Poštnina plačana pri pošti 2254 Trnovska vas
Letnik XXIII, številka 4, december 2023
Tiskovina

Ker se nam vedno mudi,
ustavimo čas vsaj za praznične dni.

Lepe božične praznike in SREČNO 2024!
Vam želimo Vaš župan, občinska uprava,
občinski svet in uredniški odbor.

Četrt stoletja je
za nami
..............stran 3

Janko Krajnc in Ludvik Krajnc
– prejemnika bronastega
grba naše občine...... stran 15

Ideja za praznično
ustvarjalnico
doma...... stran 26

Foto: Jani Kukovec

Le v miru se božič zares doživi!
Novo leto pa naj za srečo, zdravje in uspehe poskrbi.

Naj nas ogreje
okusen kuhanček
............... stran 29

2

Praznični
December ...

Praznična zgodba za praznične dni!
Bilo je v božičnem času v začetku 19.
stoletja. V avstrijski vasici Oberndorf
ob reki Salzach. … Vojna je pustošila
po deželi, most čez reko je bil
porušen, hiše so bile poškodovane
zaradi topovskega obstreljevanja,
ulice je napolnjeval zadušljiv dim.
Mnogi so umrli, ko so v vas vdrli
sovražni vojaki in jo oplenili. Bila je
zima in zdelo se je, da mraz sploh ne
bo popustil. Ko je reka zamrznila, je za
moške, ki so se večinoma preživljali
kot čolnarji, ki so prevažali sol z gora v
velika mesta, skoraj zmanjkalo dela.
Sol je bila v tistih časih tako
dragocena, da so ji pravili »belo zlato«.
V ledenem oklepu zime je med ljudmi
zamirala zadnja iskrica upanja. Ko se je
led stalil, je spet prosta reka Salzach
prihrumela iz gorskih sotesk in
odplavila domačije na svojih obrežjih.
… Revščino sta občutila tudi mladi
kaplan Joseph Mohr in organist Franz
Xaver Gruber. Oba sta izhajala iz
revnih družin. Joseph, ki se je rodil v
Salzburgu, ni nikoli poznal očeta; ta
naj bi bil mušketir. Njegova mati je
skromno preživljala družino s
pletenjem oblačil. … Franz Xaver pa je
v svoji neizmerni ljubezni do glasbe
vsako prosto minuto preživel ob

igranju na orgle in skladanju novih
melodij. … Prijatelja sta sklenila, da
bosta svojim težko preizkušanim
sovaščanom poklonila božično darilo:
pesem, ki jih bo ponesla onkraj
bridkosti in obupa. … Govorice o tem
so se po vasi razširile že pred
polnočnico. Nošeni od čudeža, ki se je
nadnje razlil v tej sveti, blaženi noči so
se vračali domov lahkotnejših src. Prvi
so slišali božično pesem, katere
nebeško sporočilo zdaj obkroža ves
svet. … Tudi danes ljudi ob zvokih te
božične pesmi prevzamejo občutki, ki
so obhajali zbrane pri tisti polnočnici v
Oberndorfu. Občutki, ki jih nihče ne bi
zamenjal
za
bleščavi
svet
veleblagovnic in nakupovalnih središč.
Napev otrokom ne obljublja gore
božičnih daril. Poživi pa srca vseh, saj
začutijo lepoto skromnosti in
ponižnosti ter se spomnijo časov, ko
so bili tudi sami še otroci.
Pesem Sveta noč je prvič zazvenela 24.
decembra 1818. Poslovenil jo je Jakob
Aljaž, takrat kaplan v Tržiču.
(Thuswaldner, W., Sveta noč, blažena noč!
Celjska Mohorjeva družba: Društvo
Mohorjeva družba, 2018.)

december 2023

Praznično drevo krasi središče občine

Tudi letos v središču občine
praznično drevo / Foto:
Meta Majnik Krajnc

Kot je vsako leto v navadi, smo se tudi
letos zbrali svetniki in svetnica Občine
Trnovska vas, da bi postavili smreko, ki
bo v prazničnem času krasila središče
naše občine. Čeprav se je četrtkovo
jutro, 30. novembra, začelo deževno,
je do desete ure, ko smo bili
dogovorjeni, da se dobimo, dež nehal
padati. Vreme nas je torej upoštevalo,
zato smo takoj šli v akcijo za iskanjem
smreke, ki bo letos pred občinsko
stavbo ponosno stala in z lučkami
okrašena dajala svetlobo v temnih
jutranjih ter večernih urah. Smreko
smo, tako kot lani, našli v Trnovskem
Vrhu. Po predhodnem dogovoru z
lastnico, smo drevo podrli, ga
prepeljali v Trnovsko vas in postavili.
Ker je bilo precej mrzlo, so nam pri

okraševanju z lučkami na pomoč
priskočili tudi zaposleni na občinski
upravi. Lučke smo prižgali v nedeljo, 3.
decembra,
ko
smo
pred
Miklavževanjem
s
krampusi,
simbolično prižgali tudi lučke na
večnamenski dvorani. Ob pogledu na
naše drevo, me prešine zgolj ena
misel: Sicer res ni med največjimi, a še
vedno lepo krasi naše središče. Tudi mi
smo sicer majhna občina, a če se
bomo tudi v prihodnosti znali
povezati, kakor lučke na drevesu,
bomo sijali še dolgo, dolgo …
Valentina Muršec

3
Novice iz občinske uprave

Četrt stoletja je za nami!

Prejemniki občinskih zahval / Foto: Jani Kukovec

Oktober je za našo občino poseben mesec, naš kraj se
odene v prelepe jesenske barve in izobesijo se
občinske zastave, ki ponosno plapolajo v pogosto že
hladnem vetru. To je mesec, v katerem je pred 25 leti
naša občina stopila na samostojno pot. V ta namen se
prav v tem času v našem kraju zvrsti veliko dogodkov
in dejavnosti.
V soboto, 14. oktobra, je v večnamenski dvorani v
Trnovski vasi potekala osrednja proslava ob 25.
občinskem prazniku Občine Trnovska vas. Udeležili so
se je tudi poslanec Državnega zbora RS Jožef Lenart in
županji Občine Destrnik in Občine Sv. Andraž v Slov.
goricah. Dvorano so napolnili občani, kakor tudi
obiskovalci od drugod.
Himno je odpela ŽeVS Simfonija pod vodstvom Janka
Krajnc, sledila je občinska himna Slovenec sem, ki jo je
odpel Mešani pevski zbor Jakoba Gomilška z
zborovodjem Ludvikom Kranjcem. Osrednji govor je
zbranim namenil župan Alojz Benko, ki je poudaril, da
smo majhni, a vseeno dosegamo velike stvari, tako z

Prejemnika občinske pohvale za devetletni odličen učni uspeh /
Foto: Jani Kukovec

deli v občini, kakor tudi z dosežki občank in občanov.
Dušanka Škamlec je prebrala pesem Tunčovi hrasti
preminulega domačina Karla Vurcerja iz njegove
pesniške zbirke Pozni mak. Na klavir je zaigrala Živa
Lukman. Zapela je Ela Štumberger, prireditev pa je
povezovala Ema Žugman.
Bronasti grb Občine Trnovska vas sta za svoje
dolgoletno prostovoljno delo na področju kulture
prejela Janko Krajnc in Ludvik Krajnc. Zahvalo Občine
Trnovska vas je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo
Biš. Zahvalo za mentorstvo in delo z mladimi PGD Biš
so prejeli Simona Čuček, Boštjan Štumberger, Nejc
Štumberger, Matjaž Kolednik ter Manfred Jakob.
Pohvalo za devetletni odličen učni uspeh v osnovni šoli
sta prejela Katrina Rozman in Matej Drobec. Vsem
prejemnikom občinskih priznanj in zahval čestitamo
ter jim želimo veliko uspeha tudi v prihodnje!
Aleksandra Kukovec

Občinski svetniki Občine Trnovska vas so v oktobru na
predlog župana Občine Trnovska vas sprejeli Pravilnik
o sofinanciranju stroškov kastracije in sterilizacije
lastniških mačk in psov na območju Občine Trnovska
vas. Občina Trnovska vas želi s tem pravilnikom
zmanjšati število zapuščenih živali ter spodbujati
odgovorno lastništvo hišnih živali.
V skladu s sprejetim pravilnikom je bil objavljen javni
razpis o sofinanciranju stroškov kastracije in
sterilizacije lastniških mačk in psov na območju Občine
Trnovska vas v letu 2023. Storitve kastracije ali
sterilizacije lastniške mačke ali psa se sofinancirajo za
obdobje od 1. 11. 2023 do 31. 12. 2023 oziroma do

Naj bodo prazniki tudi za naše ljubljenčke prijetni in igrivi / Foto:
Aleksandra Papež

december 2023

Do konca decembra izkoristite možnost sofinanciranja
stroškov kastracije in sterilizacije

4
Novice iz občinske uprave

porabe sredstev. Razpis je odprt do porabe sredstev
oziroma do 31. 12. 2023.
Lastnik mora imeti stalno prebivališče v Občini
Trnovska vas, sterilizacija oz. kastracija mora biti
opravljena med 1. novembrom in 31. decembrom 2023
in v tem obdobju mora biti tudi podana vloga, ki jo
najdete na spletni strani občine, s priloženo fotografijo
računa za opravljeno storitev v veterinarski ustanovi.
Vloga s prilogami za dodelitev sredstev se odda v
sprejemni pisarni Občine Trnovska vas ali po pošti na

naslov: Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254
Trnovska vas ali po elektronski pošti na naslov obcina.
trnovska.vas@siol.net. Več informacij lahko dobite na
tel. št. 02 757 15.
Tukaj najdeš vlogo:

Občinska uprava

Iz 9., 10. in 11. redne seje Občinskega sveta Občine Trnovska vas
Občinski svet je na svoji 9. redni seji, ki je potekala 3.
oktobra 2023 obravnaval in sprejel predlog Odloka o
spremembi odloka o proračunu Občine Trnovska vas
za leto 2023 in Pravilnik o sofinanciranju stroškov
kastracije in sterilizacije lastniških mačk in psov na
območju Občine Trnovska vas. Svetniki so na tej seji
potrdili pobude za podelitev priznanj Občine Trnovska
vas v letu 2023. V letošnjem letu so prejemniki priznanj:
Bronasti grb Občine Trnovska vas se je podelil Janku
Krajncu iz Bišečkega Vrha za dolgoletno prostovoljno
delo na področju kulture v Občini Trnovska vas in
Ludviku Krajncu iz Trnovske vasi za dolgoletno
prostovoljno delo na področju kulture v Občini
Trnovska vas. Zahvala župana Občine Trnovska vas se
je podelila PGD Biš za strokovno in požrtvovalno delo
od neurjih v letu 2023 ter Simoni Čuček iz Biša, Matjažu
Koledniku iz Ločiča, Nejcu Štumbergerju iz Biša,
Boštjanu Štumbergerju iz Biša in Manfredu Jakopu iz
Biša za delo z mladimi v PGD Biš.
10. redna seja je potekala 14. novembra 2023. Svetniki
so na tej seji potrdili, da bo Občina Trnovska vas
sofinancirala visokošolski študijski program Bionika v
tehniki Visoki šoli na Ptuju, potrdili so Letni program

ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine
Trnovska vas za leto 2024.
V nadaljevanju seje so potrdili predlog Proračuna
Občine Trnovska vas za leto 2024, ki je bil v javni
razpravi od 15. 11. 2023 do 14. 12. 2023.
Prav tako so potrdili Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Skupne občinske
uprave občin v Spodnjem Podravju, Sklep o uskladitvi
cen programov predšolske vzgoje v oddelku vrtca OŠ
dr. Ljudevita Pivka Ptuj in Letno poročilo o izvedenih
ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega
koncepta in o njihovih učinkih.
Na 11. redni seji, dne 28. 11. 2023, so se svetniki seznanili
s poročilom Nadzornega odbora Občine Trnovska vas
o opravljenem nadzoru Pregled stanja, ravnanja in
vzdrževanja osnovnih sredstev. V nadaljevanju seje so
svetniki obravnavali predlog Proračuna za leto 2024.
Župan je na koncu sej podal informacije o delu občine,
svetniki so podali pobude in vprašanja.
Občinska uprava

Uradni vestnik

december 2023

Uradni vestnik je objavljen na
spletni strani Občine Trnovska
vas, na voljo je tudi v sprejemni
pisarni Občine Trnovska vas.
Uradni vestnik Občine Trnovska
vas, številka 10/2023, 19. 9. 2023
1. Sklep o pripravi Sprememb in
dopolnitev
občinskega
podrobnega
prostorskega
načrta za EUP TV2/2 in del EUP OP v občini Trnovska vas.
Uradni vestnik Občine Trnovska vas, številka 11/2023,
4. 10. 2023
1. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine

Trnovska vas za leto 2023;
2. Pravilnik o sofinanciranju stroškov kastracije in
sterilizacije lastniških mačk in psov na območju Občine
Trnovska vas.

Naj bo novo leto obžarjeno z ljubeznijo in
s prijateljstvom, polno malih presenečanj
in presenetljivih radosti.

5
Simoničevo domačijo so 5. decembra obiskali novinarji
in vodje turističnih agencij. 25 se jih je zbralo. Člani
Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike so jim
predstavili občino ter Simoničevo domačijo, kjer so
članice Društva gospodinj Trnovska vas prikazale
pripravo in peko sirovih ter ocvirkovih krapcev. Oboje
bi lahko uvrstili med tradicionalne jedi tega območja,
zato so se z veseljem v pripravi obojega preizkusili tudi
zbrani gostje. Tega dne je bila namreč prvič
predstavljena turistična agencija Sončni vzhod, ki želi
povezati lokalne ponudnike, poudariti lokalno in
privabiti goste na območje Ptuja, Slovenskih goric,
Ljutomera, Maribora in Slovenske Bistrice. Gre za
projekt INCOMING AGENCIJA, ki je sofinanciran iz
EKSRP (Ukrep 19.3 sodelovanje LAS).

Novice iz občinske uprave

Simoničeva domačija je pomembna turistična točka

Simoničeva domačija veliko več kot le stavba / Foto: arhiv Klavdije
Brumen

Klavdija Brumen

DIGI INFO točka tudi v naši občini
storitev. Z ukrepi, ki jih na ministrstvu izvajajo, med
drugim zasledujejo, da bo leta 2030 vsaj osemdeset
odstotkov ključnih javnih storitev, ki so dostopne
digitalno, tudi opravljenih digitalno in da bo prav toliko
uporabnikov javnih storitev uporabljalo digitalno
identiteto. Da bi ta cilj dosegli, bodo vsem prebivalkam
in prebivalcem omogočili nasvet ali pomoč pri uporabi
digitalnih javnih storitev, in sicer tako, da bodo
svetovalci na DIGI INFO točkah vsakemu na razumljiv
način nudili svetovanje in uporabniško podporo s
področja digitalnih javnih storitev: uporaba
elektronske osebne izkaznice in s tem povezane
mobilne aplikacije, prijava v elektronske storitve in
elektronsko podpisovanje, dostop do informacij o delu
državne uprave na portalu gov.si, dostop do
elektronskih storitev na portalu eUprava, registracija
in prijava v portal SPOT, uporaba storitev eZdravja na
portalu zVEM, dostop do e-storitev ZPIZ, uporaba
državnega davčnega portala eDavki, dostop do
elektronske zemljiške knjige, uporaba elektronskih
vinjet na portalu DARS, storitve z zvezi s študijem in
štipendijami, storitve MKGP in UVHVVR, portal Volos in
drugih.
URNIK DIGI INFO TOČKE NA OBČINI V TRNOVSKI VASI:
ponedeljek, od 7. do 11. ure,
torek, od 12. od 15. ure,
sreda, od 7. do 11. ure,
četrtek, od 12. od 15. ure,
petek, od 7. do 11. ure.
Občinska uprava

december 2023

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je z Obrtnopodjetniško zbornico Slovenije podpisalo pogodbo o
storitvah svetovanja pri uporabi digitalnih javnih
storitev. Za prebivalke in prebivalce Slovenije so odprli
222 DIGI INFO točk po državi. V okviru pospešene
digitalne preobrazbe slovenskega javnega sektorja je
uporabnik postavljen v središče digitalnih javnih

6
Glas naših društev

Po dolgem času pripravili šahovski turnir
Po dolgem času smo člani Športnega društva Kenguru
spet organizirali šahovski turnir. Izvedli smo ga 28.
oktobra in je potekal v večnamenski dvorani v Trnovski
vasi. Na turnirju je sodelovalo 9 tekmovalcev. Med
njimi je zmago odnesel prav naš član Tomas Brumen z
vsemi točkami, drugo mesto si je po dodatni partiji
priboril Milan Petric in na tretjem mestu je bil Janez
Kramberger. Šah je odlična igra za dolge zimske
večere.
David Murko
Na igro šaha se premalokrat spomnimo / Foto: arhiv ŠD Kenguru

Starodobniki, kostanji in še kaj
V sklopu občinskega praznika smo člani Bolfenškega
društva ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas razstavili
starodobna vozila in drugo tehnično opremo iz
preteklosti na in pred Simoničevo domačijo. Urejeni
stari avtomobili, traktorji in dva motorja so privabili k
obisku precej ljudi. Trenutno ima društvo na Simoničevi
domačiji na voljo manjši prostor, za potrebe katerega
zbirajo gramofonske plošče, posode za mleko in sir,
tranzistorje, vse kar diši po preteklosti. V prihodnosti si
želimo urediti muzej stare tehnike, da se ne bo izgubila
ali pozabila. Zadnjo nedeljo v oktobru pa smo žegnanje
pospremili s še eno razstavo starodobnih vozil in našo
že tradicionalno peko kostanjev. Letos smo spekli 30
kilogramov kostanjev in razdelili ves mošt, ki ga je v ta
namen podaril naš župan Alojz Benko.
Klavdija Brumen

Poudarek je bil na druženju!
8. novembra smo člani Društva upokojencev Trnovska
vas pripravili srečanje v domači večnamenski dvorani.
Pripravili smo manjšo zakusko, a naš namen je bil, da se
družimo. Zbralo se je 120 članov. Zelo smo bili veseli
tako velike udeležbe. Hvala vsem, ki so pomagali, da
smo lahko izpeljali srečanje, tako kot smo si ga
zamislili. Hvala tudi g. Fekonji za glasbeno popestritev.

december 2023

Elizabeta Herič

Prijetno srečanje DU Trnovska vas / Foto: arhiv DU

Društvo ima lepo zbirko stare tehnike / Foto: arhiv društva

Paintball želijo približati vsem
Letošnji športni oktober smo člani ŠD Kenguru pričeli z že
tradicionalnim mešanim turnirjem v paitballu, s katerim
želimo ta malo manj poznani šport približati širši publiki.
Zbor je bil ob 13. uri na poligonu v Trnovski vasi, zraven
lovskega strelišča, zbralo pa se nas je kar okoli 30
navdušencev. Najprej smo se razdelili v ekipe, opremili
ter pričeli s tekmovanjem. Igra je potekala burno, saj so
bile tekme hitre in eksplozivne. Nekatere so se celo
končale kar v prvi minuti, ko je ekipi uspelo ukrasti
zastavico, ki je na sredini poligona ter jo prinesti nazaj na
štartno točko. To jim je uspelo tako, da je celotna ekipa s
šprintom do zastavice presenetila ter prestrašila
nasprotnike. Igre so potekale do večera, za zaključek pa
smo se pogreli z vročim golažem, ki nam ga je pripravil
sam predsednik ŠDK-ja.
Aleksander Majcen

Bi se preizkusili v paintballu? / Foto: arhiv ŠD Kenguru

7

Pohod od kleti do kleti uspel
Glas naših društev

Računalniški tečaj društva
upokojencev

Člani TD v Pepčekovi kleti / Foto: arhiv TD

Vseživljenjsko učenje se vse bolj poudarja in utrjuje
med nami tudi v obliki raznih tečajev. 14. in 15.
novembra 2023 smo člani Društva upokojencev
Trnovska vas obiskovali računalniški tečaj. Tečaja se je
udeležilo 15 članov. Spoznali in osvojili smo kar nekaj
novih računalniških možnosti. Bilo je zelo zanimivo, saj
sta predavatelja zelo dobro predavala. Čas je
(pre)hitro minil in smo se že morali posloviti.
Elizabeta Herič

KORK aktivno to jesen
10. septembra smo člani Krajevne organizacije
Rdečega križa sodelovali na otvoritvi kolesarske steze
med Trnovsko vasjo in Vitomarci. Bilo je lepo in prijetno
druženje, saj je trajalo vse do poznega popoldneva. Smo
pa ugotovili tudi, da naši občani radi sedejo na kolo.
V jesenskih mesecih smo razdelili pakete, ki smo jih
dobili od Rdečega križa Ptuj. V soboto, 7. oktobra, smo
se člani KORK. zbrali pred občinsko stavbo in se
odpravili na pohod po poteh naše občine. Sobotni
popoldan je v dobri družbi hitro minil. V nedeljo, 22.
oktobra, smo med 10. in 12. uro izpeljali merjenje
krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi v prostorih
zdravstvenega doma v Trnovski vasi. V mesecu
novembru pa smo izpeljali še srečanje naših članov.
Marija Maguša

V Juršince smo se člani Turističnega društva Trnovska
vas odpravili 4. novembra. Ob 9. uri smo se dobili pred
dvorano v Trnovski vasi. Tam so nas počakali kombiji, ki
so nas odpeljali proti Juršincem, na začetno postajo
pohoda.
Pot se je začela ob ribniku, čez gozd proti prvi kleti, ki
stoji ob lepem PEPČEKOVEM RIBNIKU. Prehodili smo
okoli 2 km. Gospodar Jože Novak nam je pripravil ogled
kleti, malico in degustacijo vin. Potem smo šli naprej v
Sakušak, na ogled PUHOVEGA MUZEJA. Tu smo
premagali 1,8 km poti. Po ogledu smo se okrepčani
odpravili na pot dolgo 3,2 km do HERBESTEINOVE
KLETI. Tam nas je pričakal bivši župan Alojz Kavčič s
svojo ženo. Pripravila sta zelo sproščeno degustacijo in
»krapce«. Zelo sta nas nasmejala, tako da smo se kar s
težavo odpravili dalje do kmetije Toplak, kjer nas je
čakalo pozno kosilo in ogled gospodinjskega doma. Tu
nas je pričakal prevoz in nas varno odpeljal proti domu.
Metka Nedelko

Tek po naših vaseh
V soboto, 22. oktobra je Športno društvo Kenguru
pripravilo dogodek Tek po vaseh. Vreme nam je bilo za
tako pozen čas v letu zelo naklonjeno. Trasa je bila
dolga 8 km in se je pričela ter končala pri občinski
stavbi v Trnovski vasi. Med tekom so naši člani
poskrbeli, da tekači niso bili žejni. Po končanem teku
jih je pričakala pogostitev.
Najboljši časi:
1. Janez Klančnik: 30:31
2. Martina Klančnik Potrč: 32:22
3. David Bračič: 34:17
4. Primož Prigl: 42:13
5. Bojan Maguša: 44:26
Prihodnje leto se nam pridružite tudi Vi!

Neutrudni tekači / Foto: arhiv ŠD Kenguru

Tomas Brumen

december 2023

Računalniške veščine jim niso več tuje / Foto: arhiv DU

8
december 2023

Glas naših društev

3. PEŠ NA POHORJE: Od Sv. Bolfenka do Sv. Bolfenka
V oktobru se je pod lepim jesenskim soncem odvijal že
3. pohod Peš na Pohorje, ki smo ga pripravili v ŠD
Kenguru in je privabil navdušene pohodnike in
pohodnice širom Podravja. Pot, dolga 35 km, je vodila
od Sv. Bolfenka v Trnovski vasi do Sv. Bolfenka na
Pohorju, z dodatnimi 5 km za spust nazaj v dolino.
Za začetek sva pohodnike nagovorila župan Alojz
Benko in organizator pohoda Boris Pukšič. Prisotnost
župana in njegov pozdrav sta dodala poseben čar
prireditvi, ki je bila tako še bolj polna energije in
navdušenja. Župan je s pohodniki delil nekaj zanimivih
anekdot preteklih pohodov po Pohorju, kar je
navdušilo vse prisotne.
Celotno pohodniško avanturo je uspešno zaključilo
34 pohodnikov in pohodnic, kar je resnično
navdušujoče, saj je ta pohod postal skorajda tradicija in
priložnost za druženje v naravi. Med potjo so se
pohodniki srečevali s številnimi zanimivostmi, med
drugim so lahko spoznavali zgodovino in Rudolfa
Maistra ter se podali na Završki stolp po enega
najlepših razgledov nad Slovenskimi goricami. Med
potjo so imeli veliko priložnosti za spoznavanje novih
prijateljev ali opazovanje narave v čarobnih jesenskih
barvah, ki so okrasile pot.
Pot je vodila skozi slikovite Slovenske gorice, območje
reke Drave ter prelepo Pohorje. Cilj poti je bil na
Mariborskem Pohorju, pri cerkvici sv. Bolfenka.
Zaključek poti pa je bil v Pizzeriji LaCantina, kjer je

Na Zavrhu je bilo udeležencem posebej všeč / Foto: arhiv ŠD Kenguru

pohodnike pričakala okusna večerja. Po dolgem
pohodu je bila ta večerja prava nagrada za utrujene
noge. In kaj je boljšega od pice, da si povrnemo
energijo?
Lepo je bilo videti skupino pohodnikov, ki je prispevala
svoje veselje, strast do pohodništva ter naredila ta dan
nepozaben. Njihova volja in vztrajnost sta bili resnično
navdihujoči.
Tiste, ki ste morda zamudili letošnji pohod, že sedaj
vabimo, da se nam pridružite ponovno prihodnje leto.
To je priložnost, da ostanete aktivni, raziskujete naravo
in se družite z isto mislečimi ljudmi.
Boris Pukšič

FIFA turnir in LAN PARTY uspela

Borbeno na turnirju v odbojki

V soboto 28. oktobra, je v večnamenski dvorani v
Trnovski vasi potekal FIFA turnir (gre za nogometno
videoigro), obenem pa je bil organiziran še manjši LAN
PARTY. Na turnir je bilo prijavljenih 11 oseb, od katerih je
bil najbolj uspešen David Ahmetović. Na stopničkah sta
mu ob strani stala še Leon Pavalec in Matevž Jakop. Po
končanem turnirju se je nadaljeval LAN PARTY, v sklopu
katerega so se igrale igre po izbiri in obujanje
nostalgičnih spominov na starih konzolah. Dogodek smo
pripravili v okviru športnega oktobra v ŠD Kenguru. Ideja
za zimske dni – pripravite si večer videoiger kar doma.
Miha Brumen

Letos, tako kot lani, je za športni oktober ŠD Kenguru
spet zažarel Odbojkarski rekreativni turnir, ki so se ga
udeležile ekipe iz celotne Slovenije. Segli smo vse do
Pomurja in osrednje Slovenije ter pokazali neverjetno
borbenost že v samih kvalifikacijah. Vzdušja in energije ni
manjkalo. Ker so bile ekipe v povprečju zastopane s
predvsem mlado zasedbo, so ti prikazali res neverjetno
željo po zmagah. Zahvala in trud gre mladim članom
Športnega društva Kenguru, ki so turnir izvedli in se
močno borili, da bi tudi zmaga ostala doma.
Rok Markež

Navdušeni udeleženci dogodka / Foto: arhiv ŠD Kenguru

Ekipe so prikazale res dobre tekme / Foto: arhiv ŠD Kenguru

9

Nedeljsko popoldne ljudske pesmi

Prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati brez donatorjev,
ki društvu pomagajo, da se kulturna dediščina skozi
ljudsko pesem ohranja še naprej. To so: Občina
Trnovska vas, Kreativna PIKA d. o. o., Vrtnarstvo Golob
in Gostišče pri Antonu. KD Trnovska vas se jim
zahvaljuje za njihovo podporo.
Dušanka Škamlec

Ljudski pesmi so zapele tudi pevke ŽeVS Simfonija / Foto: Jani Kukovec

Članice društva gospodinj po
peki še telovadijo

Novinarke so se preizkusile v peki / Foto: Simona Mohorič

Društvo gospodinj Trnovska vas je v decembru s
stojnico z dobrotami sodelovalo na srečanju z
Miklavžem in Žetalskimi Krampusi, ki je potekalo 3.
decembra pred večnamensko dvorano.
5. decembra so v Lenartu v Slovenskih goricah odprli
Turistično agencijo Sončni vzhod. Cilj agencije je
približati gostom petzvezdična doživetja v skladu s
slovensko turistično strategijo 2022–2028. Ob tem
dogodku so povabili novinarje iz Slovenije in tudi iz
tujine. Popeljali so jih na različne točke in ena izmed teh
je bila tudi Simoničeva domačija. Gospodinje so jih
pogostile s sirovim in z ocvirkovim krapcem, ki je
značilen za naše območje, prikazale so njuno pripravo in
peko v krušni peči. Nekateri so se v pripravi in peki pod
vodstvom gospodinj celo preizkusili.
V decembru so pričele tudi s telovadbo v telovadnici
osnovne šole v Trnovski vasi. Dobivajo se vsak petek ob
18.30. Vabijo tudi tiste, ki niso članice in bi se rade
razmigale v dobri družbi.
Simona Mohorič

december 2023

Povezovalka prireditve, Majda Drumlič, je v uvodnem
delu med drugim pozdravila vse, ki so si prišli nahranit
dušo z ljudsko pesmijo. Ljudske pesmi imajo v
slovenski kulturi posebno mesto in so pomemben del
slovenskega ljudskega izročila, še posebej v današnjem
času, ko se jezik in glasbene oblike hitro spreminjajo.
Pogosto so v domačem jeziku in so dragocen vir za
ohranjanje in razumevanje jezika ter glasbenih tradicij.
Prežete so z zgodovinskimi zgodbami, običaji ter
načinom življenja ljudi, pogosto so izraz čustev,
izkušenj in občutij, v njih pa seveda najdemo povezavo
tudi s sodobnim časom.
Najprej so na oder stopili Ljudski pevci društva
upokojencev Turnišče, ki so zapeli pesmi Ko sonce že
zjutraj prihaja na plan in Tihi mrak pokriva. Članice ŽeVS
Simfonija so zapele šaljivo pesem Lani sem možila se in
čustveno pesem Domača hiša. Ljudski pevci KUD
Staneta Petroviča iz Hajdine pa so se predstavili s V
Hajdini prelepi je ljubi moj dom in Ko prišla bo pomlad.
Na odru pa se je slišal tudi glas otrok. Učenci in učenke
5. razreda so zapeli pesem Dere sen jaz mali bija, ki so
jo zagotovo poznali vsi obiskovalci, saj so zraven
prepevali.
Ker pod ljudsko pesem spada tudi ljudska glasba, se je
na odru zaslišal najbolj poznan ljudski instrument –
diatonična harmonika. Da harmonika ni samo »za
stare«, dokazujejo otroci, mladostniki, ki se je z
veseljem učijo igrati. Harmonika je instrument, ki
presega generacijske meje. Leon Hauzer je zaigral
Slakovo vižo Na večer, Gloria Čeh Bogme pa nas je s
pesmijo Kam le čas beži (Štirje kovači) popeljala skozi
razmišljanje o minljivosti in lepoti vsakega trenutka v
življenju.
Ker smeha in dobre volje ni nikoli preveč, je Aleksandra
Papež občinstvo nasmejala in očarala z narečno
predstavitvijo zgodbe o Humski Trezi ter hudomušno
anekdoto o župnikovem blagoslovu hiše.
Po koncu uradnega dela so se nastopajoči in gostje
sproščeno družili ter tkali nove vezi.

Glas naših društev

Kulturno društvo Trnovska vas je tudi v letošnjem letu,
v sklopu praznovanja občinskega praznika, pripravilo
prireditev Nedeljsko popoldne ljudske pesmi.
Dogodek, ki je že tradicionalno zasnovan, je potekal
5. novembra v večnamenski dvorani v Trnovski vasi.

10
Glas naših društev

Za PGD Biš je pomembno leto
V Prostovoljnem gasilskem društvu Biš smo z velikimi
načrti vstopili v leto 2023, imeli smo velike želje in
načrte, kaj vse moramo urediti. Zato smo se res
aktivirali in veliko moči ter časa vložili, da smo bližje
našim ciljem. Tako imamo sedaj prizidek in več
prostora za našo opremo in stvari. Zmontirali smo
težko pričakovana vrata in tako smo lahko nadaljevali
s preselitvijo kurilnice in cisterne za kurilno olje. Vse
smo tudi prepleskali.
Aktivni smo bili v okviru občinskega praznika, tako smo
stopili skupaj vsi, mladi in starejši, združili moči in v
petek organizirali Stand up predstavo, ki na našo
žalost ni bila tako obiskana, kot bi si želeli. Tako smo si
prigarali negativne številke. A te številke smo bili
primorani pokriti s sobotno veselico. Bolfenška noč je
potekala v sodelovanju z Gostiščem pri Antonu
Cerkvenjak, ki se mu zahvaljujemo za izjemno dobro
sodelovanje.
V nedeljo smo v sodelovanju z občino izpeljali tudi 10.
tekmovanje v kuhanju kisle juhe. Dogodek je bil kljub
dežju presenetljivo dobro obiskan, česar smo zelo
veseli.
Ves čas teh dogodkov pa je potekal srečelov, za
katerega se moramo zahvaliti Matjažu Koledniku in
Amadeju Murku, ki sta se pri organizaciji srečelova zelo
potrudila.
Seveda se moramo zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli
pomagali pri organizaciji ali kako drugače ob teh
dogodkih, spanja je bilo v tem času malo, bilo je
potrebno zbrati dobitke, jih oštevilčiti, potrebno je bilo
organizirati dogodke, potrebno je bilo postaviti šotor,

nekateri ste delali tudi
za šankom, nekateri
ste prodajali vstopnice
itd.
Vsakemu
posamezniku, ki je
kakorkoli pomagal, se
iz srca zahvaljujemo.
Obenem naj se na tem
mestu zahvalim vsem,
ki ste pomagali pri
delih v gasilskem
domu. Hvala za vsako
donacijo, za vsak
prispevek!
Vsaka PGD Biš z Vami že 147 let / Foto: arhiv PGD
pomoč je vedno dobrodošla in to znamo ceniti. Hvala!
Tako smo lahko vsi skupaj ponosni na dosežene cilje.
Ob koncu leta vas bomo obiskali še z našimi koledarji in
veseli bomo vsakega prispevka. Pred gasilskim domom
pa nas bo na novem podstavku postavljena smreka
razveseljevala v prazničnih dneh in mimoidoče ter
mimovozeče pospremila na poti.
Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak
nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak
trenutek je lahko nov začetek. Velika upanja ustvarjajo
velike ljudi, zato radostno pojdimo naproti novemu
letu! Da bi se Vam in Vašim najdražjim uresničila
praznična pričakovanja Vam želimo predsednik PGD
Biš Janez Fras in Upravni odbor PGD Biš z vsemi člani
društva.
Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!
Janez Fras

Oktobrsko kolesarjenje po vaseh naše občine
Za vse kolesarske navdušence je bilo tudi letos v okviru
športnega oktobra ŠD Kenguru organizirano
kolesarjenje po vaseh občine Trnovska vas. Še zadnje
tople jesenske dni smo izkoristili za gibanje in rekreiranje
v naravi.

december 2023

Letošnjega kolesarjenja se je udeležilo visoko število
kolesarjev. Povabilu na kolesarjenje so se odzvali tudi
člani Kolesarskega društva Selce, ki so na koncu
predstavljali večino kolesarjev.
Krožna trasa, dolžine 14 km, je potekala po obronkih
Trnovske vasi. Prizadevali smo si progo speljati po vseh
vaseh naše občine. Začeli smo na igrišču v Trnovski vasi,
kolesarili skozi Trnovce do Ločiča, kjer smo zavili desno
proti Ločkemu Vrhu in nato mimo destrniškega
pokopališča do Trnovskega Vrha. Nadaljevali smo skozi
Bišečki Vrh, pri »mlaki« zavili levo, nato skozi Črmljo in
Sovjak do Šolkovih v Bišu. Preostala nam je samo še pot

Večino udeležencev so predstavljali člani KD Selce / Foto: arhiv
ŠD Kenguru

po glavni cesti do Trnovske vasi in spet nazaj na igrišče,
kjer smo člani ŠD Kenguru pripravili okrepčilo za vse
udeležence.
Vid Murko

11

Smeh je več kot pol zdravja!
Glas naših društev

Bolfenčari se znamo imeti fajn!

Ansambel Stil in množica na Bolfenški noči / Foto: Jani Kukovec

V okviru 25. občinskega praznika Trnovske vasi, je
Prostovoljno gasilsko društvo Biš organiziralo stand up
predstavo. V večnamenski dvorani so svoja mnenja o
tem in onem ter še o marsičem drugem predstavili Lucija
Cirovič (Fata), Nejc Petek in Željko Čakarević (Žejkič).
Kljub manjšemu obisku smo se v dobri uri šal in satire
sprostili, se zabavali in čas preživeli z nasmehom na
obrazu. Takšni večeri so več kot dobrodošli v napornem
vsakdanu!
Alenka Murko

Pr ʹ

V vaškem domu v Ločiču so članice Društva za
ohranjanje starih običajev Ločič pripravile praznične
delavnice za otroke iz Ločiča in drugih vasi v soboto, 9.
in 17. decembra, med 13. in 15. uro. Skupaj so pekli
piškote in prižgali praznične luči na obcestnih svetilkah v
spodnjem delu vasi Ločič. Prisluhnili so tudi pravljicam in
ustvarjali. Člani društva pa so v soboto 9. decembra po
prižigu prazničnih luči pripravili še društveni zaključek
leta.
Aleksandra Papež

e
nk i s r adi s m
e

o!

Nastali so praznični izdelki / Foto: Vanja Bezjak

fe
ol

jim

B

Ustvarili praznično vzdušje
v Ločiču

Lucija Cirovič nasmejala naše občane / Foto: Jani Kukovec

Ne ustraši se, če te bo
sredi noči pričel prijazen,
okrogel možiček trpati v
vrečo. Božičku sem pisala,
da si za darilo želim 100 kg
teletine in svinjsko glavo.
Novo leto je najboljše zato
da ugotoviš, kdo te ima
shranjenega v imeniku.
Ste že slišali za štiri
življenjske faze Božička?
Prva: »Verjameš v
Božička.«
Druga: »Ne verjameš v
Božička!«
Tretja: »Si Božiček!«
Četrta: » Izgledaš kot
Božiček!«
Izbrala: Maja Belec

december 2023

Oktober naše občine je zaznamovala tudi tradicionalna
veselica pod šotorom, imenovana druga Bolfenška noč,
ki jo je prav tako organiziralo Prostovoljno gasilsko
društvo Biš v sodelovanju z Gostiščem pri Antonu
Cerkvenjak. Na oder so stopili: domači ansambel Opev,
ansambel Stil, Domen Kumer ter Vesna Pisarovič.
Dogajanje je potekalo pozno v noč in je bilo tudi zelo
dobro obiskano. Dogodka so se udeležili občani
sosednjih in bolj oddaljenih občin, a veliko je bilo tudi
nas, domačinov, ki smo dokazali, da se znamo imeti lepo.
Naj bo tako tudi v prazničnih dneh!
Alenka Murko

12
Glas naših društev

Sv. Cecilija, hvala za glasbene darove!
Ob četrtkih je navada, da se zberemo pevci Cerkvenoprosvetnega mešanega pevskega zbora Jakoba
Gomilšaka. Tako smo se na pevskih vajah zbrali tudi na
predzadnji novembrski četrtek. V veroučni učilnici, kjer
običajno potekajo vaje, smo najprej povadili nekaj
starih in novih pesmi na temo prihajajočih prazničnih
dni. November je čas, ko se cerkveni pevci začnemo
intenzivno pripravljati na adventni in kasneje še božični
čas. Ko smo odložili note zadnje pesmi, pa smo še
ostali skupaj. Na mizi je bilo naenkrat veliko hrane in
pijače. 22. novembra namreč goduje sv. Cecilija,
zavetnica pevcev. Njej na čast smo se tako po vajah
družili, okusili kapljico župnijskega vina in se najedli
dobre hrane, ki nam jo je podarilo Gostišče Siva čaplja
– za vse navedeno se iskreno zahvaljujemo. Na vseh
prihajajočih vajah pa smo se intenzivno pripravljali tudi
na prihajajoči koncert.
Kulturno društvo Trnovska vas v sodelovanju z župnijo

Sv. Bolfenka pripravlja
božični
orgelski
koncert, v cerkvi sv.
Bolfenka, na praznik
sv.
Štefana,
26.
decembra. Koncert bo
ob 15. uri, sodelovali pa
bodo učenci različnih
glasbenih
šol,
domačini, v drugem
delu pa se nam bo na
orglah
predstavil
profesor
Zasebne
glasbene šole Sv. Sv. Cecilija, mučenka, zavetnica
glasbe in glasbenikov / Vir: splet
Petra in Pavla na Ptuju,
Luka Gojkošek. Lepo vabljeni!
Valentina Muršec

Miklavž v naši župnijski cerkvi

december 2023

Miklavž, le kdo ga ne pozna? Prvi decembrski dobri
mož, ki ima dolgo belo brado, na glavi pa posebno
pokrivalo, ki se imenuje mitra. Oblečen je v belo
obleko, preko ima oblečen mašni plašč. V roki ponosno
nosi škofovsko palico, ki je zgoraj zavita in okrašena, v
drugi roki pa občasno nosi veliko knjigo. V njej z zlatimi
črkami piše, kaj so počeli pridni otroci in s črnimi črkami
piše, kaj so počeli poredni. Sveti Miklavž prinaša
skromna darila. Na krožnikih ali v nogavicah, ki mu jih
nastavijo otroci, pusti orehe, jabolka, fige, mandarine,
suho sadje, sladkarije ipd. Poredne otroke pa na žalost
čaka le leskova šiba. A Miklavža vedno nekdo spremlja.
To so seveda angeli in pa v ozadju parklji. Ob mrzlih
jesenskih večerih, po sončnem zahodu, ko se nebo
odene v prelepe rdeče, rjave in oranžne barve pa
pravijo sv. Miklavž peče piškote za otroke. Miklavž pa
je pravzaprav svetnik, sveti Nikolaj, ki goduje 6.
decembra in naj bi leta 240 živel v Mali Aziji na območju
današnje Turčije.
Legende pa pravijo, da naj bi dal svojo zlato škofovsko
palico pretopiti v tri zlata jabolka oz. tri zlate kepe, ki
jih je podaril trem revnim sestram ter jim tako priskrbel
doto, da so se lahko dobro omožile. Ker pa sam brez
palice ni mogel na pot, mu je glas od zgoraj prišepnil,
naj se oglasi pri kovaču, ki mu je izdelal novo palico. A
ker le-ta ni bila tako svetleča kot škofovska zlata palica,
mu je tisočero zvezd kazalo pot do otrok.
Tokrat je sv. Miklavž s spremstvom obiskal otroke v
Trnovski vasi, v župnijski cerkvi.
S pesmijo Pridi k nam Miklavž, pridi k nam so zbrani
otroci priklicali Miklavža. Dobri mož je otroke obiskal v

spremstvu
dveh
angelčkov. Najprej je
otroke nagovoril, nato
pa so skupaj zmolili
molitev Sveti angel.
Razdelil jim je še darila,
ki so jih nestrpno
pričakovali. Parkljev pa
tokrat ni potreboval,
ker so v Trnovski vasi
sami pridni otroci.
Aleksandra Kukovec in Miklavž je razveselil otroke v naši
župnijski cerkvi / Foto: Simona
Simona Mohorič Mohorič

13
Glas naših društev

Miklavž s krampusi obiskal otroke

V Trnovski vasi je bilo 3. decembra pestro. KMN
Trnovska vas je pripravil kratek program za otroke in
malo starejše. Vsi smo pričakovali Miklavža ter njegovo
spremstvo – Žetalske krampuse. Najprej je vse
navzoče nagovoril predsednik KMN Trnovska vas
Danijel Maguša in se zahvalil sponzorjem ter
donatorjem. Pred mikrofon je povabil župana občine
Trnovska vas, ki je zbrane nagovoril, nato pa pred
mikrofon povabil še direktorico občinske uprave Meto
Majnik Krajnc, ki je naznanila prižig luči.
Program je povezovala Aleksandra Kukovec, ki je
posebej poudarila, kako zelo so pomembni otroci v
naših življenjih. »Veste otroci, ravno vi ste tisti, ki nas v
tempu življenja velikokrat prisilite, če smem tako reči,
da se ustavimo, zadihamo in se posvetimo en
drugemu. Prisilite nas, da ne pozabimo kako živeti
…Vem, da ste si med seboj različni, a veste, menim, da
je prav tako, le kako bi bilo, če bi bili vsi enaki. Hvala
vam!«
Prebrala je tudi naslednjo kratko zgodbo: Rabin Harold
Kushner je opazoval otroka, ki sta ob vodi zidala gradove
iz peska. Ko sta ravno končala grad, za katerega sta
potrebovala veliko časa in potrpljenja, je prišel val in ga
zravnal s tlemi. Rabin je pričakoval solze in jezo. Otroka
pa sta se usedla, se prijela za roke in se smejala. Kmalu
sta začela graditi nov grad. Dejal je: "Spoznal sem, da sta
me naučila pomembne lekcije. Vse stvari v našem
življenju, ki jih ustvarjamo s toliko časa in energije, so
zgrajene v pesku. Trajni so samo naši odnosi z ljudmi.
Prej ali slej bo prišel val in odnesel tisto, kar smo zgradili
s toliko truda. Ko se bo to zgodilo, se bo lahko smejal
samo tisti, ki se bo imel s kom držati za roke.
Nato je sledil težko pričakovani trenutek, ko se je
pojavil sv. Miklavž z Žetalskimi Krampusi, ki so tokrat
naš kraj obiskali že drugič. Miklavž je lepo ukrotil
krampuse, ki so bili zelo prijazni do otrok, dajali so jim
petke, bombice, se fotografirali z njimi ter jim delili šibe
in bonbone. Vsak otrok pa je dobil tudi majhno

Miklavževanje s krampusi tudi letos privabilo veliko otrok / Foto:
Jani Kukovec

pozornost.
Zbralo se je res veliko ljudi. KMN Trnovska vas pa je
tokrat k sodelovanju povabil domače ponudnike in
pripravil stojnice, na katerih so se predstavile članice
Društva gospodinj Trnovska vas, svoje slaščice je
predstavila Jasna Hernet, ki jih izdeluje pod imenom
Brezglutenček, Valerija Jakolič se je predstavila s
čudovitimi voščilnicami, Boštjan Jakolič je predstavil
svoje likerje, med njimi sta izstopala Zimski in Božični
liker. Seveda so bile na voljo tudi kokice, lizike ter
sladkorna pena. Fantje iz KMN Trnovska vas pa so za
vse pripravili tople napitke. Zahvala za uspešno
prireditev gre vsem sponzorjem in donatorjem, Občini
Trnovska vas ter PGD BIŠ, ki so poskrbeli za varnost.
Oboji, tako Miklavž kot Žetalski Krampusi pa se že
veselijo snidenja v naslednjem letu, saj se KMN
Trnovska vas trudi, da bi ta dogodek postal
tradicionalen. Žetalski Krampusi upajo, da bodo imeli
drugo leto kaj več dela, kajti letos so bili naši otroci
tako pridni, da so krampusi ostali brez dela. :)
Aleksandra Kukovec

Dišave božiča so
dišave otroštva.
(R. P. Evans)

To sem jaz, Zara Žnidarič, 2. t

december 2023

Obiskali so nas Žetalski krampusi / Foto: Jani Kukovec

14
Glas naših društev

Bolfenčanke in Andrašovčanke združile glasove
V mesecu decembru smo ŽeVS Simfonija in Vokalna
skupin Avis združile glasove in skupaj zapele na
proslavi ob občinskem prazniku Občine Sveti Andraž v
Slovenskih goricah .
Skupina Avis je sekcija Kulturno-umetniškega društva
Vitomarci iz sosednje občine Sveti Andraž in trenutno
šteje sedem članic. Z delovanjem so pričele pred
približno dvanajstimi leti, povezalo pa jih je veselje do
petja in želja po kratkem umiku od vsakdanjika.
Združile so moči in začele ustvarjati prijetne melodije
ter tako popestrile marsikatero prireditev v domači
občini in izven nje. Pojejo ob spremljavi kitare Mateje
Predikaka Toš.
Sodelovanje med pevskimi skupinami iz različnih občin
bi lahko poimenovali kar glasbena različica
medobčinskega klepeta. Ko se dve skupini združita, ne
gre le za harmonijo tonov, ampak tudi harmonijo med
ljudmi. To je kot izmenjava receptov za dobro pesem –
združiš sestavine iz različnih krajev in ustvariš nekaj
resnično edinstvenega. Sodelovanje dveh skupin iz
različnih občin ustvari melodijo prijateljstva, ki nikoli ne
zveni napačno.

Pevke dveh sosednjih občin združene na odru / Foto: arhiv
Občine Sv. Andraž v Slov. goricah

»Ideja o navezi s skupino iz sosednje občine Trnovska
vas nam je ponovno vlila prepotrebno energijo za
glasbeno ustvarjanje. Ustvarjanje v skupnem projektu
je nekaj posebnega, saj le-to ne krepi le pevske
zasedbe, pač pa tudi ustvarja nova prijateljstva in
poznanstva. Za to izkušnjo smo zelo hvaležne.« je
povedala Andreja Černel, članica skupine Avis.
Dušanka Škamlec

Strelsko društvo s turnirji ob občinskem prazniku

december 2023

Strelci smo v petek 6.oktobra na strelišču izvedli Turnir
za pokal občine 2023. Tekmovali smo s serijsko zračno
puško (mladinci, kategorija 12–18 let in člani), standard
puško in pištolo. Pravico do nastopa na turnirju so imeli
člani našega društva in občani Trnovske vasi. Skupno je
na turnirju sodelovalo 22 tekmovalcev. Posebej nas
veseli dejstvo da se je turnirja udeležilo kar osem
domačih strelcev starih do 12. leta starosti.
Disciplina serijska zračna puška (na 200 možnih krogov)
Mladi do 12 let
1. Kevin PRAJNDL (173 zadetih krogov)
2. Vita Maguša (160)
3. Evelin Zorko (149)
Od 12 do 18 let
1. Julijan Malek (102)
Člani
1. Aleš Štebih (179)
2. Roman Maguša (178)
3. Tamara Rola (175)
Disciplina standard puška (na 200 možnih krogov)
1. Tamara Rola (151)
2. Marko Banovič (150)
3. Damajan Prajndl (149)
Disciplina pištola (na 100 možnih krogov)
1. Marko Banovič (74)
2. Tamara Rola (66)
3. Miran Kuzminski (42)

Udeleženci Turnirja za pokal občine 2023 / Foto: arhiv društva

Najboljši tekmovalci so za nagrado prejeli medalje.
Istočasno smo ob Turnirju za pokal občine izvedli tudi
Turnir med vasmi. Letos se je turnirja udeležilo pet ekip
iz posameznih vasi. Ponovno je zmagala ekipa Sovjaka
(Aleš Štebih, Benjamin Kuhar, Roman Maguša) s 510
zadetimi krogi pred ekipo Trnovske vasi (Janez Tašner,
Damjan Prajndl, Kevin Prajndl) ki je zadela 500 krogov.
Tretje mesto je zasedla ekipa Črmlje (Tamara Rola,
Leon Rola, Sandi Njivar) s 461 zadetimi krogi. Četrta je
bila ekipa Trnovskega vrha (Albert Mlasko, Blaž
Mlasko, Anita Mlasko Zorko) s 409 krogi, peta pa je bila
ekipa Biša z enim predstavnikom (Miran Kuzminski) s
126 zadetimi krogi. Najboljše ekipe so za nagrado
prejele pokale, tekmovalci ekip pa medalje. Ekipa
Sovjaka pa je za eno let spet dobila v last tudi prehodni
pokal.

15
Vabimo vse ljubitelje streljanja, da se nam pridružijo v
omenjenih terminih. Več informacij lahko dobite pri
predsedniku Miranu na 041 277 718 ali Romanu 031 506
049. Obiščite pa tudi našo Facebook stran.
Franci Hameršak

Na srečanju starejših okoli osemdeset občanov!

Domači osnovnošolci so obogatili srečanje / Foto: Klavdija Arnuga

Srečanja se starejši vsako leto radi udeležijo / Foto: Klavdija Arnuga

V sredo, 25. oktobra, je bilo v večnamenski dvorani v
Trnovski vasi, v sklopu praznovanja občinskega
praznika, srečanje starejših občanov. Dogodek
pripravljajo že vrsto let, še iz časov krajevne skupnosti
oziroma vsa leta od ustanovitve samostojne občine.
Letošnjega srečanja se je udeležilo okoli osemdeset
občanov, med njimi je izstopala Marija Roškar, ki je s
svojimi 91 leti nedvomno pokazala, da starost ni ovira
za druženje in radost. Starostniki se srečanja vsako leto
posebej veselijo, saj na tem mestu srečajo svoje
vrstnike, nekdanje sošolce, prijatelje, znance, s
katerimi se morda ne vidijo več velikokrat, na tem
srečanju pa z veseljem poklepetajo, mnogi so skozi leta
spletli trdne vezi. Srečanje je brezplačno, saj stroške
pogostitve poravna občina.
Na začetku srečanja so jih pozdravili in nagovorili
župan Občine Alojz Benko, direktorica občinske

uprave Meta Majnik Krajnc in podžupan Alojz Fekonja.
Učenci in učenke PŠ Trnovska vas pa so pripravili
kratek kulturni program, med katerim so peli, plesali,
recitirali in igrali na glasbila ter tako srečanje
medgeneracijsko obarvali. V oktobru namreč
obeležujemo celo mednarodni dan starejših (1. oktober).
Ne smemo pozabiti, da so starejši občani temeljni del
naše skupnosti. S seboj nosijo neizmerno modrost,
bogate izkušnje ter neprecenljive zgodbe. Zato je
odgovornost nas mlajših, da ustvarimo okolje, kjer se
bo lahko vsak starejši občan počutil spoštovanega,
ljubljenega in vključenega. Le skupaj lahko zgradimo
toplino ter podporo, ki jo potrebujejo.
Udeleženci so odšli domov z drobnim spominom –
prejeli so lesene obeske za ključe z logotipom naše
občine.
Dušanka Škamlec

Iz življenja naših občanov

Vsak četrtek od 18. do 21. ure na strelišču ob
večnamenski dvorani izvajamo treninge in društvenoobčinsko ligo v disciplinah serijska zračna puška (mladi
do 12 let, od 12 do 18 let in v članski kategoriji) standard
puška in pištola (člani).

1. Na kratko opišita svojo kulturno pot doslej?
JANKO: S kulturo, predvsem z glasbo, sem povezan
praktično vse življenje, saj me spremlja od malih nog.
Že starša sta v mladosti igrala v takratni gledališki
skupini KUD Selce, pela na koru, oče pa je bil tudi
ljudski muzikant, saj je med drugim igral bariton v triu
Stanka Majeriča iz Črmlje. Nekoliko starejši se tega
sigurno spomnijo.
Kot otrok sem te stvari zavzeto spremljal in s tem
odraščal, zato je seveda logično, da je vse to postalo
del mene. Že v osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v
Voličini, sem vsa leta pel v zboru in sodeloval v skupini
z orfo instrumenti. Končal sem nižjo glasbeno šolo za

trobento, vendar zaradi nepredvidenih okoliščin žal
nisem nadaljeval šolanja na srednji glasbeni šoli. Nato
sem tri leta obiskoval orglarsko šolo v Mariboru, leta
1991 pa sem z lastno skladbo sodeloval na festivalu
takratne Narečne popevke in prejel nagrado za
najboljšega debitanta. Naslednje leto sem posnel in
izdal kaseto z večinsko avtorskimi skladbami. To so bila
tista mlada leta, polna nekih idej, želja in radovednosti.
Predvsem me je zanimalo, kako vse to izgleda in
kakšen je ta »navidezni svet estrade«, ampak se v vsem
tem vseeno nisem videl. Bila pa je to zanimiva ter
poučna izkušnja in mi za nič ni žal. Nato sem bil član
ansamblov Ambicija in Mitreji, s katerima smo dobro

december 2023

Janko Krajnc in Ludvik Krajnc –
prejemnika bronastega grba naše občine

16
Iz življenja naših občanov

december 2023

Janko Krajnc ob prejemu bronastega grba / Foto: Jani Kukovec

Ludvik Krajnc ob prejemu bronastega grba / Foto: Jani Kukovec

desetletje aktivno ustvarjali in igrali ter v tem času
posneli 2 kaseti in CD. Precej sem igral tudi sam, kot
»one man band« kot temu radi rečemo. Že v rani
mladosti mi je bilo všeč večglasno petje, takrat smo
doma ob različnih priložnostih veliko prepevali, zato
sem najprej približno 10 let pel v domačem cerkvenem
zboru sv. Ruperta. Lahko povem, da smo takrat v njem
prepevali vsi v družini. Ker je moja domačija v
Črmljenšaku mejila na Trnovsko vas, sem že kot otrok
pogosto zahajal k Bolfenku, kot smo po domače rekli.
Tako sem navezal stike z vrstniki iz Sovjaka in nasploh
z mladimi iz Trnovske vasi. Nastajala so lepa, pristna
prijateljstva, veliko lepega smo doživeli in tako me je
pot med drugim popeljala k cerkvenemu pevskemu
zboru sv. Bolfenka. To je bil čas priprave na novo mašo
domačina Ivana Krajnca iz Sovjaka, ki ga žal mnogo
prezgodaj ni več med nami. Takrat smo ustvarjali lepo
zgodbo z domačim organistom Ludvikom Krajncem na
čelu in ob veliki podpori takratnega župnika Matije
Hajdinjaka. V tem zboru sem prepeval do leta 2017.
Imel pa sem že nekaj časa željo ustanoviti kakšno
pevsko skupino. Priznam, če bi v kraju bilo dovolj
moških glasov, bi sestavil moško zasedbo, mi je pa po
drugi strani bil velik izziv ustanoviti žensko skupino z
večglasnim petjem in tako je spomladi leta 2011 nastala
ŽeVS Simfonija. V prvi vrsti sem želel skupaj s pevkami
v Trnovski vasi narediti nekaj novega, drugačnega in
prijetnega za uho. Po vseh teh letih mislim, da nam je
to tudi uspelo. Predvsem naši koncerti Pesem pomladi,
ki so postali že tradicionalni, nam dajejo energijo in
ideje za naprej, čeprav moram izpostaviti, da je v te
projekte vloženo veliko truda in časa. Krona delovanja
skupine pa je bila izdaja CD-ja in videospota za pesem
Prav lepa je Trnovska fara, v katerem smo skušali zajeti
najlepše znamenitosti v kraju. Na koncu moram
omeniti, da sem bil v letih 2012–2020 predsednik
Kulturnega društva Trnovska vas, kjer smo skupaj z
najbolj aktivnimi člani po nekaj letih zatišja društvu dali
nov in svež zagon. Med drugim smo ob 110-letnici izdali
zbornik društva in z organizacijo različnih prireditev ter
drugih aktivnostih društvo popeljali med najbolj
prepoznavne v občini.

LUDVIK: Kulturno pot? To bi bilo bolj vprašanje za moje
starše, a žal so že pokojni. Njihova naloga je bila, da mi
privzgojijo kulturo naših krajev, torej kulturo, ki je
prežeta s krščansko tradicijo. In prav v tem se je moja
pot oblikovala v veselju do petja in s tem tudi do
življenja nasploh. Spomnim se otroštva, nedeljskih
popoldnevov, ki si jih je oče »rezerviral« za igranje na
harmoniko. Tako nas je nehote navduševal za pesem,
igranje. Že v prvem letu gimnazije sem začel igrati na
harmonij in kmalu sem se pridružil organistu Ivanu
Lubecu na orglah v cerkvi. V tretjem letniku sem postal
nedeljski organist v župniji Javor nad Ljubljano.
Medtem sem dve leti hodil na orglarsko šolo v Ljubljani
in leta 1979 začel voditi pevski zbor v naši župniji, ki ga
vodim še danes. Ob zboru smo imeli najprej glasbeno
skupino ritmičnih duhovnih pesmi, pozneje smo
ustanovili občinski prosvetni zbor in nato še nonet
»Bolfenški fantje«.
2. Kaj vama kultura pomeni, glede na to, da z njo živita
že od majhnih nog in kako jo vidita v sodobnih časih?
JANKO: Glede na vse, kar sem navedel ob prejšnjem
vprašanju, mi kultura in stvari povezane z njo seveda
veliko pomenijo in si osebno ne znam predstavljati
življenja brez vsega tega. To me na nek način
napolnjuje z energijo in čeprav se bo komu zdelo
smešno, je ene vrste poslanstvo, ki mi je bilo dano. V
sedanjem času pogrešam predvsem interes mladih za
aktivno udejstvovanje pri kulturnih dejavnostih,
posebej na ljubiteljski ravni. Vse preveč se gleda na
ekonomski interes in zaslužek ter na neko medijsko
prepoznavnost, za kar so v veliki meri odgovorni starši.
Sedaj imajo otroci marsikaj na voljo – od glasbenih šol
do različnih ustanov, kjer lahko razvijajo svoje talente,
kar je seveda hvalevredno (v naših časih veliko tega ni
bilo), je pa pomembno na kakšen način to pridobljeno
znanje koristijo in uporabljajo v življenju.
Vse prevečkrat pozabljamo, da nas je skozi zgodovino
prav slovenska beseda in domača pesem ohranila kot
narod, da smo lahko enkrat postali samostojna država.
LUDVIK: Jaz bi rekel, da je kultura način življenja, ki bi
ga moral vsak zajeti z veliko žlico. Namreč,

17
3. Kakšni so občutki po prejemu občinskega priznanja
– bronastega grba?
JANKO: Vsake nagrade in priznanja, ki ga prejmeš si na
nek način vesel in je rezultat nekega dela, odrekanja,
predvsem pa potrditev, da vse skupaj ni bilo zaman in
so to prepoznali tudi drugi. Je pa pri vsaki stvari tako,
če hočeš kaj narediti, moraš imeti zraven sebe ljudi –
ekipo, ki sodeluje in ti pomaga, predvsem pa je
pomembno zaupanje. Če bo to prisotno, bomo
ustvarjali tudi v prihodnje.
Ob tem se zahvaljujem predlagateljem in občini, ki mi
je to priznanje tudi podelila. Moram pa priznati, da so
bili občutki, predvsem takrat, ko sem izvedel, da sem
med prejemniki občinskih priznanj, precej mešani.
LUDVIK: Ko govorimo o priznanju, govorimo o nečem,
kar je resnično. In če je to lepo, potem čutiš, da si na
pravi poti. Priznanje – bronasti grb občine pa je

potrditev za naš pevski zbor, kakor tudi za vsakega
posameznika, da si je izbral pravo pot – pot veselja,
pesmi in druženja. Vse to kar počnemo, to je v nas, v
naših srcih in ni neka obveza, ki bi jo počeli zaradi
denarja. Ko delaš z ljudmi, ki dobro mislijo – še več – z
veseljem pojejo, ni težko napraviti nekaj dobrega.
4. In še praznična misel, ki vaju navdihuje v
prihajajočih božično-novoletnih praznikih?
JANKO: Pred nami je za večino ljudi najlepši čas, čeprav
živimo v svetu divjega potrošništva in naglice na
vsakem koraku, je prav, da se vsaj za trenutek
ustavimo in zazremo vase. Da se ob tem spomnimo,
kaj vse smo doživeli, predvsem pa upamo, da nam
bosta božična noč in novo leto prinesla vse, kar želimo
in po čemer hrepenimo.
Ob tem vas povabim, da obiščete kakšen božičnonovoletni koncert, katerih je v tem času precej na voljo.
LUDVIK: Ko me sprašujete, kaj me navdihuje v
prihajajočih božično-novoletnih praznikih bi rekel, to
kar je pred njimi – to je advent, čas pričakovanja –
lahko bi rekel »veselje v čakanju«. Že kot otrok sem se
veselil božiča in vtisnilo se mi je prav to čakanje,
pričakovanje. Pustimo ob strani darila, nakupovanje in
ustavimo se raje ob svojih najdražjih, v krogu svoje
družine. Tam naj bo veselje, v čakanju in dočakanju,
tako kot starša pričakujeta rojstvo svojega otroka. Kot
kristjan pa Vam želim, da se učloveči v naših srcih
Beseda, ki je človek postala in je med nami. Vsem
ljudem želim doživete božične praznike in vse dobro v
novem letu!
Pogovarjala se je Alenka Murko.

Iz življenja naših občanov

determinirani smo v nek kulturni model, v katerem
živimo. Zato smo ga dolžni sprejeti, saj je del nas, naše
biti, našega dihanja in utripa srca, saj pesem prihaja iz
srca. Tako je tudi z našo pesmijo. Nekateri se je kar
sramujejo in jo imenujejo »goveja muzika«. Pa ni to del
nas? Omenil bi znanega pevca narodno zabavne glasbe
Borisa Kopitarja. V pesmi takole modruje: »Bo moj
vnuk še pel slovenske pesmi, se bo zavedal svojih
korenin, da bi ponosen bil, kot njega dedek, le tega v
srcu si močno želim.« Na nas je, da svojim otrokom in
mladini pokažemo lepoto naše ljudske in narodne
pesmi. Eden od takšnih «glasbenih misionarjev« v
našem kraju je Siniša Čeh, ki navdušuje in uči igrati
mlade in stare našo slovensko pesem.

Iz lonca diši po bolfenški kisli župi

Najbolj okusna je bila juha iz Ločiča / Foto: Jani Kukovec

pisku piščalke odložili kuhalnice. Vse ekipe so skuhale
dogovorjeno količino juhe. Čakali so samo še
ocenjevalno komisijo, da poda svojo oceno.
Maša Trubačev, Ljubislav Petrovski (ki smo ju spoznali
v oddaji MasterChef) in Anže Rojec so si pozorno
ogledali vse delovne prostore in imeli težko nalogo pri

december 2023

Bolfenčani in Bolfenčanke so svoje kuhalnice nad
velikimi lonci zavihteli že desetič. Šest vasi, šest ekip,
30 tekmovalcev je poskrbelo, da so bili obiskovalci in
obiskovalke tudi letos siti in očarani nad izgledom,
domiselnostjo, urejenostjo in dekoraciji delovnih
prostorov.
Kuhali so seveda kislo juho, katere glavna značilnost je
kislost, ki daje juhi osvežujoč okus in edinstveno
aromo. Zaradi svoje preprostosti pri pripravi,
raznolikosti pri uporabi sestavin in bogatega okusa je
priljubljena v kulinariki. Tradicionalni recepti so se
pogosto prenašali iz roda v rod, vključno z različnimi
lokalnimi prilagoditvami. Zraven juhe pa so na svojih
stojnicah ponujali tudi druge dobrote in prigrizke, ki so
si jih obiskovalci z veseljem privoščili.
Poskrbljeno ni bilo le za hrano in pijačo, ampak tudi za
zabavo. Člani Ansambla Opev so skrbeli, da so bila
ušesa obiskovalcev napolnjena z odlično glasbo.
Zadovoljni, nasmejani in samozavestni so naši
tekmovalci odeti v predpasnike in kuharske kape ob

18
Iz življenja naših občanov

določitvi najbolj izstopajočih. Njihova odločitev o
razvrstitvi in podelitvi pokalov je bila naslednja:
1. Trnovski Vrh, 2. Biš, 3. Bišečki Vrh.
Še težje pa je bilo določiti, katera juha je letos
najokusnejša. Pokušali so in pokušali ter se na koncu
odločili za naslednji vrsti red, glede na okus in izgled
kisle juhe:
1. Ločič, 2. Trnovska vas, 3. Bišečki Vrh.
Prireditev so organizirali Občina Trnovska vas in
Prostovoljno gasilsko društvo Biš. Ob koncu sta tako
nekaj besed podelila župan občine Alojz Benko in
predsednik PGD Biš Janez Fras. Zahvala pa gre seveda
tudi Frideriku Škamlecu, ki že 10 let skrbi za izvedbo
tega tekmovanja.
Dušanka Škamlec

Najbolj je izstopalo kuhalno mesto Trnovskega vrha / Foto: Jani
Kukovec

december 2023

Valerija Jakolič, ustvarjalka čudovitih voščilnic in vabil
Valerija Jakolič iz Ločiča že več let s svojimi izdelki
razveseljuje svoje najbližje ter tudi tiste, ki njene
izdelke podarijo drugim. V pogovoru nam je
predstavila svoje ljubiteljsko delo ter nam podala tudi
kak nasvet za izdelavo voščilnic doma, ki nam lahko še
kako pride prav v tem prazničnem času.
Si veselje do ustvarjanja začutila že v otroštvu?
Barvice, flomastri, škarje in lepilo so bile moje najljubše
»igrače«, odkar pomnim. Vedno sem rada ustvarjala iz
papirja, a takrat še nisem vedela, da me bo to veselje
spremljalo tudi v odraslo dobo. Nisem si niti
predstavljala, da se bo moje veselje do ustvarjanja še
okrepilo in dodatno razvijalo in da bo preraslo v hobi,
ki mi tako veliko pomeni.
Vaš dom je poln pripomočkov za ustvarjanje – kaj
danes najraje ustvarjaš?
Moj dom je res poln ustvarjalnih pripomočkov, najraje
posežem po rezalnih šablonah, ki mi nudijo neomejeno
možnosti za ustvarjanje. Ustvarjam predvsem
sezonsko. Trenutno so najbolj aktualne praznične
voščilnice. V pomladnem času največ ustvarjam vabila
in voščilnice za zakramente. Skozi vse leto pa seveda
tudi vabila in voščilnice za rojstne dneve.
Kdaj ob družini in vseh opravilih najdeš čas za
ustvarjanje?
Za ustvarjanje mi pravzaprav pogosto zmanjka časa, a
ker je to moje veselje, čas nekako najdem, pa čeprav
zaradi tega malo manj spim. Običajno ustvarjam
zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Ustvarjanje velikokrat
združim s kakim drugim opravilom. Recimo nekdo
drug pri jutranji kavici bere časopis ali brska po
telefonu, jaz takrat v roke običajno vzamem škarjice in
kaj režem, barvam, lepim …
Ti otroci pri tem pomagajo?
Otroci se mi pri ustvarjanju pogosto pridružijo, včasih
kar tako, za veselje, včasih pa potrebujejo kako
voščilnico za sošolko, prijateljico. Občasno pa mi
pomagajo tudi takrat, ko imam za narediti kako večjo

Fotografije Valerijinih izdelkov / Foto: osebni arhiv

serijo vabil in mi pomoč pride zelo prav, da lahko
izdelke hitreje naredim.
Ustvarjaš za bližnje, za prijatelje in s svojimi izdelki
razveseliš za darilo. Si kdaj razmišljala o lastnem
podjetju?
O lastnem podjetju zaenkrat nisem razmišljala, vsaj vsi
vemo, kako je to pri nas z birokracijo in dajatvami. Moji
izdelki so ročno narejeni, unikatni in jih fizično ni
možno toliko narediti, da bi se zadeva finančno izšla.
Če ne bi imela posebnih pripomočkov, kakšna bi bila
tvoja ideja za izdelavo preproste praznične
voščilnice doma?
Tudi brez posebnih pripomočkov se da narediti zelo
lepe izdelke. Papir, škarje in lepilo, ter malo domišljije,
pa je. Ustvarjalni materiali in pripomočki nas v bistvu
spremljajo na vsakem koraku. S pomočjo modelčkov
za piškote si lahko narišemo različne oblike (zvezdice,
smrečice, srce, jelenčke …), jih izrežemo in glavni
motiv za voščilnice je že tu. Recikliramo lahko tudi
različne embalaže iz gospodinjstva. Ste kdaj opazili,
kako lepe so škatle od bombonjer, papirnatih robčkov …
? Taka embalaža lahko kmalu postane lepa voščilnica.
Pogovarjala se je Sabina Potrč.

19
Anže Horvat in Anej Simonič perspektivna na svoji poti / Foto:
Jure Gašparič

po enem letu sta prejela sodniške grbe in postala
sodnika. Kako se pripravljata na sodniške naloge?
Anže: Izven tekem so razni seminarji, delovne
skupščine in podobno.
Anej: Priprave na tekmo, kjer sodim, se zelo razlikujejo
od priprav na tekme, kjer igram. Pred sodniško tekmo
poskušam ostati miren in se dobro pripraviti na težke
in hitre odločitve.
Koliko tekem sta že sodila? Kaj vama je bilo pri tem
najtežje?
Anže: Sodil sem že 25 tekem. Najtežje se je soočati s
pritiskom s tribun.
Anej: Sodil sem 16 tekem in najtežje je ostati miren,
zbran in zelo hitro sprejemati pravilne odločitve med
tekmo.
Kaj menita, da je ključno za uspešno in pošteno
sojenje v nogometu? Kakšne spretnosti in lastnosti so
ključne za dobrega sodnika v nogometu?
Anže: Potrebno je, da si pri sojenju zbran in fokusiran
le na tekmo. Dober sodnik mora biti nepristranski.
Anej: Za uspešno sojenje moraš biti z glavo na tekmi.
Moraš biti osredotočen na tekmo in biti pripravljen na
težke in hitre odločitve.
Kakšen nasvet bi dala mladim, ki bi se radi podali v
sodniško kariero v nogometu?
Anže: Pri tem bi jih spodbudil. Vsak začetek je težak,
zato naj ne odnehajo.
Anej: Če ti je všeč nogomet in bi se rad preizkusil tudi
kot sodnik, poskusi in ne odnehaj, saj te bo s trdim in z
dobrim delom vse nazaj nagradilo.
Dušanka Škamlec

december 2023

Nogomet je zaradi svoje vznemirljive dinamike,
enostavnosti igranja in globalne privlačnosti eden
najbolj priljubljenih športov na svetu. Za igranje
potrebuješ le žogo in nekaj prostora, saj se ga lahko
igra kjerkoli, od uradnih stadionov do ulic in travnikov.
Enostavno ga je začeti igrati, a hkrati omogoča
neskončno možnosti za razvoj spretnosti, taktike in
strategije. Igralci lahko skozi igro izrazijo svoje strasti,
zgradijo prijateljstva in se učijo pomembnih življenjskih
lekcij, kot so timsko delo, vztrajnost in sprejemanje
porazov ter zmag.
Pogovarjala sem se z mladima nogometašema, ki sta v
letošnjem letu postala nogometna sodnika.
Anže Horvat je športnik že od majhnih nog. Najprej je
treniral atletiko. Pri 8 letih pa si je tako kot večina
njegovih sošolcev želel igrati nogomet. Svojo
nogometno pot je začel v NK Podvinci.
Aneja Simoniča je za igranje nogometa navdušil oče.
Pri rosnih 5 letih je že začel s treningi v NK Aluminij, v
klubu je treniral kar sedem let. Pri 12 letih je s treningi
nadaljeval v NK Podvinci in tam trenira še danes.
Kako bi opisala svoj stil igre in vlogo na igrišču? Kateri
trenutek ali tekma v vajini karieri vama je najbolj
izstopala in zakaj?
Anže: Vsak ima na igrišču svojo vlogo, vsaka pozicija je
enakovredna. Ena pomembnejših tekem je bila lansko
sezono tekma, s katero smo postali MNZ prvaki.
Anej: Na igrišču imam kot igralec vlogo napadalnega
krila, torej kreiram akcije za gol in tudi pomagam v
obrambi. Seveda izstopajo trenutki, v katerih igram za
člansko ekipo, vendar so mi v spominu najbolj ostale
kvalifikacijske tekme za višjo ligo. Te so mi dale novo
znanje in izkušnje, bil je užitek igrati tekmo z veliko
gledalci.
Kako se pripravljaš na tekme in ohranjaš vrhunsko
fizično kondicijo?
Anže: Na treninge hodim precej redno, zato nimam
problemov s kondicijo, včasih pa se tudi dobimo s
prijatelji na igrišču v Trnovski vasi.
Anej: Za fizično kondicijo poskrbim z vsakodnevnimi
treningi. Pred tekmo rad poslušam glasbo, razmišljam
o tekmi in mojih odločitvah, saj mi je tako potem lažje
na igrišču.
Kaj vaju je navdušilo, spodbudilo, da sta se odločila
postati nogometna sodnika?
Anže: Definitivno neka nova izkušnja v življenju ter to,
da si čez vikend nekaj zaslužim in to pri tem, kar rad
počnem.
Anej: Za sojenje so me navdušili moji prijatelji, ki so tudi
sodniki. Seveda pa je tudi mene zanimalo, kako je biti
sodnik in gledati na tekmo, saj jo kot igralec zagotovo
gledaš drugače.
Kot sta povedala, je tečaj za sodnika trajal dva dni, nato
so sledili testi. Najprej sta postala sodnika pripravnika,

Iz življenja naših občanov

Mlada nogometaša postala nogometna sodnika

20
Sledi majhnih dlani / Iz življenja naših občanov

Odlične borbe Nives Jakolič in Teje Marot
V soboto, 18. novembra 2023, so v madžarskem
Zalaegerszegu potekale »WFL Evropske igre v
kickboxu« (evropski pokal), kjer je nastopalo več kot
200 tekmovalcev. Barve Kluba tajskega boksa Ptuj
Muay Thai sta uspešno zastopali Ločičanki Nives
Jakolič in Teja Marot, pod vodstvom trenerjev Matjaža
Tomažina in Aleša Goloba. Po odličnih borbah si je Teja
(63,5 kg člani) finale priborila v ring disciplini K-1, Nives
(60 kg kadetinje) pa na tatamiju v disciplini K-1 light.
Obe sta prikazali res vrhunske borbe, pustili srce v
ringu in na koncu zasluženo slavili še v finalu in tako
osvojili zlati medalji. V klubu so zadovoljni s skupnim
izidom, saj so skupaj osvojili 5 medalj, kar je znak
dobrega dela in tudi v prihodnosti pričakujejo najvišja
mesta.
Sabina Potrč

Nives Jakolič uspešna že na
začetku svoje poti / Foto:
osebni arhiv

Teja Marot niza izjemne uspehe
/ Foto: arhiv Kluba Tajskega
boksa Ptuj

december 2023

Osnovnošolci na Simoničevi domačiji spoznavali preteklost
Dere sen jaz mali bija … te je lušno blo!
Kako je bilo nekoč »lušno«, so si učenci in učenke
podružnične šole, pa seveda tudi vsi ostali občani in
občanke, lahko ogledali 6. oktobra na Simoničevi
domačiji. Članice društva gospodinj so pripravile
krasen dogodek, na katerem so bili prikazani različni
stari običaji.
Učenci in učenke so se z navdušenjem odpravili do
čudovito ohranjene 236 let stare panonske domačije.
Spoznali so, kako so nekoč »na roke« ličkali in luščili
koruzo, kako so se pletla, kvačkala oblačila, ogledali so
si pletenje košare oziroma korpe. V notranjost črne
kuhinje jih je privabil vonj po sveže pečeni gibanici iz
krušne peči. Tam se je tudi mesilo testo in pripravljal
nadev za ta posladek. V peči se je pekel tudi krapec
oziroma ocvirkovka. V največjem prostoru hiše so
lahko luščili fižol in orehe, cajzali perje ter si ogledali
pripravo domačih jušnih rezancev. Učenci so bili
presenečeni, koliko stvari
se je spremenilo v tako
kratkem
časovnem
obdobju. Življenje v času
njihovih babic, dedkov,
prababic, pradedkov … se
zdi zelo daleč.
In ravno zato je ohranjanje
starih
običajev
pomembno za ohranjanje
kulturne raznolikosti in
bogastva
ter
za
ohranjanje povezav med
generacijami. Povežemo
se s preteklostjo, našo
Pletenje korpov le še redko
kulturno
vidimo / Foto: Dušanka Škamlec kulturo,

Osnovnošolci pred Simoničevo domačijo / Foto: Dušanka Škamlec

dediščino in poskrbimo, da le-ta ne gre v pozabo.
Mnogi običaji poudarjajo vrednote, ki so pomembne
za družbo in se na ta način prenašajo na prihodnje
generacije. Pri pripravi takih dogodkov pa se okrepi
tudi pripadnost skupnosti, ustvarja se občutek
povezanosti med ljudmi in spodbuja sodelovanje. V
današnjem svetu se stvari zelo hitro spreminjajo, zato
je res pomembno, da tudi mlajše generacije
spodbudimo in navdušimo, da bodo stare običaje
ohranjali še naprej.
Dušanka Škamlec
Vsaka beseda, vsak pogled,
vsako dejanje in vsak nasmeh
lahko prinese srečo drugim ljudem.
Vsak trenutek je lahko nov začetek.

21
Srečanje Odkrivajmo literarne talente vseh generacij
se je pred leti začelo v sklopu DU Sveta Trojica, na
pobudo Marije Klobučar. V Knjižnici Lenart pa že vrsto
let srečanje pripravljajo v sodelovanju z Zvezo DU
Slovenske gorice in DU Sveta Trojica. Letos so ga tako
izvedli v torek, 24. oktobra, v dopoldanskem času in
zbrali kar 33 sodelujočih. Med njimi so bili
osnovnošolci, uporabniki VDC Polž, enota Lenart,
Doma sv. Agate in Doma sv. Lenarta, varovanci SVZ
Hrastovec, posamezniki, celo iz Pohorja ter člani
domačih in okoliških društev upokojencev. Vsak
udeleženec je predstavil eno pesem, razmišljanje,
spomine, kratko zgodbo ali odlomek daljšega zapisa.
Med njimi sta bili tudi Aleksandra Kukovec in
Aleksandra Papež iz naše občine, ki sta predstavili
vsaka svojo pesem. Med prebiranjem zapisov se je
orosilo marsikatero oko, saj so se udeleženci skozi
branje razodeli, izpovedali in spominjali.
Zbrani zapisi bodo predstavljeni na Radiu Slovenske
gorice, v redni rubriki Knjižnice Lenart, vsak torek in

Aleksandra Papež je prebrala svojo pesem / Foto: Rosana Lorbek

petek ob 18.35, pa tudi na spletni strani Knjižnice
Lenart prihodnje leto. Prav vsi zapisi pa bodo izšli v
knjižici, ki jo bo do septembra 2024 izdala knjižnica ter
jo podelila vsem sodelujočim.
Aleksandra Kukovec

Sledi majhnih dlani / Iz življenja naših občanov

Med literarnimi talenti tudi dve naši občanki

Petošolci so se odpravili na Debeli Rtič
Tudi v letošnjem šolskem letu smo za učence petih
razredov organizirali letno šolo v naravi na Debelem
Rtiču, v času od 18. do 22. septembra. Udeležilo se je je
32 učencev iz OŠ Destrnik in PŠ Trnovska vas, ob
prisotnosti štirih spremljevalcev.
Letna šola v naravi je potekala po načrtovanem
programu in vnaprej organiziranih dejavnostih. Te so
se izvajale v dopoldanskem in popoldanskem času.
Učenci so se preizkusili v spretnosti lokostrelstva in
iskanju skritega zaklada v naravi. Ob sprostitvenih
igrah, kot so talenti, »odštekan« stil ter večerne
»disco« animacije, so uživali in se veliko smejali.

Skozi različne aktivnosti v naravi so spoznavali okolico,
hkrati pa razvijali stike s svojimi vrstniki, družabne
spretnosti in delovne navade. Z različnimi praktičnimi
nalogami so bogatili svoje znanje.
Sproščujoč oddih ob vožnji z ladjico v Piran nas je
napolnil z novo energijo. Panoramska vožnja je bila
prava izbira za ogled slovenske obale iz morja.

Petošolci obiskali tudi Postojnsko jamo / Foto: Daniela Spevan

Na poti proti domu smo se ustavili v Postojnski jami in
občudovali naš podzemni svet. Po nepozabnem
ogledu pravljičnega sveta in človeških ribic smo se z
jamskim vlakcem vrnili na površje.
Učenci so imeli v letni šoli v naravi priložnost odkrivati,
spoznavati in doživljati naravo. Ob tem so se navajali
na samostojnost in razvijali različne gibalne in
družabne spretnosti. Po končanem druženju smo se
srečni, sproščeni in zadovoljni vrnili domov.
Daniela Spevan

december 2023

Poudarek smo dali športnim aktivnostim in izvedbi
plavalnega tečaja. Ta je potekal v zunanjem in
notranjem bazenu. Vsi učenci so uspešno napredovali
v znanju plavanja. Sončno vreme in prijetna
temperatura nam je omogočila tudi kopanje v morju.
Organizirali in izvedli smo tudi kros v naravi s
podelitvijo medalj.

22
Sledi majhnih dlani

3. razredi plavali v Malih Moravcih
Prvi jesenski teden, od 25. do 29. septembra, smo imeli
učenci 3. razredov plavalni tečaj. Vsak dan smo se
zjutraj zbrali v šoli, si razdelili malico in se z avtobusom
odpeljali v Male Moravce.
Pred pričetkom plavalnega tečaja smo se pridno ogreli
in tako razgibali naša telesa.
Prvi dan je bilo na vrsti začetno testiranje, kjer smo
pokazali, kaj že zmoremo. Ne pozabimo, da smo bili na
plavalnem tečaju že v 1. razredu. Vaditelji so nas
razdelili v štiri skupine in učenje se je začelo. Nismo
mislili, da bo plavanje tako naporno, a smo bili vsak dan
boljši in to nas je motiviralo vse dni. Seveda smo imeli
vsak dan odmor za malico in sprostitev, nato pa

ponovno nadaljevali z urjenjem v bazenih. Skozi
zabavne igre in trdo delo smo »priplavali« do konca
našega plavalnega tečaja.
V petek, naš zadnji dan tečaja, smo ponovno pokazali,
kaj smo se naučili. Ponosni, da smo prav vsi zelo
napredovali. Ker radi tekmujemo, so nas vaditelji
presenetili s tekmovanjem v hitrostnem plavanju in
najhitrejši smo prejeli medalje. Na koncu smo ugotovili,
da smo bili zmagovalci prav vsi.
Veseli, da smo se toliko naučili in hkrati žalostni, da je
naše druženje tako hitro minilo. Bilo je naporno,
delovno, a tudi lepo in zabavno.
Tonja Zagoršek, Nina Holc

Prvošolci pogumni na plavalnem tečaju
V tednu od 25. do 29. septembra 2023 so se učenci
prvih razredov udeležili plavalnega tečaja v Biotermah
Mala Nedelja. Kot običajno so učenci najprej pokazali
svoje predznanje, da smo jih lažje razporedili v
skupine, kjer je lahko vsak posebej najbolje in najlažje
napredoval. Teden je bil za učence pester, zanimiv,
smeha in napora poln, vendar lep. Uživali smo!
Doroteja Dvoršak
Prvošolci že znajo plavati / Foto: Doroteja Dvoršak

december 2023

Raznolik Teden otroka na naši šoli
V Tednu otroka, ki je letos potekal pod geslom Zakaji in
zatoji radovednosti smo na PŠ Trnovska vas izvedeli 6
delavnic:
Raziščimo gozd – ustvarjanje v gozdu (P. Plohl, D.
Škamlec in N. Holc)
Učenci in učenke 1., 2. in 3. razreda so se 2. oktobra
odpravili v jesensko obarvani gozd in ga raziskovali.
Opazovali so barve, jih opisovali, prisluhnili zvokom,
vonjali različne stvari in tipali. Poimenovali so poznane
rastline in jih med seboj primerjali. Iz naravnih
materialov so tudi kiparili.
Jesenska delavnica – ustvarjalna delavnica iz naravnih
materialov (H. Bedrač in S. Plazar)
Četrto- in petošolci so 3. oktobra izdelovali družabno
namizno igro, katere osnovni material so bili kamni.
Izdelana igra jim bo lahko krajšala čas na potovanjih ali
izletih. Učenci so pokazali veliko domišljije pri izbiri
motiva za sam izdelek, saj so nastali zares zanimivi
izdelki. Prav tako pa so pokazali tudi veliko ročnih
spretnosti in navdušenja za ustvarjanje. Še najbolj pa
jim je bilo všeč, da so si izdelek lahko odnesli domov.
Jesenska škratova ustvarjalnica – pravljica in
pravljično poustvarjanje (A. Horvat in J. Z. Arnuš)

Teden otroka z malo pošastjo Mici / Foto: J. Z. Arnuš

Učenci in učenke 3. in 4. razreda so na začetku
delavnice prisluhnili pravljici Francija Rogača z
naslovom Pravljica o gozdnem škratu. Po branju so se
pogovorili o sporočilu pravljice in o tem, kako oni
poskrbijo za naravo in živali. Iz pripravljenega
materiala so se lotili izdelave svojega »gozdnega
škrata«. Nastali so unikatni izdelki, ki so izžarevali
otroško domišljijo in ustvarjalnost. Škratki so bili
razstavljeni tudi v avli šole.

23
kroglice. Očitno so bili pri delu uspešni, saj so bili po
koncu delavnice krožniki prazni. Bili pa so tudi likovno
ustvarjalni, saj so si iz papirja izdelali kotno bralno
kazalko – lisičko.
Gibalnica z malo pošastjo Mici – gibalne igre (J. Z.
Arnuš in A. Horvat)
Učenci in učenke 1. in 2. razreda so se z namenom
medsebojnega druženja in uživanja ob gibalnih igrah
zbrali v telovadnici šole. Z velikim pričakovanjem so
čakali na obisk male, igrive in smešne pošasti Mici. Mici
je otrokom povedala, katere igre se rada igra, njih pa
naučila nove igre. Skupaj z otroki so tudi na zabaven
način ponagajali učiteljici, saj so se ji skrili in jo nato
prestrašili. Ob koncu srečanja je Mici za otroke
pripravila presenečenje, saj je garderobo napolnila z
baloni in tako presenetila učence.
Dušanka Škamlec

Sledi majhnih dlani

Mini likovna kolonija – slikanje na platno ob
slikarskem stojalu (J. Perko in J. Caf)
V 6. t razredu je veliko likovnih navdušencev, zato so
imeli v tednu otroka likovno obarvan dogodek, mini
likovno kolonijo. Učenci so slikali na prostem kot
»pravi« slikarji – na platno ob slikarskem stojalu.
Motive so iskali v arhitekturi, naravi in pokrajini ter jih
interpretirali vsak na svoj način. V šolski avli je bila
postavljena razstava.
Dobrote jeseni – priprava jesenskih dobrot (P. Plohl,
D. Škamlec in N. Holc)
Mladi kuharji in kuharice iz 1., 2. in 3. razreda so 4.
oktobra radovedno čakali, kaj si bodo lahko pripravili
za pod zob. Razdeljeni v skupine so se urno odpravili
na delo. Zavihali so rokave in poimenovali sestavine na
mizi. Tako so ugotovili, da si bodo za glavno jed
pripravili hrenovke v testu, za posladek pa čokoladne

V vrtcu pripravili pohod z namigi in kostanjev piknik

Tudi buče so lahko igrača / Foto: arhiv vrtca

Otroci ličkali in luščili koruzo / Foto: arhiv vrtca

domačim jabolčnim sokom. Posebna zahvala za peko
slastnih kostanjev in pogostitev z domačim jabolčnim
sokom gre Izidorju in Mileni Hojnik. Hvala!
Saška Meznarič

Obeležili mesec požarne varnosti
Kot vsako leto, smo tudi
letos
mesec
oktober
posvetili
ozaveščanju
požarne varnosti. Letos s
poudarkom
na
preprečevanju požarov v
naravi. V šoli smo se z učenci
pogovarjali o pomembnosti
preventive,
pravilnem
ukrepanju v primeru požara,
prebrali smo nekaj knjig na Požarna varnost v očeh
to temo: Ježek Snežek in učencev v jutranjem varstvu /
Foto: Doroteja Dvoršak
požar, Ježek Snežek in 112
ter Požar in tematsko likovno ustvarjali. Bilo je poučno,
zanimivo in predstavljeno na prijeten način.
Doroteja Dvoršak

december 2023

Gospa Jesen nas je v vrtcu že obiskala. Se spomnite?
Ampak svoje obljube, ki nam jo je dala, še ni izpolnila.
Narava je še vedno zelena … Mi pa smo želeli izvedeti
zakaj?
Zato smo se v četrtek, 26. oktobra, odločili, da jo
poiščemo in povprašamo. Skupaj s starši in z otroci
smo se ob 16. uri zbrali na športnem igrišču v Trnovski
vasi. Tam nam je gospa Jesen pustila prvi namig in urno
smo se podali na pot. Med potjo smo opazili še nekaj
namigov, ki so nas vodili vse do Simoničeve domačije,
kjer smo gospo Jesen končno našli. Gospa Jesen nas je
že nestrpno pričakovala in nam prijazno razložila, zakaj
še ni vseh listkov pobarvala v jesenske barve. Bi tudi vi
radi izvedeli zakaj? Hja, ker je imela še ogromno dela s
pospravljanjem jesenskih pridelkov. Mi smo pa bili ob
pravem času, na pravem mestu in smo ji z veseljem
priskočili na pomoč. Najmlajši otroci so ji pomagali pri
pospravljanju koruze, srednja skupina otrok ji je
pomagala pri pospravljanju buč, najstarejši pa so ji
pomagali pospraviti vreče krompirja. Vsi so veselo
zavihali rokave in delo je bilo v hipu opravljeno. Gospa
Jesen je bila zelo vesela pomoči in otrokom obljubila,
da kmalu pobarva vso naravo v čudovite barve jeseni.
Skupaj smo se posladkali s pečenimi kostanji in z

24
Sledi majhnih dlani

Osnovnošolci so okusili Tradicionalni slovenski zajtrk
Na Dan slovenske hrane, ki je uradno razglašen s strani
Vlade Republike Slovenije, na šoli izpeljemo projekt
Tradicionalni slovenski zajtrk. Izvaja se tretji petek v
mesecu novembru. Glavni cilj je ozaveščanje o pomenu
zdrave prehrane, promociji lokalno pridelane hrane,
samooskrbi ter spodbujanju povezave med
kmetijstvom in potrošniki. To je tudi priložnost za
ozaveščanje o pomenu ohranjanja tradicionalnih jedi.
Domača hrana, ki so jo pridelali naši kmetje, je
zagotovo kakovostnejša in okusnejša od hrane, ki je
pripeljana od daleč. Lokalno pridelana hrana je tudi
sveža.
Tradicionalni zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med,
mleko in jabolko. Vsa našteta živila morajo biti
pridelana in predelana v Sloveniji. Vsako leto je
pozornost namenjena eni vrsti hrane. Letošnji slogan
je bil Kruh za zajtrk – super dan!
Ker je naslovnico plakata krasila ilustracija Ančke
Gošnik Godec iz pravljice Bogata in uboga sestra, so
učenci in učenke prisluhnili izbrani pravljici, ki so jo
posneli na Radiu Slovenija. V pravljici je moka
pomembna dobrina in je seveda tudi glavna sestavina

Naši osnovnošolci razveselili
starejše v Destrniku

Tradicionalni slovenski zajtrk v 2. razredu / Foto: Dušanka Škamlec

kruha. Ogledali so si tudi posebno oddajo Ribič Pepe in
tradicionalni slovenski zajtrk, ki so jo na TV Slovenija
pripravili v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo.
Zajtrk je pomemben del dneva, saj telo oskrbi z
energijo in hranili za začetek dneva. Zajtrk nas
energetsko napolni, izboljša koncentracijo in
učinkovitost, zato so si ga učenci z veseljem pripravili
in privoščili.
Dušanka Škamlec

Po šolskih in vrtčevskih
hodnikih diši po praznikih

december 2023

Zapeli tudi naši osnovnošolci / Foto: arhiv Občine Destrnik

Osnovnošolec Leon Hauzer iz Biša je v nedeljo, 5.
novembra, v Volkmerjevem domu v Destrniku
razveselil udeležence srečanja starejših občank in
občanov. Leon se igranja diatonične harmonike še ne
uči tako dolgo. Njegov mentor je Siniša Čeh. Leon pa
meh svoje harmonike raztegne skorajda brezskrbno in
povsod, kjer le ima priliko.
Starejšim pa so srečanje polepšali tudi drugi naši
osnovnošolci, ki prepevajo v pevskem zboru OŠ
Destrnik-Trnovska vas pod vodstvom Ernesta Kokota.

V prazničnem decembru smo imeli v četrtek, 7.
decembra, čudovit dan poln ustvarjalnosti in dobrega
vzdušja. Skupaj z učenci 1., 2. in 3. razreda smo se lotili
peke piškotov in kuhanja otroškega kuhančka. V
gospodinjski učilnici je bilo odlično vzdušje, slišalo se je
petje prazničnih pesmi in otroški smeh. Nič manj
praznično pa ni bilo tega dne v vrtcu, kjer so prav tako
ustvarjali v družbi staršev in starih staršev.

Aleksandra Papež

Dušanka Škamlec

Praznično vzdušje na naši šoli / Foto: Dušanka Škamlec

25
Papir ni kar za tja, v en dan,
papir ni za v smeti,
tudi kuri ga nikar,
saj je dragocena stvar.
Pridno zlagaj ga na kup,
naj ne bo v napoti ti.
Zbiranje preprosto je,
veseli bodo posebej naši šolarji.
Zbiranje papirja ni le dejanje recikliranja, temveč
zaveza k ustvarjanju bolj trajnostne prihodnosti, korak
za korakom. Z vsako tono papirja, ki jo zberemo,

Glej, sneg je …

izrazimo našo enotnost in odločnost pri ohranjanju
okolja. Naša solidarnost ustvarja val sprememb.
Z vsako tono, ki jo zberejo učenci in učenke, pa si
omogočijo cenovno ugodnejšo zaključno ekskurzijo.
Prijazno vabim, da vsi občani in občanke zbirate papir za
naše/vaše otroke.
ZBIRALNA AKCIJA
KDAJ: 11.–15. marec 2024 (Časovna razporeditev bo
dostopna na šolski spletni strani.)
KJE: Zabojnik za šolo, pri vhodu v telovadnico.
Hvala vsem vnaprej!
Dušanka Škamlec

Sledi majhnih dlani

Zbiram jaz! Zbiraš ti! Zbirajmo kar vsi!

Naša muca Mici
Naša muca Mici lovi miši po celi hiši.
Zjutraj, ko se zbudi, k meni pridrvi.
Rada ima konzerve in brikete,
pa tudi mačje paštete.
Ko na moji postelji spi,
se k pliškom zavrti.
Rada jo imam,
še dobro, da pritepla se je k nam.
Izabela Kramar, 3. t

Moja gimnastika,
je prava fantastika,
saj se razgibam kot prava elastika.
Tudi drugošolci so se razveselili snega / Foto: Dušanka Škamlec

Sofia Nežmah, 3. t

Prvošolci so naredili kar snežaka / Foto: Dušanka Škamlec

Moj prijatelj Piki Jakob, Maja Drevenšek, 2. t

december 2023

Otroci uživajo v zimi in snegu, saj le ta prinaša novo
igralno polje in zabavo. Lahko se kepajo, sankajo,
smučajo, delajo snežaka ipd. Zima je čaroben čas, saj so
pokrajina in drevesa prekriti s snežno odejo, kar
ustvarja pravljično vzdušje. Ta mrzli letni čas prinaša
tudi praznike, ki so za otroke čas veselja, daril in
družinskega časa. Na šoli smo zato hitro izkoristili prve
snežinke, saj jih v zadnjih letih (pre)redko doživimo in
se poveselili na snegu.
Dušanka Škamlec

26
Aktualno

Kam? Ja, na praznični sejem vendar!
Ker smo v veselem decembru, vam predstavljamo
nekaj prazničnih sejmov in lepo okrašenih krajev v naši
okolici, ki jih je vredno obiskati.
Prva najbližja praznična točka vredna ogleda je gotovo
Ptuj, kjer si lahko ogledate praznično razsvetljeni Ptuj,
med 3. in 31. decembrom pa se bo na Mestnem trgu
odvijal še t. i. pravljični december z različnimi dogodki.
Tiste, ki si radi obujete drsalke, pa vabijo na drsališče
na tržnico. Drsanje je brezplačno, plača se samo
izposoja drsalk.
Praznično razsvetljeni pa je tudi Lenart, kjer se na
osrednjem trgu dogaja vsak petek in soboto po 17. uri
za otroke in odrasle. Pripravili pa bodo tudi
silvestrovanje s Sanjskimi muzikanti.
Pravljični gozd Rdeča kapica v času med 26. in 30.
decembrom vsak dan od 16. do 19. ure vabi na 1 km
dolgo božično okrašeno pot. Ogledamo si lahko
predstavo Jezusovo rojstvo ob 17. in 18. uri. Pripravljajo
tudi božičkovanje, 16. in 17. decembra, ko bo otroke
obdaril čisto pravi Božiček.
Če pa ste ljubitelji velikih sejmov, se lahko odpravite v
Varaždin. Kjer se od 26. novembra pa vse do novega
leta dogaja na glavnem varaždinskem trgu in
Stančićevem trgu. Zvrstili se bodo koncerti, najmanjše
je hiška Dedka Mraza, ledeni tobogan, drsališče.
Obljubljajo, da bo tudi letos varaždinski božični sejem
pravi hit.
Eden večjih evropskih sejmov pa je gotovo tisti v
Zagrebu. Stojnice in bogata ponudba vas pričakujejo
na glavnem trgu Bana Jelačića, v okoliških ulicah in na

Praznični most na Ptuju / Foto: Visit Ptuj

trgu Kralja Tomislava. Na voljo je veliko drsališče,
bogata ponudba na stojnicah in spremljevalni dogodki.
Sejem lahko obiščete do 7. januarja.
Največji in najbolj znani je dunajski božični sejem
Christkindlmarkt pred dunajsko mestno hišo. Ima
dolgoletno tradicijo, njegova zgodovina sega več
stoletij v preteklost. Sejem bo odprt do 26. decembra.
Lahko se zapeljete na vrtiljaku, panoramskem kolesu,
ponujajo različne delavnice za otroke. Tisti, ki pa se radi
drsate pa lahko uživate na tri tisoč kvadratnih metrih
velikem drsališču.
Naj se december po prazničnem dogajanju pozna!
Simona Mohorič

Ideja za praznično ustvarjanje doma

december 2023

Vsi imamo doma papirnate WC rolice, ki na koncu
romajo v koš, a če uporabimo malce domišljije, jih
lahko recikliramo in to na več načinov. Lahko izdelamo
razne oblike živali, snežake in pri tem nam lahko
pomagajo tudi naši najmanjši družinski člani.
Tokrat sem se odločila, da bomo skupaj ustvarili
obesek za praznično drevesce.
Rabimo prazno rolico od WC papirja, škarje, lepilo in
vrvico. Po želji razne bleščice in barve.
1. Vzamemo rolico in jo narežemo po širini na 1cm
trakove.

Potrebujemo / Foto: Aleksandra Kukovec

2. Po tri trakove zložimo skupaj v snežinko.
3. Tam kjer se trakovi stikajo, jih zalepimo z lepilom.
4. Vrvico razrežemo na željeno velikost in zavežemo.
5. Po želji lahko okrasek okrasimo: s kakšno barvo, ga
porišemo ali dodamo bleščice, nalepke.
Včasih je pomembno tako malo, da se sprostimo in
odmislimo vsakdanje skrbi. Obenem pa na ustvarjalen
način skupaj z otroki pišete lepe praznične spomine, ki
jih bodo spremljali celo življenje.
Aleksandra Kukovec

Pot do izdelka / Foto: Aleksandra Kukovec

27
December je za veliko ljudi najbolj prazničen in
čaroben mesec. Čas pričakovanj in upanja, čas, ko
marsikdo na novo dela načrte in sam pri sebi sprejema
zaobljube. Mesta se odenejo v praznične lučke, na
ulicah nas spremlja vonj po kuhanem vinu, domovi pa
dišijo po sveže pečenih piškotih.
Decembra pa nas obiščejo tudi kar trije dobri možje, in
sicer sveti Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Le-teh se
najbolj razveselijo otroci, saj prinašajo darila. Zelo
vznemirljivo je obdobje pred prihodom Božička in
Dedka Mraza, saj otroci razmišljajo o svojih željah in
jima pišejo pisma. Božiček je novodobno mitološko
bitje, ki običajno darila prinese le »ta pridnim«
otrokom. Obišče nas v noči s 24. decembra na 25.
december, na ta dan pa se spominjamo tudi
Jezusovega rojstva. Lik Božička se je razvil v Združenih

državah Amerike, v talilnem loncu različnih kultur in
tradicij. Božiček je starejši gospod z dolgo belo brado,
vedno vesel in razpoložen. Potuje visoko na nebu, na
saneh, ki jih vlečejo njegovi zvesti jeleni.
Dedek Mraz, mož v plašču iz ovčjega krzna in s
tradicionalno polhovko na glavi, pa nas obišče na
silvestrovo in je bil k nam prenesen iz Rusije po 2.
svetovni vojni. V Sloveniji velja, da živi pod Triglavom v
Kekčevi deželi. Dedek Mraz ima vse otroke zelo rad in
ne dela nikakršnih razlik med njimi. O njem obstaja tudi
veliko pesmic, najbolj znana pa je Siva kučma, bela
brada. Tako Božiček kot Dedek Mraz izpolnjujeta
otroške želje in na male obrazke pričarata nasmehe
sreče.
Sabina Potrč

Aktualno

Decembrski dobri možje že na poti k nam

Družabna sobota v DBE Trnovska vas
V enoti SVZ Hrastovec v Trnovski vasi so v soboto, 7.
oktobra, pripravili srečanje stanovalcev in njihovih
svojcev. Zbralo se jih je zares visoko število, ki so na
urejenem vrtu ter terasah enote izkoristili visoke
jesenske temperature. Pred družabnim delom
srečanja je stanovalce in njihove svojce nagovoril
direktor SVZ Hrastovec, Aleksander Gungl, ki je ob tej
priložnosti opisal tudi napredek namestitvenih enot v
Lenartu, katerih gradnja napreduje po načrtih.
Zaposlene v enoti so k sodelovanju pri pripravi
kulturnega dela programa povabile domačinko,
pripovedovalko Aleksandro Papež, zaposleno v
Knjižnici Lenart, ki je z zbranimi delila dve zgodbi iz
lokalnega okolja ter tako nagovorila predvsem svojce,
ki so prišli tudi iz zelo oddaljenih krajev. Tudi sicer
Papeževa v družbi zgodb večkrat obišče enoto. Z
diatonično harmoniko se je predstavil domačin Leon
Hauzer.
Po besedah Aleksandra Gungla so v Trnovski vasi

Zaigral je domačin Leon Hauzer / Foto: Aleksandra Papež

stanovalci dobro sprejeti in se v našem kraju tudi
dobro počutijo, kar je zanje ključnega pomena, kakor
tudi za zaposlene.
Aleksandra Papež

Ko te prizadene nesreča, se šele zaveš,
kako pomembna je pomoč in človeška
solidarnost.
V soboto, 9. septembra letos je požar
zajel hlev na naši domačiji. Zaradi
hitrega posredovanja gasilcev je bil
požar uspešno omejen in pogašen, kljub
temu pa je naša kmetija utrpela veliko
škodo, ki smo jo bili primorani čimprej
sanirati.
Iz srca se zahvaljujemo gasilcem,

sosedom, sorodnikom, prijateljem,
župniji Sv. Bolfenka, Karitasu, vaškim
odborom, ki ste takoj stopili skupaj in
nam prihiteli na pomoč.
Posebej bi se pa radi zahvalili Francu
Mohoriču iz Trnovske vasi 25, ki je bil
pobudnik akcije, s katero ste s skupnimi
močmi finančno pripomogli k sanaciji
nastale škode.
Še enkrat iz srca hvala vsem!
družina Fras iz Trnovc

Družina Fras je v požaru utrpela
veliko škodo / Foto: osebni arhiv

december 2023

V nesreči spoznamo človeško solidarnost!

28
december 2023

Kulturno o kulturnem

Berem. Bereš. Beremo.
Letošnjim decembrskim možem še posebej
priporočam, da v svoje malhe in koše skrbno naložijo
predvsem knjige. Novica o upadanju pismenosti in
zmanjševanju bralnih veščin med slovenskimi
osnovnošolci, v primerjavi z ostalimi državami, je
zaskrbljujoča.
Res je tudi, da se obdarovalec po darilu pozna in
obratno tudi velja. Seveda vsak želi najlepše darilo. In
koristno, pa zabavno, cenovno prijazno, pa takšno, ki
bo hkrati lep spomin. In ravno prav veliko. Oj,
decembrskim možem ni lahko! Tu je nekaj namigov:
Najlepše darilo (Patrick McDonnell. Prevedla Andreja
Androjna. Ljubljana: Družba Piano, 2008) je drobna
avtorska slikanica za družinsko veselje, za male in
velike. Govori pa prav o tem, kako težko je najti pravo
darilo, še posebej, če obdarovanec nič ne potrebuje.
Povsem sveža, še po tiskarski barvi dišeča, je velika
slikanica pesnice in pisateljice Sonje Votolen z
naslovom Paradajz (Ilustracije Jana Pečečnik.
Kidričevo, S. Votolen, 2023), ki je žari v ljubeči barvi
paradižnika in nosi prijetno medgeneracijsko pripoved
in poučuje tudi o naravi, zelenjavnem vrtu in
povezanosti med vnukom in babico. Prav tako celi
družini primerna je ilustrirana zgodba, tako znano,
tipično slovenska, O možaku, ki je gradil hišo (Anna
Höglund. Prevedla Iva Klemenčič. Maribor: Pivec,
2022). Zgodba na duhovit način in z odličnimi
podobami pripoveduje o nesmiselnih željah po
razkošnih hišah in o tem, kako življenje hitro teče. Kajti,
kot je zapisano v zares drobni, večkrat ponatisnjeni
darilni knjigici z naslovom Želvje modrosti: knjižica o
življenju (Sandy Gingras. Prevedla Špela Mihelač.
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017):
Tvoj dom je v tebi.
Če greš počasi, vidiš več.
Vsi imamo mehko sredico.
Kamorkoli greš, povsod pustiš sledi.
Ne moreš naprej, dokler ne dvigneš glave.
Mnogi te dni razmišljajo o novoletnih zaobljubah in
letu, ki prihaja. Tistim, ki si želijo v prihodnje olajšati
samooskrbnost. Ali se bolje pripraviti na manj običajne
vremenske pojave, bo dobrodošla noviteta VRTnarim
NAČRTno (Igor Škerbot. Ljubljana: Kmečki glas, 2023).
Priročnik je slikovit, domač, pregleden in naravnan na
domačo tradicijo vrtnarjenja. Vsebuje deset načrtov
zasaditev za vrt, rastlinjak, visoko in toplo gredo. Obilje
vsega dobrega, kar potrebuje družina, zajema bogato
ilustrirana, za celo družino zanimiva knjiga Slovenske
pripojedke (Priredba pripovedk in spremna besedila
Dragica Haramija. Recepti Anka Peljhan. Ilustracije Igor
Šinkovec. Maribor: Pivec, 2022). Prav zanimiv je preplet
ljudskih pravljic in zraven tematsko izbranih receptov.
Na strani enainsedemdeset je na primer povedka z
naslovom Kdor je božji, je sit in zraven je recept za

orehove štruklje.
K jedači sodi tudi
pijača, še posebej
v teh prazničnih
dneh. Tisti odrasli,
ki so ohranili
o t r o š k o
radovednost
in
vedno
želijo
izvedeti več, se
bodo
gotovo
razveselili
posebne knjige o vinu z naslovom Pijem, torej sem
(Roger Scruton. Prevod Andrej Lokar. Ljubljana:
Družina, 2022). Ob dolgih zimskih večerih se prileže
glasno branje v krogu družine, recimo pesem na strani
384 zajetni knjigi z naslovom Kaj je ostalo: zbrana dela
Franceta Forstneriča. (Maribor: Litera,2021):
BELI ZAJEC
Bil je bel kot kup snega.
Dlake bele in tanke kot ivje.
Mehek pa je bil tako
kot stepena smetana.
Iz snežnobelega puha
so gledale,
kot dva mala duha,
rdeče oči. …
Pridno je beli kožušček redil,
da bi nam bil za toplo obleko.
Belo dlako smo mu ostrigli,
iz nje smo spredli volno,
mamini pletilni igli
pa sta jo spletli v kapico
za mojo sinjeoko sestro Katico.
Toliko mehke beline, kot je v tej pesmi o otroštvu
nekoč, zraven še zdravje želim in glave igrive in
seveda še pristavim: Na zdravje in dobro branje v
letu 2024.
Liljana Klemenčič

Liljana Klemenčič je prejemnica nagrade Slovenske sekcije IBBY
za leto 2023, Mednarodne zveze za mladinsko književnost / Foto:
Mankica Kranjec

29
Aleksandra Papež

Imate radi GIN?
Obsedenost z ginom oziroma gin tonikom se nadaljuje
tudi v hladnejših mesecih in kot kaže priljubljeni
alkoholni napitek postaja navdih tudi za številne sladke
kreacije in napitke. Letošnjo zimo je tako kuhano vino
izpodrinil kar kuhani gin, ki ga lahko v hipu pripravimo
v domači kuhinji.
Sestavine za 8 oseb:
200 ml gina,
800 ml jabolčnega soka,
8 žličk medu,
cimet, zvezdasti janež, klinčki in ingver.
1. Vse sestavine, razen gina, dodamo v kozico, dobro
premešamo in zavremo.
2. Kozico odstavimo, vmešamo gin in napitek čez
cedilo vlijemo v kozarec ali skodelico. Poljubno
okrasimo z zvezdastim janežem, cimetovo palčko in
rezino pomaranče ali jabolka ter pripravljen napitek
postrežemo.
Enostavno in okusno! Čeprav Ministrstvo za zdravje
opozarja, da pitje alkohola škoduje zdravju, nam
skodelica ali kozarec kuhanega gina ali kuhanega vina
ne bosta škodila, temveč nas ogrela in pričarala
prijetna praznična občutja.
Po www.okusno.je je povzela Alenka Murko.

Brez kuhančka ni praznikov / Foto: ČAČA bar

S toplim »kuhančkom« se navadno grejemo ob mrzlih
zimskih večerih, je pa kuhano vino tudi priljubljena
pijača prazničnih dni in skorajda ne sme manjkati na
nobenem zimskem druženju.

Kulturno o kulturnem / ideje iz bolfenškega piskra

Pesniška zbirka Pozni mak na
voljo tudi v Knjižnici Lenart /
Foto: Aleksandra Papež

V Knjižnici Lenart so z
literarnim
večerom
s
Ferijem Lainščkom odprli
jubilejno sezono branja za
odrasle. V 10. sezoni
projekta Bralna značka za
odrasle pa bodo letos
prebirali samo dela avtoric
in avtorjev, ki prihajajo iz
Štajerske,
Prlekije
in
Prekmurja. Pred leti so v
sklopu Bralne značke za
odrasle prebirali pesmi
Danila Muršca, letos pa so
vključili pesniško zbirko
Pozni mak Karla Vurcerja.

Naj nas ogreje okusen
»kuhanček«!

Sestavine za 8 oseb:
• 1 l belega vina,
• 0,5 l vode,
• 200 g sladkorja (po potrebi manj ali več),
• 2 cimetovi palčki,
• 5–10 celih klinčkov (nageljnove žbice),
• 1 limona in/ali pomaranča.
1. V lonec vlijemo vino in vodo. Dodamo sladkor in
začimbe.
2. Limono in/ali pomarančo dobro operemo in jo
narežemo na kolobarje, ki jih dodamo v lonec z vinom
in ostalimi sestavinami. Mešanico med mešanjem
segrevamo na blagem ognju in jo kuhamo 10 minut.
Vino ne sme močno vreti, saj bo drugače alkohol
izhlapel.
3. Lonec s kuhanim vinom odstavimo in ga pokrijemo.
Pustimo stati 15 minut, potem pa pripravljeno pijačo po
želji precedimo in jo nalijemo v kozarce ali skodelice.
Na zdravje!
Po www.okusno.je je povzela Alenka Murko.

Privoščite si zdrav zajtrk!
Ko po domačem kruhu zadiši,
komaj čakam, da ga lahko privoščim si.
Z maslom si premažem ga,
med sladkobo mi doda.
Mleko poskrbi,
da močne imam kosti.
Za povrh jabolko še dam,
s katerim zdravnika odženem vstran.
Dušanka Škamlec

december 2023

V 10. Bralni znački za odrasle
tudi pesmi Karla Vurcerja

30
Zdravilno in dišeče

CIMET Cinnamomum zeylandicum

Cimet se lepo poda praznični peki in toplim kuhanim pijačam. / Foto: Freepik

Prvotna domovina cimeta je Šrilanka. Gre za sladko
začimbo iz lubja zimzelenega drevesa iz družine
lovorovk. Donosno trgovino z otoškim cimetom so več
kot 200 let obvladovali tujci – najprej Portugalci, nato
Nizozemci in nato Angleži. Monopol nad trgovino s
cimetom se je končal šele proti koncu 18. stoletja, ko
so cimetovce posadili tudi na Javi, Sejšelih in v Indiji.
Na Šrilanki imajo največ cimetovih nasadov na obalnih
ravnicah južno od Colomba. Sadike rastejo v gostih
šopih in imajo približno za palec debele poganjke. V
deževnem obdobju poganjke odrežejo tik nad tlemi in
jim olupijo lubje. Delavci znajo neverjetno spretno in
hitro olupiti papirnato tanko lubje in ga ročno zviti v do
1 m dolge cevke. Sveže cimetove cevke nato počasi
sušijo v senci.
Cimet ima toplo, prijetno sladko, lesnato aromo, ki je
sicer nežna, a vseeno zelo izrazita. Okus je nežen in
topel s priokusom po klinčkih in agrumih. V nasprotju s
kasijo ima cimet v svojem eteričnem olju tudi evgenol,
ki mu daje okus po klinčkih.
UPORABNI DELI

Cevke iz posušenega lubja, mleti cimet. Mleti cimet je
zelo aromatičen, cimetove cevke pa nekako skrivajo
vonj in ga sprostijo šele potem, ko jih zdrobimo ali
skuhamo v tekočini. Mleti cimet je zelo aromatičen,
cimetove cevke pa nekako skrivajo vonj in ga sprostijo
šele potem, ko jih zdrobimo ali skuhamo v tekočini.
NAKUP IN HRANJENJE
Mleti cimet – čim svetlejši je prah, tem boljša je njegova
kakovost. Prodajajo ga že skoraj v vsaki trgovini,
vendar hitro izgublja vonj, zato ga ne smemo kupovati
v večjih količinah. V trgovinah najdemo tudi cele,
nezdrobljene cevke, ki v tesno zaprtih posodah
ohranijo vonj 2–3 leta.
KULINARIČNA RABA
Nežni cimetov okus se izvrstno poda k najrazličnejšim
sladicam ter pikantnim kruhom in kolačem; še zlasti
dobro se dopolnjuje z okusom čokolade, jabolk, banan
in hrušk. Poskusiti ga je treba na jabolčnih pitah ali v
jabolčnem zavitku, na pečenih jabolkih, v rdečem vinu
za poširanje hrušk in na bananah, ocvrtih v maslu in
odišavljenih z rumom. Cimet je tudi odlična začimba za
številne mesne in zelenjavne jedi v bližnjevzhodnih in
indijskih kuhinjah. Prilega se bananam, čokoladi,
hruškam, jabolkom, jagnjetini, jajčevcem, kavi,
mandljem, marelicam, perutnini in rižu. Lepo se
dopolnjuje z ingverjem, s kardamonom, klinčki,
koriandrovimi semeni, kuminom, kurkumo, z
muškatnim cvetom in muškatnim oreškom.
Cimet se lepo poda praznični peki in toplim kuhanim
pijačam.
Po začimbe in zelišča (Norman, Jill, Prešernova družba
2005) povzela Alenka Murko.

december 2023

Božična zvezda – rastlina, ki lahko razveseljuje vse leto
Božična zvezda naj bo nameščena v svetlem prostoru
pri temperaturi, ki ni nižja od 16 stopinj. Zalivamo jo
previdno. Med enim in drugim zalivanjem naj se zemlja
posuši. Zalivamo jo z mehko vodo, ki ima sobno
temperaturo. V prostorih, kjer je zelo vroče in je zrak
zelo suh, je priporočljivo v njeno bližino postaviti
posodo z vodo, da ovlažimo zrak. Lahko jo tudi rosimo,
vendar samo po zelenih listih in z ogreto mehko vodo,
ki ne vsebuje kalcija. Enkrat na teden jo zalijemo z
razredčenim gnojilom. Spomladi božično zvezdo
obrežemo in presadimo. Poleti jo prenesemo na
prosto, kjer jo redno vzdržujemo. Jeseni pa jo
prenesemo nazaj v stanovanje. Da bi dobili lepo
obarvane liste pa moramo upoštevati, da je božična
zvezda kratkodnevnica, to pomeni, da od jeseni naprej
potrebuje 14 ur teme. Zato moramo paziti, da s
prižiganjem luči ne podaljšujemo dneva in jo tako

nehote motimo v
razvoju. Nekateri jo
za
kratek
čas
pospravijo tudi v
temen prostor ali
omaro, da se ji
hitreje obarvajo listi.
Naj Vam božične
zvezde letos posebej
lepo uspevajo in Vam
lepšajo prostor ter
dneve! Obenem pa je
podarjena rastlina
lahko tudi lepo
darilo.
Maja Belec

Božične zvezde niso samo rdeče /
Foto: Vrtnarija Golob

31
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu …
(T. Pavček)

ZAHVALA
ob boleči in mnogo prerani izgubi sestre

Metke Perko (rojene Krajnc)
iz Črmljenšaka
Iz srca se zahvaljujem prijateljem, sosedom in znancem iz
Trnovske vasi, kakor tudi ŽeVS Simfonija ter Mešanemu
cerkveno-prosvetnemu pevskemu zboru Sv. Bolfenka, da ste se
v tako lepem številu udeležili večerne molitve in jo pospremili
na njeni zadnji poti.
Hvala za vsak topel stisk roke, za izrečena ustna in pisna sožalja,
prinešene sveče in cvetje, darovane sv. maše, ter za donacije
programu Botrstvo Slovenije, katerega članica in aktivna
podpornica je Metka bila.
Ostajajo spomini na vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj
in ti nam dajejo moč ter vero za naprej.

Že leto dni v grobu spiš,
a v naših srcih še živiš.
Povsod si z nami v mislih ti,
saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre,
le daleč je … čaka te!

SPOMIN
Minilo je leto odkar nas je zapustila
naša najdražja mama, tašča,
babica in prababica

Helena Roškar
(1945–2022)

Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.

Žalujoči Srečko, Zinka in Franci z družinami

Brat Janči z družino in vsi njeni domači

Iz naše občine so
se poslovili
v juliju 2023:
Jožef Ornik iz Biša 60,
Ivan Sušnik iz Biša 39a.
v novembru 2023:
Stanislav Simonič iz Trnovske vasi 21,
Marjan Herga iz Črmlje 5a.
Pokrajina / Eva Mihelak 4. t

v decembru 2023:
Robert Čeh iz Trnovske vasi 45b,
Milan Mihelak iz Črmlje 4.

DECEMBER - GRUDEN
Če decembra se led ne odtaja, januarja še hujši mraz nastaja.
JANUAR - PROSINEC
Če v prosincu drevje od mraza poka, bo sadja jeseni in moka.

IMPRESUM
Izdajatelj: Občina Trnovska vas
Odgovorna urednica: Aleksandra Papež
Uredništvo: Aleksandra Kukovec, Alenka Murko, Dušanka Škamlec,
Maja Belec, Sabina Potrč, Simona Mohorič
Lektoriranje: Barbara Masten
Naslov uredništva: Trnovski zvon, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska
vas, 02 757 95 10

Glasilo izhaja v nakladi 500 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva
v Občini Trnovska vas brezplačno.
Zasnova, celostno oblikovanje in priprava za tisk ter tisk: Kreativna
PIKA d.o.o., www.kreativnapika.si, 070 670 740
Cenjene občanke, spoštovani občani!
Pišite nam na: glasilo.trnovskizvon@gmail.com
Veseli bomo Vaših predlogov, prispevkov in foto utrinkov!

december 2023

FEBUAR - SVEČAN
Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet
rada za peč pribeži.

32

Najlepši čas v letu naj bo lep za vse!
Prihaja čas v letu, ki je za marsikoga najlepši, a se najde
tudi kdo, ki ne čuti tako, ki je sam.
Bodimo strpni do drugih v tem času, ko je toliko
materialnih dobrin, mogoče pa bi kdo od starejših bil
vesel obiska koga od bližnjih ali celo manj poznanih,
morda bi bil kdo vesel lepe besede, morda toplega
objema ali le podarjenega nasmeha.
Življenje teče prehitro in v tem času marsikdaj
pozabimo na soljudi, ki jim je težko. Bodimo ljudje do
ljudi, bodimo prijazni, kajti življenje je samo eno in če
bomo mi oddajali dobro energijo in pozitivne vibracije,
bo življenje marsikomu lepše, konec koncev tudi nam
samim.
Nikoli ne vemo, kaj kdo čuti in kaj se dogaja v človeku,
ki stoji nasproti nas, mogoče nič posebnega, mogoče
pa v sebi bije bitko, se bori, trpi …
Tako malo je potrebno, da je lažje, tako malo je
potrebno, da je lahko lepše. Tako malo je potrebno, da
se prižge iskrica v očeh. Nekomu vse to lahko ne
pomeni nič, a nekomu vse. Je res tako težko nekoga
pogledati v oči in mu podariti iskren nasmeh in prijazno
besedo? Poskusite v prihajajočih prazničnih dneh.

december 2023

Aleksandra Kukovec

Zimski cvet / Foto: Aleksandra Kukovec

Zima
Ko je zima,
se s sestrico zgodaj zbudiva.
Res je prima,
ko se na snegu loviva
in zvečer hitro zaspiva.
Vita Irgl, 3. t