. Nekaj pred četrto ur0 jutrišnjega | dele raznih stopenj in na potrebno dne (po srednjeevropskem času) ! gorivo več kot 90 odstotkov celot- j ne teže. Človeštvo plača še vedno 1 ogromen davek, da se osvobodi zemeljske težnosti. Zato gredo vsa najnovejša raziskovanja v v smeri znižanja tega ogromnega «davka». Kozmonavti Eugene Cernan. poveljnik odprave, geolog Harrison Smitt ter Ronald Ewans si v trenutku, ko pišemo te vrstice, ne postavljajo teh problemov. Za njih velja le geslo »priti do Lune, pristati na njej ter se vrniti , živi in zdravi na Zemljo.» Prav v teh urah preučujejo še na Zemlji vso dokumentacijo poleta. Cernan in Ewans sta se sestala s svojci, čeprav jih je ločilo nepredirno steklo. Schmitt ni videl svojih staršev, ker živijo v oddaljeni Arizoni. Po predvidenem programu bodo trije vesoljci vstopili v vesoljsko ladjo in ta bo odletela proti Luni nekaj pred četrto uro zjutraj (po srednjeevropskem času). Ko bodo zarohneli motorji «Sa-tuma 5» bo na Kennedyjevem rtu popolna noč. Sled silnega stroja, vzletu katerega bo prisostvovalo najmanj pol milijona ljudi, bodo utegnili opaziti na površini, ki je približno tako velika kot cela Evropa. Ko pa se bo izključila prva stopnja rakete ter se bodo vžgali motorji drugfe stopnje, Ae bo ritij-goče opaziti več vesoljske ladje. Potem ko se bo «Apollo 17» vključil v zemeljski krožni tir, se bo GOLJUFIJA Neki trgovec iz Sanrema, čigar imena policija ni sporočila, je prijavil preiskovalnim organom svojo bivšo ljubico 28-let-no Doro Sugeri, zaradi goljufije in 51-letno vedeževatko Marijo Melogno zaradi sodelovanja pri goijufiji. Po trgovčevi izjavi sta se ženski zmenili in ga ogoljufali, za nekaj milijonov lir. Melognova je namreč dalj časa ozdravila* trgovca, da bi ga nztrgala iz rok hudobca*. Zdravljenje seveda ni bilo poceni, ker se je vedeže-valka morala «spoprijeti» s hudičem. Zaradi zelo napornega dela je zahtevala 50 tisoč lir za vsak pregled. Vedeževalka je ■ bila včeraj zaposlena z nekim klientom in je buljila v karte, ki jih je razporedila na mizo, ko je nenadoma vstala in izjavila: «Policaji prihajajo pome*. V istem trenutku je zazvonil zvonec in vedeževalka je povabila agente naj vstopijo v sobo še preden bi lahko komisar izustil besedico. Zenski sta seveda dali preiskovalcem precej različno verzijo dogodkov kot trgovec. Su-gerijeva je izjavila, da se je njen bivši ljubljenec prostovoljno zatekel k vedzževalki, slednja pa je zaprisegla, da je za vsak pregled zahtevala le tisoč petsto lir. Policisti so vedeževalki prisodili «mastno* globo, ker ni imela dovoljenja za vedeževanje. začela druga faza poleta proti Luni. V določenem trenutku se bodo ponovno vžgali motorji tretje step-nje, ki bodo pognali vesoljsko ladjo proti Luni. Kot navadno, bo preteklo nekaj dni preden bo ladja dosegla Lunino območje, kamor se bosta spustila poveljnik Cernan in geolog Schmitt z lunarnim modulom «Challenger». Šele v ponedeljek bosta Lunina raziskovalca pristala na našem naravnem satelitu, kjer bosta začela morda najbolj pomembne raziskave, ki zadevajo področje Taurus - Littrow na severovzhodu vidne Lunine covršine. Agenti zaplenili skoraj eno tono «umetnih ognjev» v skrivnih skladiščih RIM, 6. — Tragična eksplozija v Ulici Prenestina v Rimu, zaradi katere je izgubilo življenje 15 ljudi, je vzbudila strah vseh prebivalcev italijanskega juga, ki dan za dnem obveščajo policijo in karabinjerje o protizakonitih skladiščih smodnika. V zadnjem tednu so varnostni organi zaplenili v južnem delu polotoka na tone smodnika za izdelovanje petard, raket in podobnega materiala, ki vsako leto ob božičnih in novoletnih praznikih povzroča na desetine človeških žrtev. Kaže, da so se ljudje po tragični izkušnji eksplozije v Rimu končno zavedali nevarnosti, ki jo predstavljajo skrivna skladišča eksplozivnega materiala. Agenti komisariata rimske četrti Prertestino, kjer je eksplodiralo poslopje, so danes našli v predmestju pet stotov materiala za u-metne ognje. Razstrelivo je kdo pustil na nekem travniku v bližini bencinske črpalke. Policisti so pod vodstvom dr. Rotolija zaplenili petarde in «tric-trac». Karabinjerji legije «Roma» so zapIdrtIH1 driigk dva stota razstreliva v četrti »Appia - latina*. Eksplozivni material je bil shranjen v plastičnih zabojih. Močna eksplozija je danes zjutraj popolnoma uničila kolibo v neapeljski četrti Pianura. Na srečo ni bilo človeških žrtev, ker v kolibi ni bilo nikogar ob trenutku eksplozije. Na kraj so prihiteli gasilci in agenti javne varnosti, ki so uvedli preiskavo. Koliba je bila last minerja Ilaria Pelusa, kj je izgubil življenje pred nekaj meseci v podobni eksploziji. Po njegovi smrti je žena Carmela Carbone nadaljevala s trgovino z umetnimi ognji. Tudi policisti v Tarantu so imeli danes »obilno žetev*. Zaplenili so 50 tisoč raket, ki so jih odkrili v nekem skladišču v Ulici Principe Amedeo. Agenti so uvedli preiskavo, da bi ugotovili kdo je lastnik skladišča. Štirideset tisoč lir globe zaradi kostuma odaiiske RIVAROLO (Turin), 6. — Pretor v Rivarolu je danes obsodil na 40.000 lir globe profesorico likovne vzgoje Annamario Baglio, češ da je žalila moralni čut udeležencev nekega pustnega plesa. Za pust se je Bagliova namreč pojavila na plesu v kostumu odaiiske: slip, dve zvezdici «in vse skupaj prekrito* s temnim prozornim šalom. Pretor, ki je bil tudi na sprejemu, je naslednjega dne poslal profesorici poziv naj plača globo 60 tisoč lir, a Bagliova se je uprla in izjavila, da ni žalila moralnega čuta prisotnih. Na današnji razpravi je sam javni tožilec zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, a brezkompromisni sodnik ni bil istega mnenja in je kaznoval «nesramnico». TEL AV1V, 6. — Zaradi stavke izraelskih pristaniških delavcev je začasno prekinjeno dovažanje sinajskega petroleja v Evropo. Po računih petrolejskih družb kaže, da stayka delavcev povzroča vsak dan čilski predsednik Alleude je včeraj odpotoval v Moskvo, kjer se je popoldne sestal z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Na sliki: Kosigin, Brežnjev, Allende in Podgornl pred začetkom pogovora družbam 70 milijonov lir škode. ..................................umni.................................miinmimmniiiiiiiimiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiimmmmmmmm"""minMiiiinnmiiiiiiiiiMinMiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimni»n PO SPOROČILU SOVJETSKE TISKOVNE AGENCIJE TASS STOPNJEVANJE GVERILE V SEVERNI IRSKI V zelo prijateljskem vzdušju pogovor med Allendejem in sovjetskimi državniki Prisrčen sprejem Moskovčanov - Moskovski tisk je dal velik poudarek Allendejevemu obisku MOSKVA, 6. — čilski predsednik Salvador Allende je danes zjutraj dopotoval v Moskvo. Na letališču Vnukovo sta čilskega gosta in njegovo spremstvo sprejela sovjetski predsednik Nikolaj Podgomi in ministrski predsednik Aieksjej Kosigin. Po sprejemni svečanosti se je čilski predsednik v spremstvu sovjetskih državnikov napotil v Kremelj, kjer bo prebival med obiskom v SZ. Med potjo so Moskovčani, ki so se zbrali na ulicah v zelo velikem številu, pozdravili čilskega predsednika z zelo prisrčnim mahanjem in vzklikanjem. Allende je na svojem prvem obisku v neki evropski socialistični državi. Danes popoldne je že začel pogovore z moskovskimi voditelji. Srečanja se tiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmmiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiimiiiiiimmiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiH SREČANJE OBRAMBNIH MINISTROV NATO bodo poleteli proti Luni. Gre za odpravo «Apolla 17», ki bo že šestič ponesla človeka na naš najbližji naravni satelit. V trenutku, ko bo «Apollo 17» vzletel v smeri Lune, bo na Cape Kennedyju popolna noč. Gre v tem primeru za prvi nočni vzlet. Vremenoslovci so bili dalj časa zaskrbljeni zaradi neugodnih vremenskih pogojev nad tem področjem. Napovedovali so precejšnjo oblačnost, kar bi utegnilo svetovati odložitev poleta. V pravilnikih ustanove NASA je namreč rečeno, da se ne smejo tvegati poleti v neugodnih vremenskih razmerah, ker trenje vesoljske ladje ob naelektrene oblake utegne sprožiti u-sodne električne stike. Zdi' se, da v tem trenutku ta nevarnost ne obstaja. Zato odgo verni organi poleta nadaljujejo vzvratno štetje. Včeraj so’ se v Bruslju sestali obrambni ministri držav članic NATO, ki so razpravljali o stališču, ki ga bo organizacija zavzela na pogovorih za omejitev oboroženih sil v srednji Evropi. Danes se bo pa sestal glavni svet organizacije, ki bo razpravljal o konferenci v Helsinkih je udeležil tudi tajnik sovjetske komunistične partije Leonid Brežnjev, kar dokazuje kako velik pomen pripisuje moskovska vlada obisku čilskega predsednika. V tej zvezi je sovjetska tiskovna agencija TASS sporočila, da je pogovor potekal v zelo prisrčnem vzdušju. Allende je s sogovorniki obravnaval predvsem problem obojestranskih odnosov in glavna mednarodna vprašanja. Uradni program obiska čilskega predsednika v ZSSR predvideva po prvem srečanju s sovjetskimi voditelji, ki je bilo danes popoldne, slavnostno kosilo v Kremlju. Jutri bodo državniki nadaljevali svoja*, srečanja in kot vse kaže bo konec političnih pogovorov. Popoldne bo čilski predsednik obiskal Leninov mavzolej in moskovsko vseučilišče nato pa bo v prostorih čilskega veleposlaništva priredil kosilo v čast sovjetskih državnikov. Po obisku moskovskih tovarn bo Allende v petek zvečer odpotoval v Kijev, od koder bo v soboto odpotoval na Kubo. Po obisku moskovskih tovarn bo Allende v petek zvečer odpotoval v Kijev, od koder bo v soboto odpotoval na Kubo. Po uradnem spročilu kaže, da ne bodo sovjetski in čilski državniki podpisali nobenih pogodb v Moskvi, pač pa bodo objavili ob koncu obiska le skupno poročilo o rezultatu pogovorov. Sovjetski tisk je dal velik poudarek obisku čilskega predsednika v ZSSR. Moskovska »Pravdat je v današnji izdaji objavila Allendejevo sliko in kratek življenjepis na prvi strani. V članku list podčrtuje, da je vlada »ljudske enotnosti* začela serijo pomembnih socialnih reform odkar je pred enim letom in pol prevzela oblast v državi. «V zunanji politiki — nadaljuje moskovski list — je Allendejeva vlada naklonjena stikom z vsemi državami ne glede na njihovo notranjo ureditev na podlagi principov enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. čile se zavzema za tesnejše stike s Sovjetsko zvezo in podpira boj vseh naprednih sil na sveta. »Sovjetski narod — zaključuje časnik — toplo pozdravlja čilskega predsednika in izraža prepričanje, da bo današnji obisk pripomogel k utrditvi odnosov med ZSSR in Čilom*. Tudi sovjetsko glasilo «Izvestja» je objavilo z velikim poudarkom vest o Allendejevem obisku v Moskvi. List med drugim izraža trdno prepričanje, da bo današnji obisk utrdil prijateljstvo in sodelovanje med Santiagom in Moskvo. Dva švicarska zločinca pribežala skrivaj v Italijo SION (Švica). 6. — švicarska policija je sporočila, da sta zločinca, ki sta v petek ponoči zbežala iz kaznilnice y Lencbourgu, verjetno preskočila italijansko mejo. Begunca so zadnjič videli v ponedeljek popoldne v bližini italijansko švicarske meje pri Goodu, kjer so jim italijanski agentje pregledovali dokumente. Malopridneža, ki sta oborožena s samokresi in noži, sta zbežala in sta kmalu nato zapustila ukradeni avtomobil, s katerim sta potovala. ....n............................................. BOSTONSKE ŽENSKE SO PRESTRAŠENE 5 deklet zadavljenih v zadnjih petih mesecih Policija meni, da so umori «delo» enega samega zločinca BOSTON, 6. — Vse kaže, da se je v Bostonu pojavil nov »strang-ler», ki je že zadavil vsaj pet žensk. V tej zvezi so agentje ponovno začeli preiskavo o smrti nekega 19-letnega dekleta, da bi ugotovili, če je njen uboj povezan z umori drugih štirih deklet. Odkrit-je teh trupel je povzročilo nov preplah med bostonskimi ženskami, ki se bojijo, da je ponovno stopil v akcijo nov «strangler». Kapetan Roger Higgins, poveljnik policije v mestecu Brockton, ki je oddaljeno kakih 40 kilometrov od Bostona, ie izjavil, da s« njegovi agenti ponovno uvedli preiskavo o smrti Kathleen Gormanove. Dekle je stanovalo v Brocktonu in ie izginilo 3. julija, ko se je odpravljalo na delo v bližnje mesto Quin-cy. Njeno golo truplo so šest dni pozneje našli avtostopisti v predmestju Miltona. Policija meni, da je treba Kathlee-novo smrt povezati z umorom štirih deklet, katerih trupla so našli med septembrom in novembrom v bostonski pokrajini. Morda na podlagi te nove domneve bodo Higgins in njegovi agenti našli tiste dokaze, ki so jih doslej zaman iskali. Umori štirih deklet, ki so vzbudili sum, da je «Boston strangler* ponovno na «delu». so si zelo podobni, čeprav so agenti zbrali različne opise avtomobilistov, ki so, po pričevanju nekaterih očividcev, sprejeli v svoja vozila, mladenke, katerih trupla so odkrili nekaj dni pozneje. Zadnja žrtev .ie 21-letna Sandra Ehramijan iz East Meadovva pri New Yorku. Njeno truplo so od krili 28. novembra v broektonskem parku. Dekle je bilo posiljeno in nato zadavljeno. Sandra je pred kratkim zapustila šolo in se je zaposlila kot šofer taksijev v Bostonu. Delodajalci so jo pred kratkim odslovili, ker je povzročila prometno nesrečo. Prijateljicam je rekla, da se bo z avtostopom »peljala* domov, da bi obiskala starše. Dekle je zapustilo svoje stanovanje precej dni preden so našli njeno truplo, katerega so agenti identificirali šele, ko so časopisi objavili njeno sliko in vest da je skrivnostno izginila. Marsikdo je videl 18-letno univerzitetno študentko Kathleen Ann Randalovo, ko je prosila šoferje za prevoz v bližini bostonske univerze. Dva lovca sta tri tedne pozneje našla njeno truplo v nekem gozdu. Dpkle je nekdo mučil in io nato zadavil. 19-letno Deborah Rae Stevensovo so našli zadavljeno 15. septembra nedaleč od hiše, kjer je stanovala s starši. Malo pred odkritjem njenega trupla so jo videli, da se je oddaljila z očetovim avtomobilom. Policija je našla vozilo 200 metrov od hiše. Preiskovalci zato menijo. da je Deborah iz neznanega razloga sedla v avtomobil neznanega krvnika. Čeprav preiskovalci še niso popolnoma razčistili te okoliščine je umor v celoti zelo sličen ostalim. Zadavljeno in prebodeno truplo 19-letne Ellen Ann Reichove so preiskovalci našli v nekem zapuščenem bostonskem poslopju. Vrata sobe, kjer so agenti našli truplo dekleta, .je morilec zabil z žablji Pred nekaj dnevi je izginila 22-letna univerzitetna študentka Dama-ris Gillespie. Zadnjič «o jo videli v nedeljo. Stanovala je v majhnem stanovanju, katerega je debla dvema sošolkama. Poročnik Edvvard Sheey, ki vodi leteči oddelek bostonske policije, ne izključuje možnosti, da bi en sam človek ubil vseh pet deklet. Izhodišče za preiskavo policije pa ni ta domneva, pač pa dejstvo da so odkrili pet umorov v tako krat kem časovnem presledku. Pred osmimi leti je Albert Hen-ry Desalvo priznal preiskovalcem, da je v dobrem letu in pol zadavil trinajst žensk v bostonski pokrajini. Sodniki pa ga niso obsodili, ker preiskovalci niso odkrib proti nje mu nobenega dokaza in so imeli le njegovo samoobtožbo. Domnevnega morilca pa so kljub temu ob-sodib na dosmrtno ječo, ker so ga spoznali za krivega dveh napa dov proti ženskam. Padalci se nočejo povrniti v Ulster Gre za bataljon, ki je v januarju ubil 13 ljudi v Londonderryj° BELFAST, 6. — Sinoči je zaradi eksplozije granate minometalca izgubil življenje neki angleški vojak. To se je zgodilo potem, ko so nekateri vojaki odkriji preprost mino-metalec, ki je bil nameščen na polju za nekim katobškim samostanom. Granata je eksplodirala, ko je vojak pregledoval orožje-. V današnjih jutranjih urah pa je policija našla truplo nekega moške ga v neki beilfaški uhri. Moški, ki je že četrta žrtev gverile v Ulstru v zadnjih 24. urah, je bil smrtno ranjen v glavo in v prsi. Po mnenju policije gre za žrtev «tajinstvendh» umorov, ki so terjali letos že več kot sto ubitih ljudi. Pohtične in vojaške razmere v se verni Irski se vedno bolj zaostruje jo. Pri najnovejših dogajanjih pa je iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiii n mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitngiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii milili,i,iiiIiiiiii,i BASKOVSKI RODOLJUBI V OFENZIVI Gverilci napadli 5 sedežev Francovih uradnih sindikatov Do napadov je prišlo v pokrajini Guipuzcoa Človeških žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je velika SAN SEBASTIAN, 6. - Baskovski gverilci so danes napadli pet sedežev španskih uradnih sindikatov v pokrajini Guipuzcoa. Gverilci so zažgali sedeže sindikatov in potem zbežali. Napade na štirih od sindikalnih sedežev je najbolje opisala tiskov na agencija »Europa Press*. V poročilu agencije je rečeno med drugim: «Štirje atentati so bili med 10.30 in 11. uro. V sindikalni dom v Hernandiju so vdrh štirje zakrinkani možje, ki So bili oboroženi brzostrelkami. Navzočim uradni kom in skupini deklic iz Tolose so ukazali, naj takoj zapustijo poslop je. Takoj nato s« polili pod z bencinom ter odvrgli ročno bombo, ki je povzročila delno uničenje pročelja ter notranjih prostorov. Takoj nato so napadalci zapustili poslopje ter zbežali z avtomobilom, ki jih je čakal na cesti. Človeških žrtev ni bilo. Precejšnja pa je gmotna škoda.* Kar pa se tiče napada pri Iru-nu agencija «EP* piše, da je do atentata prišlo nekaj minut pred 11. uro. Nekaj minut prej je nekdo telefoniral na urad ter sporočil, da bo v kratkem eksplodirala bomba v delegaciji sindikatov. Prav v tistem trenutku, ko je prišla na kraj policija, je prišlo do eksplozije. Pročelje in urad delegata sta bila hudo poškodovana. Odbiti omet je poškodoval neki avto, ki je bil v bližini ter na srečo zgrešil nekega mestnega redarja. Atentat na delegacijo v Tolosi je bil ob 10.45. Pet mladeničev, ki so bili oboroženi s pištolami je prisililo uradnike ter skupino 24 dečkov. ki so bili v neki bhžnji dvorani, da zapustijo poslopje. Potem ko so polili pod z bencinom, so zažgali poslopje. Zdi se, da gmot na škoda ni velika, ker so gasilci pravočasno posegli. Končno .je treba omeniti še atentat v Renterii, do katerega je prišlo ob 10.30. Tudi v tem primeru je vdrlo v poslopje pet ljudi, ki so bili oboroženi s pištolami. Vdor-niki so zaprli vse prisotne v eno od sob sindikalnega doma ter so takoj nato polili v prostorih dve steklenici bencina, ter zanetili o-genj. Kmalu nato so prišli tja pripadniki policije »Guardia Civil*. ki so razbili vrata, rešili uradnike ter pogasili ogenj. Gmotna škoda je na vsak način zelo velika. Španska prometna policija je skušala preprečiti pobeg gverilcev čez dva mednarodna bloka v Be-hovil in Hendayji. Policija išče dva moška, ki sta stara od 20 do 30 let, ki sta upravljala avto tipa «124» z evidenčno tablico iz San Sebastiana. Kar pa se tiče petega napada na sindikalni sedež, se je zvedelo, da je do tega prišlo v kraju Andoain. Tudi ta sedež je upusto-šil komandos petih ah šestih ljudi. V Madridu še niso komentirali napadov na sedeže sindikalnih organizacij v omenjenih baskovskih pokrajinah. Gotovo je le, da so atentatorji povzročili precejšnjo gmotno škodo, toda človeških žrtev ni bilo. Sodeč po sedanjih razmerah v Španiji. je zelo verjetno, da so baskovski gverilci usmerili svoje napade na uradne državne sindikalne organizacije z namenom, da bi dokončno razbili njihov vpliv nad delavstvom v severnih pokrajinah Španije. Letalska nesreča v ZDA: štirje piloti mrtvi CONWAY, 6. — Dve ameriški vojaški letali, od katerih je eno »C-130*, sta trčili s noči medtem ko sta leteli nad obalo južne Karoline. Po še nepotrjenih vesteh kaže, da so v nesreči izgubili življenje vsaj štiri piloti. treba upoštevati dve plati* ^ vprašanja. Na eni strani ... odnos angleških političnih in v0^, ških oblasti do severnoirskega <#, bodilnega gibanja, na drugi s tj. pa za položaj, ki je nastal sklepa državnih oblasti v Irs® ... publiki (EIRE), da bodo preg3^ le ilegalne organizacije, kamor SP» da predvsem IRA. . _ Angleškim političnim in oblastem trda prede. Prav v„ ^ njih dneh se je zgodilo namreč-so se začeh puntati pripadniKJ. ^ kega bataljona padalcev, morali v najkrajšem času spol ti v Severno Irsko. Gre za bataiJ adnjtf treh letih že petkrat. Vsa ,dniW 06tal tam štiri mesece. Prip3® ^ tega bataljona so sodelovali P” -a. b\r*lii rl/v Iraf/sirotf.o rvnšlf) . . ki je bil v Severni Irski j! Pri ali kolu do katerega je prišlo nuarja letošnjega leta v derryju, ko je pod streli te & padlo 13 katoliških demonstran^ Bataljon se je zadnjič vrnil 12 verne Irske v septembru leto®:. ,ai-splošno ga vse katoliško Pr®ketil-stvo sovraži, a pripadniki i . i, ske organizacije IRA zasled 1 neusilieno vse njegove člane-Punt v tem padalskem batajLje, omogoča neki ukrep angleške v ^ ki dovoljuje angleškim v°ja*conJj0g0-zapustijo vojaško službo p°d P/Jj jem, da plačajo določeno nimo. Ta odškodnina pa je rijSid večja, čim krajši je bil y°J te( rok, ki ga je vojak odsluz’* jjj obratno. Kazno je, da se pripaa. v tega bataljona nočejo več vvn $ Ulster, ker upravičeno meniJ0-, ^ se ne bodo vrnili domov ž"'1 zdravi. ^ Druga plat severnoirskega ^ šanja je, kot smo že dejal*, ^il oblasti Irske republike do f ^ skega gibanja. Spočetka se J® pj-lo, da bo dublinska vlada n la z vso ostrino proti gverl kj imajo svoje postojanke Pa $t-z Ulstrom. Zdaj pa postaja .jjf no, da vlada ne bo izvajala st. cjji ukrepov proti ilegalni organl (ji IRA, ker se pač boji, da r’e jf-postala nepopularna pri vserj1 ^ skem prebivalstvu tako na jug ^cina severu. V nekaterih krogih ,9. nevajo, da bo Dublin skušal ‘ $ jati protiukrepe le postopom? v daljšem časovnem razdobju-Dublinska vlada se nahaja v,0{c čepu: na eni strani pa ima Putine obveze do Velike BritamJe ^et paj s katero je vtopila v EGS- ^ dvoma je bila Irska republika s8j zainteresirana na vston v je pristala na zahteve anglešk^^jii de, da prepove na svojem °u.. jlj delovanje gverilskih organiza^' a[i drugače ilegalnih, ki so ',e jemanj povezane z organizacijo boji, da bi IRA utegnila zac? roristične akcije tudi v sarm republiki. Nekaj primerov ' pismen je že bilo. Predvsem tac-blinu, kjer je eksplozija P1. ga stroja že povzročila nekaj n" in številne ranjene. NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1973 v Jugoslaviji CELOLETNA................................. din 180,00 MESEČNA....................................din 18-00 Za organizacije — ustanove — podjetja: CELOLETNA............................... . din 220,0° MESEČNA....................................din 22,0° ZA VSE NAROČNIKE: — brezplačno mesečnik DAN za leto 1973 ZA VSE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 91 januarja 1973 — NAGRADNO ŽREBANJE v vrednosti 2.000.000 Ur Naročnino sprejemata: — ADIT, Ljubljana, Gradišče 10 - tel. 22 207 — Narodna banka Ljubljana, tek. rač. št. 50101 603 45361