— 168 —
Past.
Joj, to je veselje! da so se veudar enkrat vjele miške, te sladkosnedne in prederzne tatice. Pred njihovimi ostrimi zobci ni bilo nic varno. Že dolgo so po kletih in hramih glodale kruh, žito in slanino, pa tudi masla, sveč in sira niso pustile pri miru, Večkrat so se jezili mati čez te požrešne
tatice, ki so jim
Jm   ^SsBŠsSMBS^^^                i ,1'liiBiilil^^^^l     tnrli    nncračn    «n
HI^Bj^BE^^H^^^^^Bi^^^l^^^^^^^^^^H svoje štiri Ijub-^^¦B^&H^^S^^^^^^^IV lliB^ISHB^^^I ni yse! Po škri-^^^^by'J^^K^^^^^^^HPfi!IB^/iE/ ilft^^^H    Pre.i('^'p so prejo,
^^^Ib PH^|H^^^Hfii|j^§|^HP^3B^H|^H usnje in sploh ^^^^Bj>!;^H|^^^^^^^^^^HIH^^H^™V^^HhH    cauii večkrat po
'jBmi^BBB^^B^^i^Bti^fflM^^^Bjj^^^^^^B    in cvilile so  za
vek vso noč ni
mogel spati.j" Jožeku je" neko noč splezala miška cel6 v njegovo posteljico ter je prav prederzno tekala in skakljala po njegovih nogah, kakor bi hotla reči: Kaj pa mi more Jožek, čcravno je velik, in jaz nisern druzega nego majhna miš.
Pa Jožek je pokazal, da tudi nekaj zmore. Berž drugi dan nastavil je s svojimi bratci past v jedilno omaro, in o veselje! čez noč so se vjele tri najnesramniše tatice.
— 169 —
,,Le poglej jo prederzuo iu okretno živalico, kako z repekom miglja" reče Martinek in pocuka miško za rep.
,,Aha! ta bi rada všla" reče Tonče od zadej stojč, ,,pa ne bo dal, naj še tako cvili in viha svoj raali gobček."
,,TJboga revica" reče Janezek in potegne miško za repek.
,,Veste kaj ? zdaj mi je igrače pa že zadosti" reče Jožek ,,in tudi naše mueke že težko čakajo na mastno pečenko. Ees je, da se nam smilijo živahne in gibčne živalice, pa nepoboljšljive so, in ako je pustimo živefci, naredile bojo še veliko več škode. Vsaj sino jim dolgo prizanašali, pa se niso hotle po-boljšati prederzue tatice. Torej brez premisleka zaslužijo smert. A16! muc! muc!" Jožek odpre past, mačke skočijo kakor blisk, in — uboge miške se zvijajo in cvilijo v njihovib. krempljih.
T.