Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta i fld., u jedea mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema apravnlStvo in ekspediolja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlikih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne. Štev. 2S1. V Ljubljani, v četrtek 31. oktobra 1895. Letni lit XXIII. ~Va"biIo na naročbo. S I. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Županova volitev na Dunaju. Z Dunaja, 29. oktobra. Nestrpno so pričakovali Dunajčani včerajšnjega dne, ko se je imelo pri prvi seji novoizvoljenega mestnega odbora odločiti, kdo da bo v prihodnje dunajski župan. Oblastvo je za ta dan oskrbelo vse potrebno, da bi se pred mestno hišo ali v ulicah okoli mestne hiše ne motil red. Točno ob določeni uri so se zbrali mestni odborniki, vsi razven dr. Grtibla, ki je odpotoval v Rumunijo, da se udeležb županove volitve. Kmalu po 11. uri je bila volitev končana in dr. Friebeis je naznanil, da je bilo oddanih 137 glasov; od teh se je glasilo 93 za dr. Luegerja in 44 je bilo praznih. Dr. Lueger je bil torej z nad-dvetretjinsko večino izvoljen za župana. Dobil je tudi glas liberalnega dr. Billinga. V svojem govoru, v katerem je dr. Lueger naznanil, da sprejme izvolitev, ako jo potrdi cesar, je novoizvoljeni župan poudarjal, da so se čuli zadnji čas glasovi, kakor da bi on ne vsprejel izvolitve za županstvo. To bi bila od moje strani, dejal je, naj večja bojazljivost in najgrja nehvaležnost nasproti krščanskemu ljudstvu, ki seje toliko žrtvovalo za svoje oproščenje in ki ima pravico zahtevati, da poslušam njegov glas. — Dobro poznam težavne razmere, ogromne dolžnosti, katere naj prevzamem, toda pripravljen sem na vse. To storim zaupajoč na Boga, našega Gospoda, iz ljubezni do ljudstva in do svojega rojstnega mesta dunajskega. Na to pojasnuje, da bo pravičnost nasproti vsem vodila novo večino in njenega načelnika. — Ljudstvo dunajsko hoče, da v šolah vlada krščanski in narodni duh, da mladino vzgajajo možje nje vere in narodnosti, da se goji v srcih otrok ljubezen do naroda, do vere in do avstrijske domovine. Ljudstvo hoče, da Dunaj ostane nemško haesto. Brez vsacega nasprotja do naših slovanskih in romanskih someščanov imamo Nemci zgodovinsko, nedvomno pravico, da naše mesto ostane nemško in krščansko. Poudarjanje nemškega značaja dunajskega mesta je izviralo iz ozira na nemške nacijonalce, ki so važen faktor v antisemitski večini mestnega zbora. Dasi to ne zveni ravno prijazno za Slovane, vendar moramo reči, da je to korak k boljšemu, ker bo poravnava narodov mej poštenimi narodnimi strankami ložja, kakor je bila do sedaj, ko je vladala sebična, sprijena liberalno-židovska klika. Zadovoljiti se moramo za sedaj z izjavo Luegerjevo, da nova večina ne bo kazala nobenega sovraštva do drugih narodnostij, vzlasti zato, ker se je na tako odličnem mestu poudarjal tako odločno krščanski značaj dunajskega mesta, v čemer se nadejamo, da bodo našli vsi narodi, živeči na Dunaju, ono pra-vicoljubje, ki je odločilno znamenje krščanstva. Govor Luegerjev je bil zelo zmeren v obliki ter se je zelo ločil od njegovih govorov na voliščih ia ljudskih shodih. Vzrok zato je trditev vplivnih krogov, ki so raznašali vest, da vlada Luegerjeve volitve ne bo priporočila cesarju v potrdilo. — Zaradi te govorice liberalni listi poročajo, da je navstal živahen razgovor glede tega v konservativnem klubu. Člani konservativnega kluba Dipauli, Morsey in Ebenhoch so šli k Badeniju, vprašat ga, ali bo vlada priporočila Luegerja cesarju v potrdilo in da niso dobili točnega odgovora na to vprašanje. Govori se, ua so se na to zbrali nemški katoliško-konservativni člani Hohenwartovega kluba v posvet ter sklenili, da hočejo z vsem svojim vplivom delovati na to, da se izvolitev potrdi, ker smatrajo to kot Btrogo politično vprašanje. — Koliko je na tem resnice, do sedaj še ni znano, vendar pa kaže že ta dogodek, kako neizmeren vpliv imajo Madjari na našo državno polovico. H koncu naj še omenimo, kako nestrpno je pričakovalo v silnih množicah zbrano ljudstvo pred mestno hišo, da se prikaže iz nje novoizvoljeni župan. Malo pred 12. uro se je pokazal mej vrati mestne hiše in navdušeni, gromoviti klici so pozdravljali ljubljenca dunajskega krščanskega ljudstva. Vse je hitelo proti njemu in nastala je silna gnječa. V pravem času je še prihitela straža na konjih ter oprostila Luegerja od presilnega pritiska njegovih prijateljev, ga vzela v svojo sredo ter ga privedla varno v neko hišo. Za njim pa so vrele navdušene množice ter se vsUvile pred hišo in tam neprenehoma pozdravljale Luegerja, ki se je večkrat prikazal pri oknu. Pač je v tem trenotku lahko rekel Lueger: Man erdrtickt mich, aber mit — Rosen! Še le proti LISTE Materi. (Vseh vernih duš dan.) Gojil sem skrbno zadnji cvet Na oknu v mirni svoji sobi, Da tvoj olepšam danes grob, Najdražji grob med vsemi grobi. Dan rajnikov oznanja zvon In tebe, mati, me spominja, Ki te od mojih mladih let Temina grobna že zagrinja. Na ranega življenja pot Ni več sreč sijalo meni, Ki žarki so ljubezni v njem Od samega Bogi vsajeni. Beži, beži, kot blisek, čas, A koliko se zdi mi časa, Odkar na tvoj zahajam grob In tvojega pogrešam glasa! Globoka moč je besedij, A s kterimi bi jaz potožil, Kaj s tvojim srcem sem tedaj Otrok neveden v grob položil 1 Bedi naj v srcu in molči Bolest, ki v nji izraz umira, Pogled samo naj govori, Ki kvišku se proseč ozira I Naj svetle luči govori, Ki z njimi grob sem ti ogradil, Med njimi cvet naj govori, Ki tebi sem ga v čast zasadil! Ves drugi vrt je moj razdrt, Jesen ga mrzla je razdrla; Ves duh je moj temin, potrt, Odkar si meni ti umrla. Zat6 naj vseh mrličev dan Docveti, zvčni in razpadi Na tvojem grobu zadnji cvet, Spominek zadnji od pomladi I Anton Medved, Krvavi dnevi. Iz spominov francoskega ubežnika. — Po E. Malzovu poslovenil K. G. 5. Tretji dan po omenjenih dogodkih sem imel izvršiti neko naročilo gospodovo. Pot me je vodila mimo nekdanje šole. Vsa hiša je bila napolnjena z jetniki. Moški, ženske in otroci so stali pri oknih, jokali in vili roke. Pred vratmi sta stražila dva Ja-kobinca. Neumevno mi je, zakaj se je pustilo toliko tisoč in tisoč nedolžnih ljudij tako mirno poklati brez obrambe. Prepričan sem, da če bi se bili trije ali štirje možje pogumno uprli zlodejcem, sledilo bi jim bilo na stotine meščanov in mesto bi se bilo morebiti rešilo divjih zverij. V začetku so se sodili zatoženci nekako po zakonu, tudi priče so se sklicale in Oarrier je obsodil dotičnike po kaki postavi. Ko pa je tako šlo prepočasi, ukazal je Carrier poklati vsO, kar se mu je zdelo sumljivo. Posebno je pazil na duhovnike in nijeden onih, ki so bili predenj pripeljani, ni ušel grozoviti smrti. Nekoliko dni pozneje začuli smo v ravnini St. Maure močno streljanje. Hiteli smo na podstrešje, od koder se je dobro videla cela ravan, videli pa le dim. Kočijaž Louvet, ki se je, kakor sem že omenil, cele dneve okrog potikal, povedal nam je, da krvniki vsled utrujenja niso mogli več ob-glavljati in da je Maratova stotnija postrelila danes v ravnini St. Maure 120 oseb, mož, žena in otrok, jutri pa da pride zopet 500 oseb na vrsto. „In danes po noči," nadaljeval je skrivnostno, „bode nekaj posebnega na vodi. Nisem mogel zvedeti, kaj se namerava, toda v severnem zalivu leži velika gabara*) z 90 duhovniki na krovu, s temi se bode pričelo." ladija za prevažanje težkih bremen *) „gabarre" čez reko. eni uri so se množice razkropile t toliko, da je bilo mogoče sesti Luegerju na voz, s katerim se je pozdravljen povsod od navdušenega ljudstva odpeljal t državno zbornico. Državni zbor. Na Dunaju, 29. oktobra. Razprava o zakonu, ki urejuje promet in kupčijo z živili in nekaterimi drugimi tvarinami. Dve leti je že, kar je državni zbor sklepal o zakonu, silne važnosti toliko za ljudstvo, ki kupuje živila, kolikor za pridelovalce živil. Brez kazni sle-parili so brezvestneži z raznim blagom, še celo moka, vsakdanji kruh nista bila izvzeta, da ne bi brezvestni špekulantje skušali s primesmi, pogostoma naravnost zdravju zelo škodljivimi, množiti svoje bogastvo. — Eer sem svoječasno obširno razpravljal v tem cenjenem listu o ponarejevanju živil, zadostuje naj, da govorim le o sedanjem stanju tega zakona. Zakon bil je v 1. 1893 vsprejet po dolgem boju, po katerem bi sodišča zamogla proti ponarejevalcem in sleparjem živil kazensko postopati. Vladi niso bili všeč vsi paragrafi, osobito se je spodtikala, da se za preiskovanja in presojevanja živil smejo rabiti tudi avtonomni uradi, ter hotela je, da se ves denar glob steka v državni fond, ne pa v občinske ubožne zaklade. Vlada vedela si je pomagati in ko je zakon iz državne zbornice prišel v gosposko zbornico, dosegla je tam večino za svoje nazore. Obžalovati je le, da je nad 2 leti preteklo, da je gosposka zbornica vender jedenkrat rešila po svoje ta zakon in ker ni pritrdila zakonu, sklenjenem od poslaniške zbornice, vrnil se je zakon, kakor ga je sklenila gosposka zbornica, drž. zboru. Odsek se sicer ni strinjal s spremembami gosposke zbornice, toda poznavajoč, kako željno pričakuje ljudstvo ta zakon, udal se je večini vsaj glavnejših prememb in tako je predelani načrt zakona o kupčiji z živili vender prišel v konečno sklepanje, ter je vsa nada, da kmalu obvelja, ker se je tudi vlada izrekla zanj. Danes vršila se je razprava, pri kateri so govorili vsi govorniki za vsprejem zakona in še celo jeden contra govornik Lienbacher je konečno glasoval zanj. Za zakon je prvi govoril posl. dr. Kinder-mann, ki je pred 12 leti stavil nasvet, da naj se tak zakon sklene. Mož je veščak - zdravnik v okraju (na severnem Češkem) zelo obljudenem, koder živi zelo mnogo delujočega ljudstva in ve, koliko popačenih živil se prodaja ubogemu ljudstvu. Za zakon govoril je tudi slov. posl. Povše, ki je v sledečih besedah zagovarjal potrebo tega zakona: „ Dosedaj govorili so čast. predgovomiki o potrebi tega zakona iz splošnih zdravstvenih ozirov. Dovoljeno mi bodi, da gotovo v imenu vseh avstrijskih kmetovalcev, ki so prosili za tak zakon po mnogoštevilnih peticijah, izrekam iskreno prošnjo, f Zmračilo se je in jaz, kuharica in Marija smo sedeli molčd v kuhinji, ko nagloma vstopi naš gospod in me pozove k sebi. Ko sva prišla v jedilno sobo, zaprl je skrbno vrata in mi tiho, toda z razburjenim glasom rekel: „Jean, ti li morem zaupati?" Zatrjeval sem mu, da mi sme zaupati in da ga ne bodem izdal. Na to mi je naznanil, da je sklenil Oarrier, njega in rodbino pokončati, da je že podpisal dotično obsodbo, le hiter beg more še rešiti njega in rodbino. Slednjič me je prosil, da bi mu pomagal pri begu. Obljubil sem mu, storiti vse, kar bode možno in čutil v onem trenutku dovolj poguma v sebi, kljubovati tudi smrti. „Bežati moramo še pred polnočjo," nadaljeval je gospod, „ker so mestna vrata zaprta, ostane nam le pot po reki. Naš čoln je dovolj prostoren za vse. Ženske in otroci morajo se vleči na dno čolna in pokrijemo jih z zelnatimi glavami in zelišči. Mi trije veslamo in ako nas kdo ustavi, izdamo se za vrtnarje iz Haut Village, ki so se na trgu zakasnili in sedaj neprodano blago nazaj peljejo. Ko pridemo iz mesta, zapeljemo k bregu in se podamo po različnih potih v Poimbeux. Jedno uro od tam stanuje ribič Barette. Ta nas bode vsprejel in skril toliko časa, da pridemo na kako angleško ladijo. Drugo se pogovorimo, če pridemo srečno iz mesta." Prašal sem: „Mi trije veslamo ? Kdo pa je tretji ?" da naj se mali pomisleki, ali je ta ali oni paragraf povsem posameznim nazorom včeč, opusti, da bo po tolikih letih zadobil veljavo zakon, po katerem bo mogoče sodiščem ostro zasledovati ponarejevalce Živil in jih tudi ostro kaznovati. Ne bom navajal posameznih ponarejevanj, vsaj se je o tem že toliko v tej visoki zbornici razpravljalo. Le en pa važen kmetijski pridelek, ki se zelo ponarejnje, hočem natančneje razpravljati toliko bolj, ker vem, da skoro vse avstrijske kmetijske družbe pričakujejo, da se pri razpravi tega zakona oglasi kak poslanec iz vrste kmetskih interesentov in zboru pojasni, da tu se gre tudi za varstvo kmetijskih interesov. Iz razprave pred leti že vemo, da znaša izvoz umetnega masla iz naše države v inozemstvo na leto nad 5 milijonov goldinarjev; koliko se ga doma osobito po mestih — gostilnah porabi, si moremo pač misliti. Vsaj nas v tem spričuje tudi članek v nekem tukajšnem dnevniku, v katerem zadruga dunajskih sladčičarjev roti državni zbor, da naj ničesar ne sklepa proti umetnemu maslu, brez katerega ne more njih obrt obstati, ampak bi jo zadel hud udarec, ako bi morali le naravno dražje maslo rabiti. G. poslanec dunajske trgovinske zbornice je dejansko zagovarjal industrijo umetnega masla in hvalil dobroto takega masla. Ukusi so sicer razni, vendar pa mi bodi dovoljeno, da o sestavi umetnega masla, o njegovem bistvu govorim, da vidimo, ali je res tako zdravju hasljivo. Umetno maslo napravlja se iz loja, toliko govejega, kolikor še več iz koštrunovega. Ne da se oporekati, da loj ni porabljiv. Ubožec je zadovoljen, da si zabeli pusti krompir ali suho moko; pa nič manj se mora priznavati, da je mnogo slabotnih ljudi, ki take tolšče ne morejo prebavljati in obole na želodcu. Zagovornikom takega umetnega masla pa si dovoljujem v resni študij navesti , kar sem prav te dni bral v poročilu zdravstvenega državnega sveta v Berolinu, da so preiskave dokazale, da se pogostoma podeluje v umetno maslo tudi tolšča — loj poginenih živali. Zato želim, da bi se od strani ljudstva, osobito pa od strani zdravstvenih uradov, ki imajo dolžnost skrbeti za zdravje ljudstva, vsikdar malo bolj pazilo na ime umetno maslo. (Konec slidi.) Politični pregled. V Ljubljani, 31. oktobra. Državni »bor. Poslanska zbornica je rešila včeraj več prošenj. Peticija inženerjev glede spremembe inženerskega naslova se je odstopila vladi v nadaljno rešitev. Na to je sledilo posvetovanje o poročilu kazenskega odseka glede sklepa gospodske zbornice in o zakonu glede živil. Vladni zastopnik, sekcijski načelnik Plappart je pojasnjeval vladino stališče, ki ima opravičene pomisleke, da bi deželni zbori mogli določiti kvalifikacijo nadzornikov. Druge resne pomisleke provzroča § 25., ker bi na podlagi „Francois Louvet I On je zanesljiv in zvest ter je že pri vodi, kjer je pripravljen čoln". — „To tu", pristavil je, izročivši mi z zlati napolnjeno mošnjo, „varno shrani! Potrebovali bodemo." Reči sem hotel še nekaj, toda silil je k naglosti in me odpustil. Takoj sem se podal v delavnico, oblekel delavsko obleko in utaknil h sebi oster nož. Nato sem hitel po vrtu k reki, kajti vrt se je raztezal prav do Loare. Našel sem Louveta pri čolnu. Za pasom je imel dva samokresa in mnogo govoril o svoji zvestobi do gospodarja in hrabrosti, ako bi se nam kaj pripetilo. Meni njegovo vedenje ni bilo nič po godu, nisem se mogel ubraniti nekega strahu, misleč, kako zadovoljno je vedno govoril o morijah, in zabavljal izdajicam. Toda misli, da bi nas utegnil izdati, sem se branil, vsaj je vendar same dobrote od gospode užival. — Znosila sva veliko množico zelnatih glav in zelišč iz vrta in rastlinjaka v čoln in ravno dokončala deln, ko je gospoda prišla. Gospod je bil opravljen kakor težak in imel na glavi jakobinsko čepico, ženske pa kakor vendejske kmetice, tudi dečka in Lucija so bili prosto oblečeni. Vsak je imel vrečo z jedili in palico v roki. Dolgo so morali že misliti na beg, sicer ne bi bili tako hitro gotovi. — Ženske in otroci so se vlegli po dolgem na dno čolna, zakrili smo jih s pripravljenim blagom. Nato sva prijela jaz in Louvet za vesli, gospod je krmaril in odrinili smo. (Dalje slidi.) tega odstavka dotični tehnični faktorji pri preiskavi delali po svoji lastni volji. Dalje je izjavil govornik, da bode vlada umaknila vse druge želje, da se tem ložje in hitreje reši ta prevažni zakon. Potem, ko so govorili še nekateri govorniki, se je zaključila debata. Posl. Hofmann utemeljuje nujni predlog, naj vlada še pred božičnimi prazniki predloži zbornici obrtno novelo. Trgovinski minister baron Glanz je izjavil, da vlada pripozna važnost obrtnega vprašanja in da bode vsled tega delala na to, da pomore obrtnemu stanu do samostojnosti. Ob jednem bode pa tudi skrbela za obstanek vseh delavskih slojev; pri tem se bode posebno ozirala na skupni družabni organizem. Nujnost tega važnega vprašanja se je pokazala pri nas bolj očividna, kakor kjerkoli drugje. Ne more pa z gotovostjo obljubiti, da se bode mogla predložiti dotična predloga ob zaželje-nem času; vkljub temu bode delal na to, da ugodi opravičeni želji. Za njim so še govorili posl. Polz-hofer, Exner in dr. Lueger. Na to se je seja zaključila. Prihodnja seja bode v četrtek. Imenovanje. Neki dunajski list porota, da bode moravski ces. namestnik baron S p e n s imenovan predsednikom deželnega nadsodišča v Gradcu. Baron Spens je bil preje dvorni svetnik pri kasa-cijskem dvoru. Kot novi ces. namestnik na Moravskem se imenuje grof Coudenhove, sedanji deželni predsednik v Šleziji. Konzuli. Avstrijski tovarnarji se pritožujejo, da ne morejo tekmovati z vnanjim svetom. Svetovne trge preplavljajo v prvi vrsti angleški izdelki, deloma tudi nemški. Vzrok temu, pravijo, je, ker ima Avstrija premalo konzulov nastavljenih v trgovskih mestih. V dunajski zbornici je na nedostatek že opozarjal poslanec dr. Gessmann. Kakor se poroča, hoče sedanji trgovinski minister baron Glanz od delegacij zahtevati večjo svoto za konzulate, da bodo vspešneje podpirali avstrijsko trgovino. Temu bi mi ne ugovarjali, toda avstrijska trgovina je v vnanjih deželah na slabem glasu, ker razpošilja večinoma slabo blago. V tem oziru je treba kaj storiti. Nemčija. V gorenje šleskem volilnem okraju Plaz - Ribnik je zmagal katoliški Poljak dr. Rad-manski z 12.000 glasovi proti zaslužnemu članu nemškega centruma, baronu Huene-ju. Dr. Rad-manski bode sicer gotovo pristopil v centrum, toda Poljaki so hoteli vladi pokazati svojo nevoljo, da se ne ozira na narodne zahteve Poljakov v šoli in uradov. Dogodki v Turčiji. »Reuters Office" se zasebnim potom poroča iz Carigrada o velikanskih nemirih, ki so se pojavili zadnje dni v bližini Erze-ruma in Trapezunta. Poročilo pravi, da je 500 oboroženih mohamedanskih rovarjev napadlo Armence v bližnjih vaseh, kjer so ropali in požigali stanova-lišča. Za ubeglimi Armenci so streljali, mlade može in žene sežigali na gromadah, ostale pa mučili na mnogovrstne načine. Na tak grozovit način je padlo nad 150 Armencev. Požgali in oskrunili so tudi vse armenske cerkve. Baiburtski governer, h kateremu so pribežali nekateri Armenci ter ga prosili pomoči, je odposlal samo tri orožnike. Toda še ti so došli veliko prepozno. — Akoravno omenjeni list pripomni, da je treba še čakati na potrditev te vesti, in je morda poročilo nekoliko pretirano, je vendar dovolj jasen dokaz, kako malo koristijo potrjene in deloma že uvedene preosnove v Armeniji. Armenija. V Mali Aziji so še vedno krvavi razpori med Armenci in Turki. Skoraj povsod Turki prično prepire. Vsled tega je turška vlada pomnožila vojaške posadke v nevarnejših krajih. Vse evropske vlade, piše ruski vladni list, morajo skupno pritiskati na Turčijo, da naredi red in mir v svojih deželah. Berolinska pogodba naroča Turčiji razne reforme, toda Turčija ima gluha ušesa. V armenskem vprašanju pa Anglija zasleduje, kakor vedno, svoje koristi. Iz tega se razvidi, da hoče ruska vlada dobiti večji vpliv v Carjemgradu, kakor Angleži, ki vedno prež^ na bogat plen, ako razpade Turčija. Cerkveni letopis. Avstrijci pri papežu. Iz Rima, 27. oktobra. Po osemdnevnem bivanju v Rimu so avstrijsko-ogrski romarji danes zapustili večno mesto ter se deloma vrnili v domačijo , deloma pa se podali v divni Neapol. Pretečeni četrtek t. j. 24. t. m. so imeli zaslišanje pri sv. očetu, katerega se je vdele-žilo več nego 200 oseb. Najprvo so sv. oče v zasebnem zaslišanji sprejeli romarska voditelja, kneza ■ 01ary Aldringen in Monsig. de Lippe, katerima sta se pridružila tudi dunajčana, g. dr. Svarc in frančiškan observant P. Peter, kateri poslednji je imel posebni nalog, da prosi papeža, naj bi blagovolil blagosloviti krasno, dragoceno obleko, katero je lastnoročno naredila blaga nadvojvodinja Marija Terezija, soproga N. V. Karola Ludovika in jo darovala Mariji v Loretu. Sv. oče so z mnogo zadovoljnostjo občudovali krasno delo ter se pohvalno izrazili o njegovi lepoti in dragocenosti. Podali so se potem v veliko dvorano „SaIa de Trono", kjer so zaslišali dostojanstvenike romarjev, mej katerimi so bili: gosp. Jožef pl. Negri, kanonik dunajske metropolitanske cerkve, preč. gosp. Kirchberger, kneginja Lobkovic, grofinje 0'Hegerly, Lambrecht, Aichelburg, Grande-mann, baronovka Peterdorf in gospodična Schuch. V klementinovi dvorani je potem monsig. Nagi, vodja nemškega hospica deli' Anima, imel slavnostni govor, kojega so romarji odobravali s živahnim običajnim „Hoch!u členi kongregacije „del' SS. Re-dentore" so zapeli prelepi za ta slučaj zloženi motel. Knez Clarj je potem prebral latinsko „adreso", na katero so sv. oče tudi latinsko odgovorili. Pogovarjali so se potem s posameznimi romarji prav po očetovsko, dali so poljubiti roko in blagovolili sprejeti darove sv. Petra, katere so romarji donašali. Razun gori omenjenih odličnjakov so se zaslišanja vdeležili še mnogi drugi izmed duhovstva in svetovnih, mej katerimi je bil tudi eksc. g. Wittek, nekdanji avstrijski trgovinski minister s svojo sestro. K sklepu so sv. oče podelili vsem sv. apostoljski blagoslov ter tudi navzoče duhovne pooblastili, da svojim župljanom enaki blagoslov podelijo. Sv. oče so za visoko starost še vedno krepkega zdravja, glas njih je zvoneč, oko bistro in živo, beseda segajoča v srce I Taka zaslišanja se vrstijo skoraj dan za dnevom in to znači, da so neresnična sporočila glede slabotnega zdravja Njih Svetosti. Blagoslovljene. Iz Mekin pri Kamniku se nam poroča: V nedeljo 27. t. m. se je vršilo v našej župnijski cerkvi znamenito dejanje, bil je namreč vnovič posvečen oltar v zgodovinski kapeli sv. Kolomana, v katerej so po stenah naslikani grbi in imena bivših opatinj v tukajšnjem samostanu klaris. Bila sta kapela in oltar t njej zelo zapuščena; posebno oltar je ves razpadel, da je bil skoraj razvalini podoben. Skrajna potreba je bila, da se oltar zopet pripravi v dober stan. Lotil se je težavnega dela selški slavno-znani kipar gospod Grošelj. Izvršil je delo svoje prav mojstersko; iz oltarske podrtije je vzrastel izpod njegove roke zares krasen oltar, ki kinča sedaj našo lepo, zgodovinsko znamenito cerkev. Gospoda Grošelja, čegar umetniška dela slavč celo preko slovenskih meja, ki je pa vkljub temu slovesu skromen mož in popolnoma krščanskega mišljenja, priporočamo o tej priliki cerkvenim predstojnikom iz skušnje in prepričanja. Prenovljenje kapele in oltarja je stalo okroglih 600 gld.; seveda bi te svote mala naša župnija ne zmogla lahko, sosebno ne v tekočem nesrečnem letu, ko bi nam ne priskočil na pomoč velikodušen dobrotnik, naS rojak visokočastiti gosp. kanonik Juraj Jan, bivši dekan v Dolini v Istri; ta nam je daro-ral v ta namen 200 gld. in omogočil popravo. Naj je tu temu dobremu gospodu, Čegar blago srce in radodarna roka sta tu v obče znana, izrečena javna zahvala. Omenil bi še nekaj. Naše po potresu zelo poškodovano župnišče in cerkev sta večinoma že popravljena. Morali smo za te poprave, ki znašajo po konkurenčni obravnavi čez 1500 gld., denar na posodo jemati. Obljubljena je bila tudi nam državna pomcč. Pa kedaj bode ta prišla? Konkurenčno obravnavo smo imeli tu že 21. junija; tedaj je že nad štiri mesece in še vendar nam ni došla nobena podpora, čeravno čujemo, da je podporni denar za cerkve in župnišča že v rokah visoke c. kr. dež. vlade. Jednake tožbe se čujejo tudi od drugod. Utemeljena je tedaj naša prošnja do visoke c. kr. dež. vlade, da prej ko prej razdeli podporni denar, ki je namenjen za cerkve in župnišča. Prosimo lepo. Deželnozborske volitve. Iz Krškega okraja smo prejeli nastopno pismo, katero razpošilja novomeški dr. Slane po novomeškem, krškem in kostanjeviškem okraju. Pismo a svojo surovoatjo označuje liberalno agitacijo. Glasi se: Pri nas so kmetje s Pfeifer-jem nezadovoljni. On je in narboljši njegovi prijatelj mora to potrditi, za poslanstvo za nič. Bolan je in njegova glava ne mora delati. Velika okraja našega in Vašega okrajnega glavarstva imata zastopnika, kakor si ga slabšega ne moramo misliti in nobeden se ne gane, vse pustite kapelanom in župnikom, sami nimate nič možgan. Pa ste vendar Vi davkoplačevalci in kapelani ne in župniki majhno iu nobeden njih Vaš gospodar. Meni se vidi, da je duhoven uradnik narodov. Pri nas in gorenjem delu Kostanjeviškega okr. bodo pazili na volitev volilnih mož; Dajte to tudi Vi storiti I Nimamo še sposobnega proti kandidata, moral bo biti ekonom — pa dc dneva volitve ga bomo že kje iztaknili. Dežela je kmetijska in komaj dva kmetska poslanca bosta sedela v dežel, zboru. Ali je to sramota I Toliko kakor Pfeifer dela, premora vsak pametnejši kmet, če tudi malo drema. Pfeifer je bil dober prijatelj narodnemu razvoju ter ga je podpiral, ali to ne more biti toliko zasluge, da bi dolenjski kmetje bili dolžni, do >je-gove smrti čakati na pametnejše postopanje. Dokler pa smrt ne pogrne plašča čezenj, se mož ne bo odrekel poslanstvu. Pazite tedaj pri volitvi volilnih mož. Odličnim spoštovanjem Dr. Slane, m. p. Rudolfovo, 25. okt. 1895. Temu surovemu, v spakedrani slovenščini sestavljenemu pismu dr. Slanca, nimamo ničesar pristaviti, ker na tako nerodno nasajene burklje se ne bode nikdo nataknil, pač pa moramo resnici v čast spregovoriti par besed o hvalevrednem delovanju poslanca Vilj. Pfeifer j a. Dasi mu dr. Slane piše nekak nekrolog v tem pismu, vendar je tudi v zadnjem času Pfeifer prav pridno deloval. Govoril je dne 15. jul. t. I. za nadaljevanje dolenjske železnice ; iz stenografičnega zapisnika posnamemo, da je Pfeifer govoril dne 14. in 30. marca, potem 9. in 11. maja pri najvažnejšem predlogu o davčni preosnovi in sicer pri onih določbah, ki se tičejo kmetijstva, v ta namen je sklical letos tudi shod volilcev v St. Jerneju; govoril je dalje v deželnem zboru za vpeljavo poldnevnega poduka na deželi. Jednako je prejšnja leta vselej povzdignil svoj glas pri razpravah, ki zadevajo vzlasti kmetski stan n. pr. o trtni uši, o strogosti pri iztirjavanju davkov, o davčnih eksekutorjih, o olajšavah glede legalizacije, o vojni postavi, o novomeški vojašnici, o valuti, o vinski klavzuli. Lehko torej rečemo, da je povsod bil na svojem mestu poslanec Pfeifer, ko se je šlo za blagor kmetskega stanu in vse to vkljub temu,, da je bolan, in da njegova glava ne mora delati" , kakor piše neslani dr. Slane. — Kmetje volilci pa iz tega lahko spoznajo, da liberalnim agitatorjem ni na tem, da bi kmetje dobili dobre zastopnike, ampak le hočejo, da pride v deželni zbor mnogo liberalnih pristašev, potem pa je vse eno ali delajo ali — dremljejo. — Zato : Pozor volilci I * * * Iz Črnomlja. V nedeljo 27. t. m. je bil v prostorih Franca Jermana v Črnomlju volilni shod za bodoče deželnozborske volitve. Vsled zelo neugodnega vremena je bila vdeležba primeroma bolj majhna. G. kaplan Janez P ris to v je razložil volilcem, zakaj da so tako važne te volitve. Povedal je, če bote volili slabe, brezverne po-Blance, bodo take i postave; kazal je nadalje, kako so liberalci v deželnem zboru delali na korist ljudstvu, navajal lovski zakon, gledišče, prevelike troške za deželno bolnišnico i. t. d. Naštel lastnosti kandidatov za kmečke občine in toplo priporočal č. gosp. Franca Schweigerja, župnika na Radovici. Navzoči so odobravali njegov govor. G. Schweiger ima veliko večino kmečkih občin svojega volilnega okraja za se in bode brezdvomno izvoljen. Kat. delavski dom v Zagorju. (Konec.) Drugi govornik je razvijal razmerje katoliških delavcev do socijalnih demokratov. Na jasnem moramo biti. Katoliški delavci ne skrivajo svojega programa. Očite so njihove zahteve gledd na družabne preosnove, očit pa tudi njihov temelj namreč načela krščanske vere. Socijalni demokratje pa pri svojih agitacijah povedo samo toliko, kolikor jim kaže. O svojem materijalističnem temelju radi molči in še-le pripravljajo svoje privržence za materijalizem s tem, da napadajo cerkev in duhovnike. Temelj socijalni demokraciji je popolnoma brezversk in re-volucijsk. Znanstveni voditelji socijalnega demokratskega gibanja priznavajo to brez ovinkov; v aoci-jalnih knjigah in spisih sploh to povsod opažamo*); v agitacijskih govorih se pa še ne upajo tega naravnost trditi, marveč celo često pravijo, da nimajo nič proti veri in da v revoluciji nikakor ne mislijo fizične sile. — Naša dolžnost je torej prisiliti soci-jalne demokrate, da se pokažejo, kakeršni so, da ljudstvo jasno izpozna tudi njihov temelj in se ne da varati neresničnim zvitim besedam, češ da soci-cijalna demokracija ne pobija vere, marveč samo škodljivi vpliv duhovnikov in cerkve. Program krščanskih delavcev je vseobsezajoč in na stališču prave pravičnosti razmotriva vse čase in vse kraje, ker stoji na temelju, da vlada svet večna Pravičnost, ki vedno dosega svoje vzvišene namene in vedno pomaga pravic do zmage, če ne že na tem svetu, pa na onem, mej tem ko soc. demokratje nimajo dati ničesar sedaj živečim rodovom, nimajo nobenega tolažila za tiste, ki so zatirani umrli in se zanašajo le na nujni gospodarski razvoj, katerega blagonosne zadeve bodo vživali zanamci. Za bolnike, za pohabljence i. t. d. nimajo nobene utehe tudi v kesnejši dobi. Strankarska in omejena so njihova načela, strankarska in omejena je tudi sreča, ki jo po njih obetajo ubogim proletarcem. Katoliški delavec se mora zavedati vseobsež-nosti svojega nazora o svetu in zato se mora vesti s socijalnimi demokrati primerno ti zavesti I krotko, ponižno, prizanašljivo in ljubeznjivo. Tretji govornik č. gosp. Fr. H i e r š e, ki je vkljub težavni poti prihitel z Vrhpolja k svojim ljubim zagorskim prijateljem, je pojasnoval božjo politiko, zakaj Bog pripušča toliko krivic in zla na svetu. Razložil jo je s tremi resnicami: 1. kar ljudje lahko stord, tega Bog ne stori, 2. veljava 10 božjih zapovedij je stalna in če jih ljudje ne drže, 80 sami krivi nereda in zla; 3. Bog je pustil človeku slobodno voljo. Temeljito premišljeni in navdušeni govor je očaral zborovalce. Zadnji govornik g. Jos. Gostinčar je razvijal krščansko-socijalni delavski program. Vzlasti je poudarjal zavarovanje za starost in volivno pravico. Delavčeva prepričevalna, po vsebini in obliki dovršena beseda je vnela vse navzoče, ki so se čudili izobraženosti in temeljitosti neumorno delavnega tajnika ljubljanskega slov. kat. del. društva. S tem je bil shod končan. Zabavni del je bil zelo spretno izbran. Najpreje je nastopila Anica Habatova in je s krepkim povdar-kom in lepo ponašo slovesno predavala „našo pesem," kateri je pridejana zadnja kitica naznanjala pomen slavnostnega dne, ko se je posvetil delavski dom, delavsko zavetje, želeč mu: Trdno stoj, naS dom preljubi, Skrbno brani nas pogubi, Da nas ne vbiti propast, — Delu v veri pevaj čast! Ljubki deklici se je po pravici ozivala gromka pohvala. — Kaj naj bi še omenjali izmej bogate vrste v načrtu določenih in trenotno vzbujenih točk ? Šaljiv erečolov, navdušeno vsprejete napitnice mil. stolnemu proštu, č. g. župniku, družbinema prijateljema gg. Mihelčiču in Deteli in drugim, lepo petje nekaterih udov ljubljanskega političnega slov. *) V vzgled je navel govornik iz »Soc. demokrat. Lese-buch« te-Ie stavke: >Der ist ein Luinp, der eines Gottes Walten In Wort und Schrift demUthig anerkennt«. — »Wir sind's. Dafdr den Fluch den Alten, Die uns gelehrt die Hande halten«. — »Ich frag den Teufel um die Holle Und in den Himmel will ich nichtc. — »Das dringendste Bedilrfnis ist, dass vom Hause allem verderblichen religiosen Einflusse der Schule entgegen gear-beitet werde, dass man schon dem Menschen von Kindheit an helfe, sich von den Umklammerungen des religibsen Po-lypes zu befreien« (die BLbel in der Westentasche. O. Har-niseh. Berlin). »Die Wissenschaft lehrt und beweist nur den Materi-alismus; ein vvahrer soz. Demokrat kann daher nichts an-deres, als Matcrialist sein< (Liebknecht). »Wenn die Socialdemokratie heute den Aufstand und Attentate auf einzelne Personen verwirft, so deswegen, weil die historiseh gegebenen Verhaltnisse diese Arten des Kam-pfes zu unwirksamen machen und das Proletariat auf an-dere, wirksamere Arten verweisen, Strikes, Boykotts, Wahl-kampfe, parlaraentarische Kttmpfe und dergleichen< (Kantsky Darvvinismus und Mazismus N. Z. 94/95, str. 712). kat. delavskega društva, ki so vrnili obisk svojih ljubih zagorskih sobratov o priliki socijalnega posvetovanja, — vse to je ohranjalo in množilo dobro voljo vsem vdeležencem. Bilo je mnogo veselja, pa tudi mnogo duševnega bodrila. Vzlasti slovesno tre-notje je bilo, ko je č. g. Rožnik omenjal, kako so nedavno sramotno napadli zlobneži mil. kneza in škofa; jednoglasno se je obsodilo to grdo dejanje in izreklo prevzv. nadpastirju globoko sožalje. Posebej moramo pa omenjati dovršeno predstavljana dramatična prizora »Siromak", ki ga je po Cegnarjevi pesmi izvrstno predstavljal zagorski rojak, slikar g. Sušteršič in „Stari Kranjec", ki gaje v stari domači noši vprizoril z dovršeno naravnostjo g. Vahtar. — Zaslužila sta obilno pohvalo, s katero se jo nju in oduševljeno deklamacijo g. A 11 -mana, ki je za njima nastopil, obsipali navzoči. Tudi šaljiva igra »Pravica se je skazala" se je izvrstno sponesla. Tipična sta bila žida bošnjarja Izak in Abraham gg. Vahtarja in Rebola; lahkoživa dijaka sta z dramatično določnostjo predstavljala gg. Altman in Kranjec; berač (g. Perko) je v dovršeni maski s svojimi dovtipi vzbujal gromovit smeh; rokodelca (gg. Gostinčar in Sušteršič) sta tudi popolnoma ugodila svoji nalogi. Vzlasti Sušter-šičeva pesem „Z Bogom" je ganila poslušalce. Vložil je vanje vse občutke z doma odhajajočega rokodelca, „Ko se s svojimi poslavlja, Ko domaČi kraj pozdravlja, Kliče goram, cvetnim logom Z Bogom, z Bogom." Lep je bil nedeljski večer in le prehitro se je bilo treba raziti. Navdušenje navzočih družbenikov kat. delavske družbe je pričalo, da se jim je ob prvem hipu prikupil in do srca priljubil njihov lepi novi dom. Hvaležnost do preč. njegovega utemeljitelja jim je prekipevala v duši in je utrdila bratsko mejsebojno zvezo mej duhovniki in delavci. Veselili smo se ustanovitve prepotrebne zagorske družbe, a naše veselje je bilo še mnogo večje, ko smo v novem domu že videli uresničenih precej naših nadej. Tudi mnogobrojni pozdravi: idrijske kat. delavske družbe, č. g. kan. Kluna, kamniških in radovljiških zborovalcev itd. so izražali isto veselje. Bog, ki je dozdaj podpiral to socijalno delo, izvedeno v smislu in v duhu sv. Očeta Leona XIII., naj je blagoslavlja še dalje po besedah mil. prošta zagorskim delavcem v časno in večno srečo ! Dnevne novice. V Ljubljani, 31. oktobra. (Volitve volilnih mož.) Danes so se pričele volitve volilnih mož za deželni zbor, in sicer z lepim vspehom za katol.-narodno 6trauko. Iz Planine se je nam namreč brzojavilo danes popoludne: Veličasten izid. Izvoljenih vseh sedem volilnih mož katol.- narodne stranke. Dobili so 95 glasov, nasprotniki 9. —Slava zavednim notranjskim vo-lilcem v Planini. (Na dan vseh Svetnikov) ob 4. uri popoludne poje pevsko društvo »Slavec" v spomin svojim umrlim članom žalostinke na starem pokopališči poleg velikega križa. (Darovi za poplavljene barjane.) Vredništvu »Slovenca" je izročil za barjane: Preč. gosp. prelat dr. Jan. K u 1 a v i c 10 gld.; profesor dr. Iv. J a -nežič 5 gld.; A. K. 10 gld. — Kdor kaj more, naj pomaga, zakaj potreba je nepopisno velika. (Narasla Kolpa.) Od Fare pri Kostelu, 28. oktobra : Vsled silne množine padlega dežja zadnje dneve je Kolpa tako narastla, da je prestopila svoje bregove in se razlila po rodovitnem polju. Škodo je napravila precejšnjo zlasti pri žagah, mlinih in na polju, ker je na mnogih krajih deloma še ne spravljene poljske pridelke odnesla deloma odplavila rodovitno zemljo. Iz mnogih hiš blizo Kolpe ležečih so se morali radi varnosti izseliti ljudje in živina, tudi v kletih napravila je narasla voda mnogo kvare. Na žagi v Srobotniku žida Neubergerja je škode več kot tisoč goldinarjev ; pravijo, da je tudi utrgala jez v Gustemlaru, lastnina Ivana Bolfa v Delnicah. Ljudje že ne pomnijo od 1873. leta tako velike vode; in le leta 1852. bila je za kakega pol metra višja. (Pevski večer) na čast umrlemu skladatelju Volariču in v podporo njegove obi-telji priredi pevsko društvo »Slavec" v nedeljo dne 10. novembra v salonu »pri Maliči". Ker je ta spominski večer združen tudi z dobro- delnim namenom, nadejati se je mnogobrojne udeležbe. Vse natančneje objavimo pozneje. (Zdravje v Ljubljani) od 20. do 26. okt. t. 1. Število novorojencev 12, umrlih 15. Mej njimi za davico 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 3, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 4. Med njimi sta 2 tujca in 5 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 8, za škarlatico 1 in za davico 12. * * * (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Župnija Brezovo se je podelila č. gosp. S t o 1 z u , kaplanu v Smartnem. — Z nova nameščen je č. g. Andrej K e č e k, provizor v Brezovem, kot prvi kapelan v Rajhenburgu. — Premeščena sta čč. gg. kapelaua Jožef Plepelec od sv. Tomaža pri Veliki Nedelji k sv. Nikolaju pri Ormožu in Franc V a 1 e n k o iz Rajhenburga k sv. Tomažu pri Vel. Nedelji. (Iz Nove Cerkve), 30. oktobra. »Slov. kat. bralno društvo v Novi Cerkvi" je imelo v nedeljo, 27. oktobra svoj prvi občni zbor. Dasi je bilo vreme zelo neugodno, prišlo je mnogo naših kmetov k zborovanju. Preč. g. kanonik dr. Lav. Gregorec pozdravi prijazno vse navzoče. Omenja, da so pravila potrjena in razpravlja v daljšem govoru korist, potrebo in namen novega društva. Koristno in potrebno je za izomiko našega ljudstva. Važno je za poduk v gospodarskih in narodnih rečeh. — Da smo se ohranili Slovenci — povdarja preč. g. govornik — je 1. uzrok v tem, da so naši predstariši sprejeli sv. vero. Kot ponižna lipa so se uklonili pod sladek jarem Kristusove vere. 2. vzrok je požrtvovalnost plemenitih mož, kakor so pokojni vladika Slomšek, ki so nam ohranili milo slovenščino. Kako obilen sad je rodilo njihovo blagonosno delovanje, priča nam slavna družba sv. Mohora, ki šteje letos nad 72 tisoč udov. Tem možem moramo hvaležni biti, je spoznavati in ceniti. 3. da smo pod slavno habsburško dinastijo. Naš svitli cesar ljubijo vse narode. Vsi narodi imajo pravico do omike. Zato zakličimo trikrat .živijo" presvitlemu cesarju. — Domači pevski zbor je rešil svojo nalogo vrlo dobro. Milo doneče slovenske pesmi segale so v srce radostnim zborovalcem ter vnemale jih za vero in dom. (S Štajerskega) se nam piše, da je ondi letos dozorela izvrstna vinska kaplja. Tako nam poročajo, da je v Stopercah in 2etalih pri Rogatcu dobiti izvrstno vino po 70 do 80 gld., črnino od 90 do 100 gld. štrtinjak. Letošnje vino bo podobno onemu iz leta 1885. (Učiteljska imenovanja.) Podučitelja na meščanskih šolah Henrik Neugebauer in Henrik Grubbauer, dalje učiteljica Fr. Z a g o r c so imenovani defiaitivnimi učitelji. * * (S Koroškega), dn£ 30. okt. Novo šolo otvorijo ob Vseh svetnikih v Salu pri Bajtišah. Otroci so vsi slovenski, bode li tudi šola slovenska, je še — vprašanje. — Kat. delavsko društvo prevaljsko je imelo minulo nedeljo 27. okt. v Črni shod, ki je bil vkljubu skrajno neugodnemu vremenu dobro obiskan. Govornik, vč. g. kaplan J. Ebner je govoril o zadrugah in društvih, ki imajo namen delavca podučevati o njegovi časti, plači, varstvu itd. (Samomora.) V Reichenfelsu v labudski dolini se je obesil krojaški pomočnik J. Walcher. Bolehal je bil dalje časa. V Spod. Dravbergu je po noči 29. okt. skočil v Dravo nočni čuvaj Polak. Vedni prepiri z ženo so vzrok samomoru. * * * (Povodenj.) Z Broda na Kolpi se poroča, da se je Kolpa dne 27. t. m. nenadoma razlila po ulicah. Vsak si je prizadeval, da je rešil, kar mogoče. Največ živine izgnali so čez most na Kranjsko. Ob 5. uri popoludne je bil preplavljen ves Brod. Župnišče je od vseh stranij zalito, tako da je dohod nemogoč. — Voda vali saboj deske in hlode, da celo velikanska s koreninami vred izruvana drevesa. Ob 5. uri je odnesla kopališče. Od 1. 1852 ne pomnijo na Brodu take poplave. (Iz Zagreba) se poroča, da je 29. t. m. Sava narasla na 4'40 m nad normalom. Poplavila je savsko cesto do kolodvora južne železnice ter pridrla celo v sredino zagrebškega mesta na vseučiliščni trg. V Petrinjski ulici proti Trnju in po drugih cestah so nameščeni mestni organi, ki se noč in dan prizadevajo pomagati nesrečnim seljanom, borečim se z besnim elementom. Najreč škode je na savski cesti, kjer je deloma uničeno posestvo usmiljenih sester. (Pet delavcev je zmrznilo) 18. t. m. pri Jasenku na Hrvatskem. Po noči so zgrešili pot v snegu in ntrujeni so polegli. Drugo jutro so jih dobili orožniki mrtve. # * * (Koliko moramo pokaditi v prihodnjem leta,) je dobro znano finančnemu ministru. V prihodnjem letu moramo izdati za smodke 1,833.000 gld. več, kakor v tekočem letu; finančni minister v6 to iz prepričanja. Od leta 1889 neprestano narašča uporaba tobaka, in sicer povprečno za poldrugi milijon. V prvi polovici letošnjega leta izkazuje tobačni monopol že 1,246.548 gld. več dohodka, kakor v jednakem času prihodnjega leta. Društva. (Odbor s 1 o v. kat. aka d. društva »Danic e"> se je pri občnem zboru 29. t. m. 1895. 1. sledeče sestavil: Predsednik, stud. iur. Val. Le-vičnik; podpredsednik , stud. iur. Štefan Pregelj; tajnik, stud. iur. Franc Itovar; blagajnik, stud iur. Ivan Capuder ; knjižničar, stud. theol. Blaž Brdnik; arhivar, stud. iur. Pavel Valjavec. Z odličnim spoštovanjem za odbor: Val. Levičnik stud. iur., tč. predsednik. F. Ilovar, stud. iur., tč. tajnik. (Sloven, delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru) priredi dn6 1. nov. zvečer ob polu 8. uri v prostorih J. Bedeneka za bavni večer. Predstavljala se bode žaloigra »Mlinar in njegova hči". Z ozirom na to, da se bode pred-stavliala prva slovenska igra, vabi odbor na obilno vdeležbo. (Katol. polit, društvo pri sv. Križu) ima prihodnjo nedeljo, dn4 3. novembra ob 4. uri popoludne javen shod, na katerem bodeta govorila poslanca dr. L. Gregorec in Dragotin Hribar. Po shodu bode v gostilni Fr. Ogrizeka prosta zabava. (»Narodna čitalnica" v Celju) priredi dne 10. novembra v svojih prostorih redni letni občni zbor z naslednjim vsporedom : 1. Branje zapisnika. 2. Nagovor predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo računskih preglednikov. 7. Volitev predsedstva. 8. Volitev odbora in namestnikov. 9. Volitev računskih preglednikov. 10. Raznoterosti. Narodno gospodarstvo. O borzi. Finančni minister Bilinski sicer še ni obiskal barona Rothschilda, kakor je to storil njegov prednik, vendar pa je na drug način pokazal, kako toplo se zauimlje za borzo. Finančni minister je namreč določil, da so se 15. oktobra izplačali brez eskompt-nih obrestij dne 1. novembra potekli kuponi jed-notnih notnih rent in loterijskega posojila od leta 1860, ki znašajo skupno več nego 20 milijonov goldinarjev. Akcija g. Bilinskega pomeni, da država izplača 20 milijonov gold. pol meseca pred obrokom, in sicer brez obrestovanja. Pri tem činu izgubi država 34.000 gld. samih obrestij. Dalje pomeni to, da je podaril finančni minister avstrijskim bogatašem lepo svoto 34 000 gld., kajti ti dobe svoje kupone 14 dni popreje v roke, ne da bi morali plačati za to kake odškodnine. Zasebni dolžnik bi ne bil tako prijazen, kajti on bi zahteval, da se mu za to izplačajo v deželi navadne obresti. To nenavadno postopanje gosp. Bilinskega se tolmači z veliko denarno revščino na »denarnem trgu". Denarni trg je metaforični izraz za borzo; denarna revščina pa pomeni, da je borzijauskim špekulantom pošel denar, vsled česar mora država pomagati. Ne glede na to, da mnogo ljudij v Avstriji boleha za denarno revščino in da je pomanjkanje kapitala drugje še bolj občutljivo, kakor na borzi, ne da bi država kaj pripomogla, se nam vendar usiljuje vprašanje, zakaj prepusti g. Bilinski borzi 20 milijonov zastonj na razpolago ? Ako že misli, da je dolžan odvrniti denarno revščino na borzi, zakaj ne zahteva jednakega plačila, kakor borza, ako državi pomaga iz denarne revščine ? Borzijanski listi zagotavljajo, da smatra borza to vladino postopanje za borzi posebno dobrohotnost. Tega mnenja smo tudi mi. Telegrami. Dunaj, BI. oktobra. Poslanec Povše in tovariši so stavili nujni predlog, naj država nakloni izdatno pomoč za preplavljence v ljubljanski okolici in po drugih krajih. Predlog se je izročil proračunskemu odseku. Dunaj, 31. oktobra. V proračunskem odseku se je včeraj pričelo posvetovanje o osmini darovanje letu 1866 padlim Cesar je podelil državnem proračunu. Posl. Kozlovski je pri točki o finančni upravi zagovarjal uredbo plače za diurniste in za davčne izterjevalce. — Menger je predlagal, naj se davki plačujejo tudi v poštnih hranilnicah, kar bi bilo ceneje za davkoplačevalce in bolj prikladno za urade. Ostro je obsojal prestrogo iztirja-vanje davkov ter kritikoval brezozirno postopanje davčnih nadzornikov. Glede diurni-stov želi, da se uvede zanje zavarovanje za bolezen in nezgode. — Bilinski zagovarja davčne urade, a obeta, da se bodo pritožbe natanko preiskovale. Dunaj, 30. oktobra. Tukajšnji knezo-škofijski ordinarijat je razposlal okrožnico na vse župnije, naj odredč na praznik vseh Svetnikov, ali v njegovi za napravo spomenika v bojevnikom. Dunaj, 30. oktobra, nadžupanu Kovačeviču vitežki križ Leopol dovega reda, sekcijskemu svetniku pri hr-vatskoslavonski deželni vladi Chlupu in zagrebškemu županu Mošinskemu red železne krone tretjega razreda. Dunaj, 31. oktobra. Liberalni listi poročajo, da je grof Hohenwart odložil svoj mandat v odseku za volilno preosnovo. Dunaj, 31. oktobra. Predsednik Ohlu-mecky opozarja člane proračunskega odseka, naj se vestno vdeležujejo odsekovih sej, ker zaradi nezadostnega števila že tri seje niso bile sklepčne. Zbornica nadaljuje razpravo o prometu z živili. Trst, 30. oktobra. Pri današnji sodnijski obravnavi je bil obsojen mestni odbornik Raskovich na tridnevni zapor ali 15 gld. denarne kazni, ker je dne 19. septembra udaril nekega delavca s palico po glavi, zato ker je klical: Živela Avstrija! Reka, 30. oktobra. V vasi Grahovo se je usedla zemlja ter se je vsled tega podrla jedna hiša. Ondotno županstvo je odredilo, da morajo vsi stanovalci zapustiti dosedanja stanovanja. Praga, 30. oktobra. Danes se je vršila dopolnilna volitev v mestni zbor. Izpraznjenih je bilo 30 mandatov; od teh so jih dobili Staročehi 14 in Mladočehi 13. 4 Staro-čehi in 2 Mladočeha pridejo v ožjo volitev. Mestni zbor je bil dosedaj sostavljen iz 48 Staročehov in 24 Mladočehov. Sedaj pa imajo Staročehi 46 in Mladočehi 45 mandatov; prvi imajo torej jeden glas večine. Brno, 30. oktobra. Pri današnji deželno-zborski volitvi je bil v mestu Olumucu izvoljen nemški nacijonalec Robert Trimavesi, v mestu Auglic nemški nacijonalec Viljem Pohl in v Novem Mostu dr. Stransky. Poslednji je dobil 222 od 228 oddanih glasov. Pariz, 30. oktobra. V zborniških krogih se trdi, da se bode Bourgeoisu kmalu posrečilo, sestaviti) nov kabinet. Glede] poročila o vstopu bivšega ministra Honotauxa v novi kabinet se izjavlja, da ga radikalci ne bodo vsprejeli v svojo sredino zaradi nepo-voljne pogodbe z Madagaskarjem. Pariz, 30. oktobra. Predsednik Faure je danes Bourgeoisu oficijelno naročil, naj sestavi novi kabinet. Oarjigrad, 81. oktobra. Vlada je sklicala v vojno službo 50.000 rezervistov, da v kalu zaduši razširjajočo se vstajo. London, 30. oktobra. Po poročilu »Reuters Office" iz Carigrada je naznanila turška vlada v neki okrožnici vsem turškim poslanikom v inozemlju, da so vse nemire v po-samnih pokrajinah provzročili Armenoi. Po tem poročilu vlada sedaj red, le v okraja Baiburt je še jedna oborožena četa Armencev, ki preti Mohamedanom (?) Novi Jork, 30. oktobra. Včeraj so v Teias sožgali na gromadi nekega zamorca Hilliarda, ker je umoril neko Evropejko. Gromado je zažgal njen soprog v navzočnosti nad 7000 gledalcev. Zamorec je umrl še le po preteku 50 minut. Umrli ho: 29. oktobra. Leopold Krašovio, posestnikov sin, 13 mesecev, Trnovski pristan 1, jetika. — Marija Basler, posest-nikova žena, 66 let, Gradaske ulice 8, otrpnenje hrbtnega mozga. 30. oktobra. Mihael Potočnik, duhovnik, 86 let, Kongresni trg 17, ostarelost. — Vladimir Hanuš, inženirjev sin, 51/« leta, Gruberjeve ulice 13, davica. Tujci. 29. oktobra. Pri Slonu: Schonberger s Krškega. — Eiedl, Weiss, Beutel, Kornhauser, Morgenstern, Mebus, Fruwirth, Grossmann z Dunaja. — Pollak iz Gradca. — Endriss iz Solingen-a. — Jordan iz Tesioa. — Weizen z Reke. — Nitschman iz Pulja. — Gabero iz Zadra. — Krizey iz Št. Petra. — Schweizer iz Schrems-a. — Lutman iz Trsta. Pri Juinem kolodvoru: Goljevšeek iz Gorice. — Badovinao iz Sošic. Tržne cene v Ljubljani dne 30. oktobra. Pženica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, LeCa, Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ hktl. gl. kr. gl- |kr. 7 50 Špeh povojen, kgr. . — 66 6 80 Surovo maslo, „ . — 72 7 — Jajce, jedno . . . — 3 7 — Mleko, liter . . . — 10 8 — Goveje meso, kgr. — 64 7 80 TeleCje „ — 64l 66! 7 — Svinjsko „ „ . — 2 80 Koštrunovo „ „ . — 36 10 _ Piščanec .... — 40 10 _ — 16 12 _ Seno, 100 kgr. . . 2 50 — 92 Slama, 100 „ . . 2 40 — 68 Drva trda, 4 kub. m. 7 80 — 60 „ mehka, 4 „ „ 5 50 Meteorologično poročilo. a a « čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 30 9. zvečer 736-6 4 4-6 sr. szati. dež 31 7. zjutraj 2. popol. 7380 739'9 3.5 2.3 sr. sever si. ssvzh. dež n 22 2 Vpis tvrdke. Pri deželnem kot trgovskem sod is Ju vpisala se je v registru za posamezne tvrdke: tvrdka „Rudolf Mayer", trgovina z manufakturnim blagom v Ljubljani, in tvrdka „Josipin» Kraino", trgovina z manufakturnim blagom v Ilir. Bistrici. Dalje so se vpisale v zadružni register tvrdke : ..Kmetijska hranilnica in posojilnica v Starem Trgu, zadruga z neomejeno zavezo". Zadruga se opira na svoja pravila z dne 10. junija 1895. Namen je: prejemati hranilne vloge in obresti, dobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom in dajati posojila. »Posojilnica za Bled in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo" s sedežem na Bledu. ..Ljndska posojilnica v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo" s sedežem v Ljubljani. Organist, kateri bi se upal prevzeti tudi službo zasilnega učitelja s stalno nagrado, se takoj sprejme na Skaručini. Pojasnila daj« župni urad v Vodicah. 623 3-3 š. Žužek, župnik. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr.dež. varne, leta 1835 priv. to-ustanov. na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna cršme za svitlo usnjato ebuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 62—42 Karol Wolf-ov fluid Srednja včerajšna temperatura 4 7°, normalom. in za 2 9 pod t t (izvleček najizvrstnejših gorskih zelišč). Mnogostransko izkušeno hladilno in krepdevalno sredstvo po velikih naporih in trajnem Jez-darenju — Najizvrstneje pri vseh zunanjih boleznih, kakor: trganju, revmatični mrtvondnosti, zvi-jenju, zaklopnenjn kit itd. Cena steklenici 1 gld. 25 kr. Karol Wolf-ov 557 14 redilni prašek za domače živali. Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih govedih, ovcah, prašičih itd., ako rade ne jedo ali težko prebavajo; izvrstno varovalno sredstvo proti kužnim boleznim. Cena zavitku 45 kr. Glavna zaloga pri jedinemu izdelovatelju: K. WOLF-u, lekarnarju v Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica. Št. 32.534. Razglas. 629 3-1 V smislu § 26. deželuozboiskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko se javno nazuauja, da je volilski imenik za volitev dveli dež. poslancev, ki jih bode vsled razpisa visokega c. kr. deželnega predsedništva v Ljubljani z dnč 9. oktobra letos, št. 8558/pr., voliti deželuemu stolnemu mestu Liubljani dne 25. novembra letos, že dogotovljen in da bo od danes naprej skoz osem dnij v magistrat nem ekspeditu razgrnjen na ogled. Zoper ta imenik smejo tisti, ki imaio pravico voliti, od danes naprej osem dnij, t. j. do vštetega dnč 6. novembra 1895, tukaj oglašati reklamacij o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo volilne pravice, ali da so se iz njega izpustile osebe, ki imajo volilno pravico. Izkaznice se bodo volilcem vrofcile pravočasno. Ako bi je pa kdo izmed volilcev iz kateregakoli vzroka vsaj 24 ur pred dnevom volitve ne prejel, naj pride k mestnemu magistratu sam po-njo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 29. dan oktobra 1895. Ravnokar je izšla za proučevanje narodnega gospodarstva velcsnamcnita knjiga : Grm Bufive RmečRega stanu. (Jedro kmečkega, vprašanja.) <3. Sov ran. 268 strani, v tnali 8°; cena 50 kr., po pošti 10 kr. več. Dobiva se v Katol. Tiskarni, pri H. Ničmanu, Vodnikove ulice št. 2 in v Katol. Bukvami. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih aienic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, Bezirk, nsplats Nr. 11, Parterre Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a t Bistrici ob Dravi na KoroSkem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 1 80, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani sten] za večne luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadosčujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. ž. superijor. 19 62-25 Krepka dečka, katera bi imela veselje do kovaškega obrta, vsprejme tako] kot Fr. Šiška, kovaški obrt v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6. — Stauovanje in brana v hiši. 625 3—3 i? i Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Frotinski cvet j I v,,.. .... nij rt-v, r K': cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 52 Ubaldupl. Tmkoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. ±L Lekarna Trnk6ozy v Gradcu, radou. w- Ok Za jesenski in zimski čas. ir. IS Normalna arajoe za gospode in dečke. Spodnja arajoe, telovniki, blata, v poljubni velikosti in razne kakovosti. Obojkl ls ovije volne, pleteni. HTogavioe, patentovano, za gospe in otroke. Spalne obleke, otročje. Spodnja krila iz triko, kazana in pletena, v raznih bojab. Triko-telovniki, najboljše kakovosti. Volnene Obleke, kamaše, avbloe za otroke. Kravate, iepne roboe, ovratnik«, maniete v največji izberi. Ovij o volno za plesti. Preveze (Eoharps), svilnate ln volnene priporoča vse po najnižji ceni velespoštovanjem 615 18—4 Karol Recknagel v Ivjubljani, mestni trg št. 24, nasproti rotoviu. ; 3 v kožuhovlnl. BI n| m hI H H M h h hi M H m h In H H h K h 1» m Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo ln moštarstvo! IG. HELLER, Dunaj, 2/2 Praterstrasse 49. is2 15-12 « m Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. m Zeliščni sirop od občinstva navadno zahtevan pod imenom sok za prsi, jte ia zoper ttlj prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 51 Ubaldu pl. Trnk6czy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Oradou. Leopold Tratnik prej M. Sclirelner, (il ^pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne lini Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovij pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—44 Li i r Krasno In umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. • v • t_ _ „ _ domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj. J^riporocima nazilalllia naši naročniki in čitatelji „S 1 o vene a' blagovolijo uvaževati. Anton Presker kroJaS v Ljubljani, Sv. Petra oesta 10 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode In dečke. — Obleke od 7 gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 50 kr. do 22 gld. nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. ^HSHE^HHBHHSE {j Uradne nin trgovske s firmo priporoča KAT. TISKARM! v Ljubljani. Josip Tomec usnjar lil zaloga usnja v Ljubljani Streliške ulice j priporoča preč. duhov- i! ščini in slav. občinstvu -S trpežno doma strojeno | usnje za vsakovrstno i porabo, po nizki ceni. | oopoooooooooooooooooooocaoooot T-aueiit firiiež ■H najboljše kakovosti, dobiva se pri 0 = o t g 0 is 0 H 1 o i e n 1 li ir 1 iivn i o. Izdajatelj: Dr. Ivan Janelič. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.