ZADNJA VEST
<
>
I-
</>
0 D
1 ■4
(/>
<
■J
O
Misli modrega človeka so jajca, iz katerih šele potomstvo zvali piščanca.
Nemški
pregovor
naš tednik
Številka 47 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek,
24. november 1995
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
Kučan podpira Smolle-jevo kandidaturo. „Prepričan sem, da bi bilo zelo koristno, če bi si koroški Slovenci pridobili mandat v državnem zboru.“ Tako predsednik R Slovenije Kučan Našemu tedniku. (Pogovor objavljamo prihodnjič.)
Dr. Zernatto in dr. Durnwalder potrdila politiko dr. Frasnellija
--	Strani 10/11
Vil. Einspielerjevo nsoredo sta pretekli ponedeljek podelila NSKS in K KZ podpredsedniku SVP in velikemu prijatelju korošl<Tn Slovencev - dr. Hubertu Frasnelliju. Podelitve so se udeležili mdr. minister Thaler in deželna glavarja Zernatto ter Durnwalder.
POLITIKA
Slovenski zunanji minister Zoran Thaler upa, da bo prišel Karel Smolle v državni zbor.
Strani 2/3
KULTURA
Občni zbor Slovenske prosvetne zveze:
Pogovor Našega tednika s tajnikom Jankom Mallejem.
Stran 15
ŠPORT
Jesenski del nogometnega prvenstva v II. zvezni ligi je mimo. Pogovor NT s trenerjem SAK Helmutom Kirisitsem.
Stran 19
Adrian kert
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Prve reakcije na zvezo Lif/EL so bile, kakor da bi nekdo prodal čisto(?!) dušo koroških Slovencev hudiču in bili ,vsi križi dol‘. Slovenski vestnik ,se križa', češ, kako more „katoliška“ EL tako nesramno spraviti v škripce katoliške kroge v listi in med volilci. Koroški Slovenci pa Heide Schmidt slej ko prej vidijo kot Haiderjevo rejenko in zato sumljivo?!
Svetohlinska moralnost ali zaplankanost ali kaj drugega? Korošci, ne da bi posploševal, so si glede morale in otrdelega („tradicionalnega") mišljenja zelo podobni. Moralo radi
potencirajo v dvojno, ustaljenih, včasih tudi starokopitnih miselnih vzorcev pa se le stežka otresejo, kaj šele da bi bili v mišljenju gibčni. Nekateri zelo komodni najraje kar prežvekajo mnenja elokvent-nih dvemoralnih govornikov-pajacov.
Brž ko se je vnela diskusija o spornosti cerkvenih dogem in je mdr. tudi Lit vnesel svoje pomisleke, so mu očitali, da se v njem zbira druščina brezvercev, ki se požvižgajo na Cerkev. Samo ker je Lit kot edina stranka glasno postavil pod vprašaj nekaj spornih dejstev v odnosu med Cerkvijo in Državo, še ne pomeni, da bo postal neke vrste platforma za hujskače proti Cerkvi. Po tej logiki bi morali v podobno kategorijo prišteti tudi podpisnike cerkvene ljudske zahteve in to toliko bolj. Če se npr. o križu tudi govori neemocionalno kot o simbolu zahodne kulture, potem naj ne bo sporno, če se o tem neemocionalno diskutira. Ljudje na kočljive teme pač neradi reagirajo z lastnim mnenjem, ampak so hvaležni,
če jim ga kdo servira; ali pa si pomagajo kar s hinavsko moralo. V skrajnem primeru čakajo, da bo čas prinesel spremembe, ko sami niso dosti mož, da bi razvoj pospešili.
Nekaj primerov za takšno svetohlinsko moralo, garnirano z nenavadno(l) logičnimi ugotovitvami iz SV z dne 16. 11.: dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze, v komentarju zelo pravilno ugotavlja, da se bodo koroški Slovenci pri volitvah odločili „po svojih idejnopolitičnih prepričanjih in socialnih interesih". No, mislim, da doslej ni bilo veliko drugače. Sturm razvija to misel
še naprej in piše: „Kot demokrati pa seveda tudi upoštevamo, da bo marsikateri pripadnik slovenske narodne skupnosti podprl tudi ljudsko stranko ali liberalni forum, kak glas pa bo zašel tudi k svobodnjakom." Dobro in prav. Seveda Sturm ne pozabi razložiti, zakaj smo koroški Slovenci tako mnogostranski. Njegov komentar o tem: „Prav v tem namreč pride do izraza pluralizem političnih mnenj znotraj manjšine." K temu res ni kaj pristaviti. Sturm se tudi izkaže kot poznavalec avstrijske ustave, saj zagotavlja, da je povezava EL z Lif „vsekakor
Korošci, ne da bi posploševal, so si glede morale in otrdelega („tradicionalnega“) mišljenja zelo podobni.
legitimna". Nič kaj hvalevredna pa je Sturmova politična daljnoglednost glede te povezave, saj s strahom ali hinavsko moralo(l) navaja verske argumente, ki govorijo proti tej politični opciji: „Predvsem katoliški krogi imajo določene probleme s programom Lif. . . Zato je tudi jasno, da ga marsikateri član ali volilec EL prav iz teh (ideoloških) razlogov ne bo podprl." Skoraj svari verne koroške Slovence s tem, da podvomi o avtonomiji, ki je s pogodbo potrjena in prejšnjo postavko podkrepi z naslednjim: „... in predvsem v vprašanjih odnosa Lif do Katoliške cerkve pa bo program formulirala Heide Schmidt.“ Tu pa se strokovnjak Sturm moti, če hoče s tem sugerirati, da bo Schmidtova vse moči zapravila v polemiziranju s Cerkvijo. Nad tem se kot zanalašč poroga celo Cerkvena miš iz Nedelje (19. 11.), ki pravi, „da se po sklenitvi Smollejevega pakta s Heide Schmidt križajo še tisti, ki prej tega niso znali in hoteli. ..“
Sturma skrbita tudi men-da(!) različna modela EL in Lif glede manjšinske zaščite. Hkrati s tem pa že polemično kliče strahove na plan: „Tu je osnova za morebitne bodoče konflikte med EL in Lif." Potencialno irealnost vsebine tega stavka podčrtujeta besedi „morebitne" in „bodoče".
Tudi pri nagibih Smollejeve kandidature je šla marsikomu (tudi Sturmu) dvojna morala izpod kontrole. Od nečimrnosti prek častihlepja do ob-lastiželjnosti segajo očitki. Mogoče so pravilni, vendar zakaj se to postavlja v ospredje? Nihče se ne vpraša, koliko potencialno sposobnih parlamentarcev imamo v svojih vrstah in koliko lahko z enim (proti nobenemu) dosežemo kljub njegovim vrlim ali nevrlim nagibom.
Za konec pa Sturm še pohvali kontinuirano politiko ZSO, saj bo poleg zelenih podprla spet socialdemokrate (mojstre dvojne morale). Sturmu na srce položena naj bo izjava H.P. Haselsteinerja, glavnega kandidata Lif na Koroškem (News, 16.11.): „Kdor ne more živeti s Slovenci, pri nas ni kaj zgubil."
Odkrito in brez dvojne morale.
Dvojna morala
Minister Zran Thaler podpira zajamčeni mandi in Smollejevo kandidaturo
Zunanji minister Republike Slovenije Zoran Thaler je pretekli teden prišel v Celovec na podelitev Einspielerjeve nagrade in se je ob tej priliki srečal tudi s predstavniki koroških Slovencev ter deželnim glavarjem.
Na tiskovni konferenci na slovenskem generalnem konzulatu je Thaler skupno s predstavnikoma EL Andrejem Wakounigom in Karlom Smollejem poročal o rezultatih pogovorov. Dejstvo, da je na tiskovni konferenci imel ob strani predstavnika Enotne liste je bilo znak podpore za prizadevanje EL glede samostojnega zastopstva in kandidature Smolleja pri Liberalnem forumu.
Zunanji minister je dejal, da je njegov obisk signal, da jemlje Slovenija odnose do slovenske manjšine na Koroškem zelo resno. To je Thaler izrazil tudi v pogovoru z deželnim glavarjem Zernattom, kjer sta oba pogovorna partnerja ugotovila, da so se odnosi med Slovenijo in Koroško bistveno izboljšali. V tej pogovorni klimi je upanje, da se bo tudi položaj slo-
venske manjšine izboljšal, večje, tako Thaler. Zelja Slovenije je, tako Thaler, da dobijo koroški Slovenci zajamčeno zastopstvo na deželni in državni ravni. Slovenija je vprašanje zastopstva manjšin v parlamentu rešila in lahko slovenski model služi dru-
gim državam kot vzor.
H kandidaturi Karl Smolleja oz. EL na listi LiF je Thaler dejal, da upa, da bo prišel koroški Slovenec v avstrijski parlament. Dolgoročno pa bi bilo bolje, če bi dobili Šlovenci institucionaliziran mandat, saj je to zelo plodno za dialog med
Moj obisk je znak, da jemljemo odnos do slovenske manjšine zelo resno.
ZORAN THALER
manjšino in večino. Na pogovoru z zastopniki koroških Slovencev so mdr. še sodelovali dipl. trg. Joža Habernik (SGZ), Avguštin Malle (Znanstveni inštitut), dr. Marjan Sturm (ZSO) in dr. Jože Marketz.
Silvo Kumer
Podpora NSKS državiborski kandidaturi EL:
ZNP ni bisklepčen
Zbor narodnih predstavnikov NSKS bi moral prejšnji četrtek sklepati o podpori EL za državnozborske volitve, pa ni bil sklepčen.
Po pravilih je ZNP sklepčen, če se njegovih sej udeležita najmanj dve tretjini članov (40). Navzočih je bilo 36. Razprava sama je bila zelo živahna in na visoki ravni. Mnogi so zagovarjali kandidaturo, manjkalo pa tudi ni kritičnih in odklonilnih stališč. Nekateri so bili tudi mnenja, da o podpori NSKS za kandida-
turo EL „sploh ne morejo glasovati, ker je že vse odločeno" (dr. Vospernik). Kritike na račun Karla Smolleja in partnerske pogodbe EL/LiF same ni bilo slišati. Tako je dr. Vospernik dejal: „Izrecno poudarjam, da ne gre proti kandidaturi in Karlu Smol-leju."
Predsednik Olip je na koncu razprave Zbora narodnih predstavnikov dejal, da si nadaljnje postopanje pridrži predsedstvo NSKS.
P. S.: Naš tednik je vprašal vse člane zbora narodnih predstavnikov: ali podpirate kandidaturo v EL/LiF? (str. 4/5).
Mag. Waldhauser izstopil iz EL
Občinski odbornik Volilne skupnosti mag. Peter Waldhauser je pretekli četrtek na seji zbora narodnih predstavnikov NSKS izjavil, da izstopa iz Enotne liste in s tem h krat oddaja tudi funkcijo podpredsednika EL. Vzrok odstopa je odločitev glede partnerske pogodbe med EL in LiF, kar je označil kot „politično pustolovščino". Mag. Waldhauserja moti predvsem „nedemokratično zastopanje" s strani vodstva EL. Zanj kandidatura Karla Smolleja „ni problem“, sprašuje pa se, „za koga bomo po 17. decembru še resen politični partner".
Tajnik EL mag. Rudi Vouk o Waldhau-serjevem izstopu: „Izstop mag. Waldhauserja sicer obžalujem, delovanje deželne EL pa zaradi tega ni okrnjeno. Treba je spomniti, da je mag. Waldhauser v zadnjih letih v vseh bistvenih vprašanjih nasprotoval liniji EL. Tako je nasprotoval kandidaturi EL pri deželnozborskih volitvah 1994, podpori EL volitvam novega NSKS in sedaj kandidaturi EL za državnozborske volitve. Tako gledano je Waldhauserjev odstop dosleden."
Razprava na nepopolnem podiju
Če bi šlo po navzočih udeležencih razprave, bi se koroški Slovenci lahko že veselili zajamčenega deželnozborskega mandata. Tako pa so v Domu v Tinjah manjkali predvsem socialdemokrati.
Tema razprave (priredila sta jo EL in Dom v Tinjah, vodil jo je Marjan Pipp) je bila: Manjšinski mandat - „Auslaufmodell“ aii politična nujnost? Povabljeni so bili: predsednik ŠKD Peterle, južnoti-rolski deželni glavar Durnwalder, njegov koroški kolega Zernatto, klubski predsednik ÖVP Khol, njegov socialdemokratski kolega Kostelka, podpredsednik SVP Frasnelli, predsednik CAN Smol-le, predsednik EL Andrej Wakounig in dežel-nozborski poslanec danske narodne skupnosti v Kielu Maier. Zernatta je zastopal namestnik vodje koroškega deželnega urada Anderwald, Khola državni poslanec Wurmitzer, Maierja njegov sodelavec Lehfeld - socialdemokratskih politikov pa na žalost ni bilo.
Škoda. O temi sami bi se lahko razvila plodna razprava. Tako so si sicer vsi razpravljalni bili edini, da je manjšinski mandat za koroške Slovence nujno potreben, vendar o vprašanju, kako zadevo premakniti z mrtve točke, se na žalost ni podrobneje razpravljalo. To že zato ne, ker ni bilo mogoče razpravljati z zastopniki SPÖ, ki ima pri potrebni spremembi ustave pomembno besedo. Poleg tega je Anderwald poudaril, da se bo morala v tej zadevi „narodna skupnost zediniti na enotno stališče", Ausserwinklerjev model pa si lahko predstavlja kot „training za deželnozborsko zastopstvo".
Po vsem tem ni čuda, da se je precej časa razpravljalo tudi o drugih vprašanjih, predvsem o nemški manjšini v Sloveniji. Peterle je v tej zvezi poudaril, da je bil prvi slovenski vladni politik, ki je sprejel nemške državljane v Mariboru. Skupno z Mockom se je odločil, da obravnava to zadevo posebna strokovna komisija. Sicer pa Peterle ta čas ne vidi znamenj, da se manjšina konstituira. „O njej govorijo samo drugi,“ tako Peterle, ki je opozoril tudi na zgodovinske hipoteke. Peterle: „Zato je treba to zadevo zelo pozorno obravnavati."
P.S.: Čeprav je bil zastopnik klubskega šefa ÖVP, državnozborski poslanec Wurmitzer, zelo pozitiven v zadevi manjšinskega mandata, pa je v zadevi: slovenščina v kmetijski zbornici argumentiral zelo formalistično. Ko ga je zbornični svetnik Domej na to temo nagovoril, je skušal zanikati odgovornost deželnih politikov in se je pri tem skliceval na avtonomijo zbornice oz. načelo subsidiarnosti. Po tej logiki pa bi npr. za uvedbo slovenskega uradnega jezika na občinskem uradu bila pristojna vsaka občina sama in ne višja politika. V resnici se seveda Wurmitzer ni hotel opredeliti za slovenščino. S tem pa je samo ponovno potrdil restriktiven odnos večinskih strank do slovenščine. „ .
„Koroški Slovenci se glede mandata že dovolj dolgo nahajamo na igrišču za vaje. Skrajni čas je, da se nam omogoči dostop na glavno igrišče - v deželni zbor.“
ANDREJ WAKOUNIG ddr. Anderwaldu, ki je Ausserwinklerjev model označil kol training za deželnozborski mandat".
Enotna lista je pretekli ponedeljek in torek omogočila za narodno skupnost pomembne politične dogodke -srečanje in plodne pogovore med najvišjimi predstavniki koroških Slovencev, uradne Koroške, Slovenije in Južne Tirolske.
Visoka
politika v slovenskih gosteh
K velikemu političnemu dogodku pa sta prispevala tudi NSKS in KKZ, ki sta letošnjo Einspielerjevo nagrado podelila podpredsedniku in vodji deželnozborskega poslanskega kluba SVP dr. Hubertu Frasnelliju. Podelitve se je udeležila vrsta prominentnih gostov, mdr. krški škof dr. Egon Kapellari, minister Zoran Thaler ter deželna glavarja dr. Christof Zernatto in dr. Luis Durnwalder (o tem poročamo na posebnem mestu).
Poleg počastitve dr. Huberta Frasnellija je prišlo na pobudo EL do političnih pogovorov zastopnikov NSKS, KKZ, CAN, Slovenske gospodarske zveze ter SJK z juž-notirolskimi gosti, ministrom Thalerjem (pri tem razgovoru so sodelovali tudi zastopniki ZSO, SPZ, DPU in Slovenskega znanstvenega inštituta) ter s predsednikom SKD Peterletom. Obravnavali so razna konkretna vprašanja - od mandata in Smollejeve kandidature preko aktualnih gospo-darskopolitičnih vprašanj pa do vprašanja, kako nam lahko Južni Tirolci pomagajo s svojimi izkušnjami z EU.
Glede deželnozborskega mandata je bila koroškim Slovencem od vseh izrečena jasna podpora in tudi glede kandidature EL oz. Karla Smolleja za državni zbor so bile izjave spodbudne. Tako je npr. predsednik SKD Lojze Peterle na skupni tiskovni konferenci s predsednikom EL Andrejem Wa-kounigom in predsednikom NSKS Nantijem Olipom izjavil: „Za nas je pomembno, da imajo koroški Slovenci možnost parlamentarnega izražanja. Zelo mi je všeč, da ima EL na listi LiF popolno avto-
nomijo, in si zelo želim, da bi moj prijatelj Karel Smolle prišel v parlament.“
Prvo srečanje. Obisk Peterleta je bil tudi prvo uradno srečanje ŠKD z novim NSKS. Peterle je Narodnemu svetu čestital in poudaril, da ima slovenska država sedaj drugače organiziranega partnerja. Podprl je predsednika NSKS Nantija Olipa, ki je poudaril potrebo po skupnem proračunu. Peterle: „Želimo, da določa proračunske prioritete manjšina sama kot subjekt in ne Ljubljana. Prav tako mora biti financiranje manjšine transparentno.“
Zastopniki Južnih Tirolcev in SKD so obiskali še slovenske zadružne ustanove v Pliberku in Dobrli vasi, na posredovanje EL pa sta se deželni glavar dr. Durnwalder in dr. Frasnelli srečala tudi s predsednikom slovenske države Kučanom in podpredsednikom slovenskega parlamenta Mozetičem.
-Kuj-
K slikam: Predsednik SKD Peterle se je prvič srečal s predstavniki novega NSKS. Pri pogovoru sta sodelovala tudi Enotna tista s predsednikom Andrejem Wakounigom na čelu in njen kandidat za državnozborske volitve Kar/ Smolle (zgornja stika). Peterle je obiska! tudi Posojilnico Podjuna (druga slika od zgoraj), v Globasnici pa je izroči! zaslužnima kulturnikoma Janezu Petjaku in Lojzu Gregoriču priznanje (spodnja slika). Janez Petjak je te dni obhajal 75. življenjski jubiiej. [/ pliberški posojilnici pa sta župan mag. Grilc in mest. sv. Pri c Kumer sprejela delegacijo iz Južne Tirolske z deželnim glavarjem dr. Durnwalder-jem na čelu.
Deželni glavar dr. Luis Durnwalder:
„Manjšina mora govoriti z enim jezikom“
Južnotirolski deželni glavar dr. Luis Durnwalder o vprašanju, zakaj Južni Tirolci uspešno uveljavljajo svoje manjšinske interese.
Naš tednik: Kaj so najvažnejši pogoji za pozitiven razvoj narodne manjšine?
Luis Durnwalder: V prvi vrsti je to samozavest! Kot manjšina moraš biti aktiven. Če si tih, te asimilirajo. Na drugem mestu bi poudaril vlogo, ki jo ima matična država kot zaščitnica svoje manjšine. Za nas Južne Tirolce je podpora Avstrije življenjskega pomena. Tretjič -manjšina mora navzven govoriti z enim jezikom, drugače ne more biti uspešna. Če ne nastopa navzven enotno, se bodo tisti, ki do manjšine nimajo pozitivnega odnosa, odločili za najslabšo varianto in kjub temu trdili, da izpolnjujejo manjšinske zahteve.
Kakšen pomen pripisuje vaša stranka ideološkim vprašanjem?
Ključna in prva naloga manjšinskopolitične organizacije mora biti, da se zavzema za narodnostne pravice in ne za ideološke ali strankarske cilje. V naši stranki imamo mnogo članov, ki bi v Avstriji volili SPÖ, ÖVP ali FPÖ. Če pride do kakih konfrontacij, potem jih vodimo interno - navzven pa govorimo z enim jezikom.
Kake napake delajo po vašem mnenju koroški Šlovenci?
Rad bi poudaril, da nočem biti šolmajster. Vsaka manjšina mora sama vedeti, kaj hoče. Kljub temu pa mislim, da bi se morali koroški Slovenci zavedati naslednjih treh dejstev: prvič - jezikovno mešane šole manjšini ne koristijo, ker trpi zaradi tega jezikovna kompetenca. Posledica jezikovno mešanih šol je, da jezik večine izpodriva jezik manjšine. Južni Tirolci tega pod nobenimi pogoji ne bi akceptirali. Drugič - manjšina se mora priznavati k svoji narodni skupnosti; zato ne razumem, zakaj mnogi koroški Slovenci nasprotujejo priznaval-nemu načelu. Seveda pa odločno odklanjam, da bi pravice manjšine bile odvisne od števila njenih pripadnikov. Tretjič - zakaj nimate skupnega narodnopolitičnega zastopstva?
Pa še to: kaj pravite o Smollejevi kandidaturi na listi LiF?
Trenutno koroški Slovenci nimajo nobene možnosti, da bi prišli v parlament. Zato je treba prej ustvariti ustrezne pogoje. Dokler teh pogojev ni, ne preostane nič drugega, kakor iskati partnerstvo z drugo stranko.
Janko Kulmesch
Rolf Lehfeldt:
„Manjšinski mandat je dandanes več ko le politična nuja“
Pripadnik danske manjšine v Nemčiji Rolf Lehfeldt se je na povabilo Enotne liste udeležil diskusije o manjšinskem mandatu 21. novembra v Tinjah. Med drugim si je na svojem obisku ogledal tudi razmere na dvojezičnem ozemlju Koroške.
Pripravil Igor Roblek
Naš tednik: Gospod Lehfeldt, prosim Vas, da bi se na kratko predstavili našim bralcem?
Rolf Lehfeldt: Rodil sem se 18. aprila 1928 v Magdeburgu. Po maturi sem študiral gospodarstvo v Kopenhagnu in v Münchnu. Kmalu po študiju sem se poročil. Imam tri otroke, ki vsi živijo na Danskemu Sam živim v Flensbur-gu. Že kot zelo mlad sem se aktivno vključeval v manjšinsko politiko. Več kot deset let sem bil tajnik naše stranke SSW (Südschlegswischer Wählerverband). Od leta 1978 naprej sem tudi v mestnem svetu Flensburga, prav od začetka letošnjega leta naprej pa sem podžupan našega mesta.
Na Koroškem le malo vemo o eksistenci danske manjšine v Nemčiji. Prosim, da bi na kratko razložili njen položaj.
V Nemčiji živi okoli 50.000 pripadnikov danske manjšine. Živimo v zvezni deželi Schleswig-Holstein, katerega glavno mesto je Kiel. Naša manjšina živi pretežno v severnih predelih zvezne dežele. Imamo relativno dobro razvito infrastrukturo. Skupno imamo 63 otroških vrtcev, 53 ljudskih šol ter gimnazijo in še druge izobraževalne ustanove. Seveda imamo tudi razne organizacije kot npr. kulturno strešno organizacijo, ki ima 18.000 članov.
Kako je politično zastopana danska manjšina? Imate morda neke vrste manjšinski mandat? Moram povedati, da imamo 163 občinskih odbornikov v krajih, kjer živimo. Imamo pa tudi enega poslanca v deželnem zboru, ki je kandidat SSW. Eden izmed njegovih glavnih interesov je tudi, da zastopa manjšino. Treba je tudi povedati, da je naša stranka na regionalni in na deželni ravni zelo priznana. Ker pri vsakih volitvah dobi-
„Multikulturnost ni cesta enosmernica“ * v
mo glasove (leta 1994 že 38.000) upam, da bomo pri naslednjih volitvah v prihodnjem letu dobili dva poslanca
v deželnem zboru.
Kako je z mladino. Je tudi zanjo narodna zavest pomembna?
Hvala Bogu je pri naši mladini narodna zavest zelo zasidrana. To pomeni, da so mladinci ponosni na svojo kulturo, mentaliteto itd. Ko sem bil še mlad, smo nosili dansko zastavo v znak protesta proti Nemcem. Dandanes se večina in manjšina akceptirata. Imate enega poslanca v deželnem zboru. Koliko lahko spremeni en sam poslanec?
Pomembno je, da je poslanec aktiven.To pomeni, da mora pri večinskih oz. drugih strankah za svoje ideje pridobiti druge poslance. To je včasih prava umetnost. V našem deželnem zboru imamo s svojim poslancem zelo dobre izkušnje. Naš poslanec ni odgovoren nobeni izmed večinskih strank in to se nam prav tako zdi pomembno.
Kako Danska podpira manjšino?
Danski parlament zmeraj
soglasno odobri finančno podporo manjšini. Tudi deželni zbor v Schleswig-Holsteinu zmeraj nameni manjšini določeno finančno podporo. Kot pripadnik manjšine sem s podporo matične države zadovoljen.
Kaj pravite o multikulturnosti?
Slej ko prej zastopam stališče, da mora večina manjšino ne samo tolerirati, temveč tudi akceptirati. Pravim, da moramo začeti misliti o regijah, ki lahko segajo preko državnih meja. To je tudi ena glavnih idej združene Evrope.
Kakšen vtis je na Vas napravila Koroška?
Iskreno povem, da se bom v Nemčijo vrnil z najlepšimi spomini. Zelo sem navdušen nad gostoljubnostjo ter nad naravo.
Seveda bom v svojo domovino vzel tudi nekaj političnih impulzov, ki sem jih spoznal na Koroškem. Tu predvsem mislim na volitve, ki jih je letos vigredi izvedel NSKS. Take oz. podobne volitve načrtujemo tudi mi. Posebej mi je pri teh volitvah všeč, kako se je aktivirala baza. Moram pa povedati tudi nekaj kritičnega: dobro oz. za manjšino pozitivno bi bilo, če bi navzven nastopala kot enota in ne razdvojeno.
Za konec bi pa povedal koroškim Slovencem še to: Borite se za mandat v deželnem zboru!
Podpirate kandidatuo BULI ?
Da. Koroški Slovenci nimamo druge alternative.
Dl Štefan Domej
Zbor narodnih predstavnikov je na svoji zadnji seji (16. nov.) razpravljal o kandidaturi EL oz. Karla Smolleja, vendar ni bil sklepčen. Zato smo vprašali vse člane ZNP, ali podpirajo kandidaturo Enotne liste.
Slike: Marijan Fera
Da. Zakaj naj ne bi izkoristili te možnosti.
Gabriela Partl
Da, ker je Karel Smolle poleg Grafenauerja drugi največji Slovenec v tem stoletju. dr. Franc Wum
Da. Tisti, katere moti na glasovnici LIF, imajo možnost, da dajo Smolleju prednostni glas. F.J. Smrtnik
Da. Pomembno je, da dobimo poslanca, ki nas bo samostojno zastopal.
Toni Miksche
Ne. Sem proti eksluzivnemu priporočilu NSKSza opredelitev za LIF.
Dr. Pavel Apovnik
Da. Že iz načelnega prepričanja o popolni potrebi po soodločanju o lastnih zadevah. Andrej Wakounig
Ne. Ne verjamem, da so se ljudje, ki so bili prej pri FPÖ, tako hitro spremenili. Micka Miškulnik
Ne. Slovenci na prodaj nismo nikdar.
Adolf Krivograd
Da in ne. Slovenski zastopnik v par-	
lamentu je nujno po-	i
treben, z okoliščina-	A _, '"x -
mi pa se ne strinjam	jk -
Nanti OLIP	m
Da. V državni	
zbor naj pride akti-	1 ^
vni član narodne	[e	i
skupnosti.	p," /f
prof. Jože Wakonig	
	
Ne, ker mi je Heidi preblizu	
Haiderju.	
	
Dl Franc Kattnig	
Da.	
Florijan jug
Da. Že pesnik je rekel: usode ni, usoda tvoja, to si ti!
mag. Vladimir Smrtnik
Da. Ostale stranke niso dale prostovoljno ničesar in si moramo vse sami priboriti.
mag. Štefan Kramer
Ne. Pakt EL-LIF lahko pomeni nov spor med koroškimi Slovenci.
Vincenc Gotthardt
Da, ker je to za zdaj najboljša rešitev.
MAG. URBAN POPOTNIK
Da, ker	
nimamo boljše alternative.	hv g
dr. Matjaž Sienčnik	
Ne vem. Imam v celotno zadevo premalo vpogleda.
Stanko Wakounig
Da. Ne pustim si vzeti pravice, da dam svoj glas slovenskemu kandidatu. Martin Pandel
Da, ker za EL in Karla Smolleja ne velja klubska prisila.
Valentin Kargl
Da. Zakaj naj ne bi izkoristili možnosti, da dobimo slovenskega drža-vnozb. poslanca?
Jurij Mandl
Da. V samostojnosti je moč.
Mag. Janko Kulmesch
Da. Sicer za LIF ne bi kandidiral.
mag. Filip Warasch
Da. Čim več pos-	P
lancev za manjšine,	Jtlfr1 ’|A,
tem bolje. Kritiziram	■is # %
pa nedemokratično	
postopanje.	a
Pepej Krop	
Da. Tudi leta 1986 smo volili Karla Smolleja in ne Zelenih.
dr. Matevž Grilc
Da. Kot bivši tajnik Karla Smolleja vem, katere možnosti odpira samostojni mandat. mag. Marijan Pipp
Da, ker je Karel Smolle za koroške Slovence že veliko storil.
Jože Urank
Da. Koga pa naj bi drugače volil?
Dr. Roland Grilc
Ne. Med drugim za to ne, ker je bila to nedemokratična odločitev vodstva EL. Lenart Katz
Da in ne. Zaenkrat o kandidaturi še nisem prepričan.
Nužej Tolmajer
Da. Imam pa problem z nekaterimi programskimi točkami LIF.
Mirko Isopp
Ne. Če Karel Smolle ne bo prišel v parlament, je to konec Enotne liste.
mag. Peter Waldhauser
Ne. Sem bil vedno za samostojen nastop, vendar LIF zame ni koalicijski partner. dr. Janko Zerzer
Ne, ker sem proti menjavanju strank.
Franc Starz
Da. Vsako podjetje potrebuje dobrega advokata, kor. Slovenci pa dobrega zastopnika. ek. sv. Franc Rutar
Da. To je edina možnost, da dobimo Slovenci svojega zastopnika v parlamentu. Marijan Olip
Ne. S tem bi direktno podprla Schmidtovo; njeno politiko pa odklanjam.
Erika Wrolich
Da. Gre za to: hočemo delati politiko tudi na deželni in državni ravni ali ne.
mag. Rudi Vouk
K svoji izjavi v zboru narodnih predstavnikov nimam kaj dodati.
dr. Regionald Vospernik
Smolleju želim 17.12. jack-pot, samostojnim frakcijam pa zastopstvo, kakršnega si zaslužijo. Heidi Stingler
Da. Kljub temu, da imam več pomislekov, je to za Slovence najboljša alternativa. Jurij Perč
Da. Kot EL nimamo druge možnosti priti v parlament.
Tomaž petek
Ne, ker se ne strinjam s programom LIF.
Traudi Lipusch
Da.
Katja kert
Da. Zelo pa me-moti, da EL ne pozna bazične demokracije.
Dl Hanzi Čertov
Ne, ker se ni vprašalo ne občinskih odbornikov ne predstavnikov NSKS. Hanzi Sticker
Da. Smolle je že od leta 1986 do 1990 dokazal, da zna zastopati naše interese. Luka Hudl
Ne. Ne morem zaupati programu LiF in osebi Schmidt.
Pavli Zablatnik
Ne, ker se ne strinjam s programom LiF.
Dr. Štefan Jelen
Ne, ker Smolle-jeva politika ni več verodostojna.
Janko Woschitz
Ne. Sem proti temu, da se Slovencem predpisuje, koga naj volijo.
Marko Trampusch
Da. V parlamentu čakajo nas važne manjšinsko politične odločitve.
Dl Hanzi Mikl
Nočem dati izjave.
Tako povpraševanje se mi ne zdi fair.
Ingrid Zablatnik
Da, vendar se RjÄH ne morem zanjo HPHpffi navdušiti. BT y ■
I "P
Helka Mlinar EgL
Citati
Z OBČINSKE SEJE
NA SUHI
Naš otroški vrtec je skoraj prazen. Treba ga bo napolniti.
podž. Johann Melanschegg (SP)
Sem istega mnenja. Predlagam, da ustanovimo dvojezično skupino.
Pepej Krop (EL)
Občina Suha dela Labotča-nom po nepotrebnem darila in letno prostovolno plačuje 180.000 šilingov. Denar bi lahko v Potočah veliko bolje uporabili.
Lenart Katz (EL)
To drži, toda kaj naj naredim proti staršem ?
Župan Siegfried Skubl (VP)
Uradnik deželne vlade je mnenja, da bi bito leta 1996 denar bolje investirati na Suhi.
podž. mag. Karl Pölz (VP)
Občani so se v ORE skupinah odločili, da je najprej na vrsti Žvabek. Uradnik nas ne zanima.
Lenart Katz (EL)
Če bi občinski svet v zadnjih letih ne delal tako proti „ORE,“ bi Žvabek že zdavnaj ime! obnovljen vaški center.
Franc Šteharnik (VP)
V GALICIJI
Naši žandarji so biii zelo pridni in so doslej nabrali za 8.000,- šil. več kazni kot tani.
Župan Josef Wutte (VP)
Sem proti podporam za penzioniste, ki naj manj hodijo po izletih.
Terezija Rotter (VP)
Če bo leta 1996 dovolj denarja, je treba asfaltirati ceste, za katere že leta težijo prošnje na občini.
Jože Urank (EL)
Do slapa v Podkanji vasi je treba za turiste zgraditi boljšo pešpot.
Podž. Pepe Tschernko (SP)
Starši demonstrirali za obstoj ljudske šole v Potočah
Pred pričetkom občinske seje na Suhi so pretekli teden starši šolarjev de-mostrirali za ostoj dvojezične ljudske šole v Potočah. Šola je ogrožena, ker 10 enojezičnih otrok vozijo mimo Potoč v šolo v Labot.
55% otrok iz Potoč ne obiskuje dvojezične ljudske šole v Potočah, kjer je danes le še osem šolarjev. Starši namreč vozijo 10 ostalih otrok mimo Potoč v Labot. Eden izmed vzrokov je gotovo, da je šola dvojezična in je tem staršem očitno preveč, če bi njihovi otroci slišali nekaj slovenskih besed.
Občina Suha to odseljevanje še velikodušno podprla. Prostovoljno plačuje občini Labot 180.000,- šilingov šolnine. To dejstvo so starši ostro kritizirali, toda od župana Siegfrieda Skubla niso dobili pirmernega odgovora, razen, da je za to pristojna šolska oblast, pri kateri se bo informiral. To odseljevanje otrok po mnenju staršev in ravnatelja šole Hansa Petschniga pomeni, da bodo šolo kmalu zaprli in to čeprav so jo pred kratkim sanirali in zgradili celo telovadnico. Pristojni okrajni šolski inšpektor Scheibl pa je dejal, da nima vpliva na starše, ki lahko javijo otroke, kamor želijo. Konkretne možnosti ima edino občina Suha, ki bi lahko ukinila plačevanje šolnine, ki itak zelo bremeni budget občine. Šolnino plačuje Suha tudi za šolo na
Lenart	Podžupan
Katz je	Johann
ponudil	Melan-
možnost	schegg
dvojezič-	želi napol-
ne skupi-	niti otroški
ne.	vtrec.
Komlju, kjer pa je položaj drugi: tam otroci predvsem v zimskem času nimajo možnosti redno hoditi v dolino.
Vrtec. Na minuli občinski seji je podžupan Johann Melanschegg poročal, da je polovica občinskega otroškega vrtca prazna in da je treba izvesti reklamno akcijo za prijave. V občini je 66 otrok v starosti za obisk vrtca, katerega pa obiskuje le 17 otrok (25%). Mandatar EL Pepej Krop je nato vložil predlog, da naj občina uvede dvojezično skupino, za katero bi od urada zveznega kanclerja celo dobili plačano vrtnarico. Župan Skubl je dejal, da čaka na deželni zakon o dvojezičnih vrtcih, ki bi omogočal vodenje skupine tudi z nižjim številom. Do takrat pa bo občinski vrtec verjetno naprej ostal na pol prazen.
Žvabek. Do ostrih razprav je prišlo glede investicij v letu 1996. Čeprav je bilo domenjeno, da bo občina Suha leta 1996 uredila vaški center v Žvabeku, je frakcija VP skušala transferirati denar na Suho z argumetnom, da je to pristojnemu deželnemu uradniku ljubše.
Predlog VP že v razpravi ni dobil večine, saj je tudi njihov mandatar Franc Šteharnik bil proti. Ker sta bila tudi mandatarja EL Katz in Krop ter frakcija SP proti investicijam na Suhi, sta VP in župan Skubl spremenila svoje mnenje in glasovala za vaški center v Žvabeku, katerega bodo obnovili naslednje leto. Denar za ta projekt bo prišel od deželne vlade.
Silvo Kumer
Slap v Podkanji vasi bo dobil utrejno pot Veselje tudi v teniškem klubu v Galiciji
V Galiciji je bil občinski svet preteklo sredo zelo velikodušen. Teniškemu klubu je odboril subvencijo v višini 150.000,- šilingov.
Sanacija teniškega igrišča bo stala nad 300.000,- šilingov. Občinski svet je ta projekt ocenil za zelo pomembnega za turizem in je odobril subvencijo v višini 150.000,- šilingov. Pa tudi drugače želijo v Galiciji izboljšati turistično infrastrukturo. Na predlog podžupana Josefa Tschernka, ki je tudi referent za turizem, bodo v Podkanji vasi na novo uredili dohod k slapu, ki je nedvomno največja turistična atrakcija občine. To pa je treba potem seveda tudi primerno prodati. Zaradi tega je občina pristopila turistični zvezi, ki jo vodi občina Škocijan. Stroški
za leto 1995 so kar precejšnji, saj morajo Galičani plačati 44.000,-šilingov. Župan Josef Wutte pa pričakuje, da bo po tej poti občina bolje predstavljena po Avstriji in inozemstvu. Wutte:„Po enem letu bomo videli, kaj so nam investicje prinesle“.
V letu 1996 bo občina gradila tudi utrjeno pot za pešce in kolesarje od gasilskega doma do igrišča. Financiranje je občini zagotovil deželni svetnik dr. Dieter Haller ob priliki obiska v občini. Gradnja bo stala približno 500.000,- šilingov. Čeprav bi občinski svet rad asfaltrial vrsto
občinskih in polobčinskih cest, tega tokrat ni mogel skleniti. V občinski blagajni za to enostavno ni denarja. V primeru, da bi občina Galicija v letu 1996 le dobila nekaj dodatnih finančnih sredstev, bodo imele prednost tiste ceste, za katere so bile najprej vložene prošnje. Občinski svet pa je sklenil podražitev uporabe mrtvašnice od 1.200,- na 1.500,- šil.
Subvencijo pa dobista društvi upokojencev (po 5.000,-šil) ter glasbeno društvo v Mohličah (6.000,- šil).
Silvo Kumer
Kmetijstvo/Iz naših občin
9
Na dnevu kmeta v Celovcu, je zbornični svetnik Janko Zwitter preda! kmetijskemu ministru Moltererju resolucijo, še pred volitvami pa se bo z njim ponovno pogovarjal na Dunaju.	foto: Fritz
Zwitter: naše plemenite norike je treba ohraniti
Koroškim kobilarnam za noriške žrebce grozi zaprtje, konjerej-cem pa krajšanje subvencij. Janko Zwitter (SJK) je za prizadete kmete šel do ministra Moltererja.
Preteklo soboto se je zbornični svetnik SJK Janko Zwitter v Celovcu pogovarjal s kmetijskim minisitrom Moltererjem o subvencijah za koroške konjerejce. Kot predsednik koroške konjerejske zveze je Zwitter predal Moltererju resolucijo, v kateri zahteva, naj kmetijsko ministrstvo in dežela Koroška naprej subvencionirata nakup žrebcev (Hengstförderung). Doslej je zveza prevzela 40% in dežela Koroška 60 % stroškov za nakup noriških žrebcev, ki jih je na Koroškem še 56. V letu 1996 se naj bi podpore za nakup bistveno znižale.
Žrebce so koroški konjerejci večinoma doslej kupovali v državni kobilarni v Stadelaurachu na Zgorjem Avstrijskem, kjer so konje tudi izobrazili. Leta 1996 pa mininistrvo želi zapreti kobilarno. Enaka usoda grozi tudi manjšim koroškim državnim kolibarnam na Bistrici na Zilji, Eisentrattenu, Do-briachu, Mölltalu in Trgu, ki so obstajale že v monarhiji in jih zdaj očitno želi EU likvidirati.
Zwitter je prepričan, da bi ukrepi verjetno pomenili konec ple-
menite reje norikov na Koroškem. Zaradi tega se je z ministrom Moltererjem dogovoril za obširnejši pogovorni termin, ki bo na Dunaju še pred državnozborskimi volitvami.
Zwitter: „Molterer mora uvideti, da koroški konjerejci brez državnih kobilarn in ustreznega strokovnega personala, ki pride tudi domov na kmetije, ne morejo
več rediti teh plemenitih konj.“ O teh težavah je Zwitter vodil pogovore tudi s koroškim kmetijskim referentom Robertom Lutschouni-gom, od katerega zahteva Zwitter v letu 1996 1,8 mio. šilingov podpore. Za Zwittra to ni odvečni denar, posebno ne v primerjavi z izgubami, ki so jih koroški kmetje utrpeli po pristopu Avstrije k EU.
Silvo Kumer
NOVI NAMEMBENI NAČRT
NE k novem nakupovalnem centru
Št. Jakob. Občinski svet v Št. Jakobu pripravlja nov na-membeni načrt, ki predvideva le več 30 ha rezerv gradbenih parcel za naslednjih let. To namreč predpisuje deželni urad za prostorsko urejanje. Po teh načrtih potrebuje Št. Jakob v naslednjih 10 letih le 30 ha gradbenih zemljišč, zaenkrat pa jih je še 70 ha. Občanom, katerim bodo spremenili namembnost zemljišča, imajo možnost, da vložijo ugovor na občinskem uradu. Novi na-membeni načrt je izdelal Dl Kavlierek, ki je občinskim odbornikom predstavil svoje načrte. Župan Johann Gressl je načrte označli kot zelo konstruktivne. Kritika pa je prišla s strani F-frakcije (mandatar Hajnschitz), ki je kritizirala, da je v Št. Jakobu premalo zemljišč za industrijo in manjše obrate. Tudi mandatar SGS Štefan Riegelnik je zahteval, da naj občina pri novem na-membenem načrtu upošteva vse potrebe, ki jih ima občina - to pa pomeni tudi obrtno cono, ki se v Št. Jakobu razvija okoli nove Zadruge.
Negativno je občinski svet ocenil željo po novem dodatnem nakupovalnem centru, ki bi se naj naselil v bližini Za-duge. Želja Dl Kavaliereka pa je, da bi v centru Št. Jakobu našli možnosti za prostorski razvoj. Ker je center že zelo utesnjen, se ponuja le malo konkretnih možnosti.
BEKŠTANJ SAMOVOLJEN
Zdaj imajo celo več gradbenih parcel
Bekštanj. Občinski svet se je na minuli seji izrekel proti želji dežele in ni reduciral gradbenih parcel. Nasprotno, po zadnji seji je v občini celo več gradbene površine. Prej je bilo 190 ha gradbenih p race I, po zadnjem sklepu pa 193 ha. Po menenju deželnih uradnikov pa bi za Bekštanj že zadostovalo 70 ha. Sklep so sprejele vse frakcije (SP, VP in EL), razen svobodnjakov. Zdaj čaka občina na odgovor iz Celovca.
Janko Zwitter (drugi z desne) je pozval deželnega svetnika Lut-schouniga, naj naprej subvencionira rejo plemenitih noriških konjev.
10
Einspielerjeva nagrada
Kultura
11
DR. HUBERT FRASNELLI EINSPIELERJEV NAGRAJENEC 1995
Velik dogodek za prijatelje Slvencev
Podelitev VII. Einspielerjeve nagrade dr. Hubertu Frasnelliju bo šla v zgodovino. Bila je predvsem tudi v znamenju popolne rehabilitacije velikega prijatelja koroških Slovencev.
Pripravil Janko Kulmesch
Zaslug dr. Frasnellija za našo narodno skupnost in za plodno sodelovanje med koroškimi Slovenci in Južnimi Tirolci ni treba posebej predstaviti. Klubski vodja in podpredsednik južnotirolske SVP je pri naših rojakinjah in rojakih priljubljen in priznan kakor le malokdo. Z Enotno listo in Narodnim svetom že več ko deset let sodeluje intenzivno in vsestransko. Pomaga, če le more, odlično pozna naše narodnopolitično življenje, je neprizanesljiv, kadar vidi potrebo braniti naše pravice in
politično samostojnost. Skratka: Kakor vsakdo, ima tudi narodna skupnost le malo resnično odkritih prijateljev: dr. Hubert Frasnelli je to v vsakem oziru.
Zato ni bil samo deležen odobravanja. Nasprotno: celovškim in dunajskim politikom je (bil) trn v peti. Tudi na Južnem Tirolskem niso bili vsi navdušeni zaradi njegovega prijateljstva s Slovenci, za katero ima prve zasluge Karel Smolle. Še več, bili so časi, ko je bila njegova pozicija v domači politiki resno ogrožena.
Pretekli ponedeljek, na podelitvi VII. Einspielerjeve nagrade, je naš
REKLI SO
„Dr. Hubert Frasnelli uživa na Koroškem veliko naklonjenost. Vesel sem, daje dobil Hubert Frasnelli Einspielerjevo nagrado v času, ko se odnosi med narodnima skupnosti m a pozitivno razvijajo. Podelitev Einspielerjeve nagrade ni samo veliko priznanje, teveč tudi spodbuda za manjšinsko politiko. Dragi Hubert, na Koroškem si vedno dobrodošel!“
Deželni glavar Christof Zernatto
„Hvaležni smo za vsakega zaveznika. Razumnih sosedov je vedno več - med njimi pa še posebej izstopa dr. Frasnelli. Einspielerjeva nagrada je hkrati dokaz, da smo za odprto sodelovanje in nikakor ne za geto in izolacijo."
Predsednik KKZ Janko Zerzer
Politično izročilo A. Einspielerja je aktualno danes prav tako kot takrat. Narodna skupnost, ki je v manjšini, nujno potrebuje zaveznike in prijatelje v večinskem narodu v deželi in državi. Potrebuje soseda, partnerja, ki je pripravljen razumeti, upoštevati in politično udejanjiti zahteve manjšega, in to tako, da ne bo za vsakim korakom v prid manjšini v politiki splošno uveljavljeno pogojevanje. Kdor soseda spoštuje, ga sprejme brez pogojev, takega kot je, takega, kot hoče biti sam - to je odločilno.
Povezovanje slovenske narodne skupnosti s politiki in funkcionarji, ki prav tako kot mi, doživljajo položaj manjšine, v tem primeru ŠVP v osebi klubskega predsednika dr. Huberta Frasnellija, je več kot potrebno, ker ima kot pripadnik manjšine v drugi državi veliko razumevanja za naše probleme.
On se je izkazal kot velik zagovornik slovenske narodne skupnosti, kot zagovornik samostojnega političnega delovanja in nastopanja pri volitvah ter brez pridržkov in nedvoumno izpostavil, da se mora narodna skupnost artikulirati sama.
Razumevanje drugih, brezpogojna politična podpora s strani nemškogovorečih in iskreno prijateljstvo, to je to, kar slovenska narodna skupnost potrebuje in za kar se hočemo današnjemu prejemniku Einspielerjeve nagrade, dr. Hubertu Frasnelliju, zahvaliti.
Predsednik NSKS Nanti Olip
REKLI SO
„Manjšine se moramo med sabo tesno povezovati. Frasnelli se ni samo zavzemal za večje razumevanje Korošcev za Južne Tirolce, temveč tudi za večje razumevanje Južnih Triolcev za koroške Slovence. Južni Tirolci želijo koroškim Slovencem vlivati pogum. Koroška in Avstrija sta lahko ponosni na koroške Slovence, ker so tudi pomembna vez med Avstrijo in Slovenijo. Za nas so redni stiki s koroškimi Slovenci samoumevni."
Deželni glavar Durnwalder
„V imenu Republike Slovenije dr. Frasnelliju prisrčno čestitam za podelitev nagrade. Zame je to praznik prijateljstva in razumevanja med narodi.“
Zunanji minister Zoran Thaler
veliki prijatelj doživel popolno rehabilitacijo. Deželni glavar dr. Christof Zernatto mu ni samo osebno čestital; dobesedno je tudi dejal: „Dr. Frasnelli uživa na Koroškem veliko naklonjenost.“ Podobno Frasnellijev šef - južnotirolski deželni glavar dr. Luis Durnwalder. Osebno je prišel v Celovec, da bi mu za nagrado čestital. Poudaril je pomen sodelovanja med koroškimi Slovenci in Južnimi Tirolci ter v tej zvezi posebej pohvalil Frasnellijevo delo.
Lavdacija predsednika NSKS Olipa. Podelitev
Vil. Einspielerjeve nagrade pa je bila tudi v znamenju aktualne politike v znamenju potrebnega zajamčenega mandata v deželnem zboru in skupnega demokratičnega zastopstva. To je še posebej podčrtal predsednik NSKS Nanti Olip v svoji lavdaciji: Kajti: „Narodna skupnost je lahko močna samo tedaj, če artikulira svoje zahteve in želje jasno, koordinirano in s čim večjim poudarkom,“ tako Olip.
Predsednik NSKS je apeliral na stranke, da naj v zadevi dežel-nozborskega zastopstva opustijo strankarskopolitično računanje.
Olip: „Z zgolj volilno aritmetiko in s politično-matematičnimi formulami ni mogoče doseči zadovoljive rešitve. Manjšinska vprašanja se ne dajo primerjati z drugimi političnimi zadevami. Pri manjšinskih zadevah gre za sožitje v deželi - zavzemanje močnejšega za šibkejšega je in ostane moralno merilo politike."
Dr. Hubert Frasnelli se tega v svojem političnem udjestvovanju zaveda. Toliko bolj mu želimo, da bi tudi drugi sledili njegovemu
zgledu.
Približevanje slovenske literature domačinom
Literarni večer Bilčovške jeseni je bil za prireditelje in obiskovalce prijetno presenečenje: obisk je bil zadovoljiv in slovenska literata sta zadela v srce zadovoljnih poslušalcev.
Seveda je vsak prvi poskus tudi tveganje. Tokratje bilčovški kulturnik Janko Ferk zadel v črno, ko je pod nazivom „Bilčovška jesen -Ludmannsdorfer Herbst“ uvrstil v program tri večere t. i. „visoke kulture“: klasično glasbo, literarno branje in francosko komedijo z glasbo domačega skladatelja. „Na Bilčovščane se lahko zanesem, predvsem slovenska mladina je spet samozavestna in kulturno aktivna. V ustreznem okviru lahko nudimo občinstvu tudi zahtevno vsebino“ (J. Ferk). Letošnji uspeh je jamstvo za to, da se bo Bilčovška jesen drugo leto nadaljevala.
Pesnik Kajeten Kovič in satirik Žarko Petan sta brala v petek, 17. 11. v gostilni „Knaberle“ v Velinji vasi iz svojih del in sta pri tem naletela na presenetljivo dober odmev. Morda tudi zato, ker sta oba predstavnika starejše generacije in izvirata kot Štajerca še iz kulturnega prostora avstrijske monarhije. Morda pa enostavno zato, ker sta oba klasična literata, ki se z bogatim besediščem trudita podajati globoke misli v vsem razumljivi lepi slovenščini.
Kajetan Kovič, rojen leta 1931 v Mariboru, je obiskoval nemško ljudsko šolo in deloma nemško gimnazijo v Mariboru, diplomiral je iz književnosti v Ljubljani in od leta 1958 delal kot urednik leposlovja pri Državni založbi Slovenije. Literarno se je razvijal od občutene romantičnosti (pesniške zbirke v pet-
Žarko Petan kratko in jedrnato:
Pojdi vase - in tam ostani!
Daj mi ključ od tvojega srca
-	hočem ven!
Ljubezen gre skozi želodec
-	kam?
Kdor ne dela, naj vsaj je!
desetih in šestdesetih letih) do klasičnega modernizma (zbirke Poletje, 1990 in Sibirski ciklus, 1992.) V pesmih dviga vsakdanje, a vsakemu človeku ljube misli kot so predniki, starši, domačnost in mla-
dost, z izpiljenim jezikom na višjo, plemenito raven. Za odlične prevode sta poskrbela Alois Hergott iz Graza in Rožan Fabijan Hafner.
Tudi Žarko Petan je Mariborčan in bolj znan zaradi izredno širokega obzorja literarnega ustvarjanja, danes tudi kot direktor RTV Slovenije. Poznamo go kot režiserja in mladinskega pisatelja. Njegove pesmi so ravno tako zbadljive kot humoreske, danes slovi z nenadkriljivo satiro v aforizmih. Pesmi in aforizmi so polni satiričnega opazovanja vsakdanje okolice, ljudi in političnega dogajanja. Z ostrim peresom odkriva napakice vsakokratne družbe in nas spodbuja k razmišljanju.
Dela Žarka Petana sta prevedla Janko Ferk in Marija Spieler.
Alojz Angerer
Organizator literarnega branja Janko Ferk s satirikom Žarkom Petanom in pesnikom Kajetanom Kovičem (z leve).
Slovenci o sebi
Založba Nova Ravija je zbrala 28 zgodovinarjev, ki so napisali zajetno knjigo: Slovenska kronika XX. stoletja.
Dr. Marjan Drnovšek, zgodovinar in urednik, je v Tinjah tudi Korošcem predstavil prvi del nove knjige, ki obsega čas od preloma tega stoletja do začetka druge svetovne vojne. Tudi drugi del knjige, od leta 1941 do 1995, bo v kratkem izšel. Po tem, kar smo slišali pri predstavitvi - odlomke je deloma prebral glavni urednik, deloma mojstrsko podal dramski
igralec Roman Končar - se je spet pokazalo, da so Karavanke zares visoka in učinkovita meja. Slovenci so predvsem v tem stoletju preživeli svojo zgodovino ločeno od zamejstva. Korošci smo imeli dovolj lastnih skrbi in težav. Veliki dogodki „Slovenske kronike“ so ostali pri nas brez odmeva, na primer gospodarsko in politično izseljenstvo, nesporazumi Sloveni-
je z Italijo po prvi in drugi svetovni vojni, tehnični razvoj in gospodarstvo v času socializma, študentski nemiri leta 1968 in podobno.
Kot gost je dobitnik letošnje kulturne nagrade Dežele Koroške Florijan Lipuš samo potrdil samobitnost zgodovine koroških Slovencev, ko je ugotovil: „Zgodovina so prazne številke, dogodki, politične spremembe - druga plat življenja je človek in človeška usoda. Mene, učitelja in pisatelja, doma na Obirskem, pa zanima predvsem to zadnje.“
Za prijeten okvirni glasbeni program sta poskrbeli družina Blažej z domačimi pesmimi in Simona Ste-hovnik s kompozicijami na kitari.
12
Rož - Podjuna - Zilja
KOTMARA VAS:
„Gorjanci“ počastili svoje pevce, velike in male
Na martinovo nedeljo, 12. listopada, smo bili povabljeni na kratek izlet in kosilo v Slovenijo. V prijetni družbi, ob dobrem kosilu in vrhunskem vinu iz jeruzalemskih in radgonskih goric, smo se prav dobro počutili. Zapeli smo par pesmi in se odpeljali na ogled cerkve Sv. Jurija v Legnu pri Slovenjem Gradcu.
Cerkev je ena najznamenitejših v Srednji Evropi. Zidana je na kraju, kjer je stalo staro rimsko svetišče. Pred dvema letoma so začeli z odkopavanjem tal v cerkvi sami. Našli so vse polno grobov. Okrog 8 do 10 je slovenskih. Verjetno še iz časov, ko smo imeli še svoje plemstvo. Grobove so dobro obvarovali, tako, da jim vremenske spremembe ne morejo škodovati. Vsak obiskovalec, ki si hoče ogledati to cerkev, se mora preobuti. Zakaj, pa se naj obiskovalec sam prepriča.
Nazaj grede smo se ustavili pri lovskem muzeju v Slovenjem Gradcu. Bilo bi nam lahko žal, če si ga ne bi ogledali.
Hvala vsem, ki so nam ta izlet omogočili.
Ivan Živkovič
ČESTITAMO
V	Breški vasi je praznovala svoj god in 94. rojstni dan Elizabeta Cik. Domači in sosedje ji iskreno čestitajo ter želijo vse najboljše, posebno še zdravja!
V	Celovcu je slavil osebni praznik Otmar Artač. Iskreno čestitamo!
V	Borovljah sta pred kratkim praznovala 35- letnico skupnega življenja Hermine in Fritz Hribernik. Za ta okrogli jubilej jima iskreno čestitamo. Čestitkam vseh domačih se pridružuje tudi uredništvo NT!
Svoj 84. rojstni dan je v Dobrli vasi slavil Josef Lupine. Iskreno mu čestitamo ter želimo vse najboljše!
Osebni praznik je te dni praznovala Lizi Buch na Klopčah pri Velikovcu. Vse najboljše!
Svojo 27. pomlad je v Srejah obhajala Majda Dobernig. Čestitkam vseh domačih se pridružuje uredništvo NT!
V	Beli pri Železni Kapli je praznovala osebni praznik Liza O raže. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše tudi še v prihodnje!
Dvojni praznik je v Lepeni slavila Elizabeta Lipusch. Vse najboljše!
Lep življenjski jubilej, 70. rojstni dan, je v Dobrli vasi slavila Marija Jelen. Za ta osebni jubilej ji želimo vse najboljše, posebno pa še trdnega zdravja!
V	Dulah pri Miklavčevem je prav tako praznovala 70. obletnico svojega življenja Amalija Gregom. Iskreno čestitamo!
Visok življenjski jubilej, 85. rojstni dan, je v Vogrčah obhajala Marija Vodiunik. Vsem čestitkam
domačih se pridružuje uredništvo NT!
Člani SRD „Jepa- Baško jezero“ čestitajo svojemu članu Hanzu Krištofu za 70. rojstni dan. Vsem čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT!
Ta teden je v Ločilu slavila 67. rojstni dan Rozalija Wutti. Za ta njen praznik ji iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše!
V	Goričah pri Galiciji je praznovala rojstni dan Marija Krajnc. Vse najboljše!
V	Selah obhajata osebne praznike Mici Lipusch in Maks Oraže.
Iskreno čestitamo ter želimo vse dobro in lepo!
Osebni praznik je v Vogrčah slavila Jelka Krajnc. Vsem čestitkam domačih se pridružuje uredništvo NT!
V	društvu upokojencev Pliberk praznujejo osebne praznike sledeči člani: Janez Petjak iz Šteb-na, Marija Jernej iz Čergovič, Anton Pukl iz Dvora, Katarina Kor-dež iz Male vasi, Marija David in Marija Vodivnik iz Vogrč. Vsi ostali člani društva upokojencev iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT!
V	Št. Vidu pri Podjuni slavi 70. rojstni dan Terezija Lipusch. Za ta okrogel življenjski jubilej ji iskreno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro tudi še v naprej!
V	društvu upokojencev Podjuna slavijo osebne praznike Marija Si-enčnik iz Dobrle vasi, Alois Ra-schun iz Mlinč in Valentin Trobej
iz Škocijana. Čestitkam vseh ostalih članov društva upokojencev se pridružuje uredništvo NT!
25-letnico skupnega življenja praznujeta na Obirskem Ani in Hanzi Pavlič. Vsem čestitkam domačih se pridružuje uredništvo NT!
Študij slovenščine in etnologije je na Dunaju uspešno končala Martina Piko. Vsi domači in prijatelji mladi magistri iskreno čestitajo!
Elmar Avguštin iz Celovca je praznoval osebni praznik. Vse najboljše!
V	Čepičah pri Globasnici slavi osebni praznik Marija Smrečnik. Vse najboljše in naj se ji izpolnijo vse srčne želje!
Svoj 90. rojstni dan je pred nedavnim slavila Elizabeta Scheriau iz
Kaple ob Dravi. Za ta visoki jubilej ji iskreno čestitamo!
Svoj 45. rojstni dan bo te dni praznoval Walter Gutovnik. Čestitkam domačih se pridružujeta EL Globasnica in uredništvo NT!
V	društvu upokojnecev Št. Jakob praznujeta sledeča člana osebne praznike: Hanzej Egart-ner iz Gorinčič in Katica Fugger iz Svaten. Čestitkam vseh ostalih čalnov društva upokojencev se pridružuje uredništvo NT!
V	Štebnu pri Globasnici je te dni praznoval svoj 65. rojstni dan Janez Petjak. Iskreno mu čestitamo ter želimo vse najboljše!
V	nedeljo, 26. novembra, bo praznovala svoj 75. rojstni dan Barbara Kunčič iz Št. Jakoba. Ob življenjskem jubileju ji želimo obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva.
Te dni obhaja osebni praznik in god Katja Kert iz Ko-novec. Slavljenka je simpatična in prizadevna sodelavka Skupnosti južnokoroških kmetov, narodno in versko pa se udejstvuje tudi v domači občini. Če je potrebno, vedno hitro pomaga, streže, še posebej težko bolnim. Poleg tega jo poznamo in cenimo kot skrbno kmetico in dobro družinsko mater. Vedno je prijazna, vesela in optimistična.
Za osebni praznik ji želimo obliko Božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in družinskega veselja. Čestitka
tedna pa velja tudi vsem ostalim Katicam, ki obhajajo danes svoj god.
13
Rož - Podjuna - Zilja
Dekliška pevska skupina NOMOS iz Škočija n a
NOMOS - pevke s soncem v srcih
Dekliška pevska skupina iz Škocijana (vodi Helka Mlinar) si je izbrala ime po solistični pesmi ob spremljavi kitare, ki so jo v 7. stol. pred Kristusom peli v čast Apolonu, bogu svetlobe in srca. Preteklo nedeljo je Nomos žarela v škocijanski farni dvorani.
Sicer obstaja Dekliška pevska skupina Nomos šele slabo leto, in vendar: program in obisk sta bila enkratna, občinstvo je bilo navdušeno. Škocijanska dekleta so prepevala pesmi znanih modernih glasbenikov (Michael Jackson, ABBA, Reinhard May, Tomaž Do-micelj, Pepel in kri, . . .), dve pesmi (ljudska „Zima odhaja" in „Plamen moj“ od Milke Hartmanove) Pa so s pomočjo mag. Berteja Logarja kar same komponirale. Precej pesmi so se naučile v najkrajšem času; svoj prvi tridnevni seminar so imele šele začetek letošnjega oktobra v Št. Danijelu, ki ga je prav tako vodil mag. Ber-tej Logar. Skratka, po odmevu poslušalcev sodeč je to skupina, ki bo gotovo razgrela nešteto src.
Da je nedeljski koncert v škocijanski farni dvorani tako lepo us-Pel, pa je tudi zasluga gostov iz Vogrč. Kakor je znano, je bilo vogrsko katoliško kulturno društvo Prav tako ustanovljeno šele pred enim letom, a je medtem pod veščim vodstvom Pepeja Polesni-ga že močno zaživelo. V Škocija-nu so se Vogrjani predstavili s kar sedmimi skupinami. Nastopili so Vogrški fantje, Vogrška dekleta, Vogrški puebi, Mešani zbor Vo-9rče, Instrumentalni trio, žene iz Vogrč in Družina Koman-Leimiš. Zelo hudomušno in sproščeno sta Povezovala Loj z Kerbic in Pepej podlesnig.
Škocijanski del (dvojezične) povezave so prevzele pevke same (Monika Kassl, Elisabeth Hrovath, Sonja Figove, Barbara Gamernik, Monika Mlinar, Silvija Pečnik, Mirjam Marktl). Povedala so, da je letos jeseni nastala zbirka starih ljudskih pesmi iz Škocijana in okolice, ki jo je iz rokopisnih in arhivskih virov in posnetkov opravil v Zgornjih Žamanjah, uredil in za Nomos priredil Bertej Logar.
V tej zvezi so se tudi zahvalili domačim pevcem (mdr. Miha Kap, Polt Katschnig, Peter Kassl, Pepej Ouschan, Neža Starmuž in Marija Mohar), ker so jim omogočili primerno gradivo in da lahko skupaj ohranjajo staro izročilo.
Kakor pa smo še zvedeli, bodo začele pripravljati tudi kaseto.
„Lepši svet si želimo vsi / rešimo ga mi v novi generaciji / vrni se življenje in ogrej srce / naše zemlje za otroški smeh, zate in zame." (Michael Jackson) Za Nomos so te besede neke vrste geslo. Upamo, da bodo postale tudi resničnost. Bilo bi zares lepo, podobno kakor petje škocijanskih deklet.
Vsem nastopajočim velja prisrčen Bog lonaj za veliki kulturni užitek.
P.S.: Koncerta sta se udeležila mdr. domači župnik Mirko Isopp in tajnik KKZ Nužej Tolmaier.
CELOVEC - LJUBLJANA:
Srečanje domov
V torek, 24. oktobra, se nas je 30 gojencev Modestovega doma podalo v Ljubljano, kjer smo imeli športno in prijateljsko srečanje z gojeni doma Tabor. Ko smo zvečer prišli v Ljubljano, nas je voditeljica doma že čakala in nas pogostila z dobro malico.
Športno srečanje se je začelo in kar kmalu smo ugotovili, da je tako košarkarsko, kot nogometno moštvo Ljubljančanov premočno za nas. Medtem, ko so drugi igrali, so nam gojenke in gojenci razkazali dom in bližnjo okolico. Naša namiznoteniška dvojica se je izkazala zadosti močnejša od domače dvojice in zmagala. Športno srečanje je potekalo v izredno prijateljskem in „fair“ vzdušju.
Športnemu srečanju je sledila dobra večerja in zabava. Najprej je svoj glasbeni talent dokazal Marko Kargl na harmoniki. Ko pa smo se poslovili od novih prijateljev, smo jih povabili, naj nas kmalu obiščejo. Na ta način bi se vez med domom Tabor iz Ljubljane in Mo-destovim domom iz Celovca ohranila.
Boris Gallob
MARIJA NA ZILIJI:
Ani Monsberger v slovo
Pred kratkim smo se na pokopališču pri Mariji na Zilji poslovili od gospe Ane Monsberger, ki je umrla v starosti 82 let. Rajna Nanki je bila hčer bivšega župana Antona Tuderja (bil je bratranec pokojnega župnika dr. Zeichna v_Št. Rupertu pri Velikovcu). Živela je v razburkani dobi. Leta 1940 so aretirali njenega moža; kmalu nato so prišli po očeta Antona Tuderja, spravili v KZ Mauthausen in leto navrh poslali žaro s pepelom. Občina Beljak, kamor sedaj spada bivša občina Marija na Zilji, je v počastitev očeta imenovala Anton-Tuder-straße. Bolehna Nanki pa je morala še „preslišati“ hudobne večno-včerajšnje jezike, da je baje oče le pri paši ovc od srčne kapi zadet „umrl“.
Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
Mešani pevski zbor iz Vogrč
14
Gospodarstvo
POSO.III NICA-BANK CELOVEC:
Precejšen napredek pri bilanci 1994
Na občnem zboru Posojilnice-Bank Celovec pretekli petek v prostorih Modestovega doma v Celovcu so zbrani člani soglasno potrdili bilanco za leto 1994 in dali razrešnico upravnemu ter nadzornemu odboru.
KOROŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA:
Glasovanje o obveznem članstvu v Gospodarski zbornici Koroške
Od torka, 28., do četrtka, 30. novembra, bo vsak dan od 9. do 19. ure v poslopjih okrajnih gospodarskih zbornic glasovanje podjetnikov o obveznem članstvu v Koroški gospodarski zbornici. Nekateri zahtevajo, da se obvezno članstvo odpravi, kar bi pomenilo razpad gospodarske zbornice. Poleg združenja velepodjetij bi preostala le še majhna in šibka združenja, ki ne bi bila legitimirana zastopati gospodarstvenike v pogajanjih z npr. delavsko zbornico pri kolektivni pogodbi oziroma z vlado npr. v vprašanjih davkov in pristojbin, v prašanjih delovnega prava, itd. Če bi prišlo do tega, bi se zrušil ves sistem socialnega partnerstva in bi to privedlo do temeljitih premikov v avstrijski družbi.
Ravno v teh dneh, ko se govori o zvišanju davkov, o dvojni cestnini, o solidarnostni dajatvi in še drugih novih obremenitvah našega gospodarstva, se mora vsak posameznik zavedati, da potrebujemo močno in enotno gospodarsko zastopstvo, ki pa je zagotovljeno samo pri obveznem članstvu. Brez tega se npr. ne bi črtal obrtni davek (Gewerbesteuer), davek od premoženja (Vermögenssteuer) in tudi ne dajatev na alkohol (Alkoholabgabe).
Gospodarska zbornica pa nudi vrsto servisnih storitev, kot npr. šolanja pri WIFI-ju, gospodarsko reprezentanco v tujih državah preko zunanjetrgovinskih mest, pravno in davčno pomoč, posreduje pri prošnji za pospeševalna sredstva, svetuje in pomaga pri ustanavljanju novih podjetij itd. Od posameznika pa je seveda odvisno, koliko se poslužuje teh ponudb.
Ne nazadnje je v Gospodarski zbornici zastopana vrsta naših slovenskih gospodarstvenikov, npr. kom. sv. Franc Rutar, dr. Anton Koren, dipl. trg. Joža Flabernik, dipl. inž. Franc Koncilia, Marko Sommeregger, Franc Gasser, Konrad Blajs, Flanzi Weiss, Matevž Wakounig, Liza Hobel, mag. Jakob Sitter, Franc Zwitter, ki zastopajo interese našega gospodarstva s tem, da sooblikujejo in soodločajo v raznih g remijih gospodarske zbornice na deželni in zvezni ravni.
Torej gre od 28. do 30. novembra za skupno in močno zastopstvo koroškega gospodarstva. Zato Vas SGZ opominja, da se udeležite tega glasovanja.
Slovenska gospodarska zveza na Koroškem (SGZ)
Predsednik upravnega odbora dipl. trg. mag. Franc Brežjak je zbranim članom predstavil napredovanje v poslovnem letu 1994, ki je prineslo precejšen porast bilančne vsote in pri hranilnih vlogah. Medtem ko je znašala bilančna vsota v letu 1992 ATS 196,5 mio. in je leta 1993 porasla na ATS 227,2 mio., je leto 1994 prineslo izreden prirastek bilančne vsote na ATS 270,0 mio. Po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal njegov predsednik dr. Valentin Kaki, je strokovni revizor Janko Oitzl prebral revizijsko poročilo in razložil letno bilanco, ki so jo člani brez pridrž-kov potrdili. Poslovodja Aleš Šimenc je poročal o najnovejšem stanju Posojilnice-Bank Čelovec v letu 1995, ko je pričakovati ponoven porast bilančne vsote. Sicer ne več v takem obsegu kot v prejšnjem letu, toda vendarle je zaznati lahko povečanje vlog in tudi kreditov.
Kot zastopnik Zveze slovenskih zadrug je spregovoril tudi poslovodja dipl. trg. J. Nabernik in poudaril pozitiven razvoj Posojilnice v zadnjih letih, prav posebno še od tistega leta naprej, ko je Posojilnica prodala hotel Korotan. Več kot deset let je pokrivala izgube iz poslovanja tega hotela, tako da v svoji bilanci 1994 Poso-jilnica-Bank Celovec prvič ne izkazuje več prenešene izgube tega poslovanja iz prejšnjih let.
Posojilnica še vedno načrtuje odprtje podružnice v tistem delu Celovca, kjer se nahajajo naše šole in domovi. Z dodatno delovno močjo pa se je Posojilnica v letošnjem letu tudi personalno okrepila. Ker ima okoli 500 članov, bi bilo potrebno, da se le-ti bolj zanimajo za poslovanje Posojilnice in se informirajo o tem z udeležbo na občnih zborih. Nazadnje je bila izražena še želja o previdnejšem oddajanju kreditov in po dobrem in resnem preverjanju bonitete strank.
Po občnem zboru je Posojilnica vabila na zakusko, ki je bila odlično pripravljena. Če kaj drugega ne, naj bi bila ta vzrok dovolj, da bi v naslednjem letu prišlo na občni zbor repre-zentativnejše število članov.
^^tiri leta nazaj in na-^^prej. Kakšne so krat-^Jka bilanca in perspektive Slovenske prosvetne zveze?
Janko Malle: Bilanca je zadovoljiva. Izoblikovali smo nekaj kakovostnih in zanimivih programov na glasbenem, gledališkem in založniškem področju. Samostojnih gledaliških predstav SPZ ali pa stilnih koncertov in knjižnih programov ne moreš več meriti z amaterizmom, merilo postaja kvaliteta. V tem so tudi perspektiva, kar pa pomeni posvečati več pozornosti kulturnemu menedžmentu, usposabljanju in programsko zasnovani kulturni politiki.
Osrednji kulturni organizaciji sta pogosto v ospredju kritike s podeželja. Katere pomanjkljivosti ali kritike, namenjene SPZ, ne morete zavrniti?
Česar ne bi mogel zavrniti, je to, da je premalo pripravljenosti za izmenjavo mnenj, premalo je miselnega prepiha o kulturi med podeželjem in centralami. Kritika še ni postala nujno potrebni korektiv kulturnega dela. Kvalitete pa brez kritike ni mogoče razviti. SPZ bo morala v tem pogledu več storiti.
Vedno bolj v ospredju so razna kulturna središča, na primer v Št. Janžu center k&k in v Št. Jakobu Regionalni center Rož. Kako je s funkcionalnostjo teh središč? Mar zaradi njih ne trpi delo podeželskih društev, ker jim centri jemljejo vsebino in prireditve?
Ravno nasprotno. Kulturni domovi ali centri nudijo društvom osnovne pogoje za delo. Kje pa naj bi društva imela svoje prireditve? Pliberk npr. doslej še nima kulturnega doma. In ravno zaradi tega tam ni mogoče uresničiti več zvrsti kulturnega delovanja. Pri izvedbi kulturnih programov pa je tako, da imajo domača društva absolutno prioriteto v svojih domovih in jim nihče ne jemlje vsebin in prireditev. Kadar pa pride v teh domovih do večjih prireditev, ki jih posredujejo centrale, je to tudi v interesu domačinov. S tem se lahko poslužijo takih
Pogovor
15
Po občnem zboru SPZ
Pogovor s tajnikom J. Mallejem
„Kvaliteta je vedno boljša kot kvantiteta!“
Občni zbor Slovenske prosvetne zveze je bil v znamenju generacijske spremembe in novih perspektiv kulturnega udejstvovanja. Ob tej priložnosti smo tajniku SPZ Janku Malleju postavili nekaj vprašanj, predvsem o nekaterih očitkih in težavah, ki jih slišimo iz podeželskih društev.
Z Jankom Mallejem se je pogovarjal Franc Sadjak
ponudb, ki jih društva sama ne zmorejo.
SPZ vse bolj pospešuje kakovost in profesionalizem. Za marsikatero osrednjo prireditev pogosto ni premalo niti milijon šilingov. Temu nasproti pa je pri podeželskih društvenikih vsepovsod slišati stokanje, češ da spredaj in zadaj primanjkujejo sredstva. Postavlja se vprašanje, ali so drage velikanske prireditve smiselne, ko pa zaradi tega trpijo mala društva na podeželju.
kvantiteta (nazoren primer: mu-zical „Jošt in Jaka“ je s 43 predstavami dosegel 15.000 gledalcev, ker je dosegel kvaliteten nivo. Kljub obilici prireditev, ga je na Koroškem videlo 5.000 gledalcev. Ni nam žal, da smo zanj izdali pol milijona šilingov). Taka kvaliteta je pomembna orientacija tudi za društva.
Podpore društvom so v zadnjih letih skokovito narasle, v večini primerov stokanje ni utemeljeno. Kakor smo slišali na občnem zboru SPZ s strani dr. Marije Novak-Trampusch, vod-
„Kultura brez pluralizma ne more preživeti, njeno bistvo je, da je avtonomna do politike in ideologije!“
tajnik SPZ Janko Malle
SPZ še za nobeno osrednjo Prireditev ni izdala milijon šilingov. Toda v kvaliteto usmerjeni Projekti nekaj stanejo. Zastonjkarstvo lahko daje potuho diletantizmu. Ne moremo pričakovati, da bi tisti, ki jim je kulturno ustvarjanje poklicna odločitev, delali zastonj. Zato je odločitev SPZ za čimbolj profesionalne 'zvedene projekte pravilna, kvaliteta je vedno boljša kot
je biroja za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi, velika večina društev za podporo pri deželni vladi sploh ni zaprosila.
Pospeševanje voditeljskega kadra je pogosto zanemarjeno. Koliko pozornosti in denarnih sredstev pa SPZ vlaga v izobraževanje vodstvenih moči v društvih?
Ponudili smo seminarje in res lahko ugotovimo, da je pripravljenost s strani društev minimalna. In še kako bi bilo potrebno, da bi društveniki svoje posle dobro obvladali. Res je, da ponekod društva dobro delujejo, nadaljnja kvalifikacija pa ne bi škodovala. SPZ je v ta namen zadnja štiri leta izdala pol milijona šilingov.
O poenotenju. Ali sta dve osrednji kulturni organizaciji nujno potrebni?
Obstajajo izrazite razlike, ki so razpoznavne iz dejavnosti in iz različnega pojmovanja kulture. Gledališče, knjige, etnologija in celo glasba ene in druge kulturne centrale posredujejo različne vsebine. Lahko smo veseli, da je ta različnost v dveh kulturnih organizacijah, če zaradi danih razmer v eni ni mogoča. Sicer pa so na občnem zboru KKZ ugotovili isto. Kultura brez pluralizma ne more preživeti, njeno bistvo je, da je avtonomna do politike in ideologije.
Katere kulturno-politične naloge bodo pri SPZ v prihodnosti v ospredju?
Izoblikovati kulturni menedžment, uveljaviti različne interese in dejavnosti s kvaliteto, omogočati in ne preprečevati, kar samoiniciativno nastaja v društvih in izven njih, in usposabljati društvene kadre.
Hvala za pogovor!
Občni zbor SPZ. Na
občnem zboru SPZ (preteklo soboto popoldne v šent-janškem k&k centru) so po obveznih formalnostih spregovorili odgovorni in tudi nekateri častni gostje, med drugim govornica za manjšine pri Zelenih v avstrijskem parlamentu Terezija Stoisits, ki je z začudenjem ugotovila, da Avstrija v primerjavi s Slovenijo da zelo malo za manjšine. Rudi Merljak (strokovni sodelavec na ministrstvu za zunanje zadeve, pristojen za Slovence po svetu) pa je na občnem zboru SPZ prvič slišal priznanje, da Slovenija podpira koroške Slovence. Tajnik KKZ Nužej Tolmajer je novemu odboru SPZ zaželel vse dobro in mnogo uspeha ter izrazil upanje na dobro in plodno sodelovanje med obema centralama.
Izvoliteve v posamezne odbore so bile soglasne, opazni pa sta bili dve posebnosti: odstop dolgoletnih zaslužnih odbornikov, npr. Hanzija Weissa in Stanka Wrulicha, ter ženska pariteta.
Izvršni odbor SPZ: Gustav Brumnik (predsednik), Fini Kraut (podpredsednica), Božo Hartmann (podpredsednik), Helena Verdel (podpredsednica), Helga Mračnikar (blagajničarka). Janko Malle (tajnk)
Nadzorni odbor SPZ: Joško
Hudi, Andrej Kokot, Albert Močnik, Narta Polanšek, Simona Rovšek, Silvija Velik
Upravni odbor: Theodor Do-mej, Pepca Druml, Anica Ferk, Rupi Gasser, Maja Haderlap, Nataša Iskra, Miha Kap, Franci Kuežnik, Gabriel Li-puš, Mirko Ogris ml., Tomaž Ogris, Jožica Oitzl, Franc Polzer, Vera Sadjak, Anja Schlemitz, Slavko Šticker, Eda Velik, Mirko Wakounig, Nužej Wiesen Trude Wieser
T	PETEK, 24. november Kulturna obzorja
A	SOBOTA, 25. nov. Od pesmi do pesmi -od srca do srca
T E D	NEDELJA, 26. nov. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (J. Valeško) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi
E N	PONEDELJEK, 27. november Straja vas / Zilska Bistrica: Ločitev občin -drobljenje ali potenciranje moči.
V	TOREK, 28. november Partnerski magazin
R A	SREDA, 29. november Koroški zbori Večerna 21.04-22.00 Glasbena oddaja
D 1	ČETRTEK, 30. nov. Rož - Podjuna - Žila
U	PETEK, 1. december Kulturna obzorja

[sKaiBBB [DaEl,,
Ä O Ji Ü
NEDELJA
26. november '95,13.30
PONEDELJEK, 27. nov. 1995
TV SLOVENIJA 1, ob 16.20
•	Straja vas - Bistrica na Zilji: Politično dve upravni enoti, se z vidika kulturne in športne dejavnosti slej ko prej dopolnjujeta
•	Za odločno zavzemanje za koroške Slovence na mednarodni ravni Einspielerjeva nagrada dr. Hubertu Frasnelliju
•	Osrednji izobraževalni ustanovi na trgu prof. Janežiča v Celovcu Slovenska gimnazija in Dvojezična zvezna trgovska akademija v novem blišču
•	Dunajske skice Jožeta Plečnika: Najlepša slovenska knjiga leta
•	„Mystery“ - krstna uprizoritev musicla mladega koroškega skladatelja Georga Stampferja v Mariboru
•	Tour 95: Ljubljana vabi
•	25 let že odmeva na nogometnih igriščih: „En, dva, SAK . . . športni ambasador koroških Slovencev proslavlja
Petek, 24. november
OBIRSKO
20 let
SPD „Valentin Polanšek“ Kje: gostilna Kovač na Obir-skem
Čas: ob 20. uri Nastopajo: Obirski ženski oktet, Moški pevski zbor, Kvartet Smrtnikovih bratov, Eda in Silvija Velik, gledališki igralec Pavle Ravnohrib bo bral iz Polanškovih del, Marta Polanšek nam bo pokazala dia-slike iz društvenega delovanja. Hkrati se bomo s pesmijo in besedo spomnili Valentina Polanška Prireditelj: SPD Valentin Polanšek
ŠT. PRIMOŽ
Ponovitev igre „Zdrahe v božji hiši (Felix Mitterer)
Kraj: kulturni dom Št. Primož Čas: ob 20. uri Režija: Marjan Bevk Izvedba: Teatr brez ... Prireditelj: SPD Danica in Slovenska prosvetna zveza
CELOVEC
Ob 25-letnici obstoja SAK SLAVNOSTNA PRIREDITEV
Kraj: v Modestovem domu Čas: ob 1_9. uri Spored: Častni govor predsednika dr. Rolanda Grilca, pozdravne besede častnih gostov, kulturni spored, predstavitev sekcij (karate, košarka), predvajanje video-filma (25 let SAK - Ivan Olip)
GRADEC
Info večer o možnostih študija v inozemstvu
Čas: ob 19. uri Kraj: v klubu
Predava: Helena Anderborg (OH)
DOBRLA VAS
Plesna veselica za otroke in starše
Čas: od 16. ure naprej Kje: Rutar Lido pri Dobrli vasi Vabijo: druž. Rutar in Antolič
BILČOVS
Monodrama xy-nerešeno
(Marjan Hinterberger)
Kraj: ljudska šola v Bilčovsu Čas: ob 19.30
ŠMIHEL
Ponovitev predstave:
„Je zemlja naša last?“
(Poglavar Seattle, Skvomiš: Govor, Materj Bor: Šel je popotnik skozi atomski vez) Kraj: farna dvorana Čas: ob 20. uri Nastopa: Mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel
Nedelja, 26. november
DOBRLA VAS
Premiera igre „Jurka“
(Peter Militarov)
Kraj: kulturni dom Čas: ob 19. uri Režija: Peter Militarov Scena: Niko Kranj-Kus Nastopa: otroška gledališka skupina SPD „Srce“ Ponovitev: 2.12., ob 19. uri Kraj: kulturni dom
VELIKOVEC
Osrednji koncert SPZ „Od Korotana do Jadrana“ Kraj: Neue Burg Čas: ob 14.30 Sodelujejo: pevski zbori iz Italije, Slovenije in Avstrije
DOBRLA VAS
SPD Srce vabi na
redni občni zbor Kraj: kulturni dom Čas: ob 8.30
Sobota, 25. november B Poned., 27. november
RADIŠE
Redni občni zbor SPD „Radiše“
Kraj: kulturni dom Čas: ob 19. uri
ŽVABEK
Koroški večer
Kraj: gostilna Hafner, Gornja
vas
Čas: ob 20. uri Sodelujejo: Volksmusik Mi-klin iz Pliberka, Oktet „Suha", Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Mladinski zbor Podjuna
Povezava: Jokej Logar, Christine Meklin
Prireditelj: KPD Drava-Žva-bek
ŽELEZNA KAPLA
Koncert akademskega pevskega zbora „Tone Tomšič“ iz Ljubljane Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19. uri Prireditelji: Coppl Vokal, Mešani zbor, Zbor upokojencev, Moški zbor Valentin Polanšek, Smrtnikovi fantje,
SPD Zarja, Lovski zbor
if^nrareitfliT?

Sobota, 2. december
CELOVEC
Božični bazar
Čas: od 8. do 16. ure Kje: v Mohorjevi ljudski šoli Vabijo: otroci, starši in učitelji Mohorjeve ljudske šole
Nedelja, 3. december
KOTMARA VAS
Letno poročilo SPD „Gorjanci“
Čas: ob 18. uri Kraj: v društveni sobi stare ljudske šole v Kotmari vasi Vabi: SPD „Gorjanci“
BOROVLJE
Koncert Cerkvene glasbe in arije Bacha, Mandla, Bizeta, Gounodta, Mozarta, Schuh-manna, Chernhinija in Francka Čas: ob 20. uri Kraj: v Borovljah Izvedba: Krassnitzer Gabriele (sopran) in Feinig Andrej (orgle)
DOBRLA VAS
Srečanje v adventu Kraj: Rutar-Lido v Dobrli vasi Pričetek: ob 11. uri sv. maša, ob 12. uri kosilo Kulturni prispevek: Kvartet a-capela Dobrla vas Vabi: Društvo upokojencev Podjuna
RAZSTAVE
ŠT. JANŽ V ROŽU
Hanzi Weiss: Fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev (odprtje)
Kraj: k&k v Št. Janžu Razstava bo odprta do 30.12.1995 v sredah in petkih od 9. do 12. ure in v torkih, četrtkih in v sobotah od 18. do 20. ure
Do konec decembra še na ogled razstave: „Pozabljeno taborišče Ljubelj - Der Loibltunnel und das vergessene KZ in Kärnten
BOROVLJE
Razstava Foto 3 Johann Schaschl Kraj: Posojilnica-Bank Borovlje
Razstava je odprta do 31. 12., od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in 13.45 do 16.00
VELIKOVEC
Odprtje razstave del Nežike Novak
Čas: 7. 12., 19.30 v Posojilnici-Bank Podjuna v Velikovcu, 2.-Mai-Straße 10
Prireditelj: Prosvetno društvo „Lipa“ Velikovec
VELIKOVEC
„Wänn du durchgehst durchs Täl...“ - otvoritev razstave o koroški ljudski pesmi ob 90-letnici „Kärntner Volksliedwerk“
Kraj: Neue Burg v Velikovcu Čas: ob 17.00
Sodelujejo: MGV „Scholle“ in vokalna skupina „Lipa“ Prireditelj: Kärntner Volksliedwerk in občina Velikovec Razstava je odprta do 9. decembra 1995, vsak dan od 10. do 16. ure
BILČOVS
Predavanje in pogovor prof. dr. Jožeta Ramovša na temo „100 domačih zdravil za dušo in telo“
Čas: 19.30
Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu
ŽELEZNA KAPLA
Redni občni zbor Posojilni-ca-Bank Železna Kapla
Čas: 18.00
Kraj: gostilna Podobnik v Beli pri Železni Kapli
RAZNO
Katoliška mladina prireja seminar na temo: „ZAKAJ IMAM VEDNO PREMALO ČASA?“
Če se sprašuješ, zakaj nikoli nimaš dovolj časa, če ne veš, s čim zapravljaš svoj čas, če za stvari, ki bi jih rad/a stori l/a, ni več časa in če bi dan mogel imet 30 ur, da bi vse lahko uredil/a, potem se udeleži našega seminarja.
Pri seminarju dobiš pomoč za oceno in izboljšanje lastne trenutne situacije.
Referent: Pater Siggi Lacrtner
Kraj: Dom prosvete v Tinjah
Termin: 25. nov. od 9. do 17. ure
Cena: ATS 130,- (za kosilo in seminar)
Prijave do 21. novembra sprejema Katoliška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. 0463 / 51 11 66 18.
IGRA-GIBALO ŽIVLJENJA
Izobraževalni tečaj za igro in animacijo v Mladinskem centru na Rebrci
24./25. 11.1995 „Potk izviru“
28./29./30.12.‘95 „Ust-
varjam, torej sem“
26./27. 1. 1996 „Vrtiljak"
Prireditelji: Katoliška prosveta, KKZ.KOM Vodi: prof. Sten Vilar
CELOVŠKA UNIVERZA vabi ob priliki dneva človekovih pravic na predavanje
Človekove pravice za vse - izobraževalna naloga tudi za univerze?
Predavatelj: dr. Peter Leu-precht, namestnik generalnega sekretarja pri Svetu Evrope (Strasbourg)
Kraj: univerza, UR Z-109 Čas: 29.11.1995, ob 19.30
Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter vabi na
DAN STARŠEV IN OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
Čas: ob 13. uri Kje: Višja šola za gospodarske poklice St. Peter
Od 14. do 17.30 ure se
bodo starši lahko pomenili z učitelji o šolskem uspehu svojih otrok.
2lö
RAZNO
^ kultur #
Št. Janž JLK^JL v Rožu
komunikacija______________
četrtek. 30. 11.95. ob 19.30 „Der Beschneider von Ulm“
gostuje Knobi-Bonbon-Kabarett iz Nemčije (predstava stoji v okviru kampanje Sveta Evrope proti rasizmu in svoraštvu do tujcev)
sobota. 2. 12. 95. ob 19.30
Koncert: glasbeno liričen večer z BRUJI
četrtek. 7. 12. 95. ob 19.30
Razstava: „Svet okoli nas“ -slike likovne ustvarjalke Nataše Rozman
REGIONALNI CENTER ŠT. JAKOB V ROŽU
sreda. ?P, novembra, ob 19.30
Dr. Christa in dr. Jakob Radoš
Izhodi iz občutkov bojazni in depresije
Soprireditelj: Kat. žensko gibanje
sobota. 25. novembra, ob 19.30 Ponovitev muitimedia-predstavitve Andrej Brilly s strokovnim odborom
Človek in narava - čar in bogastvo sveta eksotičnih metuljev in mineralov
(razstava edinstvene zbirke metuljev iz vsega sveta)
sobota. 2. dec., od 14. do 19. ure
Christa Kirchner (ročno delo)
Krašenje sveč
(prijave do 30. 11. 1995, 150,-)
„PLANINE V SLIKI “
Kot vsako leto, tudi letos vabimo Vas vse, planince-fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 21 cm.
Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo.
Slike pa pošljite do 31. 12. 1995 na: Slovensko planinsko društvo, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec
Rastava bo od 20. 1. 1996 naprej v k&k centru v Št. Janžu.
KDP Tinje in Oddelek za vzhodno in jugovzhodno zgodovino celovške univerze Vas prisrčno vabita na
Predstavitev nove knjižne seriie:
Zgodovina brez meja Unbegrenzte Geschichte
I. zvezek:
PROBLEMSKA POLJA ZGODOVINE IN ZGODOVINOPISJA KOROŠKIH SLOVENCEV
v petek. 24. novembra, ob 19.30.
predavanje univ. doc. dr. Karla STUHLPFARRERJA na temo:
„Izseljevanje - nasilna odved-ba - pregnanstvo. Koroška 1941-1945
m
Kmečka izobraževalna skupnost
PRAKTIČNI TEČAJ:
PRAVILNO IZSEKAVANJE IN NEGA GOZDA
•	naravna gojitev gozda
•	ne gozda, izsekavanje
•	podiranje drevja
•	varnost pri delu, preprečevanje nesreč
•	podpore
Referenta: gozdar Franz Moser in gozdar Karl Katholnig, ustanova ,^Forstliche Ausbildungsstätte Ossiach“ Čas: sob., 25. 11., od 9. do 16. ure Teorija: od 9. do 12. ure v gostilni Gröblacher na Kostanjah Praksa: od 13. do 16. ure v gozdni parceli družine Dragaschnig Prispevek: šil. 120,-Prireditev podpira Posojilnica-Bank / Zadruga-market
IMPRESUM
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan nera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 'O.-Oktober-Straße 25/111.
Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi Dassler Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik. 10.-Oktober-Straße 25/III, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22.
Letna naročnina: Avstrija 420,-; Slovenija 2500,- SIT; ostalo inozemstvo 700,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 60 SIT.
W TOSmKI
v petek, 24. novembra, ob 9. uri
Barbara, Lucija, pomoj... Prispevek k 1100-letnici sončnih Djekš (videofilm v slovenskem narečju, 20 min., nato pogovor)
Voditeljica: dr. Herta Lausegger
v sredo, 29. novembra, od 14. do 18. ure
Kuharski tečaj: Drobno pecivo Voditeljica: FL Marija Skuk
od petka, 1. dec., od 18. ure, do nedelje, 3. dec., do 13. ure
Duhovne vaje za zakonce „Blagri v najinem vsakdanjem življenju“
Voditelj: p. Alojz Markelj, Ljubljana,
od petka, 1. dec., od 18. ure do nedelje, 3. dec., do 13. ure
dnevi meditacije za srednješolce - „Živeti veselo in srečno“ Voditelj: prof. Jože Andolšek
od sobote, 2. dec., od 14. do 18. in od 19. do 21. ure do nedelje,
3. dec., od 9. do 12. in 14. do 16. ure
Dih v plesu / Ples v dihu Voditeljica: Barbara Thonhau-ser
od ponedeljka, 4. dec., od 18. ure do četrtka, 7. dec., do 13. ure
Duhovne vaje za Živi rožni venec
„Zavestno živeti evangelij“ Voditelj: p. Ernst Benko, OEM
od poned., 11. dec., ob 18. uri do četrtka, 14. dec., ob 13, uri
Duhovne vaje za starše duhovnikov, redovnikov, diakonov, teologov in veroučiteljev/ic „Živeti iz svoje poklicanosti“ Voditelj: mag. Stanko Hočevar, Ljubljana
od petka, 15. dec., ob 18. uri do nedelje, 17. dec., ob 13. uri
Duhovne vaje za može „Kako danes živeti evangelij?“ Voditelj: Jože Kopeinig, Tinje
Izobraževalna potovanja 1996:
od sobote, 17. februarja 1996 do sobote, 24. februarja 1996
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V JORDANIJO Voditelj: Jože Kopeinig, Tinje
od sobote, 17. februarja 1996 do sobote, 24. februarja 1996
ROMARSKI POLET V IZRAEL
Spremljevalca: dr. Jože Marketz in mag. Klaus Einspieler
od sobote, 4. maja 1996 do petka, 17. maja 1996
Romanje v Lurd in Fatimo Spremljevalec: žpk. Valentin Gotthardt
Še ni našel naslednika -mag. Ivan Otip
OBČNI ZBOR
DSG Sele trenutno brez predsednika
V	soboto, 18. novembra, je bil v Selah občni zbor DSG Sele. Kakor že večkrat omenjeno, je na tem občnem zboru po 20-letnem delovanju oddal svojo funkcijo dosedanji predsednik mag. Ivan Olip.
V	farnem domu se je zbralo kar lepo število članov društva. Po pozdravu je tajnica Zalka Zdovc-Oraže prebrala zapisnik zadnjega občnega zbora. Poročilu blagajnika je sledilo predsednikovo. Mag. Olip je poročal o razgibani dejavnosti društva, ki deluje že več kot 30 let nadvse uspešno. Nakratko je orisal delovanje vseh štirih sekcij. Rekel je tudi, da je ta poslovna doba, ki se izteka, nedvomno zadnja, ki ji on predseduje.
Njegovemu poročilu so sledila še poročila vseh sekcij (nogometne, smučarske, nordijske in namiznoteniške). Preglednika računov Franci Roblek in Damijan Oraže pri pregledu nista ugotovila nobenih pomanjkljivosti. Nato so dali staremu odboru razrešni-co.
Enajsta točka dnevnega reda so bile volitve novega odbora in seveda tudi novega predsednika. Pri tej točki se je razvila živahna diskusija. Pokazalo se je, da noben izmed navzočih ni pripravljen prevzeti funkcije predsednika športnega društva. Tako se je potem dala ta točka z dnevnega reda. V pogovoru za Naš tednik je mag. Olip rekel, da mora sedaj celotno društvo še bolj držati skupaj. Pričakuje, da bo izredni občni zbor v naslednjih dveh mesecih. „Trenutno ne bi vedel predlagati kakšnega možnega kandidata,“ tako mag. Olip na vprašanje, kdo naj bi vodil društvo. To pomeni, da se bo moral v doglednem času sklicati izredni občni zbor, ki bo izvolil novi odbor. Od sobote naprej pa vodita posle DSG Sele podpredsednika Fridi Mak in Franci Kelih.
Na koncu so še spregovorili predsednik NSKS Nanti Olip, ki je hkrati tudi odbornik DSG Sele, zastopnik UNION Richard Kuess in župan občine Sele Berti Wassner.
I. R.
OCENE IN STRELCI
Smihelčan Walter Motschilnik s 14
zadetki naš najuspešnejši napadalec
W. Motschilnik
1 JWIIPEmv	
BILČOVS	
Rajnovič	4,2
Kues	4,0
Lipusch	4,0
Paril	3,9
Ogris	3.5
Slapnig	3,5
Schaunig	3,3
Tributsch	3,3
Quantschnig	3,2
Andrejčič	3,1
Durnik	3,1
Grzič	3,1
Schriefl	2,9
Weichbith	2,7
Fister	2,5
Najvišjo povprečno oceno je prejel legionar Bilčovsa Rajnovič - 4,2.
Ocene so sicer relativne, kljub temu nekako resnično izražajo povprečno razpoloženje posameznega igralca v času prvenstva. Ocenam nasproti pa so zadetki dejstva in temu primerno je vsaka razprava zaman.
Strelci. Najuspešnejši napadalec je bil Smihelčan Walter Motschilnik s 14 zadetki, čeprav pogosto ni igral v napadu, pač pa v sredini. To še dodatno potrjuje njegove „goal-eadorske“ kvalitete. Presenetljivo pogosto je zadel v črno tudi Selan Nanti Travnik, saj je bil uspešen 10-krat. Gol manj pa je zadel legionar v Železni Kapli Kržan, ki sodi nedvomno
med najnevarnejše napadalce v 1. razredu.
Povprečne ocene. Najvišjo povprečno oceno je prejel legionar v Bilčovsu Rajnovič s 4,2. To ni presenetljivo, saj Rajnovič že nekaj let odlično vodi obrambo Bilčovščanov v podligi vzhod. Skorajda na vsaki tekmi je bil steber ekipe ter navduševal z dobrimi podajami in zrelo igro. Podobno visoko ocenjena (4,1) sta bila Dobrolčana Herburger in Ch. Lesjak, Rikrajčana Kaiser in Truschner ter Žvabečan Sum-per. Zanimivost ob robu: najvišje povprečje vseh igralcev posameznih ekip je dosegla Rikarja vas pred Žvabekom.
Lista strelcev
Podliga vzhod (Bilčovs)
Grzič	5
Schriefl	5
Kuess	2
Andrejčič	1
Durnig	1
Part!	1
Schaunig	1
Weichboth	1
I.	razred D (Šmihel, Sele, Železna Kapla, Globasnica)
W. Motschilnik (Šmihel)	14
TravnikjSele)	10
Kržan (Železna Kapla)	9
Pasterk .(Globasnica)	6
Sporn (Železna Kapla)	4
Baloh (Železna Kapla)	3
K. Hribernik.(Sele)	3
Krevvalder (Šmihel)	3
Silan (Globasnica)	3
Szabo (Globasnica)	3
Lutnik (Šmihel)	2
A. Oraže (Seje)	2
Germadnik (Šmihel)	1
Goričan (Šmihel)	1
J.	Grubelnig (Železna K.)	1
A. Gros (Šmihel)	1
Ch. Gros (Šmihel)	1
F. Ošina (Železna Kapla)	1
Radosavljevič (Sele)	1
Tratar (Globasnica)	1
S. UžnikJSele)	1
Wicher (Šmihel)	1
Zaradi nepopolnosti nismo objaviti listo strelcev naših ekip v 2. razredu.
1. razred D
SELE		A. Gros	3,2	Tratar	2,7
Magič	3,7	Ch. Gros	3,1	L. Sadjak	2,6
A. Mak	3,6	Žohar	2,9	Hribar	2,4
Kelih	3,4	B. Figo	2,8	Lipuš	2,4
Božič	3,3	Lutnik	2,8	Szabo	2,4
Travnik	3,3	Germadnik	2,7		
K. Hribernik	3,2	Goričan	2,7	ZELEZNA KAPLA	
M. Mak	3,2	Buchwald	2,5	Baloh	3,7
F. Oraže	3,2	Wicher	2,5	E. Schorli	3,6
S. Užnik	3,2	Ch. Figo	2,0	Kržan	3,5
Bavdek	3,0			G. Grubelnig	3,3
A. Oraže	3,0	GLOBASNICA		Kaschnig	3,3
M. Oraže	3,0	Smrečnik	3,9	Köck	3,1
D. Oraže	2,9	Hren	3,7	J. Grubelnig	3,0
M. Dovjak	2,4	Fera	3,3	Kohlweiss	3,0
		Dimič	3,2	Sporn	3,0
ŠMIHEL		Silan	3,2	Muharemovič	2,9
Suschnig	3,5	Pasterk	3,1	Traun	2,7
Janet	3,4	G. Sadjak	3,1	S. Schorli	2,7
Krerwalder	3,3	Tominc	3,0	Lipusch	2,5
H. Motschilnik	3,3	Zanki	3,0	F. Ošina	2,5
W. Motschilnik	3,3	P. Sadjak	2,8	O. Schorli	2,3
Dobnik	3,2	Micheu	2,7	Schurtl	2,3
2. razred F
DOBRLA VAS Herburger	4,1	RIKARJA VAS Kaiser	4,1	ŽVABEK Sumper	4,1
Ch. Lesjak	4,1	Truschner	4,1	Juvan	3,9
Merlitsch	4.0	Urch	4.0	Wrießnig	3,8
Grubelnik	3,9	J. Weitzer	4,0	A. Berchtold	3,7
Hudi	3,8	Lipnik	3,9	V. Berchtold	3,7
M. Lesjak	3,8	Oraže	3,9	Haspitz	3,7
Knes	3,7	Sienčnik	3,9	Grubelnig	3.6
Novak	3,6	R. Weitzer	3,9	Kap	3,6
Rogger	3,5	Starc	3,8	Čebul	3.5
Math	3,4	Strasser	3,7	Djurovič	3,5
Schippel	3,4	Fera	3,6	E. Berchtold	3,4
Zunder	3,4	Gomernik	3,6	Marko	3.4
Jörg	3,3	Mochar	3,6	Müller	3.4
Wriessnig	3,3	Bašič	3,5	Brglež	3,2
Blajs	3,0	Bratič	3,2	Lutnik	3.2
Kulterer Kastrun Opietnik Tschekalow	3,0 2,8 2,8 2,8	Zlmder	3,2 Upoštevali smo le igralce, ki so			
Pirolt Radif Sienčnik	2,6 2,5 2,2	bili ocenjeni najmanj 4-krat.			
KIKBOKS
6-krat srebro za SAK
Trener karateistov SAK Milan Hribernig je na koroškem prvenstvu sicer pričakoval najmanj „eno“ zlato kolajno, žal pa je manjkala sreča. Najboljšo priložnost je imel Jan Šiman, ko je v finalnem boju že jasno vodil, toda na koncu podlegel po točkah. Tako mu je preostala „le“ srebrna kolajna, katero pa je osvojil kar 2-krat v kategoriji do 81 kg, enkrat v semikon-taktu, drugič pa v lahkem kontaktu. Prav tako 2-krat srebrno kolajno je odnesel tudi Hannes König (do 75 kg), ki se je sicer izredno boril, žal pa ga je ovirala poškodba na nogi.
2.	mesto sta zabeležila še Hannes Rahnjak (do 67 kg) in Thomas Hribernig (do 71 kg), ki je zabeležil še
3.	mesto v semikontaktu. Bronasto kolajno sta osvojila tudi Rupert Wrulich (do 91 kg) in Gale Gaber (do 81 kg). Primerjalna tekma med Koroško in Slovenijo pa se je končala 8:6 za Slovenijo.
ODBOJKA
Dobljani 2-krat na tujem
Danes in jutri čakata Dobljane dve izredno težki tekmi na tujem. Prvi nasprotnik je Transver, dan navrh pa vodeča ekipa iz Ennsa. Dobljani so se posebej zbrano pripravljali na ta konec tedna, saj so si za cilj zastavili zmago niza na vsaki od obeh tekem. Več bi bilo nedvomno veliko presenečenje.
Bliža se tudi koroški derbi med Dobljani in Hypom iz Celovca (teden navrh v St. Pavlu), ki bo zopet privabil mnogo navijačev. Derbija se ne veselijo le navijači, ampak predvsem igralci Doba, saj želijo popraviti poraz v Celovcu.
Zvezna liga
1. Enns	9	9	0	27 7 18
2. Transver	9	8	1	26 6 16
3. Dob	9	6	3	21 12 12
4.	HvpoVBK 5.	Gleisdori	9 9	6 3	3 6	20 13 12 11 24 6
6. Insbruck	9	2	7	12 22 4
7.	Steyr	9	2	7	12 23	4
8.	Kagran	9	0	9	5 27	0
NOGOMET V SLOVENIJI
Gorica jesenski prvak
Goričani so si krog pred koncem z zmago na Prevaljah zagotovili jesensko krono. Posebnost 17. kroga pa je bila nedvomno tekma med Publikumom iz Celja in Rudarjem iz Velenja. Domačini so vodili že s 3:0, šele potem so Velenjčani začeli prav igrati ter dobili tekmo s 6:4. Bil je neverjeten preobrat, kakršnega še ni bilo v SNL.
SNL 1
1.	HIT Gorica	17	10	4	3	29:12	34
2.	Mura	17	7	8	2	22:16	29
3.	Rudar	17	7	5	5	28:22	26
4.	Publikum Celje	17	7	4	6	31:28	25
5.	Olimpija	17	7	3	7	39:22	24
6.	Primorje	17	6	5	6	26:23	23
7.	Mag Korotan	17	6	5	6	21:21	23
8.	Maribor	17	5	6	6	19:16	21
9.	Beltinci	17	4	7	6	16:22	19
10.	Izola	17	1	3	13	8:57	6
Rezultati 17. kroga: Mura - Olimpija 1:1, Maribor - Beltinci 1:2, Mag Korotan - HIT Gorica 1:2, Publikum - Rudar 4:6, Izola - Primorje 1:1 Prihodnji krog: Maribor - Izola, Beltinci -Mag Korotan, HIT Gorica - Publikum, Rudar -Mura, Olimpija - Primorje
19
Šport
Ob 25-letnici obstoja SAK
Slavnostna prireditev
v petek, 24. novembra 1995, ob 19. uri v Modestovem domu
SPORED: * častni govor predsednika dr. Rolanda Grilca
*	Pozdravne besede častnih gostov
*	Kulturni spored
*	Predstavitev sekcij (karate, košarka)
*	Predvajanje video-filma (25 let SAK - Ivan Olip)
*	Bife
POGOVOR S TRENERJEM SAK H. KIRISITSOM
Kirisits: „Potrebna je razširitev kadra!“
S presenetljivo zmago v Braunauu se je za SAK končal jesenski del prvenstva v II. zvezni ligi. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s trenerjem SAK, Helmutom Kirisitsem.
7 točk iz petih tekem - si zadovoljen ali si pričakoval več? Helmut Kirisits: Z doseženimi točkami moramo biti zadovoljni, čeprav bi jih lahko osvojili tudi več. Tako smo na tekmi proti Klingenbachu izgubili dve, in tudi na Dunaju proti Vienni bi si zaslužili najmanj točko. Po drugi strani pa proti Braunauu nismo računali z zmago, čeprav je bila nadvse zaslužena.
Kako si zadovoljen s športnim odnosom igralcev do nogometa? Enega ali drugega igralca sem moral pred kratkim prav zaradi tega opomniti, kar je bilo seveda tudi svarilo celotni ekipi. Če govorimo o športnem odnosu igralcev, pa vsekakor ne smemo prezreti A. Sadja-ka, čigar odnos do nogometa je nadvse pošten in zato za vse druge vzoren.
Bodo pozimi izpeljane tudi spremembe v kadru?
Kdo bo zapustil klub, še ne vem. Vsekakor bo kader ekipe v večji meri ostal nespremenjen, razširili pa
ga bomo še za dva, tri igralce. Če želimo biti enakovreden nasprotnik, se moramo okrepiti v vsaki poziciji -v obrambi (Hrstič), v sredini in v napadu. Konkretnih imen igralcev pa še ni. Kako pomemben je številčno visok in izenačen kader, se je videlo na zadnjih dveh tekmah, ko sem imel na voljo le še dva rezervna igralca. To se nam vigredi ne sme več zgoditi.
11. januarja 1996 se pričnejo priprave za vigredni del prvenstva. Kaj vse je načrtovano za ta pripravljalni del?
Jeseni smo videli, kako pomembna je dobra telesna pripravljenost igralcev. Prav zaradi tega bomo veliko delali za vzdržljivost, moč in hitrost. Treningi bodo vsak z redkimi izjemami. V tretjem tednu februarja pa bomo odpotovali na priprave v Turčijo, kjer bo v ospredju seveda tehnika in taktika (tretjino priprav v Turčiji morajo plačati igralci sami, op. uredn.). Načrtovan je tudi trod-nevni camp na Gradiščanskem. Kar
zadeva pripravljalne tekme, pa se bom trudil za močne nasprotnike, po možnosti celo iz I. avstrijske zvezne lige, na primer za Sturm in GAK.
Ali se bo ekipa predstavila vigredi z novim načinom igre?
Gotovo. Igrali bomo namreč bolj ofenzivno, predvsem tudi na tujem. Prav za ta način igre pa je potrebno mnogo dela, predvsem na telesnem in taktičnem področju. Toda to nam bo že uspelo.
Zdi se, da si se v klub dobro vživel ter že spoznal celotno družino SAK. Kaj si pri SAK opazil pozitivnega in kaj negativnega?
Spoznanja so bila večinoma pozitivna, negativnih sploh ni bilo. Posebej pozitivno me je presenetilo dejstvo, da kljub športnim težavam, ki jih trpi ekipa, ni bilo slišati kritičnih besed. Celo nasprotno. Zdi se mi, da pri SAK vlečejo vsi za eno vrv in to ga še dodatno krepi.
Hvala za pogovor!
BRAUNAU - SAK
SAK v Braunauu senzacionalen
Sedem tekem zaporedoma je bil Braunau neporažen (od teh je petkrat zmagal in dvakrat remiziral), v osmi tekmi pa je nadvse nepričakovano prekinila ekipa trenerja Kirisit-sa serijo Gornjeavstrijcev. SAK, tokrat (presenetljivo) v napadu z legionarjem Martinijem, je od vsega začetka vsiljeval domačinom svojo igro, tako da le:ti skorajda nikoli niso prišli prav do veljave. Že preden je SAK v 30. minuti povedel z 1:0 (po prekršku nad Martinijem je libero Hrstič hladnokrvno izkoristil 11 -metrovko), bi moral voditi najmanj z 2:0, toda Šmid, Lippusch in Eberhard so iz izglednih položajev zgrešili. Medtem ko je Braunau po prejetem golu kratko prevzel pobudo, pa je SAK domačine zopet presenetil, tokrat po hitrem protinapadu. Bila je nedvomno najlepša akcija na tej tekmi, katero je po podaji M. Sadjaka izrazito zaključil „Ljubo" Susič. V 2. polčasu podobna slika, toda gola številni gledalci niso videli več. Vsi igralci SAK so bili tokrat odlično razpoloženi, še posebej branilec Zanki, ki najnevarnejšemu strelcu v II. zvezni ligi, Martinu Bleyerju (z 10 goli vodi na lestvici strelcev), ni dopustil skorajda nobene priložnosti.
Braunau - SAK 0:2 (0:2)
SAK: Preschern 5, P. Hrstič 5, Zanki 5, A. Sadjak 5, Blajs 4, Eberhard 4, Susič 4, Šmid 5, M. Sadjak 5, Martini 5 (76. Pucher 0), Lippusch 5(82. F. Sadjak 0);
Stadion Braunau: 800 gled.; sodnik: Birg-mann (odličen); strelca: P. Hrsič (31./11-m.)), Susič (40.);
Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zeio dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge.
A'i : JlM š [tri
1. FC Linz	14	8	3	3	29:17	27
2. Gerasdorf	15	6	8	1	25:13	26
3. Mödling	15	8	2	5	26:16	26
4. FavAC	15	6	7	2	25:16	25
5. Flavia Solva	15	6	7	2	13:11	25
6. Lustenau	15	6	5	4	23:13	23
7. Spittal	15	6	4	5	25:22	22
8. Braunau	15	6	4	5	23:22	22
9. Vienna	15	5	6	4	30:24	21
10. Walters	14	4	8	2	22:17	20
11. DSV Leoben	15	4	3	8	16:21	15
12. Kufstein	15	3	6	6	15:24	15
13. Oberwart	15	3	5	7	14:27	14
14. SAK	15	3	4	8	15:27	13
15. Klingenbach	15	2	5	8	15:28	11
16. St. Pölten	15	1	7	7	17:35	10
Lista strelcev SAK
3..	. Uliks Kotri
2..	. Peter Hrstič, Mario Pihorner,
Hermann Lippusch,
1..	. Ljubiša Susič, Edi Martini, Zoran
Ubavič, Christian Petschenig, Wolfgang Eberhard, Marjan Sadjak
Povprečne ocene igralcev
Alojs Sadjak	15/66	4,4
Robert Zanki	13/53	4,1
Ljubiša Susič	6/24	4,0
Marjan Velik	4/16	4,0
Adi Preschern	15/58 '	3,9
Edi Martini	7/27	3,9
Uliks Kotri	9/33	3,7
Mario Pihorner	9/32	3,6
Christian Petschenig	11/39	3,5
Thomas Wuntschek	11/37	3,4
Christian Wölbl	10/33	3,3
Tonči Blajs	13/42	3,2
Wolfgang Eberhard	13/41	3,2
Marjan Šmid	11/34	3,1
Marjan Sadjak	11/33	3,0
Zoran Ubavič	4/11	2,8
■ Upoštevali smo le	igralci, ki	so bili
ocenjeni najmanj Akrat. Brez ocene so zato ostali Peter Hrstič, Franc Sadjak, Oliver Pucher in Davor Bosnar.
„Lipa“ zapela na Ceciljanki
Minulo soboto in nedeljo je Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici priredila 37. revijo goriških pevskih zborov z naslovom „Ceciljanka", ki je bila letos posvečena skladatelju Emilu Komelu ob 120-letnici rojstva. Komel je nedvomno pomembna osebnost med slovenskimi glasbeniki na Primorskem, zlasti v dobi med obema vojnama. Ob 120-letnici rojstva Emila Komela je izšla tudi bogata pesmarica „Zelen je log“ z njegovimi skladbami.
Poleg goriških zborov so sodelovali še zbori iz
tržaške in videmske pokrajine, iz Slovenije in Koroške. Koroško pesem je na posredovanje Krščanske kulturne zveze ponesla na Primorsko Vokalna skupina „Lipa“ iz Velikovca pod vodstvom Sonje Kuch-ling. Postala je že lepa tradicija, da koroški zbori sodelujejo na „Ceciljanki", prav tako pa so Primorci povabljeni k sodelovanju pri „Koroška poje“. S tem tako Zveza slovenske katoliške prosvete kot tudi Krščanska kulturna zveza skrbita poleg Kulturnih dnevov na Koroškem oz. Primorskem za redno kulturno izmenjavo.
GLAS IZ LJUDSTVA
“ : rt>
FRLOŽEV LUKA
So pa izvolili Poljaki za državnega predsednika socializiranega in demokratiziranega komunista Aleksandra Kwasniewskega, kot naslednika mojemu prijatelju Le-chu Walesi, bojevniku za osvoboditev izpod komunistične diktature. Vrag vej, kaj se jim je novi nakvasal in kaj vse jim bo še skvasil.
Je že tako, ljudje so včasih kakor živad, kateri nova in nenavajena svoboda ne prileže, pa zato kar naravnost zbezga v komat ali pod igo.
Tvoje življenjsko geslo?
Vedno vesel, a kljub temu resnoben.
Kaj ti je na svetu najdražje?
Družina in zdravje.
Zaradi česa, misliš, te drugi najbolj občudujejo?
Ker se v vsaki družbi odlično znajdem.
Katero osebnost najbolj občuduješ?
Muhameda Alija.
Zakaj?
Ker nikoli ni vrgel puške v koruzo in ker se kljub bolezni uveljavlja v športu in v zasebnem življenju.
Mnoga leta si igral nogomet in rad nadlegoval trenerje. Sedaj, ko si sam trener, ali igralci tudi tebe nadlegujejo? Pogosto.
... in kako se braniš?
Se ne branim, pač pa igralce skušam razumeti.
Se hitro razjeziš?
Da, toda hitro se spet pomirim.
Ali si takrat nepreračun-Ijiv?
Nepreračunljiv ne, a zelo razburljiv. V zadnjem času pa postajam vedno mirnejši.
Ker se hitro razjeziš in si nato zelo razburljiv, kako so potem tvoje agresije „preživeli“ nogometni sodniki?
Sodniki so me „preživeli“, žal pa jaz njih ne, kajti pogosto sem videl rdeči karton in zaradi tega moral predčasno z igrišča.
Nedvomno je nogomet tvoja najvažnejša stranska stvar. Kaj je zate najvažnejša glavna stvar?
Dobre tri mesece stara hčerkica Jennifer.
Tvoj odnos do žensk?
Jih akceptiram in spoštujem.
Recimo, čarovnik bi te začaral v ženo, njen značaj pa bi lahko določil sam. Kakšna žena bi bil?
Poštena, vztrajna in vesela. Moških pa ne bi pustil preblizu, ker vem, kakšni so in kaj želijo.
S kom bi želel preživeti prijeten večer?
Z Davidom Cooperfieldom - toda le, če bi ga spremljala
. . f
NENAVADNI
POGOVOR
Ime: Mirko Lesjak Doma: v Globasnici
Starost: 35
Poklic: vzgojitelj v internatu poklicne šole v Velikovcu
njegova prijateljica Claudia Schiffrer.
Imaš humor?
Da.
Povej kratko smešnico?
Dva nogometaša stopata skozi puščavo. Po petih dneh brez vode vpraša eden drugega: „Hej, stari, v katerem kolenu si rekel, da imaš vodo?“
Kaj bi bil zate čudež?
Če bi mi v tej sezoni z EAC-jem uspel povzdig v 1. razred (op. uredn.: EAC ali Dobrla vas po jesenskem delu prvenstva zaseda le 11. mesto).
Tvoj odnos do politike?
Spoštujem je ne.
Ali bi bil rad politik?
Sploh ne, ker obljubljajo, česar v resnici ne držijo.
Kaj bi bila zate največja
kazen?
Da moje telo od danes na jutri ne bi zmoglo več aktivnega športnega udejstvovanja.
Kateri je bil tvoj najgren-
kejši trenutek?
Prehitra smrt mojih staršev v času šestih mesecev v letu 1993.
Kaj je bila doslej tvoja največja napaka?
Ker ne morem reči ne, sem storil več napak ...
Če bi moral jutri umreti, kaj ti bi bilo najbolj žal, da nisi doživel?
Da nisem videl hčerkinega doraščanja.
Kdaj si bil zadnjič pri spovedi?
Pred poroko, ki je bila pred dobrim letom.
Kako si predstavljaš življenje po smrti?
Še nisem prišel do prepričanja, ali bo_ po smrti sploh življenje. Če da, pa upam, da bo družbeno veselo - z glasbo in tudi športno. Kaj je zate umetnost?
Slikarstvo, ki je bilo ustvarjeno v renesansi in v gotiki.
Kaj bi storil z dobičkom 10 milijonov šilingov v lotu?
Kupil bi ženi nov avtomobil.
Kaj oz. koga bi vzel s seboj na samoten otok?
Ženo Anito, hčerko Jennifer, kitaro in nogometno žogo. In cigarete in pivo ...
Hvala za pogovor!