List 100.
Nove skušnje z lesom.
ki je bil ali konec mesca grudna ali prosenca, svečana in sušca posekan.
V Scheidmanovem časniku „Laodw. Anzeig.a beremo skušnje z lesom, ki je bil Da las v različnih časih posekan, da bi se prepričali o terpežnosti njegovi za pohištva id orodja. Nadjamo se, da tudi našim ljudem bomo vstregli, ako jim povemo te skušnje, ker se zmiraj eden to terdi, drug drugo.
4 smreke enake starosti, debelosti in velikosti, ki so stale v gojzdu ena zraven druge in so zdrave bile skoz in skoz, so posekali tako, da eno so poderli konec mesca grudna (decembra), drugo konec prosenca (januarja), tretjo konec svečana (februarja), četerto konec sušca (marca). Vse so obsekali tako, da vsaki brun je bil 30 čevljev dolg, 6 pavcov širok, 5 pa debel. Ko so bruni se dobro posušili, so jih položili čez druge stropnice, in v sredi na-nje naložili težo, da bi se prepričali, kteri brun je močnejši in več teže nese. — Skušnja je pokazala, da najmočnejši les je bil mesca grudna posekane smreke, smreka mesca prosenca posekana je bila manj močna (za 12 odstotkov), še manj močna (in sicer za 20 odstotkov manj) je bila konec svečana posekana, najslabeja (za 38 odstotkov manj) pa konec sušca posekana.
Iz enakih smerek, mesca grudna in sušca posekanih, so naredili kole po 4 pavce močne, ktere so, dobro posušene, 3 čevlje globoko enega zraven druzega v zemljo zabili; — konec sušca (tedaj ko je drevo že sočno bilo) posekana smreka se je čez 3 ali 4 leta lahko zlomila v zemlji, — konec grudna (ko je sok jenjal se pretakati) posekani kol pa je še čez 16 let terdno stal v zemlji.
Dve enake smreki so zakopali v vlažno zemljo; tisto, ki je bila posekana konec sušca, so našli sognjito čez 8 let, ooa, ki je bila poderta pozimi mesca grudna, je bila terdoa še čez 16 let.
Pod v konjski stali je sognil že v 2. letu, če je bila smreka mesca sušca ali svečana posekana, mesca grudna posekane je terpel 6 let.
Pri kolesih so bukove platišča terpele 6 let, če je bukva bila posekana mesca grudna, — če pa mesca svečana, je komaj preterpela 2 leti.
Štiri hraste enake starosti in debelosti so posekali, enega konec grudna, druzega konec prosenca, tretjega konec svečana, četertega konec sušca. Odrezali bo od vsakega debla 4 pavce debele plohe in jih djali na dno posode, na ktere so vlili po 2 bokala vode. — Od tistega hrasta, ki je bil podert mesca grudna, ni pritekla ne kapljica skozi, — čez ploh, mesca prosenca posekanega so pritekle kapljice že čez 48 ur, — mesca svečana posekani hrast vode še tako dolgo ni deržal, mesca sušca posekani pa celo le 2 ure in pol.
Tudi hrastovi obroči so ravno to terpežnost poterdili.
Po teh skušnjah naj se les seka takrat, kadar ne teče več sok ali muzga po deblu — najbolje okoli božiča.