TEDNIK [jLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA isifffitF^^niT'-'>f™wPTirTrffW^^ Ptuj, 8. aprila 1971 Leto XXIV., št. 14 Cena 0,70 dia Proračun skupščine občine Ptuj za 1.1971 sprejet Na skupni seji obeh zborov skupščine občine Ptuj v sre- do. 31. marca 1971 je bil do- končno sprejet letošnji pro- račun te skupščine, kakor ga je oredložila v razpravo na letošnji prvi proračunski se- ji 11. marca 1971. Med tem časom so o proračunu kot v celoti in v po.sameznostih ob- ravnavali občani na zborih volilcev. Predvidevamo, da so obča- ni s posameznimi postavkami proračunskih izdatkov in do- hodkov kolikor toliko sezna- njeni — razen tega bo pro- račun v celoti objavljen v u- radnem vestniku zato po- svečamo današnjo poročilo seje skupščine drugim vnra- šaniem. ki so bila na dnev- nem redu. Uvodoma §o bila na pro- gramu vprašanja odborni- kov Na tej seji so dobili od- govor na svoja že prej po- stavljena vprašanja odborni- ki Iven Gerjovič. Boško Var- nica in Stanko Sitar. Ivan Gerjovič icz Kidriče- vega je postavil vprašanje, kje so vzroki za znatno zvi- šanje orispevka za priklop na električno omrežje. Na to odborniško vpraša- nje je naprej odgovoril Vik- tor Makovec. načelnik uprav, pravnega oddelka SO Ptuj — s pravnega stališča, nato pa še odbornik Karel Sakelšek. ki ie istočasno tudi direktor področnega distribucijskega elektro podjetja, s stališča e- konomskega položaja podjet- ja. Odbornik Gerjovič z od- govoroma ni bil zadovoljen ter ga je zanimalo, kakšen odstotek dohodka elektro Podjetja gre v stroške poslo- vanja, ker ima občutek, da so v elektro podjetju precej vi- soki osebni dohodki. Boško Varnica iz Vidma je dobil odgovor na svoje vpra-- šsnje o onesnaženju Studenč-^ lice DO iz*^lakah z bekonske* farme na Turnišču. Podroben i odgovor mu ie posredovala načelnica oddelka inšpekcije 'tiž. Kneževičeva in njen od- Rovor je izzvenel v ugotovit- vi da se bo letcs zagotovo za- deva premaknila z mrtve t»čke. KK je namreč odsto- pil od orvotnega načrta ter odločil za drugega, po ka- '^^rem bo zgradil ooseben od- vodni kanal za fekalije na- ravnost v Dravo. Odbornika Sitarju ie tudi Odgovorila inž. Kneževičeva. '^i^govo vprašanje se ie do- '^'kalo plačevanja mleka, ki ga prevzema ptujska mlekar- na na odkupnih postajah od individualnih kmetovalcev. V odgovoru je bil pojasnjen način kontrole in plačevanja mleka, vendar odbornik z od- govorom ni bil zadovoljen. Zatrjeval je, da v zadevi ne gre toliko za higieno kot za denar. To da med drugim dokazuje način plačevanja mleka, ko zaradi en- ali ne- kajkratne slabe kvalitete pla- ča mleko mlekarna vsak me- sec PO nižji ceni. medtem ko prodaja vse mleko po enako visoki ceni. Po poročilu predsednika sveta za finance o proračunu je odbornik Maks Jabiočnik iz Kidričevega opozoril skup- ščino, da bi bilo treba vpra- šanje sugestij občanov, kot so jih izrazili na zborih voliv- cev podrobneje obravnavati, kakor je bilo to mogoče le- -tos, ko se zbori volivcev še skoraj niso končali, sprejem proračuna pa je že na dnev- nem redu. Ponovno se je za- vzel za to, da se določijo sredstva za krajevne skupno- sti po odst. proračunskih do- hodkov ter da se prepusti vzdrževanje cest IV. reda krajevnim skupnostim. Tajnik SO Ivo Rau je po- jasnil, da so izluščili iz zapi- snikov o zborih volilcev kljub kratkemu času tisto bistveno, kar je bilo možno upošteva- ti, skupščina pa se je tudi zedinila. da bo ob prihodnji priložnosti posvetila poseb- no razpravo analizi zborov volivcev ter sploh vpraša- njem krajevnih skupnosti ter da bo takrat treba sprejet: tudi sklepe o bodočem finan- ciranju krajevnih skupnosti. Skupščina je obravnavala še nekaj drugih vprašanj. Središčani tudi letos praznujejo Organizacije in zavodi iz Srediišča ob Dravi bodo tudi letos v okviru svoje krajev- ne organii^acije SZDL pra- znovale svoj krajevni praz- nik. Prvič so ga praznovali leta 1954 in se torej letos že sedemnajstič zaporedoma spominjajo svojiih žrtev za svobodo. Letošnji praznik poteka v znamenju prazno- vanja 30-letnice vstaje jugo- slovanskih narodov, ustano- vitve JLA in izseljevanja. Proslava letošnjega praz- nika se je pričela že v ne- deljo. Dopoldne je bilo strel- sko tekmovainje z zračno pu- ško za prehodni pokal, ki ga je letos prvič podelila kra- jevna organizacija SZDL Središče zmagovalni ekipi iz Podgorc. Sodelovali sta še dve ekipi iz Središča in eki- pa tovarne Jože Kerenčič »Kovinar«, Ormož. Mod po- samezniki je zmagal Branko Veselko iz Središča. V nedeljo dopoldne je bi- lo tudi prvenstvo v malem nogometu. Tekmovanje je (Nadaljevanje na 2. strani) Udeleženci tekmovanja v streljanju Ob 10. tednu brat- stva in prijateljstva Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, skovano v dolgoletnem revolucionarnem boju delavskega razreda in v narodnoosvobodilni vojni, je neprecenljiva pridobitev in bi brez nje ne bilo poti v hutnano samoupravno sociali- stično skupnost enakopravnih narodov in narodnosti Ju- goslavije. In prav na tej poti so se leta 1961 srečali občin- ski sveti Zveze smdikatov Cakovec, Ptuj in Varaidin. Združili so svoje delo, misli in akcije ter skozi vsakdanjo prakso plemenitili bratstvo, enotnost in prijateljstvo med delovnimi ljudmi. Občinske in republiške meje niso bile nikoli ovira. Do sodelovanja je prišlo na pobudo slušateljev ptuj- ske sindikalne šole in članov tovarniškega odbora sindi- kata »Varteks« Varaidin. Leta 1960 so se dogovorili, da bodo razvijali in krepili sodelovanje med delavci ptujske in varaidinske občine. Pobuda je prišla do polnega izraza pomladi leta 1961, ko je na občnih zborih Zveze sindikatov v Cakovcu, Ptuju in Varaidinu dobila vso podporo. Prva skupna seja omenjenih občinskih svetov Zveze sindikatov je bila v Ptuju 16. septembra 1961, druga pa 18. novembra istega leta v Varaidinu. Poleg tega, da so na obeh seiah sprejeli program dela, so hkrati začrtali pot skupnih akcij na poliiičnem, ekonomskem, kulturnem in športnem pod- ročju. Tako je letnica 1961 postala pomemben zgodovinski mejnik v vsem nadaljnjem razvoju medsebojnega sode- lovanja. Ob letošnjem jubil:ju se v mislih povrnimo v leto 1962, ko je v Ptuju bil ustanovljen Teden bratstva in pri- jateljstva. Spomladi istega leta, ko je Občinski svet Zveze sindikatov Ptuj pripravljal program praznovanja 1. maja, so se tukaj zbrali tudi predstavniki Občinskih svetov Zveze sindikatov Cakovec in Varaidin. Izdelali so pro- gram skupnega praznovanja 1. maja in ga imenovali Teden bratstva in prijateljstva. Trajal je od 23. do 28. aprila 1962, prvi gostitelj Tedna bratstva in prijateljstva pa je bil Ptuj. V programa so takrat sodelovali: Amatersko gle- dališče Cakovec, Seljačka sloga Nedelišče, RKUD »Slobo da« Varaidin, KUDŽ »Ivo litikac« Varaidin in DPD »Svo- boda« Ptuj. In tako od leta 1962 delavci sodelujočih občin te skozi celo desetletje druino praznujejo praznik dela 1. maj. »Teden« pa je v tem času postal tradicionalna politična, kulturna in športna manifestacija. V dneh X. jubilejnega Tedna bratstva in prijateljstva Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo sodelujoči na doslej prehojeni poti v celoti uspeli. Uspehi so več kot otipljivi, saj je njihova vrednost izražena v poglobljenih prijatelj- skih od}iot'ih sodelovanja med delovnimi ljudmi in njiho- vimi organizacijami. Uspehi sodelovanja pa danes niso le medobčinskega pomena. Njihov pomen je danes vsesplo- šen, saj veliko prispevajo k utrjevanju bratstva in enot- nosti med narodi Jugoslavije. V obdobju desetih let so se v sodelovanje vključili šc občinski sveti Zveze sindikatov: Ormoi 1964, Kopriv- nica 1967 in Slovenska Bistrica 1968. Upamo pa, da bomo lahko ze v kratkem v druibi sodelujočih pozdravili še občino Krajnna, kar bo glede na novo cesto še posebne- ga pomena. Obdobje desetih let skupnih prizadevanj nas obvezuje še vnaprej v vsakdanji praksi razvijati vse oblike sodelo- vanja med delovninii ljudmi in njihovimi organizacijami ne oziraje se na občinske in republiške meje. Cas, v ka- terem iivimo in delamo, nas spodbuja k nenehni krepitvi naše enotnosti in k skupnim prizadevanjem za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične družbe jugoslovanskih narodov in narodnosti. Občinskemu svetu Zveze sindikatov in občini Sloven- ska Bistrica, ki je gostitelj X. jubilejnega Tedna bratstva in prijateljstva, iskreno želimo, da zahtevno organizacijo programa kulturnih, šj)ortnih in ostalih prireditev uspešno izvedeta. Vsem dragim gostom iz SR Hrvatske, ki nas bodo v teh dneh obiskali pa izrekamo prisrčno dobro- došlico/ Feliks Bagar STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 8. aprila Odbor la obramb- na vprašanja Šolanje in služenje v JLA Pristojni zvezni republiški in obi^inski organi že več ča- sa analizirajo vzroke, ki vpli- vajo na slabo kadrovsko za- sedbo Slovencev med stare- šinami v JLA in istočasno sprejemajo ukrepe, da bi se sta.nje izboljšalo. Sedanje stanje :e zares kritično, še bolj pt bo, ko se bodo upokojili častniki iz re- volucije. Zaradi tega bo po- tretr.o v bodoče v republiki in občini izdelati načrt dol- goročnejša kadrovanja v,JLA. Pri tem ne gre samo zato. da povečamo število častnikov in Dodčastnikov iz vrst Slo- vencev, temveč tudi zato. da v višjih poveljstvih v JLA in v državnem sekretariata za narodno obrambo v večji me- ri, v okviru možnosti, upo- števajo načela paritete. JLA je skupr.a oborožena si- la vseh narodov in narodno- sti v Jugoslaviji, vseh delov- n h ljudi in državljanov, te- ritorialne obrambe kot naj- š-rše oblike organiziranega oboroženega ljudskega upo- ra, kar pomeni, da je za njen razvoj soodgovorna vsaka re- publika Dosebej. njena baza pa ie v občini in krajevni skupnosti. Med ukrepi za izboljšanj« stanja bodo orav gotovo ori- pomogle štiDendije, katere le razpisal Republiški sekreta- riat za narodno obrambo SR Slovenije za tiste učence srednjih šol. ki se obvežejo, da bodo po končani srednji šoli vstooili v eno izmed vo- jaških akademij. Štipendije se izplačujejo v me5ečnih zneskih in sicer: v prvem razredu 400 din. v drugem razredu 450 din ter v tretjem in četrtem razre- du 500 din. Na začetku vsa- kega šolskega leta štioendist prejme še nadomestilo za na- bavo šol.^kih potrebščin in si- cer: učenci orvega razreda 250 din. učenci drugega raz- reda 270 din ir učenci tretje- ga in četrtega razreda 300 din. Štipendisti imajo ves čas Štipendiranja zagotovljeno zdravstveno varstvo v voja- ških znanstvenih ustanovah. Kandidati, za to štipendijo, morajo izpolnjevati določene pogoje, zlasti da so slovenske narodnosti, da so zdravi in sposobni za službo v JLA. da so končali nredhodni razred z najmanj dobrim u.spehom in pa, da ni starejši od 15 do 19 let. kar zavisi od tega. v katerem razredu zaorosijo za dodelitev štipendije Učenci, ki se žele udele- ž'ti natečaja vložijo orošnjo. kolkovano s 100 din. pri u- pr;uTiem organu za narodno obrambo občinske skuDŠčine Ptuj, kjer dobijo vsa nadalj- nja pojasnila in predpisani obrazec. Med ukrepi, ki naj pripo- morejo k opredeljevanju več- jega števila učencev za voja- ške šole je vsekakor refor- ma vojaškega šolstva. Bistvo sprememb v vojaškem šol- stvu je v tem, da naj bo di- plomantom družbeno prizna- na izobrazba, pridobljena v vojaških šolah. Glede visokih voiašk"'h šol predvideva osnutek zakona, naj bi le-te imele enak rang kot druge visokošolske usta- nove. V teh šolah se šola po- veljniški, tehniški in inten- damtski kader, ki ga mi moč dobiti iz drugih šol. Reforma visokega vojaškega šolstva predvideva take rešitve (uč- ne načrte in programe, pre- davateljski kade-r, organiza- cijo pouka ipd.), ki zagotav- ljajo, da bo ta tip vojaških šol na ravni civilnih visoko- šolskih ustanov in da ga bo kot takega družba tudi pri- znala. To priznanje bo zanimivo in koristno za mladince, saj bodo v vojaški akademiji pridobili tudi poklic, ki jim bo koristil v civilnem življe- nju. Tu so izredno dobri po- goji šolanja in tudi perspek- tiva zaposlitve je zagotovlje- na, zato se anelira na mla- dince, ki imajo veselje do vo- jaškega poklica, da kandidi- rajo za dodelitev štipendij že za srednje šole. ker je pred- pogoj, da se nato vpišejo v vojaške akademije. Kari Zave Nadaljevanje sledi. ¥ Ormožu so sprejeli proračun za leto 1971 v prejšnji številki našega lista smo si ogledali dohodke ormoškega občinskega prora- čuna, danes pa poglejmo ka- ko so razporedili denar posa- meznim proračunskim potroš- nikom. Ugotovili smo že, da bo or- moška občina letos razpola- gala z brutto proračunskimi dohodki v znesku 8,102.540 di- narjev. 2e lansko leto so v Ormožu sprejeli odlok o sred- stvih za vzgojo in izobraže- vanje. Po tem odloku je dolo- čeno za izobraževanje 1 odst. od osebnega dohodka, od o- stalih prispevkov pa 15 odst. Razen sredstev za izobraže- vanje se plačuje tudi prispe- vek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stop- nji 0,79 odst. za investicije v osnovno šolstvo. Občina tega predpisa ni spreminjala, zato je pred razporeditvijo morala ta sredstva izločiti. Kljub te- mu, da se je letošnji prora- čun glede na lansko lete zmanjšal za 1,1 odst., je za namene izobraževanja dode- ljenih 10,8 odst. več sredstev. Enako povečanje je tudi v skladu za investicije v osnov- nošolski prostor, medtem ko je za sam proračun namenje- no za 3,3 odst. manj sredstev kot v letu 1970. Iz tega se jas- no vidi, da bodo Ormožani kljub vsemu vztrajali v svoji politiki izboljševanja pogojev šolstva. Glede na razpoložljiva sred- stva in zahteve proračunskih potrošnikov je bila sestava proračuna izredno težka ir zahtevna. Uravnovešenje so dosegli tako, da so skoraj v celoti izpustili negospodarske investicije razen anuitet in ta sredstva porabili za kritje drugih bolj nujnih potreb .Ta- ko stanje pomeni nazadova- nje v primerjavi s preteklimi leti. Posledica tega bodo še večje razlike med občino Or- mož in drugimi razvitejšimi občinami. V primerjavi razporeditve proračunskih sredstev lahko ugotovimo, da bo za izobra- ževanje dano iz občinskih vi- rov 1,216.530 din ali za 1,4 odst. več kot preteklo leto. S tem občina izpolni svojo ob- vezo, ki je pogoj za dode- litev dopolnilnih sredstev za izobraževanje od republiške izobraževalne skupnosti. Po oceni bo za izobraževanje in vzgojo v ormoški občini na razpolago približno 7,500.000 dinarjev. Novost na področju finan- siranja pomeni ustanovitev temeljne kulturne skupnosti, prek katere bo občina po- sredno financirala potrebe kulturnih dejavnosti. Po po- sameznih postavkah je v pro- računu za te namene zagotov- ljeno 169.750 din. Skupščina SRS odstopa temeljnim kul- turnim skupnostim 0.5 odst. republiškega prometnega dav. ka pod pogojem, da zagotovi občina temeljni kulturni skupnosti najmanj takšna sredstva, kot jih je za te na- mene dala v letu 1970. Ob- čina s tem predlogom prora- čuna naloženi obvezi zadosti in tako pridobi pravico do približno 80.000 din za kul- turno skupnost. Do ustano- vitve kulturne skupnosti bo celotno financiranje teh de- javn0'Sti potekalo direktno iz proračuna, po u.stanovitvi pa bo občina prenesla na kul- turne skupnosti preostanek neporabljenih sredstev in ne- poravnane obveznosti. Za kulturno prosvetno de- javnost je v proračunu zago- tovljeno 21,4 odst. več sred- stev. Povečanje je nastalo za- radi povečanja dotacije skla- du za štipendije, medtem ko ostanejo ostale postavke ne- spremenjene. Socialno skrbstvo je postav- ka, za katero so namenili 14,2 odst. več denarja. To po- večanje pa ne bo vplivalo na izboljšanje sedanjega stanja, ampak samo ohranja doseže- no raven socialnega skrbstva. Večja sredstva bodo porab- ljena za kritje povečanih o- skrbnin v domovih, za manj- še korekture socialnih pod- por in rejnin ter povečan prispevek za zdravstveno var- stvo socialnih podpirancev. Stroški za socialno skrbstvo se vsako leto povečujejo in predstavljajo že IL.^i odst. vseh ""'tolri f imHruaa. Za zdravstveno varstvc predvideno 13 odst. manj ! narja, če upoštevamo sanij [ sredstva, ki se dajejo iz pro.: računa. Ce pa upoštevamo . 330.000 din, ki jih prispev; j za zdravstveno varstvo SRs ^ za socialno ogrožene /',;ivaro. < vance. bo za namene zdrav. \ stvenega varstva v tem letu^ dano 119 odst. več denarja, , Kljub izrednim potreban, so za komunalno dejavnos* namenili isto vsoto denarja kot lansko leto. S pred vid?, nimi sredstvi bo potrebno k redno racionalno gospodariti če hočejo zagotoviti normal. no funkcioniranje komunal nih dejavnosti. Za redno dejavnost in po- sebne namene državnih orga; nov so namenili 12,4 odst več denarja. Od tega za re- dno dejavnost 13,3 odst., za posebne namene skupščine 15,4 odst., sodišča 4,4. skup- nih služb 7,2 in ostale name ne 7,4 odst. več denarja. Za posebne namene občinskib upravnih organov se sredstva znižujejo za 3,0 odst., občin- ski sodnik za prekrške pa o-' stane na lanskoletni ravni potrošnje. S povečanjem sred- stev za državne organe bodo delno nadomestili povečane življenjske stroške medtem ko ostane vprašanje vskladi- tve osebnih dohodkov v pri- merjavi z enakimi službami v drugih občinah še vedno odprto in nerešeno. Povedali smo že, da so us- peli uravnovesiti proračun na ta način, da so se odpovedal; negospodarskim investicijam. Tekoče naložbe se znižujejc za 77,2 odst., medtem ko na- raste plačilo anuitet za 15.1 odst. V skupnem je za nego- spodarske investicije name- njenih več kot polovico manj sredstev. Nesorazmerno pa se pove- čujejo sredstva za gospodar- ske posege. Uporabili jih bo- do za regresiranje mleka ir za organizacijo obrambe prec točo. Občina je začela izva jati program obrambe prec točo in za to mora poleg drii gih sofinancerjev zagotovit 194.144 din ali 53,.58 odst vseh potrebnih sredstev. T; obveznost je letos še poseb no težka. Uravnovešenje proračuni so dosegli tudi z zmaniša njem nerasporejenih sredste' tako. da so za nepredviden primere pustili na razpolag' minimalni znesek 18 360 dir S tako sestavo proračun so v Ormožu s skromnirr sredstvi omogočili funkcion: ranje vseh služb in dejavne sti. Proračun je bil v javr razpravi na zborih volilce> sprejeli pa so ga na zadn. seji občinske skujpščioe. Središčcini tudi letos... (Nadaljevanje s 1. strani) organiziral aktiv ZiVlS Sre- dišče ob Dravi. Nastopile so mladinske ekipe iz Središča iin Gorišnice. Središčani so zmagali in tako osvojili pre- hodni pokal »11. april«, ki ga podeljuje središki mla- dinski aktiv. Zvečer pa je TVD Parti- zan organiziral svečano te- lovadno akademijo in tako za uvod v letošnje prazno- vanje prikazali pregled šport- nih dejavnosti. Posebnost praznika je bil tudi tovariš- ki večer izseljencev krajev- ne skupnosti Središče, ki je bil včeraj zvečer v kinodvo- rani. Ob 30-letnici izseljcni- štva se je zbralo lepo število bivših zdomcev, k- so morali med NOV zapu.stiti svoja domača ognjišča in oditi, ka- mor je ukazal okupator. Osrednji del praznika se bo začel v nedeljo. 11. apri- la. Ob 8.30 bo svečanost pred spomeinikom talcev, ob 9.30 bo v kinodvoram svečana seja, ob 10. uri pa se bo za- čel odprt krajevni orienta- cijsko patrolni pohod zveze rezervnih vojaških starešin Središče ob .sodelovanju kra- jevnih organizacij ZRVS Or- mož, Miklavž, Ivanjkovci, Velika Nedelja in Tomaž. Popoldne ob 14. uri bodo na- stopili središki in ob reški gasilci, ob 15. uri pa bodo na .sporedu še spretnostne vožnje, ki jih bo organiziral AMD Središče ob Dravi. Vse prireditve bodo pred Do- mom PartJzana. Tudi letos bodo pripravili v osnovni šoli razstavo, ki bo odp-ta 11. in 12. aprila. Raz- stava bo ped naslovom Naši prijatelji v stanovanju in bodo na njej prikazali sobne cvetlice, knjige in ptice pev- ke. Prireditve pa bo končala trad"cionalna zabava s ole- som, ki se bo začela v ne- deljo popoldan. jr rnNlK — Četrtek. R. aprila 1971 STRAN 3 OLOŽAJ DELOVNIH ORGANIZACIJ /ORMOŠKI OBČINI NI ZAVIDLJIV prejšnji teden je bila v Or- razširjena seja občin- konference ZKS. Raz- Jvljali so o gospodarsko ^iitičnem položaju delovTiih xganizacij ormoške občine, jvodne misli je podala Ani- ■a Luikaček dipl. oec. pred- lednica komisije za ekonom- !jj3 vprašanja pri konferenci ;K.S Ormož. Predstavnik: go_ ipodarskih organizacij pa so ^ razoravi navedli nekaj bi- stvenih značilnosti ormoške- ga gosDodarstva in posamez- nih Dodjetij. Sejo je vodil se- kretar OK ZKS Silvo Bedrač. jc0t gost pa se je je udeležil sekretar medobč: nskega ko- mrteja ZKS Maribor Lojze Briški. Potem, ko so ocenili vpliv devalvacije in stabilizacij- skih ukrepov na ormoško gosDodarstvo. so kljub tre- nutnemu dobremu stanju pri- šli do nekoliko oesimistič- afe zaključkov. Letos bodo v j»spodarstvu prisiljeni mno- ge d»»rinesti na področju ra- cionalizacije proizvodnje, če b»do hoteli z majhnim defici- [o kljub no- ^čanju v la^nskem letu še ^'edno m'n!Tnalm in podiet- \era ne omosjočajo moderni- Zjcjie oroizvodn-e ter tako onemogočajo vključitev na ^■'š' notranji in zunanji trg- •^izka kadrovska struktura na ormoškem nodročiu že l^ko al' tako prisotna in ze- lo oereča ter bo glede na niz- ko onremlienost nodjetij in ^ tem nezmožnost daiania u- strPTn-h osebnih dohodkov še slabša Odkod vzeti denar za ^"iie osebne dohodke, če oro- 3uktivno.>ti ni mogoče dvig- ^''^i zaradi že navedenih p)- ^ojev (iela? Ali naj akumul.a- ^'^^^ 7inaniša-io na račun o- ^^l^ih dohodkov? To ni mo- ^očo, ker je akumuiativnost na meji Vprašanje je. ka- /> ustrezno dvignit; osebne "*hodke in tako zadržati stro- ^'^vne kadre, ki iih že itak "■"'.manjkuje. Poleg tega se oiavljajo močni tokovi ne- •J^^idnosti. Ormoška podjet- »0 poleg tega še v fazi re- konstrukcije proizvodnje. Iz- delali so razvojne načrte za modernizacijo dejavnosti, za- skrbljeni pa so, ker bodo možnosti za uresničevanje programov minimalne. V ne- katerih delovnih organizaci- jah se že dogaja, da osebni dohodki stagnirajo. Socialni problemi zaposlenih se bodo glede na dejstvo, da ima mnogo zaposlenih osebne do- hodke globoko Dod popreč- jem v slovenskem gospodar- stvu, močno zaostrili in po- večali. V Ormožu se zavedajo, da pomoči od zunaj ni pričako- vati in da bodo doma morali najti ustrezne rešitve. Tako bodo v gospodarstvo morali vložiti vse napore, da bi v o- kviru možnosti iskali rezer- ve, pa naj bo za izboljšavo organizacije dela. zmanjša- nje stroškov režije in z veča- njem produktiv^nosti z obsto- ječo opremljenostjo, S tem bodo lahko vsaj delno popra- vili osebne dohodke in zava- rovali tisto minimalno aku- mulacijo in s: tako zagotovili možnosti za razširjeno repro- dukcijo. Na koncu so sprejeli za- htevo po spoštovanju zakoni- tosti in večji odgovornosti ne samo ormoških podjetij, am- pak gospodarstva in družbe- ne nadgranje splph. sirom Slovenije in Jugoslavije. Za reševanje vprašanj gospo- darsko političnega položaja ormoških podjetij, bodo ko- munisti skupaj s sindikalni- mi delavci v delovnih organi- zacijah organizirali posvete, na katerih bodo ocenili svoj razvoj in možnosti ter spre- jeli določena stališča. Gasilska društva y bistriški obcinikoii čala občne zbore Na področju občine Sloven- ska Bistrica, kjer deluje 10 prostovoljnih in 4 industrij- ska gasilska društva, so pred kratkim končali z letošnjimi občnimi zbori. Vsi zbori so bili dobro obiskani, ^na njih so široko obravnavali vzro- ke in možnosti za povečano aktivnost v preteklem obdob- ju in se zavzemali za nadalj- nje povečano vključevanje član.stva, predvsem iz vrst mladine in žensk, pri kate- rih ie opažati majhno zain- teresiranost za to obliko de- ja\'bčinsk: skupščin' in občinski gasilsk: zvezi Slovenska Bistrica že odobril določena finančna sredstva ki so večja od sred- stev, ki so bHa odvoiena v te namene lani Med najpomembnejše le- tošnje akciie ca.^iicev na pod- ročju bistriške občine šteje- jo '^redvsem gradnio novega gasilskega doma v Smarlnem na Pohorju, s katero bodo pričeli že v naslednjih nekaj dneh. gradnja novega požar- no varnostnega vodnega ba- zena in nabavo novega gasil- s^kega a\'tomobila bo letos ve- lik dosežek lapor.?kih gasil- cev, dokončno bodo v bistri- ški Steklarni gasilci zgradili prepotrebni bazen za vodo in opremili kombi, katerega u- porabljajo za vaje. istočasno bodo dokončali tudi gradnjo nove- orodjarne. Gasilci Sp. Polskave pa pričakujejo no- vo motorno brizgalno. za ka- tero so finančna sredstva že odobrena. S tem pa še ni za- ključen krog novosti, s kate- rimi bodo društva izboljšala možnosti svoje širše dejav- nosti, kamor spada tudi po- večano vključevanje članov v kulturna dogajanja na svo- dih področjih Na obrnem zboru občinske gasilske zveze, ki bo oo nred- videvaniih 17 aprila 1971 v Slovensk' Bistrici, b^do ra- zen kadrovskih vprašani v ob-čm<;k: gasilski zvezi in dru- štv h sDreieli nadaljnji akcij- ski nrogram pridobiv^anja novih članov v organizacijo in obvarovali bodo udeležbo gasilcev b-str^ške obč'ne na praznovaniu lOft obletnice obstoia CD Maribor V tem okviru bodo letos številna srečan-ia in tekmovanja med društvi sosednjih obč n, ki bodo zaključena s centralno orosla^^n vseh slovenskih ffa- silc v v Mariboru. Tega zbo- ra ce bodo udeležili tudi ga- silci iz nodročja obč'ne Slo- venska Bistrica. VH Izguba svobode pred 30 leti Odlomki iz dokumentov in spominov PO NEMŠKEM POROČILU Nemci so prispeli 5. aprila 1945 na postajo Puntigam, odkoder so se vojaške kolone napotile proti jugoslovanski meji k Murecku. Tam so uni- čili nekaj jugoslovanskih bunkerjev in za.ieli več ju- goslovanskih vojakov. Lenart v Slovenskih goricah so hitro osvojili in 8. aprila nadalje- vali svoj pohod proti Ptuju, kamor so prednji oddelki do- speli že dopoldne tega dne. Zjutraj 9. aprila pa so v Ptuj vkorakale druge enote nem- ške vojske. Hiteli so bolj ka- kor na Poljskem, da se Srbi ne bi utrdili na drugi strani Drave. Silno utrujeni so počivali le dopoldne Popoldne so na- leteli na močno obrambo na drugi strani Drave, ki je kmalu popustila zaradi nem- ške premoči. Ko so Nemci prekoračili Dravo, so zajeli na pionir- skem vežbališču na desni strani Drave precej jugoslo- vanskih vojaikov. Naslednje- ga dne so Nemci nadaljevali pot proti Turnišču. od tam pa k Vidmu, kjer so se. kakor pravi poročilo. Srbi uoirali pri mostu nemškim prednjim oddelkom. Po prihodu dru- gih nemških vojaških enot v Videm, so prisilili jugoslo- vanske vojake ki so se utr- dili na bližnjem haloškem hribu, k predaji. Jugoslo- va'nski oficirji so že prej za- Dustili svoie moštvo in Nem- ci so zajeli več sto vojakov. Tako so se končali boji na tem območiu jn pot so nem- ške vojaške kolone nadalje- vale proti Zagrebu. IZ NEMf?KE vaSke knjige V MARKOVCin Leta 1939 in 1940 je jugo- slovanska vojska gradila u- trdbeno črto proti tankom or' Markovcih. Postavila je bun- kerje in močne žične ore.gra- je s traverzami Ob 10 uri 6. anrila so priletele nad ntuisko okolico prva nemšk.9 štuka-letala. ki mitraljizira- la oddelek 1ugos]ovarisk:b P'oniriev pri gradu Turn š.^^e. Proti večeru 'e nemšk^. ba- terija z desne stran- D-^ve obstreljevala Ptuj G-ana^e sn zadele nekaj oo.slonij. ne d,'^ bi Dovzrocile kal dost; škode V Halozah so se srbske e- ; note utrd'le ;n z MG-ognjem streljale na levo stran Drj- ve Mark^včani so s čolni vo- zili voiake. ki .so zapuščal: jugoslov;^nsko vojsko, z des- ne.ga na levi breg reke. ieenoteogra V sredo. 9. aprila so prišli prvi nemški vojaki v mar- kov.sko občino. Nemški pre-« hod na desno stran Drave ni terjal smrtnih žrtev Kmetje iz Stojnc so prevažali nem- ške vojake v čolnih čez Dra- vo. IZ NEMŠKE KNJIGE i MESTA PTUJA V ponedeljek, 7. aprila so prišle v Ptuj od Mure jugo- slovanske vojaške enote ma- džarske narodnosti, ki pa ni- so kazale volje da bi se spo- padle z Nemci, saj so bile že odvrgle orožje. Prespale so na Bregu, na sedežu Rdečega križa. Tudi v Ptuju samem so nastale v jugoslovanski vojski zmešnjave. Major ki je dobil nalogo izprazniti me- sto, se je ustrelil in se je zgrudil smrtno zadet pri h ši nekdanjega breškega občin- skega urada Jugoslovan.^ka vojska se ie tedai umako !a že na desno stran Drave \n v torek. 8. aprila so jugoslo- vanski voiaki soustili v zrak železniški most. Detonacija "e Dovzročila. da je mnogo hiš na breških hišah šlo v drob- ce. Dne 9. aprila sta ob 17 uri prišli dve nemšk; periotn' če- ti po leseni brvi prek Drave na Breg Brv so zgradili nem- ški voiaki PO razdeianem že- lezniškem mostu. Jugoslovanski polk se :e zadržev-al na te'enu med Bregom. H^jdino in Lovren- cem. IZ bunkerja na travni- ku blizu Podgorškove hiše na Sp. Hajdin' in iz drugega pri Zorčičevem mlinu, so streljali srbski voiaki proti Dravi O- be postojank' 50 Nemci kma- lu uničili. Med kapelo orl roku in med hajdinsko 00- stajo so se jugoslovanski ^'o~ jaki uprali tudi PO hišah in od tam streljali oroti Ptuju. Mnogo hiš na Bregu so 00- škndovali. Ob nemškem protinapada okoli deset h zvečer, so uieli Nemci pri Rokovi kaoeli ko- mandanta jugosluvaaskega Dolka. Med boji so se doma- čini skrivali do kletkah dru- gi pa bežali oroti Halozam. Štiri mrtve in štiri raniene jugoslovanske voiake so nrc- oeljali na oos*ajo Rdečega kr'ža na Bregu, od tam oa 1 mrtve z vozom na hajdinskOj postaio. Prva nemška udarna j skup-i".a je nrišla na Breg VI sredo. 9 aprila Vojaki soža-l rel; od veselja, ko so /.ashša-j ii na nostaii nemško govori-] co. Ma uostaji so bli nam- neč Nemcem vdan: Brežani. Eden izmed jugoslovanskih ranjencev, ki ie gledal nri- zor hlapce ^"a do prihoda sovražnika. ie od ogorčeniii vzkliknil: »Ce bi imel zdajle pištolo, bi streljal. ..« (Drugič dalje) ^ STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 8. aprila 197| 60 LET TELESNE VZGOJE V SREDIŠČU Partizan za Sokolom in Orlom Letošnje praznovanje kra- jevnega praznika so Sredi- ščani prijeli že v nedeljo. Dopoldne je bilo dvoje šport- rib srečanj, zvečer pa so v domu Partizaina orikazali ze- lo usoelo telovadno akademi- jo. 3 to prireditvijo so obe- nem počastili 60-letnico te- lesno vzgojnega dela v Sre- dišču ob Dravi. Nastopilo je 180 telovadcev, od najmlaj- Ivan Zidarič, predsednik TVD Partizan Središče govori na nedeljski akademiji ših do veteranov, ki so še pred II. svetovno vojno so- delovali na sokolskih tekmo- vanjih v Pragi in drugod. Prireditev je bila dolgo pri- čakov^'a in z njo je TVD Središče dokazal, da v tem kraju ie zanimanje za telesno vzgojo in da so vse tiste go- vorice o izumiranju svobod- nih aktivnosti sam^o velik iz- govor za lenobo posamezni- kov. Nabito polna dvorana ljudi je živo spremljala sre- diške telovadce, med kateri- mi so posamezniki kljub kratkemu času orinrav in slabim pogojem dela, poka- zali vrhunske vaje na orod- Pred nastopom športnikov ie središka godba zaigrala svoio himno telovadci na so napolnili oder Ivan Zidarič. predsednik TVD Partizan Središče je podal kratek oris telf^sno vzgojnega dela: Leta 1911 je bil v Središču usta- novljen Sokol, kot prva te- lesno vzgojna organizacija v tem kraju. Samo leto pozneje so ustanovili tudi telovadno društvo Orel. V tistem času, to je v času avstro ogrske monarhije ti dve organizaciji nista imeli le telovadnega značaja ampak tudi velik po- men za prebujanje narodne zavesti prebivalstva, ki se je začelo vedno bolj zavedati svoje nacionalnosti. V času I. svetovne vojne je delovanje obeh organizacij prenehalo, kar je razumljivo glede na dejstvo, da Avstrija v voj- nem času ni dovoljevala prebujanja narodne zavesti. Pri Sokolu je bil prvi sta- rosta Feliiks Dečko, načelnik je bil Franjo Kočevar, vod- nik pa Anton Kolarič. Prvi nastop Sokolov je bil 1911. leta v Rak i t ju. Vadili so v nekdanji žrebčarni. potem pa v hiši, ki je sedaj last Franca Horvata. Po I. svetovni vojni (1921) si je društvo zgradilo svoj dom in ob tej sloves- nosti organiziralo velik župni zlet na Gradišču. Društvo je vsako leto prirejalo javne na- stope. V novem sokolskem domu pa je večkrat bil tu- di okrajni telovadni nastop. Člani društva so posebno go- jili orodno telovadbo in v tej panogi dosegli odlične rezul- tate, saj je Rudolf Veselko tekmoval v Pragi kot član slovenske sokolske vrste. Društvo je poleg telovadnega imelo še prosvetni odsek, knjižico, tamburaši zbor in godbo, ki je leta 1932 dosegla tretje mesto med sokolskimi godbami Jugoslavije. Tekmo- vanje je bilo v Sarajevu. Pri Orlu je bil prvi pred- sednik Matija Sinko, načel- nik pa Jože Crček iz Obre- za. Prvi nastop so i.meli 1913. Najprej so telovadili na dvo- rišču sedeniega Lovskega doma. potem pa pri Ivanu Stamparju na Grabah. Leta 1922 si je društvo po- stavilo svoj dom. Organizira- li so nastope doma in se ude- leževali manifestacij in športnih srečanj po okoli- ških krajih. Leta 1929 pa je na mednarodnem zletu v Pragi nastopilo 6 članov in 2 članici. V orodni vrsti je na.stopal tudi Ivan Borko, ki smo ga kljub njegovim 65 le- tom sitarosti videli tudi v ne- deljo, kot enakovrednega te- lovadca mlajšim. V času A- leksandrove diktature se je Orel preimenoval v telovad- no društvo slovenskih fan- tov. Iz povedanega lahko .skle- pamo, da je bilo delo na pod- ročju telesne vzgoje in dru- štvenega dela sploh že pred I. svetovno vojno, oosebej pa še med obema vojnama v Središču zelo aktivno in na zavidanja vredni višini. Vse to se je odražalo tudi na na- Orodna telovadba je v Središču na prvem mesta| cionalno političnem področju, 27. marec 1941 je pokazal, da je nacionalna zavest kljub nekaterim nasprotjem med .obema društvoma na prvem mestu. To je dokazala veli- častna demonstracija obojnih proti nristopu Jugoslavi.i_e k trojnemu paktu. To je doka- zalo zadržanje in aktivna u- deležba telesino vzgojnih de- lavcev Središča v NOV. saj so mnoga imena na spomeni- ku raznih telovadcev. Po končam II. svetovni vojni telesno vzgojno delo ni zamrlo, ampak se je razširi- lo na več dejavnosti, posebno športnih. Odboj kaši so bili stalni prvaki nekdanjega ptujskega okraja in so sode- lovali v slovenski ligi. Res je tudi, da telovadba ni bila vedno na ustrezni višini in so se menjavala svetla iin temna obdobja. V tem času je bilo tudi mnogo organiza- cijskih sprememb, ki so prej negativno kot pozitivno vpli- vale na delo Partizana v Sre- dišču. Najsvetlejše obdobje gotovo leto 1959, ko so trij^ oddelki sirediškega Partizang sodelovali na zveznem zletu v Beogradu in so bile pio. nirke tretje v Sloveniji. Ko sedaj po 60 letiih Sre- diščani pregledujejo svoj« delo, so lahko nanj ponosni, ker vzgajajo mladi rod, ki moral vedno biti duševno k telesno sposoben braniti svo, jo svobodo in bo tudi v bo- doče moral biti sposoben bra. niti pridobitve NOV, za ka- tere je tudi Središče prdspe- valo velike žrtve, ki jih vsa- ko leto na svoj krajevni pra- znik s spoštovanjem počasti- jo. Prepričan sem. da nisem e. djni, ki me je središka telo- vadna akademija navdušila, zato upajmo, da se bo teles- no vzgojno delo v Središču nadaljevalo z istim tempom in poglobljeno vsebino tudi drugo leto in vse priihodnje jr UREDITEV REKREACIJSKEGA CENTRA V KIDRIČEVEM V programu dela krajevne skupnosti Kidričevo je med drugim tudi postavka, ki go- vori o povečanju rekreativ- nih površin pri letnem ko- pališču ter ureditev minigol- fa. kar je posebna privlač- nost za mlade in tudi sta- rejše kopalce od blizu in da- leč. Tako bodo urejena tudi parkirišča, ki so bila dosedaj precejšen problem, ureditev zelenih površin, povečanje števila ležalnikov v kopali- šču ter dopolnitev opreme, za kar pa bo verjetno potreb- no okrog 400.odo dinarjev. Steze minigolfa bodo Doleg letnega kopališča nedvomno velika pridobitev za ta kraj in krajevno skupnost, ki se tako na vse načine trudi, da bi bilo počutje in čas za re- kreacijo v letnem kopališču kar se da prijeten za vse. ki pridejo v vročih mesecih v Kidričevo. Ce seveda ob vsem tem upoštevamo dosedanje uspehe ozirom.a dosedanji re- kordni obisk kopalcev v ki- dričevskem bazenu, pomeni ta nova pridobitev še večji priliv kopalcev od blizu in daleč. Ker si krajevna skup- nost na vse načine prizadeva, da bi okolje in letno kopa- lišče uredila kar se da ori- vlačno, lahko samo upamo, da bo dobilo svoj glas tudi izven občinskih meja. kar pa narekuje vsem dejavnikom v tem kraju kot tudi občinski skupščini, da prične resno misliti o povečanju letnega kopališča, dograditvi še kal?, snega bazena ali pa celo to, da bi se našla sredstva za o- limpijski bazen, ki bi se vse- kakor še kako bogato obre- stoval in pr'našal nazaj v blagajne lepe denarce. Orne- nimo naj še to. da bi po pro- gramu morale biti steze mi- nigolfa končane do konca te- ga meseca, kar pomeni, da bi že Drvi kopalci poleg tople vode in lepega okolja doži- veli še eno orijetno presene- čenje. Upamo, da bo vse ure- jeno v določenem času. M. F. SAMOMOR NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V PTUJU v ponedeljek. 29 marca ol 21.45 uri je na železnišk postaji v Ptuju tovorni vlal< ki je peljal iz smeri Ormožs do smrti Dovozil devetnajst' letnega Milana Emeršiča i: Trubarjeve 1 v Ptuju. Emer šič je bil zaposlen kot orod j ar v Tovarni avtooprenu Ptuj in je bil znan kot do ber delavec in kot aktive: športnik — nogometaš, zat pa zelo priljubljen v Ptuju izven njega. Železničar Bez jak. ki je Emeršiča videl, ka ko stooa po progi, po katei je vozil vlak. je pokojnega c pozoril na nevarnost in 2 hotel potegniti s proge, ven dar je bil vlak že oreblizu i tako se je zgodilo najhujši Po izjavah očividcev skleps jo. da je Emeršič storil sa momor. vendar še vedno ' pojasnjen vzrok, zakaj je I storil. -F K- OBESIL SE JE V SVOJEM STANOVANJU v torek. 30. marca se je na podstrešju svojega stanova- nja obesil upokojeni klju- čavničarski mojster, sedem- inšestdesetletnj Anton Kola- rič iz Ptuja. Kettejeva 3 Po poizvedbah je bilo ugotov- ljeno, da ie Kolarič stofil sa- momor in to baje zarad- sla- bega zdravja. -F K- [■gpNIK — ČETRTEK. 8. aprila 1971 STRAN 5 REKONSTRUKCIJA IN RAZŠIRITEV UVARNE TGA V tovarni glinice in alu- jninija v Kidričevem se že precej časa ukvarjajo z vpra- ganjem, kako povečati pro- izvodnjo v obeh elektrolizah. v katerih tečejo tudi razni poizkusi. Prav tako pa so v teku razna dela ali bolje re- čeno, sta obe elektrolizi v takoimenovani rekonstrukci- ji, kar bi v naslednjih petih leti'h naj omogočilo proiz- vodnjo tudi do 75.000 ton a- luminija. Tako namreč pred- videva koncept razvoja obra- ta aluminija do leta 1975. Seveda je poleg rekonstruk- cije ebeh elektroliz nujna tudi rekonstrukcija in razši- ritev livarne, ki v bodoče prav tako mora biti pri- pravljena, da bo lahko pre- delala ves proizveden alu- minij v obeh elektrolizah. Prav na osnovi te večje pro- izvodnje aluminija je tudi izdelan koncept razvoja li- varne, ki mora primarni alu- minij iz elektroliz predelati v take polproizvode, ki pod- jetju razumljivo prinašajo čimveč dohodka. O tem pro- blemu je na eni izmed zad- njih svojih sej razpravljal tudi delavski svet, ki je po- slušal poročila o rekonstruk- ciji :n razširitvi livarne, ka- tero prav tako kot elektro- lizi nameravajo izvesti v na- slednjih letih. Rekonstrukci- jo livarne namreč namerava- jo izvesti v treh fazah, tre- nutno pa so razpravljali o potrebnih sredstvih za re- konstrukcijo in razširitev prve faze, za katero so sa- moupravni organi tudi odo- brili 11.400,383 din. Ta inve- sticija pa bo bremenila sred- stva poslovnega sklada (a- mortizacijo). Predvidena re- konstrukcija livarne ter obeh elektroliz pa je za tovarno v Kidričevem tudi nujna, če še naprej želi obdržati svoj dosedanji renome, zato je ta- ka naložba vsekakor povsem opravičljiva in rentabilna ter koristna tako za kolektiv, kot za občino in celotno na-" šo skupnost. M. F. PRIJATELJU PiLfJU V SLOVO Milan Emeršič V ponedeljek, 29. marca 1971 ob 21.45 uri je na že- lezniški postaji v Ptuju to- vorni vlak smrtno zadel Mi- lana-Pilija Emeršiča. Kot mnogi sovrstniki je tudi Pili spremljal svoje prijatelje, ki so odhajali na odsluženje vo- jaškega roka. Ne bo dočakal njihove vrnitve, spremljal jih je zadnjič. Srce ti je začelo utripati pred 19. leti, ravno tedaj, ko j? tvoj dom obsijalo spomla- dansko sonce, ko so čebelice obiskale češnjev-cvet in ko so se travniki, gozdovi in po- lja prebujali iz trdnega zim- skega spanja. Spominjam se te vsa leta, kot nasmejanega, živahnega in vedrega fanta. Bil si skromen, tih in pošten, kot takrat, ko je železni stroj prekinil nit tvojega življe- nja. Vsak človek ima svoje te- žave, skrbi, ki ga težijo in če je ta bol prehuda, jo zaupa svojemu prijatelju, tovarišu, bratu. Tega Milan, ti nisi sto- ril. Vsa skrivnost, ki si jo nosil s seboj, je odšla v tvoj prerani groJD Otali so spo- niini. spomini. .. Težko mi ie ko vem. da te ne bom več videl takega, kot si bil doma, na ulici, na nogometnih igri- ščih. S kakimi načrti si zrl v bo- dočnost, ko si lansko leto na- redil pomočniški izpit! Vsi srno se tega veselili. Postal si samostojen, neodvisen držav- ljan naše socialistične skup- nosti. Postal si ustvarjalec, graditelj naše bodočnosti, ko si to postal. .. Veš, Vili, vsi, ki so te po- znali in te imeli radi. so da- fies otožni in samo spomin ■^ate nam razgrinja črne ob- lake, ki so se zgrnili nad tvoj Prerani grob. Nikoli te ne bo- 'tto pozabili, vedno boš v na- ^'h spominih tak. kot si b'l Naj ti bo lahka slovenska z&nilja! Zvone IZŠLA BO NASLEDNJA KNJIGA SLAVE RAKOVE Mnogo je bilo pisanega, še več pa govorjenega o Slavi Rakavi, preprosti kmetici in pisateljici iz Senešč pri Ve- liki Nedelji, obenem pa tudi o njeni prvi knjigi, ki je sa- moobtožujoča izpoved neke ženske - — pisateljice Slave Rakove. Prva knjiga Slave Rakove nosi naslov: »Zakaj sem ga ubila?« ali »Dnevnik zločin- ke« Ko je ta knjiga prišla lansko leto v prodajo, so jo domači bralci dobesedno raz- grabili in je tako postala pra- vi slovenski, ali bolje, jugo- slovanski betseller,. Vsi časo- pisi po vsej Jugoslaviji so o njej in njeni avtorici obšir- no pisali; toda pustimo to. To je vse preteklost. O sami knjigi in o njeni vsebini ne bi govoril ker je našim bral- cem večLnoma že znana. Po- vedal bi rad samo na kratko nekaj o njeni avtorici. Rakova je romala na za- tožno klop od tam pa v za-r por. Izza zaporniških zidov izhaja torej njena naslednja knjiga: »Soba 184«. Rakova v njej opisuje predvsem živ- ljenje zapornic, sebe samo iti svojo poznejšo vrnitev v svoj domači kraj. Knjiga bo res zanimivo branje za sleherne- ga bralca, predvsem pa za preprostega človeka. Knjiga bo izšla 24. aprila 1971 in bo v Murski Soboti ob njenem izzidu tiskovna konferenca. O konferenci bo- mo poročali v Tedniku 29. a- prila 1971. Bralcem bomo po- sredovali tudi nekaj odlom- kov i-z knjige »Soba 184«. F. K. TOPLE MALICE ZA VSE ZAPOSLENE V KIDRIČEVEM Na eni izmed minulih sej delavskega sveta v TGA je med drugim bilo tudi precej ■govora o prenosu sedanjih prostorov restavracije v Ki- dričevem na podjetje »Halo- ški biser«, s čimer pa se člani delavskega sveta niso strinjali, ker so menili, da je treba v sedanjih prostorih restavracije urediti obrat družbene prehrane, v kate- rem bi se pripravljale tople malice za vse zaposlene de- lavce v tovarni. O tem pro- blemu bo v naslednjih dneh razpravljal odbor za družbe- ni standard pri delavskem svetu, kjer bo že kaj več znanega o usodi prostorov in uvedbe toplih malic za vse delavce v TGA. Kot je vi- dez, pa se za uvedbo toplih malic v TGA zanimajo tudi drugod, kar najbolje kaže nedavna degustacija globo- ko zamrznjene hrane, ki jo pripravlja neka tovarna iz Zagreba. Omenjena poskuš- nja je bila v restavraciji Ki- dričevo, prisotni pa so bil; predstavniki kolektiva TGA. Težko je sicer reči. kako jim je bila servirana hrana všeč, vendar je bilo moč izvedeli da je nekaterim ugajala in so se zanjo tudi navduševali, vendar pa je treba poudari- ti, da v tovarni dei^^ okrog 2000 ljudi in da so zato tudi okusi različni ter se bo pra- va slika vrednosti take hrane pokazala šele takrat, ko jo bo ocenila večina čla- nov kolektiva, čeprav je se- veda jasno tudi to. da mno- gi sploh niso navdušeni aa.1 konzervirano hrano. Nedvo- mno pa bi b'lo v redu in prav. da bi se pojavljala na jedilniku med ostalimi ob- roki sveže pripravljenih top- lih mailic. Ker je to nedvom- no zelo zanimivo za zaposle- ne v TGA, bomo o razpravah na seji odbora za družbeni standard in DS še poročali. M. F. NAŠLI SO GA MRTVEGA v soboto. 27. marca 1971 so našli mrtvega v zidanici v Moravskem vrhu pri Buč- kovcih upokojenca H-nka Stuheca iz Pacinja 31 Stu- hec je bil z doma od 22. mar- c^. ker je na Moravskem vr- hu obrezoval svoj vinoe^ad in spal v svoji zidanici. Zgo- raj omenjenega dn^ so ga na- šli mrtvega v niegovi hiš"; Zdravniška oreiskava je u- gotovila. da ie nasilje 'zkljn čeno in da ie Stuhec umrl za posledicami srčne kaoi. -F K- VSI TRIJE V BOLNIŠNICO v Cvetkovcih se je na ce- sti I. reda pripetila promet- na nesreča, ker je voznik o- sebnega avtomobila zaradi nepravilnega prehitevanja in neizkušenosti zapeljal izven vozišča in trčil v betonski prepust. Voznik brez ustreznega vozniškega dovoljenja Mar- jan Korpar iz Mezgovec 53. ključavničar, je vozil osebna avto od doma proti Ormožu. V avtomobilu je peljal še svo- jega očeta Stanka in teto Ma- tildo. Na koncu vasi Cvet- kovci je v desnem nepre- glednem ovinku začel pre- hitevati neznani tovornjak. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo v levo izven vo- zišča in je trčil v betonski prepust Pri nesreči so bili vsi tri- je potniki telesno poškodova- ni in so jih odpeljali v ptuj- sko bolnišnico. Na osebnem avtomobilu je za 10.000 din škode. Jože Satler 23. marca t. 1. je v Podileh* niku odjeknila žalostna ves^ da nas je za vedno zapustil Jože Satler. Rodil se je pred 59. leti v Gorci, na lepem kraju sredi haloških vinogradov kot sin malega kmeta. Kot takšen je občutil že v svoji zgodnji mladositi vse težave zatirane- ga delavca. Pred 30 leti se je poročil v Podlehniku, kjer sta si z zakonsko družico s truda- polnim delom uredila vzorno vinogradniško domačijo. Trdo delo ga je utrdilo v spoznavanju resnice. Kot za- veden Slovenec se je jeseni leta 1944 vključil kot aktivni borec med vrste enakih in bili v boju težko ranjen. Iz- gubil je desno roko in se kot invalid vrnil med haloške vinograde. Bil je predsednik občine, odbornik ptujske skupščine, predsednik ZB Podlehnik, sodnik-porotnik, predsednik zadruge, itd. itd., skratka, področje, na kate- rem je delal, je bilo tako ši- roko, da se moramo samo ču- diti, kako je to vse zmogel* oosebej še, če upoštevamo njegovo bolezen. Nad njo ni nikdar tarnal, oač pa je po- leg tega posvečal še svoje moči svoji družini. Družbi ni ostalo skrito njegovo prizadevanje in od- likovanja, ki jih je dobil« pričajo o priznanjih za ne- sebično delo. Udeležba na pogrebu s svoje strani govori o prilju- bljenosti pokojnika. Govor, niki na pogrebu so se mu hoteli oddolžiti za vse, kar je storil za domači kraj, za ce- lotno skupnost. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, v katero je prerano legel, se zanjo boril, jo lju- bil in zanjo v delu izgorel. Jože Jeza P. S. Opravičujemo se bral- cem zaradi objave v prejšnji številki ko je bila objavlje- na le polovica sestavka. Uredništvo Uporabniki osebnih C3¥tomobi!ov WARTBURG Obveščamo vse lastnike in kandidate, ki nameravajo nabaviti vozilo WARTBURG. da smo prevzeli garancijski in izven garancijski ser- ■ vis za vozila WARTBURG od ^generalnega zastop- i nika INTERI1V1PEX Skopje. ■ Z rednim poslovan.iem pričnemc 15. aprila 1971. Delovni čas vsak dan od 6. do 20 ure razen sobote; in nedelje. Nadomestni deli zagotovljeni. j Zaupajte vaša vozila WARTBURG naši strokovni \ službi, ki bo hitro in kvalitetno popravila vaše i vozilo. ] Vse informacije j »TEBNOSERVIS«, \ PTUJ, TELEF. 77 506 SE PRTooROČAMO! j STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 8. aprilj, mladinskem plesu Bilo ie v soboto zvečer. Sel sem iz kina, ki za večmo Ptujčanov žal edino razve- drilo. Vrteli so, kaj pa naj bi drugega, en prima »špageti- western« (te kavbojke so sploh prima, z vsaj sto mr- liči ird.). Vsebinsko je bil, namreč film. blazno zamotan, šele na polovici sem uganil, kaj se bo zgodilo na koncu. Pa pu.stimo to, gre namreč za nekaj povsem drugega. Torej, šel sem iz kina, ura je bila okrog pol sedmih, do- mov se mi še ni dalo. Pa sem jo mahnil v dom JLA. na ta- ko imenovan^ mladinski so- botni ples. Bilo je blazne »štosno«. o tem bom pisal v sledečih vrsticah. Na nlakatu pred dvorano je pisalo da bo igral beat- ansambel GIFT, da bo light- sho'w. oles in ne vem kaj še vse. Za nazadnjake. ki ni- majo ooima o moderni glas- bi. .?e oravi laike, ie light- show mež kanje z raznobarv- nimi žarnicami, tako da si proti koncu že čisto zmešan od te svetlobe in še teden dni na ool slep. da o ostalem ne govorim. Napotil sem se v dvorano in gledal Imel sem kaj vide- ti: naša zlata pubertetna mladina je živčno mencala in čakala na začetek light- showa in showa sploh. Mi- mogrede: polovica čakajoče mladine bi morala biti že do- ma in lepo Dridna v postelji. Medtem pa so veliki »GIF- TARJIs uglaševali in preiz- kušali svoje instrumente se- veda brez primernega tru- šča in tenkega cviljenja, da me je oblikoval mrzel pot. ni šlo. Začetek ie bil napove- dan za ob 19 uri. pol ure kasneje so bili nared. nam- reč muzikanti in ples z že dvakrat omenjenim light- showom se je lahko začel. 2e 10 prvih taktih me je prijelo, da bi si ? obema ro- kama poruval lase in kriče zbežal iz dvorane Čeprav jih je bilo na odru samo šest. so »proizvajal'!« takšen hrup, kot da bi jih bilo najmanj 60. Se sreča, da je dom JLA stara čvrsta bajta, ki pre- nese marsikaj in ne kakšna nova stavba, ker bi sicer skoraj sigurno imeli v Ptu- ju lepe ruševine. Ko sem si opomogel, sem začel opazovati, kaj se godi okoli mene. čeprav sem za- radi l:ght-showa bolj slabo videl. Glave navdušenih ole- salcev so poskakovale kot ping-pong žogice, migali z vsemi močnimi deli telesa, tu in tam pa se je tesno obiet parček počasi in umirjeno prestopal Ker sem nekoč že videl, da lahko kakšen pre- več navdušen oboževalec mi- lih zvokov električnih kitar in bobnov pade v trans, z drugimi besedami: ponori, sem logledal pred oder. na katerem so »galamili« veliki glasbeniki. Takoj mi je padla v oči plesalka, sicer prisrčno dekle, ki se je normalno zvi- jala in miigala z vsemi mogo- čimi deli lepega teleščka. Z lasmi je tako opletala, da sem mislil, da se bo, vsak čas z lastnimi lasmi zadavila. Je pa bila zelo gibčna i.n poskoč- na, kar zavidal sem ji njeno kondioijo. Se malo o glasbenikih, ki so brez premora »ustvarjali« nepopisen hrup. z drugimi besedami, ki so na odru igra- li. Bobnar, po mojem nestro- kovnem mnenju, še ni nikoli slišal za ritem, kitaristi pa bi b=li še kar v redu. če bi se- veda znali igrati. Najbolj všeč mi je bil orglar, ki je mirno in neprizadeto sedel za starinskimi orglami, žvečil žvečilni gumi in sploh obna- šal tako. kot da sedi lepo do- ma in gleda Mestece Pevton na TV. Vpraševal sem se. ka. ko mu uspe »izvabljati« iz orgel tako čudovite tone, da sem si mašil ušesa. Po mo- jem mu 10 prstov na rokah ni vedno zadostovalo, poma- gati si je moral še z nogami, če ni od časa do časa celo legel na tipke. Najlepši na odru pa je bil gotovo pevec Ker je držal v rokah mikrofon in ne instru- menta kot ostali, sem skle- pal, da ta mož poje. No ja, recimo, da je pel. Tu in tam se je prav zverinsiko zadri v mikrofon, je pa še kar pri- srčno krulil. Imel je zelo mo- čan glas ter čudovito ko- smate glavo in polovica punc se je skoraj gotovo pri pri- či zaljubila vanj. Pogruntal sem tudi. da ime ansambla kar ustreza svojemu imenu GIFT namreč pomeni strup in lahko bi se zgodilo, da bi se kakšen poznavalec in lju- bitelj m.oderne glasbe, globo- ko razočaran nad igranjem tega ansambla, še zastrupil. Cez kakšnih 20 mJnut se je pevcu publika le zasmilila in je napravil pavzo. To mi je bilo še od vsega najbolj všeč. Ko bi ta pavza trajala vse do konca! Sel sem ven, ker mi je bilo slabo in ker .sem bil potreben svežega zraka, kot riba vode. Pa tudi pogle- dat sem šel. če je kje kakšen pretep, kar je zelo pogosti pojav na tovrstnih zabavah v Ptuju Cez pol ure smo si jaz. pe- vec in ostali opomogli. Jaz sem se vrnil v dvorano, pe- vec pa je pograbil mikrofon in začel. .. Nato je v vse- splošno zadovoljstvo oznanil nestrpnim plesalcem, da je šel Ivo na pivo (Ivo je eden izmed »umetnikov«) in da še ne morejo začeti. Skodoželno sem upal. da Ivo leži pijan kod hlod pod kakšno mizo. Toda nadaljnji dogodki na tem plesu me niso niti malo več zčin:mali. Pograbil sem plašč in jo ucvrl proti kavar- ni. Sploh si ne morete misli- ti, kako mi je prijal vimjak! Iz srednje dobro obvešče- nih gla.>^benih krogov sem zvedel, da si ie ta beat an- sambel GIFT, doma nekje iz- pod Pohorja, izbral Ptuj za kraj svojega prvega javne- ga nastopa. Kakšna čast! Mo- goče pa jdh drugod niso ho- teli poslušati. Iz nekih dru- gih, bolj slabo obveščenih krogov pa sem pobral, da so že nekoč igrali v Murski So- boti, da pa so jih tam iz- žvižgali. Zal ne morem opi- sati, kako se je vsa ta reč v domu JLA končala. Pričujo- či članek je izšel tako pozno zato, ker sem si šele pred kratkim povsem oponioj. Za konec še to. Upa^^ se nisem s tem pisanj^rj", komur zameril. Hotel j| samo povedati, da mi jgj,^^ tega ainsambla sploh ni°( všeč in rad bom napisah čisto drugega o kakšnem j brem beat-ansamblu bo zares dober! Z-j Uporaba hebricidov za zatiranje plevelov Herbicidi so kemična sred- stva za zatiranje plevelov in •nezaželenega drugega rast- linja. Pleveli so poljedelče- va nadloga že od samega za- četka poljedelstva. Znižuje- jo pridelek, če pa jih pravo- časno ne zatremo, ga celo u- ničijo. V širšo uporabo v kmetijstvu so herbicid; pro- dirali le postopoma. V začet- ku so nastajali dvomi o tem, ali morda herbicidi ne delu- jejo škodljivo. Sele na osnovi poskusov, ki so jasno doka- zovali uporabnost herbicidov pri raznovrstnih kulturah so nripravke začeli vključevati tudi pridelovalci v večjem obsegu v svoje programe. Za uporabo herbicidov je nujno potrebno, da jih po- znamo po načinu delovanja. Po učinku delimo herbicide v dve skupini. 1. Totalne, ki uničujejo vse rastline na po- škropljenem zemljišču :n 2. Selektivne, ki nekaterim rastlinam škodujejo ter jih uničijo, drugim pa ne ško- dujejo. Selektivne herbicide deli- mo na: a) s sistemičnim ali hor- monskim učinkom b) z dotikalnim ali kon- taktnim učinkom. Plevel med žitom zatiramo s sistemičnimi in kontaktni- mi herbicidi. Najstarejši si- stemični herbicidi so transla- kacijski ali hormonski herbi- cidi. V novejšem času pa se že uporabljajo mešanice hor- monskih herbicidov in tria- zinov. Hormon.ski herbicidi prodirajo v rastline skozi li- ste, lahko pa tudi po koreni- nah. Posebno važno je, da s temi herbicidi škropimo pri temperaturi 12—15 stopinj Celzija. Ob dežju ne smemo škropiti, ker dež izpere škro- pivo, še preden utegne pro- dreti v rastlino. V to skupino spadajo pripravki na osnovi 2,4 D i,n MCPA ter mešanice teh dveh pripravkov. Novej- ši pripravek mešanice 2,4 D in MCPA je amiten. ki zatre mnogo vrst širokolistnega plevela; uniči tudi lakoto in kurja črevca. Sredstva na ba- zi 2,4 D služijo za uničeva- nje širokolistnih plevelov, predvsem v žitnih in na trav- nikih. Učinek na plevele je optimalen, ko imajo pleveli 3—5 listov. Ti pripravki so na tržišču v velikem številu v obliki močljivih praškov m tekočih pripravkov. V obliki močljivih praškov poznamo deherban, monosan idr. Naj- večji priipravek v obliki 'praska pa je lumetan, ki u- činkuje na širokolistni in oz- kolistni plevel med žitom. Je herbicid z najširšo uporab- Ijenostjo in ga uporabljamo samo spomladi. Ljudem in ži- valim ti pripravki niso škod- ljivi, če so v predpisanih ko- ličinah, strupeni pa so za ri- be, zato ostankov škropiva ne smemo metati v vodo. Kontaktne herbicide upo- rabljamo jeseni, ko je žito že 10 cm visoko in ima plevel 3—4 liste. Pripravki iz te sku- pine so strupeni za ljudi, ži- vali, čebele in ribe. Z njimi je treba delati zelo previdno, ko še osnovni posevki niso preveč razviti in ob lepem vremenu, ker se ta sreds ne vpijajo v rastlino take sistemiena. Ce hočemo pri zatirs plevela doseči dober ueir moramo izbiro herbicida; lagoditi vrsti plevela. Ce- Drevladuje v posevku pit lakota in kurja črevca u; rahljamo herbicid amilen lumeton. če pa je v pose Dlevel iz vrste trave, ga i mo zatrli z gesaronom ali metanom. Glede na zmanjšanje č veškega dela pri agrotek pripadajo varstvu rastlini membne naloge. Sodobnoi tiranje plevela s herbit mnogo pripomore pri vari vanju z delovnimi moč Zato je tudi varstvo ras'J zelo jasno povezano z v! mi bistvenimi vprašanji ra linstva. Njego\n neposr« gospodarski učinki, pa bi: htevali natančnejšo obde vo. V naših žitih pa niso gli na nadloga samo pleveli, a pak jih napadejo tudi bel ni. Ena najbolj razširje: bolezni je tudi žitna oei lasta plesen. Za to plesen zlasti občutljiva pšenica ? te bezostaja I. Pepela sto t sen lahko opazimo že jes na spodnjih delih stebelc listov v obliki prevleke pelnate barve. Spomladi si bolezen še bolj razvije ter krije del stebelc in list: miceliiem in reprodukcij; mi organi. Tako osta.ne r; lina brez asimilacijske pc šine. se predčasno posus pridelek je manjši. Za z ranje te bolezni je pomi ben kolobar, kajti glivici bolezni živijo v tleh 2 Tudi gnojenje z dušici gnojili povečuje občutij« žit proti pepelasti plesni. Preizkušali pa so že nekatera kemična sred npr. CALIKSIN. To je si mični fungicid in moran njim škropiti pšenico ob 1 cu razraščanja in v zač' latanja. Na 1 ha uporat 300 litrov vode in 0.5 do litra sredstva. Preizkuša bil tudi pripravek aluga ie pokazal zelo dobre i' ke Uporablja na se ob i' času razvoja pšenice kot liksin. Na osnovi posk lahko sklepamo, da bo«i orihodnje lahko zatirali oelasto plesen ,a lahko že otroci in odrasli vseh starostnih dob. Pri na- stanku sladkorne bolezni igra dedna dispozicija važno vlo- Ro in jo v sebi nosi ca. 25 odst. vsega prebivalstva. De- duje se recesivno. Zaradi ta- ko velika nagnjenja k slad- korni bolezni ne moremo preprečevati, da taki ljudje Re bi stopali v zakon med se- boj, razen, če sta oba part- nerja cdadkornika, ker bi bili taki ukrepi pri tako visoki obremenjenosti brezuspešni. ■ Današnji tempo življenja,' sedeče telo brez večjih fizič- nih naporov in preobilno u- živanje visokokalorične hra- ne vodi v debelušnost. Zato- i« tudi najmanj sladkornih '>olnikov med fizičnimi de- lavci in kmeti, ker s fizičnim ^lom pospešijo izgorevanje orane in se zato ne redijo. Najvažnejše je v preprečeva- nju .sladkorne bolezni skrbeti ^a normalno telesno težo. Najenostavnejše je izračuna- li telesno težo tako. da si iz- ^^rimo telesno višino v cen- ^'nnetrih in odštejemo 100. Nekaj o nastanku sladkor- je bolezni: Trebušna slinav- •^a izloča insulin, ki se tvor: y njenih otočkih. Otok se '"ienuje v lati^nščini insula in f^to so ta izloček otočkov jn^enovali insulin Količina Insulina v organizmu ie od^ •'sna od števila otočkov in e so ti zdravi, izločajo do- insulina, če pa so bolni. ^ ^a izločajo premalo al: r "ič. In tako nastane slad- ^^"a bolezen. Pri debelosti lahko zaradi prevelike te- že nastopi pomanjkanje in- sulina, ker so se otočki iz- črpali, ali pa morda zaradi kakega vnetja propadli. In- sulin je nujno potreben za presnovo ogljikovih hidratov, katerih viri so sladkor, kruh. testenine, riž itd. Ta hranila pa ravno predstavljajo naj- večji del naše vsakdanje hrane. Cim več sladkorja iz teh hranil se tvori v organiz- mu, tem več insulina orga- nizem porab: in če to traja dolgo, se otočki izčrpajo in bo v organizmu vedno več sladkorja, ki ga celice zaradi pomanjknaja insulina ne mo- rejo izkoristiti. Organizem poskuša odvečni sladkor od- straniti prek ledvic. Izloči ga lahko v velikih količinah, v najtežjih primerih celo do 600 gramov na dan. Ker pa je sladkor topen v vodi in organizem izgublja s takimi količinami sladkorja v urinu tudi izredno velike količine vode, so posledica tipični znaki sladkorne bolezni: žeja. hujšanje, prevelik apetit, iz- redno velike količine urina. Ostali znaki pa so že posle- dica takega stanja, kot sla- bo počutje, pešanje vida, mravljinčenje v sipodnjih o- končinah zaradi okvare na živcih in ožilju, srbenje spo- lovila, kožne bolezni, obole- nja ledvičnih čašic in me- hurja in številni drugi. Kako zdravimo sladkorno bolezen? Kot pri vsaki drugi bole- zni, moramo pri sladkorni bolezni odstranjevati vse faktorje, ki smo jih prej na- šteli, da se znaki sladkorne bolezni pojavijo čim kasneje. Ko pa se pojavijo, moramo začeti takoj zdraviti. Zdrav- ljenje obstoja pri večini sta- rejših sladkornih bolnikov: ali samo v dieti, dajanju in- sulina in dieti, ter v tabletah in dieti. Konec prihodnjič. Prim. dr. Jože Neudauer NESREČA V KREMPLJEVI ULICI v torek, 30. marca, ob 21.30 se je pripetila lažja promet- na nesreča v Krempljevi u- lici v Ptuju med voznikom osebnega avtomobila Vladi- marjem Leberjem iz Lackove 4 v Ptuju iai voznikom oseb- nega avtomobila Ivanom Le- vičnikom iz Kajuhove 3 v Ptuju. Lebar je pripeljal po Krempljevi ulici iz trga MDB in nakazal smer za za- vijanje v levo. Tedaj je pri- peljal za njim Levičnik ki je kljub temu, da je videl prižgan smerokaz, poskušal prehiteti Leberjevo vozilo, ki je že začelo zavijati v le- vo in je zato trčil vanj. Pri nesreči je nastalo škode za okrog 3500 dinarjev. Teles- nih poškodb ni bilo. Zadevo preisikuje sodniik za prekr- ške v Ptuju. -FK- Gorišnica 11. aprila; ameriški film upor sužnjev; Ljutomer 10 in 11. aprila: ameriški film krvava obala; 14. apriia: francoski film baj. baj baraba! baj. baj barbara! Slovenska Bistrica 9., 10. in 11. aprila: ame- riški film knez bojevnik; 13. in 14. aprila: francoski film neukrotljiva an- gelika; Tomaž pri Ormožu 11. aprila: ameriški film počitnice v kaliforni- ji. NESREČA NE POČIVA Pretekli teden so se zdra- vili ali se še zdravijo v ptuj- ski bolnišnici naslednji po- nesrečenci: Julijama Vaupotič, Pušen- ci 33. lažje poškodbe; Tere- zija Koser, Dolič 4. lažja po- škodba; Franc Rajh. Ivanj- kovci 15. lažja poškodba: Bo- ris Feguš. Nova vas 53. laž- ja poškodba; Friderik Gril. Zagorje 5. lažja ooškodba. Vlado Koritnik. Draženci 9 lažjfl Doškodba: Jrnez Ko- stanjevec. Nova vas 46 laž- ja DOŠkodba: Štefanija Benc. Pristava 8. lažja poškodba: Marija Rajh. Cesta Olge Me- glic. Ptuj. iažja Doškodba: Majda Podgor.šek. Stanošina 31. lažja ooškodba; Zlatko Velič. Sobetinci 6. lažja po- škodba; Matilda Korpar, Mezgovci 53. težja poškodba; Gera Lah. Moškanjci 24. laž- ja poškodba; Anton Frangež. Mariborska 6 a Ptuj. lažja poškodba; Jožefa Vek. Zgor- nje Jablane 26. lažje poškod- be; Marjan Korpar. Mezgov- ci 53. težja poškodba; Stane Korpar. Mezgovci 53. težja poškodba; Stanko Munda. Velika Nedelja 88. lažja po- škodba: Stanko Zadravec. Kog 42. lažja ooškodba: An- ton Aman. Mostečno 24. laž- ja poškodba; Cecilija Hrtiš. Apače 57. laži a ooškodba: Marija Lebar, Bratislavci 39. lažja ooškodba: Neža Petro- vič. Pohorje 11, lažia poškod- ba; Mar j a Habjanič. Prven- ci 7. lažja noškodba; Marija Kriistovič. Poli.ska cesta 9 a Ptuj. lažia poškodba: Marta Kopše Stoperce 78. lažja po- škodba: Ignac Rezjaik. Nova vas 51, lažje poskodbe. -FK- Predlog, o katerem bi kazalo razmisliti Kdo naj vzdržuje občinske ceste? Pod gornjim naslovom je F. H. v Tedniku št. 13 pisal, da bodo krajevne skupnosti boljše vzdrževale občinske ceste, kakor cestna služba pri komunalnem podjetju Ptuj. Govori celo o izkušnjah in ugotovitvah vodstev kra- jevnih skupnosti, da komu- nalno podjetje ni kos svo.ji nalogi, kar se tiče vzdrževa- nja cest. Ali pa se F. H. zaveda cestnih obremenitev, recimo pred 15 leti m danes? Ne bom našteval številk avto- mobilov in traktorjev, ki dnevno letijo po vseh cestah, niti ne bom zagovarjal, ka- ko smo potrošili dotacijo v lanskem letu. ker sem to že napisal v Tedniku konec m.eseca decembra 1970 pod naslovom »O vzdrževanju cest iv. reda v letu 1970«. Naj ceste vzdržuje Peter ali Pavel, čudeža ne bo na- redil, ker en cestar ob teh pogojih in na tako dolgih cestnih odsekih nalogam ni kos, pa naj avtor vali krivdo na kogar koLi. Moramo ve- deti, da novatorji in izumite- lji še niso iznašli stroja, ki bi brez materiala lahko kr- pal luknje na cestah, kako pa naj to cestar, ki ima za pripomoček le grebljo, grab- Ije. kramp, lopato in samo- kolndco, t. j. takšno orodje, kakor so ga imeli cestarji za časa Marije Terezije, ko še avtomobilov sploh poznali niso. Res so bile ceste glavni predmet razprav na zborih volilcev. vendar poudarjam le to, da je graanoza za tako obremenjene ceste mnogo premalo, da bi et\ cestar smel imeti le 2 ksn cest v vzdrževanju, sedaj pa ima 8 do 10 km. Vseh 8300 kub. m gramoza, ki smo ga na vozili na ceste, ki jih vzdržujemo, bi poikrilo oziroma bi se ob- novil (grabni sloj na vseh cestah v debelini 3 cm, in kaj to pomeni? Da bi vsaj do neke mere vzdrževali ceste v takšnem stanju, da bi bil varen pro- met na njih, bi rabili naj- manj 3,000.000 din. pa ni ni- ti ena tretjina od potrebnih sredstev na razpolago. Ali FH ne ve, kakšno ško- do delajo tovornjaki sedaj spomladi na cestah brez pod- lage? To vse je dejstvo, ki govori o nastanku slabih cest. drugo pa je. kako to škodo odpraviti. V dveh de- ževnih dneh se pod prome- tom ceste uničijo, cestar pa 8 krn ceste ni v stanju do- praviti v času enega meseca, če F. H. tega ne verjame, pa se naj sam prepriča in naj ne dela krivice nam cest-aneml Ali je tudi cestna služba kri- va, da je tako muhasto vre- me, k: je pravzaprav glavni vzrcnk slabih cest? Le zakaj se predstavniki krajevnih skupnosti niso na lansikoletnem sestanku ka- terega je v ta namen sklical podipredsednJk SO Ptuj. od- ločili prevzeti vse ceste IV. reda v vzdrževanje? Morda F. H. takrat ne bi kmel kaj pisati o cestah, ali pa še ve- liko več. če bi tudi sam no- sil delček odgovornosti o s^ta- nju cest IV. reda. Konrad Vela »METALKA« LJUBLJANA, POSLOVALNICA PTUJ Rogozniška cesta obvešča cenjene potrošnike o VELIKEM ZNIŽANJU CEN v«eh vr.-st peči na frila in tekoča iforiva. iZKOfllSTITE UGODEN NAKUP! Se priporoča kolektiv METALKE, Ptuj KME^'OVALCI! im - PETSOKEMIJA KUTINA V.'\M PHi POROČA. DA IKK.NO H'iP^^ POSKVKF .SPOMI ADI S 150 K AN-A ALI 250—100 kg KOMPPKKSNECA CNOIITA NPK 12:12:12 AU 200—250 kg NPK 17:8:9 ALI 75 k s TJREE. STRA.^ 12 tednik — Četrtek, 8. apriiai Vžigalice niso igrača Nekoč ie živel ob robu goz- da velik prijatelj gozdov in gozdnih živali logar Marko. Mimo skromne, lesene hišice je veselo žuborel prijeten po- toček. V hiši je bilo osem o- trok. ki so se venomer suka- li okrog marljive in živahne matere. Najstarejši je bil star devetnajst let. najmlaj- š na tri. Ko so se včasih po- stavili drug ob drugega po velikosti, so se videle kakor pravilno razporejene stop- ničke. Bili so živahni, prid- ni in Doredni. cesto nagajivi, najraje pa so hodili v gozd. Mati Meta ie imela veliko dela in skrbi, toda vedno je našla dovoli časa. da ie svo- je otroke lepo učila in vzga- jala. Z možem in dobrim o- četom številne družine sta složno in strpno prenašala veselje, skrbi in težave sive vsakdanjosti. V deželo je pri- šla rumena jesen. Listje je šumelo, veter ga je raznašal naokrog, vse je bilo oostla- no z mehko listno preprogo. Kmalu se je ves gozd odel v rumeno rjavoo bleko. Logar- jeva druž'na se je pridno pri- pravljala na zimo. Otroci so pobirali dračje in vejevje, ga vezali v butare in ga sprav- ljali v drvarnico ob hiši. Nekega jutra sta se oče in mati odpravila v mesto, da bi nakupila oblek in obutve za svoje otroke. Naročila sta jim. naj bodo pridni. Anka pa naj skuha kosilo, ker se bosta tačas že vrnila domov. Najstarejša hči je zakuri- la v štedilnik okoli desetih. Ravno takrat je pritekel v kuhinjo najmlajši. Marjan. Ob robu štedilnika je zagle- dal škatlico vžigalic in pre- brisane temne očke so se mu zasvetile. Ročno je poprosil Anko. naj mu jih oosodi. ma- lo, samo malo. Marjanček je bil njen ljubljenček in izpol- nila mu je željo. Vseeno pa mu je naročila: Vžigalice la- hko samo gledaš. Veš. kaj bo mamica rekla, če ne bo več vžigalic! »Anka prosim sa- mo eno naj ooskusim!« Naj ti bo. vendar samo eno! je dovolila Anka čisto materin- sko Marjan je ni niti slišal do konca, ko ie že hitel skozi vrata in si veselo ponavljal: »Samo eno, samo eno!« V kotu pri robu gozda, ka- mor je košati hrast stegoval svoje mogočne veje. je nano- sil naš Marjan listja in drač. ja na kup. Svečano je vzel v roke iz majhnega žepka vži- galice, si jih najprej dobro od v-seh stran' ogledal, pa se je zaslišalo: »Pi-sk!« Ogenj je veselo vzplamenel. Gori! Go- ri' ie veselo vzklikal malček in nlesal okni! ogni a. Plamen je z.ajel ves kup listja in že stegoval svoje rdeče jezičke po listju in vejah sosednjih dreves. Na srečo je stopila takrat Anka iz hiše in videla, kaj je rodila njena velika popust- ljivost. V hiipu se je obrnila, stekla v hišo in pograbila vedro polne vode. Stekla je k ognju. Polila je vodo ne- koliko po ognju, nekaj pa po Marjanu, ki se nikakor ni mogel ločiti od njega. Začu- deno jo je pogledal in rekel: »Pusti, saj tako lepo gori!« Doumeti ni mogel, zakaj mu kvari veselje. Med tem so pritekli tudi ostali otroci, bratci in sestrice. Vsak je po- grabil svojo posodo in začel polivati ogenj. Marjan je ho- tel svoje veselje na vsak na- čin zaščititi. Korajžno je sto- pil pred Marka in se ni hotel umakniti. »Umakni se!« »Ne, ne bom se! Ne boš polival mo- jega ognja!« Marko je zlil polno vedro vode v Marjana, ki je hipoma postal podoben politi kuri. Ogenj so končno pogasili, okrog pa je bilo vse črno, Anka je hitro preoblekla Marjana, da se ne bi prehla- dih Vsa materinska skrb sta- rejše sestre mu je pošteno presedala, nič mu ni bilo mar, če bi se kar takoj pre- hladil. Stopil je v kot in mr- ko gledal predse. Anka je morala znova pod- kuriti. ker je ogenj v štedil- niku ugasnil. »Kaj bomo po- vedali očetu in mami?« je vprašala. »Po pravici že ne smemo povedati,« je menil starejši. Zmenili so se. kako se bodo izgovorili. Obveljal je Markov predlog: »Mislili smo si peči kostanie in se nam je zgodilo. Toliko, da veste, krivi smo vsi!« Pozno popoldne sta se star- ša vrnila domov. Nekako ne- navadno tiho je bilo. ko sta stopala proti hiši. Opazila sta. da je gorelo. Zgrozila sta se ob misli, kaj bi se lahko zgodilo. Kmalu ju je skrb mi- nila, ker sta slišala zgodbo, ki so jo otroci v naprej pra- vili. Kako je bilo v resnici, tega nista vedela. Otroška laž je tokrat us- pela. Nihče se ni resneje o- pekel. Morda oče in mati? Morda pa tudi ne: otroke je namreč pekla vest, hudo pe- kla in morda je bil to naj- boljši pouk — da vžigalice niso igrača in ni se varno igrati z ognjem Majda Medved VIII. razred os šole Cirkovce Pustno veselje Pri nas je že več stoletij običaj, ki se imenuje kuren- tovanje. Mnogo mojih sošol- cev se je našemilo, pa sem se tudi jaz. Na to pustovanje sem se že dolgo pripravljal. Sešil sem si kapo iz zajčje kože. Na vrhu kape sem pritrdil lesene rogove in jih ovil s črnim papirjem Zobe sem pritrdil na obraz, naredil sem jih iz koruze. Brke sem iz- delal iz slame, oblikoval sem tudi dolg rdeč nos in iz rde- čega blaga sem izrezal dolg jezik. Kapa je bila tako go- tova. Kožuh sem dobil pri stari m'ami, zvonce pa imam sam. V nedeljo sem se naše- mil. Napotili smo se v Apa- če in Lovrenc. Igrali smo se z manjšimi otroki, popoldne pa smo odšli v Zupečio vas in Pleterje, nato pa odskaka- 1; v Mihovce in Cirkovce. Mnogo otrok se nas je pre- strašilo, a storili jim nismo nič ž.alega. V mraku smo bili že doma. Predstavljal sem kurenta. V torek pa sem se oblekel v kavboja. Imel sem klobuk s širokimi kraj- ci, zeleno srajco in črne hla- če. Cez obraz sem si zavezal rdečo ruto. Imel sem tudi pas z naboji in pištolo. Zvečer sem bedel dalj kot po navadi. Tako se je končal veseli pust. ki sem ga tako dolgo pričakoval. Ti trije dnevi so bili izmed najlenših v letu. Danilo Kozoderc 4. r. os. š. Lovrenc na Dr polju Ranjeno srce Moja mamica je stara 47 let. je majhne rasti, sivih las. Z nami otroci ima mnogo skrbi. Ko smo bili še manjši, je imela z nami še več dela. Zjutraj najprej vstane in nam pripravi malico za v šo- lo. Ko nas odpravi, je že na vrsti delo v hiši in na vrtu. Potem mora pripraviti kosi- lo. Ko sonce zahaja, ima še opravka na dvorišču. Ko nam da večerjo, le za hip sede ali gleda malo televizijo. To se ponavlja vsak dan. Zgodilo se je pred petimi leti. vendar mi je ostal ta do- godek tako v spominu, kot bi se zgodil včeraj. Mamica mi je naročila, naj se hitro vrnem iz šole. Bila je bolana in ni mogla vsega sama opraviti. Ko se je pouk končal, sem res pohitela do- mov. Komaj sem prestopila prag. sem vprašala, če ima kaj za kosilo Torbo sem vr- gla v kot. Mamica ie prišla iz sobe. vsa bleda od bolečin. Bila sem zelo lačna, zato sem ponovno vprašala: »Kaj ni nič za jesti?« Tedaj sem vide- la, da te besede v tem trenut- ku niso bile primerne. Hotela sem popraviti, vendar ni šlo. Ko mi je prinesla na mizo juho. sem jo vprašala, če ne zna nič drugega skuhati, ka- kor to. To pa je mamico še bolj prizadelo. Odgovorila mi je: »Zdenka, ko mene več ne bo in si boš kuhala sama. ti bo šlo bolje« V grlu me je stilnilo in nisem vedela, kaj naj rečem. Vse je bilo zaman. Zaradi stiske, v kateri sem bila, bi najraje umrla. Takrat mi je bilo hudo. še huje pa mi je danes, ko pomislim, ka- ko sem bila hudobna in kako sem prizadela svojo dobro mamico. ZDENKA SLEHTA, 8. raz., PODLEHNIK Prišla ie pomlad Pri nas je še vedno mrzlo. Veter divja mimo golih dre- ves in le redko kdaj se pri- kaže rumeno sonce. Precej časa traja, preden dobi toliko moči, da premaga zimo, mr- zel veter in prežene snežno odejo. Ko končno pride južni veter in sonce osuši zemelj- sko povišino, lahko pozdra- vimo najlepši letni čas: po- mlad. IDA bp:r, 7. raz., ZETALE Dan žena Osmega marca praznujejo žene v naši domovini svoj praznik. Tega dne smo otroci do ma- mic posebno pozorni, p. dimo se, da jih razveš^ s šopki rož. Njihovo del, skušamo opraviti mi. jih razveseliti in jimtakij kazati, da jih imamo rej di. S sestro se vsako leto m dan posebej pripravljav, kujeva načrt, kako bi ^5, co najbolj razveselili, i^^j vedno s čim presenetiva, r pa naju poljubi in reče:. rilo za me je vajino uč( in lepo vedenje«. FRANCKA COLNAI 3. raz., MAJgpj V KOSTANJEVICI SNUJEJO MUZEJ K^EČKEOA ORODJA IN KMEČKIH simm Cesto slišimo, da hodijo po naših vaseh razni »ljubitelji« starin, ki pa so največkrat prekupčevalci ali celo slepar- ji, ki izvabljajo iz naših po- deželskih oziroma kmečkih ljudi razne starinske pred- mete, ki resda nimajo "več prave porabne pač pa toliko večjo kulturno in s tem pa tudi zgodovinsko vrednost. Prav pri tem pa bi radi na- še kmečko m sploh podežel- sko prebivalstvo opozorili, da se snuje v Kostanjevici na Krki zanimiv kmetijski mu- zej, kjer so na razpolago prostori v tamkajšnjem gra- du in kjer bodo uredili kme- tijski muzej. Potrebno je le, da se naj- de čim več kulturno mislečih ljudi, ki bi naj pomagali pri zbiranju tega gradiva tudi na ptujskem, ormoškem in slo- venjebistriškem območju. Prepričani smo, da je še, zlasti na starejših kmečkih domačijah in v bolj odmak- njenih krajih kot so Sloven- ske gorice in Haloze, še pre. cej ostankov raznega pri 1 tivnega kmečkega oro lončenih izdelkov, izdelki lesa, železa in drugega dandanes predstavlja zgo vinsko vrednost ter jo je to kot takšno potrebno ol niti za spomin na našo li no preteklost ter hkrati preučevanje ■ naše zgod; ne. V kmetijskem muze;-. Kostanjevici želijo zbrat: prezentativno zbirko za 1 ko pokrajino Slovenije, sebej. ker je bila tako pos kot tudi orodje v vsaki 1 krajini nekoliko drugačea Ker bo kmetijski m odort morda že letos, čep morda zaenkrat v skromnem obsegu, bo M zbiranjem gradiva že kar hiteti. Zato bi naj vsi, imajo takšne zgodovin zanimive predmete spor jo Tehničnemu muzeju ! venije v Ljubljani,. ki svoj sedež v Parmovi ulic 33. F. Nekaj pravil za pomoč pri učenju — Skrb staršev za otroko- vo šolanje in učenje je ne- ločljivo povezana z njihovo osnovno roditeljsko odgovor- nostjo — pripraviti in obli- kovati otroka za življenje. — Otrok je v marsičem o- gledalo svojih staršev: če bfi njihov odnos do šole in uče- nja pravilen, lahko pričaku- jemo to tudi od otroka. — Od vsakega otroka za- htevamo v skladu z njegovi- mi sposobnostmi. — Spoštujmo otrokovo u- čenje, saj sodi po svoji važ- nosti v otrokovem izvenšol- skem času na prvo mesto. — Stalen in miren učni kot ček ter stalno določen dnevni čas za domače učenje sta dva osnovna pogoja za niegovo uspešnost, — Otrok naj bo z učenjem in utrjevanjem šolske snov: stalno na tekočem. — Za uspe.šno učenje ni dovoli le pozorno prebiranje učne snovi; važno je: razu- mevanje, predelava in samo- stojno obnavljanje gradii lastnimi besedami. — Le tista učna snov i resnično osvojimo, poi pa občasno še večkrat pi vimo, ostane trajno v naš ves^ti. — Najboljša metoda pc či staršev otroku pri ni je tista, ki mu pomaga postaja iz leta v leto bol mostojen in odgovorer svojem delu. — Starši morajo v najti potreben čas za t vor z otrokom in učite njegovem napredovanju li. o njegovih uspehih ir uspehih. )UIK — ČETRTEK, 8. aprila 1971 STRAN 13 }tiček za gospodinje iVKO FURMAN luši [arsikdo pozna beluše pod .nam špargeljni. Belušeu- famo med fino zelenjavo, jjh lahko uporabljamo kot dostojno jed, v solati, v ,i ali pa kot prilogo ali ogo. 3eluši so zdrava hrana, saj priporočljivi v raznih di- jj. Diabetiki jih lahko je- saj je njihova kemična ,^ava naslednja: 10 dkg belušev vsebuje: odst. vode, 1 odst. belja- vin, 2 odst. oglj. hidratov, talo pa so vitamini A in ter natrij, kalcij, fosfor in ]ezo. Ista količina belušev lebuje le 10 kalorij, zato jih lez skrbi lahko uživajo ti- i ki želijo ali morajo lujšati- Sezona belušev je kratka, ito pa lih lahko konservi- uno. Čistimo jih od glavi- ( navzdol z navadnim no- (m, lažje pa gre z nožem za BJjenje zelenjave. Na de- fleišem delu jih odtrgamo istem odstran-imo olesene- dele. Očiščene beliiše operemo in ruhamo v malo slani vodi. katero smo dali malo slad- idrja. Takšne potem pripra. imo na različne načine. Pri eluših so najboljše glavi- VECERJA: pečene sardeli- ce, solata. Nekaj napotkov: BELUSi z opečenimi kruhki: Kuhane beluše zavijemo v rezine slanine in jih položi- mo na opečene kruhke. Med posamezne beluše damo Se posebej slanino, vse skupaj pokrijemo z rezinami sira in za nekaj minut položimo v vročo pečico. Ko se sir zmeh- ča, vzamemo kruhke ven, jih posujemo s peteršiljem in paradižnikom. RAZNJICI: Svinjsko meso narežemo na rezine, malo potolčemo in so- limo. Rezine nataknemo na palčke in jih opečemo na vroči plošče. Ce imamo radi okus po česnu, jih pred pe- ko polijemo s česnovo vodo. SpinaCa po dunajsko: Spinačo kuhamo odprto, da ne izgubi barve, v malo .sla- ni in oslajeni vodi. Kuhano odcedimo in prepasiramo. Nasekljamo čebulo in jo za- rumenimo, dodamo moko in zalijemo. Temu primešamo prepasirano špinačo ter malo podušimo. Solimo, popramo in po okusu osladimo. Ce ho- čemo imeti boljšo š.pinačo, dodamo malo masla, IN SE NASVET ZA KOKTAJL: ORANŽNI PUNC, VROČ 1/3 oranžnega likerja, 1/3 oranžnega soka, 1/3 limoni- nega soka, malo sladkorja, krop. ormož : bakovci 27:10 v nedeljo. 4. aprila je ro- kometna ekipa TJK Ormož odigrala na domačem terenu v Mestni grabi v Ormožu pr- venstveno rokometno tekmo z rokometno ekipo Bakovci iz Bakovec. Domgčini so go- stujoče moštvo porazili z re- zultatom 27:10 (polčas 12:2) Zadetke za domače moštvo so dosegli: Polak 11, ki je bil obenem najboljši strelec. Hanželič in Znidarič po 5, Kolarič in Torin po 2 ter Go- lob in Borak po 1. -F K- edilnik za sedem dni: ONEDELJEK KOSILO: zelenjavna juha kosmiči, špinača. krompir- bv: svaljki, jabolčna pena. ■ VEČERJA: obloženi kruh- li s francosko solato, topla »iiača. lOREK KOSILO: min j on juha. du- lena govedina, testenine, so- lata. VECER.JA: mlečni riž. SREDA KOSILO: goveja juha ^ 'lafimi kroglicami, ohrovt z Sovedino. kompot VEČERJA: polenta, kava. 'ETRTEK KOSILO: kisla mesna ju- Dečena sviniska glava. ponriDir-eva solata .VEČERJA: palačinke, kom- pot. i KOSILO: k-sla repa. kranj- ^kutin zavitek VEČERJA: beluši z opeče. ^'^ kruhom. sobota: j JJOSILO: paradižnikova •^s-m;ikaroni. pr-ižen krom- solata. . 'ECERJA: regrat z jaj- ,^^OSILO; kostna juha z iomf ^-^'čniki. ražnjiči. .j^^frii. solata, zagrebška re- Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enota- mi \ Jugoslaviji in prek predstavništev v tujini. — zbira hranilne vloge občanov — vodi devizne račune občanov — opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini — daje kredite za stanovarjsko izgradnjo in po- trošniške kredite Jugoslovanom n."! začasnem delu v tujini JUGO- BANKA omosroča. da svoje prihranke položijo tudi pri tujih bankah, s kateri ni imamo posebne aranž- maje o dvojezičnih in trojezičniK knjižicah in to v ZR Nemčiji. Avstriji jn Švici. Prihranke v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah se lahko prav tako dvisra v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh fi!Ja!a?i ivnob.^nkf Banka v Celju posluje vsak deSavnik. razen sobote od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Pomladitev s pre- prostimi sredstvi Zdravniki-specialisti, Id vo- dijo pomladitvena zdravlje- nja, svarijo pred čezmerno porabo zdravil proti nespeč- nosti, glavobolu in nervozno- sti ter navajajo, da imamo proti tem nevšečnostim do- volj preprostih nenevarnih sredstev. 2e od najstarejših časov so ljudje gojili željo, da bi do skrajnih meja ostali mladi, zdravi in sveži. To do- sežemo, lahko z raznoterimi pripomočki, ki nam jih po- nuja narava sama. Med domačimi zdravili ve- lja omeniti na prvem mestu vedno zeleni rožmarinov grm. Njegovi listi in cveti nam po- magajo v prizadevanju, da si čimdalj ohranimo mladost. Kopeli v vodi, ki smo ji do- dali rožmarinovih listov, me- lise in timijana, pomagajo pri vseh slabostih in neugodnih počutjih. Ze od nekdaj je znano, da so ljudje uporab- ljali rožmarinovo vodo ali mazila na podlagi rožmarina učinkovito pri negi obraza. Notranje pa priporočajo rož- marinov čaj ter rožmarinovo vino pri bolezni želodca, je- ter in obisti, pri revmatičnih obolenjih, zunanje pa pri kro- ničnih kožnih izpuščajih. Kneipp je priporočal rožma- rin kot drogo za razpoloženje in mu pripisoval posebno zdravilno moč pri obolenjih želodca, jeter in obisti. Prav tako učinkuje ta pripomoček pri zasluzenju želodca in vo- denici. Rožmarinov odcedek se da pripraviti na preprost način. Rožmarin pa je danes na raziX)lago tudi v tekoči o- bliki in ga dobimo v vsaki boljši lekarni, drogeriji, pk)- nekod celo v trgovinah z ži- vili. Priporočajo vzeti ga tri- krat na dan po 20 kapljic. Beli trn ali glog, ki raste skoraj ob vsaki ograji, nam lahko pomaga s svojimi listi, cveti in zmletimi semeni. To je pravcati pomladitveni grm za človeka. Glogov odcedek lajša srčne tegobe, srčno ast- mo, izčrpanost in depresije. Caj iz posušenih listov posu- šenega belega gloga nam zni- ža krvni pritisk, učinkuje pa tudi proti arieriosklerozi. Česen je prav tako staro domače zdravilo. Uporablja- mo ga najbolj pri obolenjih ledvic, ogibati pa se ga mo- ramo pri vnetjih tega organa. Česen učinkuje s svojim žveplenim oljem brez dušika, pa tudi s svojimi vitamini, fermenti in hormoni. Krepi nas ter nam podaljšuje živ- ljenje. Nekateri ne prenesejo česna zaradi ostrega vonja. Temu lahko odpomoremo s požirki citronovega soka. Če- sen, ki ga uporabljamo pri začinjanju jedi. pa izgubi v prekuhani obliki velik del svojih učinkov. Šahovsko tekmovanle pionirlev Občinska ZPM Ormož je organizirala 27. marca 1971 na osnovni šoli Miklavž ob- činsko pionirsko šahovsko prvenstvo. Na tekmovanju so sodelovali PO osnovnih šol: Središče. Hum. Ivanjkovci. Podgorci. Miklavž in Ormož. Rezultat tekmovanja je sledeč: Tekmovanje starejših pio- nirjev: 1. mesto Osnovna šola Mi- klavž I 6 točk. 2 mesto Os- novna šola Ormož 5.5 toč. 3. mesto Osnovna šola Sredi- šče 0.5 točke. Tekmovanje starejših pio- nirk: 1. mesto Osnovna šola Mi- klavž 3 .:čke. 2. mesto Os- novna šola Ormož 1 točka. Tekmovanje mlajših pio- nirjev: 1 mesto Osnovna šola Or- nnož 8 točk 2. mesto Osnov- na šola Ivfinikovci 6.5 točk. ^ mesto Osnovna šola Hum *oc'k 4 me'^to O^^novna šo- Pndfforci 3.5 točke. Tekmovanje mlajših pio- nirk: '. mesto Osnovna šola Hum točk, 2. mesto Osnovna šo- la Ivanjkovci 3 točlce. Tekmovanje posameznikov, mlajši pionirji: 1. mesto Topličar. O5no\'na šola Ormož 2.5 točke 2. m.e- sto Vtičar. Osnovna šola Hum 2 točki. 3. mesto Hanžekovič, Osnovna šola Ivanjkovci 1.5 točke. 4 mesto Kačičnik. Os- novna šola Središče O točk. Tekmovanje posameznikov, mlajše pionirke: 1. mesto Vogrinec Osnovna šola Ivanjkovci, 2. mesto Mu- rat. Osnovna šola Hum. Tekmovanje posameznikov, starejši pionirji: 1. mesto Zganec. Osnovna šo- la Miklavž. 2. mesto Bobna- rič. Osnovna šola Ormož. 3. mesto Jesih. Osnovna šola Središče. Tekmovanje nosameznikov. starejše pionirke: 1 mesto Zoreč, Osnovna šo- la Miklavž. 2. mesto Golob, Osnovna šola Ormož. STBJN 14 TEDNIK — ČETRTEK. 8. aprila Red v stanovanju Cernu pravimo red? Ce združujemo enake stvari, jih povezujemo v harmonično celoto, da jih z veseljem po- gledamo, pravimo, da imamo red. Red pa je le tam, kjer je ta združitev neprisiljena, svobodna, logična. Polo zaboj dobro zavitih kozarcev na primer ne mo- remo imenovati urejenost. Ce pa so ti koz^arci lepo razpo- rejeni v omari, da jiih z ve- seljem pogledamo, lahko tr- dimo, da so v redu. Red nam vzbudi občutek pomirjenja. Stvari so v redu. kadar so pregledne dosegljive in o- predeljene Ce torej združi- mo oredmete, ki služijo iste- mu namenu {nit. šivanko, škarje) ali enake predmete (kozarce, krožnike) v lahko pregledno in dosegljivo ce- loto lahko trdimo, da imamo red Ta red nam omogoča, da tak'>i ugotovimo, kaj nam manjka in kaj zmanjkuje. Zakaj je red v gospodinj- stvu tako važen? Na komaj kakem drugem področju najdenrio toliko predmetov najrazličnejših vrst v tako ozkem okviru ka- kor orav v gospodinjstvu. V testih zelo majhnem stano- vanjskem prostoru to še ve- liko bolj občutimo in .je naj- večkrat prav neurejenost vzrok ki ovra nemoteni po- tek dela in pogosto tudi dru- žinsko harmonijo. Posredovali vam bomo ne- ka' dobrih rešitev in nasve- tov za urejenost doma. Mor- da vas bodo nekateri naši predlogi spodbudili, da bo- ste dosegli poipoln red v tem In onem stanovanjskem pro- storu Začnimo z jutrom. Nekdo vstane bolj zgodaj, nekdo pozneje. Za vsakogar pa ve- lja: čim mirneje začnemo dan. čim manj smo zjutraj nervozni, čim manj iščemo po stanovanju in »divjamo« iz orostora v prostor, tem la- že bomo prenesli težave ti- stega dne Pri zares urejenih malenkostih, k: jih uporab- ljamo zjutraj, se lahko iska- nju med oblačenjem m umi- vanjem že kar takoj izogne- mo. K mirnemu oblačenju nam bodo pomagale prezra- čene in ne pomečkane oble- ke, ki smo jih zvečer obesili na posebno stojalo. Oglejmo si še nekatere ko- se pohištva, ki nam bodo po- magali do urejenosti. Najprej omara za perilo s plitvimi predali, predvsem primerna za shranjevanje moških srajc pa tudi za žen- sko perilo. Poseb.na omara za enake predmete, tako na primer za čevlje. Seveda mora imeti ta- ka omara preluknjano zad- njo steno, da je zračna in da v njej ni neprijetnega zada- ha. Prav gotovo b' potrebo- vali tudi posebno omaro za takoimenovane izvensezonske obleke, ali obleke, kj jih red- keje oblečemo. Tako omaro b' lahko postavili kjerkoli: v kotu predsobice. ob podstreš- ju. Zelo veliko pa bi zalegla za razbremenitev vedno upo- rabljene omare za obleke. Srečanje 11. aprila v Novi Gorici Internirance iz vseh nem- ških taborišč vabimo na sre- čan,ie. ki ga organizira odbor grupe BuchenwaId-Dora V NOVI GORICI 10. IN 11. APRILA 1971. 10. aprila bo otvoritev spo- minske razstave, ob 19. uri film »Goli med volkovi«, na- to večerja in tovariško sre- čanje v hotelu »Park«. 11. aprila bo ob 8. uri de- lovno zborovanje članov gru- pe Buchenwald-Dora. Ob 10. uri začne v kinodvorani slavnostni del srečanja z go- vori. izročitvijo prapora ju- goslovanskemu bataljonu s podelitvijo spominskih pla. kot ter priznanj in kultur- nim programom. Po programu bo kosilo in nadaljevanje tovariškega srečanja v hotelu »Park«. Tovariši interniranci, ude- ležite se tega pomembnega srečanja, ki ga organiziramo ob 30 obletnici vstaje slo- venskega ljudstva. Odbor grupe Buchenwald- Dora. pri komisiji za bivše poli- tične zapori', i ke pri RO ZZR NOV Slovenije ORMOŽ : KLUB MLADIH 24:4 Bralcem z majhno zamudo posredujemo še rezultat pr- venstvene tekme, k:" io Je ro- kometna ek^na TJK Ormož odigrala v Murski Soboti v nedeljo. 28, marca s Klubom mladih in le-tega visoko po- razila z rezuUat/>m 24:4 Naj- boljši strelec za TJK Ormož ie bil kapetan moštva Franc .^ulek. saj je nasprotniku de- setkrat zatresel mrežo.-F K- CENE PRI PO^^TNIN! V PTUJU Krompir 1.10; čebula 2.60; rdeča pesa 2.60; solata 7,00; ohrovt 2,80; zelje 2 80; fižol 6..=>0; česen 8.00: kislo zelje 3.00: jabolka od 2,00 do 4,50; banane 6.00; oranže 5 00; li- mone 5.30; pšenica 1,70; ko- ruza 1.70; ajdova kaša 7.00: proseni. kaša 3,40; jajčka 0,45. CENE PR! ZELENJAVI V ORMOŽU Krompir 0,90; čebula 2 50; rdeča pesa 1.50; solata 7.00; ohrovt 4.00: zelje 3,00; fižol 4,00. česen 10.00; kislo zelje 3.00; jabolka do 3 80; oranže 5.00: limone 5.40 nšenica 1.35; aidova ka.ša 7,50; prosena kaša 3.40; ječmena kaša 2 20; jajčka 0,40. -FK- NAJBOLJ ISKANE SO MEDICINSKE SESTRE Pravzaprav ni več daleč čas. ko bo nekaj sto mladih deklet zapustilo osnovno šol- ske klopi in bodo postavljene pred izbiro, kakšen poklic si bodo izbrale, oziroma kje se bodo lahko zaposlile. Morda jim pri tem lahko vsaj mal- ce pomagamo z nasvet: oziro- ma zapišemo, kje naraščajo iz dneva v dan potrebe po strokovnih kadrih. Pri nas v Sloveniji imamo 28 bolnišnic, kjer pa je pred več kot pol leta primanjko- valo kar nekaj nad 1800 zdravstvenih delavcev; od tega največ medicinskih se- ster. Potrebe pa naraščajo iz dneva v dan in sedaj pri- manjkuje v bolnišnicah že prav gotovo nekaj več kot 2000 zdravstvenih delavcev. Kot vemo. se tudi v Ptuju gradi prizidek kirurškega od- delka in ko bo zgrajen, bo tudi tu potrebnih nekaj deset novih delovnih moči. Nedav- ni popis bolnišničnega oseb- ja v slovenskih bolnišn-cah je med drugim pokazal da mora sedaj ena medicinska sestra oskrbovati 17 bolni- kov. 2e sedaj pa v ptujski bolnišnici primanjkuje več kot 20 medicinskih sester. Pomanjkanje zdravstvene- ga osebja je predvse«n čuti- ti, ker vse bolj naraščajo od- hodi naših medicinskih stro- kovnjakov v tujino. Niso red- ki primeri, da medicinske se- stre odhajajo tudi v druge dejavnosti, kjer ob približno enakih ali pa tudi višjih o- sebnih dohodkih opravljajo lažja dela. brez dežurstev, nočnega dela in slično. Kljub temnejši plati tega poklica lahko zapišemo, da se bo do tedaj, ko se bodo razmere marsikje spremenile in da bi zato kazalo, da bi se naj čimveč mladih deklet odloči- lo za ta poklic. F. H. VELIKA NEDELJA : FUŽINAR 24:16 v nedeljo. 4. aprila smo v Ormožu lahko videli še eno zanimivo tekmo, ko sta se pomerili ekipi Velika Nede- lja in Fužinar iz Raven na Koroškem. Strahovito ener- gična in hitra igra Velike Nedelje je rezultata prve- ga polčasa (9:9) pomaknila z mrtve točke Fužinar se je sicer na vse mile viže otepal zmagujočih nasprotnikov, to- da vse to ni nič pomagalo- Publika, ki jo je hitra igra sosedov razvnela, so za Veli- ko Nedeljo »navijali«, da je bilo veselje, kar je znatno pripomoglo k večji razliki v rezultatu. Fužinar v zadnjih 15-tih minutah drugega pol- č3.sa dobesedno ni mogel sto- rit: v svoj-o korist. Sicer je Fužinar kazal voljo za odlo- čilno igro in za čim manjšo rezli'ko v rezultatu, vendar pa jim je to pot športna sreča obrnila hrbet, ki je pripo- mogla Veliki Nedelji do re- zultata 24:16. -F K- Potovanje po Evropi Okoli 150 slik (barvai dia- pozitivi) bo prikazano v po- nedeljek, dne 24. aprila ob 19. uri v dvorani Občinske skupščine. Miklošičeva ulica. Vljudno vabljeni! DPD »Svoboda« Ptuj Kadar se hrana pn ^ prime lonca, ne strgajte proč z nožem, rajši naliji, lonec vodo in pustite, (i^ čez noč dobro namoči, i traj izlijte vodo in riat sveže, pridajte nekaj sot^ prevrite pa se vsa sprjj, hrana sama odlušči. Neprijeten duh po čeb-jij ribah odpravite z rok. če (J nete dlani z vlažno soljo jih nato umijete v vroči va Čipkasti prtiči ohranijoj, jo obliko, če jih perete ta) da jih z redkimi šivi pod jete na drugo tkanino, Da si ne skvarite z go^ dinjskimi deli rok. jih ys dan namažite z limonovim kom, potem pa še s kra in beljakom. Čebula lepše zai-umeni, jo pred praženjem povalja: v moki. Črne vinske madeže nas žite 7, limonovim sokom,) sujle s soljo in dobro ijj nte. Kav^ne madeže odstranitn svilenih in volnenih tkan tako. da jih oddrgnete z vai namočeno v glicerinu, jihi to operete v mlačni vedi zlikate prek krpe. Keksi ostanejo dali h i sveži v pločevinasti škatii Da se suho meso ne poln ri, mora biti dobro presol no. Visi naj in se suši v te nem prostoru na prepihu, k ni muh, sicer se zarede ft Cvetje kupujte vedna zjutraj, dokler je sve:';e. Za skodelico dobre ki*i čokolade potrebujete 1 i prave čokolade. Prava č«l lada je gladka in le»o ri* drugače pa je primešan I Ce postane jelenova k' trda, jo namočite v ml* vodi, ki ste ji prilili Ti oljčnega olja. pa postane ? mehka. Ne trgajte cvetja z ro temveč ga režite z vrtn škarjami. Cvetje se v vazi dali ^ ohran-i, če vtaknete v isto zo še vejico bršljana. Ce nesete odrezano cv na pot. ga oviite z vl^* papirjem ali v namočeno to. ESPERANTO v Mariboru bo od 15 21. maja kongres medn»! ne federacije železnica esperantistov Priiavlien že okoli 500 udeležence raznih evropskih držav ki so pristopili k temu ' gresu — bodo imeli b plačno vozno karto za I red vseh vlakov, veliavn mesec maj. V Ptuj bo prispelo 18 ja s pasebnim vlakom ca železničarjev, o progr bomo še poročali. ,MTK — ČETRTEK. 8. aprila 1971 STRAN 15 lober den gospe no gos- je, pozdrovlene tavariščice tavarišči, pozdrovleni fsi, f prleški ali pa v keri ko- rfigi šprohi preklijate fso- laevne montre no težove. ;nes man nekak bat na je- j nO mo van zato piista, ke 5c vi. drogi brofci malo „ skašlali. Prafzaprav de ija gp.es guč moi zvesti do- auk Mihalek od Vejke Ne- ,pri Ormoži, ki m.i je po- i štiri vejke strani dugo ^Hsano pismo. Pa pogledni- 9, ke nan je napisa: ibi no zloti Lujzek! Vzeia sen s;i po malo cajta^ , mo ti sprozna moj popotH kajir, v keren se nabiraj« jše domoče novice no vestiri ajenk smo vredik pokopalij an žena tiidi, Južeke no JoH ieeglih tak, premoj diJši tald fn plesa, ke sen si šolje pre-j ikia. gate prešvica no srcej pgreja. l »Veš Lujzek, najboj liištno' i de zaj za vtizen gdo mo ijca kuhali, klobose no me- i jeli no viizemlico kiirilii. [veda mo tiidi strelali. če i Re karbid ali piinfer pri- ereali. Lujzek. neke me joko te- sira: Zodjič si pisa. ke se je na vaš razpis pri j avlo jo- ko dosti mlode delovne sile. Lepo te prosin, če maš koki višek delovne sile. nama ieh- ko od.stopiš kokšnega mest- nega frajera, ki bi tudi nama z mojoj Uršikoj pcmoga griint obdelovati. Veš, jas sen tiid: joko zainteresirani za ti- ste, ki bi radi letne dopuste na deželi preživeli Namesto, kak, da bi se bogi reveži na morji ali pa v planinah pre- švicovali. jin niidima mija z mojo Urško brezpločno sun- čeje na jivah. travnikih ali pa v goricah. Namesto, da bi se na morji s kokšnimi vesli na čolnih montrali. jima do- ma mija v brezpločno upo- robo no najemnino motike, grablje. nahrbtne koše no driige kmečke »športne re- kvizite«. To bi bila za mar- sikerega mestjana zdrava no poceni dopustniška rekreaci- ja. Pa še poceni bi bila. Nii- dima dobro kmečko hrano z jebešnico al pa šmarnico. Zaj pa ti moren še neke po- vedati. Ce si ribič, te vobin na ribičijo. Lovila ma dvo- nožne ribe, ki so'se začela zaj v totih pomladanskih dnevih sprehojabi po parkih, ob po- tikih no drugi rekreacijskih centrih. Seveda pa momo v okolici Vejke Nedle tiidi pro- ve vodme ribe, ki jih tak na črno v Pesnici lovimo, seve- da pa je ribičija najboj za- nimiva te, gdo zagledneš mo- ža postove no letiš kejko te noge nesejo. Zaj pa še neke! Zodjič si pisa, ke ti mislijo zmajšati tvoj rezervirani kot. Ne. to- ga mi tvojii brolci ne pistimo. Maš že tak malo plača od- merjenega, zaj bj ga meja še manj. Ne, to se ne sme zgodi- ti. V pismi ti pošilan vijolice z željo, da bi vama s tvojoj Micikoj noč pa den dišalo pri hiši, no da bi se tak rada me- la, kak si nan zodJič pisa. kak je blo. gdo sta bla z Mi- coj v zelenih no cvetočih le- tah. Tebe no fse brolce lepo po- zdrovla Mihalek z Uršikoj od Vejke Nedle pri Ormoži. Pozdrovlcni Mihalek! Saj resen, spuna si me, ke de v nedelo vejka noč. Jas §e se zaj nesen odloča, ge mo si da jajca poforbati. Fčo- sik mi je to Mica delala, zaj pa nama je že.forba sfalila. Vete, tak to pride z leti. Cu- ješ pje Mihalek. v nedelo pa bi me resen lehko na obisk povoba. Jas man, kak se to za store borce spodobi, v moš- ji rdečo knižico, pa si vseeno mislin. ke mi zavolo toga žegnano meso ne bi preveč škodilo. Neke si • mi omena. ke bi rad začeja razvijati kmečki turizen. To je joko pametna pogriintacija. sarrio je vejko vprošaje. ge boš doba toke »turiste«, ki bi morske no planinske romantike za jive. travnike no gorice zamejali. Vobiš me tudi na ribičijo. Jo j, to pa je resen lepi šport, samo moren ti oovedati, ke man zaj na štora leta že nek- šni boj bogi trnek. Za plac v mojen rezervira- nen koti ti tudi ne treba me- ti stroha. ObečaLi so mi, ke de zavolo stabilizacijskih u- krepov moj kot osta v tok- šnen obsegi, kak je bija do zdaj. Te pa srečno. Vaš vdoni pr- leški Lujzek. Marija Flac. Vuzmetmc; 39 — Dušana; Marija Žižek. Za- gorci 62 — Marico; Kristina Zadravec, Sodinci 14 — Fran- ca; Ljudmila Cajnko. Mez- govci 62 — deklico; Antonija Srečec. Lackova 4 — Zden- ko; Matilda Markovič. Bu- kovci 45 — Slavka; Štefani- ja Petek. Loka 24 ~ Rober- ta; Marija Pukšič. Spuhlja 103 — dečka; Franc ška Vu- kovič. Majšperk 11 a — Zo- rana; Marija Strelec, Vareja 10 — deklico; Marija Bezjak, Sp. Hajdina 103 — Janeza; Erna Janžekovič. Markovd 33 — Mateja; Zora Gojkovič, Ciril-Metodov drevored 4 — Avrelijo; Ljudmila Pernat, Mihovce 11 — Branka; Eli- zabeta Vučina, Juršinc: 46 — Marijo; Katarina Vičar. Sa- kušak 21 — dečka; Ivana Je- sih, Pečke 29 — Mojco; Cvetka Pignar. Cvetkovci 51 — Alenko; Rezali j a Rainšak, Pobrežje 112 — deklico; Kri- stina Sagadin. Slovenja vas n. h. — deklico; Cilka Mere, Pobrežje n. h. —Jovito: Iva- na Kovačič. Apače 8 — de- klico; Marija Vučina, Ruc- manci 49 — dečka; Dragica Kajzer. Zakl 5 — dekl\co; Neža Fridl. Ločki vrh 22 — deklico; Marija Zuran. Cir- kulane 23 — Borisa; Anica Cimerman, Grabe 15 — Ro- berta; Milica Kosi, Mihovci 47 — Roberta im Avgusta, POROKE: Anton Hentak, Cankarjeva ; 16 in Marija Vojsk, Cankar- j jeva 16, A*iton Stumberger, • Dolane 34 in Marija Grešnik, Bukovci 54; Stanislav Skr- binšek, Cankarjeva 2 in Ana Brec. Cankarjeva 2; Franc Golob, Panonska 2 in Vero- niika Flis, Kostanjevec 32, Zg. Ložnica; Rudolf VogrineCj Muzejski trg 1 i-n Marija Sic* Muzejski tarJLi- ^____________ RODILE SO: Marija Cigler, Dobravska 3, Ormož — Marijo; Terezija Perdan, Krčevina 5, Ormož — Vinceka; Marija Jelen, Strajna 44 — Marinko; Sla- vica Djuran, Vinski vrh 10, Ormož — Danila; Viktorija Toplak, Strelci n. h. — So- njo; Marija Marin, Mihov- ci 8 — Simona; Alojzija Jaimnik, Naselje bratov Reš 34 — Aleša; Ana Gamzi, Smolinci 37 — Andreja; Bo- rislava Prša. Drakovci 67, Ljutomer — Joška; Terezija Smolinger. Gerečjia va^ 73 — Valerijo; Marija Rodošek, Sp. Hajdina 99 a — Igora; Ma- rija Požar, Sestrska 11 Ljub- ljana — Karmeno; Angela Vidovič. Plačar 1 — deklico; Erna Petek, Drstelja 35 — dečka; Helena Majcen, Gra- jenščak 2 — dečka; Irena Fuks. Janežovci 4 — Jakoba; Kadrovska komisija DS Veterinarske postaje Ptuj razpisuje prosio delovno mesto VETEitiNARSKEGA BOLNIČAiiA Pogoji: 1. končana šola za vet. bolničarje dveletno delo v vet. stroki. Interesenti naj se prijavijo v rokn 15 dni pismeno pri Veterinarski postaji Ptuj. priporoča vse vrste blaga široke potrošnje v '^^ojili prodajalnah in gostinskih obratih na področju občin: ^RMOž, LJUTOMER, V.ARAŽDIN, IVAiNEC, !^OVI MAROF IN LUDBREG. SE PRIPOROČA 'kolektiv trgovskega podjetja »ZARJA«, Ormož priporoča vsem, da se poslužijo njenih storitev: — vlaganje prihrankov v dinarjih in devizah — namensko varčevanje — sprejemanje raznih dragocenih predmetov v hrambo (de- pot) — odpiranje deviznih računov občanov V kratkem bo banka — pričela z odpiranjem tekočih računov občanov — začela poslovati tudi v novi enoti Mestna hranilnica Ptnj, Miklošičeva ulica, kjer bodo občani lahko opravili svoje de- narne posle. V soboto, 10. aprila, bo banka odprta od 8. do 12. ure in bo opravljala hranilne in vabitne posle. STR/.N 16 TEDNIK — ČETRTEK, 8. aprn. nedelja, 18. aprila 6.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05 Poročila 6-30 Infor- mativna oddaja 6.50 Danes za vas 7.00 Poroč la 7.20 In- formativna oddaja 7.25 EP 7 30 Za kmetijske oroizvajal- ce 7.50 Informativna oddaja 8.00 Poročila — Radij.ski 'n TV spored 8.05 Radii.-ka igra za otroke 8 35 Skladbe za mladino 900 - Poročila 9.05 Srečanje v studiu 14 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite, tovariši... 10.25 Pesmj bor- be in dela 10.40 EP 10.45 Po- slušalci čestitajo -- vmes ob 11.00 Poročila 11.50 Pogovor s poslušalci 12.00 Poročila 13.00 Poročila 13 15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Ne- deljska reportaža 13 50 Z do- mačimi ansambli 14,00 Po- ročila 14.05 Pihalni orkester 14.30 Humoreska tedna 14.50 Godala v ritmu 15.00 Poro- čila 15.05 Iz opernega sveta 16.00 EP 16.10 Športno po- poldne — vmes ob 17.00 Po- ročila 18.00 Radijska igra 1900 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene raz. glednice 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Zaplešite z nami 23.00 Poročila 23.05 Literarni noktumo 23.15 Jazz 24.00 Poročila. vsak dan razen V nedeljo: 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Danes za vas 5.45 InformativTia od- daja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Informativna oddaja 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 Informativna oddaja 7.25 Ra- dijski :n TV spored 7.45 In- formativna oddaja 8.00 Po- ročila. ponedeljek. 19. aprila 14.00 Poročila 14.10 Lahka glasba 14.30 EP 14.35 Poslu- šalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje moški zbor 16.00 »Vrti- ljak« 16.40 Operni zvoki 17.00 Poročila 17.10 Glasbeno po- poldne 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19 15 Ansambel Valterja Skoka 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Brit- ten: 1. dejanje opere »Albert Herring« 21.00 Lahka glasba 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23 00 Literarni noktumo 23.15 Po- pevke 24.00 Poročila. torek. 20. aprila 14.00 Poročna 14.10 Moj svet je glasba 14.30 Orgle v ritmu 14.40 Mladin.ska odda. ja 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Recital violini- sta Skabarja 16 00 »Vrtiljak« 16.40 Rad imam glasbo 17.00 Poročila 17.10 Simfonični koncert 18.00 Poročila 18.15 V torek nasvidenje' 1845 Svet tehnike 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Trio Jožeta Burnika 19.25 EP 19 30 Radijski dnevnik 20 00 Prodajalna melodij 20.30 Od premiere do premiere 21.30 Lahka glasba 22.00 Poročila 22.15 Komornoglasbeni ve- čer 23.00 Poročila 23.05 Li- terarni nokturno 23.15 Po- pevke 24.00 Poročila. sreda. 21. aprila 14 00 Poročala 14.10 Lahka glasba 14.30 EP 14.35 Poslu- šale: čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Dve popularni del; 16 00 »Vr- tiljak« 1640 Na obisku v stud;u 14 17.00 Poročila 17.10 Jezikovni pogovori 17 25 Na- ša glasbena galeriia 18.00 Po- ročila 18.15 Domača glasb* 18.40 Naš razgovor 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvesti- la 19.15 Glasbene razgledni- ce 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni večeri RTV 22.00 Poročila 22,15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Popevke 24,00 Po- ročila. Četrtek. 22. aprila 14.00 Poročila 14.10 Pesmi mladih 14,45 Mehurčki 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Pesmi Forsterja poje zbor Roger Wagner 16,00 »Vr- tiljak« 16,40 Lahka in za- bavna glasba 17.00 Poročila 17.10 Po željah poslušalcev 18,00 Poročila 18.15 Iz kasete reprodukcije RTV 18 30 Sim- fonični orkester RTV 18.45 Kulturna kronika 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvesti- la 19.15 Ansambel Mojmira Šepeta 19.25 EP 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00 Domače pesmi 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22 00 Poročila 22.15 Novi posnetki Slovenske filharmonije 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Jazz 23.40 Fran- coske popevke 24.00 Poro- čila. petek, 23. aprila 14.00 Poročila 14.10 Skladbe za mladino 14.30 EP 14.35 Po- slušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Napotki za turiste 15-35 Glasbeni intermezzo 16.00 »Vrtiljak« 16 40 Rad imam glasbo 17.00 Poročila 17.10 Človek in zdravje 17 20 O- pemi koncert 18.00 Poroči- la 18.15 Skladbe Marjana Ko- zine 18.50 Ogledalo časa 19.00 Lahko noč. otroci' 19.10 Ob- vestila 19.15 Ansambel Dor- ka Skoberneta 19.?.=i EP 19;?0 Radijski dnevnik 20.00 Poje zbor RTV Zagreb 20.30 »Top- pops 13« 21 15 Oddaia o po- morščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz logov domačh 23 00 Poročila 23 05 Literam-' nok- turno 23.15 Jazz 24.00 Poro- čila SOBOTA. 24. aprila 14.00 Poročila 14.10 Glas- bena pravljica 14 30 Veseli zvoki 14.55 EP 15.00 Dogod- ki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih naro- dov 16-00 »Vrtiljak« 16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila 17,10 Gremo v kino 17.50 Kitara v ritmu 18.00 Poročila 18 15 Simfonični plesi 18.45 S knjižnega trga 19,00 Lahko noč, otroci! 19 10 Obvestila 19,15 Ansambel Fantje treh dolin 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Radijska igra 21.15 »Glasba ne pozna me- ja« 22.00 Poročila 22 20 Od- daja za izseljence 23.00 Po- ročila 23.05 S pesmijo in ple- som v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila 01 00 Poročila ZAHVALA Ob |)rerani izgubi našega clragega moža, oče- ta, starega očeta in braia Jožeta Satlerja iz Podlehnika se i.skreno zahvaljujemo vsem sosedom, pri- jaieljein in znancem ter vsem, ki so ga sprem- ljali na njegovi zadnji poti in mu poklonili to- liko cvetja. Iskrena hvala skupščini občine Ptuj, organi- zaciji zveze borcev Podlehnik, krajevni skup- nosti Podlehnik in Videm ter osnovni šoli Podlehnik zo darovane vence in cvetje in go- vornikom za poslovilne govore. Hvala godbi in pevskemu zboru iz Piuia. Žalujoči: /ena Tn^^tina. sinova Tanko in .fože ter hčerka Tnsfina 7 dnj/inami. ZAHVALA Ob težki izgubi dobrega moža in očeta Antona Kolariča z Vičave se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem' za darovane vence in tolažilne besede. Iskrena hvala Brodnjaku za lepe poslovilne besede, pevcem za žalostinke in vsem, ki so ga tako polnoštevilno spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, sinova Tone in Jože, ter snaha Alenka Nedelja, 11. aprila 9.30 Po domače z ansamblom Franca Flereta 10.00 Kmetijska oddaja 10,45 Mozaik 10.50 Otroška matineja 11.45 TV kažipot 12.00 Tekmovanje srednješolcev o re- sni glasbi . . . Športno popoldne 18.10 Narobe roka pravice 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Humoristična oddaia 21.35 Videofon 21.50 Športni pre- gled 22.20 Poročila. Ponedel.jek, 12. aprila 9.05 Odprta univerza 9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina 10,45 Angle- ščina 11.00 Osnove splošne izobra- zbe 14,45 TV v šoli 15.40 Nem- ščina 15..55 Angleščina 16.10 Fran- coščina 16.45 Madžarski TV pre- gled 17.38 Napoved sporeda 17.40 Mendo in Slavica 18.00 Risanka 18.15 Obzornik 18.30 OF, država v državi 19 00 Mozaik 19.05 Mladi za mlade 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20 35 Dokaz pod zemljo 21.15 Večer z Miha- elom .Strojem 21 40 Poročila. Torek. 13 aprila 9.35 TV v šoli 10 40 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 TV v šoli 15 35 Ruščina 15 55 TV vrtec 16.10 Angleščina 16.45 Madžarski TV pregled 17.45 Tik- tak 18.00 Obzornik 18.15 Niso sa- mo rože rdeče 19.00 Mozaik 19.05 Sodobno gospodarstvo 19.30 Star- ši in otrok 19.40 Pet minut za boljši jezik 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Suha veja 22.05 Nokturno 22.25 Poro- čila. Sreda, 14. aprila 8.15 TV v šoli 14.35 Narodni no- gometni turnir v Osijeku 17.05 Madžarski TV pregled 17.45 Pika Nogavička 18.15 Obzornik 18.30 Glasbena oddaja 19.00 Mozaik 19.05 Od filma do filma 19.20 Po sledeh naoredka 19.50 Cikcak 20,00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Teh naših petdeset let 21,35 Gil- bert Becaud 22.25 Poročila. Četrtek, 15. aprila 9.35 TV v šoli 10 30 Nemščina 10.45 Angleščina 11.00 Francošči- na 14.45 TV v šoli 15.40 Nemščina 15.55 Angleščina 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16.45 Madžar- ski TV pregled 18.00 Glasbena pravljica 18.15 Obzornik 18,?^ Skrivnosti živali 19.00 Mozaik 19.05 Enkrat v tednu 19.20 Vse življenje v letu dni 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20 35 Četrtkovi večeri 21 40 Iljf Petrov: Zlato tele 22.20 40(1 let slovenske glasbe 23.00 Poročila. Petek. 16. aprila 1 9.30 TV v šoli 11.00 Ani 14.40 TV v Šoli 10.10 ( pouk 16.40 Madžarski TVi 17.45 Zlati cekin 18 15 q 18 30 Glasbeni dnevnik n steče Pevton 19.50 CikCJ TV dnevnik 20.25 3-2i Skrivnostna soseda. anglC 22.30 Izkažimo se. kviz t ročila. Sobota, 17. aprila 9.35 TV v Šoli 16.25 prvenstvo v košarki 18.Ot nik 18.15 Po domače z ■ lom Borisa Kovačiča u landski dragulji 19.00 19.20 Sprehod skozi čas 11 cak 20 00 TV dnevnik 20 20.35 Slager sezone 22.0S maglUvi 22.55 TV kažip Poročila. GOSPODINJSKO POMOK ' lahko je tudi upokojenka, f mein. Naslov \pH upravi. KUHINJSKI STEOII.Nln nje — desni prodam, iv,,,' senjak. Zelenikova 1, Ptjj MAI.O RABLJEN moderni ni otroški voziček prodam šajte v Volkmerjevi ujl . Ptuj. 4m PRODAM TRAVNIK In „ I Zabjaku. primerno za b, Vprašajte v Frizerskem j Makovec Ptuj. STAVBENA PARCELA tah naprodaj. Vprašaju Krajncu, Mariborsk.-) ig, PRODAM HISO in C aroi ije. Vprašajte v Sp. HajJ LESENO G.A^R.\20 z opeki to (za dva avtomobila) j prodam. Naslov v upravi PRODAM GRADBENO pi z gradbenim dovoljenjem,! avto studbacker neregistrii tovornjak »hansa« brez i Naslov v upravi. TRAKTOR FERGUSON 6« brezhibnem stanju prodan slov v upravi OPREMLJENO SOBO za di kleti z vso oskrbo oddi 170.— din. Naslov v uprai PRODAM DOBRO Ohi električni štedilnik, nov sedežni moped, štiri po 7 o dolge trame ter skobeljno Vprašajte Zagrebška 15 - ličarna. PRODAM VEČJO KOLI rabljene strešne zarezne v dobrem stanju. Martin kler, Budina 27. ENOSOBNO ST.^NOVAN, centru Maribora menjam ! novanje v Ptuju. Kopše, bor, Kraigherjeva 21. SEMENSKI KROMPIR prodam. Mirko StrucI, Nj 13. MOPED — AVTOMATI ostrešje 12x5,5, prodam v upravi. GRADBENE P.A.RCELE v Ptuja prodam. Naslov v ZA ČUVANJE otroka išč« kojenko za 8 ur dnevno.1 v upravi. ' 18-LETNO KMEČKO deH zaposlitev. Naslov v uprl PARCELO s pričeto novol v Gorišnici prodam. Kvas. PRODAM DVOREDNI stroj »regina royaI<< And bej. Maribor. Koroška ce TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tedmk Ptuj Heroja Lacka 2, — Urejujf ure