Ql^fom
^and
{~'/uAUce.*»
NO. 125
/IniFRiškA Domioviim/i
ja
AM€RICAN IN . ftlT F0RCI6N IN LANGUAGC ONLY
E W€/lfltl^HOIWll=
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 26, 1963
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€B
STEV. LXI — VOL. Ltl
Hikiia govori! ženam o nevarnosti atomske vojne in nje grozote
Na Svetovnem kongresu žena v Moskvi je Hruščev poudarjal napoi'e Sovjetske zveze za ohranitev svetovnega miru in zatrjeval, da bo vsaka splošna bodoča vojna — atomska.
MOSKVA, ZSSR. — Tu se je zbralo okoli 6,000 žena z vsega sveta na Svetovni ženski kongres, ki so ga organizirali komunisti in njihovi levičarski podporniki, da bi javno podprl stališče Sovjetske zveze v vprašanju miru, razorožitve, anti-kolonializma in drugem. Kongresu je bila predstavljena ruska kozmonavtka Tereškova, govor predsednika vlade Hru-ščeva pa je bral njegov namestnik.
Hruščev je v njem svaril posebno kitaj ske komunisti-čne tovariše, da bo vsaka večja vojna bodočnosti vojna, v kateri bodo uporabljali atomske in vodikove bombe, ki jih bodo rakete ponesle na cilje kjerkoli na svetu. Stotine milijonov ljudi bo v takem, spopadu našlo smrt, napori ducatov človeških rodov bodo uničeni in večji del civilizacije bo izginil v ognju.
Da bi preprečila tako tragedijo za svet, se po besedah Hru-ščeva Sovjetska zveza trudi za razorožitev in mirno sožitje tako s komunističnimi kot nekomunističnimi državami.
Govor je bil v glavnem namenjen kitajskim komunistom, ki še vedno priganjajo k revolucionarnim vojnam in trdijo, da atomska vojna ne bo uničila “socialističnega” tabora, ampak le “kapitalističnega”.
Kot zanimivost sicer nepomembnega kongresa bi omenili, da je italijanska delegacija zapustila zborovanje, ko je japonska z a s t o p n ica napadla Združene države zaradi vzdrževanja vojaških oporišč na tujih tleh. Vodnica 50-članske italijanske delegacije je povedala jasno, da italijansko zastopstvo noče propagande mrzle vojne na kongresu.
Novi grobovi I Višji davki ostanejo I Komunisti že dajejo
___	nauke novemu papežu
Anthony Gomick	.	r r
Včeraj je umrl v Euclid G3en-r^on^res je Podaljšal za eno RIM, It. — Med prvimi je Seville bolnici komaj tri ure po-l Iet? Povišanje davkov, U- j veda
tem, ko je bil pripeljan tja, 66 let stari Anthony Gornick z 1152 E. 168 St., rojen v Clevelandu. Zapustil je ženo Jane,
---—	J C	dilCT, I
roj. Kovach, hčeri Lillian Ko- nat ^ v ponedeljek izglasoval
paitich in Marian ter štiri vnu-
ke in vnukinje. Bil je brat Mary Gornick, Jennie Malovich, pok. s. Mary Mira (Notre Dame), pok. Rose Novak, pok. Johna in pok. Franka Gornick. Zaposlen je bil dolgo let pri American Steel & Wire Co. v Marquette tovarni. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob osmih zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen jutri ob štirih popoldne.
Anna Rosel
Po težki bolezni je umrla v rmcid Glenville bolnici Anna Rosel, rojena Popovič, stara 58 let, stanujoča na 1805 Kern Dr., Euclid, Ohio. Zapušča soproga Johna, otroke Johna, Patricio in Williama, 6 vnukov in vnukinj, brate Johna, Petra in Nicka in druge sorodnike. Sestri Mary Herak in Ella Herak sta umrli. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-,vzete mb devetjh, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
John Zallar
Po daljšem bolehanju je pre-
podaljšanje povišanja davkov,
Načrt predvideva dolžino vež-(banja po potrebah posameznih minul na svojem domu na 653 strok; tako bodo nekateri
.,	____ vodilni komunistični
vedeno V času korejske dnevnik v Rimu L’Unita. V dol-vojne za kritje posebnih gem članku opisuje delo seda-stroškov.	njega papeža v Milanu, ki ga pa
WASHINGTON, DC. — Se-[preveč ne pohvali. Prizna, da je
novi papež pokazal v Milanu dosti smisla za vsa socijalna vprašanja in da je 1 anje našel tudi zdravila, ki odgovarjajo njegovi miselnosti. Omenja pa, da je novi papež začel v Milanu tudi “ideološki boj” proti komunizmu.
L’Unita odločno odsvetuje papežu Pavlu VI., da bi začel z “ideološko križarsko vojno” proti komunizmu, kajti to bi utegnilo imeti težke posledice. Pri tem je gotovo mislil, pa ne povedal, na katoličane za železno zaveso.
V podobnem duhu piše tudi komunistično časopisje v satelitskih državah. Vse kaže, da v Kremlju niso ravno navdušeni nad novim papežem, akoravno ga nočejo kar prvi dan odbiti od sebe.
Italijanski komunisti že delajo sitnosti novi vladi
RIM, It. — Komaj je nova vlada predsednika G. Leone prisegla, že so komunisti organizirali po deželi nekaj tisoč protestnih zborovanj, ki so na njih očitali novi vladi, da je še bolj “reakcijonama” kot Fanfanije-va. Dejansko letijo vse komunistične puščice na Nennijeve socijaliste. Komunisti jih hočejo prisiliti, naj se sedaj odločijo, kam bodo usmerili svojo politiko.
Ako ne bodo potegnili s ko-
ki so ga uvedli ob začetku korejske vojne, kot je to storil Predstavniški dom že 13. junija. To je bilo deseto podalj šanje, ki bo prineslo v zvezno blagajno okoli 4.2 bilijona dolarjev. Davki na dobičke korporacij bodo ostali tako do junija 1964 pri 52 odstotkih, med tem ko bi bili avtomatično znižani na 47, če ne bi Kongres podaljšanja odobril.
Od Kongresa odobreni predlog bodo poslali za predsednikom v Evropo, da ga bo še pred nedeljo, ko sedanje podaljšanje poteče, podpisal.
Povišanje davkov obsega še vrsto drugih davščin in trošarin, tako na alkoholne pijače, na cigarete, na telefonske razgovore, na razno blago vsakdanje rabe, na avtomobile in celo na promet.
Daljša služba za rezerviste ?
WASHINGTON, *D. C. — Po novem načrtu za vežbanje pripadnikov rezervnih enot, ki ga je sprejel vojaški odbor predstavniškega doma, ne bodo vsi oni, ki se bodo prijavili za odslužitev svoje vojaške dolžnosti v rezervnih enotah, služili enako dolgo — šest mesecev — kot doslej.
KENNEDYJEV PREDLOG 0 CIVILNIH PRAVICAH ŽE V PRECEJŠNJIH TEŽAVAH
Predsednikov predlog o civilnih pravicah, ki naj bi zagotovil enakost črncem v javnosti, je naletel na prve hujše zapreke v Kongresu. Podporniki vlade so še vedno prepričani, da bo z manjšimi spremembami kljub vsemu le sprejet.
WASHINGTON, D.C. — Načelnik pravosodnega odbora v Predstavniškem domu E. Celler je dejal, da bo Kongres sprejel in odobril večji del predsednikovega predloga o civilnih pravicah, toda šele po trdih pogajanjih in sklenitvi kompromisov. Cellerjev odbor bo začel zasliševanja o predlogu danes. Prvi bo nastopil pravosodni tajnik Robert Kennedy. Celler je prepričan, da bo skušal načel-nil odbora za pravila H. Smith zadržati predlog v svojem odboru, toda Celler je pripravljen na to in ga bo s pomočjo njegovih podpornikov spravil pred celotno zbornico. V tem slučaju bo potreboval vsaj 218 glasov v Predstavniškem domu. Predsednik Doma McCormack je dejal časnikarjem, da bo Dom obravnaval najprej predlog o spremembi davčnega zakona, nato se bo šele po redu lotil razprave predloga o civilnih pravicah. To bo seveda njegovo uzakonitev zavleklo.	; -	1	■■=
še težja usoda kot v Domu ^tejvil° ne j;adošča niti 2a od°-čaka predlog o civilnih pravi-!.n pie °8a’ med 1:9111 cah v Senatu. Tam je načelnik ^ za koncf^ debate 0 njem
pravosodnega odbora hud P° 16 n° . ve	iet^ne Y'‘,e1llkjer so ga prijeli z njegovim
glasov, to je 67 Gledano s te t^varišem8 vrPedJ 0ba ^ bila
strani je	' " ‘
«
i
i Iz Clevelanda
i in okolice
»
Truman pride v mesto—
V soboto, 14. sept., bo v hotelu Sheraton-Cleveland večerja v “priznanje” zveznemu senatorju S. Youngu. Častni predsednik prireditve bo bivši predsednik ZDA Harry Truman, župan R. Locher bo državni, H. Metzenbaum pa glavni predsednik. Računajo, da se bo večerje udeležilo preko 1,500 gostov z vse dežele, med njimi tudi večje število Youngovih tovarišev iz Washingtona. Sen. Young je star 74 let in je dolgoletni prijatelj predsednika Trumana.
Pred policijo povožen—
Dva okajena moška sta se zaletela z avtom v 85 let starega Charlesa Humel s 3316 E. 123 St. pred policijsko postajo na E. 131 St. in Lambert Ave. s tako silo, da so temu odleteli čevlji z nog, njega samega pa je vrglo na streho avtomobila. Voznik je naglo ustavil, vrgel ponesrečenega s strehe avtomobila in odbrzel. Po 45 minutah se je vrnil na mesto nesreče,
nasprotnik civilnih pravic sen. J. Eastland iz Mississippija
predlog o civilnih pravicah v kar hudih težavah
On je že prenekateri predlog f	. Kar	tezs
o civilnih pravicah zadržal vj!”^ m ^Jer jamstva, da mu svojem odboru in ga pokopal. Plh b° Uspel° prema^ati tudi To hoče storiti tudi letos.
Demokratski vodnik v Senatu
Mike Mansfield iz Montane in sen. Magnuson iz Washingtona sta pretekli teden del Kennedyjevega predloga o cvilinih pravicah, ki zadeva sprejem in postrežbo črncev v javnih lokalih, spravila v
*• 1» St. Jota Zallar, star 72	VoraH bitiTSivno v m^tCih ZitTSS
let. Bil ie vdovec, sonroe-a Ma- voiski le Štiri	— j_______; n ^r,- ror;>,/orir,iiV, •>r/vTi+„rU	a P a o t toov skem odbo-
Španija pozdravila novega papeža z mešanimi občutiti
MADRID, Šp. —- V Madridu so že takoj po smrti pokojnega papeža Janeza XXIII. računali s tem, da bo milanski kardinal Montini njegov naslednik. Zato so uradni krogi pozdravili novega papeža z vso uradno prijaznostjo, vendar pa z mešanimi občutki. Ne morejo mu namreč odpustiti, da je pred nekaj leti posredoval pri diktatorju Francu v korist nekih mladih teroristov, ki so bili sojeni zaradi bombnega atentata v Barceloni.
Francova opozicija se novega papeža veseli, ker ve, da ne bo podpiral španske diktature. Franco torej ne more več računati na vatikansko podporo .
Novemu papežu je seveda takoj čestital k izvolitvi tovariš Hruščev in dal to objaviti po TASS agenciji in po radiju.
ru Senata, da bi se izognila
let. Bil je vdovec, soproga Ma- vojski le štiri mesece, drugi h pri prihodnjih volitvah. Kory, rojena Svetek, je umrla leta šest, nekaj pa tudi po 18 mese-'munisti so namreč prepričani,	n	v . .
1958. Tukaj zapušča aina Alber- cev.	*- da padec sedanje vlade pomeni “».• East>“"d"; '*»•»»>«
ta, hčer Elsie Meze, vnukinjo.-	■ razpis novih parlamentarnih kak° 86 b° ta taktlka obnes a
Marilyn ter več drugih sorod- varilec pri Bailey Meter Co. volitev.	) Podporniki vlade so napo-
“manjšimi” kompromisi, črnci med tem nadaljujejo z načrti za velik pohod nad Kongres, če bi predlog kje zastal, kljub svarilom od strani predsednika Kongresa.
o— ■■—	owe	v a,, ncu pii oaney Meter Co., vomev.	| .i	n«pu-
nikov. Rojen je bil v Robu pri | dokler ni stopil v pokoj.	Po'-|	Nova vlada se	bo Še ta teden'	vedovali' da bodo dobili za s°-
Ribmci, kjer zapušča brata in greb bo v petek dopoldne ob	predstavila parlamentu, zahte-	predlagatelje	načrta novega
sestro in več drugih sorodni—9.15 iz Jos. Žele in Sinovi po-	vala	zaupnico in	predložila za-	za^ona za	civilne	pravice v
kov. Tukaj je bival 56 let. Bil j grobnega zavoda na 458 E. 152	kon	o podaljšanju proračuna	Senatu vsaj	večino	senatorjev,
je elan Društva Cleveland št. St. v cerkev Marije Vnebovze-	'po 1. juliju. Ves	ta posel mora	torej preko	50, še	do pretek-
126 SiNPJ, Podr. št. 3 SMZ,jte ob desetih, nato na Kalvari-	biti	opravljen do	1. julija. Ka-	‘ega ponedeljka.	Uspelo jih
Kluba upokojencev in Kluba jo. Na mrtvaški oder bo	polo-	ko bo glasoval	parlament, ne	jim je nabrati	le 46, 37 demo-
Ljubljana. Zaposlen je bil kot žen nocoj ob sedmih.	ve prav nihče.	kratov in 9	republikancev.
HEATWAVE
Vremenski
prerok
pravi:
Sončno in soparno. Naj višja temperatura 90.
Pripombe h Kennedyevi poti po Evropi
CLEVELAND, O. • Ni vse tah, montiranih na navadnih ipa govori s čisto drugim jezi-, pozen? Vsekakor je vzrok
precej okajena. Po nesreči sta se zamenjala za krmilom, kar pa so priče opazile. Humel je 33. smrtna žrtev prometne nesreče letos, lani jih je bilo ob tem času le 27.
Romanje—
Nekaj mest v bu.su, ki bo peljal romarje 6. in 7. v Lemont, in vodnikov j je še praznih. Kdor bi se želel romarjem pridružiti, naj kliče J. Resnika VU 3-1696 ali pa A. Jegliča HE 1-3084. Zadušnšca—
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jo-sefa Matjašiča ob 7. obletnici smrti.
V petek, 28. junija, ob 7.30 bo
Zadnje vesti
FRANKFURT, Nem. — Predsednika Kennedyja so pozdravljale množice, kot jih mesto po drugi svetovni vojni še ni videlo. Presednik je izjavil, da bodo Združene jv cerkvi sv. Vida'sv." maša za države tvegale varnost svo- pok. Jerneja Kraševca ob 2. ob-
zlato, 'kar se sveti. To velja tudi za Kennedyjevo pot po Evropi, samo gledati jo je treba skozi druge oči, kot jo kaže propaganda predsednikove okolice. Res je, da je Kennedy napravil na namško javnost izredno dober vtis, ki ga ni zmanjšalo dejstvo, da nem-cem ni v svojih javnih nastopih povedal ničesar novega. Zagotovljal jih je, da jih Amerika ne bo pustila na cedilu. Nemci so verjeli, da jim ni lagal, da res misli tako, toda tisti Nemci, ki poznajo sistem ameriške demokracije, vedo, da predsednik ni vsemogočen. Kdor je pozabil na to, naj se spomni samo na Wil-sonovo usodo, ki je po velikih ovinkih tudi nekaj prispevala c drugi svetovni vojni.
Kaj sta Kennedy in Adenauer govorila, nista povedala. Iz uradnega obvestila se pa da sklepati, da je Adenauer j olj mislil na neraisko varnost, Kennedy pa na solidarnost svobodnega sveta. To se je verjetno pokazalo tudi vsaj v enem konkretnem slučaju. Kennedy je šel v Evropo prodajat idejo o atomskih rake-
trgovskih ladjah. Za to idejo jkom ravno takrat, ko je |poti tovariša Hruščeva izvit ni v Evropi nihče preveč vnet. [Kennedy v Nemčiji. Pravi, dal iz trte. Hruščev hoče osebno
Zanjo so dejansko samo Nemci, pa še ti le pogojno. Hočejo vedeti, kaj bo z veto pravico pri uporabi atomskega orožja. Amerika misli, naj ima tako veto pravico vsaj nekaj večjih NATO zaveznikov. Nemci pa stavijo vprašanje: Ako ima veto pravico tudi Anglija, je v redu, dokler so konservativci na vladi. Ako bi pa prišli socijalisti, kaj potem? Socijalisti načelno nočejo slišati o uporabi atomskega orožja, bi torej čisto gotovo veti-rali vsako uporabo, da obvarujejo Anglijo pred atomskimi bombami. In kaj potem? Na to vprašanje, jim Kennedy ne more dati nobenega odgovora.
Pa vzemimo drug slučaj. Kennedy brani Evropsko gospodarsko skupnost in priporo-: ča, naj skupnost čim preje naveže tesne stike ne samo z Anglijo, ampak tudi z Ameriko. Tako govori Kennedy v Evropi, senator Fulbright iz države Arkansas, ki je slučajno tudi predsednik senatnega
bo treba umakniti naše čete častitati Ulbrichtu za sedem iz Evrope, ako Skupnost ne bo destletnico rojstnega dne. Pri dovolila uvoza ameriških pi-jtem pa vsi vedo, da osebno ščancev. Država Arkansas iz-iprav nič ne da na nemškega! važa namreč največ piščancev rdečega diktatorja.
jih lastnih mest za obrambo Evrope, če bo to kdaj treba. STOCKHOLM, Šved. — Oblasti so prijele let. polk. E. Wennerstroma, ki je 15 let vohunil za Sovjetsko zvezo. Izgleda, da je Sovjetiji posredoval, kar je mogel zvedeti kot švedski vojaški ataše v Združenih državah,
letnici njegove smrti.
Tri mesece mir____
Objavljeno je bilo, da najmanj 90 dni ne bodo bombniki Hustler B-58 leteli nad Clevelandom. V zadnjih tednih so bili poleti teh jet bombnikov precej redni in so povzročali močne poke, kadar so leteli nad mestom z nadzvočno brzino.
Franciji in drugod. Švedi so	Kennick objavil kandi-
izgnali iz dežele dva ruska j t^a^uro v mestni svet— diplomata, s katerima je! Znani odvetnik William J. imel prijeti vohun zveze. Kennick, ki je živel dolga leta
na Underwood Ave., je sporo-
v Evropo in bi trpela škodo, ako zgubi evropski trg. Podobnega mnenja so tudi senatorji iz žitorodnih držav, ki se bojijo, da Amerika ne bo več mogla izvažati pšenice v Evropo. Tako je vse nameša-no skupaj: atomske bombe, rakete, pšenica in piščanci.
Kennedy je političen del svoje poti po Nemčiji dejansko opravil že z današnjim dnem. Izlet v Berlin ima samo propagandni cilj, Kennedy hoče vliti Berlinčanom nekaj nove vztrajnosti in optimizma. Upajmo, da se mu bo to tudi posrečilo.
Kennedyjeva pot je seveda
5. julija pride v Nemčijo De Gaulle. Francosko časopsije obravnava že sedaj na široko pomen in namen tega potovanja. Prisili med drugim nemško časopisje, da poroča o francoskem tisku, saj sta obe sosedi veliki pripateljici.
Pa še tole:	Kennedyjeva
tiskovna konferenca v Bonnu je bila precej ponesrečena zadeva, toda ne po Kennedy-jevi krivdi. Kriva je bila tehnika prevajanja vprašanj in Kennedyjevih odgovorov. Kennedy govori celo za ameriške poslušalce zelo hitro, treba je res paziti, da razumejo njegova izvajanja. Njegova hitrica
sproizda tudl P<>t tovariša je spravila v zadrego preva-Hrusceva v Vzhodni Berlin.
Prišel bo tja samo dva dni pozneje. Lahko bi se srečala, tako trdijo hudomušneži, pa se ne bosta. Ali je bil Kennedy
odbora za zunanjo politiko, prezgoden, ali Hruščev pre-
jalce, ki so zaostajali s prevodi, kar je ustvarilo med časnikarji pravo zmedo. Tako je tehnika močno zmanjšala pomen Kennedyjeve tiskovne funti.
Jk T •	v-	•11	•> J *- opvjiu-
INOVl papež sprejel kar- čil, da bo prijavil kandidaturo dinala Spellmana in kar- za zastopnika 32. varde v mest-dinala Cushinga nem svetu Pri primarnih volit-RIM, It. — Po stari navadi vab v oktobru, sprejema vsak novi papež takoj Nadškof Hoban 85 let— po izvolitvi v prvi vrsti samo	Clevelandski škof, nadškof
kardinale, ki čakajo na krona-	Hoban je dopolnil zdrav in
nje. Zato je prve dni sprejel trden včeraj 85 let. kar dva ameriška kardinala Opečena v uradu—
Spellmana in Cushinga. S kar-] Neki lopov je vrgel včeraj dinalom Spellmanom je bilo v urad Imperial Cleaning Co. sprejetih tudi več ameriških'na 6612 Pennsylvania Ave romarjev in naših rojakov, ki papirnato plamenico, ki j0 zmjo v Rimu.	i zadela tajnico gdč. Florence
Papež se je v pogovoru z nji-]Turk in zažgala njeno obleko mi toplo spominjal vsega, kar|ter lase. Podpredsednica druž-
S," P 1 VSem SVOi Wa- hite,a pogasila cenite",
da je gorečo zavila naglo v
goslov.
V Italiji so kronali kraljico debelušk
CAVOUR, It. — To italijansko mestece ima poseben privi-
svoje lastno krilo. Florence Turk je z manjšimi opeklinami v Polyclipic bolnišnici.
legij^ Izbere vsako leto najde-j Vsi ostali tekmeci in tekmo-belejso osebo m jo krona. Oba. valke so bili daleč za njo spola sta pri tem ravnopravna, j Po kronanju je rekla, da'še ni odloča samo teza. Letos je zadovoljna s težo, jo bo letos zmagala Marjeta Cauda s 465.še skušala dvigniti “vsai za ne-
Oivu^dlct UA
[kaj funtov”.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 26, 1963
AmeriSiui mmomm

6117 St. Clair Ave.
'5r3p®!%*«9
HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 125 Weds., June 26, 1963
Novi krmar Petrovega čolna-Pavel VI.
pa je možno ustvariti duh sodelovanja, ki bo pot k edinosti pripravil in odprl.
V svojih prvih govorih in javnih izjavah je sv. oče Pavel VI. poudaril potrebo po socialni pravičnosti, mirnem reševanju mednarodnih sporov in pomoči gospodarsko in kulturno naprednejših držav revnim in zaostalim, pa zavrnil vmešavanje držav v domače razmere drugih držav. Pri tem je povedal naravnost, da Cerkev polaga važnost na duhovno stran, svetne zadeve pa prepušča državam.
Katoličani se zavedamo, da je glava Cerkve Kristus sam in da njegov namestnik vrši kot vidni vodnik Cerkve le njegovo voljo.
Molimo za novega sv. očeta, da bi bilo njegovo delo za Cerkev čim bolj uspešno!
BESEDA IZ NARODA I
VI. KATOLIŠKI SLOVENSKI DAN V CLEVELANDU V NEDELJO, 7 JULIJA 1963
di v veži cerkve sv. Vida 7. julija ali pa na prostoru popoldanske proslave. Velja pol dolarja. Lepo branje! Sezite po njem!
“PepeEka” in Prešernova beseda v Chicagu
Milwaukee, Wis.— Na prvo junijsko soboto zvečer je Po-Domača zabava	družnica Lige Slov. kat. Ame-
Po opravljenem ^:ui^jrnernirjkancev v Chicagu priredila delu popoldanske proslave na! svetoštefangki dvorani ma_
pristavi sv. Jožefa ostanite se,^.^ lavo g kim
I - .11      I ~~	« s-t I	w I ✓'V.V-V, r-kf I	*	■A-
i nastopom otrok slovenske šole in prikazom pravljične igre
dokler vas je volja, v domači i družbi rojakov! Na razpolago bo domač prigrizek, hladne pijače in godba.
Prva pomoč
Če bi se komu popoldne na
“Pepelke”, katero je zrežiral ing. Jože Rus z odlično pomočnico go. Ano Gaber. Prijeten in zaokrožen spored je zado-
prireditvi kaj pripetilo, da bi (voljil mamice, pa tudi ostale potreboval zdravnika, naj pride .rojake, in rojakinje. Pri “Pešam ali kdo iz njegove bližine pelki” naj omenim, da do zvočnika, ki bo na razpola-
Proslava enajststoletnice prihoda sv. Cirila in Meto-dija
DOPOLDNE: ob 10. uri v cerkvi sv. Vida slovesna sv. maša po vzhodnem obredu. POPOLDNE:	ob 3.30 kulturni
del proslave 1,100-letnice prihoda sv. Cirila in Metohija k našim pradedom v domovini.
Sv. maša po vzhodnem obredu
Sv. službo božjo po grško-katoliškem vzhodnem obredu v cerkvi sv. Vida bo opravil Rt. Rev. msgr. Tomislav Firis, župnik hrv a š k e grško-k atoliške župnije sv. Nikolaja v Clevelandu. Slavnostno pridigo bo imel Rev. Karel Wolbang, C.M., profesor na Kolegiju sv. Jožefa, Princeton, N.J. Med službo božjo bo pel cerkveni pevski zbor imenovane hrvaške grško-kato-liške župnije.
Za goste, uradne zastopnike oblasti, uradov, organizacij in ustanov so rezervirani sedeži v cerkvenih klopeh takoj za narodnimi nošami.
Narodne noše
Z mnoižičnO' udeležbo slovenskih narodnih noš pri tej službi božji p o v z d ignimo cerkveno slovesnost praznika; obenem pa naj poglobi v nas smisel za narodno izročilo, ki se v tako močni in lepi obliki izpričuje v našem narodnem oblačilu.
Narodne noše z vsega clevelandskega področja naj se zbe-ro pri šoli sv. Vida, odkoder odidejo najkasneje ob 9.30 v cerkev, kjer zasedejo prve klopi. Vsak, kdor ima narodno no-
Z nekaterimi izjemami je katoliški kot ostali krščanski svet sprejel z veseljem vest, da je bil izbran pretekli petek za novega papeža milanski nadškof kardinal Mon-tini. Svet ga na splošno pozna kot iskrenega, globokega vodnika katoliške Cerkve in njenega boja za socialno izboljšanje položaja množic, poznavalca sveta in zagovornika prilagoditve Cerkve potrebam spremenjene dobe.
Novi papež si je prevzel ime Pavel VI. po prvem velikem misijonarju in vnetemu zagovorniku enotnosti in bratske ljubezni med kristjani in krščanskimi cerkvenimi občinami apostolu Pavlu. Še kot kardinal je nekaj dni po smrti papeža Janeza XXIII. dejal, da bo modro, če “se pokojnega papeža ne bomo samo spominjali, ampak tudi hodili po njegovi poti”. Dejansko je bil sedanji papež osebni prijatelj in sodelavec pokojnega papeža Janeza kot tudi morda še celo v večji meri, njegovega prednika Pija XII.
Papež Pavel VI. je bil rojen v Bresciji v severni Ita liji, kjer je bil njegov oče odvetnik in urednik tamkajšnjega lista. Družina je bila precej imovita, čeprav ne ravno bogata in vsi otroci so imeli možnost šolanja. Giovanni se je posvetil duhovskemu stanu, med tem ko sta njegova brata eden odvetnik, drugi pa zdravnik. Giovanni Battista Montini je kmalu po končanih študijah prišel v vatikan sko državno tajništvo in tam ostal skupno 30 let. Za kratko dobo je odšel kot tajnik nuncija v Varšavo v času papeža Pija XI., pa se vrnil v Rim, kjer je bil z msgr. Tardini-jem najožji sodelovec papeža Pija XII. Ta ga je hotel ime novati za kardinala, kar pa je msgr. J. B. Montini odklonil Pij XII. ga je nato leta 1654 imenoval za milanskega nad škofa, njegov naslednik papež Janez XXIII. pa za kardinala.
Pavel VI. je imel možnost spoznati svet tekom svojih 30 let dela v vatikanskem državnem tajništvu, od blizu pa je spoznal tudi razmere v Italiji, Franciji in Španiji, kjer je komunistična in brezverska propaganda posebno v prvih dveh izrinila iz celih predelov, zlasti okoli velikih mest krščanstvo v taki meri, da so to postali pravi misijonski predeli. Msgr. J. B. Montini je podpiral zamisel duhovni-kov-delavcev, s pomočjo katere je skušal pariški nadško pokristjaniti “rdeči pas” okoli francoskega glavnega mesta. Poskus je le delno uspel in je bil kasneje opuščen menda protj volji msgr. Montinija, ki je bil tedaj še podtajnik v Vatikanu.
Kot milanski nadškof je prišel Montini v podobni po ložaj kot pariški nadškof, liberalni režimi, fašizem in ko munizem so zrahljali povezanost prebivalstva, prav posebno delavstva in dela inteligence, z vero in Cerkvijo. Novi nadškof je iskal nova pota verskega delovanja. Šel je osebno v tovarne in razna druga podjetja, kjer se je raz-govarjal z delavci, uradništvom, pa tudi s komunističnimi agitatorji. S sistematičnim delom je začel trgati vezi, s katerimi so komunisti privezali nase delavske množice in te pritegovati nazaj k Cerkvi. Komunisti so se svojega nevarnega nasprotnika skušali znebiti z bombnim atentatom na njegovo palačo v Milanu, vendar ga to od postavljenih načrtov in dela ni odvrnilo.
Msgr. J. B. Montini je bil kandidat za papeža že leta 1958 po smrti Pija XII., čeprav še ni bil niti kardinal, ampak le nadškof milanski. Na vesoljnem cerkvenem zboru si je okrepil glas modrega cerkvenega kneza in bil v kon-klavu že pri petem glasovanju izbran za Petrovega naslednika.
V teh nekaj dneh, od kar je na čelu katoliške Cerkve, je pokazal, da hoče nadaljevati delo svojega prednika Janeza XXIII. Napovedal je, da bo vesoljni cerkveni zbor sklical ponovno, da konča svoje delo, ki ga je začel pod Janezom XXIII.
Pavel VI. je, kot smo videli, oster načelen nasprotnik komunizma, ni pa pri tem za ignoriranje komunističnih držav, kot je bil to Pij XII. V tem pogledu je bližje Janeza XXIII., ki je skušal odnose med Vatikanom in komunističnimi režimi v vzhodni Evropi malo otajati in priti z njimi do “mirnega sožitja”, ki naj bi katoliški Cerkvi tam omogočilo manj viharno življenje in ji dalo možnosti svobodnejšega delovanja. Tajanje odnosov s komunističnimi režimi je obstalo, ko je papež Janez XXIII. umrl, papež Pavel VI. bo odločil, kdaj se bo lahko nadaljevalo. Očitno je namreč, da so komunistični režimi voljni, če ne kar naravnost vneti, za nekak dogovor z vodstvom katoliške Cerkve, ki jim naj olajša položaj doma in pred svetom.
Papež Pavel VI. je tudi zagovornik sodelovanja med krščanskimi cerkvami, ki naj dovede do zbližanja in postopnega zedinjenja v eni apostolski katoliški Cerkvi s Petrovim naslednikom na čelu. V tem pogledu je važno, da
so njegovo iz volke v sprejeli z veseljem in jo pozdravili skih bratov v eni Kristusovi vodniki nekatoliških kristjanov in obljubili svoje sodelo- cerkvi. Je to stara tozadevna vanje pri naporih za edinost med kristjani. Pri tem se se- molitev, kakor jo v ta namen veda zavedajo vsi, da je pot do popolne edinosti dolga, da molijo naši vzhodni krščanski
| bratje. Molitev je prevedel v angleščino Rt. Rev. msgr. Alojzij Baznik. Po 1 izvod te molitvice bo razdeljen po kolek-torjih pri vseh sv. mašah v nedeljo, 30. junija t. L, v cerkvah sv. Vida, D. M. Vnebovzete, isv. Lovrenca in sv. Kristine. Molitev je opremljena s Fr. Gorše-tovo sliko sv. Cirila in Metodi-ja, ki je bila last rajnega duh. svetnika Antona Merkuna, in pa s podobo ruske ikone vladi-mirske Bogorodice, h kateri se naši vzhodni bratje že stoletja zatekajo z n ajvečjim zaupanjem. — Molitev dajmo opravljati vse dni v osmini praznika sv. Cirila in Metodija 7. julija 1.1. kakor tudi sicer v letos njem ciril-metodijskem jubilejnem letu! Vključimo jo v svoje dnevne družinske molitve! Starši pa naj jo zlasti nauče moliti svoje otroke!
Izvencerkvena popoldanska proslava na pristavi sv. Jožefa
Točno ob pol 4. uri popoldne bo na pristavi sv. Jožefa na White Rd. kulturni izvencer-kveni del -jubilejne ciril-meto-dijske proslave. Vodil ga bo predsednik opravilnega odbora VI. KSD Joseph J. Nema-nich. Glavna govornika bosta g. dr. Miha Krek, predsednik Slovenskega narodnega odbora (v sloveščini) in g. John J. Kovačič, naj višji federalni uradnik slovenskega porekla v Clevelandu (v angleščini). Pevski zbori Korotan, Lira in Slavček bodo skupno pod vodstvom prof. Lada Lempla zapeli ameriško državno in slovensko na-
go, in pokliče zdravnika g. dr. Raka. Pomagala mu bo gdč. Zofija Kosem, naša bolničarka.
Zgornji spored in navodila shranite do nedelje, 7. julija,, da se boste vedeli ravnati in tudi drugim postreči z informacijami.
Opravilni odbor VI. KSD: Jos. J. Nemanich, preds. Janez Ovsenik, tajnik
-----o———
latefa Siavenske pristave
šo, naj jo ali sam obleče, ali pa roclno himno in še nekaj pe-naj jo posodi komu, ki jo je!smh sicer Pa sodelujeta pri kul-voljan ta dan obleči. Starše turnem delu popoldanske pro-
otroci in starejši dobro obvladali svoje vloge ter so se nam predstavili v prav lepih kostumih. Kar je močno motilo, je bila vse preveč siromašna scena in sem in tja razne poman-kljivosti med predstavo, kar pa ni krivda režiserja, ki je moral biti istočasno tudi pre-mikač kulis, inšpicient, električar in masker, ker ni imel n a razpolago pomočnikov. Toda vseeno je “Pepelka” tekla preko odra prav prijetno in zaslužijo vsi sodelujoči, vse priznanje.
Še pred “Pepelko” je ing. Jože Rus v kletni cerkveni dvorani priredil pravo duhovno doživetje s slovenskim literarnim večerom poklonjenim
Cleveland O. — Otvoritvena prireditev Slovenske pristave v nedeljo, 16. junija, je tako lepo uspela, kakor niti pričakovali nismo. Vsem, ki smo se jo udeležili, je še v spominu, osta-'spominu našega velikana dr. li ste pa gotvo čitali v Senkler- j Franceta Prešerna. Vodja ve-skih novicah, da tisto nedeljo |čera “PREŠERNOVE BESE-nihče ni odšel s Slovenske pri- DE” ing. Jože Rus je s svojim stave razočaran.	mešanim ! mladinskim zborom
Upravni odbor Slovenske pri- v zboru ali pa posamezno stave se čuti dolžnega, da se za- krasno podajal besede našega
vfelikana, prikazal vso lepoto
hvali članom in nečlanom, ki so
za to priliko žrtvovali čas, delo'in moč ^venske besede/Mi-
materijal, navdušenje in dobro ,mičn0.recitacijski zbor nam je
voljo in s tem pripomogli k ta- podal pri dvobarvnih zavesah
ko velikemu uspehu Posebna |in žarometni luči 16 prešerno-
zahvala elanom podjetnikom I .,	. , .	,	,	, ,
v ;	,	, . ivih pesmi, ki nam bodo ostale
za izredno posrečeno stavbo, kil,.	.	-»T — ,
, V1	, . ,v trajnem spominu. Na žalost
so jo postavili, elanom, ki so S’ ,	.	.	.	,
, t • j ,	t pata literarni večer ni privabil
prostovoljnim delom pomagali v.,	. ,	, ,
pri zidavi in pripravah prosto- naslh rojako! ,v takem stevl1/ rov in gozda. Pridnim kuhari- ^ Se’ Je Pričakovalo. Režiserju ing. Jožetu Rusu in slovenskemu mladinskemu zboru za
prosimo, naj pripeljejo otroke v cerkev v kar se da velikem številu oblečene v narodne noše. Napravite jim to veselje!
slave še clevelandska Slovenska telovadna zveza in Slovenska folklorna skupina Kres.
Spominska značka
Podoba sv. Cirila in Me- °b Prillodu na popoldanski todija	[ slavnostni prostor ho prejel
Mojster France Gorše je na- vsak spominsko značko (slo-pravil že večjo vrsto slik in ki- vensko zastavico, pritrjeno z
po v sv. Cirila in Metodija. Za našo letošnjo njuno proslavo pa je naslikal še posebno lepo podobo, ki boi to nedeljo' postavljena v prezbiteriju cerkve sv. Vida.
Spominske podobice sv. Cirila in Metodija
Vsi, ki bodo v nedeljo, 7. ju-ija t. L, pri službi božji v cerkvi sv. Vida, bodo prejeli posebno podobico v spomin na letošnji ciril-metodijski jubilej. Podobice so zelo lepe. Izdelane S0! na finem umetniškem papirju. Opremljene so s podobo sv. oratov in kratkim spominskim besedilom v slovenščini in angleščini. Hranite jo v svojih molitvenih knjižicah!
Molitev za versko in cerkveno združenje
Z odobren jem cerkvenih o-blasti je odbor VI. KSD izdal v obliki 4-stranske knjižice posebno molitev v slovenskem in angleškem jeziku za združenje vzhodnih in zahodnih krščan-
buciko, da si jo pripne na prša). Opravilni odbor bo s hvaležnostjo isprejel pri tem vsak prostovoljni dar za poravnavo stroškov z organizacijo proslave. Žrtvujte vsak, kolikor more!
Prošnja materam in dekletom
Vse matere, žene in dekleta z vsega clevelandskega področja opravilni odbor lepo prosi, da bi za popoldansko prireditev napekle nekaj peciva in drugih takih dobrot! Vsaka nekaj! Vemo, da boste razumele to; našo prošnjo in nas prav vse podprle po svojih močeh. Bog Vam povrni!
življenjepis sv. Cirila in Metoda
Opravilni odbor je za letošnji ciril-metodijski jubilej izdal kratek življenjepis sv. bratov. Napisal ga je p. Fortunat Zorman, OFM, Lemont, 111. Namenjen je v prvi vrsti naši mladini v Ameriki; dobrodošel pa bo tudi vsem drugim rojakom, ki bi radi kaj več vedeli o teh dveh naših velikih učiteljih.
cam, neutrudljivim točajem, rediteljema pri parkanju in vsem gospodinjam, ki so napekle toliko dobrega peciva, Ameriški Domovini za vabila, ki jih je objavljala, WXEN-FM Slovenski oddaji za iskrena vabila, ki jih je pošiljala po zraku v domove našim clevelandskim rojakom. Seveda pa hvala vsem, ki ste se tem vabilom v tako velikem številu odzvali.
Upravni odbor Slovenske pristave se zaveda, da je pomoč in navdušenje članov in prijateljev Slovenske pristave tisto, kar daje našemu delu uspeh in napredek. Odbor upa, da to navdušenje za pristavo ne bo nikdar splahnelo, pač pa se večalo in večalo v skupni uspeh našega naroda v Clevelandski okolici.
Iskrena hvala vsem in na svidenje na pristavi!
Odbor.
nju, če podcenjujemo ene ali druge. Svarili so nas, da je literarni večer z recitacijami poezije že obsojen v naprej na neuspeh in da ljudje v tej deželi radi obiščejo zabavne prireditve, kjer se v odmorih odpre bar, pogrnejo mize in se po težko pričakovanem zadnjem dejanju uberejo poskočni plesni akordi. Da temu ni tako ali boljše, da je temu lahko drugače, zato med drugimi, naš uspeli literarni večer. Seveda so še drugi razlogi, ki so odločili tak literarni nastop. Enega bi predvsem rad omenil, ki se mi zdi nad vse aktualen. Mnogo se razpravlja o tem, da mladina ne govori več slovensko. Zakaj, to je poglavje zase, starši zanemarjajo svojo dolžnost, da bi sodelovali pri ohranitvi domače govorice. Pa ostane le pri sentimentalnem modrovanju. Moj odgovor je konkreten in gre še korak dalje. Ne zadovoljimo se samo s pogovor jalno obliko našega živega jezika, gojiti hočemo in izpopolnjevati še v višji plemenitejši obliki, v knjižnjem jeziku, v zbornem govoru. In ni lepšega priznanja resnosti publike in skrbnemu prizadevanju mlade gledališke družine pri Ligi, kot njen repertoar in njega izvedba. Biseri naše literature so vredni vse naše ljubezni, vestna in dolgotrajna priprava nastopajočim naj bo dokaz gojitve plemenite oblike našega lepega jezika in njegovega spoštovanja tudi v tujini. Z Gheonnom bi lahko povzeli, da taki slovenski literarni večeri dajejo bodočim slovenskim izobražencem “korenine in peroti”!
Zakaj ste se odločili za tako igrano recitacijo “Prešernove besede”?
Iskanje novih i n raznih možnosti v vsem gledališkem udejstvovanju, tudi v recitaciji čiste poezije je vodilo
naše dramske družine. Poiz-
,	^ _	kusili smo se iztrgati šablonski
te krasne podane Prešernove deklamatorni 0biiki in doži-
besede, vsa hvala in čast. jveti Ie,poto prešernove besede Ing. Jože Rus je prišel s v igranem monologu v primerjavi pevca in recitatorja ob
Umetniški ktssb “Lek”
Cleveland, O. — V soboto dne 22 t.m. so se v Clevelandu živeči umetniki zbrali v Gor-šetovem ateljeju in se v sorodnem duhu za uveljanje svojih umetniških idealov medsebojno organizatorično povezali ter ustanovili umetniški klub z imenom “L O K”. Program njihovega delovanja obstoja v prvi vrsti v prirejanju skupnih razstav in kvalitetnih del v obravnavanju sodobne umetniške problematike, umetnostna vodstva, predavanja ter študijski izleti oziroma potovanja.
Prva razstava tega kluba bo od 5-7. julija v Baragovem Domu v Clevelandu.
Naslov in sedež: Umetniški klub “L O K” 1135 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio Tel.: UT 1-6928
svojo družino šele pred dobrim letom iz Argentine v Ameriko. Naselil se je v Ber-wynu pri Chicagu. Ker je bil tudi v Argenitini marljiv in zmožen kulturni delavec, se je tudi v Chicagu takoj priključil dramskemu odseku LSKA. Po lepem in uspelem večeru sva prisedla k mizi. Obrnil sem se nanj z nekai vprašanji.
Kakšna je razlika med Ameriko in Argentino glede na slo vensko kulturno življenje in ustvarjenje? — Ogromna. V Argentini je slovenska skup nost povezana, v Ameriki pa je vse preveč raztresena.
Kaj Vas je napotilo, da ste se odločili za tak literarni večer? — Ko sem pred letom dni obiskal prvikrat slovensko gledališko predstavo v Chicagu, sem se kasneje v razgovoru z nastopajočimi in navzočimi “spotaknil” nad izbiro in izvedbo predstave. Da ne kaže biti prezahteven in hvala Bogu, da v Ameriki vsaj toliko zmoremo, so me zavrnili, človeka zamika, da se poizkusi z igralci in občinstvom, ko so ! ga izkušnje izučile, da je vi škodo gledališkemu ustavarja-l
izvajanju iste pesmi v živem dialogu, prepletenem zdaj z lektorjevo pripovedjo, zdaj s posegom celotnega govornega zbora, če in v koliko smo uspeli bo sodila dvorana, bolje, rojaki ki so bili navzoči pri “Prešernovi besedi”.
Kljub velikim težavam in trudu ste zadovoljni z obiskom in uspehom?
Sprožili ste naš večen problem: “(Se je vredno lotiti dela, ki zahteva 2 ali 3 mesece priprave, ko se vendar vse sklene s premiero in le v redkih primerih pride do ene reprize? Res je v gledališču cilj vsega dela nastop, srečanje s publiko, če le mogoče številno in to čim pogosteje, nam vendar priprava prav toliko pomeni. Koliko več navdušenja in vztrajnosti in nesebičnega sodelovanja je treba našim igralcem, ki imajo priliko “spogledati se z občinstvom” le par krat na leto. Kakšne težave morajo premagovati, da je njihov nastop naraven in v izrazu močan, ko jim je izkušnja tako nenaklonjena. Podobne težave imata režiser in (Dalje na 3. strani)
rK
— Amerišja kino-gledališča prodajo tedensko okoli 600 Knjižico boste lahko dobili tu- milijonov vstopnic.
Urad in tiskarna en leden zaprla!
%
Naročnikom in ostalim čitateljem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali lista v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta zaprta vključno od sobote, 29. junija, do ponedeljka, 8. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče.
Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vzamejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo.
AMERIŠKA DOMOVINA
James Oliver Curwoodi
OGENJ DIVJA
SocieSy National Bank je objavila napredovanje in volitev novih uradnikov

“Dobrodošli v Chateau Bou- držal dihanje. V veliki sobi lainu,” mu je rekel Black Ro- sta bila, razkošno razsvetljeni,
ger. “Ste presenečeni? Dobro, jaz sem vas prehitel za šest ur v kanuju. Zavoljo vljudnosti sem moral biti tukaj, da vas pozdravim in sprejmem.”
Za njim sta se režala Ba-teese in Clamart. Joe Clamart je vstopil in si vrgel na rame Carriganov oprtnik.
“če bi hoteli iti z nami, gospod.”
David je šel za njimi in na bregu je videl, da stojijo za njim Bateese, Clamart in še nekdo, pred njim pa so bili zopet trije ali štirje. Black Roger je bil poleg njega. Nik-do se ni več oglašal; še psi so utihnili. Gozd pred njimi je bil kakor temen zid. Zašli so po stezi v šumo. Pot je bila jako shojena. Več ko eno miljo daleč ni nobena zvezda predrla skozi gosto zaveso drevja v gozd. Nikdo ni nič govoril. Tudi Black Roger Au-demard je molčal. David ni vedel, kaj bi rekel.
Vrhovi dreves so bili sedaj nekoliko redkejši in družba je bila na robu gozda. V terni je David zadržal sapo. Pred njimi, niti za streljaj daleč, je bil Chateau Boulain. Zapazil ga je, preden je Black Roger spregovoril. Da je tako, je uganil po luči, ki je sijala iz oken. Kakih dvajset jih je bilo in vsa odprta. Ob strani mu je hodil Black Roger, ki se je prešerno smejal.
“Naš dom, gospod,” je zinil. “Jutri, ko bo dan, boste videli, da je najlepši gradič Severa, ves iz brezovega in cedrovega lesa, da tudi pozimi kar dehti po pomladi in cvetju.”
David ni odgovoril in Aude-mard je pristavil:
“Razsvetljen je kakor za božič, Novo leto, rojstni dan ali poroko. Ta večer je vam na čast, gospod David.” Zopet se je zasmejal in rekel: “In nekdo vas pričakuje. Presenetiti vas mora to srečanje!”
Davidu je srce zadrhtelo. Blackovih besed ni mogoče krivo razumeti. Z njim je prišla žena — Marie-Anna!
Ko so prišli do razcvetlje-nega gradiča, je David zagledal nejasne obrise drugih stavb, ki so bile med drevjem skrite. Povsod svečan mir. Nobenega glasu; pes ni zala jal, nobeno okno se ni zaprlo. David je zagledal veliko verando, ki se je vila okoli vsega gradiča. In vso so obdajale drobne mrežice, da bi zadrževale muhe in komarje in golazen, ki jo vabi luč. Zašli so v verando in se vzpeli po stop nicah, na vrhu katerih so bila tako težka vrata, kakor so z u n a n j e dvei'i starodavnin gradov. Black Roger jih je odprl in že je bil David v veliki, slabo razsvetljeni veži kjer so bile po stenah trofeje zverin, da bi se ustrašil. Ta krat je bilo čuti slab in sladek glas klavirja.
David je pogledal Blacka Rogerja. Okoli ust se je lastniku gradiča poigraval smeh Glavo je držal pokonci in oči so se mu radostno bliskale, ko je poslušal. Nič ni rekel, samo z roko je prijel Carrigana pri laktu in ga vodil v smeri glasu, Bateese in Clamart sta pa ostala v veži. David se je spotaknil na gostih preprogah iz kožuhovine, ko je gledal stene iz cedrovine in brezo-vine. Sedaj sta stala pred zaprtimi vrati. Tam za njimi jej nekdo igral na klavirju. Black
bajno opremljeni. Vse je dišalo po divjem cvetju. Potem je David zagledal postavico ob klavirju in zbodlo ga je, ko je videl, da ni Marie-Anna. Bila je ljubka belo oblečena osebica, ki ji je glavo oblivala svetloba luči.
Roger Audemard jo je poklical.
Ženska pri klavirju se je presenečena obrnila, potem se je vzdignila in David je stal pred Carmino Fanchet!
Lepše ni nikoli videl. Bila je kakor angel, v beli obleki, s plamenečimi lasmi in velikimi, svetlimi očmi. Ko jo je gledal, ji je spreletel prek ustnic nasmeh. Da, ona se mu je nasmehnila ... ženska, ki ji je on bil dal obesiti brata, ženska, ki je bila drugi prevzela moža! Spoznala ga je, gotovo. Poznala ga je kot moža, ki jo sodi, da je svojega brata vredna zločinka, ki se je borila do zadnjega, ker so ji bili vzeli svobodo. Ali na njenih ustnicah, v očeh in na obrazu n i bilo več starega sovraštva. Počasi se mu je približala, vzdignila je roko in nehote je vzdignil tudi on svojo, da je potem začutil njene tople prste in nežni glas, ki je rekel:
‘Dobrodošli v Chateau Bou-lainu, gospod Carrigan.” Carrigan se je priklonil in nekaj zajecljal. Black Roger ga je pa lepo za roko odpravil k vratom. Odhajaje je zopet ugotovil, da je Carmina Fanchet jako lepa, ali da je njen obraz bled, bledejši kakor kdaj kateri človeški obraz.
Po stopnicah v drugo nadstropje je rekel Audemard: ‘Ponosen sem na svojo Carmino, gospod David. Katera druga žena na svetu bi bila podala roko človeku, ki je pomagal obešati njenega brata?”
Ustavili so se pred drugimi vrati. Black Roger jih je odprl. Soba je bila razsvetljena in David je razumel, da bo njegova. Audemard ni stopil za njim, ali v očeh mu je sijala prijetna luč.
“Pravim, jena svetu ženska kakor ona?”
‘Kaj ste napravili z Marie-Anno, svojo ženo?” ga je vprašal Carrigan.
Težko mu je bilo govoriti. Nekaj strašnega ga je davilo za grlo, nekaj neznosnega, ko je videl v Audemardovih očeh divji svit.
‘Jutri zveste to, gospod. Sedaj pa . . . lahko noč. Počakajte do jutri!”
Z znamenjem pozdrava je zginil. Vrata je zaprl. V ključavnici je bilo čuti škrtanje ključa.
(Dalje prihodnjič)
brez nadaljnega prišlo do notranje vojne, če ne bi angleške čete budno pazile na razvoj položaja.
^ ARTRESS ^.....HUJS ^ ^ RUDD	HOLIHAW y
Cleveland, O. — Predsednik upravnega odbora Society National Bank M. B. France je objavil napredovanje in volitev novih glavnih uradnikov znanega finančnega zavoda.
Gordon J. Artress, tki bo vodil naj novejšo podružnico banke, odprto v prihodnjem avgustu v Severance Center, je napredoval v podpredsednika.
William D. Nims, novi upravnik podružnice v South Eucli-du, je bil imenovan za pomožnega podpredsednika.
Robert J. Rudd, član trgovinskega oddelka v glavnem uradu, je bil izvoljen za pomožnega podpredsednika.
Ralph J. Holihan, ki bo nasledil Nimsa kot upravnik podružnice Euclid Green, je bil izvoljen za pomožnega blagajnika.
FL
BOŽJA KAZEN
Dva potomca Abrahamova zapustiti jedilni voz brzovlaka.
“Kaj praviš k tem cenam! Bog jih naj kaznuje za to oderuštvo!”
“Jih je že! Samo poglej!” se odreže drugi in mu privleče iz žepa dve srebrni žlici.
Ženske dobijo delo
Delo za ženske
Išče se ženske izvežbane za j šivanj e oblek na električnih šivalnih strojih.
JERIHE LURIE SPECIALTIES 6501 Euclid Ave.
......,.^026)
‘PEPELKA” IN PREŠERNOVA BESEDA V CHICAGU
(Nadaljevanje z 2. strani) scenograf, ki morata vsako predstavo znova “pioniriti”. Težave pa takoj prenehajo, kadar je uspeh-resničen uspeh. Kar se tiče obiska, je res, da se še mnogi ne zavedajo dolžnosti moralno in finačno podpreti slovensko kulturno prizadevanje naše mladine ali pa kakoršnega koli kulturnega društva.
So literarni večeri koristni in vzgojni?
Zanimiva zares vsa Vaša vprašanja in vsako zase vabi k premišljevanju in razglabljanju. Taki literani večeri so koristni in vzgojni za vsakega, kajti tu gre za poslanstvo gledališča, njega pouk, koristnost, vzgojo, kajti gledališka umetnost je zviše-na in gre predvsem za iskanje in izraženje resnice in lepote, ki naj klije poganja in obrodi ali pa usahne, na kakršno pač zemljo pade,
Ali sta Vaš trud in čas, ki ste ju vložili v ta Prešernov večer — žrtev ali ljubezen do umetnosti?
Vem, da mi boste pritrdili, saj imate sami dolgotrajne in bogate izkušnje v gledališki umetnosti in v organizacijah. Besede “žrtev” naš besednjak sploh ne bi smel imeti. Pač pa veselje, navdušenje, prednost, ljubezen do našega gledališča in poezije. In to je naša dolžnost vzbuditi in vcepiti to nesebično ljubezen, ki ne išče sebe, ne pričakuje koristi — naši mladini, ki dorašča v svetu, kjer le premnogokrat “človek toliko velja, kot plača” in kjer tako pogosto “le petica da ime sloveče.” Zato naj kar takoj pohvalim naš mladinski zbor, ki se je res z veliko ljubeznijo in navdušenjem lotil težkega recitacijskega dela in ga odlično izvedel. Zahvalim naj se še tudi vsem ostalim sodelavcem, ki so res z vso ljubeznijo pomagali pri večeru Prešernove besede. Vse priznanje moram izreči tudi vsem rojakom ki so se udeležili tega večera, posebno še gostom iz Milwaukeeja.
Ali imate v prihodnjosti kak načrt za nov literarni večer?
Imam. To in ono mi roji po glavi, pa smo močno vezani s časom, zasedbo in zaenkrat tudi še z zmogljivostjo. Če bodo razmere dopustile, bi rad izvedel recitacijski večer to pot, da se pomerimo s klasikom naše proze ali pa z našo moderno poezijo. Sila me mika predstaviti občinstvu gledališki nastop v stilu bralne predstave. Pripravljenost in navdušenje imamo, imamo tudi vztrajnost, ki bo končno odločila izvedbo skromno začrtanega programa. Naj sklenem z vprašanjem enega izmed nastopajočih, medtem ko
ki človeka opogumi in podžge, da ne drži križem rok: “čuj, ali bomo kmalu spet kaj nastopili?
Pri slovesu sem zaželel zmožnemu in pogumnemu slovenskemu kulturnemu delavcu ing. Jožetu Rusu najboljše želje in veliko uspeha.
L. Galič.
Britanske čete naj osta nejo v Gvajani čim dlje
WASHINGTON, D.C. -Vlada Združenih držav poziva Veliko Britanijo, na drži svoje čete čim dlje v svoji koloniji Gvajani v Južni Ame-riki, ki ji je pred dvemi leti dala n o t r a n j o samoupravo kot predzadnji korak k polni neodvisnosti.
Brit. Gvajana je pod oblastjo komunistične vlade Jaga-na in njegove žene. Zapletla se je v oster boj z delavskimi unijami, ki so pred več kot dvemi meseci oklicale generalni štrajk.
Ta je zaustavil skoraj vse gospodarstvo dežele in prinesel s seboj hudo pomanjkanje. Položaj je tako napet, da bi
MALI OGLASI
Išče garažo
Oseba išče garažo od E. 67 Do E. 55 St., v St. Clairski naselbini. Naslov se pusti v uradu.	(—(125)
Vdova
Želi deliti 7-sobno hišo s zaposleno dvojico ali starejšim moškim. Priporočila. Kličite RA 1-7301.	(126)
Odlična hiša za družino
Lastnik prodaja zidano hišo — colonial — 4 spalnice, \xk kopalnice, vse v barvastih ploščicah, razvedrilna soba in mnogo drugih ugodnosti. Lot 50x425 zasajen s sadnim drevjem. 18004 Marcella Road. Pridite pogledat, je vredno videti. Kličite IV 1-5380.	(X)
MIZARSKA DELA in popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KRISTA V ČNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965.
I
Lastnik prodaja
Zidano hišo, 4 spalnice, 4 garaže, bakrene cevi in žlebovi, 425 čev. lot, drevesa, v dobrem stanju, na Marcella Rd. Kličite IV 1-5380 za sestanek. (127)
TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING
Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan.
HE 1-0965	UT 1-IŽ3L
Lastnik prodaja
6731 Edna Ave., 8-sobna hiša, polna klet, 2 garaži, prostoren, lep dom. Kličite HE 1-8516 za sestanek.
(7,12,14,19,21,26,28 jun)
Oseminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6-sobna hiša, plinski furnez, velik lot. Se mora prodati, da se uredi zapuščina. Kličite EV 2-4535.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVEKSKA
JEDNOTA
Lastnik prodaja
Se lahko takoj vselite. Na Hecker Ave., 2-družinska, 5-5, 2 porča, poploščene kuhinje, 2 plinska furneza, velika klet, nova li/2 garaža. Kličite 881-7064.	"	(127)
Stanovanje se odda—
Oddamo 2 stanovanji, vsako po 4 sobe, eno zgoraj $50, drugo spodaj $60, vključno kurjava. Vse na novo dekori-rano. Vprašajte 1368 E. 40 Street.	—(127)
V NAJEM SE ODDA
stanovanje 4 sob na 1222 E. 172 St. Oglejte si ga pri Mrs. Ursula Tekalec.	(127)
Stanovanje
Oddamo 3 sobe na 1193 E. 60 St., kopalnica, furnez, na novo dekorirane. Vprašanje v trgovini ali kličite HI 2-2009 po 7. uri.	(127)
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS Pogrebni zavod:	Pogrebni zavod:
17002 Lake Shore Blvd. KEnmore 1-6300
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235

Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojsitvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in /j mladino od 8500.00 do §15,000.00.
//
J K.S.K.J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot juui!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
}}	GLAVNIURAD
351-353 No. Chicago St.	Joliet, III.
V)
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Delo za žensko
Izkušena frizerka dobi del-
Rotrer ie tiho odprl, da ne bijno zaposlitev. Plača in komi-lsmo pobirali zavese in odna-mo^il '	j sije. Kličite EN 1-0109 ali HEišali^ kulise, Ui ga je vzel z
Vstopila sta in David je za- 1-0714 zvečer.
(127) 'jezika večini nastopajočih in
NOVA VRSTA UMETNOSTI — Guenther Uecker zabija v Duesseldorju na Nemškem v posebnem razporedu žeblje na izbran Uk, da bi opozoril na svetlobo in senco.

HENRY BORDEAUX
POŠTENA ZENA
POVEST
Ali mu je vrnila objem? Tega ni vedel, ni vedel, ni vedel več; ali je v svoji zmedi iskal kaj drugega kot užitka? Svoje tajnosti ni izdala niti v samoti zakonske postelje, kakor je ni takrat, ko je stala ob prisotnosti množice nasproti Berti de Cheran. Odkril je, moral je odkriti neznano silo v njej, ki je bila tako skromna, preprosta in tako ponižna. Spoznal je, da je ni poznal takrat, ko jo je ljubil, da, ljubil leta in leta. Mislil je, da ljubi mlado deklico, nato mlado ženo gotovo izredne lepote in dražesti, vendar zelo malo različno od večine mladih deklet in žena, ki jih je srečal v življenju; zlasti njena nežnost je bila taka kot pri drugih. Poročil pa se je v resnici z izrednim, skrivnostnim, čudovitim bitjem, medtem ko se je moral sam brez dvoma uvrščati med povprečne, bedne može. Razen če je skoval celo dramo iz neumnega privida svoje prestrašene ljubice.
Po vrsti so mu ušle vse možnosti, da bi zlomil molk, razjasnil uganko. Ko se je tistega žalostnega večera, ko jo je čakal, vrnila, je strahopetno zbežal k otrokoma in se ji ni upal pogledati v obraz. Na povratku po prizoru na vrtu se je prepustil pomehkuženemu miru sreče, ne da bi bil o njem notranje prepričan. Posebno pa je zagrešil, da jo je objel pred odpuščanjem, ne da bi se menil za izraz njenih oči. Spet je zagledal te oči, polne groze, polne neskončne tesnobe. Res je bila podobna nedolžni in krotki žrtvi, ki je zagledala svojega rablja. In rabelj je bil on!
Toda zakaj ni spregovorila? Čemu ta trdovratni molk? Zakaj ni nobene tožbe, nobenega očitka, nobenega upora, kakor da bi bila brezčutno bitje? Ali kakor da so stvari, ki se ne dajo izraziti z besedami? Če bi govor la, bi ugovarjal, bi se branil, zagovarjal bi se kot odvetnik, vajen, da dobi vse pravde, celo slabe. Preskrbljen je bil z razlagami, celo s strnjenimi logičnimi dokazi o slabosti mož, o majhni važnosti, ki jo pripisujejo njihovim stranpotom, o stalnosti, vzvišenosti njihove zakonske zvestobe, čeprav videz kaže drugače. Skratka :storil je pač samo to, kar dela večina mož. Samo da je on imel smolo. Ves svet
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
AUTO GENERATOR AND CARBURETOR REPAIR SERVICE Completely equipped. Unusual opportunity.
DI 8-8447.
(125)
TAVERN — BY OWNER.
6 Room apartment. Good condition. Well established business. Priced reasonably. Call OL 2-8821.
(126)
LAUNDRY — DROP OFF. Equipment in good condition. Will sacrifice for only $3,000. Phone ME 9-9835.	(126)
AUTOS FOR SALE
živi v hinavščini in laži. Take so pač navade, ki kakor zavese pokrivajo človekovo notranjost in ki jih ni pametno trgati. Toda čim bolj je razvijal dokaze svojega zagovora, tem bolj je videl njihovo ničnost in tem bolj se jih, je sramoval. Ali je bila ta žena podobna drugim? Ali ni s tem molkom pokazala bolj kakor vse druge svoje dostojanstvo, razum, sramežljivost, svojo plemenitost? In se res z besedo ne dajo izraziti prepadi med srci in v srcih samih. Na zunaj so združena, v resnici pa jih ločijo neizmerni prepadi. Ne, ne, ne gre več za zagovor in opravičevanje, temveč za kesanje in odpuščanje...
Prevzelo ga je vsakdanje življenje. Pošta ga je že čakala v delovni sobi. S konico knjižnega noža je odpiral ovitke. Eno izmed pisem je vsebovalo na navadnem papirju, brez datuma, brez nagovora in podpisa ti dve besedi: “Ženeva, torek.” Gospa de (Cheran se ni odpovedala svoji trenutni strasti, prepričana, da so ljudje pozabili ali da ji bodo celo v oporo. Niti minute ni zgubila. Že prejšnji večer je pričela spet z napadom. Raztrgal je ovitek s potvorjeno pisavo,
CHICAGO. ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
NORTHWEST — Widow selling Property.
Front house 2-6 and 1-4, gas heat. Rear house 1-5. Oil heat. Low taxes. Close to everything. Asking £24,000.	1600 N. 2900 West. HU
6-5910.	(125)
EVERGREEN PARK —
BY OWNER. 9729 S. AVERS AVE. Distinctive 8 Rms. Fully air cond. Tri-level. 3 Full baths, family rm. Overloking patio. 2 car gar. $49,500. OPEN HOUSE SUNDAY 12 to 5. Call for appt. 636-5753.	(126)
OAK LAWN — By owner. 6V2 room brk. residence, 3 bedrms. 2 baths, large lot & patio. Fenced. Across from school. Priced for quick sale. 8216 S. Lavergne St. 636-1514.	(125)
WESTCHESTER — BY OWNER, All face brick 3 bedroom ranch. Att. gar., erptg., drapes. Full basement. Many extras. $24,500.
FI 3-4183.	(125)
FRANKLIN PARK — BEAUTIFUL Flowers and Shrubbery, fruit trees, lovely 2 bdrm. alum, ranch with front and back patio on 115xl09x 105’ lot. Full attic. 2 car gar. S. S. $18,000. By owner. GL 1-1471. __________________________(125)
BY OWNER — 5 years old. 8 bedrms. Lge. liv. rm. Full bath, large kitchen, 2 car gar. All schools, 1 Blk. to transp. and shpg. $28,000. 7758 W. Clarence. SP 4-0615. (126)
ARLINGTON HTS.:	1% STORY,
3	Bedroom brick & Stucco house. Full basement, automatic gas heat. Call owner CLearbrook 3-6760.
(127)
BELLWOOD — Brick Cape Cod, 114 Story, 4 bedroom. 2 full baths. Priced for quick sale by Owner. Close to everything. $18,950. Call 544-8382 after 6 p.m.	(127)
BY OWNER
4	bedrm. home, Knotty pine. Tile
bath and kitchen. W. W. carpting. Flood control in full bsmt. Air cond. 2 car gar. Fully landscpd. Excellent condition. $21,000. 5016 S. Lawler. LU 5-4784	(127)
’59 S/TUDEBAKER LARK 6 cylinder. Engine just overhauled. New tires. A-l condition.
Call CL 5-0630	(126)
WHEELING — BY OWNER.
3 Bedroom Ranch. 2 car garage, Wall to wall carpeting, Fenced yard. Many extras. $16,000. Phone 392-6358.	(127)
pismo pa sežgal. Zakaj le je pogledal koledar, brž ko je uničil pismo? Od petka, ki ga je kazal koledar, do torka so bili štirje dnevi. Za torek ni imel vpisane v zapisnik nobene razprave. Od-podil je misli, pa so se mu vrnile.
Prva stranka je bil kmet v zrelejših letih, ki je grenko tožil nad obnašanjem svojega očeta:
“Stari si je vzel služkinjo in ima z njo otroka. Ali ga ne bi mogli zapreti, pri njegovih letih?”
Za njim je prišla vdova in si želela skrajšanja postavnega roka, da bi se spet poročila.
Nato1 je prišel tovarnar m je hotel vložiti tožbo za ločitev; po opravkih je bil v Parizu in imel tam razmerje; ko je zvedela to njegova žena, se je brž maščevala s tem, da je vzela za ljubčka nečaka, ki so se iz njegove nesrečne ljubezni v družini do takrat norčevali. — Pavel Ferriere je svetoval potrpljenje in spravo.
“Nemogoče”, je ponavljal mož, preveč sem jo ljubil.”
“Pa ste jo varali.”
“To je bilo brez pomena: sla-j ba, malenkostna pustolovščina.”
“Tudi vaša žena ne pripisuje morda svoji večje važnosti.”
“Žene ne poznajo majhnih pustolovščin.”
“Pred postavo je to vseeno, ali skoraj vseeno.”
“Ali skoraj vseeno! Vidite. Nravi so močnejše kakor postave.”
Zatem je moral razpravljati še o drugih primerih družinskih nesporazumov ali zlobnih scsed-stev. Neka žena je hotela delitev premoženja, da bi spravila svoje bogastvo na varno, kar bi bilo v prid njenemu možu; upniki pa bi se prepirali nad majhno ostalino, ki bi bila zadolžena precej nad svojo vrednost. Neki poljedelec se je skliceval na zastaranje, da bi se polastil kosa zemlje, katere lastnik je odpotoval že davno v Ameriko, kjer je umrl.
“Prezgodaj je umrl”, je izjavil, ko je zvedel, da manjkata dve leti do potrebnega roka.
Tako je stopalo pred Pavlom Ferrierom celo majhno člove-
štvo, služeč svojim koristim in strastem. Ko ga stranke niso več nadlegovale, je odprl spise neke tožbe, ki bi jo moral zagovarjati na prihodnjem porotnem zasedanju; ta zadeva s splavom bi mu gotovo spet prinesla uspeh kakor zadnja pravda detomora, ki mu je prinesla za nameček naklonjenost Berte de Cheran. Spet se je spomnil ljubice. Blestel je v obrambi zapeljanih žena, ki jih zvodniki v trenutku odgovornosti strahopetno zapu-ste: s kakšno maščevalno zgovornostjo je sramotil sebičnost mož in zahteval postavo tudi zanje. Na razpravah mu je navdušena dvorana večkrat ploskala in mu ob izhodu čestitala. To navdušenje ga je povzdignilo in imel se je za neke vrste velikega moža — vsaj za velikega moža na deželi. Zdaj je zadostovalo, da je v mislih zagledal Germa-nin tesnobni pogled in ves ta sloves je videl v vsej njegovi ponarejenosti in ničnosti.
(Dalje prihodniič)
*	( T:	* -
Dance Gluise
featuring
JOHNNY PECON
on the
G00DTIME II Friday June 28
214 hour cruise. Tickets at E. 9 St. Pier. For information call Ch 1-4533.
Coming Aug. 1 & 8 Frankie Yankovich.
VAS SKRBIJO ZDRAVNIŠKI RAČUNI ?
Kadar Vam nepričakovani zdravnikovi računi prekrižajo Vaš proračun, Vam jih bo rada pomagala plačati z osebnim posojilom. Pri J&ciriH se osebno posojilo za vsak pameten in stvaren namen na lahka mesečna odplačila primerna Vašim finančnim razmeram. Če je posojilo važno za Vas, je važno tudi
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Predsednik Joško Penko, podpredsednik Michael I. Lah, tajnica Jennie Fonda, 23101 Chardon Rd,, IV 1-8871, pomožna tajnica Johana Milavec, blagajničarka Alma Ep-pich. Nadzorni odbor: Frank Drob-nich, John Bradač, Charles Starman. članski odbor: Joe Penko, Michael Lah, Harry Brule in Frank Segelin. Zastopniki za klub društev: Frank Drobnik in Michael Lah. Seje so vsak četrti četrtek v društvenem domu na Recher Avenue, v Euclid, Ohio.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S.A.V.A.
1166 E. 72 St., Cleveland 3, O., USA
Ludvik Burgar, predsednik; Marinka Burgar, prvi podpredsednik; Tone Gaber, drugi podpredsednik; Helka Puc. tajnica (459 - Fourth St., Hoboken, New Jersey); Lojze Arko, blagajnik (Dept, of Physics, Northwestern Tech. Inst., Evanston, Illinois); Tone Zagorc, urednik Vestnika SAVE; Jože Škulj, upravnik Vestnika SAVE (236 Concord Ave., Toronto 4, Canada). P. Vendelin špendov, O.F.M., duhovni asistent SAVE.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik:	Jernej Slak. Pod-
predsednika Stanko Vrhovec in France Zalar, tajnik Marko Sfiligoj, 1180 E. 61 St., Cleveland 3, Ohio, HE 1-4139, blagajnik Pavle Košir, odborniki: Hinko Lobe, Anton Lav-riša, Jože Malovrh, Vidko Sleme. Vinko Rožman, Danilo Krajnc, France Smolič in France Lovšin; duhovni vodja msgr. Matija Šker-bec; nadzorni odbor: Jože Nemanič, France Gorenšek, Milko Pust; razsodišče: Edmund J. Turk, Branko Pfeifer, Janez Sever.
ZA SLOVENSKI NAPREDEK Volite 1. oktobra 1963
WILLIAM J. KENNIGK
ZA CO-UNCILMANA 32. VARDE
Wm. J. Kennick kandidira za mesto, katerega je izpraznil John FakuJt.

SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA
Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, preds. Frank Lovšin, taj niča Mary Prince, blagajnik Milan Rihtar, blagajnica za dekliški odsek Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in nadzornika Blanka Tonkli in Frank Rihtar.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V FUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot in. Josephine Škabar, tajnik Louis Levstik, 1218 East 172 Street, IV 1-7726; blagajnik Andrew Bozich, zapisnikar Frank Česen. Nadzorni odbor: John Zaman, Jennie Hrvatin, Molly Legat. Poročevalca: Frank česen m Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ. Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U
Predsednk Gašper Šegulin, podpredsednik Frank Majcen, tajnica Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., tel. BR 1-4582, zapisnikarica Jennie Pugely, blagajničarka Antonija Stokar; nadzorniki: Joseph Rolih John Laurenčič, Mihael Stradjot; zastop. za Klub: Jožef Rolih. — Seja so vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave.
za nas.
Žiocteiu
NATIONAL-BANK
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183: blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec m Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo pla-Cuje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na društvene zastopnike.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRFKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod preds. Mrs. Anna Močilnikar, taj nik John Tavčar, 903 E. 73rd St. EN 1-1918, 'blagajnik Frank Penca zapisnikar Anton Tavželj. Nadzor ni odbor: Anton Logar, Joseph Bab nik, Frank Majer. — Nove člane ir članice se sprejema vseh starost kadar stopijo v pokoj. Seje se vr šijo vsak tretji četrtek ob 2. ur popoldne v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Komidar; tajnik Frank Marzlikar, 837 Alhambra Rd., IV 1-3129; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. Seje in sprejemanje novih članov vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Dragar August, podpredsednik Hauptman Ivan, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. (19), KE 1-6196, blagajničarka Smolič Štefka, zapisnikar Odar Muo. oderska mojstra Slavko Štepec in Milan Zajec, za program Stane Ger-din, Ivan Jakomin, Miro Odar in Ivan Hauptman, nadzorniki Lojze Kosem, Miro Celestina, Milan Zajec, kuharice Lojzka Trpin, Pepca Stanonik, Francka Perčič, reditelja France Stanonik, Peter Trpin, točaja Lojze Mohar, Ciril Štepec, arhivar Srečko Gaser, športni ref. J. Švajger. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER
Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: (Stane Gerdin, Božo Pust. ,
BALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, pod-preds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joe Lipec, zapisnikar Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka Videtič, Joseph Ferra, Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic, bar: Mark Vesel, John Mršnik; kuharice: Jane Perko, Rose Ribar.
Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Karl Gumzej, podpredsednik Mirko Antloga, tajnik Stanley Kodrin, 916 E. 73 St., Cleveland 3, Ohio, tel. 391-6505, blagajnik Rudi Kristavčnik. Odborniki: Frank Rantaša, Avgust Šepeta-vec, Ludvik Banfi. — Nadzorni odbor:	predsednik Jožef Melaher.
Alojz Ferlinc, Jožef Zelenik. Razsodišče:	predsednik Milan Godlar,
Janez Vinkler, Karl Fajs.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da je po dolgi in mučni bolezni umrla naša ljubljena mati in stara mati
larv Luznar
Nemila smrt jo je iztrgala iz naše sredine dne 9. maja 1963. Blagopokojna je bila rojena dne 6. januarja 1884 v Gradu pri Cerkljah na Gorenjskem, odkoder je prišla v Cleveland leta 1912. Soprog Ignac je umrl leta 1931.
Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in sinovi v cerkev sv. Vida, kjer je daroval sv. mašo msgr. Rev. Louis Baznik ob asistenci Rev. Cimpermana in Rev. Jošta Martelanca.
Prisrčno se zahvalimo msgr. L. Bazniku za molitve na pokopališču in Rev. Cimpermanu za molitve v kapeli ob krsti naše nepozabne matere in stare matere. Želimo se tudi zahvaliti Rev. Peter Lenahan za obiske v bolnišniei in za podelitev sv. zakramentov.
Lepa hvala članom društva sv. Ane št. 4 SDZ, SŽZ št. 25 in Oltarnemu društvu pri 3v. Vidu za molitve ob krsti.
Enako hvala tudi prijateljici Mrs. Anna Požtm, ki jo je obiskovala na domu in potem v bolnišnici.
Najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, za cvelltce. Enako lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. — Hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit in jo spremili na pokopališče.
Hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za skrbno postrežbo in odlično vodstvo lepo urejenega pogreba.
Draga mati in stara mati, ki ste nas vse prehitro zapustili, počivajte v miru, dokler tudi nas Bog ne pokliče za Vami.
Truplo Vaše zemlja krije, v temnem grobu mirno spite. Vaše srce več ne bije, bolečin več ne trpite.
Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči.
Dom je prazen in otožen, ker Vas več med nami ni.
Žalujoči ostali:
MARY WALD, hči	GEORGE WALD, zet
ANN MARIE, WARREN in LAWRENCE, vnuki in vnukinje.
Cleveland, Ohio, 26. junija 1963.
• C,	'-v,.'.:
1877
1963
DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsed. Jack Strekal, podpred-sed. Frank Segulin, taj. Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., Euclid 19, blag. John Zigman, zapis. Gusti Slejko; nadzor.: Fanny Modic, Jo-sie Mihelich, Louis Godec; publik. odbor: Vera Potočnik, Frances Brezovar in Louis Somrak.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostjo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas zapustil naš oče in stari oče
John Kuhelj
ki je po dolgi bolezni izročil Bogu svojo dušo dne 7. junija, truplo smo pa izročili materi zemlji 10. junija na Kalvarija pokopališču. •
Blagi oče je bil doma iz vasi Česnica v fari Zagradec. V Ameriki je bival 62 let.
Iskreno se zahvalimo č. g. Father Sdapšaku za obiske v bolezni, za molitve ob krsti, za darovano sv. pogrebno mašo in za spremstvo do groba.
Hvala vsem, ki so darovali' za sv. maše. Vsem, ki so položili ob krsti vence v znak sožalja. Hvala dr. Sv. Imena za molitve.
Hvala vsem, ki so očeta kropili, molili za njegovo dušo, se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremili do groba.
Hvala vsem, ki so dali na dan pogreba avtomobile brezplačno na razpolago.
Hvala nosilcem krste.
Hvala L. Ferfolia pogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in naklonjenost.
Vsem, ki so r.am izrekali sožalje, nas tolažili, najlepša hvala in naj bo Bog plačnik.
Vi naš nepozabni oče! Veliko ste pretrpeli v življenju, pa vse ste obrnili v božjo čast. Naj Vam bo Bog plačnik za vse. Počivajte mirno v zemlji. Na svidenje v nebesih.
Žalujoče hčere:
ANTONIA GLAVIC, MARY KUSA,
VNUKI, OSTALO SORODSTVO
Maple Heights, O., 26. junija 1963.