STAJERSKIGO Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schrittleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55 030 Nr. 29 - IV.Jahrgang_Marburg a. d. Drau, Samstag, 22. Juli 1944 Einzelpreis 10 Rpf fronte tvorijo nedeljivo celoto Nemčija ne brani Evrope pred boljševizmom samo-na vzhodu, temveč tudi na zapadu in na južni fronti. Anglo-Amerikanci služijo moskovskim namenom boljševizacije našega kontinenta-Svoboda naše celine stoji in pade z Reicnom V ugibanjih o smislu sedanjega velikega, apokaliptičnega obračuna med dvema svetovoma prihajamo vedno bolj in bolj do jasnega zaključka, da je iskati pravo ozadje tega boja v dogodkih, ki so sledili v Španiji in v Evropi po 18. juliju 1936, ko je španski narod pod vodstvom generala Franca izsilil obrat svoje usode. Povsem pravilno zatrjuje znani nemški publicist dr. W. Koppen, da se je v Španiji odigrala v tistih dneh prva bitka za našo Evropo, njen obstoj in njeno svobodo. Do aprila 1939 se je vila Španija v krčih državljanske vojne. Zapomniti si je treba, da so bili Angleži tisti, ki so podpirali levičarske oblastnike, ker so bili zainteresirani na strankarsko raztrgani in slabotni Španiji. Istotako je libe-ralistična Francija pod vodstvom Žida Leona Bluma pošiljala v Francijo orožje in prostovoljce, da bi preprečila nacionalni vzpon Španije. Zavestno in podzavestno so tedaj predstavniki plutokratskih držav podpirali španske levičarske revolucijonarje zgolj radi tega, da ne bi zmagalo gibanje falange, podobno po svojih ciljih in idejah italijanskemu fašizmu in nemškemu nacionalsocializmu. Dognano je torej, da so bili Angleži že takrat orači za setev boljševizma na zapadu Evrope, udajajoč se pri tem jalovi utvari, da se boljševizem kot politični pojav itak ne tiče Velike Britanije in njenega notranjega tradicionalnega reda. Nikdo ne more oporekati so hoteli uspavati svet, toda Nemčija in Ita- VVashingtonu na življenje in smrt. Anglija je dejstvu, da je bila Moskva 1. 1936 in ves čas lija sta v Španiji preprečili prikrite boljševi- prenehala biti v sovražnem taboru činitelj pr-trajanja španske državljanske vojne silno za- ške namene in tako izvojevali takozvano prvo vega reda. Kakor hočejo židje uničiti staro interesirana ,na zlomu nacionalnega odpora, bitko za svobodo Evrope. kulturo kontinentalne Evrope z razbijanjem Tudi Moskva je takrat pošiljala v Španijo Razvoj dogodkov je pokazal zlasti po špan- iz zraka, tako želijo židje v Moskvi in v Wa-orožje, vojake in politične komisarje, ker je ski državljanski vojni, da se boljševizem ni- shingtonu uničiti še poslednje sledove kulture hotela spremeniti Španijo v zapadno trdnjavo kakor ni odpovedal svojim težnjam po svetov- in civilizacije tudi v Angliji, čeprav je to nji-boljševizma v Evropi. Pri tej priliki moramo ni revoluciji. Ko je Führer dne 22. junija 1941 hova neizgovorjena želja. Boljševizem in ame-omeniti, da je ameriški požidovljeni tisk mar- zapovedal napad na Sovjetsko Unijo, si je od- rikanizem nista »obremenjena« s kulturo, zato ljivo sekundiral londonskim listom v prizade- dahnila vsa Evropa. Kar je mesec dni poprej si lahko privoščita razbijanje vsega tistega, vanju, predstaviti boljševizem svojim citate- zahteval Molotov v Berlinu, je bilo najboljši kar je kjerkoli na svetu povezano s kulturo ljem kot nekaj povsem nedolžnega, recimo kot dokaz za trditev, da hoče boljševizem prodi- in tradicijo. Moskovski in washingtonski cilji politično stranko, ki ima tudi v Španiji pra- rati v Evropo in da hoče na tej svoji poti po- se ujemajo. Ameriške divizije na evropskih vico do udeležbe pri kovanju narodne usode, žreti narod za narodom. Nemčija je storila tleh se borijo za cilje, ki so boljševikom prav Židovski tisk je skrbno pazil na to, da se uspa- Evropi zgodovinsko uslugo, ko je začela uni- tako všeč kakor židovski brozgi v Newyorku. vanje sveta glede nevarnosti komunizma ni- čevati Stalinovo vojno mašinerijo, pripravlje- Skupna je njihova želja, uničiti edino silo, ki kjer ne bi zmotilo. Plutokratski tisk je v tem no za nanad na svobodne evropske narode. jamči Evropi za red in človeka vredno živ-svojem prizadevanju predstavljal Sovjetijo Ta boj, ki je bil nemškemu narodu in nje- ljenje. S tega vidika je torej nemški vojak svetu ze pred leti kot silo, ki se razvija vedno govim zaveznikom vsiljen od tistih sil, ki so junaški branilec ne le lastne domovine, tembolj in bolj v »nacionalni« smeri, skratka kot že pred leti pripravljale tla za boljševizacijo več tudi vseh ostalih evropskih narodov, ki silo, ki ima samo geografsko omejene cilje Evrope, je stopnjeval svojo srditost, ko se je nočejo vtoniti v sivi brozgi mednarodne bolj-svojega imperializma. Z vso resnostjo se je pojavil kot drugi činitelj ameriški internacio- ševiško-plutokratske mešanice, kakor jo že vi-serviralo angleškim in ameriškim bravcem nalizem. Anglija, ki je v Evropi najbolj ne- dimo procvitati v tistih krajih Evrope, ki so pretresljivo »dejstvo«, da si je komunistična tila in podpihovala boljševiško žerjavico, je jih Anglo-Amerikanci že pripravili za uspešno kobra sama zlomila svoje zobe in da nikakor sedaj že med obema mlinskima kamnoma: med boljševizacijo. ne brizga več strupa svetovne revolucije. Vi- židovskim boljševizmom in med istotako ži- Fronte na vzhodu, na jugu in na zapadu sek naivnosti m istočasne zvijačnosti pa so dovskim ameriškim internacionalizmom. An- tvorijo v tej zgodovinski borbi nedeljivo ce- dosegfh židovski tintomazi s trditvijo, da se je glija je postala žrtev svoje špekulativne naiv- loto. V Normandiji skušajo prav tako kakor Sovjetska Unija odpovedala vsem namenom, nosti in zločinske brezbrižnosti glede ohranitve v Italiji prodreti v notranjost Evrope poma- vsilievati drusrim narodom svoj politični in zapadne kulture in civilizacije. Da bi rešila gači boljševizma. Nemški vojaki odvračajo na svetovno-nazorm sestav. S takimi neumnostmi svoj lastni obstoj, se je zapisala Moskvi in jugu in na zapadu katastrofo, v katero želijo Buschkrieg an d'er Invasionsfront In kleinen, aber unendlich zähen und schlagkräftigen Kampfgruppen durchsetzen unsere Fallschirmjägereinheiten das von dichtem Unterholz und Knicks bedeckte Gelände der Nor-mandie. Die Amerikaner, die ihnen gegenüberstehen, fürchten diese »grünen Teufel«, die sie schon vor Salerno und Cassino in Mittelitalien als »Jeder Mann eine Kompanie« kennengelernt haben PK-Kriegsberichter Thönessen (Sch) Seite 2. »Štajerski gospodar« 22. Juli. 1944. Obrambno bilka največjega limera Jugovzhodno od Caena zaustavljeni sovražni napadi - Silovita bilka v Italiji - Potek operacij na zapadu Dne 13. julija je izdalo nemško vrhovno po- 'n na ÍU9U Y preteklem tednu ber. — Ameriški bombniški odred je napadel veljstvo poročilo, ki ugotavlja, da se je so- mesto Budimpešto. Nemške in madžarske vražnik v Normandiji vsled velikih izgub v srditih bojev je sovražnik porinil naše čete obrambne sile so uničile pri tem 12 sovražnih prostoru Caena omejil dne 12. julija zgolj na ob velikih izgubah v nekaterih odsekih nebi- letal. Posamezna angleška letala so bombar- ojačeno artilerijsko delovanje. Medtem pa je stveno nazaj. Nikjer se mu ni posrečil name- dirala področje mesta Hannover. severovzhodno od St. Lo-a po večurnem arti- ravani prodor. Težki boji še trajajo z ne- lerijskem bobnajočem ognju in vpostavi le- zmanjšano silovitostjo. — Nad Londonom še 16. julij: Srditi angleški nočni napadi na talstva napadel našo fronto, ki je odbila vse vedno traja povračilni ogenj orožja »V 1«. — neko nemško višinsko postojanko jugozapadno sovražne poskuse prodora, prizadevajoč so- V Italiji se je omejil sovražnik 13. t. m. na Gd Caena so se zrušili ob težkih izgubah za ■»"ižniku velike izgube, yes dan so se vršili napade severno od Volterre in na obeh oba- sovražnika. Pri mestu St. Lo ter pri Pont He-grditi boji med reko Vire in med Saintenyjem lah reke Tiber v odseku Citta del Castello. Ves ter med Gorges-om in med obalo. 12. t. m. je dan so se vršili srditi, menjajoči se boji za izgubil sovražnik nad mostiščem Normandije nekatere višinske postojanke. — Ameriški Karte zu dem neuen Großangritf der Invasoren in der Normandie Scherl-Bilderdienst-M. bombniki so dne 13. t. m. bombardirali München, pri čemer je obramba zbila 29 sovražnih bombnikov. 15. julij: V Normandiji so beležili le lokalne napade vzhodno in severovzhodno od St. Lo-a ter v odseku med Pont Hebert-om in Saintenyjem. Napadi so bili povsod odbiti. Le- bertu ter ob cesti Carentan—Perier so se razbili močni ameriški napadi. Na zapadnem delu polotoka Cherbourg so bili odbiti sovražni napadi proti novim nemškim postojankam. — Težak ogenj povračilnega orožja »V 1« zabeležen nad Londonom. — Velika obrambna bitka v Srednji Italiji je besnela 15. t. m. zlasti v področju Becciolli in Arezzo. Po srditih bojih so se umaknile naše čete na nove višinske postojanke. — Ameriški bombniški odred je priletel 15. t. m. nad Romunijo ter vrgel bombe na področje mesta Ploesti. Obramba je uničila 12 sovražnih letal. Posamezna anglešKa letala so bombardirala področie Berlina in v Rheinlandu ter pokrajini Westfalen. 17. julij: 16. t. m. so pričele angleške divizije jugozapadno od Caena ponovno z velena-padom, čegar uvod je tvoril najtežji artilerijski ogenj na suhem ter z morja. Sovražniku je uspelo vdreti v par vasi za našo črto, vendar so ga takoj zavrnile naše rezerve v proti-sunkih. V področju St. Lo in v odseku zapadno od reke Vire je sovražnik napadal le v slabot-nejših sunkih vsled izgub, ki jih ie utrne 1 prejšnje dni. — V Italiji je bilo težišče bojev včeraj severovzhodno od Volterre nri Arezzu in na obeh straneh reke Tiber. Vsi sovražni napadi so bili odbiti ob velikih izgubäh za sovražnika, ki se je nato polastil razvalin mesta Arezzo. — Ameriški bombniki so bombardirali več mest v južni in jugozapadni Nem-čiii, med drugim Saarbrücken. Augsburg in München. Nek nadaljnji ameriški bombniški in nad zasedenim zapadnim ozemljem 27 letal. — »VI« deluje neprestano nad Londonom. •— v Italiji sovražnik ob ligurski obali in jugozapadno od mesta Citta di Castello ni dosegel nikakih bistvenih uspehov. Njegovi napadi so se zrušili v koncentričnem artilerijskem ognju ali pa v protisunkih. — Močan ameriški bombniški odred je 12. t. m. bombardiral Miinchen. Flakartilerija je uničila 31 štirimotornih bombnikov. lJf. julij: Na zapadnem delu normanskega mostišča so vrgli Amerikanci nove odrede v bitko s težiščem v smeri na St. Lo. V teku Anglo-Amerikanci pahniti našo celino po željah nenasitne Moskve. Tragika tega obračuna leži v ugotovitvi, da sta Anglija^ in Amerika običajni dekli Sovjetske Unije iji da pomagata pripravljati položaj, ki ju bo takrat, kadar bo prepozno, postavil pred nujnost, zdraviti svoj lastni, po boljševiških bacilih okuženi nacionalni organizem. Anglo-Amerikanci, udarjeni s slepoto, želijo uničiti jedro Evrope, Nemčijo, ki je danes edini branik pred boljševizmom. Ako bi se res izpolnile Rooseveltove in Churchillove želje v tem pogledu, bi nastal v srcu Evrope vakuum, v katerega bi boljševizem zamogel neovirano vdreti ter tako preplaviti ves zapad. Naj se Roosevelt in Churchill ne varata: v trebuhu trojanskega konja, ki ga porivata na evropsko celino, se nahaja talstvo je uspešno posegalo v boje na mostišču odred je iz juga napadel mesto Wien. Obramb-strupena golazen boljševiške svetovne revo- ter je bilo v letalskih bojih zbitih 21 sovraž- ne sile so uničile 43 sovražnih letal, lucije. Svoboda naše celine stoji in pade z nih letal. — Nad Londonom leži težak ogenj 18. julij: V Normandiji je obrambna bitka Reichom, ki brani s svojimi zavezniki vzhodna povračilnega orožja. — Na italijanski fronti jugozapadno od Caena in severovzhodno od vrata Evrope. Nedeljivost front v Evropi daje je obnovil sovražnik svoj velenapad z moč- mesta St. Lo zadobila vsled vpostave novih potemtakem sedanji zgodovinski borbi smisel nimi koncentriranimi silami med Ligursko sil na obeh straneh največje izmere. Pri Caenu in pečat. V tej borbi, ki se vodi za obstoj Ev- obalo in med mestom Poggibonsi. V srditih --- rope, bo Nemčija vztrajala kljub generalni bojih so se umaknile naše čete par kilometrov gersu cmk a„vi:^¿fiJÄ^W^SSir'w ofenzivi sovražnikov Z vseh strani vse dotlej, proti severu. Mesto Poggibonsi je bilo po tež- Schriftleiter: Fredrich Golob; alle in Marburg/Drau, Badgasse 6 dokler ne bo prisilila boljševizem in njegove kih pouličnih bojih prepuščeno sovražniku. V Zur Zeit für Anzeic,en die Preisliste Nr. 3 vom io. April 1943 pomagače ob dani uri in po lastni volji k protisunku SO bili odbiti močni sovražni na- gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt zadnji in tudi odločilni bitki. padi pri Arezzu ter na obeh stranen reke Ti- oder BetriebsstöranB fld;bs1 B«MdeTJch ,Hf Rückzdhlung Karte zu den schweren Kämpien in Mittelitalien Scherl-Bilderdienst Silni obrambni boji no vzhodni fronti Sovražnik napada med Galicijo in med jezerom Peipus - V odseku --T—~—~—TA Lemberg uničenih od 14. julija doslej nad 400 sovjetskih tankov •• / «^«n km Slika obrambnih bojev zadnjega tedna A*.tuclsenlheri,siye 13. julija so sporočili z vzhodne fronte, da so se v področju Kovela zrušili opetovani sovražni napadi. V srednjem odseku se odigravajo težki obrambni boji med Pripjetom in med Diino. Zapadno od Ščare so bili izjalovljeni vsi sovjetski poskusi prodora, med tem pa so se naše divizije južno umaknile proti zapadu. Pri Oliti so v silnem protisunku pri- so bili vsi sovražni velenapadi ustavljeni. Kjer je sovražnik mimogrede vdrl v naše postojanke, je bil takoj zavrnjen v protisunkih. Severovzhodno od St. Lo-a se je sovražniku posrečilo po najtežjih izgubah potisniti našo črto na severni rob mesta. — Povračilno orožje deluje nad Londonom. — Tudi v Italiji se je stopnjevala srditost obrambnih bojev ob sedanjih žariščih vedno bolj in bolj. Sovražnik je v številnih napadih pridobil nekaj terena > jugovzhodno od Livorna, pri Volterri, na obeh straneh mesta Arezzo ter južno od Ancone. -— V pretekli noči so angleška letala bombardirala Berlin. 19. julij: Po večurnem bobnajočem ognju artilerije in silovitih letalskih napadih je sovražnik nameril svoj velenapad sedaj tudi v prostor vzhodno od reke Orne. Šele po najtežjih bojih ter ob velikih izgubah je mogel sovražnik vdreti v naše postojanke, kjer je bil zaustavljen po uničenju 40 tankov. Jugo-zapadno od Caena so se izjalovili vsi sovražni napadi. Tudi v področju St. Lo so se vršili včeraj srditi boji. Po dnevu so bili odbiti vsi sovražni napadi, zvečer pa je vdrl sovražnik v mesto. — V Italiji je nadaljeval sovražnik svoj velenapad od obale Ligurskega morja do Arezza ter do Jadranske obale. Južno in jugovzhodno od Livorna je bil sovražnik zavrnjen, vzhodno od imenovanega mesta pa so se naše čete v boju umaknile na severno obrežje reke Arno. V področju na obeh straneh mesta Pog-gibonsi ter zapadno od Arezza je sovražnik napadal brez uspeha. Jugozapadno od Ancone je sovražnik na ozki fronti napadal z močnimi oklopniškimi odredi ter se mu je ob velikih izgubah posrečil globlj/ "Hov Torki boji so zadejale sovražniku najtežje izgube. Posadka mesta Vilna je odolevala tudi včeraj na za-padnem delu mesta vsem sovražnim napadom. Jugozapadno in jugovzhodno od Diinaburga se nahajajo naše čete v trdih bojih z močnimi sovražnimi odredi. Vzhodno od Opočke so bili odbiti ponovni jačji napadi boljševikov. t!}, julij: Na jugu vzhodne fronte so zavrnile nemške in madžarske čete pri Kolomeji lokalne boljševiške napade. Zapadno od Lučka so se naše divizije umaknile na povelje v nove postojanke, odbijajoč pri tem sovražne napade. V zvezi z našimi umikalnimi operacijami v področju Pripjetskih močvar je bilo izpraznjeno mesto Pinsk. V srednjem odseku so izjalovile naše divizije več sovražnih poskusov prodora. Težišče bojev je bilo tu vzhodno in severno od Grodna, kjer so bili zaustavljeni močni sovražni pehotni, oklopniški in konjeniški odredi. Posadka mesta Vilna je proti sovražni premoči na povelje prodrla sovjetski obroč ter se prebila k zapadno se nahajajočim četam. Južno od Diinaburga ter med Diino in jezerom Peipus so bili razbiti številni boljge-viški napadi. 15. julij: V južnem odseku vzhodne fronte je sledil v področju Tarnopola in Lučka pričakovani sovjetski napad. Vsi boljševiški napadi so bili v trdih bojih odbiti, posa~?--i vdori pa zapahnjeni. V srednjem odseku so naše divizije v žilavih bojih onemogočile neprestane sovjetske poskuse prodora s pomočjo energičnih protisunkov. Prav tako krvavo so bili odbiti poskusi prodora severno od Vilne, na obeh obrežjih Diine ter v področju C - se stopnjevali v večernih urah. Naše čete so prepustile sovražniku popolnoma razrušeno pristanišče Ancona ter so se umaknile za odsek Eseno tik severno od Ancone. — Močan bombniški odred je napadel Kiel, drugi odred pa naselbine v Južni Nemčiji. Ponoči so se vrstili slabotnejši napadi na področje mesta Koln, na Ruhrgebiet ter na Berlin. Zbitih je bilo 89 sovražnih letal, med njimi 69 štiri-motornikov. Eine Flußsperre entsteht Um gegen überraschende sowjetische Angriffe von der Wasserseite her gesichert zu sein, werden quer durch einen Fluß im Mittelabschnitt der Ostfront Sperrnetze mit Signalvorrichtung gezogen, die eine Annäherung des Feindes unmöglich machen : PK-Krieasberichter Kocherber (Sehl Karte zu den schweren Abwehrkämpfen im Osten Scherl-Bilderdienst m. Letalstvo je uspešno posegalo v boie, t" "*u-joč sovražne čete in orožje. 87 sovražnih letal je bilo pri tem uničenih. Ponoči je nemško letalstvo z dobrim učinkom bombardiralo sovjetski dovoz in zbirališča čet. 16. julij: V področju Tarnopol in Luck so naše civizije zavrnile močne boljševiške in oklopniške napade. V protinapadu so odstranile nekaj posameznih vdorov. Med —'«tom in Njemenom ter pri Grodnem so biii preprečeni vsi sovražni poskusi prodora. Južno "1 Diine so se zrušili boljševiški napadi ob velikih izgubah za boljševike. Nad srednjim odsekom vzhodne fronte je bilo po dnevu in ponoči uničenih 83 sovjetskih letal. 17. julij: Velika obrambna bitka vzhodno od gornjega toka reke Bug se stopnjuje. Nemške čete so v težkih, menjajočih se bojih zaustavile sovjetske oklopn: ke sile, prodirajoče iz Tarnopola in Lucka. Tu je bilo v dveh dneh uničenih 125 sovražnih tankov. Med Pripjetom in Diino trajajo trdi boji na široKt fronti. Ob Njemenu so onemogočile naše divizije več boljševiških poskusov prodora. Pri Grodnem so se umaknile naše čete po načrtni izpraznitvi mesta na zappdno obalo rc' ~ Nje-men. Ob jezerih južno od Diine so se zruVl! opetovani boljševiški napadi ob "olikih izgubah za sovražnika. Prav tako tudi med Diino in jezerom Peipus. Samo južno od Opočke lamogel sovražnik dobiti nekaJ terena. 18. julij: Boljševiki so vzhodno od gornjega dela reke Bur nadaljevali svoje napade z močnimi silami. V protisunkih so razbile naše divizije vse sovražne poskuse prodora. V srednjem odseku so vrgle naš^ čete sovražnika, ki je na več mestih prekoračil r-' Niemen, na njegova izhodišča. Zapadno od Vilne, južno od Diinaburga, severno od Diine, pri Opočki ter južno od Ostrova so skušali boljševiki 17. t. m. prodor naše fronte. Vsi njihovi napadi pa so se krvavo zrušili. Severno od Diine je bilo uničenih 62 sovražnih tankov, letalci pa so uniei'i nadaljnjih 37 raznih tankov ter nad ?>00 vozil. 7.9. julij: Na vzhodu se odigrava velika obrambna bitka na vse i fronti med Galicijo in jezerom Peipus. V iužnem odseku se stoD-njuje srditosi sovražnih "a^~dov zlasti vzhodno od pornie m Buga. Tu besnijo težki boji s sovražnikom, ki nrod.ira v smeri na Lemberg. V času od 14. julija je bilo v tem odseku uni-^ ornrr-oinib tankov. Zapadno od Ko- „Prišla je ora odločilnih bojev! Pomembna izjava japonskega min. predsednika - Sedaj je pričela prava vojna! Istočasno z objavo japonskega cesarskega stana o zaključku bitke na otoku Saipan je podal ministrski predsednik Tojo v torek izjavo, v kateri je povedal med drugim tudi sledeče: »Od sredine junija sem so naši častniki in vojaki na Marijanskih otokih delili v trdovratnih bojih sovražniku težke udarce, vendar je otok Saipan končno padel v sovražne roke. Minuli sta dve leti, odkar je bil sprejet cesarski dekret z vojno napovedjo Od tistega trenutka 60 naše čete izvedle povsod vojaške podvige velikega obsega. Sto milijonov naših državljanov je premagalo vse možne trdote. Vsi — vsak na svoj način — so vpostavili vse svoje sile za uspešno izvedbo velikoazijske vojne.' Naši sovražniki Zedinjene države in Velika Britanija, zlasti pa Zedinjene države, so medtem stopnjevali vedno bolj in bolj intenzivnost svojih protiofenziv in so naposled prodrli do Marijanskih otokov. Naše cesarstvo se nahaja sedaj v položaju, ki je za našo zgodovino največjega pomena. Za obrambo našega cesarstva imamo v tem trenutku samo eno pot, po kateri moramo hoditi. Cim prej moramo uničiti sovražnika in izvojevati zmago! Samo v tem, brez vsake utvare in najmanjše misli na življenje in smrt, z žrtvovanjem naše totalne jakosti tej nalogi moramo izvesti našo nalogo, učinkovito izkoriščujoč izkušnje naših zaveznikov in ostalih sodržavljanov. Sovražnik stremi s svo-jm vojnim ciljem za obvladanjem sveta. To je borba med obrambo obstoja in oblastiželjnosti, med osvoboditvijo in agresijo. Sedaj je napočil čas odločilnih bojev. Sedaj bo treba popolnoma razbiti protiofenzivo Anglo-Amerikancev. V to svrho moramo sodelovati najtesneje z raznimi naroda Velike Vzhodne Azije in z našimi evropskimi zavezniki. Mi vsi in naš stomilijonski narod hočemo tedaj obnoviti svojo prisego in svojo odločnost do najvišjih žrtev. Skozi tri tisočletja ohranjen in prevzeti bojni duh Japonske hočemo koncentrirati na izvojevanje dokočne zmage.« vela je obnovil sovražnik svoj napad. Tudi tu se vrše siloviti boji. Na zapadnem obrežju reke Njemen so naše čete razbile boljševiške odrede, ki so prekoračile reko v področju Grodna in Olite. Severozapadno od Vilne so bili zavrnjeni vsi sovražni napadi. Južno od Diine so naše čete hrabro in neomajno branile svoje postojanke proti boljše vikom. Severno od Diine do jezera Peipus so bili razbiti napadi jačjih sovjetskih sil. Letalstvo je uničilo zopet številne sovjetske tanke, topive in na stotine vozil. V letalskih bojih ter s pomočjo flakartilerije je bilo zbitih 57 sovražnih letal. padajo bombe »V 1« nima nikakega vojno važnega opravka, »pač naj izgine kam drugam«. Proti tej izjavi se je postavil list »Daily Sketch«, ki piše: »Ako nima notranji minister povedati nič drugega, bi si bil svojo izjavo lahko prištedil. Kdor ima oči in vidi, kaj se v Južni Anglj dogaja, ne potrebuje več do-za to, da proti letečim bombam ni nikakega obrambnega sredstva.« „Ali ¡e Churchill spal?" Nemški tisk poroča iz Stockholma: »Srd londonskega in' južnoangleškega prebivalstva se obrača vedno bolj in bolj proti angleški vladi sami. To je razvidno iz burnih razprav Spodnje zbornice, kakor jih je opisal »Daily Telegraph«. Kakor piše omenjeni list, je žel laburistični poslanec Shinwell veliko pritrjevanja, ko je govoril o zanikernosti vlade glede obrambe. Neodvisni poslanec Granville je vprašal ironično, ali Nemci niso morda s svojim povračilnim orožjem nepričakovano zbudili Churchillovo vlado iz njenega spanja? Ko je Attlee kot Churchillov zastopnik odklonil tajno razpravo, mu je konservativec Earl Win-terton zabrusil sledeče: »Tu ne razpravljamo o tem, ali želimo ali ne želimo kritikovati Churchilla. Zahtevamo samo priliko, izraziti v tej zadevi svoje mnenje. Na tem prav nič ne izpreminja dejstvo, da je Churchill že oddal svojo izjavo o nemškem orožju »V 1«. Mi smo člani Spodnje zbornice in zahtevamo, da se to upošteva.« Iz parlamentarnega poročila imenovanega lista je nadalje razvidno, da je imel notranji minister Morrison v Spodnji zbornici težko stališče, ko so številni poslanci zahtevali zvišano letalsko zaščito južnoangleškega pc -1;* .-skega prebivalstva. Morrison je končno moral priznati, da je ureditev novih letalsko-zaščitnih naprav čisto materijalno vprašanje, ki ne dovoljuje izdate oskrbe prebivalstva. Dejanski položaj v Južni Angliji je tak, da ogroža angleška protiletalska artilerija prebivalstvo. Celokupna Južna Anglija je polna flakartilerije. Drobci granat kar dežujejo, prav tako "tudi krogle lovcev, namenjene bombam »V 1«. Poleg tega nimajo v Južni Angliji na deželi, nikakih siren, tako da se ljudje ne morejo pravočasno umakniti. Morrison je govoril zadnje dni pred bombnimi oškodovanci. Izjavil ie med drugim, da nima upanja, da bi se našlo že kmalu učinkovito proiisredstvo. Kdor v področju, kamor □ Umrl je Eduard Herriot. V 72. letu svoje 6ta-rosti je umrl te dni bivši francoski ministrski predsednik Eduard Herriot. Pokojnik je bil tipični politik tretje republike. Minister raznih vlad je bil šestkrat, trikrat je načeloval vladam kot ministrski predsednik, petkrat je bil izvoljen predsednikom parlamenta, bil je pa tudi njegov zadnji predsednik v tretji republiki. Rojen leta 1872 v Troye6u, je s 33 Jeti postal župan mesta Lyon, ki ga je z malimi presledki izvolilo še večkrat svojim županom. Imenovanemu mestu je načeloval tudi še po polomu Francije do septembra 1940. Dokler je Nemčija odplačevala vojno odškodnino, je bil Herriot za sporazum med Nemčijo in Francijo. Ko je pa v Nemčiji oživelo nacionalsociali-stično gibanje, je spremenil svoj pogled ter se približal Angliji, kar je dovedlo do n§6tanka nove francosko-angleške zveze, kateri sta se pozneje Karte zum Kampfraum Finnland pridružili še Amerika iji Sovjetija. Herriot je junija 1940 bežal s takratno vlado v Bordeaux ter se od tam preselil v Vichy. Radi rovarenja zoper vi-chysko vlado, so ga leta 1942 vtaknili v koncentracijsko taborišče. TORPEDO, m m VOD! nož Uspešna vpostava novega bojnega sredstva nemške vojne mornarice Kako izgleda novi torpedo ? Iz Berlina poročajo: Vrhovno poveljstvo nemške vojske je sporočilo v svojem poročilu z dne 18. t. m., da je bilo potopljenih več sovražnih ladij z novim bojnim sredstvom vojne mornarice, in sicer s torpedom, ki ga vodi en mož. Fiihrer je na predlog Grofiadmirala Donitz-a odlikoval Oberleut-nant-a zur See Johann Krieg-a in Obergefreiter-ja Walter Gerhord-a z Vitežkim križcem k Železnemu križu. Imenovani Oberleutnant je poveljnik teh novih torpedov v zalivu Seine. Gerhold, ki je star komaj 23 let, pa je s svojim torpedom potopil neko angleško križarko razreda »Aurora«. Gerhold se je s svojim torpedom priplazil mimo šesterih rušilcev ter je z mrzlo preračunjenostjo kljub vsem težavam napadel omenjeno križarko. Ladja se je potopila po eksploziji kotla. Gerhold je bil radi hrabrosti pred sovražnikom povišan Maatom. Pri uničevanju sovražnih vojnih in transportnih ladij v vodah invazijske fronte so se odlikovali tudi Bootmann Schludt, Bootmann-Maat Zimmer-mann, Matioeenhauptgefreiter Brauer, Matrosenge-freiter Berger. Matrose Feddersen in Matrose Schachinger. Prejeli so Nemški križ v zlatu. Torpedo z enim možem je bil vpostavljen uspešno že v Italiji pred lukama Anzio in Nettuno. Dobro se je obnesel tudi v zalivu reke Seine; kjer se nahajajo iste razmere kakor v Italiji. Orožje je sovražnika ponovno iznenadilo. Nastalo je šele pred kratkim na zahtevo, da se naj napade- z razpoložljivimi sredstvi brez velikega preizkuševanja in dragocenih sestavin orožje, ki bi lahko uspeš»o uničevalo zbiranja ladij, kakor jih je opažati v mostiščih. Torpedo z enim možem je enostavna, toda smiselna zveza dveh torpedov, kakor jih izstreljujejo iz podmornic, rušilcev ali torpedov. Eden izmed obeh torpedov je nosilec, drugi pa je izstrelek. Slednji je na dveh mestih obešen pod nosilca in leti z električno energijo in z veliko brzino proti ijcilju. Mož, ki se nahaja v torpedu, ima posebno pripravo za merjenje Strelec se nahaja v glavi nosilca in ima jedva prostora poldrugi meter dolžine in 75 centimetrov širine. V tem izredno malem prostoru lahko napravi samo napotrebnejše gibe. Med nogami ima krmilo in pripravo za od-strelitev. Kupola iz stekla Plexi ga hermetično zapira v torpedu Strelec ima za časa vpoötave posebno pripravo za dihanje, lovsko krinko in dvoje nabojev kalija, ki skrbita za najpotrebnejšo obnovo zraka. Stre»ec Tahko vrže kupolo vsak trenutek raz sebe, čim je izstrelil torpedo. Vsekakor morajo ti možje v vsakeiri posameznem slučaju podati največje dokaze hrabrosti-in pripravljenosti na smrt. Njihova prostovoljna vpostava in njihova nerazrušljiva vera v uspeh napram tremi»—" sovražni premoči je brez primere. Razgledi po Od strani naših skupnih sovražnikov dolgo pripravljen napad na francosko obalo v Normandiji je ustvaril nov položaj naših celokupnih front. Od 6. junija imamo težišče vseh.frortjnih položajev na novi zahodni fronti, kjer nastopata dva 6vetovna imperija ob sodelovanju svojecfš orjaškega zaveznika Sovjetije na vzhodu in italijanske fronte na jugu, da bi nas z združenimi močmi spravili bližje k odločujočim bitkam. Razvoj dosedanjih operacij v Franciji je Anglo-Amerikancem res omogočil izkrcanje in zavzetje delno neuporabljivega pristanišča Cherbourg, o prebitju naše obrambne fronte, ki bi jim naj omogočila razširitev opera- lostnim izkušnjam, ki so jih že imeli z nemško oboroženo 6ilo v Severni Afriki, pri Diinkirchenu in Dieppe-ju, podcenjevali njeno vodstvo in njene sposobnosti. Množinstveni napadi, ki naj bi s svojo materijalno in številno premočjo uspeli, vežejo in zaposlujejo do precejšnje mere naše sile, kar pa naša vojska še zdaleka ne občuti tako silno, kakor občutijo Anglo-Amerikanci ta način izrabljanja svojih materijalnih, človeških in moralnih sil. The rest of youi life" Volivna propaganda Rooseveltovih demokratov obljublja narodu Zedinjenih držav po vojni višji življenjski štandard, popolno zaposlitev in mir. Istočasno pa se množijo v Zedinjenih državah tudi glasovi, ki svarijo narod pred utvarami oblastnikov. V prvi vrsti bi bilo omeniti knjigo, ki je izšla pod naslovom »The rest of your life« (Ostanek Vašega življenja) in ki jo je spisal vodja preiskovalnega zavoda v Manhattanu, Leo Cherne. Avtor knjige je že preje zaslovel s svojimi spisi Mnenja nemških, nevtralnih in tudi anglosaških vojaških strokovnjakov in opazovalcev soglašajo iz področja sociologije in gospodarstva. _______ „. „„ ___j „.__.......... v tem, da se zmožnost in udarnost nemške obrambe Cherne je zelo odkritosrčen in prorokuje .kmetijskega prostora v širino in globino, pa za enkrat na zahodu kažeta v obliki in elanu, ki ga niso rikancem, da po vojni v Zedinjeih državah 19 mini govora, Anglo-ameriška vpostava ogromne teh- nikjer pričakovili. O umnem dirigiranju ter hrab- lijonov ljudi ne bo imelo zaposlitve. Gigantski niške in človeške premoči kljub temeljitim pri- rosti oficirjev in vojakov v vseh dosedanjih bo- porast števila brezposelnih bo neizogiben, ako pravam ni dosegla svojih namenov in ciljev. jih, qovorijo dejstva. Ra čuni, ki so jih plačali ne bo uspelo dvigniti ameriške produkcije nad Ugotovljeno je, da že samo izkrcavanje ni teklo Anglo-Amerikanci za svoje komaj kakih 250 do stanje leta 1940 Tak rapidm porast pa ni vena način, ki bi bil omogočil izvedbo prvega na- 300 km široko in razmeroma stisnjeno mostišče ob jeten, ker pričakovane povojne konjunkture na daljnjega in potrebnega prodiranja. V trenutku, ko francoski obali, so tako visoki, da sta ameriška in bo. Nastala bo po mnenju Cherne-a pač navi-je to dejstvo prisililo napadalce k spremembi'v angleška javnost že v prav neprijetnih skrbeh, dežna prosperiteta, ki bo prinašala korist samo svoji zamisli in operacijskih načrtov, je .to bila kako bo z nadaljnjim razvojem samo delno uspele gotovim industrijam To se bo pa zgodilo na za nemško obrambo velika pridobitev, ki jo je invazije. Ogromne številke desettisočev mrtvih in škodo industrijskih panog, obenem pa se bo vedno spretno in dobro izkoristila in je še izkorišča. še več ranjenih i» ujetih rastejo od ure do ure. bolj in bolj poveravala pošast brezposelnosti. Prostor, ki je v rokah Anglo-Amerikancev, je Dovoz rezerv preko morja iz Južne Anglije se pri Par velekapitalističnih koncernov si bo medseboj že z ozirom na samo obrambo pred morebitnimi teh vojakih, ki prav za prav ne vedo, zakaj se porazdelilo pcvojne posle, medtem pa bodo mala nemškimi protinapadi premajhen za operacije, jih vodi na bojišče,- vrši z veliko večjo maloduš- in srednja podjetja skrčila svoje obrate, v koM- Sile, ki so jih zbrali na zavzetem prostoru, ni- nostjo kakor bi to bil primer, če bi njihova fronta kor ne bodo popolnoma skrahirala. Navadni ame- majo možnosti za primeren razvoj in pravilno v Franciji beležila velike uspehe. riški državljan bo po vojni še nadalje plačeval postavitev ter so izpostavljene ogromnim izgu- Nemški vojaki, ki se zavedajo, da gre ta boj za sedanje visoke vojne davke, istočasno pa bodo do dneva ,pa naj najvišje ideale in najsvetejše prepričanje nemške- trgovini in industriji pod pretvezo pospeševanja ___T.i. _ ----_ - ........- ___ u..; -i: Uiti m nillno aim neti rlai^l, rarno Havrno bam, ki stvarno rastejo od dneva do si napadajo sami ali pa odbijajo nemške protina- ga" naroda in Evrope, to je za biti ali ne b!ti, se n june delavnosti dajali razne davčne olajšave, pade. Vsa prizadevanja nasprotnika, priti bližje k bojujejo junaško in požrtvovalno kakor levi. V Upanje ameriškega delavstva, da bo povojna doba svojim ciljem, so se izjalovila. Ves trud Anglo- svojem fanatizmu se v kritičnih trenutkih odločijo prinesla več socialne pravičnosti, se ne bo izpol- Amerikancev je padel v morje, ker so kljub ža- raje za smrt kakor pa za umik ,o kaki predaji so- nilo, kakor se tudi ne bo izpolnilo upanje, da bi Francoska kri za Anglijo ? vražniku pa sploh ne more biti niti govora. Pri tem jim razen zaupanja v zmožne poveljnike in v svojo lastno moč daje pogum in elan tudi povračilno orožje »V 1«, ki z obstreljevanjem južnega dela Anglije, predvsem mesta London, ne povra-čuje Angležem samo njihovo treroriziranje nemškega civilnega prebivalstva po letalskih gang- ponehala politična in, plemenska napetost v Ze-dinieijih državah Spričo takih -'zgledov ni nič čudnega,' da je Cherne-jeva knjiga obrnila nasa pozornost vehkega dela Amerikancev "Razni ameriški opazovalci zatrjujejo, da 'se odigravajo nevarna nasprotstva med frontnimi bojevniki, ki zahtevajo kruha in dela ter med civilisti. Črnci in belci se bodo po vojni še manj razumeli kot doslej, ker bodo črni vojaki po no-vratku s fronte zahtevali socialno^in ctospodavsko 2e dalje časa je opažati, da angleške in ameriške oblasti ne morejo več prikrivati svoji javnosti dejstvo, da je invazija v Normandiji doslej zahtevala strašne žitve, ni pa doslej niti najmanj opra- sterjih, temveč ovira in vznemirja tudi sovražni vičila teh žrtev s pričakovanim uspehom. London- dovoz iz Anglije v Francijo. Nemška fronta je v ski »Observer« razmotriva o vzrokih nezadovolju- obrambi zahodnega dela Evrope tudi zato še prav jočega položaja in razvoja na invazijski fronti ter posebno odporna in vzdržljiva, da lahko uspešno enakopravnost. Nežidovsko prebivalstvo bo obr-prihaja povsem pravilno dcTsklepa, da je omejeno kljubuje sovražna premoči, ker se zaveda, da bo nilo svoj srd proti židovskim izkoriščevalcem, ki ozemlje, s katerimi razpolagajo zavezniki na fran- nemška vojna tehnika, ko nastopi čas, prišla na so v vojni obogateli. V ozadju teh notranjih coskih tleh, glavni razlog za počasno napredova- pomoč še z drugim novim in učinkovitejšim, so- amoričlona ^mrta na «e v>n nje napada. To je vprašanje, s katerim se muči vražniku neznanim in za njega poraznim orožjem, zavezniško vrhovno poveljstvo. Dokler ne bo ni- y splošnem je naša zahodna fronta v znaku kakih izpadov iz dosedanjega mostišča, zavezniki obrambe, kakor smo v defenzivi tudi na vzhodu in ne razpolagajo s tistim prostorom, ki je potreben v Italiji. V kolikor smatra naše vojno vodstvo za tem informirati svoj narod, je naše za razvijanje napada. »Observer« je na ta način zabeležil grenko anglo - ameriško spoznanje, da so bile dosedanje vojaške operacije v Normandiji v pravem smislu besede brez uspeha, saj niso ustvarile niti napadalne baze, ki bi odgovarjala gigantski vpostavi ljudstva in materij ala. V svojih neprijetnih razmotrivanjih se vprašuje list, da-li" je počasnost vojaškega razvoja zares neizogibna. Odgovor, ki ga daje »Observer« samemu sebi, pa je značilen za angleško mentaliteto ter za staro, v angleškem narodu vkoreninjeno pojmovanje, da se morajo vojaške odločitve po možnosti doseči na račun in v breme drugih narodov. List 6e' niti ne bavi z vprašanjem nadaljnjega razvoja invaziie z vidika lastne vojaške vpostave, nego postavlja zahtevo po vpregi francoskeqa prebivalstva pred voz anglo-ameriškega invazijskega podjetja. »Observer« govori o neki reviziji dosedanje invazijske strategije, pri tem pa misli na francoske teroriste ali partizane, ki bi jih po njegovem mnenju bilo treba opremiti z orožjem, da bi iz notranjosti Francije ustvarili predpogoje za hitrejši razvoj napada na invazijski fronti. Francozi naj bi torej hodili za Angleže po kosfanj v žerjavici. Francosko prebivalstvo je doslej v številnih pri- potrebno o defenzivno stališče vseh treh front po njegovih razlagah gledati v tem snrslu, da ni važna lega front." Zadostuje nam zavest, da so naše fronte intaktne in neprebitne in da sj. njihove premikalne operacije vršijo po inicijativi in navodilih našega vodstva. Ta izmikalna taktika ima namen, slabiti in uničevati na vseh frontah nasprotne sile ter jih krajevno in časovno vezati in siliti na boje, kakor-jih želi in potrebuje nemško vojno vodstvo. Ko bo nekoč položaj zrel za odločilne bitke — morda celo v zvezi z novimi presenečenji na področju vojne tehnike — bo prišla naša inicijativa za zmagovite zaključujoče bitke. tenj organizma ameriškecia naroda pa se bo nahajal ogromni državni dolg v višini 30b milijard dolarjev. Mnogi Aroerikanci so sanjali, da si bodo po vojni (kakor pred vojno) lahko kupili in vzdrževali svoj avtomobil ali celo privatno letalo. Vs'< omenjeni činitelji bodo pa ustvarili temu nasproti po vojni tako nesigurno splošno stanje, da notranjega miru sploh ne bodo mogli vzdrževati, dočim se bo zunanji mir ohranil samo za dobo ene generacije. To je — v kratkih obrisih >— vsebina uvodom»: citirane kniige, ki je napravila na ameriško javnost najgloblji vtis. * Znak za uničenje oklepnikov v Finski. Maršal Mannerheim je odredil, da dobi vsak finski vojak, ki uniči sovražni oklopnik, v znak osebne vpostave v tej vojni na desnem rokavu našit trak, ki ga je smatrati kot odlikovanje. Borili so se do zadnjega trenutka Cesarski japonski glavni stan je izda) v torek niku. Okrog 3000 ranjencev si je prostovoljno ii - •< — * — i - -. vzelp življenje. Vsi drugi V9jaki so se vrgli besno o zaključnih bojih na otoku Saipan sledeče ob vestilo: Na otoku Saipan so pričele naše bojne sile 7. julija silovit napad proti sovražniku, kateremu so prizadejale težke izgube. Celokupno japonsko merih manifestiralo svoje »simpatije« za svoje mo§tvo je končalo do 16. julija z junaško smrtjo, »osvoboditelje« na ta način, da je opljuvalo anglo- med njim komandant suhozemnih sil podmaršal ameriške vojne ujetnike, ki so se imeli za svojo varnost zahvaljevati samo krepkemu poseganju nemških spremljevalcev. Francozi gledajo sedaj z lastnimi očmi veliko krvno puščo Anglo-Ameri-kancev v Normandiji. Podoba je, da nimajo niti najmanj prave volje, žrtvovati svojo kri, da bi na koncu morda še doživeli angleški beg po vzoru nekdanjega Diinkirchen-a. Iz lastnih anglo-ameri-ških poročil se zrcali tedaj invazija kot podjetje, proti sovražnim postojankam in so se borili do zadnjega trenutka, prizadevajoč Amerikancem ogromno škodo in izgube. * Dodatno poročajo iz Tokija: Napad proti Amerikancem je zapovedal vrhovni komandant posadke otoka Saipan podadmiral Cuimura dne 7. julija s trikratnim klicem »Banzai«! na osebnost Nj. Vel. cesarja Hirohita. V svojem lastnem in , . , _ . . zadnjem poročilu z otoka je poročal podadmiral, Japonsko prebivalstvo na otoku Saipan se je dg ^ njo'cvi ,Jlldje z veseljem umirali za cesarja .T-llrt C nntami irr^H rt /i H/-\rl-,i} I tnmnova , . .. , i.. m za srečni obstanek japonskega cesarstva. Vsi ranjenci, ki so še zamogli tekati, so se udeležili protinapada. Težki ranjenci so si poprej razparali Jogicugu Saito, komandant mornariških edin-ic Vonteradmiral Taujimuta in vrhovni poveljnik v tem odseku podadmiral Nagumo. borilo s četami vred do konca borbe. Domneva se, da je prebivalstvo delilo isto usodo z našimi oficirji in vojaki.« K temu pripominjajo v japonski prestolnici še trebuhe ter tako častno končali Bilo jih je okrog ki ni "zahtevalo samo silnih krvavih žrtev temveč sledeče: Vrhovni poveljnik japonskih sil na Sai- 3000, Koliko jih je v velenapadu z dne 7. julija tudii kot vzrok velikega dvoma, da li bodo Anglo- panu je vodil pred pričetkom bitke svečano ce- še prtrživelo, so se borili še več dni, napo«!ed Amerikanci zamogli izvesti odločilne operacije z remonijo ter je na to zdrvel s trikratnim klicem samo «e z ročnim orožjem, dokler niso naši', ju« lastno silo in brez pomoči. »Banzai«! in s potegnjenim mečem proti so vraž- naške .-.mrti. Naciona!sociolizem ceni in spoštuje vsako ročno in* umno delo Delavec z rokami ali z glavo ne dela samo za sebe, temveč za ljudsko skupnost. Njegove storitve so seveda čisto drugačne, če dela delavec z veseljem in dobro voljo, če je za delo in svoj poklic vnet in navdušen, kakor pa, če bi delal iz mržnje in nevolje, prisiljen in vtaknjen v poklic in delo, ki mu preseda. Med delom in delom so tudi razlike. Z dobro voljo in ljubeznijo do dela opravljena dela, so po svojih izdelkih v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu vedno dalje nad deli in izdelki, ki so opravljeni po delavcih in nameščencih nezadovoljnih, temnih in nesrečnih obrazov. Delo so cenili in čislali vsi veliki duhovi. Danes, ko 6mo radi vojne z delom preobloženi bolj kakor kedaj koli poprej, je ravno delo prav posebna osrednja točka našega življenja. V poklicnem delu prebije človek največji del svojega življenja, zato je tudi delo tisto, ki ga preživlja in mu omogoča obstoj, poklicno udejstvovanje tvori tedaj središnjico vsega. Vsak človek 6e zaveda, da mu tvori njegovo delo in njegov poklic fundament vsega njegovega izživljanja. Mislečemu človeku ne povemo nič novega, če rečemo, da je poklicno udejstvovanje človeka urejevalec njegovega življenja v vsakem oziru. Zato je naravno, da je skrb vsakega človeka za delo, službo ali eksistenco najbolj važna. Mirno bi se lahko reklo, da gredo vsa človeška stremljenja v glavnem za tem, da si ljudje uredijo kolikor možno dobro in zadovoljivo poklicno udejstvovanje. Človek, ki ¿e v svojem poklicu zadovoljen, bo prav lahko, ali pa vsaj veliko lažje krmaril, tudi ©•stali del svoje življenske ladje, bolj težko je pa tistim, ki nimajo primerne eksistence ali zaposlitve in so že pri svojem delu nezadovoljni in nesrečni. Uvidevni ljudje se zavedajo, da ni vsak človek za vsak poklic. Saj vemo, da je eden ali drugi bolj talentiran in sposoben za eno, drugi zope-' za drugo delo itd. in ker mora nekdo ostati tudi pri delu kot vodja istega ali gospodar, je na-rávno, da se morajo ljudje zadovoljiti tudi s položaji, ki so jim po sposobnosti in izobrazbi primerni. Kakor povsod, tako je nacionalsocializem v zadnjih deset letih tudi na področju dela veliko storil. Medtem ko je bila nekoč v Nemčiji izbira poklicev v veliki meri odvisna od premoženjskih razmer, je danes vse to že (ftvno spremenjeno in usmerjeno v pravičnejše metode in načine. Geslo nacionalsocializma je, zmožnega na vodilno mesto, nadarjenega tja, kamor po svoji nadarjenosti in sposobnosti spada, da bo v poklicnem delu koristil sebi, svojim in skupnosti, če ne razpolaga s sredstvi, da -bi se za dotično delo sam izšolal in pripravil, je to delo in skrb ljudske skupnosti. To je pa lepo in velik korak naprej in marsikdo, ki bi radi pomanjkanja sredstev moral ostati ves svoj vek pri delu, ki mu ne ugaja, ki ,, , D . , scna"scnutzen ga ne veseli, in ki ga dela nesrečnega, je v novem I^JlT? ®lne® Ko™feldes hat dieser redu, ki ga imajo sedaj v Nemčiji, lahko na po- Scharfschütze einer der Umgebung angepaßte Tar-ložaju in'v poklicu, ki mu odgovarja ter dela in nun9 ablegt, die ihn fast unsichtbar macht opravlja to, kar ga veseli. ._ PK-Knegsberichter Tieman (Atl-Sch) Nacionalsocialistična propaganda D'. Mihael Bauml je napisal o naslovni temi 6estavpk, iz katerega posnemamo sledeče: Propaganda je bila že od nekdaj stalen spremljevalec nacionasocialistične stranke. Poj/m propaganda kot politično orožje nima nič skupnega s sejmarskimi metodami kakega samo na materi-jalne vrednote se opirajočega sistema. Propaganda služi samo zmagi ideje, ki je dobojevana preje, če zajame človeka v globokih temeljili. Na svetu sploh ni preobrazovalnega gibanja, ki'ne bi poskušalo s propagando zanesti svoja prepričanja med množice. Propaganda snubi in se bojuje za dušo skupnosti, da bi se vrinila v najmočnejšo stanico človeškega življenja ter od tam prodirala v veliko skupnost. Njene poti so mnogostranske. Njene oblike se prilagodevajo zunanjim in notranjim potrebam. V svojem pojavu je gibljiva, o oznanjevanju svojih naukov pa brezkompromisna. Propaganda razgali brezobzirno nasprotnika, ona objasni in vzgoju]e, ona zagrabi lenega duha in sfantazira odprta in sprejemljiva srca. Propaganda oblikuje ideaTste, če zastopa dobro 6tvar, ustvarja pa tudi vernike, če se bojujejo za «vetovni nazor. Prvo sredstvo propagande je vnetljiva in za-jemljiva beseda, njen najboljši pomočnik pa dober vzgled. Beseda se sprejme, prizna njena pravilnost, vse to se pa pozabi, če ni v ozadju osebnosti, ki živi po vzoru nauka, za katerega gre. Vodstvo in narod sta medsebojno navezana na vzajemno zaupanje. Orožje ki naj b:ani to zaupanje, je propaganda. V narodni državi je propaganda dragocena dobrina. Zato se tudi mnogo zahteva od njenih duhovnih nosilcev. Ti delujejo v dušah skupnosti, zvesti svojemu notranjemu nalogu, ločujoč resnično od napačnega, izgovarjajoč življenjske cilje, pospešujoč enotnost naroda s pomočjo ideje, ki so se ji zakleli. Brez propagande ni nikakega narodnega Sodstva. Vsako državno telo, je izročeno skorajšnjemu rušenju, če nima 6istema dobro premišljenega dirkjiranja ljudstva. Ta izkušnja je za Nemce posebne važnosti. Nemce ni nikdar premagala moč sovražnikov, vedno je bila pregreha notranje nesloge, ki j:h je spravila ob zmago Nemški narod je izvršil tekom svoje zgodovine junaška dela. Premostil je silne dogodke človeštva. Kljub vsemu- se pa vleče skozi njegovo dvatisočletno zgodovino gibanje valov kot neizprosno proklelstvo njegove usode. Vsakem# višku je sledil padec. Narod je razpada), ne da bi se tega zavedal, ker ni bil enoten v svojem hotenju. Vse storitve so postale brez moči, sovražniki so se mu pa rogali akoravno je predstavljal močnega velikana Narodu je pač manjkal vodja, ali na je vodia bil velik državnik, mogočen vojskovodja, ne da bi pri tem bil hkrati revolucijonar, ki bi s strastjo odstranil to dedno zlo nemškega bitja ter spravil bližje k uresničenju sanje večnega nemškega Reich-a. V prvi svetovni vojni so padli najboljši nemški sinovi. Milijonov pridnih žensk in moških je delalo noč in dan, kmetje so garali od ranega jutra do poznega večera Doprineslo se je najtežje žrtve, rodili so se veliki sklepi. Vpostavljen je bil ves pogum nemškega naroda. Požrtvovalnost je bila brez primere. Kljub vsemu se je takratno štiriletno najhujše vojskovanje zaključilo s sramoto v Versaillesu. Adolf Hitler je leta 1935. v Niirnberg-u rekel, »da 6o uspehi bojev za nemško usodo, merjeni po uspehih drugih narodov, obžalovanja vredni. Ker uvidimo to dejstvo brez vsake samoprevare, nam nalaga skrb za bodočnost našega naroda obveznost, da ugotovimo njene vzroke. Takih pojavov se ne more rešiti z enostavno pripombo, da primanjkuje velikih mož, saj tudi stalen uspeh kakega naroda ne more biti plod neprestanih ve-leumov. Globlji vzrok temu leži na žalost največkrat v slabosti notranje povezanosti in notranje stanovitnosti naroda, kakor tudi v napačni konstrukciji naše državne ustave.« Adoif Hitler je ustvaril kljub bedi in revščini nemškemu narodu ureditev, ki jamči, da so izključeni vsi nekontrolirani vplivi na moč nemškega naroda in da ostane obvarovana njegova notranja trdnost. Nacionalsociajalistična stranka se drži načela dirigiranja ljudi, ki vedno lahko vzdrami nove vrednote. Dirigiranje stoji Jia treznem spoznavanju in ga razširja z brezobzirno resničnostjo. Ze v času notranjega boja .je nastopalo brezpogojno po poveljih ter zasledovalo cilj, ki mu je bil postavljen. Vodilo je ljucji, ki 60 se mu priznavali, od bojevniškega odseka do odseka ter bilo nošeno v veri in upanju neštetih nemških mož in žen, ki 60 mu ostale zveste do nastopa zaželjene ure. To so bila leta, ko je klic Fiihrer-ja in njegovih bojevniških tovarišev odmeval po nemških pokrajinah kljub obrekovanju in lažem. Vse te trdne preizkušnje se je prestalo, ker so se povezali razumni življenjski zakoni s plemenitimi čednostmi nemškega naroda iri ker je nov nauk z mladeniško silo premagal staro izrabljeno miselnost. Čim težje postajajo življenjske razmere, Lem bolj raste porhen dirigiranja ljudi po nacional-socijalistični stranki. Najtežji problemi sodobnosti zahtevajo resnična pojasnila. Sovražnik poskuša zavestno razbiti zaupanje med vodstvom in ljudstvom ter izpodkopavati nemško edinost, kakor je to delal nekoč. Laž se navadno lažje širi kakor resnico, in strah postane nalezljiv, kakor kašna bolezen. V obrambo v;ake zmote, ki bi lahko prinesla uničenje nemškega naroda, je bila svojevoljno vpostavliena nemška razcveta, ki razbija z izredno strastjo varljive navidezne prikazni. Nastopa se po starih načelih nacional-socijalističnega dirigiranja liudi Nac;omlsocija-listični propagandi ne zadostuje, da pojasni s tremi ali štirimi vrstami preklica vse največje neresnice in razžalitve nemškega naroda. Nacional-sociialistična propaganda napada, ker je prežeta duha, ki jo je rod'l in ki se je vedno priznaval k dejstvu, da je v napadu najbolja obramba. Nezaslišno objestno bi igrali sovražniki z nemškim narodom, če ne^bi bil pod okriljem narod Člen 29. Imamo materijaliste, ki samo misl oiganizatoicnega značaia te institucije Kakor znano, je do leta 1933 gozdarstvo predstavljalo zadevo posameznih dežel, saj Nemčija ni imela enotno urejeno upravo in nadzorstvo nad svojimi gozdovi. Misli Reicha na tem področju do takrat še niso bile uresničene. Po prvi svetovni vojni se je opažalo le tu in tam kake znake enotne gozdarske politike. Reich je poznal samo nei-cak Reichsforetwirtschaftsrat -ali gozdarski gospodarski svet, ki je v svojem bistvu imel precej sličnosti s takratnimi deželnimi gospodarskimi sveti. Ta ustanova je razpravljala o gozdarskih zadevah in pospeševala gozdarstvo. Stranka NSDAP je pa že pred dohodom na oblast temeljito predelala poglavje gozdarstva. Zato je Hermann Gdring že leto dni po prevzemu oblasti predložil gozdarski zakon, ki je bil temeljito pripravljen in vsestransko odgovarjajoč. Inicijativi Reichsmarschalla gre zahvala, da je prišlo gozdarstvo pod strumno vodstvo in da se je preprečilo škodljivo breznačrtno sekanje, ki bi lahko povzročalo krčevine in pustinje V vsem, kar se je podvzelo, se je zrcalila skrb za urejeno in pravilno gozdno gospodarstvo, ki mora upoštevati željo, da so gozdovi nekaj, kar se mora izkoriščati v tem smislu, da ostanejo in se | li HRABRI SPODNIFSTA jERCI Za hrabro zadržanje pred sovražnikom na fronti so dobili Eisernes Kreuz II. Klasse: Grenadier Anton Kukowitech iz Cilli-Köttinqa, Grazerefaße Nr. 54; Gefreiter Josef Weidetz, Ortsgruppe Ku-nigund, K-eis Marburg-Land; Gefreiter Ferdinand Haiderer, Ortsgruppe Saldenhofen, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Michael Flieser in Soldat Friedrich Schmmpf iz Ortsgruppe Jakobstal, Kreis Map-burcj-Land; Gefreiter Johann Hoinik, Ortsgruppe Jahrinq, Kreis Marburg-Land; brata: Gefreiter Josef Tumpei in Gefreiter Johann Tumpei, is Mar-burqa, Unterrotweinerstraße 124; Grenadier Franz Strmschek iz Ortsgruppe Plankenstein, Kreis Mar-burq-Land. ■> Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern je dobil za hrabro vedenje v boiu zoper bandite, kier ie našel junaško smrt SA-Scharführer Alois Feil, bivši vodja oddelka v uradu Arbeitsamt Rann/Sawe . vino. če se jim s tem omogoči uživanja polno in veselo življenje. Take ljurM ne briga bodočnost n.»*oiK ker jim je le do dobreqa življenja, dokler živijo Če 6e po niihovi smrti podere svet, jim je to popolnoma vse eno. Na srečo je v nemškem narodu prav rnalo takih izdajalcev Ce in koliko se pojavijo, jih narodna skupnost po svojih v to s - t- nastavljenih ureditvah v okviru zakonov, ki so izraz narodne volje, postav^ tja, kamor spadajo. To 'e pa tudi v interesu naših načel, ki gredo za tem, da odpravimo vse ovire, ki bi morebiti otežava.le pot do ?maqe ter nam in naš;m zanam-ccm boljšo življenjsko srečo ohranijo z vednim pogozdovanjem še našim zanamcem. Za izvedbo in dosego vsega tega so se pod-vzeli gospodarski ukrepi, od katerih je omeniti posebno tržni red. Do leta 1933 je v lesnem gospodarstvu vladal velik nered Inozemski trg je obvladal nemška tržišča. Gozdno gospodarstvo -je bilo v veliki meri izpostavljeno špekulativnim vplivom. Leta 1934 je po Göringovi zaslugi izšel zakon proti opustošenju gozdov, ki ga je smatrati kot svojevrsten gozdarski zakon. Omeniti je tudi dogovore z ministrstvom prehrane ki odrejajo enotno vodstvo vseh qozdov. Takrat ie Reichsnährstand stavil svoje gozdarske oddelke Reichsforstmeistru na razpolago Tako se je uredilo strumno in enotno dirigiranje vseh gozdov Re;cha. Izbruh sedanje vojne je šele pokazal kako velike važnosti in vojnogospodarskega pomena je les. Čisto v kratkem času je les kot surovina dosegel isti ugled in pomen kakor železo in jeklo. Ravno radi važnosti, ki jo igra les, je na mestu, zornosti pri obešanju snopja onih pšeničnih sort v kozolce, ki majo trdo debelo slamo. Te sorte se namreč zelo počasi in nerade sušijo v kozolcu in moramo še prav posebno paziti, da ne obešamo mokrih snopov. Tudi za napravo škope slama teh sort ni kaj prida, zato se te pšenične sorte najbrž ne bodo mogle nikoli udomačiti v hribih, čeprav bi bile po drugi strani, vprav tam najbolj umestne, saj v hribih žito najraje polega. # 2. Na kaj moramo paziti pri sušenju žit. Če sušimo žito kar na polju, zloženo v križe-ali kope, prav za prav nimamo pri sušenju na kaj paziti ,razen na to, da zadenemo pravi trenutek, ko ie^žito dovolj suho, da ga zvozimo domov, na skedenj. In še na nekaj moramo paziti: Ako imimo več vrst pšenice, moramo najprej zvoziti domov in zmetati v skedenj slabšo sorto ii šele za tem 3. Na kaj moramo pazili pri mlačvi žit. Danes ne bomo govorili o tem, da je treba pri mlačvi paziti, da je mlatilnica v reru, da stoji vodoravno, da so V6i vijaki dovolj priviti, da so ležaji namazani, da so jermeni prav nameščeni, da je preskrbljeno za varnost ljudi, ki imajo z mia-tilmco opravka, to je da ima vlagalec žična očala, d?i je ustje mlatilnice opremljeno z zaščitnimi deskami in da so tudi pri jermenskih napravah delavci varni, da jih jermen ne zagrabi. O vseh teh stvareh smo že večkrat obširno pisali, tako da so vsi oni kmetje, ki so za dober svet dovzetni, na vse te stvari že opozorjeni. Kdor pa je za lepo besedo ^luh, tega i-modri kvečjemu nesreča. Naš namen je danes, opozoriti predvsem na nevarnost ognja pri mlačvi, in na s katerimi se te nevarnosti branimo Ogenj oziroma požar lahko nastane pri mlačvi iz najrazličnejših vzrokov. 2e kajenje cgaret na mlatilnein prostoru in v njega bližini neštetokrat povzroči požar. Zato stori kmečki gospo, ar najbolje, če pozove vse delavce, ki so pri mlačvi zapele»-. da pred odhodom na delo vsakokrat oddajo njemu v roke vse tobačne zaloge in vžigalne priprave, ki jih sicer nosijo pri sebi. Navada je namreč železna srajca in kadilec si ne more kaj, da ne bi »napravil dima«, če le ima kaj pri seb\ Nr-dalinil v/rok za nastanek požarov pri m'ačvi je razsvetljevanje podov zvečer 6 svetiijkami. Če-Lud nuuo za delavne moči, vendar naj bi zvečer in ponoči načeloma ne mlatili! Saj je dan poleti dovolj dolg in kdor misli, c'a je prekratek, naj začne mlatiti zjutraj ob prvem svitu, zvečer pa naj ob pravem času neha. Ne samo požari, tudi ostale nesreče se zvečer najraje pripetiio, k<4 so delavci utrujeni, ter zato niso več zadostno pazljivi. Prav pogosto nastanejo požari pri mlačvi tucii vsied premrle pažnje pri uporabi pogonskih strojev: motorjev in lokomobil ter traktorjev Pri uporabi teh strojev je paziti predvsem na iskre, ki lete iz izpuščenih cevi. Da preprečhio nastanek požara, moramo postavljati stroje čimdalje proč od mlatilnice, seve v kolikor nam to dopušča dolžina gonilnega jermena. Nadalje moramo skrbeti, da je izpušna cev vedno očiščena saj. Konec izpušne cevi mora biti zapognjen navzdol in mora uiti pod njim podstavljena posoda z vodo, da padajo morebitne iskre v to posodo. Pri motorjih z bencinskim pogonom moramo paziti, da nalivamo gorivo le, kadar motor ni v teku. Če pa mlatimo z lokomobilo ali s traktorjem na pogon z lesnim plinom, smemo vlagati sveže gorivo in čistiti stroj le, če ga odpeljemo primerno daleč stran od kraia mlačve. nikdar pa ne med delom Če mlatimo s kakršnimkoli pogonskim strojem, je treba, da imamo v neposredni bližin" mlatilnega prostora postavljeno kad z vodo in zraven golido. ali še boliše, malo brizgaliko. kakršne se zdai d >be za brambo proti požarom povzročenim od zaži-galnih bomb Vsak ogenj je nam-er rriogoče zadušit', aks je voda za gašenje takoj pri roki Ob takih prilikah so minute, da, sokunde odločilne? Pri mlačvi moramo tudi paziti, da sbma in pleve ne ležijo raztresene okol; pogonskih strojev, marveč mora biti okoli pogonskih stroiev vsaj par metrov širok pas popolnoma očiščen tako da, če že ravno pa.r'e kaka iskra na tla, ali če bi slučajno pri stroju nastal ogenj, ne more potem GOSPODARSTVO J v Naraščanje hranilnih vlog na Spod. Štajerskem Razveseljiv je razvoj dobroimetij pri spodnje-štajerskih denarnih zavodih po aprilu 1941. Da bi se ta pomen pravilno ocenil, je treba nekoliko osvežiti razmere Spodnje Štajerske pred to dobo. Brezposelnost, ki je povzročila pomanjkanje kupcev in odjemalcev pridelkov, je znižala cene kmetijskim pridelkom na nižino, da pridelovalci niso mogli kriti niti lastnih stroškov in ker je izvoz za lastno pridelovalno ceno bil tudi prav redek, večinoma nemogoč, je prišlo v Jugoslaviji do takozvanega moratorija ali podaljšanja plačilnega roka. To je čez noč odvzelo vsem vlagateljem pravico do razpolaganja z grenko zasluženimi prihranki. Stisko so nato izkoriščali brezobzirni špekulanti. ki so lastnikom hranilnih knjižic v denarnih zadregah njihove zamrzle vloge pokupili z ogromnimi izgubami za imejitelje vlog, ki so v največjih slučajih znašale do 50 %. Po vkorakanju nemških čet na Spodnjo Štajersko je pa nastopila v vsakem pogledu velika sprememba v celothem gospodarstvu. Delo, ki ga je na vseh področjih uvedla nova uprava, je zaposlilo vse delovne roke in glave, kar je preko noči dvig-, nilo kupno in konzumno moč naroda ter oživelo celokupno gospodarstvo. Kmetijski in obrtni izdelki so šli v denar, mezde, plače in cene so se pa prilagodile in izravnale z onimi v starem deiu Gaua Steiermark. Preureditev spodnještajerske industrije zahtevam oboroževalne industrije je doprinesla svoj delež in to je dvigalo in izboljševalo denarno stanje prebivalstva. Nič bolj naravnega ni'bilo, kakor "da so nato Spodnještajerci začeli svoje prihranke, ki jih v času vojne niso uporabili, nalagati v varnih in zanesljivih nemških denarnih zavodih. Svobodno razpolaganje z vlogami ter stabilna vrednost Re;chsmarke sta tvorila podlago vsemu zaupanju našim denarnim zavodom V času osvoboditve Spodnje Štajerske a'prila 1941 so znašale na področju Spodnje Štajerske hranilne vloge vseh denarnih zavodov kakih 46 mili- po tleh okoli stroja raztresene slame preskočiti na mlatilni prostor. ' Ob hudem vetru raje prenehajmo z mlačvijo, kot da bi se izpostavljali nevarnosti požara. 4. Na kaj moramo paziti po mlačvi. Da se nam žito ne pokvari! Zato moramo omla-čeno žito čimprej izvejali, ako tega ne opravlja že mlatilnica sama. Omlačeno žito namreč še ni docela suho in če ga pustimo dolgo v plevah, se zacuši ali zakopi. Izvejano žito moramo za nekaj dni v plitvi plasti razgrniti po podu ali' po žilnici in «ele. ko je docela suho, ga smemo spraviti v predale. jonov RM, preračunjeno v našo valuto. 2e koncem leta 1942 ee je ta vsota zvišala na kakih 103 milijonov RM ter z 31. decembrom 1943 dosegla 124 milijonov RM. Prebivalstvo je s svojim zdravim instinktom uvidelo, da so vloge v nemških denarnih zavodih, ki stojijo pod strogo kontrolo in so vedno pod nadzorstvom, veliko bolj varna kakor doma. Da denar, ki so ga v denarne zavode vložili štedljivi ljudje, ni ležal neplodno, temveč da je bil uporabljen v svoje prave namene — za oploditev gospodarstva — dokazuje porast kreditov, ki so se po začasnem padanju zopet povečali. Aprila 1941 so znašala posojila vseh spodnještajerskih denarnih zavodov približno 32,2 milijonov RM. Radi velikega denarnega obtoka so sledila velika povračila. Stanje kreditov se je radi tega znižalo z 31. decembrom 1942 na kakih 26,4 milijonov RM, medtem ko je do kraja leta 1943 zopet naraslo na kakih 31,6 milijonov RM. Izreden vpliv na ta porast je imelo naselitveno delovanje, nadalje pospeševanje kmetijstva ter preložitev financiranja oborožitve od državnega na privatno gospodarstvo. Del hranilnih vlog, ki presega posojila in kredite, predstvalja za spodnještajerske denarne zavode tekoča sredstva, s katerimi lahko vedno in ob vsakem času zadovoljijo vsem zahtevam šted-Ijivega in kreditov potrebnega prebivalstva. Fiihrer-jeve besede pa veljajo tudi za Spodnjo Štajersko: »Pospeševali bomo tvorbo kapitala, ne da bi se pri tem posluževali' sredstev, ki bi na kakšen način izpodkopavala spoštovanje pred lastnino ali pogodbenim pravom. Zaupanje varčevalcev se tudi v bodoče ne bo iznenadilo od strani vlade z nikakšnimi samovoljnimi posegi in tudi z nobenim lahkomišljenim finančnim rjosnodar-stvom.« GOSPODARSKE VESV_| X Nemško-grški blagovni promet. Grčija je v mirnem času izvažala v Nemčijo predvsem olje, sadje, tobak, rudnine, smolo, strojila itd., medtem ko je uvažala iz Nemčije stroje, aparate, orodje, inštrumente, kemikalije in zdravila. Sedaj izvaža Grčija v Nemčijo 7. ozirom na vojno in lastno prehrano olje, sadje in tobak samo v omejenem obsegu. Ker je pa grški uvoz iz Nemčije kljub vojni še precejšen, je trgovska bilanca obeh dežei aktivna v korist Nefličije. X Evropa se lahko preživlja z lastnimi pridelki. Po neki ameriški statistiki, ki jo objavlja časopis «Deutsche Agrarpolitik«, je evropski kontinent leta 1940 pridelal i 12 milijonov ton žita. Leta 1942 je produkcija narasla n,^ 115 milijonov, medlem ko je bil pridelek leta 1943 normalen. Dovoz na evropski kontinent je znašal 2 milijona ton. Medtem je pa Evropa znižala stanje domače živine. Če se vzame 8 milijonov goved, 30 milijonov svinj, 150 milijonov perutnine, se je prištedilo 22.2 milijona ton krmilnega žita. Evropa je torej v letu najmanjše kmetijske produkcije lahko vzdrževala enako potrošnjo kruha, omejitev mesa in masti je pa celo lahko izravnala. Znižanje stanja svinj je v razmerju z znižanjem stanja goved koristilo pridobivanju masti. Leta 1938/39 je govedo v Nemčiji dalo 2,5 krat večjo količino masti kakor svinja, v četrtem vojnem letu pa 4,3kratno. Po kg odmerjena krmila dajo od goveda 7 krat toliko masti kakor od svinje. Pridelovanje masti je v Nemčiji v četrtem vojnem letu doseglo 90 % normalno 6tanje. Slične so razmere tudi v ostalih delih Evrope. Evropa krije večino svojih potreb po masti z maslom. X O gozdovih. Gozdovi so starejši kakor mesta in tovarne. Gospodarski pomen gozdov se je menjaval, kakor so se menjavali časi in strukture gospodarstva. V starih časih so gozdovi predstavljali lovišča, pašnike in zbirališča raznih gob in jagod. Sekanje drevja je služilo prvotno nai-več kurilnim potrebam. Razvoj civilizacije je pa v minulem stoletju rodil potrebo večje potrošnje lesa in tako je nastalo gozdno gospodarstvo. V nekaterih krajih, posebno v Ameriki, so se spremenili nekdanji pragozdovi v krčevine in pustinje, medtem ko so nemški in deloma tudi ostali evropski gozdovi s svojimi javn:mi gozdarskimi napravami gozdove v največji meri ohranili. Dane« ima Velika Nemčija Reichsforstamt, to je gozdarski urad, krzajema ves Reich. Ker je radi vojne mobiliziran tudi les kot vojno gospodarski mate-rijal, je sekanje dirigirano s strani državne oblasti, ki se trudi, da se izvrši vse to v interesu celotnega gospodarstva, skrbi pa tudi za bodočnost gozdov s primernim pogozdovanjem. X Setev 1944/45. Časopis »NS-Landpost« poroča o zasedanju kmetijskega» oddelka Re:chsnahrstanda, ki je razpravljal tudi o obdelovalnem načrtu za leto 1944/45. V zamislih je povečanje gojitve oljaric, predvsem zimskih.. Na prvem mestu bo lan, ki daje največje pridelke, pa tudi repica bo zavzemala odlično mesto X Nemška zunanja trgovina. Objavljeni so točni podatki o nemški zunanji trgovini. Leta 1938 je znašal nemški uvoz 6,65 milijard RM, leta 1943 pa 8,86 milijard, kar pomeni zvišanje po vrednosti za eno tretjino Izvoz je leta 1938 dosegel 5,62, leta 1943 pa 8,59 milijard RM, zvi- Dr. F. J. Lukas: Deutsch für Erwachsene (Nemščina za odrasle 80. Ausschneiden! Izrezati! methodisch und praktisch metodično in praktično) Stunde. Hätten Sie das richtiq übersetzt? 1.Das ist mein Platz. 2. Das waren wirkliche Künstler. 3. Wessen Platz ist das? 4. Wessen Schuhe sind das? 5. Was füi Bücher sind das? 6. Wer ist da? Es ist Dein Freund Karl. Ich bin es — Wir sind es. 1. Tu je moje mesto. 2. To so bili pravi umetniki 3. Ceqav je ta prostor? 4. Cegavi so ti cevlji? 5. Kaksne knjiqe so to? 6. Kdo je tu? Tvoi nrijatelj Karl. Jaz sem — Mi smo Kurz, aber gut. (Der Kaufmann und der Seemann.) Ein Kaufmann fraqte einen Seemann, was tür einen Todes sein Vater gestorben sei. Der Seemann antwortete: »Mein Vater, mem Großvater und mein Urqioßvater sind alle auf dem Meere verunglückt.« »Fürchtest du dich denn nicht«, fuhr der Kaufmann (ort. »auf die S»e zu gehen?« »Aber saqe mir doch«, versetzte der Seemann, »wie ist dein Vater. Großvater und Urgroßvater qestorben?« »Die sind alle in ihrem Bette gestorben«, erwiderte der Kaufmann »Wie«, saqte jetzt lächelnd der Seemann, »und du fürchtest dich nicht, zu Bette zu qehen?'« 1; Seemann, der — mornar, pomorščak 2. Urgroßvater, der — praded 3. verunglücken — ponesrečiti se 4. fortfahren — nadaljevati 5. auf die See qehen — na morjf iti Häufige Wörter in gebräuchlicher Verbindung Ab 1. Dieser Schlager ist nun schon wirklich abgedroschen.' 2. Dieser abgefeimte Kerl hat mich um 100 RM betrogen. 3. Es geht uns nichts ab, wir haben alles, was wir brauchen. 4. Da er von seiner Meinunq nicht abgehe n wollte, mußte ich ihn eines Besseren boleh ren. 5. Sind die Waren Frachtqut oder als Eilgut abgeqeben? 6 Diese Frau muß ein lasterhaftes Leben geführt haben; man sieht es an ihren abgelebten Zügen. 7. Wir haben unseren Urlaub an einem reizenden, etwas abgelegenen See verbracht. 8. Ich bin nicht abgeneigt, mit Ihnen heute ins Kino zu qehen. 9. Ist die Türe abgeschlossen? 10. Ich finde dieses 0ed für die heutige Zeit etwas abgeschmackt. 11. Ich bin heute von der vielen Arbeit wirklich abgespannt, ich werde mich ein bißchen ausruhen. 12. Trinken Sie doch nicht dieses . abgestandene Wasser, ich werde Ihnen ein frisches vom Brunnen bringen. 13. Ich weiß nicht, aber dem Kartenspiel kann ich nichts abgewinnen. 14. Er hat mir im Tarock 5 RM abgewonnen. 15. Diese Unartigkelten wird sich der Knabe abqewöhnen müssen. 16. Der Seiltänzer ist vom Seil abgeglitten und in die Tiefe gestürzt. 17. Ihr Mann ist ihr Abgott, sie liebt ihn wirklich abqöttisch. 18. Dieses Grundstück muß noch besser abgegrenzt werden 19. Die Gemsen sind mit der Lawine in den Abgrund qestürzt. 20. Es wird Ihnen nicht gelingen, mich von der Erfüllunq meiner Pflicht abzuhalten. 21 Der Ball wurde am 2. Februar abgehalten. 22. Was suchen Sie? Mir ist meine qoldene Uhr abhanden qekommen. 73. Der Gelehrte schrieb eine Abhandlung über die Unsterblichkeit der Maikäfer. 24. Die Schneekuqel rollte immer schneller denN Abhang hinunter. 25. Der Zuq war zu schwer; 5 Wagen mußten abqebänqt werden. 26. Ich mache meine Zustimmung vom Unverständnis des Betriebsführers abhängig. / Lep potek lahkoatietskih tekem za mojsterstvo GAUA v Marburgu sanje po vrednosti nekaj več kakor 50%. Uvoz in izvoz se skoraj ujemata. Iz te izravnave blagovne bilance je razvidno, da niso klirinški dolgovi Nemčije v nikakšni neposredni povezanosti z blagovno trgovino, pač pa slonijo na drugih činiteljih, Od teh se lahko navede dovoljevanje dolgoročnih- plačilnih rokov kupcem nemškega blaga ter nakazila plač inozemskih delavcev, ki delajo v Nemčiji. X Švicarski stroji za Turčijo. Vodja oddelka v zunanjem ministrstvu Bi;uhan Zihni Sanus ju odpotoval z delegacijo strokovnjakov v Švico v svrho nakupa strojev in orodja ter nadomestnih delov v iznosu 10 milijonov turškjh funtov. Na-bavka je namenjena za industrijska podjetja turških bank Sümer in Eti. X Višja vrtnarska šola v Köstritzu. Na podlagi razglasa Reichsministra za znanost, vzgojo in izobrazbo ljudstva z dne 8. aprila 1944 je vrtnarska šola v Bad Köstritz-u z veljavnostjo z dne 1. aprila t .1. dvignjena v višjo vrtnarsko šolo. Zavod je državen in"se naziva »Staatliche Höhere Gartenbauschule in Bad Köstritz«. X Iz maha izdelujejo marmelado. Časopis »Europa-Kabel« poroča, da so na Norveškem delali poskuse z izkoriščanjem maha, ki ga uživajo severni jeleni. Ta lišaj ali pletenica vsebuje kakih 70% škroba, ki ga spremenijo v lim v obliki plošč. Grenkoba se odstrani iz rastline, ostanek pa uporabljajo za izdelovanje marmelade. Razvoj je že tako uspel, da izdelujejo na tovarniški način marmefado, ki ni ranonirana. Vso fabrikacijo vodi kemik, ki je izumil in izpopolnil ves postopek. X Olje iz odpadnega luga. Švedska tovarna celuloze v Kalmarju je napravila uspeli poskus, z nekim novim načinom visokega pritiska pridobivati tekoče olje iz odpadnega ali črnega luga. Obstoja namera, da se bo izum izkoristilo ter v to svrho ustanovilo družbo, ki si bo uredila potrebne naprave. Produkcija bo namenjena pridobivanju gorilnega olja, verjetno pa tudi za uporabo kemične industrije. X Prekomorske dežele ne vedo kam z volno. Radi vojne je onemogočen izvoz volne iz preko-oceanskih dežel, ki so bile urejene na veliki eksport. Po švicarskih poročilih ceni predsednik avstralskega gospodarskega urada za prodajo volne, da-bo z zaključkom sezone 1944-45 Južna Afrika razpolagala z najmanj 10 milijoni bal volne, ki bodo ležale po skladiščih, ne da bi se jih spravilo v denar. Večina teh zalog je v rokah angleške vlade. Ovčja volna bo po vojni edino blaga, ki ga bo v zadostni meri na razpolago. X Iz plute izdelujejo cevi za kolesa. Neka švicarska tvrdka v Ženevi priporoča nadomestke za gumijaste cevi na kolesih, ki so izdelani iz samih komadičev plute, nataknjeni na bodičasti žici ter montirani na kolesnem plašču. Baje se vozi s temi tako kakor na pravi pnevmatiki. Izum so označile oblasti za svrham primeren. Wörter abgedroschen — premlevatv prazen abgefeimt — premeten abgelegt — izžit abgelegen — odročen, oddaljen abgeneigt sein — nenaklonjen biti abgeschmackt — neslan, pust abgespannt sein — ob- (iz-) nemoči, upehati se abgestanden — zastarel, plehek abqewöhnen — odvaditi abgewinnen (jemanden etwas) — veselje najti na čem (kom); (pri igri) priigrati abqleiten (ich glitt . ab, ich bin abgeqlitten) — spodrsniti, spodleteti Abgott (m) — malik abgöttisch — malikovski abgrenzen :— omejiti Abgrund (m) — brezno, prepad abhanden kommen — zgubiti se Abhandlung (w) — obravnava, razprava Abqang (m) — reber, pobočje abhängen — odklopiti abschließen (ich schloß ab, ich habe abgeschlossen) — zakleniti, zapreti ausruhen — odpočiti si Grundstück (s) — zemljišče Seiltänzer (m) — vrvohodec Unartigkeit (w) — nespodobnost, grda navada Zun (Gesichtszug) (m) — poteza (obrazna poteza) Zustimmung (w) — pritrditev, privolitev Redewendungen es geht uns nichts ab — nič nam ne manjka von seiner Meinuna abgesehen — premisliti si jemanden eines Besseren belehren — poučiti koga Minulo nedeljo je bilo mesto Marburg v znaku žilavih lahkoatletskih tekem za mojsterstvo Gaua v letu 1944. Tozadevni športni nastopi so se začeli v soboto na športnem igrišču »Rapid«, nadaljevali so se v ijedeljo predpoldne, višek so pa dosegli šele popoldne. Veselo presenečenje so doživeli športniki in udeleženci prireditev, ko se je pojavil Gauleiter in Reichsstatthalter Dr. Uiber-reithei v spremstvu Bundesführerja Steindla in Kreisführerja Strobla ter z velikim zanimanjem zasledoval potek tekem. Po slavnostnem vkorakanju 33 zastavonoš, deklet in fantov organizacije Deutsche Jugend, Ar-beitsmännerjev in Arbeitsmaid, športnikov in športnic Gaua je poročal Gausportführer Geißler Gauleiterju. Sledila je počastitev za Veliko Nemčijo padlih športnih tovarišev, nakar so sledile zaključne tekme za mojsterstvo Gaua. MALE VESTI _| Fiihrer je čestital poglavniku. Fiihrer je po-giavniku Hrvatske Dr. Ante Paveliču izrazil svoje srčne čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu. * Železniška uprava bo izdala letne vozne listke. V poskusne svrhe bo uprava nemških železnic počenši s 1. avgustom 1944 uvedla vozne listke z veljavnostjo enega leta takozvane Netzkarten in AnschluBnetzkarten. Te letne vozne listke bodo izdajale samo večje prodajalnice voznih kart ter bodo stale enajstkratno vsoto mesečnih kart. * Pisma v nesovražno inozemstvo. Doiočila o pošiljanju pisem v nesovražno inozemstvo 6e še vedno ne upoštevajo v celoti. V glavnem se greši v sledečem: 1. Pisma so daljša kakor dve strani. 2. Posamezni listi ne nosijo popolne navedbe naslova odpošiljatelja. 3. Pod naslovom odpošilja-telja ni naveden jezik, v katerem je pisano pismo. 4. Pisava je premala, tako da se je sploh ne more prečitati ali pa samo s povečevalnim steklom. * Potujoči oddelki za popravljanje strojev. V svrho takojšnjega popravila defektnih strojev v oboroževalni in za vojno važni industriji Reicha, so po navodilu Reichsministra za oborožitev in vojno produkcijo uredili organizacijo potujočih oddelkov za popravljanje strojev. V vsakem Gau-u se nahaja pooblaščenec za popravila, kjer morajo podjetja zaprositi za dodelitev popravljalnega oddelka in to seveda samo v primerih, če domači strokovnjaki ne morejo izvršiti popravila. Vzgledu strojne industrije je sledila tudi elektrotehniška industrija ter si organizirala potovalne popravljalni ce. Oba športna dneva sta dosegla svoj višek v nedeljo zvečer v dvorani Heimatbunda, kjer so priredili telovadni slavnosti večer in počastitev zmagovalcev. Pri tem je godba Wehrmannschaftsstandarte igrala strumne koračnice. Po slavnostnem vkorakanju zastav, rekih in petju se je razvil pester spored dekliških plesov, vaj na tleh, izvajanih po članih Hitler-Jugend, telovadba štajerskih telovadnih oddelkov, razne gimnastične vaje, borenje itd. kar je pokazalo veliko športnega znanja. Po izvajanju sporeda je Gausportführer Geißler počastil zmagovalce ter izročil novim Gaumeister-jem diplome. Ob zaključku celotne prireditve je spregovoril Bundesführer Steindl o pomenu športa v vojni ter je ponosno imenoval nekatere vojne poškodovance, ki so 6i priborili prve športne nagrade. * Ne vemo ne ure ne dneva. V Schleinitzu pri Marburgu 6e je za vedno poslovila od svojih ljubljenih 6taršev, sester, brata in sorodnikov komaj 20-letna Mathilde Wisjak, blago dekle, ki bo ostalo svojcem in znancem v lepem spominu. — V Lössnitzu, pokrajina Sachsen je preminula, stara 69 let, Barbara Hriberski, doma iz Altendorfa pri Wisellu, Kreis Rann. * 80-letnica vrle Spodnještajerke. V Cilli-Forst-waldu je obhajala v polni svežosti in zdravju vdova Amalia Bobek 80-letnico rojstva. Jubilantinja je tekom svojega 53-letnega zakonskega življenja rodila deset otrok. * Boterstvo 16 otroku. Član delovne posade železniških delavnic v Lobositzu (Sudetengau), Wenzel Köcher, je dobil 16. otroka. Iz tovariške povezanosti so prevzeli boterstvo pri tem otroku vsi njdgovi delovni tovariši ter mu podarili hranilno knjigo s 500 RM. * Poštne znamke pri trgovcih. Reichsminister je odredil, da se lahko uredijo pri trgovcih na drobno oddajališča poštnih znamk še v večjem obsegu kakor doslej. S tem bo omogočen in olajšan nakup poštnih znamk. Za delo in trud dobijo razdelje-valci 1%. Predpogoj je. da se oddaja vrši samo na drobno. * Začasna ustavitev paketnega prometa s Finsko in Norveško. Pošta je začasno ustavila paketni promet s Finsko in Norveško. * Delo gluhonemih. Šola gluhonemih v Gau-u Steiermark je razstavila dela svojih učencev, starih 7 do 16 let. Pri tem se je pokazalo, da so dela učencev-odličnjakov (mizarsko, krojaško in čevljarsko rokodelstvo) plod naravnost presenetljive praktične nadarjenosti. ein lasterhaftes Leben führen — pogrešno živeti einer Sache etwas abgewinnen — veselje najti na čem ein Fest abhalten — praznik obhajati ^ etwas abhängig machen — nekaj odvisno storiti jemanden abhängig machen — podvreči koqa Wichtige Wörter in gebräuchlichen Satzverbindungen Ab 1. Wer Sommer und Winter bei offenem Fenster schläft, härtet sich gegen Erkältung ab. 2. Heben Sie bitte den Deckel ab, damit ich hineinsehen kann. 3. Herr Maier geht zur Bank, um Geld von seinem Konto abzuheben. 4. Wir lassen durch einen Dienstmann das Gepäck von der Bahn abholen. 5. Das Abhören ausländischer Hetzsender wird strenq bestraft. 6. Was Sie hier machen, ist ein abgekartetes Spiel 7. Ich werde Ihnen die Brosche abkaufen. 8. Die Köchin kocht die Milch ab. 9. In diesem Lager muß täglich tür 2000 Menschen abgekocht werden. 10. Die Deutschen sind Abkommen der Germanen. 11. Zwischen" Deutschland und Japan wurde ein neues Kulturabkommen getroffen. 12. Haben Sie um 4 Uhr Zeit? Leider kann ich heute nicht abkommen. 13. Nach dem Gewitter trat eine angenehme Abkühlung ein. 14. Wenn Sie rechts gehen, kürzen Sie die Wegstrecke beträchtlich ab. 15. Usw. ist die Abkürzung von »und so weiter«. 16. 3 Männer haben den Wagen abgeladen. 17. An diesem Platze ist das Ablagern von Schutt verboten. 18. Der Zug wurde am Ausgängsbahnhof abgelassen, aber er kam trotzdem mit Verspätung an. 19. Die Gültigkeit Ihres Ausweises läuft mit Ende des Jahres ab. 20. Bitte, legen Sie doch Ihren Mantel ab. 21. Sie werden mir über Ihre Arbeit Rechenschaft ablegen müssen. 22. Dieser Trödler verkauft auch abgelegte Kleidei\ 23. Reden Sie nicht immer, Sie lenken mich von meinen Gedanken ab. 24. Der Verbrecher leugnete hartnackig seine Tat ab. 25. Während des Krieges müssen die Bauern die Milch an die Sammelstellen abliefern. 26. Der Wachtposten wird alle 2 Stunden abgelöst. 27. Abgemacht! Morgen um 3 Uhr beim Stadtbrunnen. 28. Der Salat wird mit Essig und öl abgemacht. 29. Haben Sie bezüglich des Honorars eine Abmachung getroffen? Nein. 30. Das Gras wird im Herbst abgemäht. Wörter abgekartet — dogovorjen, domenjen abgemacht — to velja abqelegt (Kleid) — star abhärten (sich) — utrditi (se) Osvoboditev" z umori * Svojevrstna razstava. Policijski predsednik Wuppertala je priredil razstavo slabega in izvrženega blaga, da bi prebivalstvo svaril pred nesmiselnim nakupom. Med razstavljenimi predmeti to se nahajale na primer stisnjene rastline ali pa s čopiči barvane dopisnice v malovrednih okvirjih, ki jih je marsikdo kupoval po cenah, ki bi odgovarjale pravim umetninam. Videlo se je tudi varljivo izgledajoče, malo vredne metle, nakupne mreže in ženske okraske. * Upoštevajte predpise glede kajenja v vlakih! Oddelke, ki so namenjeni nekadilcem, morajo kot take spoštovati tudi kadilci. Železniški organi so opravičeni, kaznovati morebitne prestopke s takojšnjim izterjanjem globe 2 RM, ne da bi prestopnike morali predhodno opominjati na prepoved kajenja. * Šivalne potrebščine na 1 punkt in na 1K punkta. Izšla so določila o nakupu na podlagi 5. Reichskleiderkarte. Za nakup šivalnih potrebščin na 5. Reichskleiderkarto ter na še nadalje veljavno 4,- Reidhskleiderkarto se je odredilo sledeče: Na že zapadljive in še veljavne Nähmittelabschnitte 3. in 4. Reichskleiderkarte ter 3. in 4. protektoratske karte se lahko nabavi za 30 Rpf šivalnih potrebščin. Pri nakupu se razen Nähmit-telabschnitta odreže še en- punkt od Reichsklei-derkarte. Na Nähmittelabschnitte 5. Kleiderkarte za otroke in mladoletne, nadalje na Nähmittelabschnitte 5. protektoratske karte ter 3. Spinn-stoffkarte für Polen se lahko kupi za 45 Rpf šivalnih potrebščin, odreže se pa še 154 punkta. Na 4. Kleiderkarti za moške so proglašeni od-rezki c, d in e, na 4. Kleiderkarti za ženske pa odrezki b, c in d za Nähmittelabschnitte. Tudi na te odrezke se lahko kadar zapadejo, kupi za 45 Rpf šivalnih potrebščin proti oddaji 1 M> punkta. * Nov poklic za dekleta. Reichsapothekerkam-mer (zbornica lekarnarjev) je v soglasju z organizacijo Deutsche Arbeitsfront priznala ustanovitev novega ženskega poklica Apothekenhelferin (lekarniške pomočnice). Gre za poklic, ki se ga morajo dekleta naučiti s praktičnim delom v lekarnah kot pomožne 6ile, da razbremenijo delo lekarnarjev. Delokroq zajema tehniška in trgovsko-upravna dela. Sprejema se dekleta od 14. do 18. leta. Učna doba traja dve leti, nakar dobi pomočnica zaključno spričevalo. Lekarniške pomožne sile imajo med učno dobo pravico do zavarovanja po namešenskih zavarovalnih predpisih ter prejemajo tudi učni pripomoček, ki se ravna po napredovanju uka. * 90-letnica železnice Semmering. 17. julija je minulo 90 let, odkar so po premostitvi ogromnih težav otvorili planinsko progo znane južne železnice Wien—Triest preko gore Semmering. Inžener Kari Ghega. ki je izdelal osnutke ter vodil vsa tehniška dela, je s tem dal vzgled in merilo za gradnjo vseh sledečih, po goratem ozemlju tekočih prog. abheben (ich hob ab, ich habe abgehoben) — vzdigniti, sneti abholen — iti po kaj abhören (etwas) — prisluškovati abkaufen (etwas) — odkupiti abkochen — skuhati Abkomme (m u. w) — potomec; potomka Abkühlung (w) — hlajenje, ohlada abladen — odložiti, skladati abgelassen werden — odpeljati se ablaufen (es lief ab, es ist abgelaufen) — poteči ableqen — sleči, odložiti ablenken — odvrniti ableugnen — tajiti, utajiti abliefern — dati, oddajati beträchtlich — znaten Brosch — zaponka, naprsnica Deckl (m) — pokrov Erkältung (w) — prehlad hartnäckig — trd, trdovraten Hetzsender (m) -— radijski oddafnik, ki hujska hineinsehen — videti v kaj Sammelstelle (w) — nabiralnica, zbirališče Trödler (m) — starinar Wegstrecke (w) — wot. kos pota Redewendungen Geld abheben — denar dvigniti ein abgekartetes Spiel machen — skrivaj kaj zasnovati, skovati, (skrivaj) se domenit, ein Abkommen treffen — dogovoriti ¿e nicht abkommen können — ne moči oditi eine Sache tritt ein — nekaj se zgodi Rechenschaft ablegen — račun dati Salat abmachen — 6olato pripraviti, zabeliti eine Abmachung treffen — dogovoriti se PK. Ravnokar sem krmaril s svojim majhnim avtomobilom, ki ga je bil moj zvesti packa Max prikril z zelenemi šopi, skozi kadeče se razvaline in mase ruševin nekega mesteca v Normandiji, mimo zadnjih bežečih prebivalcev, in dospel v eno izmed ulic Caena. Nizki letalci so nad cesto in si iščejo svojega plena. Vijejo se v svojem popoldanskem poletu Prebivalci pravijo, da se nahajajo med njimi letilci de Gaulla, in dvigajo pesti proti svojim mučiteljem. Če človek noče spraviti v nevarnost voza, ki mu je v teh dneh postal najzvestejši tovariš, je najumestneje, da zgine zdaj za pol ure — do sovražnikovega odleta. Vrtovi Normandije dajejo v to 6vrho obilio prilike. Naš mali Opel je zlezel pod nizkoviseče veje nekega drevesa. Izza cestnega jarka opazujemo osem ali deset letal Spitfire in Mustang. Vijejo se po cesti gor in dol. kakor velike ptice roparice, ki iščejo svoje žrtve. Sel na motornem kolesu priropota od zadaj. Ni Že opazil letalcev. Posvarimo ga, na kar se tudi on poda v cestni jarek. Sestradani glede novic navalimo nanj^ s svojimi vprašanji — že dneve in dneve smo'na cestah in premikamo naše kolone z municijo naprej, brez zveze m brez radia. Sel na motornem kolesu poroča o tem, kar mu je znano. Tudi en časoois ima pri sebi, ki sicer ni več nov, ampak vendar časopis — ki daje pogled v svet. Medtem ko hrume Mustangi nad nami, preberem površno list. Tu berem notico, da je Roosevelt odredil za Ameriko, da se napad na Evropo ne označuje več kot invazija, ampak kot * Počastitev Generalobersta Dollmann-a. V Bogenu pri Straubingu so priredili Generaloberstu Dollmann-u, ki je dne 27. junija padel junaške smrti na zahodni fronti kot vrhovni poveljnik neke armade, spominsko počastitev. Pri tem je General der Artillerie Leeb v Piihrerjevem imenu izročil vdovi pokojnika najvišje odlikovanje Eichenlaub zum Ritterkreuz de-s Eisernen Kreuzes. * Uradni dnevi Versorgungsamta Graz v Mar-burgu. Z ozirom na brezhibno skrb, ki 6e posveča vojnim poškodovancem ter vojnim vdovam in sirotam nepoklicnih vojakov sedanje in svetovne vojne 1914-18, uraduje Versorgungsamt Graz (Reichsversorgung) v času med 9. in 12. uro ter med 14. in 17. uro in sicer vsako sredo in soboto v Marburgu (Drau), Emil-Gugel-Gasse 45 (Baracke). * Uveljavljenje spodnještajerske mladine. V Marburgu so slavnostno odslovili mladino zavoda Ottokar-Kernstock-Schule, ki predstavlja višjo šolo za fante in dekleta, ob navzočnosti celokupnega učiteljstva na šolske počitnice. Vodja obeh šol Oberetudiendirektor Dr. Franz Kleindienst )e s ponosom ugotovil ugodne uspehe na področju pouka kakor tudi uspehe na področju zbiranja zdravilnih zelišč,, starega materijala in štadnje. * Sladkor v zdrobu. V bodoče bodo tovarne izdelovale 6ladkor za domačo potrošnjo samo v obliki zdroba. Vzrok leži v velikem izvozu 6ladkorja v vseh oblikah, povezanem z ogromnim delom okrog paketiranja, ki zahteva veliko število delovnih sil. Kakovost "sladkorja ostane pri tem seveda nespremenjena. * Ne uživajte v vročih dneh preveč hladne pijače! V času vročine 6e človek veliko bolj poti, nastopa pa tudi močnejša in pogostejša žeja. V interesu zdravja je, da se ne pije preobilpo, ker povzroča zavžita pijača še večje potenje. Naravnost nevarno je v času, ko je človeku vroče, uživati mrzle pijače. Kdor se hoče izogniti boleznim, ki lahko povzročijo celo smrt, naj uživa za žejo čaj, ki je lahko do 20 stopinj segret, sadni sok pomešan z vodo a'i pa kavo. * Nemški vojaki za svoje ranjene finske tovariše. Visoko na severu vzhodne fronte stoječe čete naše slavne oborožene sile so iz svojih večmesečnih zbirk darovale ranjenim finskim tovarišem 4,736 203.60 finskih mark. " * Na trnu se je pičila in našla smrt. V Mittel-fladnitzu se je 15-letna Justine Schreiber iz Graza pičila na trnu, ko je bosa 6topila nanj. Črez nekoliko časa se je pojavilo zastrupljenje krvi, ki ga tudi zdravniška veda ni mogla ozdraviti. Prepeljana v bolnišnico, je umrla na posledicah za-strupljenja krvi. * Smrtna kazen za vojnega zločinca. Izredno sodišče v Eger-ju je obsodilo lastnika tkalnice, Maxa Gotz-a, na smrt, ker je proti predpisom zadrževal v svojem podjetju velike količine volnenega prediva, tkanin in platna. Ker je to blago in terorjem »osvoboditev Evrope«. 'Berem še enkrat to kratko, brez komentarja priobčeno poročilo, ki učinkuje name kot najb&lj piostaški in najciničnejši za-smeh na usodo prebivalstva Normandije, ki sem jo opazoval iz največje bližine prebivalstva, ki ga je zadela nesreča, da je kot prvo sprejelo vizitko »osvoboditeljev« Anglo-Amerikanci, ki so s francoskim narodom »ostali\ povezani v najsrčnejšem prijateljstvu«, so tukaj v pravem pomenu besede zradi-rali mesta in vasi, ne da bi se za to mogel najti niti videz vojaške potrebe. Če ob največjem sonč- • nem svitu in v mesečnih nočeh oddelki bombnikov sistematično stresajo svoja smrtonosna bremena vedno znova na mesta dežele, ki se naj »osvobodi« in katere kolodvori ter tirnice 60 že porušeni, je to čisto navaden umor. In napadi na prebivalstvo, ki rešuje svoje težko ranjene in mrliče, ter na preganjane begunce na deželnih cestah so le sprijena naslada morenja. Tukaj se na noben način ne more izgovarjati noben anglo* amerikanski letalski, maršal ali pilot kakšnega lovskega bombnika. Francosko prebivalstvo mora torej rešiti samo še vprašanje, zakaj ga dozdevni »osvoboditelji« •mučijo in more In ker ne najde nobenega odgovora na to vprašanje, so se njegova čustva spremenila v sovraštvo in zaničevanje. S tem sovraštvom gredo veletok; beguncev od kraja, že »osvobojeni« hiše in kmetije, v stalnem strahu, da bodo »osvobojeni« tudi še življenja! NSKK-Kriegsberichter Horst Kutsch shranjeval v neprimernih shrambah, se je velik del istega pokvaril. Nekaj tekstilnega blaga je zapravil tudi na zamenjalni način. Ze iz samega prediva, ki ga je skrival in odtegoval našemu vojnemu gospodarstvu, bi se lahko izdelalo perila za 100 000 vojakov. Sodbo so takoj izvršili. * Smrtna' kazen radi poneverbe punktov Reichskleiderkart. Izredno sodišče Wien je ob-s'odilo na smrt bivšeqa vodjo oddelka gospodarskega urada v Tullnu, Rudolf Letner-ja, ker je v času od novembra 1942 do oktobra 1943 po-neveril 21 000 punktov Kleiderkart tei se z istimi obogatil. V njegova hudodelstva so zapletene osebe, ki so bile kaznovane z dolgoletno težko ječo. * Črnilo v obliki tablet. Nemška kemija je brezdvomno vodilna. Med svoje najnovejše izume šteje črnilo za pisanje v obliki tablet. Razpošiljanje črnilnih tablet, ki jih bo vsak potrošnik lahko raztopil v svojem črnilniku, bo pri-štedilo izdelovanje črnilnih steklenic, ogramna pridobitev bo pa tudi pri razpošiljanju. S tem se bo pocenilo črnilo v 6vojem izdelovanju, pocenil se bo prevoz v pogledu teže in prostora, gre pa hkrati za splošen napredek na področju nemške kemične industrije. * Pst, sovražnik posluša! Ta napis vidimo na lepakih naše umne propagande, ki hoče opozarjati, da moramo biti vedno in povsod previdni pred sovražno špijonažo. Prazno besedičenje in vtikanje v zadeve, ki nas nič ne brigajo ter razlaganje in čenčanje o vojnopolitičnih stvareh je treba opustiti, preprečevati je pa tudi vsako razlaganje o delovanju naših delavnic itd. * Švicarske ladje kurijo z drvami. Radi pomanj-kanja premoga uporabljajo švicarske ladje na Bo-denskem jezeru drva za kurjavo parnih kotlov. Ta pogon ladij je vsekakor dražji. * 150 bomb na bolnišnico. »Petit Parisien« poroča, da so anglo-ameriški bombniki vrgli na novo bolnišnico mesta Amiiens 150 bomb. Izpod razvalin so rešili doslej 20 mrtvih. * Smrt japonskega admirala. Japonska uradno razglaša, da je padel za domovino na fronti vice-admiral Hašegava. * Pajek v službi oborožitve. Pajčevino baje uporabljajo v ameriški oboroževalni industriji pri izdelovanju finih aparatov kot sredstvo za vezanje. V to svrho privežejo ßajka -na komadič lesa, nakar ga umetno razdražijo, da jim sprede pajčevino. Na ta način pridobljene niti posušijo in nato uporabljajo. * Henriota so počastili. V garizu so preimenovali veliko ulico »President Wilson« v Avenue »Philppie Henriot«. Cestne table nosijo pod ime: nom Henriot napis »Umrl za Francijo«. Kakor znano, je bil Philippe Henriot nedavno umorjen kot državni tajnik Lavalove vlade, ker je bil v napotje anglofilskim teroristom. Koliko rušilcev je doslej izgubila Anglija? Iz Berlina poročajo: V teku invazije je moral sovražnik vpostaviti svoje ladje v večji meri, in sicer v področju, kjer cja moti poleg nemškega letalstva tudi še nemška vojna mornarica. K temu prihaja- še učinek obaln;h baterij, ki so precej razbijale po ladijskem parku Anglo-Amerikancev. Številne druge sovražne ladje so se potopile v minskih poljih pred obalo Normandije. Razumljivo je tedaj, da so se zvišale sovražne ladijske izgube meseca junija. 2e 1. julija je nemško vrhovno poveljstvo označilo te izgube v sovražnem taboru z 41 edinicami s skupno 312.000 brt, poleg tega pa še 56 drugih ladij. Poleg tega je bilo potopljenih iz sovražnega bojnega ladjevja: 2 težki križarki, 3 lahke križarke, 22 rušilcev, 15 hitrih čolnov, ena stražria ladja in ena podmornica. Težko poškodovane so bile: ena bojna ladja tipa »Nelson«, več drugih bojnih ladij, 21 križark, 22 rušilcev, 12 hitrih čolnov in 26 čolnov za izkrcavanje. Domneva se, da gre tu večinoma za angieške vojne ladje, ker imajo Amerikanci v evropskih vodah samo nekaj starejših ladij. Večji del svojega brodovja so Amerikanci vpostavili v Pacifiku proti Japoncem. Izredno velike so angleške izgube na polju rušilcev in konvojskih rušilcev, od katerih so Angleži v prvi polovici tega leta izgubili nič več kot 131 edinic Leta 1943 so izgubili samo 65 rušilcev. Pripomnit bi bilo, da so nemške podmornice potopile precejšen del teh angleških rušilcev. Nemške podmornice so v teku tega leta koncentrirale v mnogih slučajih svoje napade na sovražne rušilce. Rušilec je še vedno naijačje orožje za zavarovanje konvojev in težkih ladij. Istotako je rušilec najjačje orožje za pobijanje podmornic. Brodovje rušilcev je za sovražnika potemtakem nenadomestljivo orožje v 6vrho obrambe prekomorskih poti in transportnega brodovja. Izgube, kakor jih je sovražnik doživel na tem polju v zadnjih mesecih, pomenijo luknjo, ki jo je zelo težko zamašiti. Ako namreč ladjedelnice gradijo rušilce, zaostajajo pri gradnji tovornih ladij. Pri potapljanju rušilcev izgubi sovražnik sorazmerno veliko število mornarjev in oficirjev ter je treba pomisliti, da gre za najboljše tehniško in vojaško osobje, ki ga je zelo težko nadomestiti. Anglija je izgubila v zadnjem polletju 6 križark, 50 hitrih čolnov, 9 podmornic in troje stražnih čolnov. Izguba 131 rušilcev pomeni zelo težki udarec ki se bo v bodoče brez dvoma pokazal z vso učinkovitostjo. Te izgube namreč ne bodo prenehale, temveč se bodo nadaljevale. Sovražnik mora v nadaljevanju invazije dovajati vedno nove ladje k obali Normandije. Tu so izpostavljene nemškim napadom. Tako imajo nemške obrambne sile najboljšo priliko za potapljanje in poškodovanje sovražnih ladij. polnoma ne izsuše. Ni jim pa všeč vsak papir; čim bolj raskav, tem raje ga imajo. Priporočljivo je, če je stanovanje večkrat na leto in sicer spomladi, sredi poletja in proti koncu jeseni vse stene dobro očistiti z v kisu namočeno cunjo, špranje pa zamašiti. Med tem 6e je posteljnina presončila ali vsaj prezračila in tedaj pride na dan vse, kar je pri prvem pregledu še ostalo živega. Tedaj pa: ofenziva na ta preostanek! Čim več snažnosti pri nas in pri sosedu, tem manj bo stenic! -P- * Zavezniški očitki. Moskovska »Izvestja« je nezadovoljna z velikim delom angleškega 'in ameriškega tiska, ki hoče zmanjšati rezultate sovjetskega vojskovanja, češ, da se imajo boljševiki v tem oziru zahvaljevati zapadnima zaveznikoma. »Izvestja« pa izjavlja, da je resnica narobe v tem, da se imajo Anglo-Amerikanci zahvaljevati samo sovjetski vojski za sedanje možnosti razvoja operacij. * Španija bo sama tiskala svoje bankovce. V Burqasu so te dni V n avzočnostl zastopnikov vlade položili temeljni kamen nove tiskarne za bankovce. Španija se hoče namreč osamosvojiti tudi na tem polju, ker so doslej skoraj vse špansko Kankovce in državne papirje tiskali v inozemstvu. i-oročna posojila v Bolgariji. Bolgarska vlada je za izvedbo svojega zakona za pospeševanje porok določila 30 milijonov levov, da bo ministrstvo socialne politike zamoqlo izplačevati poročna posojila. S to vsoto bodo zadovoljili 1000 parov, ki bodo v smislu zakona vrnili posojila tekom deset let, in sicer v malih obrokih s 4% obresti. *Bosanski samostan so spremenili v razvaline. Anglo-ameriški bombniki so uničili svetovnoznani frančiškanski samostan v mestecu Visoko, ki leži kakih 150 km severno od mesta Sarajeva v Bosni. Samostan je predstavljal središče bosanskih katoličanov. □ Slovaška v neomahljivem boju proti boljševizmu. Pri zaprisegi novoimenovanih oficirjev Hlinkove garde je govoril predsednik Slovaške dr. Tiso ob navzočnosti prvakov države in nemškega poslanika ter med drugim dejal,, da ne spravi Slovakov nikdo iz boja proti boljševizmu. Ta boj — tako je dadaijeval Tiso — je tudi boj naše države in našega naroda za obstoj. Mislim, da bomo v zvesti povezanosti z našim velikim sosedom, Veliko Nemčijo, . ta boj srečno prestali in zmagali. □ V Angliji nazaduje število rojstev. O tem razpravlja angleško časopisje, odkar so sestavili »kraljevi prebivalstveni odbor«, ki naj deluje za dvi| števila prebivalstva. Časopisje ugotavlja, da leži vzrok nazadovanja rojstev v slabih socialnih razmerah, ki vladajo v Angliji med širokimi plastmi delovnega ljudstva. □ Za prevoz skozi Dardanele jim gre. Londonsko časopisje ne prikriva, da pritiskajo zavezniki, tokrat sporazumno s Sovjetijo, na Turčijo, da bi dovolila sovjetskim ladjam prevoz iz Črnega morja. List »Daily Sketch« napoveduje po'.ov-anje zunanjega komisarja Višinskega v Tu.čijo ter piše sledeče: »Višinskemu gre za diskisijo o problemih sovjetskih interesov v Sredozemskem morju in v Dardanelah.« TO IN ONO Boj stenicam ! Pravzaprav gre tu za boj proti (po velikosti najmanjšemu) toda sicer največjemu sovražniku človeka — in to so stanovanjske ali posteljne stenice. Z boiem proti človeku stenice same pričenjajo z nastopom poletja, torej po preteku prvih delnih napadov že tekom spomladi, ko se ta po celem svetu razširjeni zloglasni mrčes zopet pojavlja iz svojega prezimovanja. Tedaj se ob enem pojavlja tudi že nova zalega, ampak tako, da je navadno niti ne opazimo, tako majčkeno je belkasto zrnce, ki se prav lahko zamenja z drobnim prahom. Le če se tem navideznim praškom posveča pozornostt, se opazi polagoma gibanje in lezenje. 2e tu naj bi bil pričetek boja človeka proti bodoči stenici. Kajti iz teh belkastih »praškov« se ob ugodnih pogojih — zlasti dokler se človek še ne zaveda teh »intimnih gostov« — kaj hitro razširijo v malo večje pičice, pa že rdečkaste barve, kar je dokaz, da je mrčes že pričel s svojim delom izsesavanja dragocene človeške krvi. Ako se jim to »delo« — in sicer največ nočno delo v toploti postelje — brezbrižno dopušča, so do jeseni že dorasle kot tovari-šice onih starejših. Navadno se vrši preaon uničevarija tega tudi po svojem strupenem duhu ostudnega mrčesa le na odrasle stenice in tudi to le površno. Pa se potem čudijo, da kljub pobijanju noče biti konca temu mrčesu. Če se kie, tu ie pač totalizarna »vojna« neizogibno potrebna. Kdor ima te »goste« v svojem stanovanju, v prvi vrsti v postelji, zdaj je še čas za začetek popolnega uničevanja. Ne le »vsake kvatre« po enkrat, kakor ie to po večini v navadi, marveč izpočetka dan za dnem, to se pravi vsako jutro in sicer takoj čim človek vstane, naj-preje površen pregled vse posteljnine, potem s postelinino na sonce ali (ob dežiu, sploh kje razobesiti). ^ia to pa temeljita preiskava postelje in če ie tudi iz večine železnega ogrodja. Od nastelje pridejo na vrsto stene, slike, tapete in ostalo pohištvo. Če ni bencina ali sublimata, zadostuje tudi ostra kisova kislina namočena v cunjo, s. katero obrišemo vse špranje, pregibe, gumbe in vijake (od spodai). sešitke, SDloh vse. kar mrčesu nudi varno, nevidno skrivališče* Treba je vpoštevati, da je ta mrčes, ki ne da človeku spati in ga izsesava do onemoglosti, sam za se zelo občutljiv: on hoče imeti mir! Ima čudovit instinkt in ve, kje je na;-bolj varno zani. Poleg postelj, pohištva ip slik ljubi tudi — kniiqe in časopise (torej hočejo biti tudf — »modrijana«). Tudi tu si ta mrčes poišče ono, kar se na>manj rabi in kjer ima (zlasti za platnicami) naiboli mir. Pravzaprav pa so stenice v knjigah in .časopisih še najmanj nevarne. Tu preživljajo leta in leta tudi brez hrane, dokler se po- o Navodilo za izdelovanje domačega mila. Naročnica našega lista in rojakinja iz Spodnje Štajerske, gospa T. Colner, ki živi v Berkheimu, (Illertal) v pokrajini Württemberg, nam je poslala izrezek iz tednika »Leutkirchner Wochan-blatt« iz leta 1845, kjer je objavljeno navodilo za prirejanje pralnega sredstva ali praška iz praproti. Danes bo brezdvomno zanimal ta sto let star recept ter ga za morebitno uporabo prinašamo kakor sledi: »Pepel kot pralno sredstvo. Neki švedski časopis je objavil postopek, ki lahko podeželanom veliko koristi, če zasluži popisano pohvalo. Nabrati je treba v gozdu g&tovo količino praproti ter jo zažgati tako, da ostane pepel popolnoma čist brez vsake primesi, kakor je na primer zemlja, pesek itd. Na'o je dati pepel v vodo ter ga v isti tako dolgo mešati, da nastane iz vsega debola, testu podobna tvarina. Sedaj se iz iste napravi kepe ali krogle v velikosti jabolk, ki se jih da na sonce da se posušijo. Te krogle popolnoma nadomestijo milo za pranje perila in sicer ne napravijo istega samo belega in čistega, temveč mu dajo celo za oko prijeten modri barvni odtenek. Razen tega ima to pralno sredstvo še to prednost, da perilo po pranju ne širi nikakega neprijetnega vonja, kakor je to primer pri pranju z milom če se perilo ne splahne v večkratnih vodah.« ZIDOVSTVO Do nastopa nacionalsocialistične vladavine je židovstvo širom 'zemeljske oble imelo povsod največ vpliva na vlade v poedinih državah. V kolikor niso židje sami sedeli v raznih ministrskih palačah, so jih v istih zastopali njihovi zaupniki. Zato tudi do takrat nikjer ni bilo možno napadati in obsojati ter javno pobijati škodljivo delovanje Židov. V kapitalistično-liberalnih deželah so bila in so deloma še danes v rokah Židov vse vladne in gospodarske vajeti, pa naj si bo to vidno ali nevidno. Gospodar in vladar plutokratsko upravljanih držav je bil Žid. To velja tudi za Sovjetijo, kjer imajo od leta 1917 komunističen družabni red. Tam pa sedijo židje na čelu državpega, strankinega in gospodarskega vodstva. Marsikdo si bo stavil vprašanje, kako je to mogoče? Odgovor je na dlanu. Židom je že prirojeno nagnjenje do lahkega, dobrega in udobnega življenja na račun drugih narodov in ras. Ker so bili židje radi svojega škodljivega načina življenja v svoji prvotni domovini v Palestini že od nekdaj pregnani in izgnani, so bili preganjani že večkrat tudi po raznih drugih deželah, kakor je na primer Španija, prepovedano jim je pa bilo tudi obdelovanje zemlje v svrho preživljanja. Radi tega so se vrgli na prekupčevanje po širnem svetu z dovoljenim in prepovedanim blagom. To jih je od generacije do generacije v trgovski stroki tako izpopolnilo, da jih drugi narodi v trgovski stroki sploh niso mogli dosegati. V svoje trgovske metode so uvedli špekulativnega duha, kar je bilo solidni in pošteni trgovini precej oddaljeno. Ni čuda, da so govorili otroci vseh narodov in ljudski pregovori v vseh jezikih in deloma še govorijo, da je beseda žid istovetna z besedo goljuf ali slepar. Židje ali Hebreji so prvotno bili menjalci in izposojevalci denarja. Pri tem so zaslužili svoj dovoljen in tudi svoj sleparski delež. Zato so jim denarni posli sijajno uspevali. Če se je kjerkoli kakšen žid lotil kakega trgovsko-špekulativnega posla, je redko kedaj propadel, temveč prišel je navadno kvišku. Ta denarno-špekulativna podjetja so jim omogočala zbiranje premoženja, ker so nosila mastne zaslužke. Kupčije z blagom seveda tudi niso izgledale drugače. Na ta način nakupi-čen in nagrabljen denar je Židom omogočal ustanavljanje bank in podobnih denarnih zavodov, kar jim je zopet odprlo nova področja dobičkanosnega udejstvovanja. Razvoj časa je prinesel, da so židje kot mojstri nesolidnih in za sebe dobičkanosnih opravkov z denarjem, ki se je stekal v njihove banke, omogočali ustanovitev in razvoj moderne trgovine in industrije. Izposojanje denarja na visoke obresti je nudilo ne samo zaslužek, temveč hkrati vsestranske nove možnosti udejstvovanja. Zidje kot poznavalci razmer in področij so iz industrij in njenega razmaha na račun narodov, ki so v tovarnah poceni delali tovarniške izdelke ter jih drago kupovali kot potrošniki, vlekli nečuveno visoke dobičke. Vzporedno z dviqom civilizacije in in-dustrijalizacije je raslo premoženje in bogastvo židovskega kapitala. V kolikor niso trgovska in industrijska podjetja izšla iz židovskega denarništva, je našlo svetovno židovstvo v zaščito in napredek svoje rase poti in sredstva, da je spravilo večino svetovnega bogastva v svoje roke in pod svojo kontrolo. Tako je prišlo bogastvo vseh narodov v lastništvo židovstva, narodi so pa postali njegovi slabo plačani delavci rok in uma. Kakor so v židovsko-plutokratskih državah imeli židje vpliv na vlade, tako so njihove želje morala izvrševati tudi zakonodajna telesa ali parlamenti. Zakoni, ki so jih izdajali parlamenti, po katerih se je vladalo, so bili izdelani v korist židovstva. V kolikor niso bile že same politične stranke, ki so tvorile parlament, organizacijsko delo in denarno podpirane od židovstv^, je .časopisje, ki je dirigiralo javno mnenje, bilo. gotovo financirano po njihovih bankah, da je pisalo kakor je židovstvo hotelo. Politične stranke so bile s tem podkupljene ' s celotnim parlamentarnim sistemom. Vlade, sestavljene in odvisne od takega parlamenta, so bile -v službi židovskega velekapitala. Ni čuda, da so pri vsem tem pod vplivom židovstva vse liberalno-kapitalistične vladavine z boljševiško Sovjetijo vred vladale v škodo ljudstva. Brezposelnost ter z isto povezana revščiria jih nista ovirala pri izkoriščanju vseh zemeljskih dobrin za nikdar polne židovske malhe. V Sovje-tiji gospodari boljševizem po svojih metodah. Za-sužnil in zatiral je narode prostrane države, da živijo lepo in imenitno razni židovski komisarji. Zadnji čas ie bil, da je nacionalsocializem v Evropi odpravil židovstvo in njegove metode in da bo konec te vojne te krvosese ljudske krvi spravil tja, kamor spadajo. □ Sestanek SA.-Gruppeniiihrerjev. Med 11.. in 13. julijem so v Gau-u Danzig-Westpreussen zasedali voditelji vseh SA.-Grupp in glavni šef vrhovnega vodstva SA. Pri tem je Stabschef Schepmann izdal smernice za nadaljnje delo. V svojih navodilih je podčrtal, da predstavlja jedro vsega dela vzgoja SA.-mož za brezpogojno vpostavovoljne bojevnike. To je predpogoj za polnovredno izpolnitev vseh izrednih delovnih daloq, ki so stavljene odredom SA v svrho ojačenja obrambne sile v tej voini. Po poročilu drugih govornikov je Stabschef zaključil sejo z izrazom neomahljivega prepričanja v zmago Nemčije. □ Črnci in gangsterji. List »Daily Telegraph« je zapisal sledeče: »Za izpopolnitev svojega letalstva mora Anglija vedno bolj vpostavljati deželjane iz svojih kolonij. Tako je prjspel iz Indije v Anglijo kontingent, ki ga bodo sedaj izvežbali«. Potomci bivših črnih sužnjev Zahodne Indije in ameriški gangsterji tvorijo torej anglo-ameriško letalstvo, ki »osvoboja« Evropo ElekV.otehni- ker wünscht un- tersteirisches Mädchen zu heiraten. Antr. u. "»Graz« an die Verw. 752-12 32jähriqer Besitzerssohn wünscht Mädchen vom Lande von 20—30 Jahren zwecks Ehe kennenzulernen. Zuschr. und Lichtbild, welches zurückgesandt wird, an die Verwaltung des Staj. Gosp unter »Umgebung Marburg«. 474-12 Dokumente lautend auf den Namen Ulbl Gottfried (Boqo-mir) am 16. Juli 1944, auf der Straße Marburg-Leitersberg-Ku-niqund-Georqen verloren. Abzugeben qegen gute Belohnung, Marburg-Drau, Bancalarigasse Nr. 13. 476-13 » UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z A S C I T E 1 Maschinenmonteur, Unterstei-rer, sucht Landsmännin zwecks Ehe kennenzulernen. Anträqe unter »Bald« an die Verw. 753-12 Abgängig! Am 30. Juni ist aus der Gemeinde Würz ein sieben Jahre alter Knabe, Johann Waschl, verschwunden. Es wird gebeten, Näheres über Seineif Verbleib der Gemeinde Würz zu melden 467-14 Kleiner Anzeiger Zu kaufen gebucht Kaufe altes qut erhaltenes Fahrrad, ohne Mantel und Schlauch. Zuschriften unter »Fahrrad« an die Verwaltung. 751-4 Harmonium, gut erhalten, zukaufen gesucht. Zuschriften an die Verw. de« Staj Gosp. unter »Harmonium«. 455-4 Abiällei Altpapier Hadem, Schneiderabschnitte Textilahfäl-le. Alteisen. Metall.''Glasscher, kaufl laufend jede Menge Alois Arbeiter Marhurq'Drau. Drau-oasse 'S , 4 Offene Stellen Meier, mit 4.-5, sowie auch Winzerfamilie mit 4 Arbeitskräften, werden ab 1. Nov. aufgenommen. Einkommen für Meier nach mündlicher Aussprache. Eventuelle Verpachtung möglich. Adresse in der Verwaltung des »Stajerski Gospodar«. 470-6 Ein Lebzelter-Lehrling wird gesucht. R. Kraupner, Lebzelter, Cilli. __750-6 Als Lehrmädchen in Damen-scbneiderei im Kreise Trifail wünscht sechzehnjähriges Mädchen mit abgedientem Pflichtjahr einzutreten. Zuschriften unter »Schneiderei« an die Verwaltung __468-6 Bäekerlehrlinq wird aufgenommen. Bäckerei J. Kappel, Kra-i^chsfeld. 473-6 Winzer mit vier Arbeitskräften wird für Besitz 3 km von Marburg gesucht. Anzufragen Mar-burq-Drau, Burqqasse 34, I. St. links. 472-6 Lehrjunqe wird aufqenommen in Schneiderei. Auch von der Umgebung. Marburg-Drau, Schiller-stra'ße 10. 478-6 Wi'tschafterin, nicht unter 40 Jahre, tüchtig, für Besitz am Lande gesucht. Zuschriften unter »Nähe Marburgs« an die Verw des St. Gosp. 482-6 Zwei Lehrjunaen werden aufgenommen bei Kupferschmied Jakob Koss. Marburg-Drau, Adolf-Hitler-Platz Nr 4. 404-6 Meier mit 1 oder 2 Personen wird in KunigDnd aufgenommen.. Bezahlung nach Übereinkommen. Anzufragen Marburg, Duchatsch-gasse 4 von 7 bis 9 Uhr. 483-6 Verschiedenes Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandagis! M3Thnro/r»Taii Herrenaasse 5 Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz-orthopädi sehe Apparate. Leibbinden. Gnm-mistriimpfe erzeugt und l:.°fer das führende Fachgeschäft F EGGER, Bandagen und Orthopä die. Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute. Marburn'nran N/ft>Jl!nnp'-=tr 3 ' fagBjekhwiifr dam ¡lfm M ßirden Miier kftimnt und den faßt man iiWikmäfiig in GmmiM! 50jähriger Witwer sucht braves und ruhiges Fräulein oder Witwe von 25 bis 35 Jahren, vom Lande, Un-tersteirerin, die sich auf Wein- qarteaaibeit versteht und qute Wirtschafterin ist, zwecks sofortiqei Ehe. Zuschriften mit Fotoqrafie, welche zurückqe-sandt wird, an die Verwaltung des Staj. Gosp. unter »Glück u. reines Herz«. 475-12 Am 17. Juli wurde in der Franziskanerkir-che eine Damentasche mit Leqitimation d. St. H. lautend auf Schelesnik Viktoria, Klei-derkarte auf Pachter und etwas Geld vergessen. Die Tasche soll der ehrliche Finder an die Adresse Viktoria Schelesnik, P. Benedikten i. d. B. oder beim Staj. Gospodar abqe-ben 471-13 An der Gebiefsmusikschule der Hitler-Jugend des Gaues Kärnten finden mit September Schülerneuauinahmen statt. Die Ausbildung erfolgt in allen Instrumenten und Fächern der Tonkunst, der Unterricht wird von Fachkräften erteilt Zur Aufnahme kommen Jungen vom 12. bis 14. Lebensjahr (in besonderen Fällen auch älter) die Berufsmusiker werden wolle-ru Der Eintritt in die Schule ist von einer Eignungsprüfung abhängig, zu dei der Junge nach erfolgter Anmeldung sofort einberufen wird. Monatliches Schulgeld RM 35.— bei voller Verpflegung und Unterkunft im eigenen Heim, einschließlich Unterrichtshonorar. Schluß des Anmeldetermins Enäe Juli. Nähere Auskünfte und Prospekte bei der Leitung der Gebietsmusikschule, Andrä im Lavanttal, Lavanterhof (Ruf 4) 754 Wir suchen Werkzeugmacher- und Blechschlosser -Lehrlinge Eisenwaren-Verfriebs-A. G., Feistritz (12a) Post: Marburg-Lembach (Untersteiermark) ^ÜSäSiSS Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß mein P||pil geliebter Sohn, unser Bruder, Onkel und Schwager Johann Wido witsch f^-Rotteniührer am 15. Juni 1944 im Norden der Ostfront im Alter von 23 Jahren gefallen ist. Drauweiler, am 17. Juli 1944. In tiefer Trauer: Maria, Mutter; Maria und Stefi, Schwestern; Johann, Eduard und Franzi, Neffen; Johann Franqesch, Schwager, 477 und alle übrigen Verwandten Unser geliebter Sohn und Bruder Alois Kos Grenadier ist am 11. Februar 1944 im Alter von 19 Jahren an de> Südfront gefallen. Ramsek bei Reichenburg, am 11. Juli 1944. Im tiefen Schmerz denken an ihn und sein fernes Grab. Franz und Anna Kos, Eltern; Franz, Bruder 760 ESStoäi * Wir geben die traurige Nachricht, daß mein geliebter Mann, unser Vater und Sohn Martin Petek Grenadier im Alter von 26 Jahren im Juni 1944 an der Westfront gefallen ist. Jörgendorf, Kreis Pettau, im Juli 1944. In tiefer Trauer: Maria Petek, Gattin: Peter und Elise, Petek, Elternj Agnes Petek, Schwester 761 Helfen! Aber mit Verstand! Nur wer besonnen hilft, hilft gut! Tropft Dir vom Finger gleich das Blut, machst Du natürlich ersl mal Rast und brauchst dann auch noch Hansaplast überaus hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser, über alles geliebter und herzensguter Sohn und Bruder ' Josef Plaska Grenadier am 20. Juni 1944 im Alter von 20 Jahren an schwerer Verwundung im Feldlazarett gestorben ist. Kreuzberg bei Wöllan, den 12. Juli 1944. In tiefer Trauer danken an sein fernes Grab: Valentin und Anna Plaska, Eltern: August, Josefine und Stanislaus, Geschwister, und alle übrigen Verwandten 755 In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens traf uns die traurige Nachricht, daß unser liebster unvergeßlicher Gatte, Vater, Bruder, Schwager und Onkel Anton Kreinz OT.-Meister im Alter von 19 Jahren, am 19- Mai 1944, gefallen ist. Drauweiler-Täubling, Wurmberg, Pettau, am 17. 7. 1944. In tiefer Trauer: Marie, Gattin: Anton, Gisela und Alfred, Kinder; Grete, Schwester, und Familien Pawlow, Supanitsch und Kosel. 479 In tiefstem Schmerze gebe ich die traurige Nachricht, daß mein herzensguter, geliebter zweiter Sohn Johann Golob Grenadier ausgezeichnet mit dem EK II. Klasse und Träger des Verwundetenabzeichens in Silber im Alter von 22 Jahren an den Folgen einer an der Ostfront erlittenen Verwundung in einem Lazarett gestorben ist. Winterdorf, Hirschendorf bei Pettau, am 20. Juli 1944. In tiefer Trauer: Antonia Golob, Mutter; Josef und Augustin, Bruder; Maria, Anna, Katarina, Schwestern, und alle übrigen Verwandten. 481 Kutscher für Postfuhrwerk vird aufgenom-nen. Wohnung /orhanden. Anzufragen b. Maie Kolaritsch -Grazerstraße 71 443 Harmonium — qut erhalten — zu kaufen sucht. Zuschr. an die Verw. d. »St. Gosp.«, unter »Harmonium«. 455-4 1 bis 2 Pferde dringend zu kaufen qesucht. Firma H. Pk. - Kohlenh" lunq, Marburg-Drau, Mühlq. Nr. 18. 448-4 Gute Winzerei 2 Joch Rebengrund, Nähe Ceibnitz, Holz, Streu, Wasser, slektr. Licht b Haus — 4-6 Ar beitskräfte er forderlich. An träge an Obf Reßmann, G tenhof 9, ' I Leibnitz. 74' Suche Lehrplat? bei Schneiderin für meine Toch ter die kürz lieh ihr Pflicht jähr abqedlent hat. Antr. erbeten an Vinzenz Jeritsch, Stampfen, Schutze 5. Post; Rohitsch _737-5 Geldtasche mit Bezugschein für Gebirgsschuhe. 40 RM, eine Fleischkarte u Raucherkarte verloren. Der ehrliche Finder möqe dieselbe bei Alois Kanzler Schikola 55, Kr. Pettau, abgehen. 75H-13 iJBLd Erwartung eines glücklichen Wiedersehens er-«pl hielten wir die traurige Nachricht, daß unser her-zensguter, gelieoter jüngster Sohn und Bruder Leopold Schumi Grenadier im Alter von kaum 20 Jahren an der Ostfront gefallen ist Eichen bei Süßenheim, Sallenburg, im Juli 1944. In tiefer Trauer: Mathilde Schurai, Mutter; Franz, Bruder; Theresia, Marie, Anny, Mathilde, Johanna, Geschwister; Josef Matschek, Franz Lesiak, Schwager; Erika, Anton, Pauline, Neda, Franz, Fritz, Nichten und Neffen, sowie alle übrigen Ver-466 wandten Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder Jakob März Grenadier im Alter von 19 Jahren an der Ostfront gefallen ist. Haslach i. d. Kollos, Rachberg im Juli, 1944. In tiefer Trauer: Johann und Juliane Mäiz, Eltern; Johann, Martin, Franz, Brüder; Juliane Maria, Ludmilla und Getrud, Schwestern. 762 In tiefstem Schmerze gebe ich die trauriqe Nachricht, daß mein herzensguter, geliebter zweiter Sohn Heinrich Muster Gefreiter ausgezeichnet mit dem EK II. Klasse und Träger des Verwundetenabzeichens im Alter von 20 Jahren bei den schweren Abwehrkämpfen an der Ostfront am 11. Mai 1944 sein junges Leben für seine geliebte Heimat geopfert hat. Ober-Täubling, Lendorf, Lackdorf, Marburg-Dr., Graz, Pettau, Frankreich, Kroatien, den 8. Juli 1944. In tiefer Trauer: Maria Muster, Mutter; Josef Muster, Onkel; Maria Muster, Tante; Johann und Theresia, Silvester und Theresia, Rudolf und Johanna, Stefan und Ludmilla Tkaltschitsch, Onkeln und Tanten; Franz und Veronika Horetz, Tante und Tauf-469 patin, und alle übrigen Verwandten Im namenlosen Schmerze gebe ich die traurige Nachricht, daß meine innigstgeliebte Gattin und treubesorgte Mutter, Frau Maria Spes geb. Apat Kleinbesitzerin nach längerem mit Geduld ertragenem Leiden im 44. Lebensjahre gestorben ist. Kleintal, 8. Juli 1944. Michael Spes, Gatte; Franz Spes, dzt. a. d. Ostfront, Sohn Danksagung Für die vielen Beweise herzlicher Anteilnahme, für die. Blumenspenden und für das Geleit am letzten Wege sagen wir innigsten Dank \ 756 Familie Spes