karti. Izboljšavo pa pom eni kazalo, ki pri 98 straneh  k om en tarja  nudi bralcu boljši 
pregled poglavij. M ed poglavja, ki so enaka v obeh  kom en tarjih , spadata  še pregled 
lite ra tu re  in slovar pedoloških  izrazov, ki ga v kom entarju  k listu M urska Sobota še 
ni. Izrazi in njihove razlage so povzete po Sušinovem  slovarju N auk o tleh. N a koncu 
obeh kom entarjev  so v prilogi opisani značili pedološki profili z analitičnim i podatki.
V  kom en tarju  k listu Ptuj je  dodana še legenda kartografskih  eno t z oznako barve p o ­
sam ezne enote.
Pri tako  obsežnem  in zahtevnem  delu , kot sta pedološka karta  in n jen kom entar, 
se v rinejo  drobne napake , ki pa ne vplivajo na pom en oprav ljenega dela. T ako  je  na 
karti Ptuj tiskarski šk ra t vrinil kartografsko eno to  33 m ed 26 in 27. V kom en tarju  k 
listu Ptuj bi bilo bo lje , da je  diagram  o tem pera tu rah  in padavinah na str. 15 vstavljen 
v tekst tako  ko t pri ostalih  kom entarjih , ker je  nevarnost, da se izgubi. O ba kom en­
ta rja  je  verje tno  natisnila druga tiskarna ko t kom en tar k listu M urska S obota , kar bi 
bilo koristno  označiti.
Z  novim a pedološkim a kartam a in njunim a kom entarjem a so slovenski pedologi 
začeli h itre je  stopati po poti izdajan ja  izsledkov večletnega kartiran ja . T ega dejstva 
se poleg drugih strokovnjakov  veselim o tudi geografi. Pedosfera je  ena zelo p o ­
m em bnih pokrajinskih  sfer, ki izrazito vpliva na vegetacijo  in sploh na značilnosti po ­
k rajinsko  geografskih eno t te r njihovo diferenciacijo . Z a to  nove pedološke karte 
om ogočajo  tem eljite jše  in globje poznavanje  p rirodno  geografskih značilosti posa­
m eznih delov severovzhodne in osredn je  Slovenije.
F ranc L ovrenčak
Peter Fister, Um etnost stavbarstva na Slovenskem . Izdala in založila C ankarjeva  založba, L ju b ­
ljana 1986. 440 strani.
Stavbarstvo z vsemi svojim i pojavnim i oblikam i je  pom em bna in razpoznavna 
pokra jinska  sestavina. V njem  je  začrtan dolgoletni razvoj človekovih bivališč in d ru ­
gih stavbarskih ob jek tov , ki so služili najraznovrstnejšim  po trebam  in nam enom . V 
stavbarski kulturi odkrivam o p ren ek a te re  prvine oko lja , v katerem  se je  ta  porod ila , 
razvijala in p rilagajala vsakokratn im  po trebam  preprostih  ali izbranih slojev p reb i­
valstva. T akšno v redno ten je  stavbarstva v najširšem  pom enu besede, in sicer na ravni 
vsakdanjega živ ljenja, pom aga izluščiti tiste tem eljne gospodarske, socialne in ku l­
turo loške dejavn ike, ki so v m edsebojni vzročni p rep letenosti neposredno  vplivali na 
sm eri njegovega razvoja v posam eznih obdobjih .
F istrova knjiga U m etnost stavbarstva na Slovenskem  je  pom em bno in izvirno 
delo. Vseskozi na različnih te r  bogatih  virih tem elječa odkritja  in spoznanja , ki sega­
jo  na zelo različna področja , p regledno prikazu je jo  in v redno tijo  razvoj stavbarstva 
na Slovenskem  od pradavnine do današnjih  dni. P redstavitvam  posam eznih daljših ali 
krajših obdob ij, ki so značilna in pom em bna za razvoj našega stävbarstva, so nam en­
jen a  posam ezna poglavja. V luči stavbarstva in razvoja njegove tehnike in ku ltu re  je  
v prvem  poglavju orisano  obdob je  od prazgodovine do prihoda R im ljanov. D rugo 
p rikazu je  rim sko dobo in prihod Slovanov. Sledi prikaz dobe od 8. do 12. sto le tja , to 
je  čas naseljevan ja  in udom ačevanja  slovenskih pokrajin . V 13. in 14. sto le tju , ki sta 
za je ta  in prikazana v če trtem  delu knjige, je  prišlo tudi na področju  stavbarstva do 
vključevanja slovenskih pokrajin  v širši evropski svet. V 15. sto letju  je  prišlo tudi na 
področju  gradbeništva do uspešnega iskanja lastnih -  dom ačih rešitev. Z a  to sto letje 
sta sicer značilni splošna družbena in gospodarska kriza. V 16. sto letju  se pokažejo  
nove oblike bivanja in stanovanjske ku ltu re; vse to je  p rikazano  v šestem  delu knjige.
V  naslednjem  razdelku so s p o udarjeno  razčlem bo osvetljeni številni tuji vzori in p ri­
kazane so nove naloge stavbarstva, ki so postale tudi šola dom ačih -  slovenskih grad­
benikov.
Šele v 18. sto le tju  je  prišlo do izoblikovanja značilnosti slovenskih pokrajin . Tej 
kom pleksni p roblem atik i in razvojnim  značilnostim  je  nam en jen  osm i del Fistrove 
knjige. Č edalje številnejši predpisi na področju  stavbarstva so poleg m ode in ljudske­
ga stavbarstva značilnost p re tek lega  sto le tja . Vse to  je  razgrn jeno  v devetem  poglav­
ju  knjige. V naslednjem  delu , ki zajem a 20. sto le tje , so predstav ljen i in razčlenjeni 
arh itek tu ra , urbanizem  in ob likovan je, to rej tiste dejavnosti in področja , ki da je jo  
osnovni pečat vsem u današn jem u stavbarstvu. V enajs tem , sklepnem  delu knjige z 
naslovom  »O razum evanju  prob lem ov oblikovanja prostora«  so prikazana nekate ra  
osnovna načela ob likovan ja , u re jan ja  in p reu re jan ja  p rosto ra  in pokra jine  kot delov­
nega in življenjskega oko lja  prebivalstva. V sklepnem  delu knjige sta ob jav ljena  o b ­
sežen izbor in seznam  glavnih stavbarskih spom enikov na Slovenskem . Poleg obširne­
ga seznam a uporab ljene  lite ra tu re  in virov je  še pregled 656 dokum entarn ih  ilustracij 
(fo tografije  zavzem ajo 30% , preostali del pa risbe, skice, načrti, tlorisi itd .). Z adn je  
strani knjige so nam en jene  kra jevnem u, im enskem u in stvarnem u kazalu. Sprem no 
besedo  knjigi na pot je  napisal prof. dr. M. Kmecl.
Fistrova knjiga »U m etnost stavbarstva na Slovenskem « je  nadvse dragocena tudi 
za geografa. V njej bom o odkrili tiste pom em bne socialne, politične, gospodarske in 
tehnološke pa zgodovinske in tudi verske vzroke in pogo je , ki so vplivali na nastanek 
in razvoj naših dom ov, naselij, kulturnih  spom enikov in pokrajin . Ponuja nam  doku ­
m entiran  vpogled v življenje pretek lih  sto letij, ko so nastajale  razlike, zlasti še m ed 
km ečkim i dom ovi in njihovim i bivališči, m ed posam eznim i pokrajinam i na S loven­
skem . V saka stavba, pa najsi bo v m estu ali na podeželju , je  im ela v vsakdanjem  živ­
ljen ju  svojo funkcijo . V zporedno  s sprem em bam i gospodarstva, načina življenja in 
stanovanjske ku ltu re  se je  sprem enilo  stavbarstvo, njegova g radbena zasnova in 
vključenost v širši pokrajinsk i am bien t. S k ra tka , knjiga pom eni izvirno, preg ledno  in 
sin tetično delo, ki s svojim i dokum entarn im i izsledki bogati naše znanje o razvoju na­
šega stavbarstva in naše ku ltu rne  pokra jine . T udi zato  bo naletela m ed geografi, zla­
sti še m ed preučevalci naselij in ku ltu rne pok ra jine , na širok odm ev.
Milan N atek
RADOVI. G eografsk i od jel PM F Vseučilišča v Z ag reb u , št. 19, 20. 21. Z ag reb  -  1984. 1985. 
1986.
Ž e vrsto let m očno pogrešam o geografske štud ije  vsega ozem lja Jugoslavije. To 
vrzel delom a zapo ln ju je jo  bolj ali m anj kvalitetni pregledi posam eznih republik  in 
pokra jin . M ed tem i im am o po zaslugi revije R adovi v erje tno  največ sin tetičnih , siste­
m atičnih in m etodološko  najbolj poglobljenih  regionalnogeografskih analiz prav za 
H rvatsko. P redn jačijo  zlasti zadn je  tri številke, ki so za nas še posebej zanim ive, ker 
gre za sosednji te rito rij, ki je  geografsko tako  heterogen , da vključuje večino narav­
nih in velik del d ružbenogeografskih  elem entov , značilnih za celo tno Jugoslavijo.
V  vseh treh  številkah je  že zaslediti določeno sistem atično sp rem ljan je  predvsem  
nekate rih  pojavov s področja  dem ogeografije , urbanizacije in p rom eta . T ako  piše 
M laden Friganovič v dveh člankih o eksodusnih  obm očjih , (ne)razvitosti in popu la­
cijski politiki te r o dem ografsko struk tu rn ih  značilnostih m estnih in drugih naselij na 
H rvaškem , S tjepan  Šterc pa piše o dem ografskem  razvoju naselij v pogojih  p ro s to r­
ske izoliranosti na prim eru  obsavskih naselij Z agreba  in Siska.
O problem atik i u rbanizacije piše M ilan V resk v razpravah o m etropolitansk i re ­
giji Z ag reba  1981. le ta , o urbanizaciji D alm acije v pogojih  litoralizacije, o  središčih