IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO JUGOSLOVANSKI NARODI NE MOREJO IN NE BODO PRISTALI NA NIKAKRŠNO KUPČIJO Z NJIHOVIMI INTERESI IN Z NJIHOVIM NACIONALNIM OZEMLJEM. (IZ RESOLUCIJE VI. KONGRESA KPJ) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE LtoVUl. - Štev 273 (2269) * TRST, sreda 12. novembra 1952 jOVOR TOV. DR. J. DEKLEVE V TRŽ. OBČINSKEM SVETU Pred volitvami v jugoslovanski KDO BO LIET NASLEDNIK? V krogih OZN se zatrjuje, da bo izbira verjetno padla na libanonskega delegata Charlesa Maiika - Komentarji o vzrokih Lieve ostavke - Oster sovjetski napad na dosedanjega tajnika izbrali za svoje kandidate predvsem delavce ter pomorščake, v ribiški četrti Kopra so izbrali največ ribičev. Precejšnji odstotek kandidatov predstavljajo žene. V Kopru, kjer so zbori volivcev že zaključeni, so izbrali za kandidatke 14 žena. od tega 6 delavk in 4 gospodinje. Pri izbiri stremijo tudi za tem, da so vse narodnosti sorazmerno zastopane. Nad dve tretjini vseh volilnih enot jugoslovanske cone sta doslej že izbrali svoje kandidate na zborih volivcev Volilni zakon pa dovoljuje, da lahko izberejo svoje kandidate tudi skupine državljanov izven zbora volivcev. Kandidatno listo za občinski ljudski odbor lahko predloži 30 volivcev, kandidatno listo za okrajni zbor pa najmanj 100 volivcev. Z njihovimi podpisi potrjene kandidatne liste predložijo volilni komisiji, ki bo vse predložene liste objavila in izvedla Volitve. Na številnih zborih volivcev so poročali tudi stari odbori o izvršenem delu. V Izoli je na primer stari odbor poročal, da je bilo na njegovem področju investiranega v dveh letih 164 mitijonov dinarjev. V tem času je v Izoli zraslo 8 novih podjetij. O doseženih uspehih so govorili tudi na zboru volivcev v koprski četrti Bosa Draga, kjer so ugotovili, da ni Italija v 25 letih zgradila v Kopru nič drugega razen velikega spomenika iredentistu Nazari-ju Sauru. Začeli so sicer graditi tudi na mestu, kjer stoji danes novi reprezentativni hotel, toda komaj so se zidovi dvignili od tal, že so z zidanjem prenehali. No, danes je v Kopru in drugih krajih jugoslovanske cone ogromno napravljenega. V bujskem okraju so na zborih volivcev razpravljali tudi o agrarnih odnosih. Prej je imelo 5 odstotkov veleposestnikov in duhovščine v rokah skoraj vso najbolj rodovitno zemljo, ostali prebivalci teh predelov pa so bili koloni in spolovinarji. Danes pa so vsi lastniki svoje zemlje, ki so jo dobili po agrarni re-forrhi. Na zborih volivcev so delavci zlasti govorili o njihovi h najnovijših pridobit o ah. in o tem. da bodo zdaj volili svoje predstavnike v zbor proizvajalcev, kot so že poprej izvolili svoja vodstva tovarn in podjetij. Prav tako bodo v kratkem delavci in vsi člani Zavoda za socialno zavarovanje volili svoje vodstvo te važne ustanove, ki skrbi za delavce. Zbori volivcev bodo v jugoslovanski coni verjetno končani že v nekaj dneh. Do tedaj bodo zbrani vsi kandidati za volitve, 7. decembra. Potem bodo do volitev najbrž še zborovanja, toda hrupa okoli volitev, kot je to navada drugje, ne bo. Uspehi, ki jih je ljudska oblast v kratkem času svoje dejavnosti dosegla na našem področju, so boljše jamstvo za uspeh, kot vsaka kričeča volilna propaganda. TOME BOGDAN Pred dobrim tednom so ljudje po vseh krajih jugoslovanske cone postavili slavoloke. Začel se je VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Kongres se je zaključil, slavoloki pa še stoje in opozarjajo še na en velik dogodek — na volitve v občinske in okrajna ljudska odbora, ki bodo 7. decembra. Hrupa ni nikjer, le zvečer se ljudje zbirajo. Sprva so na zborovanjih Slovansko-ita-lijanske antifašistične unije razpravljali o dosedanjem delu ljudske oblasti ter o tistih. ki jih bodo predlagali na zborih volivcev za kandidate. V nekaterih krajih, kot na primer v Šmarjah, so na občinskem. zborovanju SIAU pripravili program za bodoče delo. Zdaj so zbori volivcev v polnem teku Najvažnejša točka je izbira kandidatov za volitve. Novi volilni zakon namreč določa, da kandidate izbira zbor volivcev, na katerem mora biti vsaj desetina vseh volilnih upravičencev, vendar je udeležba povsod znatno večja in se suče po posameznih volilnih enotah od 40 do 90 odst. vseh volivcev. Na primer na zboru volivcev v Semedeli je bilo premalo prostora, ker so prišli skoraj vsi volivci. V piranski peti volilni enoti je bilo na zboru volivcev odsotnih le nekaj desetin mornarjev, ki so bili na delu, ostali volivci pa so bili z majhnimi izjemami vsi navzoči. Postopek na zboru volivcev je, vsaj kar se tiče glavnega dela, določen z volilnim zakonom. Navzoči najprej izvolijo delovno predsedstvo, predsednik obvezno prebere nekatere člene volilnega zakona, ki jamčijo demokratičen potek zbora, nato pa izvolijo volivci kandidacijsko komisijo, ki sprejema njihove predloge za kandidate. Vsak volivec lahko predlaga tolikšno število kandidatov kolikor jih bodo volili v njegovi voiilni enoti. Kandidacijska komisija potem iz predlogov sestavi kandidatno listo, ki jo da zboru na glasovanje. Ce večina volivcev ni z listo zadovoljna, izvoli zbor novo kandidacijsko komisijo <:i postopek predlaganja kandidatov se začne znova. Sprejeto kandidatno listo predložijo potem volilni komisiji. Seveda je na zborih volivcev najbolj živahna razprava o izbiri kandidatov. Izbor mora biti takšen, da zadovolji večino. Predvsem morajo biti kandidati ljudje, ki bodo znali še naprej uspešno voditi javne zadeve v interesu najširših plasti ljudstva. Tako so* v drugi volilni enoti v Kopru izbrali za kandidata dva stara antifašista, ki sta se borila proti mednarodnemu fašizmu v španski državljanski vojni. Izbrali so tudi številne partizane, najboljše člane Partije in SIAU, skratka ljudi, ki jim ni žal žrtev pri naporih za uresničenje so.cia-lizma. Seveda gledajo tudi, da dobijo vsi delovni sloji sorazmerno število svojih predstavnikov. V Piranu so o nacistični nevarnosti v Zahodni Nemčiji BONN, 11. — Danes je bilo objavljeno zaključno poročilo, ki ga je poslal ameriški vladi bivši visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy, preden je zapustil svoje mesto. Poročilo pbsega vse razdobje, ko je bil Mac Cloy visoki komisar v Nemčiji, to je od septembra 1949 do julija 1952. V svojem poročilu pravi Mac Cloy. da bi se sile neonacizma in nemškega skrajnega nacionalizma utegnile združiti, da bi potegnile Nemčijo v novo katastrofalno pustolovščino, da pa se mu zdi, da imajo skrajne tendence danes manj možnosti za uspeh kot v katerem koli prejšnjem razdobju nedavne nemške zgodovine. Vendar poudarja Mac Cloy, da je možnost preporoda nacizma in skrajnega nacionalizma stvar, ki po zadnjih izkušnjah zahteva vso budnost, O vključitvi Nemčije v združeno Evropo priznava Mac Cloy, da obstaja strah, da bi utegnila Nemčija izrabljati svojo obnovljeno moč v nacionalistične namene; te dvome poraja obstoj nekaterih ekstremističnih tendenc, rastoč vpliv nekdanjih militarističnih predstavnikov in ul-tranacionalistične zahteve nekaterih begunskih organizacij. Vendar bivši ameriški visoki komisar dodaja, da mu »postopna krepitev demokracije vliva zaupanje v bodočnost«. V Bonnu ugotavljajo, da so nedeljske volitve pokazale v nekaterih predelih nevarno o-krepitev zamaskiranih nacističnih sil, zlasti pa «begun-ske stranke«, ki se je krepke uveljavila na Nižjem Saškem; na njeni listi je bil izvoljen za občinskega svetovalca tudi vidni nacist Schepmann. Bred-vsem se je «begunska stranka« okrepila v okraju Luene-burg, ki je bil nekoč trdnjava razpuščene neonacistične »socialistične stranke raj ha« in kjer so »begunci« v nedeljo dosegli večino s 344.000 glasovi proti 322.000 glasovom za socialne demokrate Mili bližnjo preteklost, ,fja postavimo v pravo *iaio * .• ki se P°S°st0 P°" L i to Ib ij n Vvrtrlrknnncl Y1Q ju je, da bodočnost na- . Pristanišča ni odvisna od Pega zaledja, češ da ga tek3 gorovje, bodisi j.1b°dočnost Trsta odvisna >čni’°Ve tako)šnje in do. k, e Politične združitve z 'MtvšL Wavlf3r navedenim #(« ‘JP je neizpodbitno dej-'•Sj' se je Trst razvil za-Dpodarskih zahtev svo-kvJPledja. Statistike o nje-beta j,P.r°metu to dokazujejo. je železniški promet V* «97.ooo ton, medtem ko padel na 1.998 «00 % gorski promet je v .stih h Osebjih znašal 3.450.000 ^81.000 ton. Zmanjša-PoijjJ^skega prometa se je še bolj občutnem * za pristanišče na «0^ 2.098.000 ton leta 1913 S? 1»? padel na 766-°°° ton 5 DnJ Ce primerjamo raz-H $ „ °fskega prometa v Tr-1 v drusih Pri" W"> vidimo n. pr. da so v.e’kj so neposredni fcon-^' Prsta, zvišale svoj pro-,1^ 2.664.090 ton leta 1913 ! tor. iela 1938. Ze IS?,' P°trjUje.!o, kar trd; © Vivan-te v svoji knjigi idfTPtismo Adriaticoii, kjer J Fjgim pravi: »Razume hi se morala država, Je bj Trst več pripadal, ;5 boriti v korist svo- išč, v neenaki borbi, fT' bi italijanska država, Predpostavljamo boljše .V' jn najvišjo potencira- SZ ne uveljavlja načel OZN pri odnosih z Jugoslavijo Jugoslovanski delegat Vlahovič je pred glavno skupščino OZN obtožil sovjetsko vlado, da krši romunsko, bolgarsko in madžarsko mirovno pogodbo, ker oborožuje v teh državah večje število čet, kakor je dovoljeno po mirovni pogodbi Eden zavrnil predloge Višinskega o Koreji-Poziv indijske delegatke OZN o njena podpora težnjam Tunizije in Maroka NEW 1 ORK, 11. — Danes se je glavna skupščina OZN sestala na plenarni seji in nadaljevala splošno razpravljanje. Prva je govorila voditeljica indijske delegacije gospa Pandit, ki je označila korejsko vprašanje za najbolj nevarno grožnjo za mirovno poslanstvo OZN. Poudarila je, da je prva naloga Združenih narodov napraviti konec sovražnostim in poizkusiti sleherno pot, ki bi lahko privedla do nagle rešitve edinega vprašanja, ki je ostalo še nerešeno za sklenitev premirja. Pri tem je poudarila stališče Indije, da mora biti pekinška vlada sprejeta v Združene narode, in dokler ne bo to vprašanje rešeno v skladu z dejanskim stanjem, se ne bo moglo razpravljanje OZN nadaljevati na stvarni podlagi. Za tem je gospa Pandit poudarila simpatijo Indije za težnje Tunizije in Maroka po neodvisnosti. Pripomnila je. da konkretno delo OZN v zvezi z Libijo in Indonezijo narekuje nujnost naj ne bi Tuniziji in Maroku odrekali tega, kar je bilo dovoljeno naro. dom, ki z njima mejijo. «Na vseh delih afriškega kontinenta«, je nadaljevala govornica, »se položaj naglo slabša, ker se nadaljuje rasna politika, ki ker krši romunsko, bolgarsko in madžarsko mirovno pogodbo ž vojaškimi vežbanji in z oboroževanjem v teh državah večjega števila čet. kakor je dovoljeno v mirovni pogodbi. Kljub temu položaju, je dejal Vlahovič, in kljub stalnema vohunskemu delovanju in sabotaži proti Jugoslaviji si bo ta še dalje prizadevala, da uredi svoje odnose s svojimi sosedi. Se pred jugoslovanskim delegatom je govoril brazilski zunanji minister, ki je omenil obupen gospodarski položaj v nezadostno razvitih državah. Izrekel se je za sprejem v OZN vseh držav, ki iskreno sprejmejo njena temeljna načela. Prav tako je izrazil simpatijo za zakonite težnje narodov, ki niso dosegli še svoje suverenosti. ji je namen nadaljevanje nadvlade enega naroda nad drugimi«. Izrazila je. da je upanje, da bo sedanje zasedanje glavne skupščine priznalo nevarnosti sedanjega položaja in da bo o tem razpravljala tako. da bo ljudstvo Južne A-frike imelo mir in zadoščenje. Na koncu je govornica pozvala velesile, naj se zavedajo velike odgovornosti, ki jo ima. jo za ohranitev svetovnega miru. Govoril je nato britanski zu. nanji minister Eden, ki je navedel štiri načela za rešitev spora o vojnih ujetnikih na Koreji: Vsi vojni ujetniki imajo pravico biti izpuščeni po sklenitvi premirja. Vsi vojni ujetniki imajo pravico vrniti se v domovino. Država, ki zadržuje ujetnika, ima dolžnost ukreniti potrebno, da se zajamči njegov povratek v domovino. Država, ki zadržuje ujetnika, nima pravice posluževati se sile, da bi odločala o njegovi usodi Pozval je nato Višinskega, naj pojasni ali mu je mogoče sprejeti ta načela, in je izjavil, da se strinja s francosko tezo, ki jo je včeraj navedel Schuman v zvezi s Severno Afriko, zatrjujoč da bi bilo nevarno za OZN vmešavati se v notranje zadeve držav čla- nic. Eden je nato. obžaloval odstop glavnega tajnika Trygve Lia in je izrazil upanje, da ga bo mogoče prepričati, da prekliče svoj sklep. V svojem govoru je Eden zavrnil zadnje predloge Višinskega za imenovanje komisije, ki naj bi rešila vprašanje vojnih ujetnikov, in je dodal, da sovjetska resolucija ne koristi v sedanjih težkočah, čeprav bi bilo pozneje lahko tudi umestno ustanoviti organizem, kakršnega predlaga Višinski. Glede omenjenih štirih načel je Eden izjavil, da jih bo mogoče upoštevati pri resoluciji, ki naj tvori podlago za splošen sporazum, če bodo sprejeta. Potrebno bo seveda nato iskati način njih praktične izvedbe. Dalje je Eden omenil številna druga vprašanja mednarodne politike in je pri tem dejal, da so zahodne države pripravljene pogajati se o nemški mirovi pogodbi, takoj ko bo izvoljena nemška vlada v okviru svobodnih volitev. Nato je omenil kolonialna vprašanja in zagovarjal sedanjo politiko kolonialnih držav. S tem v zvez je pripomnil, da ni umestno razširiti pomena listine OZN in raztegniti meja področij, na katerih OZN izvaja svojo jurisdikcijo, ker da bi to pomenilo vmešavanje v notranje zadeve držav članic. V zvezi z razorožitvijo je Eden omenil predloge zahodnih držav ter je izrazil upanje, da bo kljub negativnemu stališču Sovjetske zveze mogoče ndjti način za sodelovanje. Govoril je še grški delegat Politis, ki je pozval skupščino, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji za sporazum. Naveza primer, da je zbližanje grško-jugoslovanskih odnosih kot primer, da je zbližanje stališč mogoče tudi med državami z različnim režimom. Politis je obžaloval napetost med velikimi državami, prelivanje krvi na Koreji, zlasti pa je obžaloval, da ni bilo še rešeno vprašanje povrnitve grških otrok, ki so v državah Kominforma. Po kratkem govoru kostari-škega delegata je bila seja zaključena. Posebni politični odbor je nocoj sklenil ustanoviti komisijo za dobre usluge, ki naj organizira pogajanja med Indijo, Pakistanom in Južno Afriko v zvezi z ravnanjem z Indijci v Južni Afriki ter povabi južnoafriško vlgdo, naj med pogajanji prekine izvajanje ukrepov o rasni diskriminaciji. Na popoldanski seji je med drugimi govoril jugoslovanski delegat Vlahovič, ki je izjavil, da ni SZ nič napravila, da bi izvedla resolucijo zadnje skupščine OZN, ki priporoča državam sovjetske skupine, naj u-vevljavijo načela listine QZN pri svojih odnosih z Jugoslavijo. Navedel je zlasti sovražno dejanje Madžarske, katere čete so 20. decembra 1951 s silo zasedle neki otojc na reki Muri. Madžarska vlada je odklonila ureditev tega incidenta in vprašanja obmejnih odnosi z ustanovitvijo mešane komisije Dalje je Vlahovič obtožil ŠZ O IVU- i#««——- Niu* gospodarske orgam-0j[’. 'hk° samo podlegla«. Mil ?n° si primer i.eke. Na-Se „6rtl *e primerjalne po- Tavianijeva pot na Dunaj v beograjskih komentarjih Zaostritev spora med Francijo in Tunizijo TUNIS, 11. — Danes so objavili pismo, ki ga je tuniški bej poslal 9. septembra francoskemu predsedniku Auriolu. V svojem pismu zavrača oej predlagane reforme in poudarja, da te ne upoštevajo tuniške suverenosti. Dalje pravi pismo da je bila vsaka možnost uspeha teh reform prejudicirana z akcijo, ki jo je marca začela Francija, ki je razpustila Senikovo vlado in internirala njene člane ter razglasila obsedno stanje. Bej poudarja dalje, da so bili predlogi postavljeni v obliki ultimata, ki je onemogočil Vsako iniciativo Tunizijcev. V pismu prilaga bej poročilo svojih tuniških svetovalcev, v katerem se izjavlja, da pred. stavljajo francoski predlogi napad na tuniško suverenost. Kakor je znano, predvidevajo fraheoski predlogi izvolitev posvetovalne skupščine, ki naj bi jo sestavljali Tunizijci, ter ustanovitev občinskih svetov v vsem protektoratu. Francija bi ohranila nadzorstvo nad tu. niško zunanjo politiko in 0-brambo. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je objava bejevega pisma povzročila presenečenje v zunanjem ministrstvu, in je dodal, da predstavlja objava spletko, ko se začenja razpravljanje o Tuniziji in Maroku v glavni skupščini OZN. Zato da je najboljši odgovor objava Auriolovega pisma. Dodal je, da francoska vlada želi obnoviti razgovore s tuniškimi oblastmi čimprej, potem ko bodo prenehali sedanji «umetni» nemiri. V svojem odgovoru pravi Auriol med drugim, da prepušča svoji vladi, da odgovori na pismo, kakor se ji bo zdelo bolj koristno in v skladu z interes: obeh narodov. Dalje obžaluje Auriol, da so bila pogajanja prekinjena. Nov Bevanov uspeh v laburistični poslanski skupini (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. —- V jugoslovanskem zunanjem ministrstvu se je včeraj začelo posvetovanje jugoslovanskih diplomatskih zastopnikov v inozemstvu, ki so prispeli v domovino kot delegati oziroma gostje na VI. kongresu KPJ. Posvetovanju, ki mu predseduje zunanji minister Edvard Kardelj, prisostvujejo razen diplomatskih zastopnikov tudi pomočnika zunanjega ministra dr. Aleš Bebler in Bogdan Crnobrnja in načelniki regionalnih oddelkov zunanjega ministrstva. Predsednik zvezne vlade maršal Tito je danes opoldne sprejel bivšega predsednika belgijske vlade, vplivnega člana socialistične internacionale in častnega sodelavca UNICEFA Henrija Spaaka in ga zadržal na kosilu. Danes popoldne je Henri Spaak na tiskovni konferenci izjavil, da se je med svojim bivanjem v Jugoslaviji prepričal. da je sodelovanjem med UNCEFOm in Jugoslavijo dalo dobre rezultate in izrazil prepričanje, da bo ta njegov obisk koristil razvoju dela UNICEFA v evropskih državah. Spaak je nadalje poudaril, da mu je bilo zelo prijetno, da je prišel v Jugoslavijo prav med VI. kongresom KPJ in da je z velikim zanimanjem prebral referata maršala Tita. Izrazil je tudi mnenje, da se bo sodelovanje med socialistično internacionalo in Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije moralo v bodoče okrepiti, čeprav je ni gotovo, kakšne organizacijske oblike bo to sodelovanje imelo. Pod naslovom »Padec prestiža« poudarja nocojšnja »Politika« v zvezi z nedavnim obiskom italijanskega podtajnika v zunanjem ministrstvu Tavia-nija na Dunaju, da je Dunaj pokazal kljub običajnemu vljudnemu sprejemu, da ne želi prilagoditi svoje interese željam Italije za osvajanje Trsta. Tavianijevo potovanje v Av. strijo. ki ga je italijanski tisk prikazal kot željo za poglobitev medsebojnih odnosov, je navadna hinavska poteza Rima v trenutku, ko postaja balkansko sodelovanje vedno bolj pristno, Rimski diplomat je potoval na Dunaj skozi Južno Tirolsko, kjer živi avstrijska narodna manjšina, ki se ji ne godi bolje kot Slovencem pod Italijo. Ce. prav je Taviani trdil na Dunaju, da je njeno vprašanje vzor. no rešeno, tolmačijo politični opazovalci te njegove besede za prihodnji čas in sicer za rimsko napoved, da se bo tirolski manjšini godilo bolje, če bo Avstrija molče opazovala nadaljnjo italijansko ekspanzijo v Trstu, čeprav Italija, ni dovro vedo, da Avstrija ne more drugače ravnati zaradi svojega specifičnega položaja okupirane države. Samo z molčanjem drugih držav, poudarja «Politika», lahko Italija rešuje svoj prestiž. Tako je tudi italijanski o-brambni minister Pacciardi kot edini evropski diplomat takoj tekel k Eisenhovverju, da bi italijanski tisk lahko pisal o ameriški podpori Italiji gle. de Trsta. Ne vemo, kaj misli novi predsednik ZDA. pravi «Politika«, videli pa smo, da je politična javnost Dunaja ravnodušno reagirala na italijanske poskuse. Verjetno so se tudi tam prepričali o nepopravljivi sterilnosti Rima, saj je tudi De Gasperi v svojem na videz spravljivem govoru v Redipulji ponovno omenil nekak julijski problem in sanjal o Julijski krajini pod italijansko zastavo, Jugoslavija in dober del sveta se ne spominja več in se ne želi spominjati, da je del Jugoslavije moral nekoč nositi ta fašistični naziv. Nocojšnja «Borba» objavlja statut Zveze komunistov Jugo. slavije in v uvodu med drugim poudarja, da se je KPJ kot zavedni in najnaprednejši organizirani del delavskega raz. reda tesno povezala za osvoboditev in za zruešnje kapita. lističnega izkoriščanja, za ljud. sko oblast, v borbo za uresničenje bratstva, enotnosti in e-nakopravnosti narodov Jugo. slavije. Zveza komunistov Jugoslavije Se bori, poudarja statut. za izgradnjo socializma, za ohranitev narodne neodvis. nosti. za bratstvo in enotnost, in se trudi z vsemi političnimi in organizacijskimi sredstvi za mobilizacijo ljudskih množic v borbi za te smotre Moč ZKJ je v njeni dosledni borbi za interese delavskega razreda in delovnega ljudstva, v pravilnem izražanju njegovih želja in interesov, V njeni trdni povezanosti, v enotnosti volje in enotnosti akcije vsega njenega članstva in organizacij. ZKJ deluje za razvijanje in krepitev bratskih mednarodnih odnosov s političnimi organizacijami in delovnimi ljudmi vsega sveta na načelu enakopravnosti. Statut vsebuje točne predpise o dolžnostih in pravicah članov, o organizaciji in notranji demokraciji Zveze, o delokrogu osnovnih organizacij, rajonskih, mestnih, občinskih, po-krajnskih in oblastnih konferenc, organizacij ZKJ v ljudskih republikah in Ljudski armadi in o najvišjem organu ZKJ, kongresu. B. B. 4 1. “““Je v življenju *cpl3 . t,nPori ja cnrjhna. Le-'i ta udele.ba CMčtsi/* Pfometu 7.6 odst., p*™ l>a 12 odst. od ce-^ T?!*:. Po Priklju- Končana debata o prestolnem govoru v spodnji zbornici slanske skupine. Kot so splošno pričakovali, je bil izvoljen Morrison vendar z mnogo manjšim številom glasov, kot so predvidevali. Morrisonov tekmec Bevan, voditelj levega krila v stranki, je dobil 82 glasov, to je več, kot so napovedovali naj večji optimisti. Se pred nedavnim se je za Beva-na potegnilo 57 laburističnih poslancev in že to število so imeli za zelo visoko, saj ni imel Bevan v začetku tega leta niti deset poslancev na svoji strani. Bivši minister za kolonijje James Griffths je bil izvoljen za predsednika podkomisije za splošno politiko in volilni program laburistične stranke: doslej je bil na tem mestu Herbert Morrison, ki pa v More-cambu ni bil izvoljen v izvršni odbor. Menijo, da bi Griffths utegnil biti naslednik elementa Attleeja, ker je enako priljubljen med bevanistično levico kot med desnico. Churchill je v spodnji zbornici odgovarjal na ponovna vprašanja o potovanju generala Eisenhowerja na Korejo. Dejal je, da angleški obrambni minister Alexander ne bo odpotoval skupno z Eisenhower-jem na Korejo, kot je zahtevala opozicija, in izrazil prepričanje, da bo angleška vlada pravočasno obveščena, če bo Eisenhower, ko bo nastopil predsedniško službo, hotel menjati ameriško politiko na Koreji, PARIZ, 11 — V krogih NATO se je razširila govorica, da bo sestanek sveta ministrov atlantskega pakta, ki bi moral biti v decembru, preložen na januar. Danes, sreda 12. novembra Kunibert, Davorin Sonce vzide ob 7.00 m zatone ob 16.38. Dolžina dneva 9.38 Luna vzide ob 1.28 in zatone ob H.us. Jutri, četrtek 13. novembra Stanislav, Nevenka Govor fov. dr. Dekleve v tržaškem občinskem svetu PRIPRAVE ZA VOLITVE 14. DECEMBRA (Nadaljevanje s J. strani) dal, da se ta pogodba ne more skleniti, preden ne bodo pravično rešili vprašanja italijanske lastnine, ki je bila na Češkoslovaškem nacionalizirana Tako se je promet s to državo stalno nižal predvsem v škodo tržaškega delovnega ljudstva. Češkoslovaška je preusmerila svoj promet drugam, predvsem v severna pristanišča. Leta 1938 je n. pr. predstavljal češki tranzitni promet skozi Trst 360.000 ton blaga. Leta 1951 se je ta promet znižal na okoli 115.000 ton. To kar velja v tem primeru za Češkoslovaško, velja tudi za Madžarsko, Tako politiko do Trsta so vodili predvsem zato, da bi dokazali, da Trst ne more živeti in se razvijati neodvisni-ter da Trst ne more imeti lastne vloge, če ni povezan z gospodarstvom italijanske republike. S pretežno političnimi cilji in v podporo iredentističnim zahtevam so podpisali tudi gospodarske in finančne sporazume marca 1948 med ZVU in Italijo. Logično je, da obstajajo poteg vzrokov, ki smo jih navedi;^ in ki nesativno vplivajo na živ- j ujenj.e Trsta, še druge ovire za oživitev pomorskega in pristaniškega prometa v Trstu. Ena izmed ovir bistvene važnosti je pomanjkanje koordinacije tarif, prevozov po železnici in po rekah, pn čemer je naše mesto močno zainteresirano. Teza zemljepisne razdalje kot ^ o odločilnem argumentu za ure-1 ditev tarif ne naleti na odobravanje pri predstavnikih severnih pristanišč in niti pri predstavnikih nemških železnac. Veselimo se tarifarnih sporazumov. ki so jih pred kratkim sklenili na Dunaju na-mesto za-padLih, uri tem pa ne smemo pozabiti, da obstajajo razen ta-rif v Italiji in v Trstu nepričakovana obdavčenja, ki cesto naletijo na odpor klientov, ter da je vprašanje tarif samo det splošnega vprašanja, ki je v diskusiji. Tisti, k; odgovarjajo za gospodarsko življenje v Trstu, niso na primer razvili v globini tržaškega zaiedja plodne propagande, ki pa jo delajo konkurenti Trsta. Ras je, da obstajajo na Dunaju Triesler - Ver-kehrstelle, organ odbora za promet tržaške Trgovinske zbornice, ter dve podružnici speaiter-skih družb, toda to ie zelo majo spričo močnih zastopstev, železniških agencij, propagandnih uradov itd., ki Jih vzdržujejo severna pristanišča. Lahko 1 nadaljevali, toda bolje je, da poudarimo še enkrat položaj tržrške trgovinske mornarice, ki je poseben argument te diskusije. Po podatkih italijanskega ministrstva za trgovsko mornarico je b'o 1939. leta, to je pred začetkom druge svetovne voj: ne, vpisanih v tržsški pomorski register 524.000 ton. 31. Julija 1951 pa je bilo vpisanih samo še 119.000 ton. Med te ladje, registrirane v Trstu, Pa sta vklju-ceni tudi dve veliki ladji «Sa-tumia* in uVulcanian, ki sta že pred časom bili premeščeni v Genovo skupno s svojo administrativno upravo vred in ki jih Tret že leta ni videl. Ce upoštevamo ti dve ladji, se skrči tonaža registrirana v Trstu na borili 69.000 ton. Preden končamo, povzemimo na kratko položaj tržaškega trgovinskega brodovja. Leta 1914 je skupna tonaža presegala 600.000 ton, leta 1940 je sama tonaža Tržaškega Lloyda dosegla še vedno 590.000 ton. sedem let po koncu vojne pa se je Trstu trgovinska mornarica skrčila dejansko na samo 70.000 ton. V teh številkah je vsa tragedija Trsta, njegovih ladij in njegovega pristanišča; v tem položaju se zgovorno izraža vzrok resne gospodarske kn-ze mesta, njegovih delavcev in njegovega ljudstva katere niso odstranili z znanimi reorganizacijami pomorstva 1932. in 1937. leta. Prav nasprotno, rezultate teh reorganizacij opisuje «Economia del-la Venezia Giulia» takole: «Negativne plati ukrepa so bile za Trst in Reko v glavnem v tem, da so odvzeli pristaniščem njih osnovne orp"-nizme (pomorske družbe op ur.), ki so imeli osnovni pomeri in vzrok za obstoj predvsem zaradi svojstvenih značilnosti in zahtev julijskih pristanišč. Ni treba izgubljati besed z dokazovanjem, da so za popolno in učinkovito opravljanje svojih funkcij ti organizmi imeli nujne pogoje: avtonomija vodstva in polna svoboda dela, ker je odvisnost od zunanjih in oddaljenih direktiv lahko samo neugodno vplivala na razvoj sleherne dejavnosti)!. V isti publikaciji čitamo nadalje: « . . ohraniti avtonomijo prevozov in industrije je bito za Trst osnovnega pomena, ker ta omogoča hitre odločitve in takojšnje ukrepe, ki jih zahteva stalno spreminjajoča s*? potreba trga, kar vse se ugodno odraža na obseg prometa Te potrebe čuti Trst v večji meri, kot katero koli drugo pristanišče, ker je odvisen predvsem od tranzitnega prometa izvirajočega na obširnem tujem zaledju in za katerega je treba skrbeti od blizu*. Marsikdo bo dejal_ da obstaja volja po izboljšanju tega položaja. Prav te tedne se je razširila vest, oziroma agitacija, glede dodelitve Trstu pomorske zveze z Južno Afriko. Toda tudi to dejstvo naj bi imelo po samih besedah ministra za trgovinsko morna rico Cappe začasen in posku sen značaj. Znani so razlogi te ministrove rezerviranosti Predstavniki genovskih interesov, z genovskim županom poslancem Pertusijem na čelu so odločno ugovarjali tej progi. Medtem tudi uradno potrjujejo. da bodo pomorske zveze za Daljnji vzhod, ki so bile desetletja in desetletja izključno domena Tržaškega Lloyda, dokončno določene Genovi, ki poleg tega zahteva dokončno dodelitev ladij «Sa-turnia» in «Vulcania», ki jih zahteva tudi Neapelj. Na ra način bi bila podružnica plovne družbe «Italia» v Trstu dokončno likvidirana ,to je likvidirane bi bile vse pomorske zveze z Ameriko, ki jih je v Trstu vzdrževala najprej «Au-stro-Americana» in nato Cosu-lich; te zveze bi ostale za Trst samo spomin. Vprašamo se: Ali je morda Trst povzročil vojno, jo vodil in izgubil? Ali mora Trst, ali morajo njegovi delavci in meščani nositi breme nesrečne in zločinske politike ter posledice političnih in vojaških pustolovščin in polomov? Toda vrnimo se k temu, kar predstavlja v tem trenutku konkretno stvarnost. Vojna je res povzročila ogromno škodo v trgovski mornarici in tržaške ladje so se potopile na dno morja na račun italijanske države. Danes Rim uradno poroča, da je tonaža italijanske trgovinske mornarice dosegla predvojno stanje. Dolžnost tržaškega občinskega sveta je, da protestira proti dejstvu, da hočejo od 3.340.000 ton ladij v prometu, potolažiti Trst z nekaj deset tisoč tonami ladjevja, namesto da bi vrnili Trstu število lsdij, ki bi zadostovale njegovim tradicionalnim pomorskim zvezam in njihovi strukturi. Prav na to opozarjamo tržaški občinski svet, odbor za obrambo dela v pristanišču, Trgovinsko zbornico, sindikalne organizacije ter druge tržaške skupine in organizacije, ki so kakor koli zainteresirane na življenju in razvoju pomorskega prometa in ladjedelnic. Rimska vlada ima danes ma- te>ra!ne mcžnosti in je tudi (•-olžna vrniti, kar je bilo tržaškemu prebivalstvu odvzeto. To je vrniti mora trgovske ladje. ki Trstu pritiče.io tudi na ainovj mirovne pogodbe. Dovolite mi, gospodje svetniki, da dodam tu majhen vrinek. Italfja bi morala vrniti Trstu nele tisto premoženje, o katerem smo govorili, toda po členu 1, priloge 10 je STO pridobilo vse državno in poldržav-no premoženje, med katerim je tudi lastnima IRI in njegovih različnih holdingov, ki so na našem ozemlju. To premoženje je precejšnje, kakor izhaja iz podatkov o odstotkih soudeležbe IRI v podjetjih, od katerih jih bom nekaj naštel: 1. Združene jadrans-ke ladjedelnice, kjer je IRI soudeležen s .65 odst.: 2. Sacci (stisnjeni plini) za 72 odst., 3. Tržaški arzenal neposredno ali po Tržaškem LIoydu 100 odst.; 4. ILVA 61.5 odst.; 5. Podružnica Banca Com-merciale Italiana 95.5 odst.; 6. Podružnica Credito Italia-no 80 odst.; 7. Podružnica Banco di Roma 96.17 odst.; 8. Tržaški Lloyd tudi po Fin-mare 100 odst.; 9. Telve tudi po Finstet 100 odst.: 10. Forestale Italiana 91.4 odstotkov; 11. El AR 97.75 odst. Ze iz tega seznama, čeprav še ni popoln, se jasno vidi o-gromna vrednost premoženja ŠTO, ki ga nezakonito pridržuje in upravlja Rim. Zaključujoč diskusijo o tem argumentu, moramo spričo sedanjih razmer, težkega objektivnega položaja, v katerem je tržašiko gospodarstvo in njegovih perspektiv, zahtevati naslednje: Tret mora dobiti pravičen dei obnovljenega pomorskega premoženja, ki bo odgovarjalo sedanjim potrebam pomorskega prometa. Odstranitev vseh onih za Trst negativnih rezultatov, ki izvirajo iz finančnih in gospodarskih sporazumom sklenjenih med ZDA in italijansko vlado marca 1948. Pospešiti je tretoa in ponovno vzpostaviti redne pomorske proge s stalnimi odhodi iz Trsta, zla&ti pa tiste pomorske proge, ki so toliko let predstavljale vir dela in blagostanja za mesto; pri tem je treba v prav upoštevati, da malo število rednih prog faivorizira konkurenco severnih pristanišč, ki nudijo uvoznikom in izvoznikom reden »n sistematičen prevoz v vse smeri. Trstu je treba zagotoviti zadovoljiv delež aktivnosti, k izvirajo iz sporazumov z Avstrijo, Češkoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo. Cene pristaniških uslug in pomorskih prevozov je treba prilagoditi tako, da bedo ugodnejše od tarif, ki jih prakticirajo severna pristanišča, pri čemer je treba plačevanje pomorskih uslug čimbolj olajšati, upoštevajoč potrebe tržaškega prebivalstva in naše industrije. Razviti Je treba v tržaškem zaledju, v državah, ki objektivno težijo k našemu pristanišču, učinkovito, homogeno in prepričljivo propagando, ki bo lahko pritegnila k Trstu delež prometa, ki Je danes usmerjen proti drugim sektorjem. DFS bo vodila Slovence še naprej v borbi za njihove pravice GORICA, U. — Tajništvo Demokratične fronte Slovencev v ItaiiiJi je že nekaj dni do kraja zaposleno z volilnimi formalnostmi. Na zadnjih seja* izvršnega ort bera DFS so izbrali kandidate. Včeraj in danes so v Gorici, Standrežu in PoSgori pobirali podpise predlagateljev kandidatne liste. Odziv prebivalstva je bil ’z-redmo velik. Ljudje so tako v mestu kakor tudi po okoliških vaseh ob napovedani uri prišla na urade in opravili svojo dolžnost. S predstavitvijo kandidatne liste je treba pohiteti. Zadnji ds,n je v petek, 14. novembra. Demokratična fronta Staven cev v Italiji bo to formalnost v redu in pravočssno opravila. Na občinskih volitvah 14. de-cemhra bo nastopila samostojno. Tu« za druge organizacije in stranke je v glavnem že xvmo njihovo stališče do volitev. SDZ bo nastopila samostojno, prav tako tudi krščanska demokracija. Samostojno bedo nastopili tudi monarhisti in MSI-jevci. Ezuli bodo nastopili z znakom beneškega leva«. Kominformisti (PCI in PSI) bodo imeli enotno listo. V začetku je kazalo, da se bodo socialdemokrati povezali z liberalci in republikanci. Sedaj pa se je vodstvo odločilo, da bo nastopilo brez povezave. Edini «apparentamento» bo- Kadar keli se Vam zdi in ne samo v začetku meseca, se lahko naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Dovolj, da telefonirate svoj naslov na štev. 33-82. do tvorili republikanci, liberalci in indipendentisti. Slovenske volivce znova opozarjamo, naj uredijo svoje odnose do anagralskega urada. Prijavijo naj morebitno spremembo bivališča, ker bo aaia-grafski urad dostavlja] na dom volilna potrdila. Ker je iz volilnih priprav posameznih strank razvidno, da bodo napravile vse, da bi število slovenskih svetovalcev čimbolj okrnili, ker jim je za politično zunanjo in notranjo rabo potrebno čimbolj zmanj-šati število Slovencev, je z naše strani potrebno, da do kraja doumemo ta šovinistični načrt šn napravimo vse, da ne bo niti en slovenski glas izgubljen. Mlini v Benečiji Skoro vsaka vas v Beneški Sloveniji ima svoj mlin. V za-, hodnih krajih ter v dolini Tera so imeli v prejšnjih časih tudi po več mlinov. Seveda ti niso bili veliki, saj je pri delek žita v teh predelih neznaten. Večji mlini so propadli, ostali so samo manjši, ki jih ženejo lokalni potoki. Toda sčasoma zapadajo tudi ti \* krizo, ker imajo premalo dela. Zaradi tega težkega položaja bi morale oblasti proučiti možnosti za izboljšanje. V načrtu imajo, da bi na mline Beneške Slovenije raztegnili ekonomske ugodnosti, ki jih imajo tisti, ki leže nad 700 m visoko. Ukrep bi bil popolnoma pravilen. Plesna prireditev V soboto 15. t. m. priredi Zveza slovenskih žena v Gorici v bivši dvorani Mladike plesno zabavo. Pričetek bo ob 20.30. Deloval bo tudi bar. Vstop samo z vabili, ki jih razdeljujejo na sedežu Zveze slovenskih prosvetnih društev v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuž PISMO Z VRHA Italijanske oblasti ščitijo Sv. Martin edino italijansko vas na Krasu vse slovenske vasi pa zapostavljajo VRH, 11. — V nedeljo so imedi pri Sv. Martinu na Krasu svečanost, s katero so se spomnili prihoda prvih Vižintinov iz italijanskega mesta Vi-cenza na k raške obronke. S posebnim poudarkom so udeleženci slavnosti naglasili, da so po prvi svetovni vojni, ki je do kraja porušila to edino italijansko naselbino na slovenskem Krasu, vas Sv. Martin znova popravili. Obnovili so jim hiše, napravili šolo in cerkev, napeljali elektriko in poskrbeli, da ni bila deležna vseh tistih kraških neprilik, ki jih prenašajo slovenske vasi. Tudi Vrh je v zadnjih letih doživel pol-^g drugih okoliških kraških vasi približno enako zgodovino kot Sv. Martin. Toda za Vrh se niso našli taki dobrotniki kot za edino italijansko vas na Kraisu. Vaščan^ so Visoko število brezposelnih učiteljev v goriški pokrajini Za slovenske otroke in slovenske učitelje v Beneški Sloveniji šoie v materinem jeziku GORICA, 11. — Po zadnjih statistikah je v Italiji okoli 100.000 brezposelnih učiteljev in učiteljic. Največje število brezposelnih je nastalo v povojnih letih. Tako je tudi v goriški pokrajini brezposelnih zelo veliko; letem so omogočili, da se prijavljajo na službena mesta tudi v druge italijanske pokrajine.. Brezposelnost ne prizadeja skrbi samo, italijanskemu, učiteljstvu naše pokrajine, ampak tudi slovenskemu. Učitelji, ki so po končani drugi svetovni vojni diplomirali na učiteljšču, so debili službe na goriških in tržaških šolah. V letošnjem letu pa je za gori-ške učitelje na Tržaškem postalo dokaj negotovo, ker prihaja s tržaškega učiteljišča vedno več novih učnih moči, ki, naravno! spodrivajo gori-ške. Ce letos še nekako v Trstu rešujejo položaj goriških učiteljev s suplencami itd., bo v prihodnjem letu to precej otežkočeno. Kljub temu slovensko učiteljišče v Gorici pošilja iz svojih učilnic vsako leto vedno več poklicnih učiteljev, katerih zaposlitev bo postala sčasoma problematična, ker so slovenske šole že vse zasedene. Precej je tudi starejših učnih moči, ki bi bo številu narodna zahteva, to je tudi socialna zahteva slovenskega učiteljstva v Italiji, ki nikakor- noče po dokončanih učiteljskih študijah iskati zaslužka v drugih poklicih in morda celo na italijanskih šolah. Glede italijanskih učiteljev so se pojavili številni predlogi. Namestiti nameravajo več službenih let že zdavnaj lah- , . . , ... ... . ko odšle, v pokoj. Tako.bi' pre- ! učiteljev tam. kjer je število ... . i • v * ' , t r*&\7 Y"v p 11 k n 7Š (ioloce- pustile prostor mlajšim, ki so zadregi zaradi zaposlitve. Težave, ki tarejo italijansko učiteljstvo, se tako širijo tudi na slovensko. Toda to stanje mora prenehati,'kajti ital. oblasti bodo morale odpreti slovenske šole v Beneški Sloveniji, kjer živi okoli 60.000 Slovencev, ki jih še vedno vzgajajo v italijanskem učnem jeziku, čeprav v prvih letih pouka sploh na razumejo učiteljice, kaj jih uči. Na teh šolah bo mogoče zaposliti veliko število slovenskih učiteljev in učiteljic- To ni samo IZ S O D N IH DVORAN___________ Nasilno srečanje v baru Viatori Nasprotnikova očala je dal v žep in ga pošteno spestil GORICA, 11. — Nekega veče- I no». in ker mu je takoj ugaja-ra letošnjega februarja sta se la, jo je povabil na sprehod v baru Viatori, v Ul. Carducci in ji ponudil 200 lir za nečedne 12 srečala 38-letni mizar Fasa-no Aleksander s Korza Verdi 1 in pravnik njegovega očeta Cantalino Ferdinand. Cantali-no je domov grede stopil v o-menjeni bar in naročil nekaj slaščic za svoje otroke. Ko je plačeval pa je stopil k njemu Fasano in ga meni nič tebi nič prijel za ovratnik ter ga med psovanjem nasilno zvlekel na cesto. Ko je prišel na cesto, mu je velel, naj si da naočnike v žep. Cantalino hi ugodil nasprotnikovi zantevi. Zato mu je Fasano sam snel naočnike in ga nato pošteno spestil. Agenti javne varnosti, so priskočili na pomoč Cantalinu, ga zopet odvedli v bar ter aretirali njegovega napadalca. Ko sta oba bila zopet v baru, in ker se Fasano vpričo agentov ni mogel več znesti na Cantalino s pestmi ga je jel na vse grlo zmerjati, Dolžil ga je, da je spravil njegovega očeta na boben in ga pripravil ob dobro ime. Cantalina, ki je manjši in precej šibkejši od Fasana, je vse psovke in dolžitve. čeprav ga je ščitila policija, mirno požrl Danes je prišel Fasano zaradi tega izpada ped kazensko sodišče Obtožnica mu je očitala, da je s silo spravil Cantalino iz bara, da mu je s silo snel naočnike in ga ozmerjal s psovkami «tat, malopridnež, te bom poslal v ječo#. Prve obtožbe so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, druge in tretje pa zaradi umika tožbe. Na poravnavo sodnih stroškov so obsodili Cantalino, ki je umaknil tožbo. usluge. Toda deklica, ki ji je sledil po Drevoredu XX. septembra se je zaradi njegovih ponudb uprla in stekla na policijo v Ul. S. Chiafa. Vrnila se je z agentom, toda Pettarin se je skril za drevo in čakal, da bo sama nadaljevala pot. Tako se je tudi zgodilo. Ker ni bilo nikogar več na cesti, je policist mislil, da jo je nadlež-než popihal in se je zato poslovil od dekleta. Ko je ta nadaljevala svojo pot, je Pettarin skočil izza drevesa, jo od zadaj močno objel ter s silo izvedel svoje namene. Kar se pa tiče seganja v tuje žepe je Pettarin priznal, da je raznim ženskam kradel denarnice, ko so se mudile na trgu ali pa v kakšni gneči na sejmih in v kinodvoranah. Priznal je tudi. da je v sodelovanju z Massarijem ponoči odnesel bakreni vod z grada in ga pro- dal starinarju Edvardu Hvala iz Ul. Orzoni ter si s pomočnikom razdelil ižkupiček. Obsodili so ga za vse obtožbe skupno na 1 leto, 8 mesecev in 10 dni zapOra ter plačilo 4000 lir globe. Massarija pa na 5 mesecev in 10 dni zapora, pogojno in brez vpisa v kazenski list. Oba bosta morala skupno poravnati sodne stroške. Žebelj v roki GORICA. 11. — Rešilni avto Zelenega križa je moral danes zjutraj na pomoč 11-letni Kolenc Evelini iz Ul. Favetti 19. Deklica se je s svojimi vrstnicami igrala in skakala na dvorišču po stari deski. Pri igri se je naslonila z desno roko na zarjavel žebelj, ki je molel iz deske. Žebelj si ji je zapičil precej globoko v meso. V bolnišnici Brigata Pavia si ji rano razkušili in obvezali. Ozdravela bo v osmih dneh. učenčev preveliko 'za določeno število učiteljev. Drugi zopet ^predlagajo, da bi poslali italijanske učitelje v inozemstvo, kjer so zaposleni italijanski delavci. Tako je n. pr. v Belgiji okoli 107.000 itali-jansKih delavcev. Iniciativo je treba nedvomno pozdraviti. Čudno pa se nam dozdeva tako pripravljanje načrtov, ko vendar vemo, da je tržaška podružnica italijanskega šovinizma odpoklicala iz jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja večje število učiteljev, ki so poučevali na italijanskih tamkajšnjih osnovnih šolah: ter marsikaterega izmed njih spravila tudi v Italijo, tako da je samo dvignil število brezposelnih učiteljev. Ce imajo v Italiji res kaj «latinskega usmiljenja«, tedaj naj bodo v svojem ravnanju do učitelj iškega stanu načelni in naj ne spravljajo z neumnimi direktivami. ki so preračunane na politični efekt, ljudi v materialne neprilike, po drugi strani pa iščejo izhode, kako bi jim znova vrnili zaslužek. Z inozemskimi cigaretami na postaji GORICA, 11. — S skoraj poldrugim kilogramom ameriških cigaret v kovčku so finančni stražniki pred časom zasačili ni) postaji v Tržiču 40-letnega Petro Sasa iz Trsta, Ul. Ginna-stica. Čeprav se je Soso stražnikom nemudoma izgovoril, da je tobak namenjen njegovim prijateljem in sorodnikom v Italija, so mu blago, ki ga je nameraval vtihotapiti, zaplenili in ga prijavili sodnim oblastem. Na kazenskem sodišču so So-sa danes spoznali za krivega tihotapstva in ga obsodili na plačilo 82.000 Mr globe ter poravnavo sodnih stroškov. ŠPORTNE VESTI Portogruaro-Pro Gorizia 2:0 Obsodba mladega žeparja in izprijenca GORICA, 11. — Za zaprtimi vrati so danes na kazenskem sodišču sodili 19-letnemu Pet-tarinu Brunu z Grada 14 in njegovemu prijatelju 20-letne-mu Massariju Virgilu z Grada 18. Prvi je bil obtožen, da je 23. marca letos posilil T. R-. da se je nespodobno vedel na javnem prostoru ter da' je v daljši dobi do februarja letos okradel razne ženske denarnice. Nadalje je bil obtožen, da je skupno z Massarijem ukradel 45 m dolg bakren vod na škodo občine, ki ga je iztrgal iz električnega aparata na dvorišču na gradu. Na razpravi je Pettarin priznal da je kriv. Povedal je, da je mlado R, T. srečal v kinu «Moder- Za goriške športnike je bila zadnja nedelja nesrečna. V Gradiški je izgubila Goriziana, v Sovodnjah Juventina, v Por-togruaro pa je Pro Gorizia, ki je v preteklih tekmah tako možato nastopila in so ji vsi prerokovali uspešno nadaljevanje tekmovanja, v zadnjih dveh tekmah skoro razočarala. To nedeljo je v Portogruaru pustila obe točki. Pri Goričanih sta bila najboljša izvrstni Gratton in hitri Castellani, ostali igralci pa niso zadovoljili, zlasti ne napadalna vrsta. V prvem polčasu sta obe moštvi igrali približno enako, z nekaterimi nevarnimi akcijami z obeh strani, a žoga se je skoro ves prvi polčas gibala na serdini igrišča, ne da bi dosegli igralci kak gol. V drugem polčasu so prvi gol dneva dosegli domačini; zabil ga je srednji napadalec Perin. V 24. minuti mora Pe-rin zaradi močnega udarca zapustiti igrišče. Ta ugodna prilika pa ne koristi prav ni{ Goričanom, ki ne morejo na noben način ukaniti domačega vratarja. Vendarle vztrajajo Goričani v napadu; kljub temu pa Mascarin pretrese drugič goriška vrata. Tako se tekma konča z izgubo dveh točk za Goričane. Morebitni vzrok za poraz je morda ta, da je trener Vale izvršil nekatere spremembe v moštvu. Sodil je 'Tonello iz Bologne. Goričani so nastopili v sledeči postavi; Buttigno; Tofful, Castelli; Tulissi, Venu-ti, Bosco; Di Biagio, Pischi, Morello, Gratton, Castellani. Pro Gorizia ima sedaj šest točk in bo prihodnjo nedeljo igrala v Gorici proti Cerei, ki ima prav tako šest točk. Moša B - Juventina B 6:0 Poleg prvih moštev Juven-tine in Moše, ki sta se srečali v nedeljo na igrišču v Sovodnjah za deželno kvalifikacijsko prvenstvo, sta v predtekmi nastopili tudi rezervni ekipi obeh moštev. Tudi tu ni bila sreča mila domačinom in njihov vratar je moral pobrati v svoji mreži kar šest žog. Juventina B je nastopila v sledeči postavi: Stakul; Jarc, Pavlin; Karnjel, Piček, Velus-si; Morelli, Hmeljak, Manfreda, Ferfolja, Mermolja. Igralci Moše B pa so naslednji: Malvolti; Facchin, Medeot; Ta-baj, lupi, Siro; Mosetti, Fere-sin I., Drigo, Paternoster, Fe-resin II. Sodil je Kovačič. Juventinci niso igrali povezano, le od časa do časa so se znašli in izvedli lepe akcije. Večkrat so bili juventinski napadalci pred vrati Malvolti-ja, a niso znali, izkoristiti priložnosti, ki se je nudila, tudi čc so bili sami pred vrati. Vratar Stakul ni bil ta dan v dobri kondiciji; nasprotno pa lahko rečemo o Pavlinu, ki je skušal preprečiti katastrofo, a brez uspeha. Pohvale vredna je srednja vrsta. Manfreda pa se je znašel povsod, kjer je bila žoga, a njegov osamljen primer ni mogel rešiti porazne igre ostalih igralcev. Pri gostih so se odlikovali vratar, pa tudi napadalni kvintet je uspešno dovršil svoje akcije Moša je igrala ekipno igro. njeni igralci so vedno počasi in premišljeno prodirali v o-brambne vrste domačinov. si morali sami popraviti svoje hiše. Za ceste so se morali sami brigati. Da pa hi kdo mislil na napeljavo elektrike ali celo vode v vas, o tem sploh ni bilo govora. Se danes Vrhovci nimajo elektrike, čeprav je kredit za naipeljavo že odobren. Toda Vrh ni bil deležen kredita po enaki poti kot Sv. Martin. Prebivalci Sv. Martina bodo v kratkem dobili celo vodovod, na Vrhu pa še do elektrike niso prišli. Iz vsega se vidi, kako oblasti zapostavljajo slovenske kraške vasi, istočasno pa nudijo italijanskim vso podporo. Tudi to je diskriminacija, ki ima velike posledice, keir onemogoča pravilen gospodarski razvoj vasi in preprečuje vaški skupnosti vzporedno dviganje z ostalimi vasmi. Prebivalci z Vrha smo najodločneje proti takemu ščitenju vasi. ki ima enake potrebe kot naša k-raška vas. Edina razlika je samo v tem, da smo na Vrhu Slovenci, pri Sv. Martinu pa žive ljudje druge narodnosti. Italijanske oblasti vidijo v tem veliko razliko in zato tudi tako ravnajo. Sipi delo u loieniem Barnasu bolni! Sladkor in kava proste cone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da so pričeli z razdeljevanjem kave in slad korja proste cone. Potrošniki iz mesta in Sovodenj bodo prejeli na odrezek št. 31 nakaznice za živila proste cone: 1 kg in pol sladkorja ter 400 gr surove ali pa 320 gr pražene kave. Razdeljevanje bodo . zaključili 30. novembra. Trgovci z jestvinami na drobno. upravniki menz, zavodov itd. 'naj dvignejo skupno nakazilo na Trgovinski zbornici soba št. 6. KINO VERDI. Id.30; «Pohod junakov« in variete. VITTORIA. 17: «Kvartopirka», A. Gardner. CENTRALE. 17: «Nihče m« ne bo nikdar imel», F. Lederer. MODERNO. 17: «Ljubezenski romana, D. Darrieux in ,R Brazzi. Čestokrat smo pozivali, da si je treba zaradi težkega ekonomskega položaja naših prebivalcev s skupnimi močmi prizadevati, da bi se ta položaj izboljšal. V zadnjem času je prišlo do organiziranja prebivalstva vasi v Dolenjem Barnasu, kjer so ustanovili zadružno mlekarno. Odločili so se, da bodo poleg mlečnih izdelkov usmerili svojo dejavnost tudi na poljedelstvo. Nabavili so si že prvi traktor. Da bi čimbolj izkoristili prednosti, ki jih daje poljedelstvu ta stroj, se je večje število kmetov iz Dolenjega Barnasa udeležilo vzorčnega sejma v Pordenone, kjer so bili razstavljeni številni poljedelski stroji. Nov traktor že uporabljajo na vaških poljih. Oločili so se tudi, da bodo zgradili skladišče, kjer bodo spravljali vse stroje, ki si jih mislijo še nabaviti, in ki bo služijo tudi za skupno shrambo za umetna gnojila, semena itd. Med številnimi konkurenti sta bila izbrana za traktorista Gino Filaoro in Maurizio Bor-ghese, dva mladeniča iz vasi, delavna in ki se dobro spoznata na stroje. Skupno delo vseh vaščanov bo prav gotovo privedlo do uspeha. Veliko laže je izboljšati produktivna sredstva in tudi delo samo v skupnosti, kot pa posamezno. Tudi je nemogoče, da bi si en sam kmetovalec nabavil moderne stroje. ki so potrebni za racionalno delo. Pri tem je treba poudariti, da je do te skupne vaške akcije prišlo čisto spdntano med prebivalci vasi. Poprla ga je Zadružna mlekarna, ki je prevzela tudi vse stroške. Prav bi bilo, da bi Zavod za gorsko gospodarstvo ali druge podobne organizacije podprle, predvsem s sredstvi, take in podobne iniciative. Posebno ko smo že slišali toliko velikih obljub. Zemljišča v Beneški Sloveniji Poljedelski položaj v Benečiji je kritičen tudi zato, ker je prebivalstvo preveč navezano^ na, svojzemljo.. Zaradi, tega so posestva preveč razde- ljena in tako polj ne more!0 bolj izkoristiti. Gozdovi so razdeljeni na majhne dele Pr& tako so tudi njive večkrat? roke komaj nekaj metrov, £ prav segajo precej v dolzi • Jasno je, da je izkoriščanje kih polj ali gozdov nekoris • Večkrat nastajajo celo sp zaradi mej, ki jih je tez o ločiti okrog teh dolgih in ® no oblikovanih zemljišč, krat se zgodi, da hoče na P mer neki kmet imeti na svo zemljišču travnik ali n ’ njegov sosed, čigar zemlg je morda bolj kamni , vzgojiti gozd. Gojd°.'rl 0ijjh/ rast na ozkih sosedn ^ Zakon sicer predplsUJ®’ a od rajo biti drevesa meje,- toda prav n .t0. ških poljih m m°Š kmet,ki vati zakona, kajti . -„^0 10 ima morda zemljišče sl . metrov ne more upošteva« ga predpisa. ve(Jn0 Mnogi dediči so lastniki polj svojrh P Qb-v drugih vaseh ali se činah, prav zaradi tega, benečanski kmet tako z ko loči od svoje zemiJ vsak način bi bila bo J ^ y no izkoriščena- zemlja isto količino imeli n^e“’o!ali Zato bi 10 sa- mem mestu. Z/atu -- -[0- zemljo ali zamenjati a 1 pa dati in kupiti drugo. ^ ne dovoljuje zamenjaVd'ajo >" več dovoljuje samo,PrC>jrneti s nakup ker pač hoče taksami od tega svoje Izlet SP0 bazoviško ^[enlju. na SPD bitelje v Gorici „a naravmlt i ,rc[zlet na BI' poldnevni nedelji1 j; tned Steno'v Glinščico n* eoSlavij°-cono A, cono B 'n itv0 prifeT Ob povratku bo dru vasi dilo martinovanje V . j b° ^ na Tržaškem Krasu- ^ 0dh°" nedeljo 16. novemv°ž-dom ob 13. uri s z nja stane za član® spre' nečlane 450 lir. ^r!iaoj v jema urar Darko »u q0sp°s ji novi trgovini ^ ulici (Ul. Carducci). je vre-V novembrskih zelo ugodno za rjpor°c. Zato. Ppr.li' me krajših izletov, mo vsem, da iz^.c^j ko, ki jim jo nudi sko društvo. SEJE NSKD-NflBRl-ZlMSKBGfl OBČINSKEGA Kdor več zasluži, naj več plac^ _________________ —■ - .................................— “""C Neumesten izpad kominformista Slavca Protest proti žalitvam .^rza et8' župana na račun podeželskega prebivalstva - Občinski svet odobril n igS rite o plačevaniu družinskega davka s pomembnimi predlogi svetova____^ —--------------------- ■ uoSa ‘5 desni pr‘bIi:mV rane na zatlln'^' „e bo Ki-meseca, če se dske*11 plikacij. na or‘X£nice. . delku splošne d« Vodopija je !z^ivarP> V> je med delom . t okoli 16. ure pad® se velik; ko® 2eJlT' viso trgal iz 2 m?tr gnetnega žerjava. ca je omedlel 1 r se • del na tla pri čemer šteno poškodoval. Na predvčerajšnji seji ob- , kazali, da smo si začrtali našo činskega sveta za občino Devin- ^ pot». Tov.jSrečko Colja je ^žu- Nabrežina je po čitanju zapis- 11 " 1 nika prvi spregovoril komin-formist Slavec, ki je v imenu ožjega odbora skušal napasti svetovalce Liste slovenske skupnosti, češ da ovirajo delo občinskega sveta s predlaganjem raznih resolucij. Pri tem je poudaril, da razna protestna pisma, naslovljena Bartoli-ju, Palutanu ali Wintertonu pomenijo toliko, kot metati bob ob steno ter zaključil, naj se občinski svet raje briga za občinske zadeve kot za druga vprašanja. . Nagovor odbornika Slavca je prišel povsem nepričakovano. Svetovalec dr. Skrk je v odgovoru takoj zavrnil Slavčev izpad in izjavil, da ne gre za mlatenje prazne slame, temveč za vprašanja, ki so življenjske važnosti za vse občane. Odbornik Slavec je nato skušal dokazati, kako skrbi občinska u-prava za Občinarje, a ga je zopet dr. Skrk zavrnil, češ da so odborniki dolžni skrbeti za ugodno rešitev določenih vprašanj in da so za to tudi plačani. Svetovalec tov. Srečko Colja pa je predlagal, naj se prečita zapisnike in se po njih ugotovi, kdo je zavlačeval seje občinskega sveta. Predlog seveda ni bil sprejet. Z naše strani bi ožji občina ski odbor vprašal le to: Ali je vprašanje otvoritve bloka v Medji vasi postransko vprašanje? Ali je vprašanje občinskega tajnika nevažno vprašanje? Ali se z vprašanjem italijanskega ribiškega naselja pri Stivanu zavlačujejo seje nabrežinskega občinskega sveta? Itd. Ce mislimo gospodje, da so to vprašanja ki zavlačujejo poslovanje občinskega sveta, tedaj jim svetujemo, naj določijo dve seji na teden in naj se ne omejujejo na seje, ki trajajo samo po dve uri, temve naj jih podaljšajo do take ure, dokler ne bodo izčrpali določene točke dnevnega reda. Dejstvo je namreč, da se v nobenem občinskem svetu ne držijo tako točno določenega časa za občinske seje, kot prav v Nabrežini! . Zupan je nato poročal, da je bil na finančni intendanci, kjer so mu sporočili, da nameravajo kupiti kar 21.300 kv.m občinskega zemljišča pri Stivanu, potem pa je predlagal, naj bi šli preko že znane Barto-j lijeve izjave, in sicer zaradi j tega, ker «smo že z dejstvi do- panov predlog zavrnil in zahte val, naj se Bartoliju pošlje protestno pismo, s čemer se je strinjal tudi odbornik Flori-dan. Dr Skrk je izjavil, da je županov predlog v protislovju, kajti na prejšnji seji je bil za protest, medtem ko ga danes zanika, svetovalec Drago Legiša pa je ugotovil, da je bila stvar sklenjena že na zadnji seji in če kdo seje zavlačuje, je to prav župan. Končno so se svetovalci zedinili, da naj sestavi protestno pismo posebna komisija, ki je protest sestavila in je bil ob koncu seje tudi prečitan. V njem svetovalci odločno protestirajo proti žalitvam tržaškega župana na račun podeželskega prebivalstva Zupan je nato poročal, da je občinski odbor že pokrenil akcijo za letošnjo božičnico, nato pa so prešli na dnevni red, in sicer na odobritev novih tarif za plačevanje družinskega davka. Odbornik Floridan je o stvari podal precej nejasno poročilo, tako da se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli mnogi svetovalci. Svetovalec Gratton je predla gal, naj se diskusija oz. glasovanje prenese na prihodnjo sejo medtem ko je svetovalec tov Srečko Colja predlagal, naj se tarife sicer odobrijo, vendar z bistvenimi spremembami. Občinski odbor je namreč predlagal, naj se obdavči dohodnina delavcev in kmetov s 40 odst. odbitka, medtem ko je tov. Colja predlagal, naj se dohodnina obdavči s 50 odst. odbitka. Za svobodne poklice je ožji odbor predlagal, naj se od dohodnine odbije 20 odst., tov. Colja pa je predlagal, naj se odbije le 10 odst. in sicer po načelu, kdor več zasluži, naj tudi več plača! Po daljši diskusiji je občinski svet predlog o zvišanju tarif sprejel, vendar s pripombami, ki jih je predlagal tov. Colja. Poseb na komisija bo proučila polo' žaj posameznih davkoplačevalcev. S tem je bila seja občinskega sveta zaključena, prihodnja pa bo jutri, in sicer ob 17. uri. Kos železa na glavo Resna nezgoda se je včeraj popoldne pripetila 57-letnemu težaku Josipu Vodopiju, stanujočem v Ul. Vignoti, ki se bo moral zadržati zaradi zloma desne lopatice, zloma reber na SLOVENSKO-HKVA PROSVETNA Z’,,, UL. ROMA 15 v nedeljo 16-1952 ob 8. ur* nifli s sledečim dnevi 1. Otvoritev. . 2. Volitev komi® J- J ve#**- dan1 svet«; 3. Poročila 4. Referat nalogah Pr avil- 5. Sprememba P ^ 6. Volitve novega 7. Zaključki srss&s-' V postoino T V Vipavo Ajdovs««0 pazi11 Bovini ^ jg \jb VpisoVAadnria-^P refV3' pri "11^ -te F. Sever0 Obširna in globoka družbeni politična tematika, ki K na drugem, kongresu, 'avnavali jugoslovanski ko-uni$tif je naletela na velik , u « svetu. In to je po-"em r^uml]ivo. Dogodilo se Pfuič v dolgi zgodovini de-Mfcega gibanja, prvič zlasti J Leninovi smrti, da so se Juvnavali osnovni problemi C10lizma s tako prodorno a'2o sodobne družbe, predam pa z ananzo vi0ge> ® sodobnem družbenem ima dogmatski soli • . državno-kapitalistični Kon0res jugoslo. ^ komunistov moremo zato j konj Vikse upravičeno imenovati fres socialistične misli in listj'/"’ zlnsti še, ker je socia-j(onina w«sel jugoslovanskih Un'stov najtesneje pove-'i da, »Ulco v svojem bistvu de- ,r, Plod njihove lastne jjj. !e in hkrati plod sociali-^ e delovne prakse vse-Ij^Mslovanskega delovnega jtQSn.ovn* zaključki kongresa komunistov so ilj 1 teSa ogromne vredno-o vse tiste socialistično i»ojSTje!1f ljudi, Jci skušajo 'socialistične težnje tvor-»ključ ^j"^3uoiti v razvojni proces tL (ne družbe, proces, ki je Wa* r 0 in težnjam tistih, ki 1«ii^r°?laSaio socialiste in U*'ste, in ki postajajo če-okviru svojih strank, tla- s°cialistične šablone. K ! v' S°ClC s^^^ejša posledica tega n,,"a zaključka je raz-( socialističnega ozračje, llalističria. misel se je to 6ac^a- In to je bilo skraj-^eti ^no' Dokončno se je ? 5 teološko nakazo so-1» 'c*ega voditelja, velike-\?irega in genialnega j,l0, ker se je izkazalo, ■ Pojav le zakrinkana *,r’^e£7*rane9a druž-^on^Možaja državnih funk-^diter na škodo dejanskih ^ - le» socializma, na ško- 'k4st),Pro stega delovnega % t|!- Glavna beseda v gra- ji s°cializma ne pripada i genialnim voditeljem, v lPada raznim birokrat-politbirojem, in niti ne Vani samim, ampak iz-neposrednim proizva-1. - delovnemu Ijiidstvu, (?** vso težo te graditve •,j0,,!>e za socializem nepo-hnt> na svojih lastnih ple- V 'ei. te osnovne pridobitve ju- ih komunistov izha- a vrsta praktičnih za. , 0u, tako glede vloge in komunistov in sociali- fcafc, or glede krepitve in \ž"!lania socialistične in \ok demokracije, ker je neposrednih pro-Siijj06.® osnovni in nenado-. ^sltu0' element vsake de-P0 3°cialistične graditve. ■?,,>Unil,l9resu jugoslovanskih : f* Soc*°u se *>0 torej teži-J*0osu, Cistične graditve v »e{j: “inji preneslo v vedno ,QlUcirTl in z vedno večjim družbenega raz- 5 °Sr«!lnorittrnim zaletom ne. j tarn°, delovno ljudstvo ^eval0 T t>o nedvomno pri-(B ogromni meri k ■ ki 8 tl5tih proizvajalnih ( 0 Blavni in temeljni ^aUstJ0cialistične misli in \ t(np«, j _______________ b09°sioual Zalcljučki kongresa ale 1,1 Protisocialistične VPRAŠANJA NAPREDNIH GIBANJ V AZIJSKIH DEŽELAH d. h. Perspektive socialističnega razvoja v Indiji Indija je v političnem pogledu mlada država. Sele nekaj let tega si je priborila svojo nacionalno suverenost. Je bogata, vendar na relativno nizkem nivoju razvoja, ker so njene proizvajalne sile še povsem nerazvite. Od tu njena gospodarska, kulturna, socialna zaostalost, ki se v Indiji skoroda na vsakem koraku izraža v neskončni duhovni in materialni bedi ter neverjetno ostrih rasnih, verskih, socialnih in razrednih spopadih. Pred nedavnim je prišlo tu do pomembnega političnega dogodka, ki bo bržda zelo važen za nadaljnji napredni razvoj Indije. Konec preteklega meseca je prišlo v Bombaju do združitve dveh naprednih strank, in sicer socialistične z ljudsko delavsko stranko bivšega kongresnega voditelja Kripalanija Novo stranko so imenovali Socialistična ljudska stranka, njena številčna moč obsega okrog milijon članov in 17 milijonov volivcev. Stranka še nima dokončno izdelanega programa. Iz nekaterih člankov, ki so jih priobčili v časopisju voditelji ene in druge stranke, pa je razvidno. da se bo nova stranka trudila «z mirnimi sredstvi doseči demokratično . socialistično družbo, ki bo osvobojena vsake družbene, politične in gospodarske eksploatacije.« Združitev obeh strank so pospešile razpis zadnjih parlamentarnih volitev, ki so bile pozimi lanskega leta. Rezultati teh volitev so omogočili natančnejšo analizo tako vpliva, ki ga imajo posamezna stranke na indijske množice, kot tudi vloge teh strank za nadaljnji politični, predvsem pa gospodarski razvoj Indije. Iz volitev je ponovno izšla kot najmočnejša Nehrujeva Kongresna stranka, predstavnica tendenc in interesov mlade razvijajoče se indijske buržoazije. Potreba po volilni zmagi je sicer v znatni meri omejila vpliv konservativnih struj v njenem okviru, vendar njen program ne bo mogel potešiti ogromne žeje indijskega ljudstva po vseh mogočih, predvsem socialnih reformah, ki si jih želi. Značilno je, da se desničarske stranke sploh niso mogle uveljaviti kot odločilnejši politični činitelj. Od levičarskih pa je prejela socialistična stranka 12 milijonov glasov in dvanajst mandatov, «kri-palanijevci» 4,5 milijona glasov in 10 mandatov, komin-formovska Komunistična partija z nepolnimi 5 milijoni glasov pa kar 27 mandatov. Vzrok temu nesorazmerju, namreč med številom dobljenih glasov in prejetih mandatov, je bil ta, ker se v posameznih okrajih niso zagotovili potrebni glasovi za pridobitev mandata. Na svojem izrednem kongresu, ki je bil pred nekako dvema mesecema, so socialistični voditelji iskreno in pogumno priznali svoje napake. Te ugotovitve so privedle socialiste do tega, da so v pre. cejšnji meri spremenili svoj program, svoje ocene in stališča, posebno kar zadeva vlogo. ki ju danes imata v Indiji po eni strani Kongresna stranka s svojim programom graditve, po drugi kominfor-movska Komunistična partija s svojo «protikongresno» politiko za vsako ceno. »Ostajati še nadalje na pozicijah opozicije, medtem ko se nahajata ves narod in človeštvo v največjih težavah, bi bilo v najboljšem primeru neznosno, če ne zločinsko,« se je izrazil dr. Lohija, eden naj. vidnejših voditeljev indijske socialistične stranke. Stališče nove Socialistične ljudske stranke glede vladnega programa gospodarskega razvoja, je danes povsem drugačno od tistega, ki ga je še pred nedavnim imela bivša socialistična stranka do istega vprašanja. To stališče je takrat bilo izključno opozicio-nalnega značaja, torej v očeh ljudskih množic nič drugačno od kominformovskega. Novo stališče smatra, da «sociali-stična preobrazba Indije zahteva danes v prvi vrsti konstruktivno aktivnost, ob istočasni borbi proti vsem socialnim in ekonomskih krivicam.« Prvi korak v smislu te nove politične orientacije naj bi bila strankina obveza, da bo mobilizirala delovno armado najmanj pol milijona ljudi, da bi se mogel naglo in u-spešno izvršiti program zgraditve obsežnega sistema kanalov, namakalnih naprav in drugih melioracijskih del, s katerimi bi se izboljšali pogoji dela ter povečala produktivnost poljedelske proizvodnje. Združitev socialistov s Kri-palanijevo Ljudsko delavsko stranko pomeni resen prispevek, ki so ga dali indijski socialisti v svoji težnji, da bi se na čim bolj konstruktiven način vključili v akcijo za u-stvaritev pogojev, ki se bo iz njih porodila nova, naprednejša Indija. Treba pa pripomniti, da se med člani nove stranke pojav, ljajo tudi tendence, ki merijo na revizijo, odnosno negacijo marksizma, češ da je bila prav njegova uporaba vzrok dosedanjih neuspehov. Drugi spet istovetijo marksizem s stalinskim birokratizmom, kar naj bi bil očiten dokaz, kako se je marksizem že preživel. Pošteni in napredni elementi v novi stranki pa bodo brez dvoma znali počistiti s takimi-le ((teorijami«. Predvsem pa bodo morali obračunati z raznimi stalinskimi koncepcijami o indijskem razvoju, ki so njih nosilec moskovski kominformovski agen- ti. Ena največjih pridobitev združitve obeh skupin v novo Socialistično ljudsko stranko je prav v tem, da so se verjetno enkrat za vselej preprečili nevarni kominformovski nameni, da bi z ustanavljanjem raznih «front» itd. razširili ter utrdili svoj vpliv med vrstami opozicije. S pošteno, dosledno in pravilno uporabo Marksovega nauka v svojih lastnih specifičnih pogojih, upoštevajoč pri tem ekonomsko stanje in strukturo, se bo nova socialistična stranka krepila, ne samo politično ter organizacijsko, marveč bo pri tem predvsem odigrala vlogo resničnega konstruktivnega čini-telja v razvoju sodobne indijske stvarnosti, s čimer bo odprla ind:jskemu ljudstvu tudi docela nove perspektive njegove bodočnosti. rec/ce Po dolini do njenih izvirov Lepa ledinska imena imamo tu kot povsod po Benečiji: Brieh (njiva), Njiveca, Podhišo, Bardce, Podjauar, Velika njiva, Ručec, lveleca, Kuonce, Njila (gnjila) bardca, Tarnje (trnje), Miuode (mimo vode), Senože-ta, Zapadno bardo, Starmogla, Blek, Bršnjanovica, Opoka, Podkazon, Fazuola, Dan, Za-kobinjak Čartenja, Zalazina, Prijetion, Buona, Uohlen, Mato. nje, Zauloka, Klen, Bardo, Za-dolina, Kranjerob, Podlina, Za-počivalo, Lasovica, Klinec, Si-ječa, Habarje (Gaborje), Rusije, Zljeb, Lane, Podjana, Biče, Zasneje, Ulaka. (Sicer je ta dolgi seznam pristno slove n- V počastitev; spomina F. Venturinija preteklo nedeljo v Boljuncu. Nastopa pevski zbor «V, Vodnika iz Doline. Obramba Dližniega vzhoda na Kavkazu in Balkana na čatalšbi liniji med Bdrinnin in Carigradom Anglija je hotela braniti to področje šele ob Suezu - AtaturkoV naslednik gen. Ineni V opoziciji proti demokratom = Trenja V notranji, Vendar enotnost V zunanji politiki V preteklem mesecu so se na področju turške zunanje in notranje politike odigrali važni dogodki. Vladni predsednik Adnan Menderes in zunanji minister Fuad Keprili sta bila na uradnem obisku v Londonu, ki je prav gotovo^ služil določenemu namenu. Odkar je bila sprejeta Turčija v atlantsko zvezo, so bili tam skoro vsi poglavitni vo. jaški poveljniki NATO, kjer so s turškimi političnimi in vojaškimi voditelji razpravljali o nalogah, ki so pri obrambi Zapada poverjene Turčiji. V ospredju sta bili dve važni vprašanji: obramba azijske fronte, ki je v zvezi z obrambo Bližnjega vzhoda in pri kateri je prav Anglija zelo interesirana, ter vprašanje balkanske fronte. Mišljenje Angležev in Turkov v obrambi Bližnjega vzho. da, ki si je v zadnjih letih precej nasprotovalo, se je v zadnjem času precej približalo Vel. Britanija je imela prvotno načrt, da bo branila Bližnji vzhod na jugu, to pomeni ob Sueškem prekopu m v coni obmejnih arabskih dežel, ki ležijo okrog Sueza.. Turčija pa je zagovarjala na-ziranje, da je treba zgraditi obrambno črto mnogo bolj na severu in sicer na Kavkazu in na severno perzijski meji. Kakor hitro sta oba vojaška poveljnika NATO obiskala turško kavkaško fronto, je postalo jasno, da sta gen. Ridgway in maršal Montgo-mery v imenu združenih sil atlantskega pakta sprejela mnenje Turkov. Ridgway, ki je imel pomembne razgovore tudi z vladnimi krogi v Ankari, se je mudil tri dni na turško-sovjetski meji Kavkaza in pregledal zlasti področje fronte okrog trdnjave Kars in gore Ararat (5165 m). Admiral Carney pa se je udeležil mornariških manevrov, ki so bili ob izlivu Bospora v Crno morje ter do tako imenovane čatalške obrambne li- Carigrad. — Most Ga lata na Bospor u. mje. Mornarica je pri teh manevrih imela nalogo zavrniti napad, ki so ga pokrenile sovražne čete z balkanske strani in padalci, ki so se spustili branilcem za hrbtom zadaj za čatalško linijo, da bi zavzeli Bospor in Dardanele. V dobi teh obiskov je bilo urejeno tudi vprašanje poveljstva; kot znano, se je Italija potegovala da bi dobila vodstvo nad grškimi in turškimi četami na tem frontnem odseku. Na željo Turčije in Grčije, ki sta odločno odklonile morebitno namero, da bi njihove vojske stale pod poveljstvom italijanskih generalov, je vrhovni poveljnik sil atlantske zveze dodelil vse turško vojno področje južni fronti, ki ji načeljuje adm. Carney in h kateremu pripada tudi južno-vzhodno področje pod poveljstvom ameriškega generala Wymana. Ta je takoj namestil svoj glavni stan v Smirni, češ da leži bolj v središču kakor pa Solun, Carigrad ali Aleksandreta. V Solunu so organizirali le sedež za taktično poveljstvo vojaških operacij na Balkanu. Turčija ima v razmerju s svojim prebivalstvom (v Aziji: 17,293.000 in v Evropi 1 milijon 496.000 skupno 18',789.000 ljudi) mnogo več vojakov pod orožjem kakor pa zahodno-ev-ropske države; kljub temu stoji pred važnim vprašanjem, kako naj v primeru voj. ne razvrsti svoje armade na različne fronte Braniti mora namreč: 1. Balkansko fronto, ki obsega evropsko in azijsko obalo morskih ožin Bospora in Dardanelov; 2. fronto ob črnomorski obali, ki se razteza od Bospora do Kavkaza: 3. kavkaško fronto in 4. južno-vzhodno fronto proti Perziji takoj ogrožene. Ta odsek fron. | in nasproti tujcem, s temi hoče te noče verjetno braniti Vel. Britanija in kakor hitro bo prišlo do sporazuma z Egiptom, bo zavzela obramba Bližnjega vzhoda konkretnejše oblike. Toda medtem ko vlada v turških političnih krogih 'gle-‘ "navali' tudi avtoritarnih me- de zunanje politike, narodne obrambe in obnove gospodarstva skoro popolno soglasje, obstojijo zaradi raznih notra-nje-političnih vprašanj trenja. Za pojasnilo moramo poseči nekaj let nazaj. Po smrti Ataturka je imela republikanska ljudski stranka, ki jo vodi gen; Ineni, v svojih rokah vso politično moč: njegova stranka je pomenila državo. Ataturk je dvakrat poskusil ustanoviti nekako uradho opozicionalno stranko, kar pa se mu ni "posrečilo. ' Leta 1945 pa je nekaj republikanskih odpadnikov pod vodstvom Bajara u-stanovilo demokratsko stranko, ki je doživela leto kasneje pri volitvah velik poraz. Ko so bile leta 1950 določene nove" volitve, ni nihče mislil na to, da bodo izpadle bistveno drugače kakor leta 1946. Demokrati so računali, da bodo dobili kvečjemu 150 od 480 mandatov, toda zgodilo se je, da so dosegli republikanci le 61 poslanskih mest, kar je pre. senetilo celo demokrate. Tako je postal gen. Ineni voditelj opozicije Nova vlada je od svojega nastopa pospeševala v veliki meri poljedelstvo, omejila je število državnih monopolov in postavila državnim podjetjem nasproti konkurenčna zasebna podjetja ter s tem napravila sunek proti etatizmu v gospodarstvu. Demokrati so vpeljali tudi mnogo_več strp- in arabskim deželam, ki bi bi- | nosti proti narodnim manjši' le v primeru ruskega predora | nam nemuslimanskim veram jo pritegniti tuj kapital v državo. Toda s tem, da so prišli demokrati komaj po tridesetih letih na oblast, so se pri izvajanju svojega gospodarskega in socialnega programa tpd: tako so podpirali le vladni tisk z izgovorom, da je v Turčiji premalo časopisov odnosno, da tiskajo liste v prenizki nakladi. Zlasti je vlada dajala prednost svojim listom s tem, da je naročala pri njih velike oglase. Po turškem zakonu o Volitvah mora razpisati vlada ob koncu vsakega leta nadomestne volitve v vseh tistih volilnih okrajih, kjer je poslanec umrl, odstopil ali v katerih je postalo poslansko mesto iz katerega koli razloga vakant-no. Lani SO se demokrati ravnali po predpisih zakona, letos pa se očitno bojijo, da se je javno mnenje obrnilo že nekoliko proti njim, zavoljo česar vse kaže, da ne bodo izvedli nadomestnih volitev. Pri tem se sklicujejo na finančne razloge, češ da je škoda tratiti denar za volitve, dasi jim opozicija očita, da kršijo s tem ukrepom ustavo. Nadaljnja sporna točka je sledeča: v dobi dolgega vladanja republikanske ljudske stranke je prišlo do prakse, da ni točno ločila, kdaj je trošila izdatke v svojo korist ali v korist države. Velike zneske so uporabljali republikanci za gradnjo ljudskih hiš, po vaseh, ki si jih je republikanska stranka prisvojila, kar je pripomoglo, da je vplivala na volivce. Sedaj nameravajo demokrati podržaviti vse te stavbe in hkrati zahtevati od republikanske stranke še povračilo ogromnih vsot denarja, ki si jih je baje, ko je bila na vladi, prisvojila. Verjetno ne bo prišlo nikoli do tega koraka, vendar imajo demokrati proti republikancem v rokah važen argument, s katerim krepijo moč svoje stranke. Zlasti sedaj, ko prejema Turčija denarne podpore za oborožitev. —je vprašanje korupcije v'državni u-pravi posebnega pomena. Vse. kakor so pravkar navedena notranja vprašanja manjSsga pomena, toda strankarski strategi jih kolikor mogoče izrabljajo. Napetost med obema strankama je nastala zlasti v trenutku, ko je gen. Ismet Ineni na svojem agitacijskem potovanju v pokrajini Smirne in v Trakiji, napadal vlado, da hoče zatreti opozicijo s protizakonitimi sredstvi. Demokrati so videli v teh obdolžit-vah posreden poziv na upor proti vladi; kmalu so uprizorili proti gen. Ineniju velike protidemonstracije, tako da je bil prisiljen prekiniti svojo propagandno turnejo, od katere so si republikanci obetali velike uspehe. Se več: republikanci so se čutili moralno prisiljene, da so javno objavili, da niso imeli nikoli namena upirati se državi in javnemu redu in da je treba nekatere incidente pripisati le ekstremistom. Za Turčijo stoji Anglija, ki bi rada videla, da se ta država notranje okrepi; Churchill in Eden, ki sta si med drugo svetovno vojno toliko prizadevala, da bi jo pridobila na svojo stran, želita da bi jo aktivizirala čim bolj sedaj, ko je nevarnost pred imperializmom Sovjetske zveze morda še večja, kakor pa je bila v dobi Hitlerja. V tej luči moramo gledati zadnji turški obisk v Londonu in vsa politična dogajanja v Turčiji, skih imen namenjen za folklorno zbirko na pristojno mesto, da se tam ohranijo, toda tu jih podajamo, da vidijo naši čita-telji, kako so v Benečiji še dobro ohranjena lepa ledinska in naselbinska imena neizpre-menjena poleg davno potvorjenih priimkov). Zraven tega, sem v nadaljnjem razgovoru s prijazno domačinko, izvedel še kaj male~ ga o tukajšnjih običajih med letom, kar pa ni bilo nič posebnega, ker se žal stari običaji izgubljajo kakor povsod. Za božič se vsakdo obleče čim boljše in na mizi so jedi, kakor jih kdo bolje preskrbi. O novem letu gredo kot po drugih vaseh, kar smo že omenili na drugem mestu, otroci in tudi mladinci po hišah voščit. Otroci nosijo šolsko torbo obešeno preko ramen, v katero spravijo darove, ki jih dobijo. Ko stopijo v hičo, pozdravijo kot običajno tu povsod po laško v iibon džorno», potem pri-denejo koj voščilo «bon prin-Čipjo del an» in sedaj pa sledi slovenski: ((dajte mi kole-d.o». O svetih treh kraljih napravijo kresove, kakor o sv. Ivanu in to ima v raznih krajih svoj pomen, Tod rečejo, da zato napravljajo kresove, ker se s tem dnem začenja pustni čas. O pustu gredo fantje s kakim godcem, nekateri tudi našemljeni po hišah nabirat kar jim kdo da (kako klobaso, pa to bolj redko, jajca, denar in kak pridelek), kar naberejo si razdele ali pa si napravijo večerjo v vaški gostilni, kjer potem še zaplešejo. To je dan pusta. Torej nič posebnega. Kar se tiče glasbene folklore. je tu kaj malo iskati in dobiti, ker pojejo malo in še to le laške popevke. Uspelo mi je vseeno ravno pri neki ženski, da mi je naštela nekatere že znane in tudi že zapisane njihove domače pesmi, prinesene iz bližnje Goriške, zapela pa mi je tudi eno kratko še nezapisano. Ker sama ni znala dobro zapeti, smo poklicali drugo žensko, mlajšo in tako mi je bilo mogoče napev te pesmi napisati. Pesmica, ki smo jo priobčili v včerajšnji štev. preprosta, kratka, tip ljudskih prvin, pa vsaj da prikažemo in ohranimo še ta folklorni drobec tega trdnega slovenskega prebivalstva. Poslovil sem se od teh pre-'prostthr. in prijaznih ljudi. z obljubo, da se ie kdaj vrnem. In itako taki in drugi renaki stiki naj utrjujejo med tem preprostim ljudstvom zavest narodnostne pripadnosti. Razen ceste, po kateri smo prišli semkaj, imajo domačini še stezo, ki vodi skozi hoste v bližnjo vas Brezje, ležečo nekako jugovzhodno onstran gor. skih vrhov in robov, do koder potrebujejo tričetrt ure. Sedaj na povratku je hoja lažja, ker gre nizdol polagoma v ovinkih in kmalu smo zopet pri mostu, kjer se cepi, kot prej rečeno ena pot gor v Viškoršo, Pred seboj vidimo tu ob cesti naselje Debelež. To krajevno ime je delalo prisiljenim prevajalcem slovenskih krajevnih imen precej preglavic, saj pišejo eni Debellis, drugi celo De Bellis in tako hočejo zabrisati slovensko obliko, ki je nastala morda tako, da je kak debel možakar — trebušnih, imel pred davnim časom tu gostilno, in ki je posedal, ko je bil bolj star pred hišo in ljudje so pač vpeljali in rabili izraz, da gredo k de beležil. Tudi priimkov se je oprijela ta klička, ker imajo vsi enak priimek Debellis ali De Bellis, razen enega semkaj priseljenega Kosa. In kolikor je bilo možno u-jeti v naglici nekaj vzdevkov, bi bili tile: Par Longaro, Ce-ser, Skurjan, Bodin. Ledinska pa so tale: Pod medvedino, Podre p, Jemouje, Polica, Ouša, Cenic, Podlašča, Čanda, Zaloh, Zahlavo, Starnace, Zanoznica. (Ta seznam se bo pozneje še izpopolnil). Tako sedaj ubirajmo pot dalje proti Torlanu, od tu desno proti Ramandola in Sedilam in ker se je dan že nagnil, je bilo treba pohiteti navzdol proti Tarčentu, da se pride še pravočasno do zadnje, ga tramvaja v Videm, ob tričetrt na sedmo uro, Vse poti sem in tja je torej 34 km, za nekako 6 ur hoje, ako se gre zdržema. Tak izlet ima svojo turistično vrednost, posebno za tiste ki presede ves teden po uradih ali da je njihovo poslovanje omejeno na majhen prostor gibanja in ne na najboljši zrak. Tako spozna tudi kraje in ljudi, do katerih je prišel malokateri tujec, ker ga niso etnografsko in folklorno zanimali. Nas pa morajo zanimati. RIHARD OREL SLIKARSKA RAZSTAVA 11-LETNEGA TURSKEGA DEČKA Prejšnji teden je newyor-ška umetniška galerija St. Etiene priredila osebno slikarsko razstavo 33 del 11-let-ne^a. turškega dečka, Hasan Kaptana, ki je menda v slikanju pravi čudežni otrok. 2e od 3. leta dalje slika in je prvič razstav!ial pri sedmih letih. Doslej" je imel že samostojno razstavo v Parizu, Ankari in Istambulu. Ameriška revija «Life» pa je v začetku letošnjega leta prinesla vrsto reprodukcij njegovih del, — Sedanja razstava v New. Yor-ku je bila prirejena sb priliki proslav 29, obletnice turške republike. „REMEMBER, REMEMBER the fifth of November" V sredo 5. novembra je bil(la pravočasno odkrita in straš- po vsej Angliji spet velik živžav. Obnavljali so stoletja star običaj. Obnavljali so ga tudi na nesreča preprečena. To se je zgodilo 5. novembra 1605. leta. V spomin na ta do- ta, ko je prvič zasedal na no vo izvoljeni angleški parlament. Ze več sto let zaseda v westminstrski palači v Londonu; v njem se zbirajo od naroda izvoljeni ljudski zastopniki. Pa se je pred 347 leti zgodilo, da nekateri niso bili zadovoljni z novo izvoljeno ljudsko skupščino, zato so sklenili, da jo na dan, ko se bo prvič zbrala v parlamentu, dvignejo v zrak. Skrili so v kleteh westminstrske palače velike količine smodnika. Le zažgati bi ga bilo treba in na stotine ljudskih zastopnikov bi našlo smrt pod težkimi razvalinami ogromne stavbe. Zarota je bi- .......................„„„„„.................................................................IIMI1II IIIIIIMMIHMI WNi v Trst. Bilo je 'kj ^ lej ljudi, posebno l«iii 6 80 i1S0 , znali ita>ijan- V^«i, Sn "v! P°sla z V*1 hodile klicat toi- , z se same ne znajo liti j ^ st Openci hodili v We tarmr° kaplanijo, kjer !>ij0 da n učil. Ona ravno ' več šla v kapla- v pravo šolo. ž Hi 6 ih !s*k dan od 8. do oh ^večkrat tudi po-I ^ j le V' do 4. ure - se-| S llril>ajstj3vanajstega leta. I h rt - ga leta Pa ie ho' {j&j io !isko Solo, od j takrat je bil jutra Bili so dobri 1' otv*'utreh„' Ce so 'iudje H>i u’ °»rok za pašo, ** m 9 11»' Prišli v šolo je seveda Le enkrat na teden, menda v petek, je bila ena ura italijanščine. A bukve so bile pol slovenske pol italijanske Učile so se tudi plesti nogavice, kvačkati in vezti za narodne noše. Opčine so imele takrat približno 280 hiš, sami kmetje, ki so pa največ hodili tudi v Trst na delo, v luko mnogi. Ko so v Rojanu kopali Puh-lerjev hrib, je delalo mnogo Opencev tam 2ene so jim nosile jesti dol. Tudi Kata je nosila svojemu možu dol skozi Skrlavajske stajce (po Skali santi so tudi rekli). Na Opčinah je mnogo Skrlavajev, — so ena najstarejših openskih družin poleg Sosičev, Danevov. Vidavov in Hrovatinov. Skrla-vaji so imeli veliko posestvo na obeh straneh poti in so še danes lastniki mnogih pašt-nov tja do pod Grete Skozi Skrlavajske stajce je bila takrat zelo ozka steza, vendar so bile položene lašte dol do murv v Rojanu,' začenši pri Avžliku. Pri Avžliku so bili takrat tržaški financarji, malo naprej, pri Papežu pa je bila pot najbolj ozka. ((Puhlarjev hrib je bil tam, kjer je danes šola in kasarna v Rojanu. Hrib so kopali naši možje, kamenje pa so vozili v morje, da so ga zasipali tam, kjer je danes železniška postaja. V Rojanu je bilo nekdaj veliko bolj nemarno. Skozi vas je tekel potok, mimo kasarne. Tam je bil mostič, tam zraven so zmerom soudati prali perilo. Potok je tekel doli pod Velbom. Do tam dol so imeli Skrlavaji svoj borštič.» Po starem so se Openci največ ukvarjali z živinorejo. Ko še Kata pomni je bilo na Opčinah 480 glav blaga, govedi Imeli pa so več ovc kot govedi Od tod je še toliko imen kot Stajce, Stajbce, kar je pomenilo isto toliko kot staje za ovce ali Učjak. (Nekoč je vpra. šal Italijan Qpenca, kje je Poz-zo romano. Ko ga je ta začuden pogledal mu je opisal do-lino, kjer je voda na dnu. «A to je Učjak«, mu je tedaj odgovoril «je bil vedno Učjak. in bo Učjak ostala'). Nekoč so gonili ovce past prav do morja in na vodo, pit na potok pod Rojanom. Se Katin nečak, Ivo Sosčev, se še spominja ovč. jih pastirjev Cilika in Lugerja (to ime je menda od tod, ker je pač lovil lugerje. čižke). «Zato so pa v vseh hišah mlekarili in skoro vse ženske so nosile mleko v Trst. Danes pa je na Opčinah še komaj 80 glav živine. Vse je uničeno sedaj. Nam so jih dosti naredili Nemci in Italijani. Samo za kasarne so vzeli 52 gospodarjem grunt, tako sem mislila ponoči, ko nisem mogla spati. So nam vse polje po-ceptali. So nam naredili toliko škode, da smo razdjani z vsem gruntom. Potem pa so prišli še Amerikanci. Kar po sredi njive so šli naredit cestO: Tja proti Banom so zrili s tistimi tanki samo čokov za nekaj voz. Vse polje in zemljo so razrili. In za vse to so dali tistih beraških 5000, lir. Ce bi bila vsaj roba poceni. Oni imajo Ameriko leti. Vsak soudat ima po 80.000 lir plače na mesec, vsak seržente pa po 200.000, pa pravijo. da ne morejo živeti. Naši ljudje pa imajo po 30.000 in po sedem otrok, pa le morajo.« Oljke so pridelovali tudi O-penci doli v bregu pod Kon-tovelom, v Grljanu, kjer imajo še danes nekateri zemljo, a ne vedo o njej, ne koliko ne kje. Glavni pridelki so bili nekoč žito, krompir in turščica. Tudi ajde je bilo dosti enkrat. •Smo jedli ajdovo polento. Pridelali smo je 30 polovnfkov, eni pa celo 70. Tudi sirka je biio enkrat strašno. — pouhen gank ga je blo. Mati je navadno skuhala opoudne močnik iz drobne moke, zdroba — gresa — takrat nismo poznali. V sredino i smo. naredili luknjico za maslo, — tam smo to-čali. Popoudne pa je spekla sirk. Se bob in lečo pomnim, prosa-kaše pa ne.» «Vina smo nekoč zelo mnogo pridelali. Povsod po gmajnah je bila trta. Se danes je dobe otroci ostanke po grmih. Mi smO ga pridelali 'Ido 70 hi. Pa kaj, kot ga ni bilo moč prodati. Imeli smo osmice in prodajali po 20_ soudov liter, pa največkrat še za dac ni blo. Je prišla trtna uš in je vse končala. SSdaj je povsod ameriška trta, kolikor je je še. Tudi češnjevih dreves smo enkrat dosti imeli. Pri nas čez 100. A se tudi sadje ni dobro prodajalo. So hodili mulci iz mesta in so lomili cele veje in jih obirali pod grmi, ter man-drali žito. Pa se je sin ujezil in je vse posekal. Na morje pa Openci niso nikdar hodili, — le v Trst so radi šli Vsi so imeli knjižico, kjer je bilo zapisano, kaj je kdo prinesel iz Proste luke brez carine, na leto. Na vsako glavo je bilo toliko kave, sladkorja, petroleja, gvanta itd. Meni včasih še zapisali niso. Menda imam še tako knjižico » A s financarji je bil vedno križ, ne le doli pri Avžliku. Kontrabant je vedno bil. Vča- sih so koga zasačili in ga obsodili. Pri Couskem kalu pa so kontrabantarji ubili financarja nekoč. Financarji so bili vedno tuji ljudje in so bili vedno v sporu z domačini. Nekoč, ko je bila še majhna, so se fantje stepli z njimi na plesu, ker so nagajali domačim dekletom. Financarji pa so ustrelili enega fanta. KAKO JE BILO V VOJSKI PO STAREM tfono in stari ljudje so pripovedovali, kako je bilo, ko so prišli Francozi. Tam’ pri cerkvi so spali. Posekali so vse hraste, ki so bili tam, kjer so danes borovci. Kar ona pomni, je bilo vse golo proti Vrhu, proti Banom ali proti Kontovelu. Je še ona sadila skupaj z drugimi, borovce. Se deske so trgali iz podov Francozi, da so kurili. Pobirali so živino. Pa so se zbrali možje in so odgnali ovce skrit v Be-karjevo ogrado. Ta je bila globoko v dolini, vsa v drevju, da ni bilo nič videti. Pobirali so tudi vino iz kleti, kamor so prišli. Soseda, ki ga je imela malo, pa je ohranila vsega, ker je prišel sam lajtnant in je postavil stražo, da ga niso vze. li iz njene kleti. «Kako bi se mogli upreti Francozom, ko je bila vas tako majhna njih pa kot mravljincev, Jih je blo malo manj kot Taljanov, ki so prišli, ko je Avstrija propadla.« Opčine. — Do polovice porušena stara Čečeva hiša — sedaj Kzpunova: zadnja škrlica na Opčinah. Baje je bila nekdaj občinska hiša. Kako je bilo 1. 1848 ji je pri-povedovala še rajnka mati. Pravila ji je, kako je bilo v Veroni, kjer je bil vojak neki Čehovin iz Senožeč. Vozove, mize, stole, vse so znosili na cesto, da bi vojska ne mogla naprej. Iz bokalov so jim skozi okna psvinjali kuhinjo, da niso mogli jesti. Takrat pa so udarili v hišo, od koder je padlo, in z bajoneti udrli vrata. Ko so šli fantje k naboru, je bila navada, da so šli fantje v hiše tistih, ki so bili vzeti. Tam so jim dali piti kar iz bfentačev, pa jesti klobas, jajc. Tako so hodili od hiše do hi- zadnjega oktobra lanskega le-igcdek preiskuje oddelek kraljeve garde westminstrske klet; in oboke od tedaj dalje vsakokrat, ko se v palači nad njimi sestane nova skupščina. Zanimivo je opazovati one čudno oblečene može. V svojih starinskih oblekah so videti, kot da so pravkar vstali iz groba. Dolge suhe noge jim rastejo iz* nizkih s pentljo okrašenih čevljev. Pokrivajo jih visoke dokolenke. Na zunanji strani obeh nog otepata po njih široki pentlji, ki pod kolenom stiskata hlače hlomu-drače. Skoraj nič jih ni videti izpod dolge, v pasu stisnjene suknje, pošite s širokimi trakovi in zapete tesno pod vratom. Bradate glave, pokrite s črnimi okrašenimi klobuki, jim kuhajo izpod širokih nabranih belih ovratnikov. Ob strani spoštovanje vzbujajoč meč, v roki dolga ostra sulica. Take so čudne prikazni, ki z leščer-bo v roki posvetijo v vsak kotiček in s sulico pobezajo pod vsak obok. Dolge pošastne sence se stegajo za njimi pod visoki strop in do nizkih zamreženih oken. Zdaj je njihov nočni pregled le še simboličen spomin na davno grozečo preteklost, na 5. november 1605. leta, na neuspelo smodniško zaroto. Tako ime ji je nadela zgodovina. Kot se opisani običaj ponavlja le ob vsakokratnem nastopu novega parlamenta, tako mladina nobeno leto ne pozabi na 5. november. Na ta dan ima po vseh angleških mestih svojo veliko zabavo. Popoldne zmagoslavno prevažajo po mestnih ulicah veliko lutko, oblečeno v srednjeveški kroj. Dolgi lasje, mogpčni brki, ši-lasta brada, grozeče oči. To naj bi bil Gaj Foks (Guy Fawkes), vodja tedanjih zarotnikov. O-troci se pode za okrašenim vozom in prepevajo: «Remember, remember the fifth of Novem. berla Spomni se petega novembra! Zapomni si ta dan, ko bi bil Guy Fewkes s svojimi zarotniki skoraj dvignil središče^ Londona pod oblake! Zaslužil je kazen, ki jo je prejel in tudi njegova lutka mora isto pot. Požro jo plameni v veliko veselje mladeži med vzklikanjem, petjem in godbo. Zvečer pa pokajo po trgih rakete in švigajo pod zamegle-no nebo, po višinah gorijo kre. sovi ter se glasi pesem dolgo v jesensko noč, X. P« še. Preden so šli k vojakom pa so napravili velik ples in se veselili Ko so pa odhajali k vojakom jih je spremilo pol vasi do Vrha, — nekaj pa celo v mesto — in se tam poslovili od njih. Se se spominja vojne 1866. 1. Takrat je imela Kata 6 let. Mati, ki je šla s plenirjem v Trst, jo je zaklenila s sestrami, a so utekle čez borjač gledat soudate, ki so marširali «u Taljo«. Godli so in trobentali, — niso šli tako tiho kot danes. (Nadaljevanje sledi) Z. JELINČIČ | I r> p l i p Vramenska napoved za danes: \/ U L h A L Nestalno, vetrovno, brez spre- f |\Ll Vi L mem'be temperature. — Vče- rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 12, najnižja 4.8 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 12. NOVEMBRA 1952 il ji 1» ii 11. ji •!■!)! lij i 1 j' ,! 1 ih i/ lil III! jji i i II S iitiijiiiiiiiliij lili iiiijii; lipi lili! I 'l|! L' 11 11 Mi. i •tjij;:::. , . iiiiii* | 1F 1 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 21.00: ((Italijanske kroniko), radijska povest po Stenhalu. Trst H.: 21.00: Čajkovski: Koncert za 22.0C: Dve Griegov! skladbi. VVoel Cowardova nodejanka «Milord se poroči«. S'cvemija: 12.00: Zborovske skladbe Benjamina m Gustava Ipavca. RADIO violino v D-duru. — Trst I.: 21.00: v i»Hif:AH0v\\,ii Hisi;viiiivvi:i{iii:ii;r.fl_ iiisisha na mn;i;.ii Južnokorejci imajo 15 divizij Predvideno še nadaljnje povečanje južnokorejskili sil Siguian Ki se zavzema za veliko ofenzivo proti reki «Ialu TOKIO, 11. — Cete ZN na korejskem bojišču so danes dopoldne ponovno zasedle več položajev, ki so jih morale preteklo noč zapustiti pod pritiskom Severnokorejcev. Tudi na osrednjem in zapadnem bojišču so zavezniki zavzeli vej važnih gričev. Pehota je zavrnila severnokorejske sile, ki so napadale nekaj gričev ob vzhodni obali Koreje. V tem spopadu so Severnokorejci utrpeli 750 mož, med temi 215 mrtvih. Skupine letečih trdnjav so preteklo noč bombardirale zbirališča severnokorejskih čet 10 skladišča za preskrbo nri Pjongjangu, Kangdongu, Si-nanju in Ponkčonglu. V teku včerajšnjega dne je zavezniško letalstvo izvedlo 900 poletov Poveljnik zavezniških sil na Koreji general Van Fleet je sporočil, da sta bili 8. novembra ustanovljeni dve novi diviziji in 6 novih regimentov sestavljenih iz Južnokorejcev. General je nadalje izjavil, da imajo seda] južnokorejske sil« 14 do 15 divizij in da je s tem osma armada v mnogo boljšem položaju kakor v preteklosti. Van Fleet je ugotovil, da trenutno ni predvidena odtegnitev zavezniških čet s Koreje pač pa da proučujejo V Wa-shingtonu načrt, da bi južnokorejske čete še pomnožili. General ni hotel dati nobene izjave o znanem pismu, v ka terem je priporočal povečanje južnokorejskih sil, in ki ga je general Eisenhower uporabil med volilno kampanjo. Na tej tiskovni konferenci je general Van Fleet zatrdil, da bodo Eisenhovverju ob priliki obiska na Koreji priredili prisrčen sprejem. «Vsi bomo srečni, ko ga bomo zagledali tu-Raj», je dejal, vendar je zagotovil da ne ve za datum obiska. Glede vojaškega polo žaja je poveljnik osme armade izrazil mnenje, da je ne-dBvna bitka za Triogelni grič za vrh Griča belega konja in ta Grič prostih strelcev znatno ošibila udarno moč dveh kitajskih armad in da jim je verjetno zmešala načrte, ki so jih pripravili za napad na drugih področjih. Dobro poučeni krogi so mne-n' 'a bo ob srečanju z generalom Eisenhowerjem juž-nokorejski predsednik Sigman Ri verjetno predlagal, naj bi sprožili veliko ofenzivo, tako da bi prepodili nasprotnike » Severne Koreje. Poleg tega bo zahteval vojaško pomoč za južnokorejske čete. Po zatrjevanju teh krogov, je južno-korejski predsednik mnenja, da je rešitev korejskega vprašanja odvisna od napada v pravcu reke Jalu. Na včerajšnji tiskovnfcjkonferenci je Sigman Ri ufllno izjavil, da bi st* Južna Koreja uprla uporabi kitajskih nacionalističnih sil na Koreji. ' vikorejski glasnik je na konferenci pojasnil, da dobiva južnokorejska vojska vojaško opremo in orožje od ZDA, da pa mora sama skrbeti za prehrano in obleko. Po 28 mesecih vojne se je Južna Koreja »pričo tega znašla v velikih težavah. Glasnik je poudaril, da bi v primeru razširjenja Južnokorejskih sil preko vsega gotovo propadlo, ako bi morali vse te čete zakladati z živili in obleko. REHOVOTH (Izrael), 11. — Prvi predsednik izraelske države Chaim Weizmann je bil danes pokopan med tuljenjem siren, ki so pozivale narod, naj preneha z vsakim delom. Mimo krste z Weizmanovim truplom se je zvrstilo nad 250.000 oseb, ki so prihitele tja z vseh krajev države. Kakor znano, je Weizmann umrl v nedeljo v starosti 77 let. Nemški odgovor Arabski !igi BQNN, 11 — Glasnik nemške zvezne vlade, je izjavil danes, da je Zapadna Nemčija zavrnila zahtevo Arabske lige, da naj bi namreč odložila ratifikacijo nemško - izraelskega sporazuma o reparacijah. Glasnik je potem dejal, da arabska zahteva ne predstavlja nekakšnega ultimata in da je zvezna vlada odgovorila Arabski ligi. da je pripravljena razpravljati o arabskih ugovorih glede tega sporazuma, vendar ne more odložiti ratifikacije. Nocoj je nemški poslanik v Kairu Pawelke izročil generalu Nagibu odgovor svoje vlade na zadnje zahteve političnega odbora Arabske lige. Razgovor je trajal veg ko eno uro. Pa-welke in general Nagib nista hotela ni{ povedati o vsebini odgovora, ki ga bodo jutri predložili političnemu odboru Arabske lige, ki bo po mnenju nekaterih držal v tajnosti svoje sklepe, če bo prišlo do kompromisa. Položaj v Iranu TEHERAN, 11. — Sah je sinoči podpisal zakonske dekrete, in sicer o izpustitvi morilca generala Razmare, o zaplembi premoženja bivšega ministrskega predsednika Sul-taneka in o sodnem postopku proti Sultaneku, ki naj bi bil odgovoren za krvave dogodke dne 21. julija. Zunanji minister Fatemi je zanikal vest, -objavljeno v nekem jutranjem listu, češ da so med Iranom in Sovjetsko zvezo pogajanja za revizijo sporazuma iz leta 1921. m&m Sovjetsko zastopstvo pri Združenih narodih je kupilo graščino 38 sob v najbogatejšem delu bližnjega Long Islanda. V tem gradu bo stanoval Valerijan Zorin, novi načelnik sovjetskega zastopstva. Graščina je vredna najmanj milijon dolarjev. Ima 27 sob za stanovanje in 11 kopalnic, ter je potrebnih najmanj 12 služabnikov, da jo drže v redu. V notranjosti je plava-1 šče s stoipovi, ki velja 75.000 dolarjev, sobe za biljard, soba za masiranje, dve kuhinji in dvigalo. Ima tudi teniško igrišče. Sprejemnica je dolga 29 m in široka 13 m, opažena z lesom do stropa z ornamenti v sijajnem mahagoniju iz Hondurasa. Vzhodna dvorana je izdelana iz uvožnega marmorja in tudi veliko stopnišče je iz takega marmorja. Vse glavne sobe imajo krasne peči, ki so v slogu okraskov sobe. vsi podi pa imajo intarzije. Od leta 1945 je bila ta graščina prazna. Njen zadnji lastnik je bil Nathan Miller, sedaj ravnatelj ameriške jeklarske družbe. Razen tega 'm® sovjetsko zastopstvo še petnadstropno hišo v mestu, v Park Aveniji, z 32 sobami in 12 kopalnicami. TEŽAVE NOVE VAFD1STIČNE STRANKE Mora ime povezano z novo nečedno aiero Zaslužki visokih osebnosti z dobavo drugovrstnega orožja med izraelsko vojno KAIRO, 11. — 2Q. novembra bo v upravnem odseku egiptovskega državnega sveta velika politična razprava. Pet podpisnikov ustanovne deklaracije nove vafdistične stranke bo zagovarjalo imenovanje El Nahasa za častnega predsednika Vafda in bivšega ministra El Tavila za ustanovnega člana. Nad 50 vafdističnih odvetnikov je zaprosilo, da bi smeli govoriti na tej razpravi in že danes se predvideva, da bo prišlo do vročega polemiziranja med branitelji vafdistične stranke, ki je bila pred 2 mesecema prisiljena k molku, in javnim tožilcem, ki zbira dokumente, s katerimi namerava dokazati, da El Nahas in El Ta-vil ne moreta biti voditelja velike stranke. Bivši egiptovski javni tožilec Asmi je sporočil vrhovnemu vojaškemu-sodišču v Kairu, da je bivši kralj Faruk skušal zadušiti škandal, nastal okrog dobave orožja. Kakor znano, je do afere prišlo ob zaključku vojne z Izraelom, ko je nekaj vojaških poveljnikov izjavilo. tjjljji jt!j{jjjni{jjj}{gjPtj ftiillp^ ^il l i***' jjjj niiisi ii;!:: ?f 1 BiHjflP ii||j|i! ‘,M!»1 i||i i| :,:!"::i!i:!l:i;!!:iii: !:!! :;! IM- jfjj11 jjjj jjj$j{1 j ' Ii!!!*!!!* : 4 ETAPA KOLESARSKE DIRKE< Francija Sev.Irska3:l in taktična zmaga Buegana VRSTNI RED : 1. Rajmond Guegs.n (Francija) je prevozil progo Taranto -Cosenza (207 km) v 6.43:39, povprečno 30.743 km na uro; 2. Maggini; 3. Blusson; 4. Isotti; 5. Scudelfaro; 6. Drei; 7. Bresci; 8. Schvvarzenberg; 9. Salimbe-ni; 10. Nolten; 11. Biagicni; 12. Maenen; 13. Jcris; 14. Pez-zi; 15 Volpi, vsi s časom Gue-gana; 16. Corrieri 6.46:22, z istim časom vsi najboljši. COSENZA, 11. — Petnajst vozačev se je v zaključnem sprintu borilo za prvo mesto: dva Francoza, trije Holandci, en Nemec in devet Italijanov. Zmagal je Francoz Guegan, trenutno v odlični formi, ki je pravilno razdelil moči v zad-* njih 55 kilometrih, ko se je odločila današnja etapa. Oba Francoza sta lahko zapustila svojega kapetana Bo-beta v skupini asov. Ni potreboval pomoči saj se počuti izvrstno in je kljub časovni razlik) najresnejši tekmec Cop-pi-ju. Njegova pomočnika sta vozila za drugimi, sama pa nista pomagala pri ofenzivi. Tako sta izkoristila tujo naivnost in priredila ostalim iz skupine neprijetno šalo ob , zaključku mnogo večje in še bolj neprijetne šale — več kot 150 km — ob povprečni brzin; 26 km na uro. Kaj čakajo z napadam na Coppija? Morda gore, kjer je Coppi nepremagljiv ali pa mo-rda celo etapo na kronometer? Najbolj verjetna hipoteza si bojišča, narodno gospodarstvo utira pot. Vse hiše so se spri- jaznile z dejstvom, da bo Bianchi neovirano zmagala in sodelujejo na dirki samo, ker bi bilo nečastno odstopiti. Doslej smo videl) jasno nad-moč enega samega človeka. Prisotnost «roza majice« je vrelej zaključila vsako nejasno situacijo. Tudi danes so na neznatnem vzponu pri Terra-novi hoteli sprožiti Nolten, Astrua in Fomara odločilni napad, toda kaj se je zgodilo? Prišel je Coppi in trojica je povesila greben. Tak je položaj. To, da je danes Coppi prepustil drugim veselje nad sprintom spada v običajno kroniko pod poglavje: v odsotno: U mačke miši plešejo. Pravega Coppija smo videli v prvi etapi, begu sedmih kapetanov ekip in drugi dan, ko je bila skupinska vožnja na kronometer. Teh podvigov se občinstvo južnoitalijanskih cest ne naveliča. , Jutri peta etapa Cosenza -Reg.gio Calabria, dolga 232 km. Polovica proge vodi po sred-njevlsokih gričih. Lahko se marsikaj zgodi pod pogojem, da se bo tekmovalcem ljubilo. ALESSANDRO ALEŠI ANI LESTVICA : 1. Coppi 19.36:04; 2. Minardi 19.38:04; 3. Magmi 19.38:30; 4. Astrua 19.40:36; 5. Fornara 19.42:23; 6. ScudeMsro 19.42:31; 7. Drei 19.42:31; 8. Gismondi 19.42:54; 9. Salimbeni 19.42:57; 10. Carrea 19.43:39; 11. Bobet 19.43:49. V nedeljo 9. t. m. ob 10. uri je bil letni redni občni zbor motokluba «Mladost» iz Nabrežine v prostorih kulturnega doma «Igo Gruden«. V svojem poročilu je predsednik Marij Pertot črisal razvoj motokluba od ustanovitve t. j. od 24, februarja do 1. novembra t. 1. Iz poročila je razvidno tudi število aktivnih in podpornih članov. Od ustanovitve je bilo organiziranih 10 enodnevnih izletov po Sloveniji. 2 dvodnevna ter trodnevni izlet v Maribor in na Bled. Teh izletov se je udeležilo nad 400 članov. V poročilu je bila tudi razvidna športna aktivnost «Mladosti». V Ajdovščini si je njen član Sibelja Fran priboril drugo mesto, v Skocijanu pa Ščuka Nevo tretje mesto. Poleg tega se je ta udeležil 1. maja v Trstu «gincane» in je prišel prvi. Ščuka je sodeloval pri akro- bacijah na stadionu 1. maja v Trstu in v Postojni ob priliki gospodarske razstave. Sprejet je bil sklep, da se delovanje motokluba razširi. Po dolgi diskusiji, kjer je bilo govora o pomanjkljivostih in napakah pri organiziranju izletov, je bilo sklenjeno, da se to v bodoče odpravi. Izvoljen je bil nov upravni odbor motokluba »Mladost« sestavljen iz teh tovarišev: predsednik Pertot Marij iz Nabrežine. podpredsednik Sirk Ladislav iz Sv Križa, tajnik Colja Srečko iz Nabrežine, blagajnik Knez Valter iz Nabrežine; odborniki: Frandolič Bruno iz Stivana, Ostrouška Emil iz Stivana, 2užek Stanko iz Mavhinj. Kante Karel iz Sem-polaja. Nadzorni odbor: Caha-rija Angel iz Nabrežine, Budin Emil iz Koludrovice, Mozetič Ivan iz Nabrežine. PARIZ, 11. -*• V tretji mednarodni tekmi sezone je Francija dosegla tretjo zmago. Treba pa je poudariti, da je današnja zmaga nad Severno Irsko bila manj prepričljiva kot uspeh proti Nemčiji na istem stadionu v Parizu, 5. oktobra so Francozi bili nadmočni v vseh ozirih in so skoraj celo tekmo bili v napadu. Premoč danes ni bila tako jasna, posebno v drugem polčasu. Domačini pa imajo za slabšo igro opravičila. Cisowski in Bonifaci sta bila v teku igre ponesrečena; prvi je statiral na levem krilu, drugega pa je zamenjal Baratte. Lahko torej rečemo, da je Francija zmagala z desetimi ljudmi nad Irsko, ki je predstavila solidno moštvo z izredno telesno kondici- Mnogo zaslug za nedavno uspehe Partizana ima mladi vratar Uspešna turneja Zvezda in Partizan sta zmaga la, zagrebški Dinamo pa je igral neodločeno PARIZ, 11. — Meddržavno tekmo proti Severni Irski so izkoristili Francozi za vrsto prijateljskih tekem. Med drugimi moštvi so nastopile danes tudi tri jugoslovanske enajsterice: Crvena zvezda, Partizan in Dinamo. V Nici Je Zvezda porazila re prezentanco Sinje obale z izi dom 2-1. Dinamo je v Lionu igral neodločeno proti moštvu Centralne Francije. To tekmo je oviralo slabo vreme. Gol Je dosegel v 17. minuti Dvornič, v 7. minuti drugega polčasa pa je izenačil Schultz. Rezultat je realen, zlasti je bila izenačena seiillu proti Južni Franciji iz zmagal s 3-1 (2-1). Zmaga je povsem zaslužena. V 3. minuti je Veselinovič povedel svoje moštvo v vodstvo, v 20. minuti pa je Čajkovski podvojil naskok. Sedem minut pred koncem polčasa so Francozi dali cestni gol. Domačini so v drugem delu zaigrali mnogo preostro. V šesti minuti je bi! Zebec surovo zrušen v kazenskem prostoru. Enajstmetrovke je streljal Veselinovič In dosegel tretji gol. Do konca se rezultat ni spremenili. Zmage jugoslovanskih enaj storic padajo še posebno v Qč zaradi vidnih uspehov, ki jih dosegajo francoski nogometaš v zadnjem času. Stojanovič, ki je v letu dni do-1 tekma v drugem polčasu, segel neverjeten napredek. | Partizan Je nastopil v Mar- Vabimo odbornike društva Primorje, da se udeležijo da našnjega sestanka, ki bo na za časnem sedežu v Ulici Machiavelli 13, ob 20. uri. j o, toda pomanjkljivo tehniko. Tekmo je gledalo okoli 58.000 gledalcev. Prvi gol je dosegel Ujlaki, drugega pa Kopa. Ta drugi gol je bil dosežen — po mnenju prisotnih — iz of-Sidea. Levo krilo Tullp ie izkoristil nesporazum med Baratiom in Gianessijem in zmanjšal razliko na 2-1. V drugem polčasu so napadi gostov postali močnejši. Francozi pa so dobro kontrolirali položaj in v času najhujše zmede pred njihovim golom dosegli iz protinapada tretji gol (Kopa) in končni rezultat tekme. Pri Francozih so igrali najbolje Ujlaki, Kopa in obramba, pri Ircih pa obramba, posebno vratar Uprichard, srednji Krilec Dikson in desni krilec Blanchflovver. Napad je bil počasen. Egipčani iščejo krivce za poraz nogometašev KAIRO, 11. — Egiptovska nogometna zveza je otvari la preiskavo o incidentih med turnejo nogometašev v Italiji in Jugoslaviji. Predsednik zveze Abdel Aziz Abdallah Salem je zaprosi) vse spremljevalce in igralce za poročilo o okoliščinah, k,) so vplivale na neuspeh v Bariju in Beogradu. Huda poraza (6-1 in 5-0) naj bi bila delno odvisna od spo rov, ki so nastali med funkcionarji in igralci, katerih morala je zaradi tega bila zelo nizka. zvedelo se je tudi, da je sekretar nogometne zveze Egipta podai demisljo. da se je egiptovska vojska znašla v manjvrednem položaju zaradi slabe vrste orožja. Ob oni priliki je bilo tudi rečeno, da so nekatere visoke o-sebnosti ogromno zaslužile z dobavo tega orožja. Asmi je izjavil, da skušajo sedaj nekatere osebe po nalogu Faruka vplivati nanj, naj bi se zadeva arhivirala. Med temi osebami je imenoval bivšega guvernerja Kaira Mohameda El Kaviša NACISTIČNA ORGANIZACIJA MLADOLETNIKOV ^Hitlerjeve jurišne čele" NEVV ORLEANS, 11. — Roli cija je odkrila «Klub nacističnih jurišnih čet«, ki so ga v New Orleansu ustanovili mladoletniki. Dozdeva, se, da je nevaren krožefc organizirala odrasla oseba z neuravnovešenim razumom. Policija je pričela preiskavo pretekli teden, ko je bil s kamenjem napaden neki vlak in pri čemer sta bili dve osebi ranjeni. Preiskava je takoj dovedla do ugotovitve krivcev in odkritja organizacije. Skupina mladih ljudi je imela skladišče nabojev za puške in 36 nožev. Znak organizacije je bil kljukasti križ in vpisna izjava sestavljena v nemščini. Policija je aretirala 15-letnega predsednika, ki je povedal, «kup nesmiselnih zgodb o Hitlerju«. Med drugim je trdil, da je Hitler še živ, da biva v Argentini in da se bo on vpisal v tajno nacistično organizacijo ter se boril za povratek Hitlerja na oblast, čim bo dopolnil 21 let. Mladi prenapetnež je pojasnil, da mora vsak kandidat, ki hoče pristopiti k »nacističnim jurišnim četam« razbiti določeno število svetilk, udariti enega izmed črncev z opeko in skočiti na vlak v polnem teku . ((Predsednika« in jtifi njegove tovariše je policija zaslišala ter potem izročila staršem. Žrtve snežnih plazov INNSBRUCK, 11. — Švicarske in avstrijske radiooddajne postaje opozarjajo na nevarnost plazov v Alpah. Prva vest o te vrste nesreči jg prišla danes iz Tirola. V Zam-serjochu je plaz zasul štiri delavce, ki so se čez noč zatekli v neko kočo. Južno in zapad-no od Innsbrucka so snežni plazovi osamili več vasi. Promet je prekinjen na prelazu Arlberg in vsi kraji na tem področju so ostali brez električnega toka. Vlaki proti Dunaju imajo večurne zamude. Sneg pada neprestano in je ponekod dosegel 4 m višine. Kasnejša poročila zatrjujejo, da so domačini rešili izpod kupa snega štiri delavce, ki jih je s kočo vred zasul plaz. PARIZ, 11. — Glasilo sovjetske armade «Rdeča zvezda« objavlja članek, v katerem je med drugim rečeno, da ((sovjetska vojska in vojna mornarica lahko zdrobita vsakega objestnega napadalca«. List poudarja, da Sovjetska zveza kljub -sistematični politiki tni-ru in mednarodne varnosti, ne izgubi niti za trenutek z vida obstoj napadalne nevarnosti s strani pobesnelih vojnih hujskačev. KINO l TltS'f l Excelsior. 16.00: »Svet v ^ rokah«, G. Pečk, A. Biy • Nazionale. 16.00: “Smrt tre ga potnika« Friedrich MM™ Fenice 16.30: ((Prostor, pnMJ jaz«, R. Skelton, S. F°rr'f,(4. Filodrammatico. 16.00: «G-ta mlh sokolov«, Alan Lada. Arcobaleno. 15.00 «Miren j. Wayne, M. OHara. Astra Rojan. 16.30: *3<:ln P^bni Ala barda, 16.00: Kristus«, R. Vallone, E-Ariston. 16.00: »Molčeč. Smith« Alan Lad-d. v,)j. Armonia. 15.30: »Kata ka« D. Fairbanks. vi,ci(ost Aurora. 16.«): “Njena V'**0" se poroči«, Jane^Keatoo Garibaldi. 15.00: »Buster £< na luni«, A. Ideale. 16.C0: «R«irta 22 C. Colbert. Impero. 15.30: «Zen ’pampanin.i-krila ljubezen«, . j ubija«, Italia. 16.00: »Ljub«-"1 E. Rossi. A. Lual«- . ^ Viale. 16.00: ((Dogod® v" letju«. Kristi- Massimo. 16.00: ((Kralji« na«, Greta Garbo .V3o NeKa| Triglava do Jadrana. pesw Straussovih valčkov. ■ | por našega juga. 18.15 G ^ Ve treti skoz svet in : j Černe vesti. 20.30 Kor‘gra® ga zbora CDJLA >z ^llj**' v. S. Krstiča. 21-'50 t p0 kronike« radijska P° jjZz». *•?■ halu. 22.00 V ritmu ‘^0 z Glasba za lahko «<*• nja poročila. TJIS-«' '\e40. 306.1 rn ah " , iJ.1# .*? 11.30 Lahki orktf/j' vsakega nekaj. ,3.40 8®.,-13.00 Zabavna zi in capntci. \4: 17.3O P 14.15 Lahke melodij*-- Konj* na glasba. 18.13 Bra ,9.00 Z'® -za klavir in orkester • o?e!jl niški vedež. 19-l5,T- 20-00 ni glasba. 19.45 Poroči S»% sodije in fantazije. vzgoja. 20.45 La^ce 21.30 ja 20.45 Lam"-21.00 Čajkovski: Koncf ^ lino v D-ouru. *>*•-- ^ois-a, kvartet. 21-30 Glasbe 1% 22.00 Dve Griegov, sklad p Hanson: Koncert za org la in harfo. I IC s 11.00 Šolska ura. orkestri. 13.45 Glta—--ba. 14.25 Igra Plani*t ,Kl» t dusso. 17.30 Iz londonsk ge a .... 12.3« > 13.45 Gledališču ^ nskih ^ diov. 21.00 Woel C0vva«*£ jj,» dejanka «M,lord se poro Plesna giasba. BlOVE»> it 327,1 m, 202,I ^ 12-°° Zb igrajo zabavno tr ^ - /M * -1 venske narodne Zdravstveni nasveti- y kladnice solističnih n jg.ff« del Franza Schuberta. ^ .) rije lz oper Mozarta. v VVagnerJa. !».«. J*7 jgr» 'ji.O« igr® el.* 20.00 Radijska * ia. Jv rez Galdos: Donna i godci. Večerni orkestralni Poročila. 22.15 Znani »' eft. igrajo. 22.30 Nočni K° VASWWW»WVŠWAVWAA IWA^^AWAVA\AVNWIWA'WA.VSA*«VAAAAVAAA4AAAASVes ri ^ cesa, ki se je tikal tega, da je n-eki mož, ki Je pinče pred sto leti, zgradil pešpot od kraja, odkoder n ^ j6j. do kraja, kamor ni nikomur prišlo na misel. aa g-osv^ Gospod Phunky ni hotel nikoli iti skozi vr^0 je f dom Plckv/ickom in njegovim advokatom i« “ pili precej dolgo, preden so dospeli na trg. In K0 jtat P°s^a # hodili sem in tja ter se dolgo posvetovali;^*^ ^ nja Je bil ta, da je prav težko reči, kakšna ^ b0 ta* nes sploh nihče zanesljivo ne more povedarh f tako Da je velika sreča, ker ima »Gspod .^ u Snubbina, kar nasprotna stranka gotovo « ^ za mnogo drugih tolažb, ki se govore pri P0('"cpoda ’ Potem je gospod Pickwick prebudil ® _ gta se P° sladkega, celo uro trajajočega spanja; m ^ gospodom Lowtenom, sta se vrnila sPet v ,ir»dniu STANISLAV KEINKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St b III na a - Telefon Številka »3-8UB m 94-638 - miiIiI MJ — u PHAVA IJLICA SV. FRANČIŠKA št 20. - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI od 8.30 12 in od 15 - 18 S« _ . ..... /» vlak mn, villur v Sirim • stolpca trnovski 60, I nantlio upravni 100. iiuinicr 90 ir Za KI.HJ 1» vsak inri Stolpca *» *«» *4le oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski »avort ZTT - Pndruž Gorica III S Prillco MI.. Tel 33-82. - Rokopisi se ne Poštni - Tel. širine 1 vračalo ____________________________ (^ečn0 il° tis*1* Fed ljud. repup. Jugoslavija:inožHhf*** . NAHlJCNINA: Cona A. uitaečfia 350 Četrtletna 900 polletna 1700. celoletna 3200 tir. eea. ijua. repuD. du»w.—--- tno*-—" Poštni rekoCt raCiir ta STO ZVIl Založmštvt tržaškega tiska Trst 11.5374 - z» Jugoslavijo: Agencija demokratiene* nZa^ Ljubljana Trg Revolucije 19 - tel. 2009 tekoč) račun pri Komunalni oankt v Ljubljani «-1-90332-7 - Izdaja Založništvo tržaškega