ŽIVELA BORBENA ENOTNOST NAPREDNIH SIL NAŠEGA OZEMLJA!
Natoinina Ljudskega tednika se plačuje:
za STO In Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 20
za cono B pri Centru tiska v Kopru.
za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni binkl, N. 6 . 1 - 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v ■ coni B.
CENA 20 lir,	TRST 2». aprilu 1»50	LETO PETO številka 211
Poštnina plačana v gotovini.	Spedizione In abb. post. II. gruppo
Uredništvo Ljudskega tednika:
Trst, ul. Montecchi 6-II. Ro. kopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 2«.
2
t lUDJKfTEDNIh
Politični obzornik
DEMOKRATI ! SLOVENCI!

KominformisH so jasno povedali, da so za povrnitev STO-ja k Italiji in s tem, da so glavni poborniki novega pohoda italijanskega imperializma proti Jugoslaviji!
14.000	londonskih pristaniških delavcev Je stopilo v stavko. Med parlamentarno debato o proračunski postavki, ki predvideva 33% povišanje cene bencina in uvedbi davka pri nakupu prevoznih sredstev je vlada rešila zaupnico, ki jo je postavila, samo s 5 glasovi veiine.
Stavka 12.000 pristaniških delavcev. V Antwerpnu se belgijske stranke še vedno pogajajo o kraljevih predlogih glede njegove vrnitve v Belgijo. Socialisti so se odloiili, da ne bodo dovolili kralju, da bi bival v Belgiji po podelitvi kraljevske oblasti sinu Bal-dovinu. Državni svet belgijske zveze dela je že opozoril belgijski delavski razred, da so šle stranke predaleC s koncesijami glede kraljevega povratka in prevzema oblasti po njegovem sinu Baldovinu. Zveza je Zahtevala formalno jamstvo, da kralj ne bo s svojo pristojnostjo nikdar motil miru v državi. Opozorila je tudi delavce, naj bodo pripravljeni na splošno stavko, čim bodo to zahtevale okoliščine.
Namestniki zunanjih ministrov so se zopet sestali v Londonu v zvezi s pogajanji glede avstrijske mirovne pogodbe. Na njej ni vedel sovjetski delegat niCesar povedati o napredovanju avstrijsko-sovjetskih pogovorov na Dunaju. Konferenco so zopet predložili na 22. maj.
Predsednik prezidija ljudske republike madžarske Szakasits je odstopil iz «zdravstvenih razlogov».
Trjrgve Lie je na potovanju v Evropo., Pred odhodom je dejal da je treba napraviti konec hladni vojni. Dosedanja trenja bi bilo treba odstraniti pred septembrom, ko se prične zasedanje glavne skupščine OZN. O Trygve Lie-jevem potovanju je Wallace izjavil: «Oni, ki si v ZDA želijo miru, upajo, da se bo Trygve Lie lahko sestal z Attleejem in Stalinom v zvezi s programom, ki bi odpravil strah Angležem, Rusom in Američanom». Prvi korak, je nadaljeval Wallace, je v tem, da pride do sporazuma med Stalinom in Attleejem v zvezi s preliminarnimi razgovori s Trumanom, katerim bi nato sledili sestanki Varnostnega sveta OZN.
Ljudska vojska Kitajske neprestano napreduje na otoku Haina-au. Po zasedbi glavnega mesta Hoikova Je položaj kuomlntango-vih čet na otoku postal obupen. Glavni poveljniki korumpirane nacionalistične vojske so že zbežali.
V Londonu se razgovarjajo namestniki treh zahodnih zunanjih ministrov, ki pripravljajo sestanek Aehesona, Bevina in Schuma-na. Po uradnih sporočilih bodo do
8.	maja, ko se bo konferenca pričela, sestavili podroben program sestanka.
Na gospodarski konferenci v Tokiu se je sestalo 23 ameriških izvedencev, ki razpravljajo na tej konferenci o raznih gospodarskih vprašanjih Daljnnega vzhoda in jugovzhodne Azije. Japdnci so pri tem gospodarskem svetu zahtevali, naj ustanovi Marshallov načrt za Azijo.
Senator Taft je izjavil, da je znižanje kreditov za Marshallovo pomoC v prihodnjem letu od 3,1 milijarde na 2.5- milijarde dolarjev.
Izrael je protestiral proti priključitvi arabskega dela Palestine Jordaniji, ki jo je izvedla nova jordanska skupščina. Izraelski predstavnik je izjavil, da skleni- . tev premirja z Jordanom še ni nikaka dokončna rešitev vprašanja arabskega dela Palestine. Takšna* rešitev ni mogoča brez pogajanj in sklenitve mirovne pogodbe med obema državama.
V Egiptu je bilo ukinjeno obsedno stanje. Obsedno stanje so proglasili maja 1948 ob pričetku vojne z Izraelom.
Svetovni lisk o istrskih volitvah
Jasno je, da so imele istrske volitve tudi svoj odmev v svetovnem tisku. Vendar pa svetovni tisk ne govori kot italijanski tisk o terorju niti o ranjenih ter mrtvih in ponorelih. «New — York Times», ki je na primer nekaj dni prej govoril, da so volitve v Istri «samo fikcija», piše 17. t. m., da «niso bili vitžni znaki zastraševanja». Dopisnik «Reuterja» je videl razmere v Istri čisto drugače kot italijanski novinarji, ko pravi: «Sel sem skozi vasi, ki so bile veselo okrašene z volivnimi gesli v slovenskem in italijanskem jeziku ...» Reakcionarni «Washington Post» poudarja, da ameriški novinarji niso mogM najti dokaza, ki bi potrdil obtožbe nekih italijanskih novinarjev, da so jih v italijanski coni tepli in žalili». Podobno so pisale francoske in angleške poročevalske agencije.
Vse to pisanje nam ne kaže samo, da svetovni tisk zelo izbira novice iz italijanskega vira, temveč ga v tem primeru odkrito postavlja na laž.
Laži reakcionarnega in kominformisHčnega tiska
Vse drugače Pa je seveda pisal italijanski tisk, ki si je nadel nalogo, da podpre ekspanziomstično in aneksloni-stično kampanjo italijanske vlade do Tržaškega ozemlja, zlasti pa jugoslovanske cone. Zaradi pomanjkanja argumentov so si morali novinarji pomaga, ti vsak po svoje, v kolikor Je pač delovala njihova fantazija. Opaziti je pri tem tisku predvsem, da je izgubil zaradi odločne besede istrskega ljudstva svojo glavo in da je zaradi tega zaipadal v smešnosti.
Kominform brez krinke:
Pajetta: ?
‘	ja bo odprta pot za
priključitev STO-ja k Italiji
Kominform s krinko: Viđali:
________ združitev obeh con
potem pa «boljša re-' setev»
Tako smo imeli priliko brati o «pogromih Italijanov» o «balkanskem terorju», o «koncentracijskih taboriščih», o stotinah ljudi brez strehe, ranjencih po bolnicah, nosečih in starih ženah, ki so ponorele zaradi terorja, o kaznovanju po naglem postopku, paničnem strahu ljudi (ki se ga Jim more brati že na očeh, ko prihajajo v Trst), ženah, ki so brez obleke begale po cestai! itd.
Seveda ni mogla pri takem pisanju ultrareakoionarnega tiska zaostajati kominformistična «Unità». Krepko se je trudila za prvenstvo v tej kampanji. Zato Je imel prosluli kominforml-stičnl novinar Pandullo zopet priliko, da je pokazal svoje nebrzdano sovraštvo do ljudi, ki so po rodu «Slavi» In o katerih pravi, da v Istri lovijo Italijane s pogromi, ki prav nič ne zaostajajo za tistimi, ki so jih organizirali nacisti proti Zidom...» In nadaljuje, da beže Italijani v gozdove, kajti začela se Je prava državljanska vojna; ranjenih sploh več ne štejejo, ljudstvo v trumah beži v Trst!
Čemu služi vsa to gonja
Medtem so uradni rimski krogi to kampanijo v svojem delokrogu še kre. pili. De Gasperi je svečano izjavil, da bo še nadalje «podpiral odločno linijo grofa Sforze». Demokristjanska stranka pa je sprejela resolucijo, v kateri so navedene z ničimer dokazane trditve, da so bile volitve v jugoslovanski coni «prisiljene in protidemokratične».
S kričanjem «primite tatu» so hoteli v Rimu s hrupom o namišljenem terorju v Istri skriti svoje zločine nad italijanskim ljudstvom (Modena Itd.) hkrati pa pozabiti na vse tiste dni, ko so spreminjali Tržaško ozemlje v italijansko provinco, ko so hoteli z raznimi gospodarskimi ukrepi povzročiti go. spodarski razsul v Istrskem okrožju!
Jasno pa je, da skušajo s tem kričanjem prevpili resnični teror, ki ga demokristjanska vlada izvaja vsak dan nad Slovenci v Italiji, katerim je vzela vse njihove narodnostne in demokratične pravice, njihove pomične in državljanske svoboščine ter nad njimi izvaja režim raznarodovanja in vsakovrstnega zatiranja.
Kaj je cilj kominformistov
Med italijanskim tiskom je njegov kommformlstični del nosil zastavo v gonji proti ljudski oblasti v coni B. V teh 1* dnevih so se kominformisti požvižgali v svojih časopisih na borbo proti brezposelnosti, borbo kolonov In polovinarjev (do nje sicer že prej niso kazali posebnih simpatij) za zenv Ijo. Pozabili so na Scelbov teror in žrtve, ki so padle pod streli njegovih brzostrelk. Niti na misel jim ni prišlo, da Američani že drugič izkrcavajo svoje orožje v Italiji. Tudi to pot je izkrcevanje potekalo brez neprilik.
Zato so se pa temeljiteje lotili borbe proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju, katero je istrsko ljudstvo- na volitvah pletaiscitcrno potrdilo in poka-zalo, da ne mara nikoli več italijanskih imperialistov, da hoče svojo — ljudsko oblast, ne pa oblast Scelbe!
iiominiormisticno časopisje je kar tekmovalo v tem z najbolj reakcionarnim časopisjem, kdo bo večji iredentist. Bali so se kominformisti, da bi jih reakcija ne prehitela. Hoteli so imeti GLAVNE ZASLUGE v imperialistični gonji za povrnitev Tržaške, ga ozemlja Italiji. Danes potrebujejo kominformisti take «zasluge», da bi z njimi opravičili svoje «uspehe» v borbi za konkretne naloge, ki bi — seveda izpolnjene — dejansko pripomogle italijanskemu ljudstvu, da bi pričelo svo. bodneje dihati. V iskanju teh novih «zaslug» pa so zopet pričeli metati pesek v oči delovnemu 1 Juriš; vu. S pcd. žiganjem nacionalnih čustev in novo kampanjo laži so hoteli zabrisati svoje dosedanje napake. Ni zaman Vidall kričal iz Trsta: «Združimo, delajmo, mobilizirajmo!» ter opozarjal na Veliki petek, ker «Jutri bo prepozno in bodo razni ,mea cuipa’ hinavski in zlagani i»
Kominformisti so za tristransko noto
«Ali veruje Sforza v tristransko izjavo, ki obljublja vrnitev vsega Tržaškega ozemlja Italiji? Ali veruje Sforza v integriteto Tržaškega ozemlja, kakor je še včeraj izjavil v Montecitoriju? To jemljemo na znanje. Uveljavljenje mirovne pogodbe nikakor ne razveljavi tristranske izjave, ampak je edini način, ki lahko približa njeno morebitno uresničenje».
(Unità, 23. aprila 1950) Vodstvo KPI torej ni nasprotno tristranskemu predlogu, jezi se le, da se še ni uresničil. Zato naj bi prišel guverner, ki naj bi ta pred. log uveljavil. Zakaj neki potem še Viđali skupno s socialisti vseh barv in tudi s tržaškimi republikanci še zahteva plebiscit?
kovana» želja po guvernerju. Sicer Je pa Vldali že zdavnaj povedal Isto stališče: najprej guverner, potem združitev obeh con ozemlja, nato pa «boljša rešitev».
Tudi ta nova sovjetska poteza kaže, da v Moskvi mislijo pozabiti na interese Jugoslavije, kot so jih «pozabili» v primeru Koroške. Hočejo združitev obeh con, da bi Tržaško ozemlje lahko postalo drobiž za mešetarjenje med velesilami. Natančneje nam je pa o-predelil namene moskovskega možganskega kominformistlčnega trusta glavni govornik KPI Pajetta na razpravi v italijanskem parlamentu.
Pajetta tokmuje s fašističnimi poslanci
Med iterpelacijami y itaiijansKeft parlamentu je prišlo do izraza isto teK» movanje vseh političnih strank, 04 buržoaznih in fašističnih do kominfor-mistične, kot smo ga opazili v Kalit Janškem tisku. Vsi pričakujejo odBs kovanj zaradi njihovih tržaških «MU slug»!
Nenni je pograbil isto stališče, kot italijanska klerofašlsUčna vlada. Ob-tožil Je Jugoslavijo «politike izvršenilj dejstev» in dejansko pozabil, kdo Je vodil to politiko še pred podpisom mirovne pogodba Neofašist Almirante Je zahteval odpoved mirovne pogodbe, Med vsemi interpelacijami pa je bila krona te parlamentarne «debate» vsekakor govor komlnformističnega pb; slanca Pajette.
Pajetta je povedni tisto, kar si do danes Vidall še ni upaj odkrito povedati. odkar po naročilu iz Moskve vara tržaške delovne množice.
Iz njegovega govora pa smo popolnoma jasno izvedeli, kakšna je «boljša rešitev», o kateri so nam tržaški priveski KPI vedeli toliko povedati. Med drugim je dejal:
«IZVEDBA MIROVNE POGODBE NE BI UNIČILA NADE PO PRIKLJUČITVI TRŽAŠKEGA OZEMLJA AMPAK NASPROTNO: BILA BI POTREB NA PREDPOSTAVKA ZA URESNIČENJE TEGA UPANJA. S TEM, DA BI SE ODSTRANILE JUGOSLOVANSKE CETE IZ CONE B».
Jugoslovanske čete, prav) Pajetta, M bile glavni vzrok, da se priključitev do danes še ni mogla izvesti In n«, daljuje:
AJTETTA: «Ctà; ma fannc&a one non c*è stata! La verità è con la- nomina del governatore e Tevacuazione delle truppe si sarebbe realizzata una situazione che avrebbe aperto • la via alla successiva annessione ^del territorio aH’Italia.
(Originalno dvakrat povečano bes edilo, ki ga je objavila «l’Unità»)
I
Sovjetsko stališče do tržaškega vprašanja
Sovjetska zveza je v teh dneh poslala noto ZDA, Franclji in Angliji (iz Londona poročajo, da so jo iz tamkajšnjega sovjetskega poslaništva Bevimi prinesli kar v posteljo). V njej se je svečano izrekla za guvernerja (če se dobro spomnimo, se Je pred časom izrekla proti guvernerju, ki ga je sama predlagala to katerega so tri velesile naknadno sprejele). Pri tem
Ze po obsegu, ki ga je ta gonja za- nastaja vprašanje, odkod ta «nepriča-vzela, moremo ugotoviti, da so ita-1
Seveda ni mogel mimo «terorja v coni B». Postavil se je na linijo odkritega sovraštva proti «Slavom«. Ponuja vojno zavezništvo vsem, tudi fašistom (kaj hitro je pozabij napade fašistov na sedeže sindikalnih organi, racij, pretepanje itd.) ter to svojo ponudbo podkrepljuje:
«Pri tej rešitvi moramo biti vsi enot. ni Vsenarodno soglasje more biti doseženo — s pogojem seveda, da italijanska vlada ne ravna v nasprotnem smislu».
Iz Pajcttinega govora moremo do. ločno sprevideti, kaj misli KPI (lu seveda tudi Moskva — šaj so pravoverni) o guvernerju. Pajetta pravi ta. kole:
«ZAHTEVA PO GUVERNERJU JE SAMO PRAKTIČNA AKCIJA, KI BO £AUUTUV1LA, DA SE SVOBODNO OZEMLJE VRNE ITALIJI».
Pajettin govor je potrdila (da ne bi bilo kakšnih zavijanj) nedeljska «Unità». Zapisala je:
Nella Zòna B del Territorio vi sono le truppe di Tito, nella Zona A le truppe anglo-ameri-£ane; lo sgombero di queste truppe, la fine del regime d’occupazione* la ricomposizione dell’unità delle due Zone sotto . prelinjtinari indispensabili w a* qualsiasi ritorno del Territorio, o anche solo di una parte del Territorio, allTtalià^
(Originalno dvakrat povečano besedilo, ki ga Je objavila «l'Unità»)
I
lijanski vladni krogi imeli za potrebno postaviti vp.-sšanje STQ-Ja v središče pozornosti svetovne javnosti. Seveda so z jonjo podprli tudi znano zahtevo Italije po Tržaškem ozemlju. Po pisanju italijanskega tiska so dali signal, da bi bil čas, da se tudi «manifestanti zganejo. In res Je v Milanu nekaj pripadnikov Italijanskega socialnega gibanja (Corsical Malta! ) m ko-minformist!čnih aktivistov protestiralo pred jugoslovanskim konzulatom, isto se je dogodilo v Rimu. Seveda tudi člani tržaških podružnic teh strank niso hoteli zaostajati in so pretepli dva šoferja Jugoslovanske trgovske delegacije ...
BUKOVEC MALALAN’ «OMBACCI KOŠUTA et coni p. :
zakaj ne poveste od kr Ko tega, k»r Je povedal Pajetta?
Molčite?
Zato ker veste, da vam bo vsak pošten Slovenec in demokrat pljunil v izdajalski obrazi
Sedaj, ko vemo za stališče Sovjetske zveze, lahka zlahka ugotovimo, komu v korist se Je potegnila, ko se v korist aociallstlčae Jugoslavije «načelno» ni «mogla». Z eno besedo se Je Sovjetska zveza postavita z zahtevo po imenovanju guvernerja v obrambo interesov italljnnskeca Imperializma, ki misli na vzpostavitev Imperla (Zara, Dalmazia, Corsica, Libia, Somalia...), Zaradi svoj« breznačelne politike je pripravljena izročiti Sovjetska zveza te kraje itaujanskim kierofašlstom — Italiji, k| ni nič drugega, kot navadna ameriška kolonij». To pa n« samo na škodo
Jugoslavije, ki brani interese svojih bratov na tem ozemlju In ščiti ljudsko oblast v coni B, niti samo na škodo demokratičnega gibanja v Trstu —: temveč proti interesom svetovnega demokratičnega gibanja m proti stvari svetovnega miru.
Slorza sanja o drugen Rapallu
V odgovoru na Interpalacije je v parlamentu govoru grof Sforza. Venda« pa nismo iz njegovega govora izvedeli nič posebnega, kar nam bi bilo Nadaljevanje na 3. strani
IHJ jYTTT
Th ii ^ »TjI 8
3
Temelji imperijev se podirajo
VIETNAM
Vietnam’, dežela Juga) je bila 18. avgusta 1945 po uspeSni oboroženi vstaji proglašena pod vodstvom Ho£i-inlnha za samostojno republiko. Francozi imajo danes V svojih rokah Se 10 odst. dežele. Svoje glavne položaje dmajo v Sajgonu in Hanoju. 150.000 francoskih' vojakov je stalno v defenzivi. Vse bivSe francosko premoženje je na osvobojenem ozemlju podržavljeno. Zemljo so razdelili med ljudstvo. Nepismenost se je zmanjšala od 90 odst. na 15 odst. Vse ljudstvo je oboroženo in se sistematižno pripravlja na dan, ko bodo zadnje imperlali-stiCne sile pregnane.
Vietnam, pred vojno francoska In-dokitajska, je bogata z rudami in kmetijskimi pridelki. Ima 25 milijonov prebivalcev (22 milj. na osvobojene ozemlju). Indokitajska je bila 80 let francoska kolonija. Francozi so se vrnili s pomoCjo angleškega izdajstva.


S
«
\
%
Sedanji val kolonialnih revolucij v tihomorskem območju se je pričel z vojno, ki jo je sprožila Japonska. 2e v prvih dneh po zasedbi Filipinov, Indokitajske, Burme, Malaje in Indonezije po Japonski so vstala v vseh teh kolonijah odporniška gibanja. Obseg, v katerem se je ljudstvo v vsaki koloniji organiziralo in izvedlo odpor je v glavnem opredelil tudi uspeh njihovega odpora proti vrnitvi starih kolonialnih gospodarjev. Sedanje kolonialne revolucije se odigravajo v splošnem okviru svetovne soda-iističnc revolucije. Sedanji borci za svobodo kolonialnih narodov so iz večine prevzeli bogate izkušnje kitajske revolucije. V vsaki koloniji vključuje resnični narodnoosvobodilni program zahtevo po temeljiti agrarni reformi in ljudski demokraciji. V oboroženih osvobodilnih bojih se na široko uporabljajo izkušnje kitajskih komunističnih armad, kakršne so pač okoliščine in kakor zahtevajo posamezne situacije.
tot ai c©
Beku Missouri le naraslu in grozi vaemu ozemlju med južno Dzkato in Nebrasko. V severni Dakoti je moralo 7.000 oseb zapustiti svoje hiše zaradi poplav. Isti položaj je Indi v Minnesotiju.
100 km jugozahodno od Tokia se je ponesrečilo ameriško letalo. V njem je našlo smrt 27 vojaikih «•mb in 7 civilistov.
Londonski taksiji eo povečali svojo tarifo zaradi podražitve ben. Cina Bencin se je namreč podražil v Angliji za 9 penijev pri galoni. Notranji minister Chuter Ede je taksijem dovolil, da zvišajo svo. jo tarifo za 3 penije pri vožnji,
V	Neaplju so aretirali vodjo oddelka za potne liste in poddirektor-'ja poboljšcvalnice iz Sant’Efrema, ker sta za 150.000 lir ponaredila nek potni list.
Televizijo bodo uporabljali v A-meriki proti tatovom. Televizijske aparate bodo namestili v prostore tenk, velikih podjetij itd. Ena sama oseba bo mogla opazovati vse dogajanje v teh prostorih iz središča, s katerim bodo vsi aparati povezani.
V	okolici Liona je policija aretirala neko 50-letno zensko, ki je i) štirih letih poslala 150 strupenih anonimnih pisem in z njimi povzročila v vasi večne prepire.
V	Waynesvilleu sta dva 19-let-na mladeniča skočila z letala tik preden se je ponesrečilo. Skočila ata brez padala iz višine GO m ter nista odnesla niti najmanjše praske; dočim je letalo ob padcu zgorelo skupno s pilotom.
V	nedeljo so v Angliji uvedli poletni čas, ki bo veljal do 22, ok tobra.
Japonsko ministrstvo PTT je za 45 minut prekinilo ministrstvu za javno zdravje vse telefonie linije in s tem prisililo, da je Plačalo svoje telefonske zaostanke.
Palermski financarji so imeli v teh dneh prav obilen lov. Nldiovt dve ladji sta ustavili dve milji Pred obalo malteški parnik «Monte Carmelo». Na njem so našli 10 ton cigaret, namenjenih za črno borzo. Lepo dišeči tovor so sekve stirali s parnikom vred. Aretirali so tudi posadko, ki so jo sestavljali 2 Angleža, 2 Američana, 2 Portugalca in 6 Spancev.
V	Londonu in Parizu je zapadel V teh dneh, ko je že vse ozelenelo zorpet sneg. Ta pojav spominja na lanski vdor mrzlega zraka, ki je v tem času ob dežju in mrazu po vsej zapadni Evropi in Severni A-friki povzročil marsikatero neprijetnost.
Angleži so se iz 30. ladij izkrcali 17.
9.	1945 pod pretvezo, da bodo «prepeljali» japonske razorožene enote na Japonsko. Angleži so se delali prijazne, dokler niso dobili ojačanja. S Francozi so zasedli Sajgon in po priznanju republike Vietnam so pričeli 11. 10. 1945 Francozi, Angleži in Japonski ter Cankgajšek na severu z ofenzivo proti republiki. Polom te ofenzive je pokazal stotinam milijonov kolonialnih sužnjev, da oborožena imperialistična moč ni več nepremagljiva.
INDONEZIJA
70 milijonov Indonezijcev je proglasilo svojo republiko isti dan kot Vietnam. Široka narodnoosvobodilna fronta, ki Je zajela Komunistično partijo, sindikate in mladinska gibanja je imela to veliko napako, da je bilo njeno vodstvo v rokah nacionalne buržoazije. Zaradi tega je bila zmaga revolucije proti 350 letnemu holandskemu zatiranju že od prvega dne v nevarnosti. Mohamed Hata In Sekarno sta revolucijo izdala. Odrekla sta se agrarni reformi. V decembru 1948 je njuna vlada uprizorila napad na skupino partizanov pod komunističnim vodstvom. Aretirala Je 8 voditeljev partije in Jih ustrelila. V nadaljevanju izdajalstva sta pobila 5e druge ugledne voditelje partije, da sta lahko po konferenci za «okroglo mizo» v Haagu sklenila z Nizozemsko sporazum, po katerem Je ta priznala indonezijsko republiko v okviru kraljevine Nizozemske. Hatova vlada Je zaščitila vse premoženje Nizozemske In drugih imperialistov, prevzela Je milijardo dolgov, pustila Nizozemski Novo Gvinejo, ji priznala pomorsko oporišče v Surabaji in sc nanjo ekonomsko navezala.
Revolucija v Indoneziji še ni končana. 80.000 partizanov se je leta 1945 pričelo boriti proti Hatovi protirevoluciji. Državljanska vojna se nadaljuje, ker temeljni problemi indonezijske revolucije še niso rešeni.
žoazijo ir» zemljiško gospodo in vzpostavili burmsko verzijo Cangkajškove vlade, ki so ji obljubili «neodvisnost»
Burmska kolonialna revolucija je del splošnega kolonialnega revolucionarnega gibanja, ki je sprostilo zadrževane sile ljudstva in ga ni mogoče zatreti z raznimi spletkami. Burmsko ljudstvo je dolga stoletja stradalo. Nad 90 odst. ljudstva je nepismenega. Umrljivost otrok je 4-8 krat višja kot v Evropi. Povprečna dolgost življenja znaša 4-26 let.
MALAJA
Vstaja na Malaji traja že 18 mesecev In stane Anglijo vsak dan 140 tisoč dolarjev. Malaja ima 6 milijonov prebivalcev. Malajske partizanske enote «Tiga Bitang» so sestavljene iz partizanov pod komunističnim vodstvom, ki so se prekalili že v borbi proti Japoncem. Jamstvo za čvrst značaj revolucije daje 750.000 delavcev na gumijevih plantažah in 200.000 delavcev v rudnikih kositra in topilnicah. Preje razdvojenih 2.5 milijona Kitajcev, 2.5 milijona Malajcev in
700.000	Indijcev se danes združeno bori proti angleškim imperialistom, Njihov sedanji boj je nadaljevanje njihove vojne proti japonskim imperialistom in slehernemu imperialističnemu podjarmljenju,
FILIPINI
Filipini so že 350 let kolonija. Do leta 1897. so bili Filipini španski, na to pa ameriški. Po okupaciji v letu
BURMA
«Neodvisni» republiki Burmi vlada od leta 1948 koalicija domače buržoazije in kmetijske gospode. Trudi se ohraniti investicije angleškega kapitala in preprečiti kmetom, da bi razbili fevdalni veleposestniški sistem. Angleška marionetna vlada kontrolira mesta Rangoon, Mulmen in Basein, ostali del Burme, velik kakor Franclja z 20 milijoni prebivalci, pa ljudska partizanska vojska. V Jjojih imajo partizani to prednost, da so izkušeni iz bojev z Japonci in jih ljudstvo podpira. Njihov program je: nobenih tujcev, nobene zemljiške gospode, nobenih rent niti davkov . zemljo pa vsem!
Po letu 1945 so Angleži najprej poizkušali zadušiti revolucijo s silo. Pozneje so se povezali z domačo bur-
1942. so postavili protijaponsko vojsko s 50.000 vojaki in 50.000 rezervisti pod poveljstvom komunista Luja Taruka in pobili 25.000 Japoncev. Protljapon-ska vojna je bila hkrati tudi vojna proti fevdalcem, ki imajo 90 odst. obdelane1 zemlje. Med vojno so se fevdalci preselili v manilo in sodelovali z Japonci, Ko je Mc Arthur zasedel Filipine leta 1945, je oprostil kolaboracioniste sleherne obtožbe in dal aretirati voditelje protijaponske ljudske vojske (Hakbalahap) ter čete razorožil. Fevdalna gospoda je sestavila svojo vlado in zasedla zaplenjena veleposestva. Leta 1946 so ZDA zajamčile Filipinom neodvisnost. Ta «neodvisnost» je vezana na toliko pogojev, da Je to prav za prav le nova oblika kolonije. Vsa ameriška lastnina je priznana, ameriški kapitalisti imajo «iste» pravice, kot domači kapitalisti. Vojaška oporišča imajo ZDA v «zakupu» za 99 let.
Po štirih letih odpora proti domači marionetni vladi in ameriškim imperialistom je njen odporni duh in volja do zmage večja kot kdaj koli.
JUŽNA KOREJA
V minuli vojni je bila Koreja, bivša japonska kolonija, razdeljena na dva dela. Meja gre po 38. poldnevniku. Severni del ima ljudsko demokratično vlado, južno Korejo pa so imeli zasedeno Američani In ti so postavili popolnoma fašistično vlado, ki izvaja večji teror nad ljudstvom, kot Japonci. KP, sindikati in kmečke zveze so izven zakona. Partizanske enote ofenzivno operirajo proti fašističnim enotam veleposestniške vlade, kljub temu da je 80 odst. prebivalstva nepismenega, ter prav dobro ve, da se je pričela doj>a revolucij. Spopadi med partizani in marionetno vojsko so pripravljalni spopadi pred pravo revolucionarno vojno. Moč vlade fevdalnih posestnikov je v ameriških bajonetih.
Te osvobodilne vojne skupaj zajemajo tfiO milijonov ljudi. Ce prištejemo Se prebivalce LR Kitajske, kjer bo vojaška etapa revolucije kmalu po. polnoma zaključena, dobimo četrtino vsega človeštva. Bogata ozemlja, na katerih ta ljudstva živijo, so temelji evropskih imperijev, In ti temelji se podirajo, doba evropskega imperializma gre h koncu.
Komin[ormisli so za priključitev STO-ja k Italiji
Nadaljevanje s 2. strani še jasno iz njegovili milanskih izjav. Nekaj več je sicer govoril «o nasiljih Jugoslovanov», vendar pa je pripomnil, da mu je «žal polemizirati, ker je njegov namen priti do sporazuma z Jugoslavijo v njeno In naše dobro». Vse seveda na osnovi trostranske izjave z 20. marca. To je večkrat ponovno poudaril in s tem dal zopet razumeti, ma misli pod «sporazumom» edino kapitulacijo Jugoslavije pred italijanskimi imperialističnimi zahtevami. Sforza je med drugim tudi z veseljem ugotovil, da je ZSSR priznala Tržaško ozemlje kot nedeljivo celoto. Prav gotovo je pri tem mislil na parlamentarno debato in Pajettin predlog o «so-luzline migliore». Na koncu govora je omenil raznovrstno orožje, «ki ga lahko uporabimo, če bo potrebno; in med. tem tudi to, da pred svetom pokažemo na novo skrajno krivico — to je na izgubo novega italijanskega ozem ija — krivico, ki bi je ne mogli dopustiti, tudi če nam je vsiljena na podlagi mirovne pogodbe» (pri teh izjavah pa je upošteval Almirantijevo priporočilo).
Sforza se je to pot ponovno posluži! rapalske taktike. Grozi in pritiska po raznih prestolnicah. Da je tolikokrat omenil «častne obveze» pa je čisto razumljivo, ko razna zunanja ministrstva kar molče na njegovo kucanje.
Stališče Jugoslavije
«Itlijanska vlada,» je dejal pred dnevi pomočnik zunanjega ministra Ma-tes, «skuša s sistematično protijugoslo. vansko gonjo podkrepiti in opravičiti svoje teritorialne zahteve». Jugoslavija je podpisala mirovno pogodbo z Italijo, da bi se očuval mir in zaradi dobrih sosedn-ih odnošajev na Jadranu, Vsa sporna vprašanja med Jugoslavijo in Italijo se lahko rešijo, in to je bilo že večkrat poudarjeno, sporazumno. Vendar interpelacije v rimskem parlamentu, ki se bodo te dni ponovile tudi v senatu, ne kažejo težnje, da bi se ti odnošaji uredili v skupnem interesu italijanskega in jugoslovanskih narodov.
Senator Mc Carthy iz države Wisconsin, ni znan samo po tem, da je pred nekaj tedni «odkril» 200 agentov ZSSR v a-me-rIškem zunanjem ministrstvu. M c Carthy je bil tisti, ki je prvič prinesel v
«Sk	Vv£ javnost vest o
jih boljših časil« a1Uičrtu nemške danes že 61-letni •	,	„
Heinz Guderian 0« generala Gu-deriana za reorganizacijo obrambe ZDA». V tem primeru ne moremo reči, da je Mc Carthy lagal. Načrt, ki je bil predložen ena zahtevo ameriških oblasti» v Washingtonu, je realnost. O tem piše eUS News And World Report», ki je direktno inspiriran iz Bele hiše: «Guderianovega načrta kongres še ni sprejel, vendar nam načrt kljub temu kaže smernice za naše bodoče delo».
Današnji 64 letni general Heinz Guderian s hitlerjevskimi brki ni svetu nepoznan. Oficir v prvi svetovni vojni, leta 1919 poklican na
HITLER JE SEL
ostali pa so njegovi generali
NACISTIČNI GENERAL GUDERIAN -REORGANIZATOR AMERIŠKE ARMADE
Devedeset odstotkov Vietnama «rie v svojih rokah čete narodnoosvobodilne vojske Vietmlnka. Francoske kolonialne čet* imajo zasedena samo glavna mesta. Na sliki vidimo borca narodnoosvobodilne vojske, ki čakala * nasedi na butajoče se francoske tanke
vojno ministrstvo weimarske republike. Po prevzemu oblasti Po Hitlerju je bil imenovan za poveljnika tedanjih «Schwan-zcn Kraft-fahrer» — prvega regularnega tankovskega regimenta Reicha. Pozneje je bil vrhovni poveljnik vseh tankovskih čet. Leta 1938 je bil na čelu tiemških čet, ki so vdrle v Avstrijo. Bil je rut čelu nemških tankov, ki so si ob larvi, ognju in solzah utirali pot do poljske prestolnice. Imet je važno vlogo pri zavzetju Francije. Udeležil se je pohoda v ZSSR in še leta 1943 je bil v Nemčiji upanje vseh, ki so mislili, da je mogoča nova izdaja bliskovite vojne. Leta 1944 pa je bil «kot šef generalštaba po atentatu na Hitlerja povišan na najvišji položaj v nemški atrmadi in je namestil Alfreda Jodla».
Po vojni je izdaš svoje spomine na Hitlerjeve zadnje ure.
O Guderianovem načrtu pravijo, da bodo tedaj, ko se bodo njegova organizacijska načela pričela uresničevati, morali odstopiti vsi civilisti t? ameriškem trojnem ministrstvu, skupno z obrambnint ministrom Louisom Johnsonom in napraviti prostor «totalnim vojakom». Guderian priporoča odpravo vpliva civilistov rta vojsko. Vendar pa «dovoljuje» ameriškemu ljudstvu, da more biti predsednik ZDA v vojnem času vrhovni poveljnik suho-zemnih, pomorskih in letalskih sil, ne «želi» pa nobenega hitlerjevskega mehanizma, ki bi se kot sedanje obrambno ministrstvo utiralo pot med predsednikom tn vojaškimi Stabi. Kat poročajo, naj bi pro. ti temu Guderianovemu nasvetu Johnson že protestiral.
Nemškemu generalu gre pred ,vsem s« poenotenje vodstvo ame-
riških vojaških sil v eni sami osebi. Poveljniki raznih vrst orožja, kot Shernum, Bradley, Vanderberg in Collins bi se tudi morali umakniti.
Američani danes torej potrebujejo za uresničenje svojih napad' Inih načrtov Hitlerjeve generale. Medtem ko danes v Angliji samo še občudujejo Rommelovo tehniko v znani knjigi generala Desmunda Youn-ga «Rommel — borec in gentleman», so šli v Ameriki preko te vmesne stopnje pripravljanja javnega mnenja. Veliko so že govorili o ameriških kontaktih z višjimi nemškimi nacističnimi oficirji (ChoUitz in Manteuffel). Prva pogajanja med ameriškimi in nemškimi osebnostmi je pričel, kot je sedaj znano, osebno «arhitekt zračnega mostu» Lucius Clay, bivi; ameriški vrhovni poveljnik v Nemčiji. Pridobili so si vse vojaške osebnosti, kar jih je prišlo s fronte in preostalo iz Nuerenbcrga. Vodja tega nemiko-ameriškega štaba je, kot sedaj vidimo, general Guderian. Guderian je izdelal načrt reorganizacije ameriškega poveljstva in seveda tudi «obrambni načrt» za Nemčijo. Predlagal je tudi Američanom, ko si je popolnoma pridobil njihove simpatije vzpostavitev stalnega nemškega vojaškega stana pod ameriškim nadzorstvom, ki naj bi imel svoj sedež v Bonnu. Pri tem je razumljivo, da ni pozabil na «znanstveno» i>odstvo vojne in prihranil v «obrambnem komiteju» prostor za nemške atomske znanstvenike.
Pri tem lahko zaključimo: Hitler je šel, ostali pa so njegovi generali. Te «brezposelne» so prevzeli danes Američani, prav gotovo v interesu svojih «miroljubnih načrtov» p smislu «totalne diplomacije».
L lUDSKi TEDNIK,
4
Angloameriško področje STO-ja
proti impio ■ proti mizno
To je vsebina letošnjega L maja

Policija je v Ul. Capitelli 4 našla umorjeno 64-letno cunjarko Katerino Fabjančič, ki jo je nekdo najprej umoril, nato pa še zažgal cunje, ki so bile v sobi, da bi zabrisal sled. Policija je prijele njeno 65-letno sestro Vincenco, ker jo sumi, da je sodelovala pri umoru. Starki sta živeli skupaj in sta bili zelo lakomni na de nar. Med cunjami je policija našla nad milijon lir vrednosti v denarju in hranilnih knjižicah.
Ob peti obletnici osvoboditve Severne Italije ni bilo. videti v Trstu nobene italijanske zastave, čeprav so jih šovinisti izobesili na dan volitev v «trpeči» Istri. To je jasen dokaz, da se jim še vedno toži po «lepih fašističnih časih».
V zvezi s propagando za ustanovitev centralne mlekarne je tržaški podžupan izdal odlok, da bodo morale vse mlekarice imeti posebno dovoljenje tržaškega občinskega zdravstvenega urada. Prošnjo za to dovoljenje morajo .opremiti z zdravniškim spričevalom in potrdilom, da bodo dobavljale mleko lastnih krav ali mleko s področja, kjer bivajo. Vse-kako nekam sumljiva skrb za higieno, če so se nanjo šele sedaj spomnili.
Tržaški pionirji iz III. okraja so priredili preteklo nedeljo izlet v Dekane, kjer so se seznanili s svojimi tovariši, ki so jih tudi lepo pogostili.
Žene tretjega okraja so dosegle v prvomajskem tekmovanju velike uspehe. Vpisale so v tem času 20 novih članov v OF, 20 v SIAU, 30 otrok v pionirsko organizacijo. Pridobile so tudi nove člane za kulturna krožka «Oton Zupančič» in «Marušič» ter več novih naročnikov na naše demokratične liste. Nabrale so 69.250 lir za kritje stroškov prvomajskih proslav.
Pri Sv. Ani bodo končno do bili otroški vrtec za slovenske o-troke. Vpisovanje se je začelo pri ravnateljstvu osnovne šole pri Sv. Ani 27 t. m. Dolžnost slovenskih staršev je, da vpišejo svoje otroke v vrtec.
Prvo zasedanje novoizvoljenega okrajnega ljudskega odbora za koprski okraj je bilo v nedeljo v koprskem gledališču. Tov. Beltram je podal politično poročilo ter ožigosal reakcionarno gonjo o volitvah in razkrinkal neštete laži o terorju za časa volitev. Na zasedanju so sprejeli tudi resolucijo, ki obsoja vso to gonjo. Delegati so položili prisego, da bodo zvesto služili delovnemu ljudstvu in branili njegove interese. Nato so izvolili novi okrajni izvršilni odbor. Predsednik odbora je tov. Kralj Franc-Petek, podpredsednik Corsi Ivan, tajnik pa Knez Ivan.
Istega dne je bilo tudi v Bujah zasedanje novoizvoljenega okrajnega ljudskega odbora. Politično poročilo je podal tov. Gorian Anton. V izvršilni odbor je bilo Izvoljenih 15 članov. Med drugimi so bili soglasno izvoljeni v odbor tov. Gorian Anton, Medica Ermi-nij, Kozlovič Anton, Potieka Peter itd.
Na občinski seji v Zgoniku je župan poročal, da se bo skupno z ostalimi slovenskimi župani u-deležil razgovora z generalom Eddlemanom, kateremu bodo objasnili najnujnejše slovenske potrebe. Svetniki so županu priporočili, naj se z vso odločnostjo zavzame za uvedbo dvojezičnosti za slovensko gledališče, slovensko strokovno šolo in sploh za vse kulturne in gospodarske potrebe Slovencev.
Tržaški velesejem bo od 27. avgusta do 10. septembra. Velesejem bo zavzemal 22.000 kvadratnih metrov prostora in bo razdeljen na 9 oddelkov.
Ob letošnji proslavi 1. maja, ko so se vse reakcionarne in šovinistične sile strnile proti demokratičnemu ljudstvu, se še bolj živo spominjamo mogočnih proslav tega delavskega praznika v prvih letih po o-svoboditvi.
Proslava prvega maja je imela že pred prvo svetovno vojno in prva leta po vojni v Trstu revolucionarno vsebino. Tradicija socialnih borb za delavske pravice je imela V Trstu že pred osvoboditvijo globoke korenine. Pri tem naj se spomnimo le borb ob stavki leta 1902, ko je kri delavcev namočila tržašlka tla in borb tržaškega proletariata proti fašizmu v letih 1919-1922.
Z osvoboditvijo so se vse te revolucionarne tradicije le še bolj poglobile in zavze]e bolj množičen obseg. Medtem ko je bil pred prvo svetovno vojno prvi maj v glavnem praznik proletariata, je postal po osvoboditvi praznik vsega delovnega ljudstva, vseh resnično demokratičnih množic. Proslave prvega maja po osvoboditvi so bile tako veličastne in mogočne prav zato, ker se je ravno na ta dan najbolj kazala enotnost ljudskih množic, skovana v dolgi in krvavi osvobodilni borbi Ravno iz te enotnosti in iz bratstva med tu živečimi narodi je vela tista moč in sila, pred katero so se tresli poraženi fašisti in reakcior.arij in ki je povzročala mnogo skrbi tudi okupacijski upravi. Prvi maj ni bil v letih po osvoboditvi le izraz borbe za izboljšanje življenjske ravni delovnega ljudstva temveč je imelo njegovo proslavljanje globlji pomen. Pomenil je tudi praznik osvoboditve, dan ko je tržaško demokratično ljudstvo s pomočjo junaške Jugoslovanske armade porazilo nacifašizem. Obenem pa je pomenil nadaljevanje borbe za ohranitev vseh pridobitev narodnoosvobodilne vojne, bratstva in enotnosti. Prvi maj se je proslavljal v znamenju borbe za krepitev demokratičnega gibanja, kar je bilo glavni pogoj, da se ustvarijo temelji nove družbe, ki ne bi poznala izkoriščanja.
Ob geslih bratstva, enotnosti borbe za ljudsko oblast so se takrat na razne prvomajske manifestacije zgrinjale stotisočglave množice. Ko so se te množice kot ogromen val zlivale po Korzu na Veliki trg in ga napolnile, je lezel tržaški buržoaziji strah v kosti, so fašisti razumeli, da jim je za vedno odklenkalo. Zborovanja na Velikem trgu, povorke po mestu, morje zastav, veličastne baklade in nastopi tisočev telovadcev in pevcev na stadionu pri Sv. Soboti so žive priče, kaj vse so zrrjogle demokratične sile, dokler so bile združene in enotne. Vse ovire, ki jih je postavljala praznovanju prvega maja po nalogu okupacijskih oblasti policija, prepoved ljudem z dežele, da bi prihajali v Trst, bombe teroristov in pretepi škvader, pljuvanje drhali na ljudi v povorkah, vse to ni moglo zadržati demokratičnih množic, ki so se zavedale svoje ogromne sile.
Takšne so bile proslave prvega maja v letih 1946. 1947 in 1948, dokler ni resolucija Informbiroja razbila demokratičnih vrst in vnesla med njene pristaše najbolj gnili socialšovlnizem in oportunizem. Pri tem je ravno proslava prvega maja 1848. leta najboljši dokaz, kaj vse zmore enotnost in borbenost ljudskih množic. Takrat so se vsi sovražniki delovnega ljudstva zakleli, da bodo preprečili praznovanje prvega maja. One dni se nam je zdelo, kot da bi bilo v Trstu obsedno stanje. Angloameriška voj-
PROGRAM
PRVOMAJSKIH PROSLAV
30. IV. 1950 OB 20, URI: TELOVADNA AKADEMIJA Z UMETNIMI OGNJI IN RAKETAMI. PO AKADEMIJI PROSTA ZABAVA DO 1. URE PO POLNOČI.
1. v. 1950 OB 10. URI: KRENE POVORKA S STADIONA «PRVI MAJ» NA ROTONDO PRI BOSKETU.
1. V. 1950 OB 11. URI: ZBOROVANJE NA ROTONDI PRI BO-ŠKETU. PO ZBOROVANJU KRENE POVORKA Z ROTONDE NA STADION «PRVI MAJ».
1. V. 1950 OB 14, URI: TELOVADNI NASTOP, NASTOP FOL-KLORN-- SKUPIN IN ZBOROV NA STADIONU «PRVI MAJ» PO RAZDELITVI NAGRAD PRVOMAJSKEGA TEKMOVANJA IN PO ZAKLJUČKU ŠPORTNEGA TEDNA PROSTA ZABAVA DO 2. URE PO POLNOČI.
ska je bila v pripravljenosti, po višinah so postavili topove in strojnice in jih namerili proti Jugoslaviji, ljudem iz Istrskega okrožja so prepovedali priti v Trst, enako so prepovedali vsem okoličanom. Toda zavednega in navdušenega Ijud-sta ni mogel nihče ustaviti Veliko dopoldansko zborovanje na trgu Perugino in veličastni telovadni in pevski nastop na stadionu pri Sv. Soboti sta bila najboljši odgovor vsem tem izzivalnim in ustrahovalnim ukrepom.
Letos praznujemo prvi maj ob besni gonji in napadih združenih reakcionarnih, imperialističnih in kominformističnih sil na naše resnično demokratično in napredno gibanje. Praznujemo ga po kampanji laži in klevet proti volitvam v coni B, ob izjavah voditeljev KPI, ki hočejo s pomočjo uveljavljanja mirovne pogobe in guvernerja izročiti Trst klerofašistični Italiji.
Ravno zato pa bomo prvega maja še jasneje in odločneje izpovedali, da bomo ostali zvesti borbenim tradicijam proslave prvega maja in da ne bomo odnehali, dokler ne vzpostavimo one enotnosti, ki nani je omogočila toliko uspehov. Mi se ne bomo odrekli bratsvu, ne bomo se odrekli borbenim tradicijam, kakor delajo, ravno vidalijevci, ki se yse te borbe sramujejo, ker se hočejo popolnoma pobratiti s šovinistično buržoazijo, da nas skupno z njo izročijo klerofašističnemu zatiranju.
Pri tem nas ne bodo ustavile ovire, ki nam jih združena reakcija in kominformisti stavljajo na pot. Ustavil nas ne bo niti conski predsednik Palutan, ki je prepovedal lepljenje naših lepakov, ker je bila na njih slovenska zastava, in širjenje prvomajskih gesel, kj reak-cijiniso pogodu.
Prav seznem prepovedanih gesel nam najlepše osvetljuje tesno po-
vezanost med tržaškimi iredentisti in kominformisti. Crtali so geslo za obnovo moči in borbenosti naših razrednih Enotnih sindikatov. Ni jim bilo pogodu geslo, kj pravi, naj bo 1. maj obsodba politike imperializma, ki hoče mešetariti z našim ozemljem na škodo ljudskih interesov, demokracije in miru. Napoti so jim bila gesla o podpori delavcem v coni B, V Jugoslaviji in v Italiji, ker so nasprotni gradc nji socializma v Jugoslaviji in borbi italijanskega delovenga ljudstva proti klerofašistom in vsem izkoriščevalcem. Ni jim ugajalo geslo, ki poziva delavce in kmete, komuniste in antifašiste v borbo proti imperializmu in vojni, za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov, proti vsakovrstnemu zatiranju in izkoriščanju, za demokracijo in socializem. Prepovedaliso tudi geslo: «Naj bo 1, maj nova zmaga proti oportunizmu in birok-ratični kominformistični reakciji, likvidatorju enotnosti in dosledne borbenosti ljudskega delavskega gibanja!»
Zato pa se bomo mi še vztrajneje in trdovratneje borili v znamenju teh gesel in njih prepoved nas bo še bolj bodrila in nas prepričevala o naši pravilni poti. Danes, ko praznujemo 1. maj, v teh odločilnih dneh b.orbe demokratičnih sil za resnico in za revolucionarnost demokratičnega gibanja, združimo vse sile y borbj proti imperalistàn, reakcionarjem in kominformistoin, pomagajmo vsem zavedenim poštenim demokratom, da najdejo pravo pot, in razkrinkujmo ob vsakem koraku in ob vsak, priložnosti izdajstvo kominforinistov nad slovenskim življem in nad vsem demokratičnim gibanjem tega ozemlja in vsega sveta!
Naj živi prvi maj, dan borbe proti vsem sovražnikom demokratičnih sil!
V DRATSKEII ODIEMU
nadaljujeo kominformisti in iren-dentisti gonjo proti coni B, Jugoslaviji in Slovencem
Gonja proti ljudski oblasti v coni B in proti Jugoslaviji je dosegla ob volitvah in po njih svoj višek in se je v zadnjih dneh, kakor se pač dogaja z vsako stvarjo na svetu, polegla. Ostalo pa je od te gonje še bolj tesno zavezni štvo med' šovinisti in informbiro-jevci, ki se kaže ob mnogih prilikah. Ta gonja pa je tudi dokončno razkrinkala vso politiko ko-mlnformistov ,in vsem pokazala kako daleč so šli v svojem šovinizmu.
Brez dvoma Je, da so holteli šovinisti s to gonjo napraviti med slovenskim in italijanskim življem globok prepad, vzbuditi mržnjo in preprečiti vsak poskus sporazumevanja o tržaškem vprašanju med italijanskim in jugoslovanski, mi narodi. O tem nam najbolje priča dejstvo, da so ravno ob tej kampanji poklicali iz pozabe razne lističe šovinističnih strank, ki so tako klavrno umrli. Tako smo zopet zagledali fašistično «Fiacco-lo», «L’Ora Socialista», gl.-jšilo demokristjanov «Prora» itd, kar pomeni, da je Rim zopet založil prazne «kaše» italijanskih Iredentistov.
Najboljše potrdilo za zavezništvo med šovinisti in informbirojevcl pa je bila sobotna stavka, ki naj bi bila nekak protest proti terorju
v coni B. Stavko je «Camera del Lavoro», industrijci in trgovska udruženja so se ji takoj pridružili, saj so jo ravno oni naročili. Pridružili pa so se ji tudi Enotni sindikati. Take stavke še ni videl svet. Pomislite, delavci in kapitalisti na isti črti v politični stavki! Isti industrijci, ki so odklanjali delavcem revnih 48 lir poviška draginjske doklade ter jih prisilili, da so 3 tedne stavkali za to doklado, naj bi sedaj po zaslugi kominformlstov postali politični zavezniki delavcev v brobi proti ljudski oblasti!
Toda ta stavka še ni bila dovolj. Istega dne so tudi y tržaškem občinskem svetu izkoristili sejo, ki je bila namenjena razpravljanju p ustanovitvi centralne mlekarne, za nove izpade proti ljudski obla sti v coni B in za šovinistično gonjo proti Jugoslovanom- sploh. Zupanu Bartoliju in njegovim pajdašem so se vsi navdušeni pridružili informbirojevci, ki so demokristjane in fašiste celo prekašali v blatenju Jugoslavije.
Zastopniku Ljudske fronte tov. dr. Deklevi pa je vsa ta drhal skupno z županom odvzela besedo, ker so se bali, da bi razkrinkal lažno časopisno gonjo o terorju
med- volitvami. Vsi divji so kričali na tov. Deklevo, pri tem pa sta se še prav posebno odlikovala Bidovec in Malalan, ki sta se tako ojunačila, da sta v samem občinskem svetu zmerjala tov. Deklevo po slovensko. K vsej tej komediji v mestnem svetu je treba še dodati skupne napade kominformi-stov in sodrge iz ul. Cavana na mirne potnike, ki prihajajo s par. nikom iz Kopra, in ogaben napad napovedala j te druščine na demokrate, ki so počastili obletnico žrtev y Ul. Ghega.
Proti vsej tej gonji so zavzele naše organizacije jasno in odločno stališče. Sindikalni akcijski odbor Je že takoj v začetku obsodil šovinistično stavko in pozval delavce, naj se borijo proti vsem takim poskusom in naj se stavke vzdržijo. V torek Pa je ta odbor podal svojo izjavo, v kateri poudarja, da je bila sobotna stavka le izprtje In poziva delavce, naj razkrinkuje-jo kominformiste in njihovo politiko ter ne dopuščajo, da se tu seje mržnja med narodi.
Svojo izjavo je dala tudi Slovansko italijanska ljudska fronta v Imenu vseh demokratičnih antifašističnih organizacij. V izjavi Ugotavlja, kako je razvoj zadnjih dogodkov zopet pokazal, da služi tržaško vprašanje italijanskim imperialistom za ponovno oživljanje fašizma in njihovih ekspanzionistič. nih teženj. Obenem ugotavlja, kako se ob tej priliki kaže vsa težina kominformističnega izdajstva interesov delavskega razreda, demokracije sploh, slovansko-italijan. skega bratstva ter načel enakopravnosti- in sodelovanja med narodi.
Nai bo Imaj iva /masa proti oportunizmu in bMični komintormisini reak
mil	__1__•lil	II	■• la I I -	•	■
5. obletnica osvoboditve
v luči politike interesnih sfer med velesilami
Ko proslavljamo prvi maj, praznik delavcev, in vseh demokratičnih množic, proslavljamo tudi o-bletnico osvoboditve Trsta in bližnje tržaške okolice od nacistov in fašistov in izpod imperialistične 'Italije sploh. Čeprav, je namreč italijanska suverenost nad. tržaškim ozemljem prenehala šele z uveljavljenjem mirovne pogodbe, je dejansko prenehala že prej ob osvoboditvi, ko je slovensko in italijansko demokratično ljudstvo s svojo borbo dokazalo, da nima tu italijanski imperializem prav nič iskati.
Osvoboditev Tržaškega ozemlja, pri kateri so ob boku Jugoslovanske arma.de prispevale časten delež demokratične množice Trsta, organizirane V bataljonih p.elavske enotnosti, je bila plod dolge in krvave borbe slovenskih in italijanskih demokratičnih množic proti fašističnemu in nacističnemu okupatorju.
V dneh, ko praznujemo obletnico osvoboditve Trsta, praznujemo tudi obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, ki je imela tako važno vlogo pri tej osvoboditvi, ki je bila njen glavni temelj in pogoj. Brez Osvobodilne fronte in osvobodilne borbe, ki jo je fronta vodila, bi osvobitve Trsta in osvoboditve slovenskega naroda sploh ne bilo. Osvobodilna fronta, ki je V začetku nastala kot koalicija, je v borbi sami kmalu nujno dobila značaj enotne vsenarodne organizacije, ki je vodila slovensko revolucionarno gibanje za narodno in socialno o-švpbdditev. Ravno zaradi tega svojega dvojnega značaja pa je njena ideja in organizacija kmalu prodrla preko meja bivše Slovenije, zajela slovensko ljudstvo, ki je 25 let ječalo v fašistični sužnosti, in s svojo napredno socialno vsebino pritegovala in pritegnila tudi italijanske demokratične in delovne ninožice V Trstu.
Osvobodilna fronta je že leta 1511 pognala globoke korenine med slovenskim ljudstvom v Trstu in se
trjevalo bratstvo med narodi In italijansko demokratično ljudstvo je pozdravilo Jugoslovansko vojsko kot svojo osvoboditeljico. In ta vojska se je z veliko hrabrostjo borila za Trst in tisoči njenih borcev so padli zadnje dni borb za našo svobodo. Bora Jugoslovanske vojske so se namreč zavedali, da gredo na pomoč ljudstvu, ki se je borilo za svojo osvoboditev in priključitev. k Jugoslaviji, zavedali so se, da je to naša zemlja.
V onih slavnih dneh so s svojo junaško borbo borci enot Delavske enotnosti in Jugoslovanske vojske dokončno razkrinkali in razgalili italijansko imperialistično in reakcionarno družbo, ki si je nadevala naslov. CLN-a s skritim namenom, da bi se pod tem blestečim imenom polastila, oblasti in tako nadaljevala delo nacistov in fašistov. Ob tej junaški borbi so se ■ razblinile vse laži o njihovih fantomskih bataljonih in poznejši dogodki so pokazali, da je resnično demokratično ljudstvo Trsta s svojo odločnostjo razbilo poskus italijanskih imperialistov, da se kljub porazu obdržijo v Trstu. Zato je danes še toliko bolj podlo in brezumno početje tržaških komin-formistov, ki krepijo s svojo politiko pozicije istih reakcionarnih in imperialističnih italijanskih sil ter s tem uničujejo sadove neizmernih žrtev tržaškega demokratičnega ljudstva in tako pljujejo na vso njegovo borbo.
Kakor so se leta 1941. jugoslovanski narodi uprli in so ob boku zavezniških sil prispevali razmeroma največ žrtev za osvoboditev Evrope izpod nacizma in fašizma, tako se je tudi dve leti pozneje dvignilo v. borbo proti nemškemu okupatorju italijansko delovno ljudstvo v. Severni Italiji ter se končno 25. aprila 1945. osvobodilo in praznuje tudi v teli dneh svojo takratno osvoboditev.
Ta borba italijanskega ljudstva je ustvarila temelje in pogoje za
širala in krepila, postala jedro vseh antifašističnih organizacij in kazala tudi antifašističnim lUUija-nom pot borbe in socialne osvoboditve. Pod krepkim vodstvom Ko-.munistične partije je Osvobodilna .fronta rasila in pripravljala tla osvoboditvi kljub neštetim žrtvam, kljub terorju collottijevcev. in nacistov. In prišel je končno oni svetli in veliki dan, ko je po hudih in težkih borbah prikorakala v Trst Jugoslovanska vojska, ko so se èdinice IV. Armije, IX. in VII. Korpusa združile s hrabrimi borci bataljonov Delavske enotnosti, ko so se razne . CLN-ovske brigade razpustile kot sneg ne soncu in so se Nemci v majhnem številu obupno upirali samo še ne gradu in v sodnijski palači- V onih veličastnih dneh se je v skupnih borbah po tržaških ulicah krepilo in u-
Ijudsko oblast in socilizem v Italiji, kakor sta se uresničila z borbo v Jugoslaviji. V takih pogojih bi bili z lahkoto rešili vsa vprašania lei povzročajo danes toliko trenj med obema državama. Ni v tem članku naš namen razpravljati, zakaj v Italiji niso bile uresničene pridobitve narodnoosvobodilne borbe tako kot v Jugoslaviji, vendar pa memamo kljub temu ob tej priliki ugotoviti, da pada krivda za vse to v prvi vrsti na oportunistično politiko Komunistične partije Italije, ki ni bila sposobna zagotoviti zmage italijanskega delovnega ljudstva, ki je to zmago že izvojevalo z orožjem. Vse to pa zato, ker ni vodila samostojne politike v skladu s pogoji p Italiji, temveč se je ravnala po nasvetih oportunističnih krogov v. Sovjetski zvezi, ki se niso hoteli zameriti italijanski buržoaziji in Anglo-ame-rikancem.
Zaradi take politike Sovjetske zveze se je tudi veliko veselje naših ljudi kmalu spremenilo v veliko'žalost, ko so morale jugoslovanske osvobilne čete po 40 dneh zapustiti Trst. Ta žalost je bila tem večja, ker takrat si ni mogel še nihče predstvaljati, kaj je bilo v ozadju tega odhoda Jugoslovanske vojske. Potrebna je bila resolucija Informbiroja, da je tudi to poglavje zakulisnih političnih spletk velesil na račun malih narodov prišlo na dan, da je prišlo na dan dejstvo, da je morala Jugoslovanska vojslca zapustiti svoje kraje, osvobojene za ceno tolikih žrtev, ker jih je Sovjetska zveza prepustila vplivu zapadnih velesil po razdelitvi intei-esnih sfer na Balkanu in na tem ozemlju.
Toda naše ljudstvo zaradi tega ne bo obupalo. Ravno vsa, Osvobodilna borba in osvoboditev. Trsta sta nam najbljši zgled, kaj vse zmore majhen narod, če je zvest idealom svobode in socializma in če v svoji borbi ne pozna kompromisov ter nikoli ne kloni-
CVETKE
iz tržaški li listov
Gonja o istrskih volitvah se je polegla, toda ne bo odveč, če omenim« še nekaj odmevov teh volitev.
«Vita Nuova» kljub svojemu podnaslovu «katoliški list» ogabno laž« v prepričanju, da ji bo pač škof dal odvezo. Pod ironičnim naslovom: Plebiscit v coni B-Delni rezultati volitev», piše da so v Istri pretepli in r** nili na stotine ljudi, dva pa sta umr» la od strahu. V uvodniku pa piše4 Istrani prihajajo v Trst, gledajo volne ladje, gledajo vojake, gledajo številne policiste in pravijo: zakaj n« pridete dol k nam, zakaj ste se ustavili tukaj? Čakamo vas že od prvlB dni maja 1945».
O onih dveh mrtvih je že naš tisk poročal, da sta umrla več tednov pred volitvami. Oni «Istrani», ki jim ugajajo policaji in angloameriške ladje pa bodo še čakali, prav potrpežljiva čakali, dokler jih ne bo bog vzel k sebi», kakor se pravi v slogu omenj» nega katoliškega lista, ali po tržaško: Speta maš...»
«Delo» ima v svojih manšetah neka gesla in piše: «Da zaustavimo kri, ki v coni B teče v potokih, zahtevajmo spoštovanje mirovne pogodbe in V! skrajnosti plebiscit...
...in priključitev k Italiji», so pozabili povedati, ker to sme la Pajetta. Amak potoki krvi, to pa že prekaša vso fantazijo! To je res vredno Homerja ali pesmice o krvi, ki bi gnala kamne tri. To prekaša celo «linčanjea Tandulla.
Nekaj prizorov iz osvobodilne borbe za Trst
Šovinistična enotna fronta, k# se v svojem sovraštvu do vsega, kar je slovenskega, vedno jasneje manifestira v čudovitem soglasju od skrajnih desničarskih «miši», do kominformi-stičnih «levičarjev», se kaže vedno bolj' enotna tudi v napadih na slovensko šolo. Sicer se od časa do časa oglasi v «Delu», Morana all celo sam veliki «zaščitnik» Bidovec, da napiše nekaj, kar naj bi bilo v obrambo slovenske šole, toda vsakdanja praksa dokazuje, da služijo ti članki le za varanje slovenskih pristašev kominforma in morda zadostujejo še za pomirjenje otopele in zastrupljene vesti piscev samih ali kakega drugega «zaščitnika»> ki konkretno ne napravijo v obrambo slovenske šole prav nič, ker bi gotovo tako konkretno delo bilo v nasprotju z «internacionalizmom» kominformtetičnega ko-
Vidalijevski izpadi proti slovenski šoli
Tabor partizanov in borcev IX. Korpusa proslava seste obletnice ustanovitve «Tržaške brigade»
_ V soboto 6. in nedeljo 7. maja 1950 bo v Lokovcu pri Cepovanu velik «Tabor partizanov» katerega se bodo udeležili partizan in borci iz Trsta, cone «B», STO-ja in Slovenije.
Ob tej priliki se bodo ponovno sestali partizani in borci iz narodnoosvobodilne borbe, vsi ki so skupno prehvali kri ter se borili proti nacifašistič-nemu okupatorju, ga premagali in spodili iz naše zemlje.
Sestali se bodo Slovenci, Italijani, borci, komandirji, komisarji, intendanti, kurirji, bolničarji, kuharji itd., ki so si že v borbi postali bratje, brez razlike na narodnost na čin in položaj, samo z enim cijem; boriti se za boljšo bodočnost delovnega človeka.
Pohiteli bomo zopet v kraje, kjer smo preživljali težko borbo proti okupatorju. V teh krajih nam je znana vsaka stezica, vsak kamen, vsaka vas in vsak hrib. Marsikdo je s svojo krvjo poškropil to zemljo in doprinesel svoj delež za osvoboditev. Obiskali
bomo gozdove, varno zavetišče partizanom v NOB. Videli bomo nove strehe, nove hiše v vaseh, ki so jih požgali fašisti. Sestali se bomo s starimi znanci, novimi ljudmi zadrugarji. Videli bomo uspehe delovnega poleta kmečkega ljudstva na Primorskem ob podpori nove socialistične Jugoslavije.
Skupno s tamkajšnjim ljudmi bomo obujali spomine na težke dni, tam se bomo srečali z Lokavci, Cepovanci in drugimi. Prihiteli bodo iz Tribuše, Cerknega, Bača. Kanala, Vipavske doline in Brd. Obnovilo se bo bratstvo ki je prevevalo Primorsko med NOB. Začrtali si bomo pot za nove podvige v Jugoslaviji in coni «B» za utrdite\ Ljudske oblasti, tovariši iz Trsta pa za borbo proti imperializmu in šovinizmu.
Vsak udelženec tega Tabora partizanov bo odnesel lepe spomine, ki jih bo preživel s svojimi bojnimi tovariši v partizanskih krajih.
va.
Na desetine imamo zabeleženih konkretnih primerov, ko znani ko-minformistični organizatorji na bazi propagirajo brez krinke prestop slovenskih učencev v italijansko šolo. Ob priliki jih bomo vsaj našteli. Najbolj predrzno in odkrito so se postavili proti slovenski šoli kominformi-sti na Vrdeli ali v Koloniji, ko so s številnimi lepaki nesramno napadli tovarišico, ki z dodatnim poukom pomaga slovenskim učencem tega okoliša pri učenju. Iz tistega predela je že lansko leto nekaj otrok slovenskih staršev odšlo v italijansko šolo, da tako zadostijo svojemu «intemacionali-stičnemu» mišljenju. Prav gotovo si ti ljudje želijo, da bi jim letos še drugi sledili. Zato je bil potreben ogabni napad na učiteljico. Četudi nima ta učiteljica nikakih diplom, na kar se je v svojem jezuitskem člančiču obesilo tudi «Delo» kot na rešilno sla. mico, je vendar našim učencem mnogo koristila, kar so ji priznavali pred dvema letoma prav tisti, ki jo danes napadajo. Toda velika večina ljudi v Kolonji je vendar v svojem bistvu poštena. Zato je bilo marljivo pisanje tolikih lepakov brez vsake koristi, ali bolje rečeno, v škodo avtorjem tega gnusnega napada. Učenci in njihov! starši so bili ob tem napadu ogorčeni in užaljeni in tudi ljudje, ki se še vedno prištevajo med vidalijev-ce, so to dejanje svojih «voditeljev» obsojali.
Tem poštenim, a zapeljenim ljudem, bo prav gotovo tudi ta primer pripomogel, da se bodo končno do kraja osvetili.
Tudi kameleonska Morana se je uvrstila aktivno med one, ki hočejo škodovati slovenski šoli. Ne bomo tu razpravljali, ali zavestno ali nezavestno: če zavestno, je to dokaz njene popolne pokvarjenosti, če nezavestno, I dokaz popolne omejenosti. Prišla je
V manšeti na levi strani pa pišejo: «Slovenci! Predlagajo, naj si fašist Tito pogoltne Kras, Barkovlje, Sv. Ivan, Kolonkovec, Skedenj in Breg. Ali veste, kaj nas čaka, ako se t« zgodi? To kar se danes dogaja v Jugoslaviji in coni B, kjer je ljudstvo predano rokovnjaškim tolpam imperialističnega hlapca Tita. V imenu svojih ljudi, v imenu svojih bratov onstran meje ne dopuščajmo tega.
na roditeljski sestanek nižje gimnazije, četudi nima svojih otrok na tej šoli. Torej je prišla v določeni politični funkciji. Seveda se je oglasila k besedi in zahtevala, da šola sama organizira dodatni pouk «za šibkejše» dijake, četudi je bila prepričana, da je to v danih razmerah nemogoče. Ta
njena zahteva naj bi služila le za maskiranje njenega napada na napore vseh onih ljudi, ki izven šole poizkušajo pomagati našim dijakom z in-strukcijami, da se izboljšajo njihovi uspehi. Ce bi ji slovenska šola bila res pri srcu in bi jo skrbel napredek našega dijaštva, bi raje zbrala okrog sebe dijake in jim pomagala pri njihovem študiju. Prav gotovo bi je pri tem nihče ne terjal za profesorsko diplomo, temveč bi sodil njeno delo po uspehih. To bi bilo vse bolj koristno za prospeh slovenskega šolstva kot pa njeno zlonamerno sumničenje. Toda Morana tega ne bo napravila, ker je zašla v močvirje, kjer se vedno globlje pogreza. V isti ravni črti so Kapljevi napadi na Dijaški dom, «Giornalove inchieste» o slovenskih srednih šolah, Sciolisovi in Gridellije-vi točni podatki o našem šolstvu in eksplozija ob Dijaškem domu. Kdo bi si kdaj mislili, da bo znala Morana tako temeljito obračunati s svojo tako «sramotno preteklostjo».
Ali sle že
nnrcCenina
L IUDSKI TEDNIH
‘i
Ree čudno. Se ni dolgo tega, ko M tržaški informbirojevci dejali: Se e« mesec, še tri mesece itd. življenja ima titifašistični režim in so celo stavili na to. Sedaj pa se boje, da bi slovenski kraji prišli pod Jugoslavijo, ki tm po njih govorjenju kmalu njihova. Torej kakor vedno sami sebe postavljajo na laž. Hm, Mitko se boji za Kolonkovec, no saj se razumemo. Ker «Delo» uporablja v njegovi zadnji številki za nas nov izraz (Rudi Blažič nam pravi «IJndožrci») bi morali v manšeti še dodati: «Ce pride sem Jugoslavija, vas bodo spekli na ražnja in požrli». Kaj hočemo, ljudožrci M pač vsega zmožni.
«11 Lunedi» poroča o ganljivem sprejemu goliardov pri tržaškem županu Bartotiju. Vsi so bili na tem sprejemu ginjeni, župan je od ginjenosti jecljal in solze so mu zalival« besede (na žalost nima brade). Student iz Reggio Emilia (tam kjer streljajo na delavce in kmete) se je vrgel županu v naročje in pretresljivo vzdihnil: «Ne moremo govoriti, ampak samo jokati». Po zamenjavi zv stav vzdihov in podobnega je župan študentom dejal: «Pustite Trstu lep spomin o sebi. Vsa ta okinčana in hrupna mladina, ki hodi po ulicah, spominja Trst na domovino, po kateri tako slepimo, in nam polni srce z ver likimi upi.»
In študenti so res zapustili krasne spomine pri Tržačanih. Da ne govorimo o raznih nemoralnostih, naj navedemo le odgovor, ki ga Je dal neki šofer študentu, ki Je beračil s svojim klobukom okoli meščanov prispevke za študentovsko krokanje. Student je šoferju dejal: «Mi predstavljamo tu Italijo». In šofer mu Je odgovoril: ■Da, da vidim, vidim, pa saj Je še nismo pozabili.»
6
ljudski TEDNIK
Iz republik Jugoslavije

CK LMS je imel tvoj dvanajsti
plenum, na katerem so obravnavali predvsem socialistično vzgojo mladine in utrditev mladinske or. ganizacije.
V tovarni «Rade Končar» so montirali 60 tonski žerjav. Montirali so ga z domačo pomožno napravo.
Tovarni montažnih gradbenih elementov grade v Zagrebu io Splitu. V njih bodo izdelovali sestavne dele za več vrst montažnih hiS. Prihodnje leto bodo postavili ie nove take tovarne, tako da bo letna zmogljivost teh obratov znašala 12.000 stanovanj.
12 krat več svinčene rude kot v letu 194S izkopljejo v rudniku Zletovo v Makedoniji. Odkrili so nove plasti svinčene rude, kar zagotavlja veliko proizvodnjo.
Stiri smrtne žrtve je zahtevala nesreča v Velenjskem rudniku. Ob prelomu stropa dveh odkopov se je pojavila izredno velika količina plina in izpolnila velik del jamskih prostorov. Reševalcem se je posrečilo rešiti vse ostale rudarje, ki so delali v rudniku.
23.500 otrok iz Slovenije je v letu 1949 letovalo v počitniških kolonijah.
Motorno ladjo «Makedonija» so končali v Rotterdamu. Ladja ima
9000 ton nosilnosti, motor pa zmogljivost 5000 konjskih sil. Ladja doseže 13.5 milj na uro. Opremljena je z najboljšimi dvigalnimi napravami. Sredi maja bo priplula na Reko.
Peto obletnico javnega tožilstva so praznovali v Beogradu s svečano akademijo. Govoril je javni tožilec FLRJ dr. Josip Hrnče-vič.
120 km dolgo progo Split-Livno so začeli trasirati. S to novo progo bo povezana dalmatinska Zagora in del Bosne z dalmatinskim primorjem.
Jugoslavija sodeluje na mednarodni razstavi gradbene industrije v Manchestru. Jugoslovanski paviljon, ,v katerem je razstavljen jugoslovanski les, je po mnenju strokovnjakov po kvaliteti in ureditvi najlepši na razstavi.
Na površini 480 ha bodo letos razširili vinograde v okolici Poreča, Rovinja, Buzeta in Pazina ter na otokih Lošinju in Pagu.
Za 2100 odst. se je povečala medicinska in farmacevska proizvodnja v povojnih letih.
Ostružniški most čez Savo bo po lepoti konstrukcije in izdelavi visoko presegel znani Pančevski most pri Beogradu. Preko mostu bosta lahko vozila istočasno dva tovorna vlaka. Zdaj polagajo stebre. Dve polni kompoziciji vagonov gradiva gredo za steber, ki je 18 do 20 metrov pod rečnim koritom.
Velika ležišča oniksa so odkrili pri Svetozarevu. Sedaj pripravljajo, da odprejo rudnik, do konca petletke pa bodo v Svetozarevu zgradili tovarno za obdelavo oniksa in za izdelavo številnih okrasni^ in koristnih predmetov.
Enoletno novinarsko šolo so odprli v Skopiju.
Za novega poslanika FLRJ v Londonu je imenovan dr. Brilej, dosedanji namestnik zunanjega ministra.
Stalno lutkovno gledališče so odprli v Ljubljani. Prva predstava je bil Levstikov klasični «Martin Krpan».
Med rudarji NR Hrvatske je preko 1400 udarnikov.
S sajenjem tobaka so pričeli v Hercegovini.
Drugo visoko peč so montirali v železarni Caprag pri Sisku.
V bližini Kragujevca so odprli nov rudnik premoga, ki je po kakovosti podoben trboveljskemu.
V tem novem bazenu so velikanska ležišča premoga.
10 novih plovnih objektov Je izdelala ladjedelnica «Tretji maj». Uporabljali jih bouo za čiščenje morskega dna v pristaniščih in za dovoz materiala.
NovatorJa Franjo Tot m Viktor Janič sta skonstruirala nov stroj za kovanje igel za strojno pletenje.
Ze S traktoristov iz Belega Manastira dela za drugo petletko.
Na makedonskih državnih posestvih končujejo z letošnjo pomladansko setvijo.
Z ZASEDANJA LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ
Ob medsebojnem snošlovanje
Je vlada FRLJ pripravljena sodelovati z vsemi državam!
25. aprila so se sestali y Ljudski stajpščini na zasedanje novi ljudski poslanci, iti so bili izvoljeni na volitvah 26. marca t. 1. Prve seje se je udeležil .tudi maria] Tito s člani vlade ter znanp britanska javna delavca Conny Zilliacus in John Rogge.
Na ločenih sejah Zveznega sveta in sveta narodov so izvolili verifikacijska odbora, ki sta verificirala poslanske mandate. Po zaprisegi ljudekih poslancev je bila izvolitev predsednikov. Za predsednika Sveta narodov je bil izvoljen tov. Josip Vidmar, za predsednika Zveznega sveta Pa Vladimir Simič.
Naslednji dan je bila ukupna seja obeh svetov, na kateri je bilo podano poročilo Prezidja Ljudske skupščine FLRJ ter izvolitev novega Prezidi ja. Za predsednika Prezidi ja Ljudske skupščine FLRJ je bil ponovno izvoljen dr. Ivan Ribar, za podpredsednike pa so bili izvoljeni Mošn Pijade, Filip Lakus, Josip Rus, D juro Pucar, Djnitar Vlahov, Marko Vujačič in Mile Peruničič. Peruničič je bil izvoljen tudi za tajnika Prezidija.
Po izvolitvi je maršal Tito predložil skupščini predloge za novo vlado in v nekaterih točkah prikazal smernice, katerim namerava slediti nova jugoslovanska vlada v svoji zunanji politiki.
Nova vlada mora vzpostaviti sodelovanje na gospodarskih in na vseh ostalih področjih z vsemi dr-žavapii, ki so pripravljene sodelovati na podlagi medsebojnega spoštovanja enakosti in neodvisnosti. Sodelovanje mora nova vlada vzpostaviti z vsemi onimi državami, ki odkritosrčno stremijo za okrepitev miru in za pravično rešitev mednarodnih še nerešenih vprašanj.
Pred OZN bo vlada tudi v bodoče branila tudi pravice vseh majhnih držav in kolonialnih ljudstev za neodvisnost in svobodo, t. j. za pra-
vico, da ta ljudstva sama svobodno koristi odločajo o svoji usodi.
Jugoslovanska vlada se bo borila tako s propagando kakor v mednarodnih ustanovah proti politiki ustvarjanja blokov in interesnih sfer, ker je prepričana, da predstavlja taka delitev sveta skrito nevarnost vojn. Vada FLRJ je prepri-čana, da je mir mogoč samo v okviru OZN z neutrudnim iskanjem načinov za rešitev mednarodnih vprašanj.
Zvezna vlada bo okrepila svoje delovanje zg razširjenje jn utrditev kulturnega, znanstvenega in športnega delovanja z drugimi državami.
Tudi y. bodoče bo Zvezna vlada uporabila vse sile za dosego kar najboljših odnoeoy s sosednimi državami. Zeli si tesnega sodelovanja z Itahjo, ker je mnenja, da nekatera še nerešena vprašanja med obema držsvamg ne morejo predstavljati povoda za poslabšanje odnosov.
Prav tako se bo Zvezna vlada trudila za izboljšanja odnosov med FI JI J in Grčijo. Dobri odnosi med obema državama bodo mogli prispevati k okrepitvi miru na Balkanu.
Vlada FLRJ z žalostjo ugotavlja, da zaradi odkrito sovražnega stališča Sovjetske zveze in držav Ljudskih demokracij ne more s svoje strani storiti ničesar za zboljšanje odnosov s temi državami. Vlada in narodi Jugoslavije gledajo že vedno
simpatijami na narode teh držav in niti vlada niti jugoslovanski narodi ne gojijo nikakega sovražnega čustva do teh držav ter niso doslej storili ničesar, kar bi lahko omadeževalo čast socialistične FLRJ.
V zaključku svojega govora je maršal Tito poudaril, da bodo jugoslovansko vlado vodiJe v zunanji politiki vedno le koristi lastne države, ki jih ne namerava na noben način žrtvovati.
JOHN ROGGE M C0NNY ZIIJJACOS V JUGOSLAVIJI
JUGOSLAVIJA JE V NOTRAJINIH IN MEDNARODNIH VPRAŠANJIH
trdno zgradila svoje stališče
Amerikance John Rogge in Anglež Conny Zilliacus, ki sta bivala delj časa v Jugoslaviji in prepotovala velik del države, si ogledala tovarne, električna podjetja, stanovanjska naselja, kmečke zadruge, šole, otroške domove, zborovanja itd., se razgovarjala z možmi in ženami vseh poklicev od voditeljev do navadnih članov Partije in Ljudske fronte ter nepolitičnih oseb, sta izjavila, da jima jo ogled Jugoslavije omogočil, da sta prišla do več skupnih zaključkov, in sicer:
«Da jugoslovanska vlada in narodi Jugoslavije grade socializem.
To pomeni, da napredujejo na poti industrializacije države, ki je last ljudstva in kolektivizacije kmetijstva po zadružnem gibanju na vasi, na poti, ki jo je postavil petletni plan.
Da ni prelom s Kominformom niti malo oslabil narodne enotnosti niti zmanjšal poleta graditve socializma v Jugoslaviji. Nasprotno, ta prelom je spravil na površje In ojačal nekatere osnovne težnje v jugoslovanskem komunizmu, ki se razlikuje od sovjetskega komunizma. To se nanaša posebno na vzpodbujanje ljudske iniciative po sindikatih, kmečkih delovnih zadrugah, Ljudski fronti, krajevnih in oblastnih ljudskih odborih, v 1 mi poudarku na svobodni in živahni diskusiji, ki se vodi po vsej državi v zvezi s prelomom' s Kominfor-
književnosti, znanosti in umetnosti, na vedno večjem poudarjanju pomena demokracije ter pravic manjšin in posameznikov — v smislu, v kakršnem razumejo te izraze na zapadu — kakor tudi na bistvene elemente socialistične družbe. Bistvena je tudi iskrenost, s katero jugoslovanski voditelji govore o teh stvareh v svojih javnih govorih in v zasebnih razgovorih, priznavajoč, da je treba že marsikaj storiti, toda zahtevajoč, da kritika in tisto, kar bi moralo služiti kot kritika, ugotovi in preceni dejstva in da govori resnico.
Ti in drugi elementi razvoja Kažejo, kako jugoslovansko vlado in ljudstvo — ki se sklicujeta na pravico osebnega razsojanja nasproti načelu avtoritete y sporu s sovjetskimi voditelji — logika položaja navaja k temu, da sledita stopinjam zgodovinskih borcey za svobodo v Evropi in Ameriki in se sklicujeta na vrednote humanizma in liberalne civilizacije.
V mednarodnih vprašanjih je Jugoslavija trdno zgradila svoje stališče ng nacionalni neodvisnosti, pravicah malih narodov in načelih, smotrih in obveznostih iz Ustanovne listine OZN kakor tudj na zakonih, ki bi morali vladati y odnosih med vsemi državami, veliki-in malimi, kapitalističnimi
in medsebojno spoštujejo pravico, da vsak vodi svojo državo na svoj lasten način.
Jugoslavija dokazuje, da je mogoč komunizem, ki ne veruje, da je potrebno stopiti v enega izmed dveh blokov, ki delita svet in kopičita orožje drug proti drugemu, ki vztraja na Združenih narodih kot alternativi, ki je potrebna kot ravnotežje sil in je edina pot, da se doseže mir. Ta komunizem vliva zaupanje v svojo zunanjo politiko s hrabrostjo in močjo svoje domače politike in z dejstvom, da si iskreno in resnično prizadeva, da bi stopal naprej k uresničitvi vedno višje in višje demokracije in svobode kot sestavnega dela socialistične družbe, ki jo gradi.
Ce ima napredno javno mnenjič na zahodu pogum, da pogleda v oči dejstvom in misli s svojo glavo, potem se bo težko izognilo sklepu,: da daje jugoslovanski komunizem evropskemu socializmu novih moči, svetovnemu miru pa še eno no-; vo priložnost. Zahodnoevropski in ameriški socialisti ter napredni ljudje lahko odločno zahtevajo prijateljske odnose z jugoslovanskim komunizmom, ker se zavzema za nacionalno neodvisnost in Združene narode in ker njegova zunanja politika ustreza in globoko vpliva na prizadevanja njegove notranje; politike, da bj razširili jugoslovansko revolucijo v resnično demokratično in svobodno socialistične; družbo.
Stališče Jugoslavije v mednarod. nih odnosili je veliianskega pomena, ker vnaša v položaj nov činitelji, ki podira strogo delitev držav in omogoča reševanje problemov miru med Vzhodom in Zahodom Po nekaterih točkah, ki sva jih poudarila je to glavni razlog, da verujeva, da mora dobiti Jugoslavija popolno oporo naprednega in socialističnega javnega mnenja y naših državah in da ie treba sveto, vati našim vladam, naj sprejmejo stališče, ki sva ga obrazložila».
31 let Komunistične partije Jugoslavije
Pred 31 leti od 20. do 23. (Varila \ organizaciji partijskega tiska.
mom ter njegovim pomenom za marksistično socialno analizo in tekoče probleme. Dalje ng svobodi
in
socialističnimi. To stališče je V FLRJ izraženo v naziranju, da morajo socialistične države iskreno in stalno sodelovati na temeljni enakopravnost» in vzajemnosti kot partnerji, k» pripoznayajo skupne
je bil v Beogradu Kongres ujedinjenja socialističnih partij in skupin iz vse Jugoslavije. Osnovana je bila enotna partija, ki je dobila ime Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov). V enotno partijo so v celoti vstopile Srbska social-demokratska partija, Social-dcmokratska partija Bosne in Hercegovine, Socialistična partija Dalmacije, velika večina članov Social-demokratske stranke Hrvat, ske in Slovenije ter social-demo-kratske skupine iz Vojvodine, Makedonije in Crne gore.
Iniciativo za osnovanje enotne jugoslovanske proletarske partije je dala Srbska social-demokratska stranka in tudi prevzela mlogo, da organizira Kongres ujedinjenja.
Priprave za Kongres so bile težke. «Radničke novine», glasilo Srbske social-demokratske stranke, ki je izhajalo v Beogradu, je bilo stalno pod cenzuro, ki je bila takrat v vojaških rokah, pa čeprav je Ustava cenzuro Prepovedovala. Skoro v vseh člankih so črtali cele odstavke, često tudi celotne članke, Poleg tega so imele social-demokratske stranke tudi velike materialne težave..
Kljub vsem težavam je na Kongresu ujedinjenja sodelovalo 431 delegatov, ki so predlog za ujedinjenje in osnovanje Socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov) soglasno sprejeli.
Nova Partija je vsebovala maksimalni program vseh dotedanjih socialističnih strank z glavno nalogo, da uniči kapitalizem in postavi komunistični družbeni red. Kot sredstvo za dosego tega cilja pa zahteva nova Partija «osvajanje iMlitične oblasti s strani proletariata, odpravo starih organov oblasti in na njihovo mesto vzpostavitev diktature proletariata».
Na istem zasedanju so tudi sprejeli statut Partije ter resolucijo o
Leto pozneje je bil p Vukovaru Drugi kongres, na katerem se je, Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov) preimeno. vala v Komunistično partijo Jugoslavije,
V novi enotni Partiji je bilo mnogo oportunistov in potrebna je bila dolga borba, dokler niso v. Partiji popolnoma prevladale revolucionarne sile, ki so jugoslovansko Partijo pod vodstvom se*' kretarja Tita usposobile za veliko zmago v drugi svetovni vojni.
Skrb za delavca
Ljudska oblast y Jugoslaviji se neprestano trudi, da bi izboljšala materialno stanje svojega delovnega človeka in gg kulturno dvignila. Ta skrb se kaže v stalnem dviganju investicij za družbeni standard, v visokem proračunu za ljudsko zdravje in socialno zaščito, y. novem zakonu o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev itd. Samo y letošnjem letu je \1 proračunu odobreno okrog 32 milijard za družbeni standard.
Pravico na plačani dopust imajo wi delavci in nameščenci in to od 15 do 30 dni letno. Preko en milijon članov raznih sindikatov izkorišča ta dopust. Ce temu številu dodamo še pripadnike Jugoslovanske armade, člane kmečkih delovnih zadrug in njihove družine, mladino in otroke, ki uživajo večinoma brezplačna letovanja, naraste število na več milijonov.
V najlepših in najbolj zdravih krajih države je v letu 1946 preživelo svoj letni dopust 437,917 delavcev. Leta 1947 je to število naraslo na 1,058,479. a V letu 1949 je! bilo samo v turističnih hoteliji
1,200.000	delavcev. Pri tem niso všteti sindikalni domovi in domovi raznih ustanov in podjetij.
Ze to dejstvo priča o revolucij nami preobrazbi dežele, v kateri uživa delovno ljudstvo vso pomoč.'
za otroke zadružnikov so ure«« ob morju kracen dom
BORBA JUGOSLAVIJE
je v interesu svetovnega proletariata
V petih letih po osvoboditvi se je Jugoslavija dvignila iz ruševin in gospodarske zaostalosti \ napredno, močno državo, ki gradi socializem, ki ustvarja nove življenjske pogoje vsemu delovnemu ljudstvu.
Za gradnjo socializma so nujno potrebne velike žrtve. Se toliko več žrtev zahteva ta borba od Jugoslavije, ki jo hočejo druge države ponovno potisniti v ekonomsko odvisnost. Toda jugoslovanski narodi so bili že dovolj stoletij izkoriščani, uprli so se temu in trdno so odločeni upirati se vsakomur, ki bi jih hotel ponovno zasužnjiti.
Jugoslavija ne bo klonila pod gospodarskim pritiskom, ki ga izvajata Zapad in Vzhod, svojega političnega prepričanja ne bo prodajala za nikakršne trgovske koncesije, ki bi jih Ji bile pripravljene dajati tako Sovjetska zveza kot zapadne velesile v zameno za politično kapitulacijo. Jugoslavija se je osvobodila z lastnimi rokami, Jugoslavija si bo znala tudi z lastnimi rokami ohraniti nacionalno, kulturno in ekonomsko samostojnost.
To je prepričanje slehernega Jugoslovana, ki že uživa plodove borbe za socializem.
Ta misel preveva delavca, ko postavlja visoke peči, ko montira velike turbine, ko gradi železnice, tovarne.
To ve vsak rudar, ki dnevno presega norme, ki nakoplje toliko ton premoga, kot jih nobsden drug v svetu, pa čeprav dela v moderno urejenih, mehaniziranih rudnikih.
To borbo čuti vse kmečko ljudstvo, ki se združuje v zadruge, da bo tako dvignilo kmetijske produkte za boljšo preskrbo celotnega prebivalstva.
Te borbe se zaveda vsak intelektualec, ki išče na svojem področju nova pota za čim uspešnejše in plodno delo.
To ve vsak mladinec in prav zato je ravno med mladino toliko udarnikov, zato so številne mladinske brigade med ustvarjalci velikih del petletke.
Delavci »Litostroja» v Ljubljani imajo lepo urejena, moderna stanovanja.
PET LET SVOBODE
je preoblikovalo gospodarsko
strukturo države
Borba za ohranitev težko priborjene svobode združuje vse jugoslovansko ljudstvo v eno samo veliko družino. Enotnost ni bila še nikoli tako čvrsta, kot je zdaj. Zaupanje v ljudsko oblast, v Partijo in Tita je neomajno, kajti prav v ljudski državi pod vodstvom Partije in Tita uživajo jugoslovanski narodi po komaj petletni svobodi že lepo življenje.
Pet let svobodnega življenja, pet let borbe za socializem .pa pomeni za jugoslovanski delavski razred tudi borbo za zmago resničnih demokratičnih načel v svetu, borbo za enakopravnost med narodi, za svobodo malih narodov. Zmaga Jugoslavije v tej bitki je doprinos svetovnemu delavskemu gibanju, napredku in resnični demokraciji.
Zato bo delovno ljudstvo Jugoslavije na praznik 1. maja manifestiralo svojo solidarnost v delavcih vsega sveta, svoj notranji praznik pa praznovalo st znamenju novih zmag v borbi za socializem.
Čeprav ima ozemlje Jugoslavije ogromna prirodna bogastva, je bila država pred vojno industrijsko kaj malo razvita. Železna industrija je bila tako majhna, nepovezana z rudniki in premogovniki, da ni zadostovala niti za domačo potrošnjo. Zato je jasno, da je nova Jugoslavija zastavila vse svoje sile prav v to panogo Industrije, ki sc je v petih letih po končani vojni močno dvignila.
Po petletnem načrtu se bo proizvodnja litega železa dvignila za petkrat in pol nad predvojno proizvodnjo, jekla pa za trikrat. Zrasle so v tem kratkem času nove železarne, valjar-
Mladina
v socialistični domovini
V petih letih, ki so pretekla od osvoboditve, se je življenje mladine v socialistični Jugoslaviji zelo spremeni, lo. Mladi rod ima danes vse možnosti razvoja, demokratična ljudska oblast mu posveča vso skrb. Mladina sama pa sodeluje pri izgradnji socializma to mnoga velika dela petletke so ustvarile prav mladinske brigade.
Največ mladine vstopa v industrijo. Posamezne tovarne Imajo svoje lastne šole, v katerih se mladinci In mladinke strokovno in splošno izobražujejo. Takih večjih industrijskih Sol je danes v Jugoslaviji 480. V šolskem letu 1949-1950 obiskuje industrijske šole 120.000 gojencev, 42.424 jih stanuje v posebnih internatih.
Ljudska oblast je tudi organizirala na stotine tečajev za poljedelstvo In tako dala kmečki mladini možnost, da se strokovno usposobi ter politično to kulturno izobrazi. Samo v letih 1947 do 1949 je uspešno končalo kmetijske tečaje preko 30.000 mladincev, kar pomeni, da so vasi v dobi treh let dobile 30 tisoč strokovnjakov.
Ministrstvo za prosveto prejšnje Jugoslavije je v šolskem letu 1939-1940 izdalo za šolstvo okrog 970 milijonov «finarjev, medtem ko je le eno leto po vojni vlada FLRJ dala za šolstvo preko 2 milijardi dinarjev. Naslednje leto je ta vsota narasla že na 6 milijard 625 milijonov dinarjev, proračun za šolstvo za leto 1950 pa znaša 13 milijard in 769 milijonov dinarjev.
Pred vojno je bilo vpisanih na 21 fakultetah v Beogradu, Zagrebu, In Ljubljani nekaj preko 16.000 visoko-šol cev, v letošnjem letu pa obiskuje 44 fakultet in 38 visokih šol, ki so Po vseh glavnih republiških mestih, 54.420 študentov.
Manjšinske šole obiskuje v Jugoslaviji preko 150.000 učencev. Cez 22 tl-Soč mladincev In mladink, pripadnikov nacionalnih manjšin pa obiskuje gimnazije In tehnične šole, v katerih le pouk v manjšinskem Jeziku.
Večina študentov je za časa svojega študija tudi materialno preskrbljena. Pred vojno je dobivalo štipendije le
en odstotek vseh dijakov, danes pa prejema študijsko podporo, ki znaša povprečno 2200 dinarjev, preko 65.800 študentov.
Glavni odbor Ljudske mladine Jugoslavije je za letošnje počitnice organiziral v obmorskih to planinskih krajih letovanje za 70.000 mladincev in mladink. Najboljši mladi delavci iz tovarn, rudnikov, delovnih zadrug in študenti iz vseh republik bodo skupno preživeli svoj letni odmor. Samo v Srbiji bo v 32 krajih uživalo svoje počitnice in dopuste 20.000 mladih ljudi. Prav tako bo v najlepših krajih Bosne in Hercegovine letovalo preko 20.000 mladincev in mladink. Letovanja vseli skupin so seveda brezplačna. V Sloveniji in Bosni bodo tudi letos priredili večja taborje-
nja, na katerih bodo udeleženci v kolektivnem življenju poglabljali bratstvo med mladino vseh jugoslovanskih narodov.
Mnogo nudi ljudska oblast današnji mladini Jugoslavije. Mladina se tega tudi dobro zaveda in z vsemi svojimi silami pomaga pri izgradnji socializma. Železnice, avtomobilska cesta Zagreb-Beograd, nove tovarne, preko 100.000 mladih članov kmečkih delovnih zadrug, na stotine In tisoče udarnikov — mladincev in mladink in na stotine novih strokovnih kadrov, ki so uspešno končali visoke šole, so danes dokaz, da se mladina zaveda svojih nalog za Ugradnjo socializma, ki pomeni izgradnjo boljših življenjskih pogojev za vse jugoslovanske narode,
ne, visoke peči in drugi važni industrijski objekti. Delovni kolektivi, ki sc zavedajo, da je gospodarska neodvisnost pogoj nacionalne in politične samostojnosti, so v prvih dveh in pol letih petletke izpolnili v železni industriji 73,2 odst peUetke, iz česar lahko sklepamo, da bo petletni plan daleko presežen.
Se slabše kot z železno industrijo je bilo pred vojno s proizvodnjo strojev. Skoro vse industrijske proizvode je morala Jugoslavija uvažati, le manj pomembne je izdelovala doma. Toda nova Jugoslavija hoče tudi tukaj doseči kar najvišjo stopnjo. Dokaz njene volje in moči so nove tovarne strojev po vseh republikah, dokaz so mno. gi stroji, lokomotive, avtomobili, turbine, elektromotorji, transformatorji,
Jugoslavija ima v Evropi največja ležišča boksita, na svetu je na drugem mestu. Pred vojno so to važno surovino izvažali in nato uvažali aluminij; doma so ga letno izdelali le o-grog 5,700 ton. Danes je produkcija boksita narasla že za sedem in pol krat.
Tudi cement so pred vojno večinoma izvažali, ker so ga za gradnje doma malo potrebovali. Danes pa je vse ozemlje Jugoslavije eno samo veliko gradbišče in produkcija cementa stalno narašča, da lahko sproti zadosti velikim notranjim potrebam, istočasno pa predstavlja cement tudi važno izvozno blago.
Lesna industrija v Jugoslaviji predstavlja eno izmed najvažnejših panog gospodarstva. Na svetovnem trgu je jugoslovanski les zelo iskan, prav tako tudi lesni produkti kot pohištvo, parketi, sodi, oblike za čevlje, leseni stroji, lesene plošče, opaži, itd. Na trgu jq veliko povpraševanje tudi po jugoslovanaskih produktih, ki jih pridobivajo z destilacijo lesa.
Predvojna tekstilna industrija ni mogla zadostiti vsem notranjim potrebam. Blago je morala Jugoslavija u-važati, pa čeprav ima doma vse možnosti za njegovo izdelovanje. V mnogih predelih Jugoslavije odlično uspeva konoplja, lan, bombaž in druge industrijske rastline, vendar pa jim prejšnja državna uprava ni posvečala prave pažnje. Volno so večinoma izvažali v surovem stanju.
Petletni plan hoče to panogo industrije čim bolj osamosvojiti in tako mora biti do konca leta 1951 izdelano 47.700 ton sukanca letno, dalje 250 milijonov metrov konopljenega platna, 19,7 milijonov m lanenega platna, 17,3 milijonov metrov bambaževinastega blaga itd. Tekstilna industrija je dosegla ob polovici petletke že 86,3 odst. predvidene proizvodnje blaga.
Jugoslavija, ki je bila pred vojno skoro izključno poljedelska država, je začela po osvoboditvi razvijati živilsko industrijo in jo v zadnjih letih tako dvignila, da lahko konkurira na svetovnem trgu s svojimi proizvodi konservlranih rib, mesa, vloženega sadja, mezge, vina, likerjev itd. Tudi živilska industrija je ob polovici petletke presegla določeno količino izdelkov.
■Illl
POT KOMINFORMIZMA
Ko so z zmago nad nacizmom in fašizmom države vzhodne Evrope pri-jele usodo svojih narodov v svoje roke, se Je med njimi izmed mladih držav najmočneje dvignila Jugoslavija, ki si je nove temelje svoje skupnosti postavila že v splošni narodni revoluciji. Toda njen hitri razvoj in njeno težnjo po popolni svobodi je hotela zavreti SZ ia pritisnila na njeno vodstvo z resolucijo IU.
Toda resolucija, pa naj je bila videti še tako močna, se je razbila ob močnejši revolucionarni Jugoslaviji, ki ni stopila niti koraka nazaj, pa čeprav Je to zahtevala Sovjetska zveza. Klonila pa ni zato, ker sc ni hotela znova ponižati in postati satelit druge sile, kj naj bi stopila na mesto predvojnih kapitalističnih izkoriščevalcev.
Resolucija, vsi pozivi na upor, vse grožnje in pritiski so propadli. Vodstvo Sovjetske zveze je zato začelo s sistematično gonjo proti FLRJ.
GOSPODARSKA BLOKADA IN SABOTAŽE
«Ker nismo uspeli s političnim, sirimo njen odpor z gospodarskim pritiskom», je bilo novo geslo Kominforma.
Pogodbe, ki so bile sklenjene že med vojno in kmalu po njej, so vzhodne države druga za drugo preklicale. Strojev in drugih proizvodov, ki bi jih morale te države poslati v Jugoslavijo - Jugoslavija ni dobila. Pač, nekaj malega je poslala n. pr, CSH, toda ti stroji so bili slabi in so se že v prvih dneh uporabe pokvarili. Očitne sabotaže. Zakaj? Da bi Jugoslavija ne mogla uresničiti svoje petletke, da bi morala kloniti. Toda tega kt>-mlnformistične države niso dočakale. Jugoslovansko delovno ljudstvo, njegovi racionalizatorji, novatorji in u-darniki so začeli izdelovati stroje in druge potrebne proizvode, ki jih je FLRJ do tedaj uvažala. Tempo dela se je zaostril in danes — kljub gospodarski blokadi vzhodnih držav in težkim.1 trgovinskim pogojeni zatpada «petletka teče».
PRITISK NA DEMOKRATIČNE
MEDNARODNE ORGANIZACIJE
«Ker nismo uspeli s političnim in gospodarskim pritiskom, poskušajmo onemogočiti Jugoslavijo v mednarodnih demokratičnih organizacijah», je bilo tretje geslo kominform.istov.
Med napredne svetovne organizacije so se vrinili kominformistični a-gentje, pljuvali po naročilu Moskve na revolucionarno borbo jugoslovanskih narodov, izsilili izključitev jugoslovanskih predstavnikov in nacionalnih zvez, da bi FLRJ bila popolnoma izolirana, ne le od posameznih držav, temveč od svetovnega demokratičnega gibanja. Res je Informbirojcvcem uspelo izločiti Jugoslavijo iz mednarodnih demokratičnih organizacij, ni jim pa uspelo v jugoslovanskih narodih zatreti volje do borbe za svoj delavski razred, za borbo demokratičnih načel v svetu.
Se nekaj so konatnfonnisti dosegli s to svojo gonjo, toda to jim ne gre v račun:
DEMOKRATIČNO LJUDSTVO V
SVETU SPOZNAVA BORBO JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN
PRIZNAVA NJIHOVO PRAVILNO POT
Vedno večje je število naprednih organizacij v svetu, vedno več je predstavnikov javnega življenja, ki izražajo Jugoslaviji svoje priznanje. Mnogi izmed njih so bili v FLRJ, spoznali so življenje socialistične države, spremljali izredni napredek jugoslovanskega ljudstva. Ker so poštenjaki, niso mogli preko laži in klevet in-formbirojevskih držav in zdaj govore v svet: jugoslovansko delovno Ijud-stvo je v borbi za socializem, Jugoslavija se bori za enakopravnost vseh narodov.
To spoznanje in priznanje je velika ovira sovjetskim načrtom. «Ker nismo uspeli z gospodarskim in političnim pritiskom niti z izključitvijo Jugoslavije iz mednarodnih demokratičnih organizacij poskusimo novo pot».
In tako je velika SZ po svojih ko-minformističnih trabantih zdrknila na umazano pot.
PROCESOV, DIVERZANTSKIH AKCIJ IN VOHUNJENJA
Toda to zadnje prizadevanje komin-formiste le smeši, v vsem naprednem svetu doseza ravno nasprotni učinek, v jugoslovanskih narodih pa isti obča. tek, kot ga je izrazil pisatelj Louis Adamič: «Vedno sem bil ponosen, da sem Jugoslovan, nikoli pa ne tako koš danes».
Ml. MAJ
Živel 1. maj, dan pregleda ljudskih sil v »mrhi za demokracijo in mir.
Pokažimo, da smo odločeni obnoviti moč in borbenost naših slavnih množičnih antifašističnih organizacij, ki so prestale veliko preizkušnjo antifašistične vojne, okrepimo Slovansko-italijansko antifašistično unijo, OF, organizacije antifašističnih žena in mladih antifašistov.
Pokažimo, da smo odločeni obnoviti moč in borbenost naših razrednih Enotnih sindikatov, ki so se porodili iz slavine Delavske »enotnosti. Samo tako se bomo lahko upirali koaliciji izkoriščevalcev in zatiralcev ljudstva.
Naj bo 1. maj obsodba politike imperializma, ki hoče mešetariti z našim ozemljem na škodo ljudskih interesov, demokracije in miru;
Naj bo 1. maj izraz volje naših italijanskih in slovenskih delavcev, da hočejo podpirati svoje brate v coni B, ki se borijo za okrepitev ljudske oblasti, za socializem, proti spletkam imperialistov in izkoriščevalcev in njihovih novih zaveznikov kominformistov.
Naj bo 1. maj izraz naših italijanskih in slovenskih delavcev, da hočejo podpreti svoje brate v Italiji v borbi proti reakcionarni vladi, za boljše življenjske pogoje, za delo, kruh in mir, za dosego demokracije in socializma.
Naj bo 1. maj izraz volje naših italijanskih in slovenskih delavcev, da hočejo podpreti svoje brate v Jugoslaviji, ki vodijo veliko bitko ne le za izgradnjo socializma in socialistične demokracije v svoji domovini, temveč tudi za zmago socialističnih odnosov in enakopravnosti med socialističnimi državami, za okrepitev socializma v svetu, za okrepitev borbe narodov ki jih zatira imperializem, za njihovo neodvisnost in enakopravnost.
Naj bo 1. maj izraz vztrajnosti in žilavosti naših delavcev in kmetov, komunistov in antifašistov v skupni borbi narodov proti imperializmu in vojni, v borbi za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov, proti vsakovrstnemu zatiranju in izkoriščanju, za demokracijo in socializem.
Naj bo 1. maj nova zmaga proti oportunizmu in biro-kratični kominformistični reakciji, likvidatorju enotnosti in dosledne borbenosti ljudskega delavskega gibanja.
Živela borbena enotnost vseh demokratičnih sil našega ozemlja.
Živela Komunistična partija STO, vztrajni in neomajni branilec in nadaljevalec slavnih borbenih tradicij našega delovnega ljudstva in dosleden borec za pravice in svobodo delovnega ljudstva
Delavci! Naj pomeni I. maj začetek splošne borbe proti gladovnim mezdam, za 60 tisoč lir plače na mesec, kar je življenjski minimum za družino, proti odpuščanju in za zaposlitev brezposelnih.
Delavci! V znamenju I. maja napnimo vse svoje sile za to, da ustvarimo take pogoje, da bo našla tržaška mladina zaposlitev, da bo imela vsaka delavska družina dostojno stanovanje po nizki ceni, da bo poskrbljeno za obstoj starih delavcev, invalidov in pohabljencev! PRVOMAJSKE PAROLE MESTNEGA KOMITETA KO-
MUNISTECNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Prvi maj, praznik delavcev irt vsega delovnega ljudstva, se je porodil iz borbe delavcev proti njihovim kapitalističnim izkoriščevalcem, se je porodil iz krvi chikaških mučenikov. Zato pa je bil za vse revolucionarne delavce vedno borben praznik, čeprav so ga oportunisti v II. Internacionali skušali kaj kmalu spremeniti in mu dati značaj navadnega buržoaznega praznika.
V osemdesetih letih preteklega stoletja je bila v Ameriki težka gospodarska kriza, katere posledice so nosili seveda v glavnem delavci. Kapitalisti šo silno izkoriščali delovne množice, število brezposelnih je naraščalo, po drugi strani pa so morali delavci delati od 12 do 14 ur na dan. Zaradi vsega tega izkoriščanja je začelo med delavci vreti in konec aprila 1886. je bila v Ameriki cela vrsta stavk in nemirov, Prvi so stopili v borbo tramvajski nameščenci in železničarji iz Missourija in Kansasa, sledili so jim delavci iz sladkornih tovarn. Delavce je v njihovi borbi vodilo Udruženje vitezov dela, ki je bilo ustanovljeno leta 1869. v Filadelfiji. Glavna zahteva delavcev je bila osemurni delavnik. Kapitalisti so se s pomočjo oblasti seveda dobro organizirali v obrambo, pogajanja med delavci in delodajalci so se razbila. Delo v tovarnah Je počivalo, tramvaji in vlaki niso vozili. Tovarnarji so zato najeli stavkokaze, ravno tako so storili pri železnicah in tramva, ju. Tramvaje in vlake je spremljala policija. Zato je prišlo na progah do demonstracij in spopadov. Na progi Louisville-Nashville so orožniki streljali na skupino demonstrantov, pri čemer so jih pet ubili, to je množico silno razjarilo, napadla je vlak, požgala 24 vagonov in postavila barikade. Vlada je poslala na kraj 5000 vojakov.
1. maja 1886. so začeli stavkati kovinarji v Chicagu in so demon-striraii po ulicah z zahtevo po osemurnem delovnem dnevu. Poli. cija je pod poveljstvom nadzornika Bonfielda divjaško, razgnala delavce. 3. maja je borec za pravice delavcev Spies organiziral veliko zborovanje delavcev. Policija je delavce napadla, streljala nanje in štiri ubila. Delavstvo je bilo ogorčeno in je naslednji dan 4. maja organiziralo protestno zborovanje v Haymarketu. Kapitalisti so zborovanju nasprotovali In zahtevali, da se prepove, župan Harison pa jim.' ni ugodil in je iz. javil, da se bo tudi on zborovanja udeležil.

I
SLAVKO PERŠIČ
[D
Benečani in Turki
Toda v na videz mirno življenje Slovenskega ljudstva ob morju In na Bregu so posegli Benečani, da bi ustvarili čim več oporišč, kakršna so imeli v Dalmaciji za obvladanje Sredozemlja, predvsem pa zaradi obrambe trgovskih interesov mesta Kopra, preko katerega so trgovali posebno s Kranj, ci. Avstrijski cesar pa je uvidel, da je Trstu potrebno zaledje in Je odločil, da mora blago iz habsburških dežel preko Trsta dalje po morju v druge dežele ob Sredozemskem morju in še dalje. |Tu niso pomagale vse intrige in zahrbtnosti Benečanov, ne njihovo teroriziranje. Zato so z najeto vojsko napadli Trst, pri čemer sta bila gradova Mohovljan in Socerb cilj teh napadov. Ta gradova ■ta obvladala vso Žaveljsko nižino in pa pota v Istro, in s teh kradov so Tržačani branili kranj-«kim trgovcem pot v Kopjr. Tržačani so se branili kar se da Benečanom in so se naslanjali zdaj na tega, zdaj na onega vladarja, ■amo da ne bi prišli pod nadvlado benečanske republike. Vendar ■o končno morali podleči močneje oboroženi benečanski vojski, ki Je osvojila cesarski trdnjavi, gradova Mohovljan in Socerb ter vanje postavila svoje posadke. Tako so Benečani zavladali našemu ljudstvu ob Glinščici. Meja med «vstrijskimi deželami in republiko Benetke je potekala skozi vas Mačkovlje, Prebenek pa je bila vas «pred Benetkami». Od tod najbrže izvira ime te vasi, ki je vsekakor slovenskega Izvora.
H

ID
Nova nadloga je prišla nad slovensko ljudstvo — Turki. Ko so ti zadali smrtni udarec Vzhodnorimskemu cesarstvu, so hodili z dobro oboroženo, pa tudi dobro organizirano vojsko na roparske pohode v dežele, ki se niso hotele podvreči njihovi oblasti. V teh deželah so plenili, ropali, morili, požigali vasi in gonili ljudi v suženjstvo. Sužnje pa so prodajali tudi Benečanom, da so ti potem dalje trgovali z njimi. Mest, kj so bila obzidana, so se Turki v glavnem izogibali, ker je bilo obleganje zamudno, Turki pa so hoteli opraviti vse hitro in se naglo vrniti s plenom na oporišča. Zaradi notranjih razprtij, ki so nastale med plemstvom in vladarji iz pohlepa po zemlji in oblasti, je trpel interes skupnosti in varnosti prebivalstva, zlasti kmečkega ljudstva, kj je bilo brez .vsakršne obrambe. Toda naše ljudstvo, prepuščeno samo sebi, si je znalo pomagati.
V obrambi lastne grude je stal slovenski kmet na vrhovih hribov ter zažgal grmado, da je zaplam-tela v kres, ki je najavljal prihod sovražnika in sklical v zbor slovensko ljudstvo. To se je branilo za obzidji, katera je zgradilo običajno okoli cerkva. Tak ob. zidan prostor so imenovali tabor. Številna zemljepisna imena na Sloyehském, na primer Repenta-bor, Grmada Jtd., nas spominjajo na Turke. Ob* Glinščici pa. v Bo-taču, nam ljudje pripovedujejo,
da je bil tabor za Trenko. V tistih časih so, kolikor so pač mogli, utrdili staro Gradišče na Krasu, pa votline pod Steno in Krasom, ki so bile prvi dom človeka iz mlajše kamene dobe, so ponov. no postale zatočišče in bivališče ljudi.
Na Krasu je bil zbor ljudstva z Brega, zbor podložnikov gradov Socerb, Botač, Mohovljan, in na teh zborih je orila naša narodna pesem, ob kateri se je dvigal borbeni duh. Medsebojno poznanje Je povezalo ljudi tudi v odpor proti graščinski gospodi, proti tlačiteljem in izžemalcem, ki je prišel do vidnega izraza y kmečkih puntih.
Ljudje so bežali pred Turki iz daljnih krajeh, pribežali so semkaj celo iz Hrvaške, ki je občutno trpela od njihovih pogostih vpadov. Na te begunce, ki so si ustanovili svoj dom na Bregu, nas spominja zaselek «pri Hrvatih» nad Zabrežcem, pa tudi nekatera družinska imena v vaseh Brega.
Prvi vseh teh nadlogah, ki so od naselitve Slovencev neprestano trle naše ljudstvo, ki ni bilo nikdar boja in oblasti željno, ampak je branilo le sebe in svoje pravice, pa je trpel razvoj naše kulture, našega jezika. Tudi gospodarji na slovenski zemlji so prvotno nehoté, pozneje pa namenoma spreminjali naša krajevna in rodbinska imena, deloma pa
(Nadaljevanji na 12. sbrani^'
'kgfidOviML' I
_____je bgtdOMMi	dv-etùwiegi ^àcleWùata
Na zborovanju sta govorila ogromni množici Spies in Fildcn. Ko se je župan nekoliko oddaljil, da bi obvestil policijo, da gre vse v^redu iri miru, je Inšpektor Bon-field ukazal policiji napasti množico. V zmedi je nekdo vrgel bombo in policija je začela streljati v množico. Bilo je nad sto mrtvih in ranjenih, ubit je bil tildi en policaj, neki Degan.
Policija je artirala na stotine delavcev, ki pa jih je nekaj dni kasneje izpustila, razen osmih. V zaporih so pridržali Avgusta Spiesa, urednika «Delavskega dnevnika», Mihaela Schwaba, urednika, Adolfa Fischerja, črko-stavca, Samuela Fieldena, voznika, Jurija Ehgela, trgovca, Oskarja Neebeja, novinarja, Alberta Parsonsa, urednika lista «A larnv» in Alojza Lingga, mizarja.
21. junija 1886. so jih postavili pred sodišče. Razprava je trajala osem tednov. Predsednik sodišča in vsi porotniki so pili strupeni sovražniki delavskega razreda. Na smrt so obsodili Spiesa, Lingga, Fischerja, Parsonsa, Fieldena En-gela in Schwaba, Neebeja pa na 15 let ječe. Obtoženci so se med procesom mirno in hrabro obnašali ter obtoževali kapitaliste in kapitalistični red. Zaradi velikega ogorčenja ljudstva so kasneje Schwabu in.Fieldenu spremenili smrtno kazen v zaporno kazen, Lingg pa je napravil samomor. 11. novembra zjutraj so Parsonsa, Spiesa, Fischerja in Engela obesili v zaporih grofije Cock v Chikagu.
Ameriška federacija d?la je imela v decembru 1888. v Saint Louisu svoj kongres, na katerem so sklenili, da začnejo odločno borbo za osemurni delovni dan. Ža začetek tega boja je kongres določil prvi maj 1890. v spomin na chikaške dogodke. Sklenili so tudii, da se vsako leto na ta dan organizirajo množične proslave in stavke v zaščito delavskega razreda.
Na predlog francoske delegacije je 1. kongres II. Internacionale, ki je bil leta 1889. v Parizu, sklenil, da postane prvi maj mednarodni praznik dela ter pozval delavce, naj ta dan javno iznesejo svoje zahteve in manifestirajo za svoje pravice, zlasti pa za oserm-nurni delavnik. Delavstvo se je po vsem svetu navdušeno odzvalo temu pozivu. Proslava 1. maja 1890. je imela značaj borbenega mimohoda revolucionarnih s il mednarodnega proletariata. V Nemčiji, v Franciji, v Italiji, v Avstriji in drugih državah sta bili policija in vojska v pripravljenosti, da bi delavske nastope zadušila, toda prva proslava je imela velik uspeh.
Prvo razdobje zgodovine proslav Prvega maja je neločljivo povezano z zgodovino II. Internacionale. Vzporedno z oportunizmom v II. Internacionali pa revolucionarni značaj. 2e pariški kongres je leta 1889. na zahtevo nemške delegacije v svoji resolu-
ciji dodal kot zadnjo točko, naj se manifestacije izvedejo tako, kakor dovoljujejo razmere vsake posamezne dežele.
Na kongresu v Bruxellesu leta 1891. je angleška delegacija celo zahtevala da se prenese proslavljanje proletarskega praznika na prvo nedeljo v maju. Zato se je proslava prvega maja zlasti v Nemčiji spremenila v dan malomeščanskih piknikov. V Angliji pa so «Trade Unions» proslavljale delavski praznik prvo nedeljo v maju. Na Zapadu oportunistom le v Franciji ni uspelo spremeniti proslavo prvega maja v meščanski praznik.
Vse drugače so praznovali prvi maj v Rusiji pod vodstvom resnične marksistične in revolucionarne Leninove partije. Tam proslava prvega maja ni le ohranila svojega prvobitnega borbenega značaja mimohoda revolucionarnih sil proletariata, ampak je pomenila tudi pripravljanje delavr skih množic in revolucionarne borbe ter vključevanje novih deset in stotisočev delovnih ljudi v borbi proti samodržcem. Prvi maj so v Rusiji proslavljali mnogokrat ,v krvavih spopadih s policijo in
vojsko. Toda ni'tilet*cije niti zapori niti krvavij^uIilev demonstracij niti «S&nje delavcev, ki so zapili ^lo prvega maja, niti rf^UJe niso mogle zadušiti pi(lve prvega maja. Prvi maj soICslavljali v Rusiji tudi med t0 Svetovno vojno. Po prvi sv«!*1 vojni pa je proslava prvegafk v mnogih državah Zapadfvope pod vodstvom komun#!h partij zopet zadobila svopolucionar-ni značaj.
V Trstu so p ros#' Črvi maj v večjem obsegu pfleta 1899. Delo je počivalo (fsfh večjih podjetjih. Dopoldnepil ljudski shod na vrtu restftije «Alla nuova aurora» v inedia. Govorili so italijansk [fel<ar, slovensko Kristan, n( njek. Po zborovanj tili udeleženci v
Korzo na Veliki _____________„ _
leto je bilo zboro' ^'na vrtu Modiano, kjer sta I lrjla delavska vaditelja Učei Leta 1902 je biL
'xo Pa Pa-. ? se napo-dT Vrsti čez Naslednje
^ Oliva. N ljudski shod v gledališču # se^i». Ude-
ležila se ga je v proletariata. Po sh ska množica naravi
%WAFiArt«tf,jvi%vrdsrusčwwvv%iVvirtiVwvvwW
BORB
množica ie delav-■ Poplavila
Acquedotto in šla po Korzu na Veliki trg. V povorki je manifestiralo okoli 50.000 ljudi. Naslednje leto je bilo zborovanje na Mon-tebellu. Leta 1907 je prvi maj potekel v vzdušju volivne kampanje, v kateri je za tržaško delavstvo veljalo geslo: «Vsi na volitve za ljudske kandidate!»
Po prvi svetovni vojni so tržaški delavci zadnjič proslavili prvi maj 1920 leta, Zborovanje je bilo na nekem bivšem trgu «Pra del Conti», ki je oil na prostoru pred sedanjo šolo Donadoni. Zborovanja se je udeležilo okoli 20.000 ljudi. V italijanščini je množici spregovoril Pittoni v slovenščini pa Panjek. Po zborovanju je šla povorka na Veliki trg. Na čelu so korakali tov. Regent, Pittoni, Oliva in drugi voditelji. Delavci so peli Internacionalo in pesem «Noi bolscevìchi di guerra». Zavladal je fašizem in delavci skozi 25 let niso več mogli javno proslavljati prvega maja, ker so bili potisnjeni v ilegalo. Prišel, pa je prvi maj 1945, ko se je naše ljudstvo s pomočjo Jugoslovanske armade osvobodilo, in od tedaj je prvi maj za nas tudi praznik osvoboditve.
MIŠKO KRANJEC
Jutri bomo spet občudovali s vso lepoto fizkulture s katero naša mladina vsako leto dopolni praznik 1. maja
» tifi
GOLOBARJU
Bil Je velikonočni ponedeljek 1943, ko je na Golobarju pri Bovcu prišlo do deveturne borile med mladimi partizanskimi silami Primorja in italijansko armado, v kateri je padlo za svobodo našega ljudstva nad 40 mladih življenj. Tako velike žrtve so bile za partizansko taktiko redke in zato za naše enote, težka izguba.
Redki in kratkobesedni so naši pisani spomini na to borbo. Te vrste so napisane kot sad brskanja po papirjih, ki že rumenijo, ki so že zgodovinski dokumenti, po papirjih, ki jih je pisala naša in še več sovražna roka. Napisane so zato, da bi se le oglasil še kdo izmed živih borcev, ki je oni dan doživel, da bi povedal, kako težki si bili dnevi naše borbe in kako dragocena mora biti nam vsem s krvjo priborjena svoboda.
Planina Golobar leži 1254 metrov nad morjem in je podobna kotlu, katerega spodnji del je porasel z mladim gozdom. Zadnje ostanke lepih močnih bukev, ki so preživele prvo svetovno vojno, je ugonobil italijanski okupator tik pred osvobodilno borbo.
Blizu zaselka Jablanca ob Soči se od ceste, ki pelje v Sočo in Trento, odcepi steza, ki se v začetku vzpenja zelo strmo do nekaj samotnih hiš, — med prvo svetovno vojno je tu tekla avstrijska vzpenjača, — nato pelje steza položneje skozi gozd do samih staj.
Na planino pa prideš tudi mimo vasice Čezsoče po dolini Slatenika, mimo številnih čezsoških senože ti, ki so posejane s seniki, kamor spravljajo Cezsočani seno poleti, da ga pozimi prepeljejo s sanmi domov. Iz Drežnlce prideš na Go-
Zgodovinski zapisek iz junaške borbe našega ljudstvi za osvoboditev izpod italijanskega jarma
lobar skozi vasico l^a ’n mimo planin Zakraj in Do!fv’l in drugi pridejo na Gololjčez sedlo (kota 1217), ki leži « Javoršč-kom na severu in za! mi vrhovi grebena, ki se vleče1 Brna.
V poznem srednja I*Ku so se za pašo teh krajev pf'^hDrež-ničani in Cezsočani.* ’ '■t je prišlo tu do pravih borf ^Pastirji, ki so drug drugem^ a‘l in odganjali živino.
Prva svetovna volji;' tod pustila še danes vidneje*- strelne jarke, bunkerje j» ii,„rne> v vseh smereh tečejo»? steze, ki jih je gradila	,Ianska
vojska. Planina G<"jie bila zaledje avstrijske 5t-1Crte: v gozdu pod planino ^ ^a cela
vas barak, ki je in1' » J,10 svojo kapelico in svoj kW* ^'jenju, ki ga je tu životari' °oga slo_ venska para, ki se	PO
nalogu «presvetlega	pije
Matičič v svoji knjif'jiJpfva-^ poljanah». Onstran bj |)a. r Slatenikom, je pa Č*2 v italij
rIa. nad - v ltalijanJ skih strelnih jarlt(i SniI^),et'iu 1915 takrat še mal0;,,,, ‘ bersa-Ijer Benito Mussai .«•znejši duče Italije. Ze ta»* ;'zapisal v svoj dnevnik o naL g.^eb. ki jih je prvič srečal . "baridu: «Questo popolo non ^ j, rà mai» — to ljudstvo nas	hikdar
ljubilo. Tc besede n°vil na generalski konferen*1 v Gorici

Desno greben Krna - sedlo, prebod na Golobar in Javoršček. V sredi P1*" pitti Zakraj in Dol, dolina Slatenika. V ozadju Kaninska skopina: Kanin» Prevala, Lovpa, Rombon. Pod njo nekaj bU Bovca.
Julija 1942, ko je sprejemal raport svojih generalov o poteku tretje ofenzive proti slovenski narodni vojski in grozil s požigom in raz-valom našim partizanskim vasem.
V narodnoosvobodilni borbi so po dolgih stoletjih ti kraji postali zopet pozorišče bojev našega človeka za svojo zemljo, kruh in svobodo.
Ko se je konec oktobra 1942 iz čet V' Primorju in iz Loškega odreda, ki je prišel iz Notranjske, formiral Soški odred s tremi bataljoni, je na Tolminskem operi ral drugi bataljon Soškega odreda. Tolminski, ki ga je vodil tov. Cene Bave, danes oficir jugoslovanske armade. Tretja četa tega bataljona je odšla na Bovško v prvi polovici novembra in je nad Slatenikom, na Hunčiču, malem grebenu Javorščka, našla svoje taborišče v italijanskih kavernah iz prve svetovne vojne, mogoče v prav onih, v katerih se je skrival bersaljer Benito. Komandir te čete je bil tov. Nikolaj, komisar pa tovariš Janez.
Prvenstvena naloga čete je bila propaganda. Ta ni bila težka. Čezsoča, Žaga in Bovec so se takoj začeli odzivati. Ze prekaljeni revolucionarji so bili Cezsočani. V drugem tržaškem procesu o božiču 1941 je padel njih vaščan Ivančič. Njihov je bil tudi v tem procesu v odsotnosti obsojeni Ferdo Kravanja - Skalar, ki je prišel prav v tem času na Tolminsko, ko je imel za seboj že kar pravljično pot: težko ranjen v borbi pri Ribnici, ujet pod imenom Srba Jovanoviča, je s pomočjo OF zbežal stražam iz ljubljanske bolnice.
Tretja četa je vršila tudi akcije. 21. decembra 1942. je napadla pod Bovcem karabinjersko patruljo, pri čemer je padel vicebrigadir iz Bovca. V tem času je požgala in ustavila delo žag v Soči in Bovcu; likvidirala je fašista, ki je že leta teroriziral vasici Koritnico in Kal; ta fašist se je vgnezdil v hiši .vdove, ki je moža izgubila v prvi svetovni vojni, prevzel v svoje roke njeno gostilno in trgovino z gospodinjo vred brez blagoslova, na katerega so drugače fašisti dali precej.
Prve dni februarja 1943 je prišlo do masovnega odhoda v partizane, taborišče tretje čete je zaživelo. Za številne novomobili-zirance ni bilo zadosti pušk, dasi so se lovci in divji lovci radevo-Ije ločili od svojih lovskih pušk in pa lovsko predelanih starih avstrijskih in italijanskih karabink. Mladi partizani, ki so si. komaj nadeli triglavke, so se morali ravnati po reku «sila kola lomi»; 9. februarja so napadli italijansko posadko na Žagi. Napad je bil tako nepričakovan, da jè padel le
stražar, posadka se je predala in partizani so odnesli vse orožje in obleko. Preplašene vojake so pu stili v njihovi spodnji obleki lepo v miru; bila je to še romantična doba partizanstva v Primorju, ki je ločila med fašisti in vojaki, katerih ni imela za prave fašiste.
To ravnanje partizanov je pa podkadilo pod nos pravim fašistom in jih še bolj razkačilo. Stiri dni nato, 13. februarja so začeli z velikimi silami hajko, ki jo je vodil general brigade Sisini Pietro. Objela je ves južni del bovške kotline, udarila in prečesala zlasti sektor taborišča Polovnik-Javor-
:	:
! Dr. Ivo Juvančič |
*	•
:	:
šček. Po italijanskih poročilih je bil uspeh hajke zelo klavrn, saj priznavajo pri štirih mrtvih partizanih med lastnimi izgubami smrt poročnika in več vojakov ter nekaj ranjenih. Edini uspeh po njih poročilih je bil ta, da so našli dele uniforme decembra meseca ubitega vicebrigadirja Belletta Salvatora (poročilo gori-ških karabinjerjev karabinjerjem XI. armadnega zbora, Seg. 7-2 15. 2.1943. Muzej narodne osvobodi tve-Ljubljana).
Italijanska hajka je udarila v prazno, partizani so se izmaknili vsem obkolitvam. Edini možni objekt fašističnega maščevanja so postale družine partizanov, ki so jih internirali, in vpoklic starejših letnikov, ki so romali v po-selne bataljone, bataljone Internirancev. Vse to pa je imelo za posledico nov odhod mnogih mladih mož v partizane.
Tretja četa Tolminskega bataljona je tako narasla, da se je morala razdeliti. Najbolj aktivna skupina je bila pod Mangartom, ki ji je poveljeval tovariš Milan iz Loške doline, komisar pa je bil tovariš Gubec; četa je štela okoli trideset mož in nadzirala cesto čez Predil. Tu je poleg sabotažne akcije v električni centrali v Logu izvršila dva napada. Najprej na avto, nato na dobro naložen in zastražen kamion. Zaplenila je živež, celo fige in pomaranče in toliko, da Je oborožila vse moštvo in še mogla poslati v druge partizanske skupine več samokresov in 18 piišk, težko bredo pa je posebej poklonila komandantu primorske cone tovarišu Mirku Bračiču. Soški odred je namreč tako narastel, da sta iz njega nastala dva: Južnoprliporski in Severnoprimorski, oba : sta tvorila primorsko cono. (Odredba Glavi
nega poveljstva SNOV IN PO 21. februarja 1943). Četa pod Mangartom je dobila pohvalo in zastavo od komisarja Severnoprimorskega odreda tovariša Florijana - Cveta Močnika.
Ta četa je imela že neke stike tudi z rudarji v Rablju, saj so njeni člani bili večinoma Bovčani, od katerih so mnogi prej delali v rudniku. Bilo je v tem času, v zgodnji pomladi 1943, ko se je izvršil pohod propagandne patrulje mimo MangartainFunfspitza v Rabelj in Trbiž, ki jo je vodil tovariš Rudi-Martin Greif, danes minister LRS. (Spomini na partizanska leta 1948 str. 129).
Razvoj partizanstva v Primorju je dosegel tak višek, da je 10. aprila 1943. bila izdana naredba Štaba primorske cone, da se formirata dve partizanski brigadi, VT Simona Gregorčiča in VI. Ivana Gradnika. Prvo so sestavljale čete Južnoprimorskega, drugo pa čete Severnoprimorskega odreda. Bilo je v obdobju TV. in nastopajoče V. ofenzive proti partizanom Jugoslavije. Italijani so ta čas tudi v Primorju precej hajkali.
Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, ki se v tej dobi preimenuje v Glavni štab NOV in POS, je poslalo v Primorje tovariša Branka Hrasta-Jaka Avšiča, namestnika komandanta NOV in POS, z nalogo, da z novo formiranima brigadama preide v protiofenzivo in prodre v Beneško Slovenijo.
Formiranje brigad je bilo zaradi italijanskih ofenzivnih sunkov zelo otežkočeno. Gregorčičeva brigada se je formirala med borbami na pohodu preko Trnovske planote na Tolminsko. Gradnikova brigada bi se morala formirati na velikonočni ponedeljek 1943. na planini Golobar. Preden so se vsi njeni bataljoni zbrali, je prišlo ob deseti uri zjutraj do italijanskega napada. Judežev! groši in ne toliko politično prepričanje so bili, ki so zapeljali propadlega domačina, da je postal izdajalec; neki italijanski gozdni delavec pa naj bi po pripovedovanju prebivalstva vodil eno izmed skupin italijanskih čet.
Pisani partizanski viri iz tega obdobja so zelo skopi, podatki nejasni. Cete nà Bovškem so do tega časa narasle, da so najbrže tvorile bataljon zase. Poročilo severno-primorskega komiteja z dne 6. maja 1943 (arhiv Muzeja Narodne osvoboditve - Ljubljana), pravi, da so na planini Golobar bile napadene tri čete drugega bataljona Severnoprimorskega odreda. Poročilo govori o krivdi parti-
( Nadaljevan je na 12- strami
Srečanje s kmetom Slavičem, Albinovim dedom, jo je presenetila. Angela ni nikdar pripovedovala o svojih ljudeh. Ce pa jih je že omenila, jih je z nekim zaničevanjem. Njen.pobeg z bogate kmetije, ženitev z revnim človekom, ki hodi po svetu za kruhom, yse to je ostalo . mamci nerazumljivo. Ne ta stara zgodba, mamco je zdaj skrbelo sai mo, če bo Slavic hotel priznati tega otroka. In ko je rekel, naj gresta ■ v kuhinjo, k stari (to je h gospodinji), je mamca vedela, da ju kar tako ne bodo pognali od hiše.
Kakor prej gospodarju, je mamca pojasnila stvar tudi Slavicovkr,
Rila je to nizka, drobna ženica, z majhnim, špičastim nosom, z očmi, ki niso razodevale nič prijaznega; bila je nagla, nemirna, pravo nasprotje možu. Le molčeča je bila kakor mož. Ne da bi rekla besedo, se je vmes zadrla na mačko, jo z metlo oplazila, nagnala kokoš iz vele; sploh je otresala kar naprej svojo sitnost. Sele, ko je opravila yse to, je rekla suho, jezikavo proti mamci:
«Ce sta že tu, pojdita y sobp in sedita».
Mamco so zapuščale moči. Naj je še tako dobro presodila, da s strani gospodinje ni pričakovati kaj dobrega, je le stopila z otrokom V veliko, že nekoliko mračno sobo. Komaj je še vrgla pogled po predmetih in že se je zgrudila na klop, se prijela z rokami za prsi, pobesila glayo in tiho stokala. Ko se je Albin ozrl po njej, je videl njena osteklenele oči, ki so v čudnem soju strmele vanj, kakor bi niu hotela kaj posebnega povedati. Zgrabil jo je za roko in dejal:
«Manica, manica, kaj vam je?!» Pritegnila ga je k sebi, se s poslednjimi silami nagnila do njegove glave in mu jo poljubila. Potem je počasi zdrknila z gornjim delom telesa na klop in začela hropsti. «Mamca», je ponovil prestrašeno Albin in jo stres 1. Pogosto je unsi opraviti s takimi njenimi napadi in vselej si je mamca opomugia. Zdaj pa ga je navdajalq zla slutnja. «Vode vam prinesem!» je vzkliki nil in že zdrvel v kuhinjo, da ga je Slavicovka začudeno gledala, kaj to pomeni. A on je /e nesel y lončku vode, že jo je nudil mamci M ustom.	_ T
V sobo je stopil gospodar Slavic, gledal začudeno, kaj se dogaja, dokler se mu ni zjasnilo. Čohal se je za ušesom, mrmral, vendar njegov obraz ni bil surov. Stopil je celo do nje, jo prijel za uvelo roko ' in vprašal:
«Kaj pa to pomeni?» Mamca je hropla. A je zbrala poslednje moči.
«Umrla bom», je dejala hropeč. S pogledom je pokazala na Albina in rekla: «Vaš je kakor moj. Naj ostane tu, dokler ne odide in poišče mater. — Ga ne boste nagnali?» Njene oči so se zapičile v gospodarja, da bi se nikakor ne mogel izmakniti. Gledal jo'je, nato se ja ozrl po fantu, in ko se je spet srečal z njemi očmi, je dejal določno:
«Ostal bo pri meni». Spet je gledal fanta, kakor bi ga ocenjeval, nato je počasi iztegnil roko in jo položil fantu na glavo in dejal tiho; «Morda bova še prijatelja?»
**«
Bya dni kasneje so pokopali Flegaričevo mamco daleč od njenega doma, v ravninski vasi Hrastje. Razen Albina za njo ni imel kdo jokati. Bolj kot vedel, je čutil, da se je njegovo življenje S tem usodno zaobrnilo. Niegoy cllj V življenju ni bil Slavicov dom. To je bilo golo naključje.
Ko so Flegaričevo mamco pokopali in ga odtrgali od njene g<> mile, je taval za drugijni na Slavicov dom, a se tam kar izgubila Hotel je na samem o nečem razmisliti. Čeprav je bil kmet Slavic, ta njegov ded obljubil mamci, da bo ostal pri njem, }e njemu bila živa samo misel na vrnitev v hribe, na mamčin dom. Da, tisti dom, njegov pes, jnačka, kokoši, golobje, vrt. s starimi jablanami, njemu znana vas, znani ljudje, prijatelji. Niti malo ga ni več mikalo, da bi šel iskat mater. Celo zdaj v tej žalosti za mamco, ne da bi seveda mislil, kaj naj počne doma.
In ko je tako sedeč za hišo sanjaril o vsem tejn, ga je navdalo tolikšno hrepenenje po domu v hribih, po Flegaričevi hiši, da se 3^ dvignil in stopil na široko cesto, po kateri sta bila prišla predvčfH rajšnjim sem.
Kmet Slavic pa se je prezgodaj spomnil nanj, in ker ga nasci nikjer našli, je zapregel konja in pognal po cesti proti hribom. — Dohitel go je že zunaj vasi, ustavil konja in vzkliknil s prijaznim glasom; «He, ti si mi jo pa naglo izmaknil! — Tu k meni sedi! No, le nič se ne obotavljaj», je dejal toplo, ko je videl, dq se fant obotavlja. «No le sedi», je postal še prijaznejši, v strahu, da bi mu jd fant zmaknil na polje, «Pri nas boš prespal. Jutri pa se pomenimo, kako in kaj. Ce ne boš hotel ostati, te bom v nedeljo zapeljal tjS Giomov, da ne boš hodil peš». In ker je nazadnje stopil z V0Z3> £a prijel za roko, se je Albin udal in sedel k dedu na koleselj. Siceap pa je bil ta trenutek brez volje. Niti pobegniti na polje ni mogel.
Sedeč molče drug ob drugom sta se vračala v vas. Sele ko sta se že bližala prvim hišam. je ded Slavic ponovil, kar je bil že prej povedal: «Prespal se boš, y nedeljo pa se odpeljeva tja y hribe». Premišljal je s svojo počasnostjo pa nazadnje vprašal: «Kaj zdaj prav za prav nameravaš?» Postrani se je ozrl po njemi Albin je bolščal predse. Na vse bi laže odgovoril kot na to. In je zato samo zmignil z. rajneni. Ne da bi silil še vanj, je Slavic iztegnil roko in z bičem pokazal na prostrano njivo, na lepo setev in dejal: «To je naša zemlja... lepa, dobra zemlja...» In ko sta že bila prav, aned hišami, je nevsiljivo dejal in obvisel z. očmi na fantu; «Lahko bi ostal pri jneni... nikogar nimam». Vendar ni čakal odgovora, pač pa pognal konja. — Doma je sam razpregel, predal konja Albinu 1« dejal; «Odženi ga v hlev. Pridem za tabo».
Albin se je zdrznil, se ozrl po dedku, kakor da se je predramih nato pa prijel za vajet in gnal konja v hlev. Nehote se je tam ozrl po živini, čeprav je bil njegov duh še vedno otopel. V hlevu sta bili — z ene strani — še dve kobili z enim žrebetom, z druge strani pai šest krav in troje telet. - To so bile stvari, ki so vsaj malo zbudila njegovo zanimanj«. Živino je rad imel, celo konjev si je vedno želel; In tu so bile tako lepe kobile, tako lepe krave.
Ko je dedek prišel v hlev, je pogledal, kako je privezal kobild k jaslim, pokimal, nato pa jim vrgel malo sena.
«Vidiš» je dejal Slavic, «živino imam. a mi nima kdo delati. Taki časi! Ne moreš in ne moreš dobiti nikogar! — No, pojdi, dai nedelje se že pomeniva». In nekoliko nepričakovano mu je položil roko na ramo, a jo tudi naglo odmaknil.
V nedeljo je zgodaj zjutraj zapregel mlado kobilo v koleselj, vrgel na koleselj obroka za njo, vtaknil v predal y sedežu nabasano torbo in steklenico vina, nato sedel s fantom na sedež i,n pognal skozi vas. ki se je komaj dramila, ne da bi se zmenil za ženo, M se je čudila, kam ga vrag nese.
Pomladno sonce je šele vzhajalo, nad ravnino je ležala rahla1; prosojna megla, ki jo je sonce rdečkasto in vijoličasto barvalo. Rosai je blestela. Bila je zgodnja pomlad, zjutraj še hladna, ^eP^av.pc"2S • sonca, Sadno drevje je bujno cvetelo. To pomladno razkošje je cWG yeka vznemirjalo.
Za gospodinjo in dom
ŽENA
in L maj
Kaj pomeni ženi Prvi maj? Sim. bol borbe delovnega ljudstva je tistega ljudstva, katerega član je tudi žena, mati; simbol borbe je za boljše življenje sedanjega in bodočega rodu.
In lahko naj bi žena, mati stala ob strani te velike borbe, ki se bije za usodo njenih otrok? Kako naj bi sama ne dala vseh strojih sil, da bodo manifestacije Prvega maja čim bolj veličastne? To je dolžnost vsake žene, ker bo s tem okrepila vrste, ki morajo pokazati imperialistom, ki hočejo izkoriščati delovno ljudstvo, da se bliža konec njihovemu gospodovanju nad človekom. To je dolžnost vsake žene, ker bo s tem dokazala, da hočemo po revolucionarni poti osvobodilne vojne naprej in da ne trpimo v svojih vrstah mlačnežev in hlapcev mračnjaštva in šovinizma, da hočemo resnično svobodo zase in za svoje otroke.
Nihče nam te svobode ne more kratiti:	niti angloameriški impe-
rialisti niti reakcionarji niti tukajšnji kominformisti, ki hočejo izrabiti naša internacionalna čustva v svoje šovinistične namene. Svobode nam ne more kratiti niti Sovjetska zveza, ki hoče kot velesila barantati z nami, pripadniki malega naroda.
Me moramo iti dalje ravno po svoji poti, kajti le na ta način bomo lahko gledale v bodočnost!
Zena — mati. Dala si življenje svojemu otroku. S tem si prevzela nase velikansko dolžnost. Otroku moraš ustvariti bodočnost. Njegova bodočnost pa je le v skupni zmagi delovnega ljudstva vsega sveta. Zato pogumno vstopi v to borbo! Prvega maja dokaži, da je klic «Naj živi borba delovnega ljudstva! Naj živi njegov veliki praznik Prvi maj!» tudi tvoje geslo.
Dve spomladanski obleki za 15 letni «tekllci; prva le iz lattmta volneae-ta blaga, druga iz svile a črtastim ovratnikom, plaič pa Je za 14 letno
deklico.
ALI ZNAŠ LEPO^
zlikali možu srajco •
Lepo zlikati moško srajco Je kar majhna umetnost, ki se vedno ne posreči; posebno na ovratniku se rade narede gubice, ki spravijo natančnega moža v slabo voljo, kajti ne smemo pozabiti, da je tudi «močnej-šbt spot nečimrn!
Srajco moraš močno navlažiti že prejšnji večer. Likalnik mora biti čist, precej vroč, likati pa moraš le v smeri nitk.
Pričneš z likanjem zadnjika, ki ga preganeš na polovico, položiš na mizo in zlikaš oba dela skupaj. Prav tako pregani na polovico sedelce na ramenu, na ta način zložiš rokav, ki ga polikaš do zapestja. Zapestnik zlikaj najprej na notranji strani, potem šele na zunanji strani, nato primi rokav v zapestju in na ramenih (zapestnik zloži) ter rahlo nategni, napravita se dve gubi, ki ju polikaš. Sedaj zlikaj še drugi rokav.
Ovratnik zlikaj najprej na narobni potem pa na lični strani; podenj po-
loži dvakrat preganjeno volneno krpo; ne vleci! Nato potolci z zadnjim delom likalnika po blagu, ki sc je nekoliko nabralo, potiskajoč ga proti ovratnemu izrezu. Sedelce zlikaj na lični strani.
Nato zravnaj srajco na mizo in je več ne premikaj. Folikaj sedaj na notranji strani bočni šiv, sedelce in še enkrat zadnjik, kjer polikaš gube, ki so všlte pod sedelcem. Položi potem na hrbtno stran srajce (na notranji strani) volneno krpo in nanjo desno polovico prednjika, ki Jo sprva polikaj čisto narahlo, da se blago poleže, prav tako zlikaj levo stran, nato pa srajco zapni, še enkrat povleci z likalnikom in napravi triprste od ovratnika na obeh straneh gubo, jo polikaj, srajco obrni, zloži rokave, tako da sežeta zapestnika do ramen, pregani za 10 cm spodnji del srajce, nato pa zloži srajco na polovico in vdeni v ovratnik ribjo kost.
skoraj štirioglata, ima ščite, večina ribe je velik dolg rep. Hrbet Je ploščat. Na hrbtu sta dve plavuti, prva je zelo kratka in ima strupeno bodico, ki pa človeku ne more priza dejati hudega. Repna plavut je zadaj čisto ravno odrezana, kot pri malokateri ribi, je rjava, zadaj pa belo obrobljena. Zvezdogled je zgoraj temen, sivorjav in kot z moko posut. Ob straneh so svetlejši madeži, trebuh pa je bel.
Zvezdoglede love celo leto. Meso je izredno okusno. Posebno brodetu daje odličen okus in tudi meso ohrani v brodetu vse svoje odlike.
T. P.
Nasveti
Stekla očal umij'eš z vodo, v katero kaneš nekaj kapljic amoniaka, nato pa jih splakneš ti čisto vodo.
* * *
Crve v pohištvu uničiš, če vbrizgaš v luknjice zmes jz 10 delov terpentina, 10 petroleja in 1 dela naftalina y prahu.
* * X!
DIE T A ort žet i
močeh zn zti’muljenie
Bolnik, ki ima vročino, odklanja po navadi hrano, ki mu sicer prija. Ne mara za meso, tudi ne za «nočne juhe, rad pa uživa, kolikor ftnu dopušča prebava, surovo sadje, predvsem jabolka. Ko začne vročina padati .— na primer po gnojenju in angini — se mu tek povrne in bolnik si zaželi hrane, o kateri poprej niti slišati ni maral. Ta instinktivna želja organizma po spremembi v hrani nam nazorno dokazuje, kolike važnosti je način hrane za človekovo zdravje. Opirajoč se na dejstvo, je znanost v novejšem času dokazala, da je na nekatere bolezenske spremembe v človeškem telesu možno vplivati s primerno dieto.
Poleg že davno znanih prehranjevalnih načinov, pri tem mislimo zla sti na brezmesno prehrano in na dietične predpise pri bolnih na ledvicah, jetrih, želodcu in sladkorni bolezni, se v novejšem času priporočajo še razne druge diete. Naj-agovomejši dokaz, kako globoko lahko posegamo v bolezenska dogajanja s primerno prehrano, nam je tako imenovana jetrna dieta, ki jo predpisujemo bolnikom s posebno hudo malokrvnostjo — pcrniciozno /anemijo. Tem bolnikom, ki so tako. rekoč zapisani smrti, če jih ne zdravimo, pomagamo, če vsak dan zaužijejo 200 do 600 gramov jeter. Ker pa postane bolnikom takšen način prehrane čez nekaj časa zoprn, je /razumljivo, če je farmacevtska industrija napela vse sile, da bi ušiva, rila visokovredne izvlečke iz živalskih jeter, ki bi jih lahko bolnikom vbrizgavali v obliki injekcij, lin res poznamo danes preparate, pri katerih ena sama injekcija odgovarja učinku 600 gramov svežih jeter. Ugodno delovanje jetrne diete pa ni omejeno samo na perniciozno anemijo, ampak tudi za razne druge oblike malokrvnosti. Pogosto uživanje jeter krepi oslabljeno telo in deluje regenerativno na celoten organizem.
Brezsolna dieta je važno pomagalo pri zdravljenju srčnih in ledvičnih bolezni. Tudi so zdravniki že zdavna spoznali praktično vrednost diete brez soli pri nekaterih oblikah tuberkuloze. Popolno opuščanje soli pri kuhi, pogosto uživanje sadja in neslan kruh so glavni znaki te vrste prehrane. Namesto soli uporabljajo pri tej dieti razne domače začimbe in pa mravljinčno ki. sli natrij, Ce hočemo, da bi ljudje, ki so po boleznih težko shujšali, po. i stali hitro debeli, jih moramo nekaj časa prehranjevati le z mlekom. Takim ljudem priporočamo ležanje in dnevno uživanje mleka, in sicer do 6 litrov.
Večdnevno, celo večtedensko u-živanje surove hrane, priporočamo tedaj, če hočemo, da telo hitro izloči razne škodljive substance, ki so nastale v organizmu kot produkt presnavljanja. Stroga surova dieta dovoljuje samo uživanje svežega sadja in sočivja, mleka, jajc, medu in olja.
Važen zdravilen pripomoček je tudi post, ki ga držimo nekaj dni brez zauiivanja kakršne koli hrane, edino žejo si tešimo z vodo, rastlinskimi sirupi in malo sladkanim čajem. Seveda je pa vsako pretiravanje zdravju škodljivo, kar pa velja tudi za vse vrste dietične prehrane.
Dr. S. S.

GLOG
Cvetoča rašelika in cvetoči glog sta pobelila gmajno. Saj ju poznate?; Rašelika ima celo-robe, sveteče se liste, glog pa ima nežnejše in krpaste liste. Rašelika bo dala črne Češnjice, glogovo cvetje pa bo prešlo v majhne rdeče plodove, k! so mokasti in svojevrstno sladkega okusa; otroci Jih tu pa tam zobljejo in jim pravijo medvedove hruške. Prav poseben vonj ima to glogovo cvetje, z zavezanimi očmi bi ga zavohal, pravijo, da je ta duh neprijeten, da spominja na pokvarjen sir.
Toda glog ni kar tako, ljudje vse premalo vedo o njegovi zdravilni moči; je pravo zdravilo za srce In ožilje, in prav podoben ie znanemu naprstniku ali digiitalisu, le da njegov vpliv ni tako močan. Dognali so, da krepi srce in niža pritisk krvi, đa srce počasneje bije. Radi se zatekajo k njemu ljudje s poapnelimi žilami in pa ženske v dobi mene. Pa tudi za one, ki trpe na nespečnosti, ki so vrtoglavi, ki jih mučijo razni strahovi, ki jim brni in šumi po uSe* sili, je glog odličen tolažnik, če imajo vse te neugodnosti svoj začetek v bolnem srcu »ti ni vse v reda s krvnim obtokom.
Kot zdravilo pijemo dvakrat do trt. krat dnevno čaj iz cvetja. Nekateri narede tudi iz cvetja In plodov prah. Iz plodov pripravljajo alkoholno tlnK. turo, in sicer vzamejo na pet litrov 70 «>4st. akohola 2 kg suhih v prali zdrobljenih plodov. To dalje časa močijo In tresejo, nato precede in tinktura je narejena. Pijemo po kapljicah, navadno pred tremi glavnimi dnevnimi jedmi.
Cvetje je vse bolj učinkovito sveže, ker posušeno izgubi mnogo na svoji moči, posebno če ni dobro spravljeno.
Glog je srednje velik grm ali pa majhno drevo. Raste po vsej Evropi. Les je lepo rdeč in ga strugarji radi uporabljajo. Plodove jedo o-troci in ptiči. Ponekod delajo tudi žganje iz njih, v nekaterih revnih krajih jih pa suše in ker so mokasti, jih zmeljejo in zmešajo z moko za kruh. Med vojno so tu pa tam seme teh hrušic žgali in kuhali iz njega okusno kavo. Posušeno listje se da odlično mešati s tobakom, marsikateri pipar to dobro ve. Ce nalijemo na skorjo in korenine luga, se izloča i* njih lepa rjavo-rumena barva.
Torej vsi, ki vam dela srce sitno1 sti, poizkusite še z glogom, ki pravkar ponuja v. šopih svoje prelestno cvetje.
T. P.
NASVETI
(>
rr
Čudno ime kaj ne? Tržačani mu pravijo bocca in cao, oziroma bocca In capo, to se pravi usta na glavi. Ima pa res čudna usta. Mi smo vajeni, da ima riba usta spredaj in lepo več ali manj zarezana v podolžni smeri telesa, tu pa so usta skoraj navpično na podolžno smer. Pa kakšna usta, polna zob, še na nebu so zobje. Oči so pa prav na vrhu glave, kot da ribo sploh ne briga svet okoli nje, marveč samo to, kar Je nad njo, kot bi res štela zvezde. Zato se nikar ne čudite temu imenu. Vendar te oči na vrhu glave nimajo nič opraviti s kakim pesniškim ali znanstvenim razpoloženjem ribe, ki bi hotela pesniško doživljati lepoto zvezdic ali m zvezde znanstveno raziskovati.
marveč je to njena življenjska potreba v zvezi z vedno lačnim želodcem. Zvezdogled malo plava, večino življenja preživi ves zarit v pesek ali morsko blato. Kaj bi mu služile ob strani oči, kaj bo gledal pesek ali blato, njemu služijo oči le na vrhu glave, da gleda, kaj plava nad njim, da bo to spravil v svoja navpično odprta usta. Sedaj nam je jasno, zakaj so usta navpično zarezana In se navpično odpirajo. Toda hrana ne bi šla sama k njemu, zato jo vabi. Pod jezikom ima dolg izrastek, ki je kot črviček. Ko pomoli ta izrastek iz ust in z njim pobinglja, kdo bi si mislil, da ni to okusen morski črviček, tudi ribica ne, ki plava nad starim grešnikom zvezdogledom. Kaj je ribica kriva, če se ji zahoče sočnega črvička. Ze je odprla usta, da ga zagrabi, toda v tem hipu so se že odprla strašna zobata usta in že strmoglavi po navpičnih ustih naivna ribica, kot pač vsa naivna bitja, grozni usodi nasproti.
Zvezdogled Je zavaljena riba. Dolga je največ četrt metra. Glav« je
Obleke iz občutljive svile ne smeš sušiti na zraku, ampak jih daj pred dve brisači in še vlažne zlikaj.
» * *
Zainaščene žametne ovratnike očistiš, če jih nalahko »irgneš s polovico čebule.
* * *
Obrabljeni boipdrni papir še lahko uporabiš, če ga segreješ na peči ali soncu.
* * *
Blatne madeže odstraniš z dežnega plašča, če jih zdrgneš z gobo, ki si jo namočila v belem kisu.
• » *
Ce imaš suho kožo, dodaj vodi, v kateri se umivaš, 250 g glicerina. Ce pa je tvoja poit mastna, dodaj vodj, 250 g kristalizirane sode.
* * *
Dodaj kremi za čevlje nekaj kapljic petroleja in usnje ae bo
lepše svetilo.
UMETNI KAVIAR ZA KRUHKE
Na drobno sesekljaj črne olive in jih' nato dobro zmešaj z nekoliko sesekljane sardele. Vmešaj potem precejšnjo količino limoninega soka in popra, namaži kruhke z maslom in nato še z debelo plastjo umetnega kaviarja.
SIROVI PREPEČENCI
Vmešaj 25 dkg moke, 25 dkg v vroči vodi raztopljenega masla, 1.5 dkg naribanega parmezana in 2 rumenjaka. Testo dobro zgneti, nato ga razvaljaj in izreži s kozarcem okrogle ploščice, jih namaži z vodo, daj na pekač, ki ga rahlo namažeš z maslom in peci v vroči pečici nekaj minut.
tržaško
kuhinjo
KORENJE V MASLENI OMAKI
Ostrži 1 1/4 kg rdečega korenja, ga zreži na drobne kocke in skuhaj v mala vode. Medtem razgrel dve žlici presnega masla, dobro zmešaj in ko se speni, prilij korenje z vodo vred. Zmešaj, osoli, dodaj 1/B 1 sveže smetane in «e malo Prevrj,
Stran naših kmetovalcev
L ujci ki TEDNIK
DOBRA VZREJA TELET
je pogoj za povečanje mlečnosti krav
Vedno bolj smo prepriiani, da so vsi napori za povečanje mlečnosti krav brezuspešni, če ne zadostimo osnovnima praviloma: stalna ter pravilna prehrana krav mlekaric in pra-vBna vzreja telet.
Prva napaka pri vzreji telet je ta, đa vse premalo puščamo teleta na »veži zrak in sonce.
Hlev za vzrejo telet mora biti suh, ne pretopel, dovolj svetel in dobro zračen.
Takoj po otelitvl je krava navadno znojna od porodnih bolečin, zato je treba nanjo zelo paziti, da se ne prehladi. Pokriti jo moramo z odejo In ji dati topel napoj iz senenega drobirja » nekaj otrobi.
Tele osuSi krava z lizanjem, lahko pa teleta posipamo s suhimi otrobi, da ga krava laže liže; nikdar pa ga ne smemo posipati s soljo, ker se sol na toplem telesu topi in odvzema toploto, zaradi česar se tele prehladi.
Ko je tele suho, ga moramo podojiti, prej pa moramo z vlažno krpo (pomočeno v topli vodi) očistiti kravi vime in seske, nato iz vsakega seska izmolsti nekaj kapljic mleka, nakar Sele privedemo tele k vimenu In podojimo. Po prvem sesanju tele oddelimo v .boks (poseben prostor) in ga pripuščamo k materi prvi teden vsaki 2 do 3 ure, potem pa vedno red. keje, v starosti enega meseca samo trikrat dnevno, toda v enakih časovnih razdobjih.
Po vsakem sesanju moramo kravo Izmolsti do zadnje kapljice mleka, predvsem pa mlade krave, pri prvi In drugi otelitvi.
Skrbeti moramo, da se posteljica Izloči iz materinega telesa iimprej, če se pa ne izloči v 24 urah sama, pokličimo živinozdravnika.
Teleta lahko hranimo z mlekom na Bva načina: s sesanjem ali pa z napajanjem.
Negativne strani sesanja so:
11 Količine posesanega mleka ne moremo regulirati.
2) Ko odstavljamo, prihaja pri teletu do motenj v prebavi:
3 Tele redkokaj izsesa vse mleko; od neposesanega mleka se kvari vime In kravja mlečnost.
Dobre strani napajanja:
Natančno lahko uravnavamo potrebo mleka pri vsakem napajanju in za vsako tele.
2)	Pri napajanju vzamemo vedno mleko zdrave krave in lahko tudi telička Jetične krave vzgojimo v zdravo
tele.
3)	Pri napajanju lahko vodimo točen pregled izrabljene hrane.
4.	Odstavitev teleta je mnogo lažja Pri napajanju.
5.	Bolje izkoriščamo mlečnost krav z napajanjem.
6.	Izprememba hrane po odstavitvi •ma lažje posledice.
Iz povedanega vidimo, da je teleta najbolje napajati. Mleko za napajanje ne sme biti niti prevroče niti prehladno, najbolje je s temperaturo 30-5 35.0C, ki jo ima mleko takoj po molži. Mleko mora bit; sveže in čisto, sicer tele dobi drisko. Nikdar ne smemo dati večje količine mleka od one, ki jo lahko tele izkoristi.
V starosti enega meseca in pol moramo teleta priučevati tudi na drugo bramo. V posodo denimo dobro zdrobljene otave, detelje ali lucerne, kakšno pest ovsenega zdroba, pomešanega z enako količino otrobov.
Poleg obilne krme je treba teleta primerno negovati, dnevno čistiti z ostrejšo krtačo, umazana mesta prati s toplo vodo in čisto nastiljati. Ce je pa lepo in toplo vreme, moramo dati teletu priložnost, da sc giblje na zraku !n soncu; uredimo tudi tekališča.
Ker je napajanje bolj priporočljivo kot sesanje, naučimo teleta piti iz posode. Paziti pa moramo, da tele mleko ne pije naglo in požrešno, zato tudi ne smemo dati vse odmerjene ko-
Tržaiki občinski svet je sprejel predlog o ustanovitvi centralne mlekarne s pogojem, da bo občina laliko nadzirala to ustanovo. Proti temu predlogu so glasovali zastopnik Ljudske fronte tov. Dekleva, indipendentisti in kominlormisti. O ustanovitvi mlekarne so razpravljali na dveh sejah občinskega sveta.
Vprašanje centralne mlekarne je prišlo v ospredje, ko je vojaška uprava določila 10 milijonov kredita ERP neki tvrdki iz Italije, ki naj bi zgradila mlekarno ter imela pri tem nekak monopol. Razumljivo je bilo, da gre tu za zasebne interese podjetja, ki mu niso interesi pridelovalcev mleka in potrošnikov prav nič mar ter si hoče le zagotoviti masten zaslužek.
Proti tem špekulacijam, ki bodo nedvomno v veliko škodo našega kmetijstva, zlasti pa živinorejcev, se je najprej oglasila Kmečka zveza, ki se je začela zanimati, kako je z zadevo. Ustanovitev centralne mlekarne so nekateri zagovarjali, češ da bo to zelo koristno iz zdravstvenih in higienskih razlogov, ker pasterizirano mleko ni nevarno za okuženje z malteško mrzlico in jetiko. Vse to so pa bili le izgovori za prikrivanje resničnih zasebnih interesov.
Z ustanovitvijo centralne mlekarne
ličine mleka naenkrat, temveč večkrat po pol litra. Posodo za napajanje (najboljša iz počinjene pločevine) moramo po vsaki uporabi takoj oprati, najprej s hladno, nato z v poco, vodo tik pred vsako uporabo pa še oplaknemo z. mlačno ali hladno vodo.
Čeprav je dnevna količina mleka za prehrano telet odvisna od teže teleta pri porodu, pasme, od samega teleta, laliko računamo, da tele uporabi naslednje količine mleka dnevno:
I.	teden 2 do 4 kg mleka,
II.	teden 4 do (j kg mleka,
III.	teden 6 do 8 kg mleka,
V. teden 8 do 10 kg mleka.
Ta. količina mleka je mišljena za plemenska teleta, ki jih odstavimo po 4 do 6 mesecih. Odstavitvi moramo teleta polagoma in ne prezgodaj. Ponekod odstavljajo teleta že z L mesecem starosti, posledica tega je, da najdemo tamv zelo slab goveji naraščaj, zaostal v rasti, trebušast z vle-knjenim hrbtom, z grobo in dolgo dlako. Od takih telet ne bo uspeha!
Navadno odstavimo teleta šele takrat, ko dobe prvi par stalnih zob
bodo najbolj prizadeti naši kmetje, to. da tudi potrošniki bodo morali vsaj deset lir draže plačevati mleko v steklenicah. To mleko stane v drugih mestiti nad 80 lir liter, medtem ko se pri nas prodaja mitko po 70 lir. Doslej so naši kmetje prodajali mleko neposredno potrošnikom ter so si na ta način lahko nekoliko pomagali. Pri nas se namreč ne pridela dovolj krme, predvsem pa ne sena, in ga morajo kmetje za drag denar kupovati v Furlaniji. Ce pa bodo zgradili centralno mlekarno, bodo morali kmetje prodajati mleko prekupčevalcem po mnogo nižjih cenah. V Padski nižini na primer plačujejo kmetovalcem mleko po 50 lir liter. Naši kmetje bi pri tej ceni mleka ne mogli vzdržati in bi morali mlečno živino prodali.
V panjih se je že pričelo živahno življenje. Čebelar naj skrbno očisti panj in tvstraa dno, predvsem pa mora natanko pregledati panj in ugotoviti zlasti dvoje: ali ima panj dovolj medu in drugič če ima zalego. Pregledovati moramo ob toplem in mirnem vremenu.
Mraz in prepihi utegnejo občutno škodovati čebelam in zalegi.
Pri tem pregledovanju ni treba gnezda razdirati in vseh satnikov jemati ven; dovolj je, da vzamemo le stranske satnike, da se prepričamo, ali je v panju dovolj medu. Zelo važno je, da se čebelar prepriča, ali je v panju matica. Ce je ni, tudi zalege ne bo in čebelna družina se bo dan za dnem krčila.
Ali je matica v panju, se prepričamo, ako opazimo, da nosijo čebele obnožino v panj, čeprav ni to vedno nezmotljivo znamenje. Ce so čebele nemirne, če razburjeno šumijo, zlasti če se dolgo ne umirijo in nekako jokajo, ako jih z dimom ali drugače razdražimo, je to znamenje brezmatičnosti.
O matici se čebelar prepriča, če najde v satnikih zalego. Ako je to ugotovil, mu ni treba dalje iskati matice. Ves pregled naj opravi kolikor mogoče hitro, da prepreči ropanje. Slednjič naj si čebelar zapiše uspeh pregledovanja, da si prihrani ponovno delo.
Ker pa potrebuje zalega toplote, bi bilo skrajno nevarno odstraniti ji odejo, s katero so bile čebele opažene,
Ce imajo čebele dovolj pokritega medu iz prejšnje dobe, je zelo priporočljivo, da odpremo med v satnikih z nožem ali vilicami; to vzpodbuja čebele kakor da bi jih krmili.
Ce smo naleteli na kako trbtovko in na samo trotovo zalego, opustimo v tej dobi vsak poizkus, da bi
(sekalcev) to je v starosti 4 1/2 do 6 mesecev. Odstavljamo 2 do 3 tedne. Vsak teden opustimo en obrok mleka ali sesanje in ta obrok zamenjamo s kako drugo tečno hrano.
Nekateri živinorejski strokovnjaki priporočajo pri prehrani telet tudi zdravilne čaje, ki zboljšujejo tek, ščitijo pred želodčno-črevesnimi obolenji; služijo pa le kot dopolnilo mleku. Kuhamo jih iz sesekljanega sena (na 1 kg sena se doba 6 do 7 litrov vode). Ko čaj precedimo, mu dodamo na en liter 1 gr. kuhinjske soli. Ta čaj dajemo teletu od starosti 1 meseca dalje po 0.25 lit. dnevno, nato pa dnevno količino čaja pri prehrani telet zvišamo, tako da dobi 2 meseca staro tele 3 do 6 litrov čaja dnevno.
Govejega naraščaja pa ne smemo prezgodaj uporabiti za razplod niti za delo, ker bi sicer zaostalo v rasti. Telice sivo-rjave švicarske pasme ne smemo pripuščati pred 1 1/2 letom starosti. Telice domače pasme pa nikakor ne pred 2 letoma. Le tedaj ima mlada živina dovolj časa, da se telesno in spolno pravilno razvije in daje močnejši, bolj zdrav podmladek.
Telečja hrana mora vsebovati dovolj beljakovin in mineralnih snovi, biti mora lahko prebavljiva, ne sme vsebovati preveč surovih vlaken, niti celuloze, ki je je dovolj v grobi hrani (slama, slabo seno Itd.).
To bi seveda bilo tudi v škodo poljedelstva, ker bi primanjkovalo gnoja. Naše kmetijstvo bi se upropastilo, potrošniki mleka pa bi imeli tudi !e izgubo.
Pri vsem tem vsi omenjeni ugovori ne držijo. Pri nas ni malteške mrzlice, zdravstvenč stanje živine je tudi precej ugodno in doslej ni bilo o-paziti, da bi ljudje zaradi mleka utrpeli na svojem zdravju.
Z ustanovitvijo centralne mlekarne pa bi bile prizadete tudi mlekarice, ki živijo od tega, da nosijo v mesto prodajat mleko. Nadalje bi utrpela precejšno škodo pr evozniška podjetja. Zelo prizadeti pa bi bili tudi trgovci na drobno, ker bi pili kmetje ob svoj glavni dohodek In bi morali še bolj omejiti svoje nakupe, zlasti obutve in obleke.
Iz vseh teh razlogov je dr. Dekleva, zastopnik Ljudske fronte, v občinskem svetu glasoval proti ustanovitvi centralne mlekarne. Za mlekarno pa so seveda glasovali vsi «italijanski» svetovalci, ki jim ni prav nič mar za naše kmete.
ta trotov panj rešili, posebno zato, ker v tej dobi ni matic na razpolago in ker nas skušnja uči, da tak panj nerad sprejme matico. Najbolje je, da vzamemo sat za satom, poškropimo čebele z medeno vodo ter jih otresemo iz satnikov. Panj odstranimo, ometene čebele se tedaj navadno razgube po drugih panjih,
Ako naletimo na slabiče, jih združimo. To storimo tao: obema panjema damo dan prej enak duh, n. pr. s kafro ali meliso. Potem odvzamemo obe matici in boljšo matico, to je ono, ki ima več zalege, spravimo v matično kletko, ki naj bo zamašena z voskom tako, da čebele matico same lahko oprostijo. Iz obeh panjev združimo satnike z zalego, druge čebele pa vse ometemo v isti panj. Drugo matico z nekaterimi čebelami pa spravimo za rezervo.
Zelo važno je tudi, da medišče v tem mesecu razširimo, če je bilo zoženo. Dodajmo tudi v volišče medstene zlasti ko je pričela obilna paša. Treba je pričeti s preveša-njem, to je odpreti je treba čebelam medišče. Ko zasedejo čebele vse gazi v panju in postaja pred vratci v volišču vse črno čebel, je čas, da jih prevesimo. Glede prcve-šanja so med čebelarji v rabi razni načini. Nekateri odpro le medišče in postavijo prazne satnike vanj, ne da bi kakšno izvališče prenesli v medišče. Vendar je bolje, če odvzamemo iz volišča vse satnike z zaprto zalego in jih prenesemo v sredo medišča. Satnike pa s svežo zalego ne pustimo v volišču in jih združimo ter ostali prostor napolnimo s imazniml, če mogoče izdelanimi satniki.
Na ta način dosežemo dvoje; razširi se gnezdo za novo zalego v volišču in v medišču postaja vsak dan več prostora za med, ko izleze pokrita zalega.
UOMIAII MOD
Koruzni molj je metulj, katerega gosenica (navadno jo imenujemo kar «črv»), živi v koruznih steblih in storžih, jih razgrize in izvrta dolge rove. Zaradi tega škodljiv., ca trpi pridelek koruze veliko škei do. Vsak črv uniči okoli 3 odstotke rastline. Ce je v enem steblu več črvov (do deset), je dovolj jasno, kakšna je škoda. Zato je nujnoj da zatiramo tega škodljivca; zdaj je zadnji čas.
Koruzni molj (pyrausta nubila-lis) je metuljček, ki čez krila meri 25 do 30 mm. Samica je skoraj e* nobarvna — rumenkasta, samec pa je nekoliko manjši in bolj temno rjavkaste barve, z rumenkastimi lisami na krilih. Prvi znak, da je koruzo napadel- koruzni molj, je ta da se prelomi in odpade metlica. Kjer se je metlica prelomila, vidimo luknjico in rumenkasto gosenič-je blato. Ako preiščemo rov, naj demo v njem 1 do 1/2 cm dolgo gosenico. Luknjice, skozi katere se je zarila gosenica, najdemo tudi nekoliko niže na steblu; povsod pa obdaja luknjice goseničje blato, Steblo se zaradi rovov večkrat prelomi in to nad ali pa tudi pod storžem.
Zaradi gosenice začne zrnje na napadenem mestu gniti in plesneti.
Razvoj tega škodljivca je naslednji; Gosenice prezimijo v stebl-ih in naslednjo pomlad se zabubijo. Iz bub zletijo metuljčki, ki se pojavijo v drugi polovici maja in znesejo jajčeca na spodnjo stran koruznih listov, iz katerih se v 8 do 15 dneh izležejo gosenice. Mlade gosenice se takoj zarljejo v ko, ruzno rastlino, kjer povzročajo, da se lomijo metlice, stebla in da mia-dj storži gnijejo. Ko dosežejo gosenice popoln razvoj, se poletni rod zabubi in že y avgustu se izležejo metuljčki, ki nam dajo drugi rod gosenic, ki prezimijo v steblih.
Na jesen, ko koruza dozori, zle* žejo gosenice v nižje dele rastline, v koreninski vrat, kjer prezimijo v koruznih štrcljih. Ako te dele podorjemo, zlezejo gosenice kmalu na površino zemlje, kjer prezimijo v drugih skrivališčih, v krompir-jevci, votlih steblih itd. Spomladi se gosenice zabubijo, in čez dva do tri dni so metuljčki.
Škodljivca je prav lahko uničiti, če poznamo razvoj. Predvsem je potrebno, da jeseni koruzno slamo spravimo ali okisamo ali Pa kot neokisano vsaj do konca aprila damo živini. S tem smo uničili tudi vse gosenice, ki so bile v koruzni slami. Ako se je škodljivec razpasel, ga moramo korenito odstraniti: posekamo štrclje s koreninami vred, jih populimo, posušimo, zmečemo na kupe in sežgemo.
Ta škodljivec napada poleg koi ruze tudi še druge rastline z debelimi stebli, kakor proso, hmelj, bob, konopljo, sladkorni trs in celo koprivo.
0 prebavi krme
Kakšnim spremembam je prav za prav podvržena hrana, preden jo telo uporabi?
V gobcu žival hrano razgrize, zdrobi in zmelje. Pri tem se hrana pomeša s slino in škrob se začne spreminjati že v ustih v sladkor (glavno pri človeku in enokopitnlkih). V želodcu se pomeša s kislim želodčnim sokom, ki začne delovati na beljakovine in Jih spreminjati v enostavnejše snovi (peptone). Tudi škrob se spreminja v želodcu naprej v sladkor, in sicer zaradi sline, ki je prišla s hrano v želodec. V tankem črevesu se napolni že deloma razkrojena želodčna vsebina s črevesnimi sokovi in žolčem. (Kakor vidimo, pride v črevesje tudi žolč in pomaga pri prebavi). Ti sokovi uničijo kislino želodčnega soka in začnejo razkrajati beljakovine, ki se v želodcu še niso spremenile. Potem nadaljujejo razkrajanje škroba v sladkor, ki se je začela že v gobcu in nadaljevalo deloma v želodcu. Nadalje razkrajajo tl sokovi tudi tolščo in jo spreminjajo v enostavnejše oblike, (mastne oblike).
Razen tega nastane v želodcu kva4 šenje, ki ga povzročajo bakterije-Razkrajajo se beljakovine in tvorijo se smrdljivi plini. Razkrajanje bi šla še dalje, nastala bi gnitje, kar bi bilo za telo strup. To gnitje pa zabranjujo žolč, ki obdrži kvašenje v dopustni* mejah,
RAKO HRANIMO SADJE
in zelenjavo v skladiščih
Sadje in zelenjavo dobro ohranimo, če je brez okvar. Zalio pa Ju moramo izredno dobro pregledati in odbrati, kajti na ranjenih in obtolčenih sadežih se kaj kmalu naselita plesnoba in gniloba, ki se širita potem tudi na druge, *drave sadeže.
Da se plesnivost na sadju in zelenjavi, ki je v skladišču ali pa v trgovinah, ne razširja, je najbo-Ue, da prostore steriliziramo. Ste-^tizacijo izvršimo takole: Okna in ^«da dobro zapremo, špranje ter druge odprtine pa prelepimo s pa-Wrjem. V prostoru, ki ga razkuži-pustimo vse predmete, v kate-**h hranimo sadje, ali zelenjavo l'*°še, zabojčke, police itd). V staro pločevinasto posodo nasujemo “Ve-plo ln ga zažgemo. Takoj nato se odstranimo, vrata pa nepredušno zapremo. Pri gorenju žvepla nastaja žveplov dvokis, ki uniči vse dnvice plesnivke ter povzročitelje toilobe. Plin pustimo učinkovati *4 do 48 ur. Ta postopek razkuže-»anja je C€nen ^ učinkovit.
Sadje, ki ga hranimo v skladi-ne sme biti popolnoma zrelo, Ba oberemo z dreves, medtem morajo biti krompir, čebula ter "rn*« zelenjava popolnoma zreli.
Sadeži se bodo dolgo ohranili pri nizki temperaturi. V ta namen grade posebne hladilne celice, s ka. terimi dosežejo, da znaša tempera, tura le nekaj stopinj Celzija nad ničlo. Ako nimamo na razpolago hladilnikov, izberimo dim hladnejši prostor.
^ Na sadeže, ki jih hranimo v skladiščih, vplivajo še svetloba, zračenje in vlainoat. V skladiščih sad. ja in zelenjave naj ne bq močne svetlobe. Nadalje naj bo sončna svetloba razpršena. Ob premočni sončni svetlobi bo krompir postajal zelenkast, ako Pa je skladišče temačno, bo pričel kliti. Skladišča morajo biti dobro ne pa premočno zračena., ter primerno vlažna, kajti prevlažen zrak olajšuje razvoj plesnobe.
Da bodo sadeži prezračeni, jih zlagajmo v čim manjših plasteh; za to nam služijo letvaste police. Z zračenjem- preprečimo, da se ne nabira vlaga, da se sadeži ne ogrejejo preveč ter da se odstranja ogljikov dvokis, ki nastaja pri dihanju rastlin.
Ce bomo sadeže skrbno pregledovali In odstranjevali sadje in zelenjavo, ki se je pričela kvariti, si bomo prihranili velike izgube.
ŠPEKUURANIS CENTRALNO MLEKARNO v škodo živioorejcev in potrošnikov
Pomlad v čebelnjaku


DOBERDOB
IX	6e»a. na,^
Gnjati je bilo vendar toliko, dà se je izplačalo prigri-žovati k njej kruh. Nekateri so ga že imeli od zjutraj, Demark pa in Amun, ki ga nista imela, sta ga dobila od drugih, ker je bil ravno velikonočni ponedeljek. Pri tem Bo pili kar iz steklenice. Žganje, star vinski tropinec, je bilo sladko in močno in jim je kmalu stopilo v glave.
«Na katero fronto bomo neki šli?» se je zanimal Demark.
«Naj raj šn bi šel na rusko frcnto. Garantiram vam, da me od tam ne bo več nazaj», je odkrito dejal Grum jn pogledal po tovariših.
«Kako misliš to?» je vprašal Pekol.
Namesto Gruma je odgovoril Amun:
■fi «Ha, ha, saj je na oni strani jarkov tudi še svet...»
«In Kusi so naše krvi...» je poudaril Demark. Nekako jv istem času je ruski carski veleposlanik Sazonov v Londonu podpisoval pakt, s katerim je Demarkov rojstni kraj in še dobršen del slovenske in hrvaške zemlje pripadel Italiji....
Izjava za izjavo je polagoma razbijala nevidni obod nezaupljivosti in strahu, ki jih je dotlej še vedno obdajal.
Cez nekaj časa je Grum zamišljeno pripomnil:
«Brez Dervodela že lahko , tako govorimo. Je sicer dober človek, toda prej se bo dal na kose laztrgati, kakor pa bi popustil».	__
«Dervodel ni sam, taka je na žalost večina naših. Poglej k tretji in četrti stotniji».
«Da, to je tisti hudič — ne vemo kaj bi prav za prav...? Amunov glas je bil malodušen.
' Nastal je kratek in mučen odmor, med katerim je jvšak zase nekaj razmišljal. Potem se je oglasil Stefanič:
- «Stvar je pač taka: tudi jaz bi se boril, ako bi vedel fcakaj. Vsi bi se borili, le verjemite mi. Toda tako...»
Demark se je poredno nasmehnil, menda mu je žganje najbolj nagajalo,
«Foprašaj Almerja, pa ti bo povedal, zakaj gri».
«Almerju je lahko, ker je Nemec. Nemci vedo, zakaj jje borijo».
Grum je nakremžil obraz in odvrnil:
«Vraga ve, za kaj gre! Kaj bo njemu, ubogemu hudiču, koristila zmaga Avstrije...?»
Spet so zašli v zagato, iz katere jim je pomagal Pe-kolov vedri glas:
v «Pijmo, tovariši, in pozabimo. Kar pride pa pride...»
' In steklenica je znova zaklokotala.
X
Pomlad ni prizanesla niti majhnemu, domačemu vež-bališču za barakami, ki se je imenovalo «Suhajdaekser-cirplač». To bataljonsko vežbališče je dobilo ime po fraj-tarju Suhajdi, edini šarži ukrajinske narodnosti pri bataljonu. To je bil postaren rezervist, ki je pred več ko dvajsetimi leti služil pri ukrajinskem polku št. 15. K bataljonu je prišel že precej gluh in sprva niso vedeli, kaj naj počno z njim, kajti mož ni imel o vojaških stvareh niti najmanjšega pojma več. Za tolmača bi prav prišel; toda na nesrečo mož ni znal niti besedice nemški. Ker je bil pa frajtar, so ga morali za nekaj porabiti, Nekaj časa 86 ga uporabljali za nadzorstvo raznih hišnih opravil, posebno za čiščenje latrine in podobno, zaradi česar je dobil ime: latrina-frajtar. Toda čisto po naključju je feldvebel Bom odkril odtlej neznano Suhajdino sposobnost.
Rom je nekega dne iz dolgega časa gledal skozi okno, bd koder se je videlo proti drvarnici, kjer je Suhajda z nekaj maroderji razkladal voz drv. In kaj je videl? Su-hajda je maroderje postavil lepo v vrsto, vsak si je naložil na ramo poleno, nakar so drug za drugim z vojaškim korakom odkorakali proti drvarnici, v mimohodu zagnali poleno na kup in se spet v vojaškem koraku vračali nazaj k vozu. Suhajda je med tem enakomerno komandiral:
«Ena, dve, ena, dve».
To je šlo brez prestanka celo uro. Qd tistih dob so
Suhajdo uporabljali za lako imenovano posamično ekser-ciranje. To je bil za tako enoto, kakor je bil bataljon št. 100, zelo važen opravek, ker so vedno prihajali tudi re-kruti, ki so šele oblekli vojaško suknjo ter niso znali niti vojaškega koraka. Takih novincev seveda ni bilo mogoče uvrščati med ostalo, že šolano moštvo, ter so jih najosnovnejših vojaških ved morali posebej priučiti.
Suhajda je vežbal na tistem malem travniku za barakami od zore do mraka, v petek in svetek. Prostor je bil dovolj omejen, zato se je vsa vaja vršila bolj na mestu ali pa v krogu. Vse vežbališče je bilo pokrito z razritimi stezami, ki so jih izhodili enakomerni koraki v črno zemljo tudi pozimi, ko je bila zmrzla. Te steze so bile podobne na tla položenim stopnicam in vežbajoči vojaki, ki so hodili po njih, so bili podobni skakajočim fazanom.
Suhajda je bil, zelo ljudomil človek, vendar je imel nekaj čudnih lastnosti, pred katerimi so se rekrutom ježili lasje. Ena poglavitnih je bila njegova zamišljenost. Bil je sposoben, celo uro gnati svoj: «Ena dve, ena dve, ena dve», ne da bi menda vedel, kaj dela. Toda to še ni bilo najhuje. Posebno veselje je imel do povelj: «Links um» (ievoicrog) in: Kehrt euch!» (s čelom nazaj). Kadar je vežbal ti dve kretnji in se je zraven zamislil, je bilo na vežbaltšču joj. Nekoč ga je praporščak Domin med vežbanjem opazoval izza barake in naštel nič manj kakor dvesto petdeset zaporednih povelj: «Links um!»
Ravno takrat sta vežbala rekruta Kapun iz Maribora in Z ega iz tržaške okolice. Po dvesto petdesetih kretnjah na levo še je Zega nenadoma zrušil na tla in onesvestil. Morali so ga z mrzlo Vodo spraviti k zavesti. Kapunu pa hi bilo nič. Potem so ugotovili, da je Kapun levičar.
In tega-slavnega vežbališča je bilo nenadoma konec. Nekega jutra so prišli trije civilisti in zastopnik mestnega magistrata V uniformi ter vežbališče kratko malo razdelili na nekaj tucatov gred- Takoj drugi dan so se na teh gredah že pojavili železničarji z bližnje ranžirne postaje s svojimi ženami in otroki in jih začeli razkopavati. V. osmih dneh se je Suhajdino vežbališče spremenilo v lep, obdelan vrt.
Usoda Suhajdinega vežbališča je moštvo bataljona zelo poparila. Kalivoda je zvečer tarnal, kje neki bo Suhajda sedaj učil nove rekrute, ki so še vedno prihajali. Toda še bolj, kakor to, je moštvo zanimal drugi pomen te spremembe. Almer je bil prvi, ki se je tega spomnil:
«Meni se zdi, da bo vojna še trajala, sicer bi vežbališča ne uničevali», jq vzdihoval.
Q večerih se je mnogo govorilo o ženskah. Vojaki, ki so imeli denar, so zvečer izostajali in ko so se vračali, so si pripovedovali razne stvari. Mnogi so izostajali celo brez dovoljenja.
Infanterist Held, največji kvantač pri stotniji, zdaj sploh ni prenehal s svojimi kvantami, kadar je bil doma. Bil pa je ie redkokdaj. Znano je bilo, da ima v mestu več žensk hkrati in da hodi zdaj k eni, potem k drugi. Posebno veselje je imel, da je s temi kvantami mučil zrele možakarje, a najbolj je imel na piki rezervista Erbmana, bledega, suhljatega moža kakih tridesetih let. Bil je sele dobrih štirinajst dni pri stotniji, a že je imel priimek «Ba-jonetpucer» (čistilec bajoneta). Nekega večera so ga namreč zalotili na latrini pri samouživanju. Posihmal se ga je večina izogibala, kolikor se že sam ni izogibal tovarišiji. Njegova strast je bila bolezen, ki ga je gnala v obup.
Tega Erbmana je Held zasledoval s svojimi kvantami in s svojimi serijami pornografskih slik ter ni odnehal prej, dokler ga ni spravil na stranišče. Potem se je cinično režal za njim:
«Oho, že gre, vidite, že gre..!»
V nedeljo dopoldne je bilo ukazano čiščenje pušk. Ker najlaže čistita dva skupaj, si je Held izbral za svojega tovariša Erbmana. Erbmana je držal za en konec vrvi, medtem ko ie Held drgnil s puškino cevjo po vrvi sem
: :	1 PREŽIHIH							
				1 ;	:	: : : :	: : : ;	: : :
: :	: : : : : :	: :	: •	; ;	i IIORANC			: : :
ih tja. Med delom mu je vneto pripovedoval:
Sinoči sem bil v Betlehemski ulici. Ko sem šel mainò številke tri, me je izza polodprtih vrat zaklical glas. Obrnem se in kaj vidim? Cisto mlado, skoraj še šolarsko dekletce! Saperlot, kaj pa je to? Človek bi moral biti naravnost prismojen, da bi šel mimo.... Seveda sem šel z njo. Ali rečem ti, Erbinan, to je bila pečehkica! To bi bilo nekaj' zate, he...»
Erbinan je strmel vanj s širokimi, bolnimi očmi in molčal. Held je bil prepričan, da je mož že popolnoma pod vplivom njegovih kvant in da ga strastno posluša; zato je z naslado nadaljeval:
«Sicer je škoda takega dekleta, naravnost škoda. Tako mlado meso.,..»
Cež pograd se je oglasil Zapf, ki je včasih pritegoval Heldu:
«Ali je imela še trdo meso?»
«Se popolnoma trdo, prav kakor popek, ki začenja brsteti».
«Pri kratkem molku se je Zapf spet oglasil:
«Toda za take re^i je treba imeti denar, kaj ne?»
«Krono, nič več!» ..e je hvalil Held. «He, Erbinan, drži no za vrv, sicer ne bova danes gotova».
Erbman je med kvantanjem izpustil vrv, da je Heldu omahnila puška na tla. Pri tem je z odsotnimi očmi buljil v Helda, od njega se je pa obračal po pogradih, kakor da bi tam iskal zaščite:
Palirju, ki sicer tudi ni bil svetnik, je bilo Heldove-ga kvantanja dovolj; zato se je osorno zadrl:
«Nehaj že s svojimi čenčami! Kdo te bo pa posldšdl!»
Potem sta se s Heldom začela prepirati. Medtern se je Erbman izmuznil s hodnika in Held ga j,e opazil šele med vrati.
«Ha, ha, bajonetpucer že gre...!» se je nesranmo za-krohotal, za njun pa še nekateri drugi.	.	.
Erbmana ni bilo več na spregled in Held je iporal naprositi Talerhofovca Petriko, da mu je prijel za vry. Kmalu nato je odšel Kalivoda iz barake, toda vrnil se je zelo hitro, kakor da bi ga fydo podil. Obstal je pri vratih in prestrašenih oči strmel P.o pogradih. Naposled f6 zasopel:
«Bajonetpucer visi za straniščem...»
Vse je planilo iz barake in jo ucvrlo proti latrini. Zadaj za plankami je res visel Erbman, obešen na pušteno vrv, privezano za žebelj, ki ga je bogve kdo tja zabil. Njegov bledi, podolgovati obraz še ni utegnil posinebi, toda izbuljene oči in konec jezika, ki mu je pokrival spodnjo ustnico, je pričal, da se je do smrti zadrgnil. Medtem ko so nekateri tekli po sanitetnega četovodjo Kafko, so drugi prerezali vrv in skušali obešenca oživiti. Toda vsi napori so bili zaman. Ko je prišel Kafka, mu bi preostalo drugega, kakor položiti mrtveca na nosila in ga odpremi-ti v zasilno mrtvašnico zadaj za barakami. Nosili so ga nepokritega skozi špalir radovednežev, ki so pridregnili iz vseh barak. S čudnimi občutki je moštvo strmelo v Erbmanov posineli obraz, na katerem se je zrcalila neizrečena bolečina in težko očitanje. Mnogi so se obračali v stran...
Na prvo stotnijo je legla težka mora. Nihče se ni brigal za divjanje feldvebla Roma, ki je razsajal, ker so brez komisije prerezali obešenčevo vrv, dobro vedoč, da si hoče Rom izkričati le svojo kosmato vest. Vojaki so nemo obsedeli na pogradih, vsak je strmel predse in se izogibal očem svojega soseda. Nenaden Erbmanov konec jim je pričaral pred oči kratko življenje; kiso ga z obesen-cem skupaj preživeli in ta spomin je vsakogar opominjal, ali ni morebiti tudi on kaj pripomogel k temu obupnemu dejanju. Mnogi si niso imeli kaj očitati, toda stotnija sij^ morala priznati, da ga je pomagala tirati v pogubo Dokler je živel, nihče ni imel pravega poguma, postavati ** na nipeovo stran.
Borba na
(Nadaljevanje s strani 8-9)
zanskega vodstva; četno, bataljonsko in celo poveljstvo odreda, da je bilo neprevidno. To potrjujejo tudi drobni podatki, ki so jih dali razni tovariši. Zbirališče na Go-lobarju ni bilo dovolj zavarovano, brez zadostnih izvidnic in straž, tako da so se Italijani nemoteno približali in iz neposredne bližine napadli taboreče partizane.
Italijanske sile so daleč presegale partizanske. Poleg bovške posadke, ki je štela nekaj sto mož (21 A sottosettore Plezzo), sta se udeležili napada tudi dve alpinski stotniji (648. in 409.). Italijani so prodirali iz vseh treh možnih smeri: skozi Havna - planini Zakraj in Dol s Kobariškega, z Bovškega pa sta šli dve koloni, ena skozi Slatenik, druga iz Jablanc na Golobar.
Ce bi partizanske izvidnice stale na pravih mestih, bi Italijani kljub svoji premoči in oborožitvi doživeli pravi pokolj, zlasti v dolini Slatenika in spodnjem delu Golobarja. Tako se je pa vnela borba iz neposredne bližine na zelo neugodnem položaju za partizane, ko je Italijanom uspelo
Golobarju
presenetiti in zavzeti višinske postojanke. Naše cete so bile skoraj popolnoma obkoljene, edini možni umik so bile strmine proti Kozjemu bregu in Lipniku, ki so pa bile pod sovražnim ognjem.
Pomanjkljivost mladega in še ne preizkušenega partizanskega vodstva je bila huda. Kljub temu so mladi borci pokazali, da so junaki. Borili so se v težkem položaju devet ur, od desete zjutraj do sedme zvečer, to se pravi, do trde teme, ko so se prebili, italijanski poročili (poročili goriških karabinjerjev karabinjerjem XI. armadnega zbora Seg. 7-2, 28,4.1943 in Seg. 7-2 4.5.1943) poročata o tej borbi. Po italijanski cenitvi je bilo v borbi 1950 partizanov, Italijanov pa najmanj kakih 500, če ne več. Ce pomislimo še na slabo oborožitev partizanov, ki so imeli poleg lovskih, večinoma še stare avstrijske puške se ne smemo čuditi težkim žrtvam, ki so jih imeli naši borci. Italijani navajajo 43 mrtvih, med temi tri ženske. Kakor hlode so fašistične zveri vlekle njih mrtva trupla v dolino. Tudi po njih poročilu se je več kot stotina partizanov prebila in
odnesla celo orožje padlih, saj naštevajo med plenom le 27 pušk.
Med padlimi je bil težka izguba politkomisar Severnoprimorskega odreda tovariš Florijan - Cveto Močnik iz Ljubljane, ki je bil določen za politkomisarja novoustanovljene Gradnikove brigade.
Padle partizanke so dale zgled partizanskega junaštva; borile so se do zadnjega naboja, nato je tovarišica Vera Palčič iz Polhovega gradca, da ne padejo v roke fašistov, ustrelila svojo sestro Francko, tovarišico iz Bovca in nato še sebe. Vse to se je vršilo med borbo, ko so skušale prebiti in plezale ter skakale čez skale, Italijani pa so jih pozivali, naj se predajo, da se jim ne bo zgodilo nič hudega.
Primorka, tovarišica Anamarija Pervanja, ki se je že januarja odlikovala pri papadu na karabinjersko stražnico Zakriž (Cerkno), je s pištolo v roki prisilila italijanskega oficirja, da jo je z večjo skupino partizanov pustil iz obroča. Bila je namestnik politkomisarja bataljona.
Gradnikova brigada se je nato formirala šele maja na Miji na pohodu v Beneško Slovenijo. Gradnikove! so nato v številnih borbah obilno maščevali žrtve Golobarja. Borba na Golobarju pa je bila zanje sicer težka, ampak dobra šola in preizkušnja.
(Nadaljevanje s strani 8-9)
jih je spremenil tudi naš človek zaradi tujega vpliva.
Prvotno pačenje in spreminjanje izvirnih slovenskih imen moramo pripisovati drugorodcu, njegovemu neznanju slovenskega jezika, njegovemu nerazumevanju naše besede in pa njegovemu okornemu pravopisju. Ko pa se je v narodih prebujala narodna samobitnost ter je tudi pri Slovencih rastla narodna zavest in zavest enakovrednosti z drugimi narodi, tedaj so Se gospodovalni narodi, pohlepni po zemlji in u-dobnem življenju, zbali prosvetnega in kulturnega dviga Slovencev. Ovirali so kolikor so pač mogli šolanje in izobraževanje slovenskega človeka, onemogočali so gospodarski in politični razvoj, uničevali so, kar je bilo slovenskega. In med to uničevanje
spadajo tudi sveta rodbinska ta krajevna imena.
Toda v naglem razvoju človeštva napredno slovensko ljudstvo ni zaostalo. Maloštevilno slovenj sko ljudstvo se je dvign110, kljub tlačenju in zatiranju, na višino velikih kulturnih narodov, in nekatere celo prekosilo,
Ceniti moramo in ohraniti našim potomcem kulturne pridobitve naših dedov. Preprečiti moramo nadaljnje pačenje, pretvarjanje in potujčevanje naših lastni!*, pristno slovenskih imen, ne smemo dovoliti, da bi kakršno kol» fašistično zatiranje in teptsoj* izrinilo naš jezik iz Javnosti. N* tem ozemlju imamo enako pf*" vico kot kdo drugi do uporabe lastnega materinskega jezika javnosti, te pravice se bomo P®" služevall zavestno in s ponosom ter jo bomo branili.
(Nadaljevanje sled!*
Kultura • umetnost
n
i»i »i j .1

fe Q&dtdMxlo- u £.{u&tfaM Ui OkaJiitofai*
Nekaj članov SNG za STO je de'-jlovalo v (tobi faSizma, po požigu Narodnega doma in gledališke dvorane, po slovenskih odrih izven Trsta, posebno v Ljubljani in Mariboru. Fašistični zločini so povzročili, da so se razpršeni člani nekdanjega gledališča in mlajši igralci iz naših krajev, ki so se hoteli posvetiti gledališki umetnosti, umikali pred nasiljem v druga slovenska središča, da so se tam urili in izpopolnjevali in čakali prilike, da se vrnejo v Trst. V slovenskih središčih so zajemali iz vrelcev enotne slovenske kulture in so prinesli te pridobitve brž po zmagi v naše mesto. Tu so uveljavili in še uveljavljajo svojo odrsko izobraz-|X), ki so si jo bili nabrali v obeh najvažnejših slovenskih kulturnih središčih. Svojih stikov z njima niso prekinili med svojim ustvarjanjem.' v Trstu, temveč jih vzdržujejo s potovanji, obiski in dopisovanjem. Tako se enotna slovenska odrska kultura nadaljuje na vsem slovenskem ozemlju do Jadrana.
Kmaiu se je sprožila misel, da bi tržaški igralci nastopili tudi v Sloveniji. Nekateri so gostovali v poletju 1947 z «Vio Malo» Johna Knittla, ko Je praznoval tov. Milan Košič petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja.
Letos se je gostovanje uresničilo v večjem obsegu. Od 14. do 21. aprila je bilo gledališče v Sloveniji in je igralo sedemkrat N. Ostrovskega «Donosno službo» v Ljubljani in Mariboru. Gledališki kolektiv se je okoristil s to priliko, da se razgleda po slovenski domovini.
Ker se tržaškim Slovencem ni popravila krivica in škoda zaradi požiga Narodnega doma 1. 1920 in ker mu šovinistični upravitelji obstoječih gledališč s potuho anglo-ameri-ške vojaške uprave še danes, pet let po ■ zmagi nad fašizmom, odrekajo pravico do tržaških dvoran, je edino stalno tržaško gledališče prisiljeno,
da vsa povojna leta neprestano gostuje; a ne odpirajo se mu, kakor potujočim igralskim družbam iz Italije, primerne obstoječe dvorane, posebno ne občinsko gledališče «Verdi», do katerega imajo Slovenci prav tako pravico kakor Italijani, temveč mora iskati zasilne strehe po skromnih društvenih dvoranah. Izza informblrojev-ske resolucije mu novi nasprotniki odrekajo tudi te. Posledica je ta, da se tuje, netržaške družbe, ki prihajajo iz oddaljenih koncev Italije ali iz drugih držav, prosto širijo po tržaških odrih, domače stalno gledališče pa v mestu ne more do poštene strehe. V bistvu je torej usoda slovenske odrske umetnosti v Trstu samem prav malo boljša kakor pod fašizmom. Protislovenski duh je kljub porazu fašizma še zmeraj tako močan, da mu podlega večina italijanskih strank in anglo-ameriška vojaška uprava, ki uveljavlja zoper slovensko gledališče in zoper slovensko občinstvo zastarelo fašistično zakonodajo in podreja slovensko kulturno izživljanje italijanski šovinistični samovolji, ne meneč se za mirovno pogodbo in za temeljna načela o človeških pravicah. Vsako gostovanje SNG v pasu A je združeno z ovirami in je često tvegana igra z negotovim izidom.
Lepša, boljša in uspešnejša so gosto, vanja v pasu B, posebno v prenovljenem gledališču v Kopru, kjer ljudska oblast in VUJA družno podpirata kulturno izživljanje vseh treh domačih narodov v smislu mirovne pogodbe in po načelih o človeških pravicah.
Ista naklonjenost ljudske oblasti in javnih činiteljev do SNG iz Trsta se je pokazala v Sloveniji. Gostovanje tržaških umetnikov v obeh prestolnicah, je kazalo podobo bratskega sodelovanja s skupnim namenom, da se predstave čim bolj posrečijo. Od ministrstva za znanost in kulturo do uprave ljubljanskega SNG in do vodstva ljubljanske Drame so pokazali
Kulturno življenje goriških dijakov
j(OK aSADKJ» 5tiov»i,ki milal»lH VZOKOV)! '
Zelja, da bi v vezani in nevezani besedi pripovedovali o svojem življenju in o svojih borbah, o svojem hrepenenju Po večnih vrelcih čiste umetnosti in o svojem gledanju na dogajanja po svetu, ki kipe okrog njih, je že v čcsu Vajevcev in Frana Levstika navajala slovenske dijake k slovstvenemu delovanju in izdajanju lastnik, na roko Pisanih ali litografiranih lističev. Tudi dijaki slovenskih srednjih šol v Gorici so se po prvih letih splošne neonenliranosti in osamelosti
zopet začeli buditi.
V lanskem šolskem letu so Začeli izdajati dijaki višjih slovenskih srednjih šol v Gorici svoje mesečno glasilo, ki so mu dali ime sMladi vzori». Listič je vzbudil med di j aš tvom že takoj v začetku precejšnje zanimanje, ki se ie iz vispn razredov razširilo tudi na nižje. Prav tako je rasel krog so-trudnikov in v poznejših številkah, zlasti pa v letošnjem drugem letniku, najdemo med sodelavci vedno nova imena.
lahko življenje slovenskega človeka, zlasti pa inteligenta, pod Italijo, Vlada je ustvarila s svojimi nkrepi' ali pa posredno preko raznih šovinističnih organizacij, ki de-jjo več ali manj z njenim prieo-ijerijcm in večkrat morda tudi z £jeno podporo, tisto težko vzdušje, ki kot mora leži nad vsem našim kulturnim življenjem na Goriškem. Jo se pozna tudi pri delu naših a‘jakov v njihovem listu. Jasno se namreč vidi, da so brez pravega Sodstva in kadar to vodstvo obsto-jih žal ne vodi v pravo smer. To Zv ira po eni strani izdejstva da 5}	profesorji iz strahu 'pred
‘Plinskimi in drugimi posledični ne upajo usmerjati dijakov ki je nujna in edina za "“•tega slovenskega dijaka, po po-
ti nove slovenske stvarnosti, ki se je v svobodni domovini uveljavila tudi na kulturnem px>dročju in soustvarja novega socialističnega človeka. Po drugi strani pa imamo med vzgojniki tudi ljudi, ki so bežali pred to novo stvarnostjo, ki zapirajo pred njo oči ali jo celo sovražijo in hočejo to svojo slepoto in mržnjo prenesti tudi na mlajši rod.
Temu primerna je tudi vsebina posameznih številk «.Mladih vzorov». Pesmi in proza, vse je še v tisti začetni fazi, ki jo poznamo iz dijaških spisov izpred prve svetovne vojne, ne pozna pa ta vsebina današnjega življenja, njegovega razvoja in ne zajema svoje snovi in svoje moči iz neizčrpnih vrelcev junaške narodno osvobodilne borbe, ne sledi junaškemu in veličastnemu podvigu naše povojne mladine v svobodni domovini, ne razmišlja in ne razpravlja o problemih in nalogah, ki pretresajo vse evropske narode in zlasti njihovo mladino. Pač pa srečamo tu neko nezdravo svetobolje, ali pa neko pobožnjaško mistiko, ki večinoma ni niti občutena, ampak je napisana na ljubo vzgojnikom one druge vrste, včasih pa je celo napisana Pod njihovim neposrednim vplivom.
Tu m tam moramo priznati, da dijaki okrog «Mladih vzorov» pre-derejo ta obroč in da pogledajo izven začaraneđti kroga, s katerim so obdani. Takrat pokažejo svoj pravi obraz in svoje bistvo. To so svetli žarki, ki nam pokažejo, da je v slovenskih dijakih v Gorici še dovolj zdravih in svežih sil, Jci jim bodo pomagale preko vseh ovir k napredku in k pravim vrelcem nove slovenske narodne in ljudske kulture.
| Dr. ANDREJ BUDAL
vsi Činitelji glavnega mesta Slovenije tako skrb in vnemo, da so popolnoma odpadJe vse težave, s kakršnimi se mora SNG nenehno boriti na svojem domu v Trstu samem. O.bčin-štvo je napolnilo ljubljansko Dramo pri vseh treh uspelih predstavah. Edina nevšečnost je bila ta, da je bilo premalo prostorov in zato mnogi niso mogli k našim predstavam.
Po prvi predstavi v Ljubljani v soboto 15. aprila zvečer se je zbralo na odru vse članstvo SNG iz Trsta in članstvo SNG in Ljubljane, kolikor ga hi bilo na gostovanju v Jesenicah. Upravnik juš Kozak je v lepem nagovoru izrazil bratska čustva ljubljanskih umetnikov in občinstva do tržaških rojakov. Očrtal je skupne in posebne naloge in borbe naših odrskih ustanov in čestital tovarišici Angeli Rakarjevi, ki je slavila za Ljubljano prav s to predstavo štiridesetletnico svojega umetniškega ustvarjanja. S toplimi besedami se je spomnil jublilantke direktor Drame Slavko Jan. Prisrčen nagovor z novimi čestitkami tovarišici Angeli Rakarjevi je imel tov. Stane Sever v imenu ljubljanskega gledališkega sindikata. Upravnik SNG iz Trsta in predstavnik tržaškega sindikata Rado Nakrst sta v odgovoru poudarila pomen takih gostovanj in se zahvalila za čestitke in darove. Po predstavi je bil sprejem pri ministrstvu za znanost In kulturo. Minister Jože Potrč je z izbrano besedo podčrtal pomen tržaškega gledališča. Tov. Miroslav Ravbar je v svoji zahvali objasnil tržaške razmere. V nedeljo 16. aprila sta bili dve predstavi iste; igre, ena samo za nastavljence Litosthoja. Po obeh- predstavah so se tržaški in ljubljanski igralci prijateljsko porazgovorili o skupnih zadevah, obujali spomine in navezovali nove stike; tovarišica Angela Rakarjeva se je vsem zahvalila z občutenimi besedami.
V	ponedeljek 17. aprila dopoldne so si tržaški gostje ogledali Litostroj in občudovali podjetnost in zagon nove socialistične države, ki gradi svojim narodom boljšo bodočnost.
Popoldne se je tržaški kolektiv odpeljal v Maribor. Na mariborski postaji je čakal Tržačane slovesen sprejem z govori in pozdravi. V imenu Mestnega ljudskega odbora je prisrčno pozdravil tov. Fr. Rant, v imenu gledališkega sindikata tov. Kirbos. Pet dni, od 17. do 21. aprila, se je vršilo bratsko sodelovanje v gledališču in drugod, da bi se Tržačani počutili v Mariboru kakor dbir.a — ne, mnogo bolje kakor v Trstu, kjer ni dvorane in poganjajo ovire kakor gobe po dežju iz tuje zlohotnosti in iz sovraštva do slovenske kulture. Maribor je pokazal svoje zlato srce ,in svoje globoko umevanje za vsa naša skupna vprašanja. Maribor je okušal nekoč avstrijsko, v drugi svetovni vojni pa Hitlerjevo raznarodovalno peto. Zato so mu usode tržaških Slovencev, njih raznarodovanje pod fašizmom in poskusi jezikovne brezpravnosti v sedanjem medvladju tem razumljivejši.
V	torek in sredo zvečer sta bili dve predstavi «Donosne službe», v četrtek zopet dve, popoldne in zvečer, pa vendar ni bilo mogoče ustreči vsem obiskovalcem gledališča. Upravnik mariborskega gledališča tov. Jaro Dolar je spremljal tržaški kolektiv na vseh njegovih mariborskih poteh in ustvarjal ob njem povsod tako prijetno ozračje, da smo se v petek 21. a-prila zvečer neradi ločili od njega in od članstva mariborskega gledališča. Njegov govor v mariborskem gledališču po naši prvi predstavi v torek 18. aprila brni In bo brnel še dolgo v dušah tržaških gostov, posebno naše jubilantke Angele Rakarjeve. Za njim' je toplo spregovoril njegov sodelavec, pisatelj in pesnik Danilo Gorinšek. O-bema sta odgovorila tržaški upravnik in tov. Rado Nakrst.
V	Ljubljani In Mariboru so Tržačani lahko opazili razliko med Trstom in Slovenijo glede gledališkega občinstva. Svobodni kulturni razvoj v Sloveniji je dvignil splošno življenjsko raven, da čutijo ljudske množice živo potrebo po estetskih užitkih, kakršne nudi gledališče, to občinstvo je gledališko vzgojeno, disciplinirano, točno, pozorno, kritično, vajeno pravllne-
Frizor Iz veseloigre «Tri snubci», v kateri so se mladi igralci z Brega
uspešno uveljavili
ga presojanja odrskega umetniškega dela, skratka združeno z umetniškim delom stalnega gledališča. Tržačani so tudi silno željni odrske besede in navdušeni za Slovensko narodno gledališče, a ker so bili vso fašistično dobo skoraj popolnoma oropani gledaliških predstav, ker sta se po 1. 1945 tržaški šovinizem in nato kominfor-mizem rada prepuščala nasilju in napadom na slovensko občinstvo in slovenske igralce, ker so zasedbene obla. sti podlegle takim nakanam in dajale nasilnežem potuho, odrekale dvorane, odbijale prošnje za predstave in ovirale gledališko delo s fašistično zakonodajo, s kršenjem mirovne pogodbe in s kratenjem temeljnih človeških pravic, slovensko občinstvo v Trstu še ni bilo deležno blagodejnega vpliva rednih predstav v urejenem stalnem gledališču; njegova življenjska in Nadaljevanje na 14 strani
Znanstvene, strokovne in ljudske knjižnice so se v LR Sloveniji in po vsej Jugoslaviji sploh tako razvile in pomnožile, kot si pred desetimi leti nismo mogli niti predstavljati. Narodna in univerzitetna knjižnica je imela v preteklem letu nad 100 tisoč obiskovalcev, razen tega so v Sloveniji ustanovili še šest novih študijskih knjižnic, imamo pa še nad 1700 ljudskih knjižnic. O strokovnih knjižnicah pa nimamo še pravega predloga, ker nastajajo sproti vedno nove. Primanjkuje pa izvežbanih, strokovno izobraženih knjižničarjev. Zato bodo u-stanovili v Ljubljani na pobudo knjižničarjev enoletno knjižničarsko šolo, ki bo dostopna absolventom srednjih šol in v kateri bo bodoči knjižničar dobil teoretično in praktično znanje, tako da bo lahko po dovršeni šoli postal knjižničar kake znanstvene, strokovne ali večje ljudske knjižnice v sedežu okraja. Knjižničarji okrajnih kniižnic bodo usmerjali delo manjših knjižnic, pomagali bodo uvajati prostovoljne knjižničarje v njihov posel ter bodo skrbeli za razvoj in pravilno delovanje teh knjižnic.
O
Dr. Matija Murko, profesor slovanskih jezikov in literatur na univerzah v Gradcu. Leepzigu in Pragi, je ored kratkim stopil v devetdeseto leto svojega življenja. Matija Murko je začel študirati na ptujski gimnaziji 1. 1872, eno leto poprej ko smo Slovenci dobili svoj prvi dnevnik («Slovenski narod»), pet let po izidu prvega slovenskega romana (Jurčičev «Deseti brat» 1. 1867), petnajst let pred smrtjo Frana Levstika, devet let pred smrtjo Josipa Jurčiča. Poznal je osebno ljudi, ki so imeli večjo vlogo v dobi slovenskega narodnega prebujenja. Zelo zanimiva je knjiga njegovih spominov, ki je izšla 1. 1949 v Pragi v češčini «M. Murko, Pameti». Ta knjiga spada brez dvoma tudi v slovensko literaturo, ker govori mnogo o slovenskem življenju in ker je M. Murko kljub temu, da je preživel skoro 70 let v tujini, ostal še vedno povsem Slovenec. Bavil se je mnogo z narodopisjem Jugoslovanskih narodov —raziskoval je tudi slovenske ljudske popevke — In je posnel na plošče ter znanstveno proučil narodne pesmi ljudskih pevcev — guslarjev.
PROSVETA
med ljudstvom
V prejšnji številki smo poročali a kulturno-prosvetnih razmerah v 6lijS* nji in daljnji preteklosti v Bregu, Danes pa že lahko govorimo o posre» čenem, zelo posrečenem začetku nov« ga kulturno-prosvetnega dela v prija« ni vasici Boršt iz tega slikovitega in zanimivega kotička naše domovine. V nedeljo 23. t. m. je priredilo boršta« sko prosvetno društvo zelo lepo, prisrčno in zelo skrbno priprav» ijeno kulturno pfireditev. Nastopili so trije odseki te domače prosvetne ma» tiče: dramska družina, mešani pevski zbor In godba.
Dramska družina je nastopila z veseloigro «Trije snubci», ki jo je po Mil. činskem priredil Ivan Vovk. Ta v« seloigra je enodejanka v treh slikalii Zelo prijetno nas je iznenadila že čedna dvorana in ljubek oder z lepa temnordečo zaveso. Ko ugasnejo luta« v dvorani, se razsvetli na rampi vrsta luči in z gongom da inšpicient znam«, nje, da se bo sedaj razprla zavesa^ Drugo prijetno presenečenje je bila smiselno in resnično postavljena scenerija in pravilna igra razsvetljavej ogenj na ognjišču, sončna svetloba, k| sije skozi okno itd. Zamisel za to je dal režiser Jože Cesar, vse podrobnoj sti pa so izdelali domačini sami. Vse to pomaga razbliniti vtis diletantizma in poudari resnost in pomen priredit» ve. Režiser Jože Cesar, scenograf SNG, je skrbno pazil na pravilno izgovorjavo igralcev. Mater Rezo je igrala Vesna Kosmačeva, Spelo Olga Zobčeva, Vrtačko Marija Sedmakova; tri snubce Mateta, Lipeta in Lovreta so pa podali Mirko Kosmač, Bruno Zobec in Srečko Zobec. Vsi igralci so igrali naravno, dobro in so se spro» ščeno kretali po odru. Pravilno so z« deli vsak svoj lik. Dobili smo vtis, da je igralka Olga Zobčeva za nastopa» nje na odru zelo nadarjena. Lahko reu čemo, da so bili vsi Igralci v maskali odlični. Prav posebno pa je razveš« Ijivo dejstvo, da so nastopili mladi ljudje, kar nam jamči, da je bodočnost društva s tem zagotovljena. NI pa s tem rečeno da ne bi bilo dobroj če bi pri kakem drugem delu, ki ga bodo še naštudirali, igrali tudi starejši ljudje.
Sledil je s svojim programom nve-šani zbor, ki je bil številčno zelo m« čan. Zbor je bil v zadnjem času pen' polnoma razbit in ta nastop pomeni zanj novo življenje. Pel je čisto in dou bro ter z občutkom. Prav posebno! sveži so bili ženski glasovi. Zbor ja zapel Foersterjevo «Sem pevec», Ned-vedovo «Nazaj v planinski raj», Jer« bovo «Kam», Zirovnikovo «Glejte, že sonce zahaja» in Nedvedovi «Na gore) na gore, na strme vrhe» in Ce gori pogledam na strme vrhe».
Med odmori je igrala godba zelq izrazito, lepo in čisto. Na koncu 30 mladinke nastopile s telovadno točko ob spremljevanju harmonike.
Dvorana je bila naravnost natrpan* in vsi so z velikimi zadoščenjem M užitkom sledili dobremu sporedu te*l niso štedili s priznanjem lgralc*«|| pevcem in godbenikom,
14
«.i up s ki TEDNIK
Film • šah • radio
SPOHED ODDAJ V TEDNU od 2S.4.30 do 4.5.50
Poroiila v slovenščini vsak dan ob
7.00	(ob nedeljah ob 7.30) 13.00, 19.30, in 23.05. Poročila v italijanščini vsak dan ob 6.45 (ob nedeljah ob 7.15) 12.45, 19.45 in 23.00. Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. Pregled tiska v slovenščini vsak dan ob 14.45. Pregled tiska v italijanščini vsak dan ob 14.30. Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in petek ob 17.30. Vsak dan od 6.30 do 6.45 in od 7.15 do 7.30 (ob nwieljah od 7.00 do 7.15 in od 7.45 do 8.15J jutranja glasba.
Petek 28.4.30: 12.00: Veder opoldanski spored. 12.30: Italijanske narodne pesmi. 13.15: Glasbene slike. 13.45: Ljudska univerza: Zgodovina družbe (slov.). 14.00:	Igra vaški kvintet.
18.00: Športni pregled (ital.). 18.15: Chopinove skladbe. 19.45: Sindikalna vprašanja (ital.). 20.00: Uganite kaj igramo (Ita.). 20.30: Slušna igra (ital.) 21.30: Cesar Franck: Simfonične variacije, nato lahka glasba, 22.00: Življenje jugoslovanskih narodov (slov;). 22 20: Večerne melodije.
Sobota 29.4.50:	12.00:	Opoldanski
koncert. 13.15:	Arije iz Mozartovih
oper poje sopranistka Slavica Bati-tuta. 13.45:	Gospodarski pregled
(ital.). 14.00: Mali ansambel Radia Ljubljane. 17.30: Operetna in filmska glasba. 18.00: Pionirska ura (ital.). 18.30: Italijanski zbori. 20.00: Hrvatski kulturni pregled. 20.30: Hrvatske pesmi. 20.45: Politični pregled (slov.). 21.00: Veder sobotni večer (slov.). 21.30: Poje pevski zbor društva «Slavko Škamperle» iz Sv. Ivana. 22.00: Večerni koncertni spored.
Nedelja 38.4.50: 8.15: Opern uverture. 9.00: Kmetijska ura (slov.). 9.30: Kmetijska ura (ital.). 10.00: Folklorna glasba. 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.). 11.15: Slaviti solisti pred mikrofonom. 11.45: Našim ženam (slov.). 12.00: Glasba po željah (slov.). 13.15: Dvorak: Slovanski ples!. 13.30: Pionirska ura (slov.). 14.00: Glasba po željah (ital.). 17.00: Oddaja za podeželje (slov.): Pojejo «Fantje s Krasa». 19.45: Poje mladinski zbor Slovenske filharmonije. 20.45: Politični pregled (ital.). 21.00: Vesela ura (ital.). 22.00: Športni pregled (ital.). 22.15:	Iz opernega
sveta.
Ponedeljek 1.3.50: 8.00: Prvi maj — delavski praznik (ital.). 8.30: Prvi maj v pesmi in prozi (slov.). 9.00: Partizanski prvi maj (hrv.). 9.15: Orkestralna glasba. 10.00: Trst 1945 leta (slov.). 10.30: Zborovska glasba. 11.00: Prvi maj po svetu (ital.). 11.45: Naša mladina. 12.00:	Koncertna glasba.
13.15: Narodne pesmi raznih narodov. 13.45: Nastanek delavske himne (ital.) 14.00: Pomlad v glasbi. 16.00: Pogovor v dialektu. 16.15:	Športni pregled.
16.30: Simfonični plesi. 17.00: Mučeniki iz Cikaga (ital.). 17.15: Glasbene slike iz Italije. 18.00: Vladimir Nazor: Veli Jože (hrv». 18.30: Komorni zbor poje hrvatske in srbske narodne pesmi. 20.00 Branislav Nušič: Sumljiva oseba, slušna igra (slov.). 21.00: Pojejo italijanski operni pevci, 21.15: Literarna revija (ital.). 22.00: Iz življenja jugoslovanskih narodov (ital.). 22220: Veder glasbeni spored. 22.15: Italijanske romance.
Torek 2.5.50: 12.00: Veder opoldanski spored. 12.30: Dueti iz Donizetti-. jevih oper. 13.15:	Solistična glasba.
13.45: Kulturni pregled (ital.). 14.00: Operna glasba orkestra Radia Ljubljane p. v. Janeza Žnidarja. 18.00: Ljudska univerza (ital.). 18.15: Igrajo godalni orkestri. 20.00: Opera.
Sreda 3.5.50: 13.15: Pevski koncert gasista Korošca Vladka, nato lahka glasba. 13.45:	Gospodarski pregled
(ital.). 14.00: Igra veseli kvintet. 17.45: Italijanske vesele popevke. 18.00: Z našim ljudstvom (ital.). 18.15: Mozart: Simfonija v g-molu. 19.45: Liszt: Preludiji. 20.00: Pojejo slovenski kvinteti In kvarteti. 20.30: Radijski obzornik 1950 (ital.). 20.45: Debussy-jeve klavirske skladbe. 1.00:	Slušna igra
(slov.). 2.00: Iz življenja jugoslovanskih narodov (slov.).
Četrtek 4.5.30: 12.00: iz opernega sveta. 13.15: Iz romantičnega glasbenega sveta. 13.45: Našim ženam (itah). 14.00: Pester spored izvaja Stojan Ste-novlč s svojo kapelo. 18.00: Samospevi Marijana Lipovška. 18.20: Znane uverture. 19.45: Baletna glasba. 20.20: Pogovori o jeziku (slov.). 20.30: Komorni zbor iz Trsta. 21.00: Radijski obzornik (slov.). 21.35:	Prokofjev:
Koncert za violino In orkester v D— duru. 22.00: Potovanja po socialistični Jugoslaviji (ital.). 22.20: Operetna in filmska glasba.

Filmsko podjetje «Zvezda film» » Beogradu je izdelalo nov umetniški film «Jezero». Scenarij za film je napisal Jugoslav Djordjevič, režiral ga je Djukič, uglasbil pa Mihajlo Vukdra. govič. «Jezerc» je tretji jugoslovanski umetniški film, ki obravanava social listično izgradnjo Jugoslavije. Zivalv no dejanje se odigrava v hercegovski vasici. Vsi prebivalci se morajo izseliti, ker je nevarno, da preplavi va» veliko jezero. To selitev pa skušajo preprečiti sovražni elementi, ki pod vodstvom vaškega župnika, nagovarjajo kmete, naj ne zapuščajo svojih hiš. Mladi komunist Mato pa se uporno bori proti sovražni propagandi, kateri so kmetje v nevednosti podlegli. Eden izmed kmetov, ki se protivijo selitvi, je kmet Peter, čigar otroka pa s« pridružita aktivnim borcem in graditeljem socializma. Končno spregleda tudi njun oče Peter, prepreči sabotažo pri izgradnji hidrocentrale ter postane član novo osnovane kmečke delavske zadruge.
Poleg večjega števila mesečnikov Je makedonsko filmsko podjetje «Vardar, film» pravkar dokončalo tri kratkometražne filme, in sicer: «Vesela mladost», iz življenja pionirjev, «Ljudska tehnika» ter «Bombaž z zadružnih polj». Isto podjetje je izdelalo tudi dva kratkometražna filma: «Pet let ljudske re. publike Makedonije» in «Po dolini Vardarja».
Študija
Za samostojno analizo prinašamo naslednjo študijo:
Bell: Kdl, Sc6, c2, d5 (4 figure) Crni: Ka4, Tg4 d« (3 figure) Beli na potezi dobi.
Rešitev priobčimo prihodnjič.
O
MNOŽIČEN MOŠTVENI TURNIR ZA POKAL 1. MAJA
V torek se je v veliki dvorani na «Stadionu 1. maj» vršil moštveni ša-
novinarji B 4:0; dijaki B . gledališče B 3:1. DEVETO KOLO: novinarji A -dijaki B 4:0; svobodni A - gledališče B 4:0; dijaki C - svobodni B 3:1 in dijaki A - novinarji B 3:1.
O
NOVI MOJSTRSKI KANDIDATI V JUGOSLAVIJI
V Jugoslaviji so se zaključili Štirje turnirji prvokategornikov, ki so dali nekaj novih mojstrskih/ kandidatov. Ti so: Ivan Kukovec, Smederevac, Carev, Jonke, Zivanov, Pavlovič in Ni-kolac. Na enem izmed teh turnirjev je sodeloval tudi naš stalni šahovski sotrudnik tov. ing. Sikošek, ki je osvojil drugo mesto in mu je manjkala samo ena točka za osvojitev naslova mojstrskega kandidata.
O
TURNIH V BUDIMPEŠTI
Na turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo so odigrali doslej 8 kol in stanje je naslednje: Boleslavski 5 in pol točke, Keres 5. Bronštein in Stahl-berg po 4 in pol, Najdorf 4. Szabo, Smislov In Kotov po 3 in pol, Flor in Llliental po 3 točke.
hovski turnir za pokal 1. maja, ki se ga je udeležilo 9 moštev, ki so bila razdeljena v A in B grupo. V A gr^-pi so prvo in drugo mesto osvojili dijaki A In svobodni poklici A z 27 in pol točkami, tretje pa novinarji A z 24 točkami pred gledališčem A. V B grupi so zmagali dijaki C pred novinarji B.
Rezultati posameznih kol so naslednji:
PRVO KOLO: novinarji B - gledališče B 4:0; svobodni poklici A - svobodni B 4:0; novinarji A - dijaki C 3:1; gledališče A - dijaki B 2:2; DRUGO KOLO: dijaki A - gledališče B 4:0; dijaki C - gledališče A 3:1; svobodni A - novinarji A 3:1; novinarji B - svobodni B 2:2. TRETJE KOLO: dijaki A - svobodni B 4:0; novinarji A - novinarji B 4:0; svobodni A - gledališče A 3:1; dijaki C - dijaki B 3:1. ČETRTO KOLO: svobodni A - dijaki B 4:0; svobodni B - gledališče B 3:1; novinarji B - gledališče A 2 in poki in pol: novinarji A - dijaki A 2:2. PETO KOLO: novinarji A . gledališče B 4:0; dijaki A - gledališče A 4:0; svobodni A - dijaki C 4:0; novinarji B - dijaki B 2:2. SESTO KOLO: dijaki A - dijaki B 4:0; gledališče A - gle. dališče B 4:0; novinarji A - svobodni B 4:0; novinarji B - dijaki C 3:1. SEDMO KOLO: dijaki C - gledališče B 4:0; dijaki B - svobodni B 3:1; dijaki A - svobodni A 2 In pol, 1 In pol; novinarji A - gledališče A 2:2. OSMO KOLO: gledališče A - svobodni B 4:0; dijaki A - dijaki C 4:0; svobodni A •
Nadaljevanje s 13 strani
kulturna raven se ni mogla dvigati vzporedno z ravnijo v Sloveniji, njegovi gledališki vzgoji se poznajo sledovi viharjev nasilja, pozna se razburkanost gledaliških usod, nestalnost in negotovost predstav samih, ubožnost in tesno okolje predmestnih odrov, dosegljivih z dvema tramvajema in še kakšno strmo potjo. Sovražniki slovenskega gledališča v Trstu bi občinstvo radi razdvajali, razkrajali, de-zorientirali, odtujevali, dezorganizirali, duševno tlačili in večali v njem občutek manjvrednosti. Prav zato je gledališko ozračje v Trstu precej drugačno kakor v Sloveniji.
Igralci In uprava so se vsega tega v Sloveniji posebno jasno zavedeli. Podobne vtise odnašajo iz Slovenije v Trst tiste naše skupine, ki hodijo v Slovenijo na poučne obiske, kjer imajo priliko prisostvovati kakšni predstavi, videti slovenska gledališča, kulturne in industrijske ustanove in primerjati razvoj v Sloveniji z omenjenimi senčnimi stranmi na Tržaškem. Takih skupin je zmeraj več. Prav te skupine pripomorejo, da se učvrstijo vezi med matičnim narodom in tržaškimi Slovenci.
Taka skupina je bil tudi naš gledališki kolektiv. Dasi ni mogel prisostvovati predstavam ljubljanskih In mariborskih umetnikov, ker je sam. Igral, se je vendar razgledal v razne smeri tudi izven gledaliških sten. Kakor Je
PO TRŽAŠKIH KINEMATOGRAFIH
VELIKI GREŠNIK
Veliki ruski pisatelj Dostojevski je leta 1866. izdal svoj znameniti roman «loralec», v katerem opisuje svoje grenke izkuinje, ki jih je preživel v tujini: prevzela ga je igralska strast, obupno se je zadolžil in se strt vrnil v domovino.
Film «Veliki grešnik» nam ne poustvarja romana, niti ne zajema njega duhovne globine, je pa spretno prikrojena filmska zgodba, ki se deloma naslanja na roman, deloma na življenje velikega pesnilca. Film nam torej prikazuje duševno borbo človeka, ki (ja prevzame igralska strast, da vse bolj in bolj propada, dokler ga njegov genij
ČITAJTE
mmm
ne dvigne iz zablod in mu pomaga, da napiše dramo svojega življenja.
Vso to zgodbo je režiser prenese} v romantičjio dobo 19. stoletja V. Wiesbaden, kjer so sc pò igralnicah shajali literati, umetniki in odlični dostojanstveniki tedanja Evrope; posrečilo se mu je, dg, ja ustvaril okolje, v katerem se ob-zeleni mizi razgaljajo najnižje človeške strasti. Tako zazive predi nami zlasti figure mladega pesnika, grofične Pavline, njenega očeta generala Ostrovskega, njegova matere in ravnatelja igralnice de Glassa.
Dostojevskega je predstavljal Gregory Pečk, ki ima vsestranske igralske sposobnosti, da je zmogel prepričljivo izoblikovati najrazlid. nejše faze svojega duševnega razpoloženja. Kar najbolj primerna soigralka mu je bila izvrstna igral, ka Ava Cardaci-. Med igralci so sc odlikovali še: Melvgn Douglas, Walter Hustin ter Frank Morgan.
Film je tehnično in igralsko dober ter precej učinlcovit vendat, pa te vrste filmi te redkokdaj popularizirajo prave vrednote umet, nin in njihovih avtorjev.
je gostovalo v Ljubljani in Mariboru
v Ljubljani obiskal Litostroj,, si je ogledal v Mariboru več kulturnih zavodov in Industrijskih podjetij. V torek 18, aprila je upravnik mariborskega muzeja Bogomir Teply razkazal naši skupini znanstvene zaklade svojega zavoda. Posebno nas je vse prevzela dvorana, posvečena narodnoosvobodilni borbi. Oj) Lackovi sliki smo šele do dna dojeli jedro Potrčeve drame «Lacko in Krefli». V sredo 19. aprila smo se odpeljali v Tezno v tvornico avtomobilov. Taka šetnja mimo stotin in stotin delavcev in delavk, strojev In peči, od posameznih kosov železa do dovršenih avtomobil-lov, vzbuja v človeku začuđeno strmenje nad zavistjo, ki bi rada zadušila ta industrijski zagon v socializem rastoče države. Kakšna ^slepota je udarila ljudi, ki lastnim' bratom in sobojevnikom iz tiorbe ne privoščijo zdaj prostega razmaha In svobodnega življenja! Isti dan popoldne smo videli mogočno hidrocentralo na Dravi, občudovali velikanske turbine in se končno začudili ob sklepni pripombi o nevarnosti, ki preti tej napravi: da bi Jugoslaviji nagajali, bi Avstrijci radi speljali Dravo drugam, Takt
podvigi bi vodili nazaj v Hitlerjevo dobo. V petek 21. aprila smo zdrčall po prelepem Ptujskem polju v Strni-šče in si ogledali velikanske dvorane, kotle in cevi za izdelovanje aluminija. Tudi tu smo Culi, da nevoščljivi sosedje nevredno rovarijo zoper pod1 jetje in tako izpričujejo, da so za*lt daleč od pravega socializma.
Da je Jugoslavija na pravi poti in da ne bodo njeni narodi nikdar podle, gli nakanam tuje zavisti, to prepričanje smo srečavali povsod In je našlo posebno jasen izraz v sredo 19. aprila zvečer v govorih tovarišev Fr. Ranta, Globačnlka In Miroslava Ravbarja ob sprejemu pri Mestnem ljudskem odboru v Mariboru.
Ljubljanski in mariborski doživljaji so se vtisnili vsem članom SNG z» STO globoko v spomin. Tržaške neprilike in težave Jim dan na dan vsiljujejo primerjanje med tem, kar s® videli, tn tem, kar gledajo okoli »«“ be, In utrjujejo v njih prepričanje, d» slovenska kultura na TržaSkem lahk« uspeva samo ob tesnem sodelovanj** s čvrsto In bujno rastočo kulturo •***' ttčnega naroda.
*, BUDAH«
Fizkultura • uganke
L i u ds ki TEDNIK
15
Preostale tekme
Tudi letos daje mladina našemu frvernu maju svoj pečat. Zopert vidimo, ko se ob večeru bližamo kraškim vašem mladino, ki sc pridno vadi za svoj prvomajski telovadni nastop. Najbolj živo je seveda na štadionu, ki v resnici vse bolj postaja središče vse naše športne mladine, v teh
dneh so se priprave še podvojile.
Mladina se. pi ipravlja, da bo tudi letošnji Prvi maj zopet za Vše praznik mlado&i. Sport navaja mladino k sodelovanju, k bratstvu. Prva sivčanja, ki so že bila na sporedu štartnega tedna in na katerih so poleg domačih športnikov sodelovali tudi Jugoslovani in Italijani, so nam to potrdila. Zato je naša naloga, da mladino v njeni želji po bratskem sodelovanju, spoznavanju in cenjenju podpremo. Obiščimo tekme, ki so še na sporedu in nesebično dajmo priznanje tistim, ki ga zaslužijo.
Pri obisku teh tekem ne bomo razočarani. Športniki so nam ob otvoritvi obljubili, da bodo dali vse sile za boljši uspeh svojih tekmovanj.
Naloga je torej tudi na nas, da pripomoremo po naših močeh, da bo prvomajski športni teden v resnici kar najbolje uspel! ----------
TURNIH V NAMIZNEM TENISU med reprezentanco cone A in cone B Tržaškega ozemlja. Začetek ob 19 uri.
SPLOSNI ŠAHOVSKI BRZOTURNIR Začetek ob 19. uri.
Jutri v nedeljo:
FINALE TURNIRJA V ODBOJKI med cono A in B TržaSkega ozemlja
Začetek ob 16. url.
ŠAHOVSKI DVOBOJ na 10 deskali med cono A in B. Začetek ob 10. url.
MEDNARODNI TURNIR V KOŠARKI
Sodelujejo moštva Iz Jugoslavije, Italije In Trsta.
Začetek ob 10. uti.
FINALE ŠAHOVSKEGA BRZOTURNIRJA Začertek ob 14. uri.
FINALE TURNIRJA V KOŠARKI Začetek ob 14. uri. MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA
Je bila odpovedana, ker je postalo Igrišče zaradi obilnega dežja za nogometno neprimerno. Preložena je na poznejši datum.
V ponedeljek 1. maja:
TELOVADNI NASTOP Začetek ob 14. uri.
TEK NA 5 KM Začetek ob 16. uri.
ZAKLJUČEK
«ŠPORTNEGA TEDNA ZDTV»
In razdelitev nagrad ob 18. url.
PRVE TEKME V ŠPORTNEM TEDNU ZDTV
Colja zmagovalec na mednarodni kolesarski tekmi
Preteklo soboto je bila v okviru «Športnega tedna ZDTV» mednarodna kolesarska dirka za pokal 1. maja. Proga je bila razdeljena na dve etapi. Tekme so se udeležili Jugoslovani, Avstrijci, Italijani in kolesarji Tržaškega ozemlja.
V	prvi etapi so se tekmovalci spustili s Starta pred kopališčem Cedas v Barkovljah nekaj čez 12 uro. Vozili so mimo Sesljana v Devin, nazaj proti Sesljanu, preko Nabrežine, Proseka, Opčin na Bazovico in Boljunec. Kmalu sta se ločila od ostalih dirkačev Jugoslovan Bat in Tržačan Setter, ki ju je vodilna grupa prehitela šele na vzpetinah ceste, ki vodi proti Sma-rjam nad Koprom. Ta cesta je bila že na lanskih kolesarskih dirkah okoli Tržaškega ozemlja trd oreh tekmovalcem in tudi letošnjim dirkačem ni prizanašala. Zaradi neprestanih okvar pa vse do Umaga še ni bilo videti, kdo bo prvi.
Po Umagu so vozili na čelu Locateti!, Fontanot, Polak in Strain, ki je zaradi okvare na kolesu nekoliko zaostal. Borba med prvimi tekmovalci je bila zelo ostra, saj je Fontanot komaj 10 metrov pred ciljem prehitel tovari, še in privozil prvi na cilj.
Rezultati prve etape:
1. Fontanot (Veloklub Trst); 2. Locateli! (Italija); 3. Polak (Jugoslavija); 4. Malabrocca (Italija); 5. Co-retti (Trst); 6. Strain (Jugoslavija); 7. Colja (Proleter, Koper); 8. Pbredski (Jugoslavija); 9. Todorovič (Jugoslavija); 10. Sironi (Jugoslavija); 11. Bat (Jugoslavija); 12. Schneider (Avstrija).
V	drugi etapi so tekmovalci Startali v Portorožu. Grajzer, Colja in Javornik, od katerih se je Colja vidno oddaljeval, so kaj hitro pustili za seboj sotekmovalce, ki pa so upali dohiteti vodilno grupo na serpentinah iz Rižanske doline do Sežane. Toda Colja tudi na teh serpentinah ni po-
pustil in se je razdalja med njim in ostalimi tekmovalci vse do Razdrtega povečala za 11 minut. Na Škofijah je množica športnikov že dognala, da Co. Ija ne bo samo prvi v drugi etapi, ampak tudi najbolje kvalificiran tekmovalec. Ko je že nekoliko utrujen, a vendar z veliko brzino privozil po naporni cesti od Boljunca na Ključ, skozi Montebello v ulico Rossetti, ga je zajelo navdušeno ploskanje in pozdravljanje gledalcev. Prevozil je 157 km dolgo progo v času 5.28,16 s povprečno brzino 29,711 km na uro. Za njim je privozil Locatelli, potem Fontanot in Strain.
Vrstni red druge etape:
1. Colja Boris (Proleter-Koper); 2. Locatelli (Italija); 3. Fontanot <VC Trst); 4. Strain (Jugoslavija); 5. Malabrocca (Italija); 6. Javornik (iVC Trst); 7. Brajko (Proleter); 8. Coretti (Lonjer); 9. Della Santa (Proleter);
10.	Rinaldi (VC Trst); 11. Denne (Avstrija); 12. Bosi (Italija); 13. Todorovič (Jugosl.); 14. Bat (Jugosl.); 15. Stroni (Jugosl.); 16. Micič (Jugosl.);
Tov. Berlot otvarja «športni teden ZDTV*
C C'net	(fi 0 t‘f*iift rf
Gost dež je močil y nedeljo open-1 naučil, da bodo napake popravili I sodnik Tramaiin zaključiti tekmo
sko igrišče, kjer sta se srečali v nogometni tekmi reprezentanci cone B in A. Teren je bil zelo razmočen in je tržaškim igralcem vzel vs0 sigurnost. Zabili so samo en gol in še tega takoj v začetku igre, potem pa so popustili. Ko so močnejši Istrani pokazali, da se dežja ne boje in da jim celo prija, so Tržačani izgubili pogum in ko jim je nasprotnik zabil še dve enajstmetrovki, je našim igralcem pošla vsa dobra volja. Upamo, da bo Tržačane ta poraz marsičesa
in prišli temeljito pripravljeni na bližnjo mednarodno nogometno tekmo z ljubljanskim Odredom, ki je bila zaenkrat sicer preložena. Moštvo tega nogometnega kluba bo kaj hud nasprotnik, saj vemo, da je premagal g 7:3 Napredak, ki je vodil y lestvici druge jugoslovanske nogometne lige.
Istrski nogometaši so zmago zaslužili. V svojih vrstah imajo odlične igralce, ki so pokazali, kako je treba igrati.
Zaradi prehudega dežja je moral
Izenačenost med kolesarji jc bila zelo velika. Colja Je bil edini, ki Je ušel iz skupine ter sam vozil proti cilju. Na sliki vidimo skupino dirkačev, ki slede pobeglemu Colji.
Vodoravno: 1. glavno mesto ljudske republike, 7. rimski pesnik, 11. ■tla, jakost, 14. celina, 15. pokrajina v Mali Aziji v starem veku, is. zastopnik, 18. podredni veznik, 19. tuje žensko ime 20. mitološki prade.d Rimljanov, 21.
‘“T ‘T' 23- Stevil°' 24‘ Raket, brez vsebin. 26 |)revozno sredstv0|
28. kratica za minul) teden, 29. podneben, 30. uniforma, 31, kazalni zaimek, 32, Živec (tujka), 34. prebivalci velike celine, 36 podzemlje, kakor so ga imenovali stari Grki, 39. površinska mera, 39. sorodnik, 40. ■taro Ime za Pirenejski polotok, 42. Špranja, odprtina, 43, del glave, 45. priprava, pristroj, 46. prostor za odpadke, 47. sorodnice, 48. južno sadje, 49. kajti (srbhrv; j = j), 50. Veznik, 51. kovina. — Navpično: X. uradni odvzem, 2. oster, javen nastop proti komu; žalitev, 3. žensko Ime, 4. ključ, serpentina, 5. pivski vzklik. 6. artelerijska enota, 7. obvi-prisiliti, 8. okras'na sličica, 9. ho-«*tl. 10. kras, ponos, 11. privlačne, zanimive, 12. del voza, 13. vabljivost, •krivnostna sila, 17. pokrajina v Zadnji Indiji, 22. nenadoma, 24. prl-stanlšče na Jadranu, 25. otočje v Indijskem Oceanu, 27 zoprn, odbijajoč, ». vzklikati, vpiti, 30. majhna sku-
IViizimltn
Šifrirana brzojavke
B — — — D C — — — F — G I — E H — — — —
— — CA —
A — H — C J B — F —
G I A —
D E
Pina, ki skupno nekaj dela, 33. pio-1 roda, 42. glas trganja, 43. rastlinski sati, 35. nobeden, 37. del živalskega škodljivci, toda tudi človek jih ni ve-telesa, 41. pripadnik evropskega na-1 sel, 44. enota skandinavskega denarja,
Poslali so jo iz neke tovarne. Kaj sporočajo? >
REŠITVE
Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan. Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan; S. G.
1. Noč ima svojo moč — 2. Vsi ljudje vse vedo — 3. Vsak pometaj pred svo. Jim pragom — 4. Kdoj- visoko leta, nizko pade — 5. Kar mačka rodi, vše miši lovi — 6. Danes meiji, jutri tebi.
Soj — kan — Solkan.
s prvim polčasom.
Moštva sta nastopila v sledeči po. stavi:
CONA B: Moscblin, Scherl, Gianni; Corbatto, Perentin, Apollonio; Ulcigraj, De Grassi, Zctto in Colombari.
CONA A:	Pischiutta, Velassi,
Scapili; Porporati, Carmi, Schei'la-vaj; Corsini, Buje, Stabile, Ermani in Krečič.
—O—
Tekme v namiznem tenisu
V soboto je bij na Stadionu Pr vega maja turnir v namiznem te. nisu za Pokal 1. maja. Nastopilo je 28 igralcev. Prvo mesto je zasedel Tomšič Jože (Dijaški dom) drugo Tomšič Drago (Dijaški dom) tretje Koren Jože (Klub novinarjev) če* trto, peto, sedmo in osmo mesto Pa so zasedli Berce, Škrinjar, Hreščak, Dolenc in Sislina.
Danes ob 19. uri se bodo isti igralci srečali na Stadionu Prvega maja v tekmi y namiznem tenisu z vepre, zentanco cone B.
—O—
Sv. Ivan zopet prvi na turnirju v odbojki
Na Stadionu Prvega maja so v torek nastopili naši odbojkaši za Pokal 1. maja. Igrala so moštva; Sv. Ivan, Dijaški dom in Klub novinarjev. Zmagalo je moštvo Sv. Ivana, ki bo jutri db 8. uri skupno z moštvom Dijaškega doma nastopilo na igrišču Stadiona Prvega maja v finalni tekmi v odbojki 9 Klubom mornarjev iz Pirana in Športnim krožkom iz Buj.
Sv. Ivan so zastopali: Beorchia* Govorcin, Corsi, Meneghetti, Zula, Lozej, Giorgetti;
Dijaški dom pa igralci: Bizjak, Semec, Stoka, Pernarčič, Favento in Križmančič.
Rezultati: Sv. Ivan — Dijaški dom 2:0 (1:14, 17:15)
Sv. Ivan — Klub novinarjev 2:11 (15:2, 9:15, 15:10)
Dijaški dom — Klub novinarje^ 2:1 (15:16, 7:15, 15:9).
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska x dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica MonteceU f
Rokopisi se ne vračajo
16
i i li d j K i TEDNIK
w
. đ? 4
Dobrohoten nasvet
Ne upaj si v. Istro še enkrat, Pandullo^ ker s tem bi pripravil v. obup svojo mulo tržaško. Poveži očetovo culo in vrni se v peto spet žvečit čebulo.
piSs
PEPI
Pepa, strela vendar v tebi, z onim, kar si sporočila mi v poslednjem tvojem pismu, si me res razveselila.
Toda ves pretekli teden, poln nevšečnih pripetljajev, me je spravil z ravnotežja.
Brez tržaških otročajev
namreč ni mogoče zlepa ukreniti česarkoli.
Saj si brala v časopisih: domišljavi in oholi
k: :	‘ ' 1.: i'.. .
strahopetni tresoritci, temnopolti čeljustači so se vtaknili v volitve v Istri. Vneto kot čvekači,
ki prodajajo kravate, britvice in makarone, prepričujejo Istrane, domačine avtohtone,
naj bežijo z rodne grude, naj odrečejo se lasti zemlje svoje in imetja raje, nego da v oblasti
Ljudske fronte bi živeli.
Dobro! Vidiš, Pepa moja, tem oglodkom rase perje, ker jih svet več ne obsoja
radi duxovih podvigov.
Toda grčavi Istrani dobro pomnijo kulturo, ki jo širijo Rimljani.
Cim zagledajo pred sabo laško šobasto pijavko, instinktivno se ozrejo za primerno zamahavko.
In potem se reši človek!
Ne zaleže ,ne koristi pomirljivo pričevanje, češ da to so žurnalisti,
mimi, radovedni gostje.
Puntar ne pozna prevare, njemu ni do kompromisov ne do sprave. Grehe stare
ne pozabi in zahteva: komur je do lastne glave, naj ne blati pridobitve ljudske volje in postave.
Beračenje
(Dne 22, in 23. aprila so tržaški Študentje obhajali svoj «brucovski» praznik — festa della matricola. Ves Trst se je zgražal, kako so «n& birali» prispevke za slavnostno kro-karijo).
PRVI BERAČ: Pasje je to življe; nje. Človek tu stoji na ulici, gla: d'Uje in zmrzuje izpostavljen je dežju in soncu in mora čakati z Iztegnjeno roko, da mu kdo vrže kako raztrgano Uro. Za spremembo ga pa še sem ter tja zapro.
DRUGI BERAČ: Da, žalibog je tako. In jaz živo obžalujem, da ni-pem poslušal svojega očeta, ki mi je vedno dejal, naj študiram.
PRVI BERAČ: In kaj bi bilo potem?
DRUGI BERAČ: -Poteir. bi lahko ustavljal in hrulil ljudi na cesti, hodil po trgovinah in stanovanjih ter fehtaril, da bi bilo veselje.
PRVI BERAČ: Res je. Ampak nekaj si pozabil omeniti.
DRUGI BERAČ: Kaj pa?
PRVI BERAČ: Da bi moral biti Italijanski študent.
„Delo” in svinje
MIHEC: Hahaha! «Delo» piše, da r coni B svinje žrejo seno. Tu je pa res na mestu beseda; Iz te moke ne bo kruha!
JAKEC; Druga beseda je bolj na mestu: Iz tega sena ne bo — Špeha;
SOVJETSKI (TROJANSKI) KONJ
Končno se Je «lede Tržaškega ozemlja oglasila tudi Sovjetska zveza In predlagala imenovanje guvernerja. Sovjetski agent v italijanski komintormtstičnl partiji Pajetta pa Je iz strabu, da ne bi italijanski in tržaSki ko-minformisti izgubili pridobljenih si simpatij pri italijanski failstični reakciji, kar bitro pojasnil, da daje prihod guvernerja edino možnost za povratek tržaškega ozemlja k «madrepatriji». Vsa ta komedija z našim guvernerjem pa dokazuje razen mešetarstva sovjetske politike tudi dejstvo, da je pravcata zgodovinska laž, da so si Trojanskega konja umislili-Heleni. Resnica Je paC, da j« ta konj pristna sovjetska iznajdba iu da Je moderna izdaja te zamisli le izpopolnjen patent ruskega strokovnjaka. Vzporedno s tem Je mogoče sklepati, da pleme današnjih tržaških kominformistov izvira iz plemena Trojancev, saj so tudi Trojanci zavlekli izdajalskega konja
sami v svoje meste.
Kameleon
Značajnost on po svoje si tolmači; mu v. krvi je, da dela kompromise. Zato _ kar meni, tebi nič - zgodi se,
4a Gombač včeraj, danes je Gom-
bocci.
Pa ni dovolj mu, da ime si pači:
Kot da bi srajco menjal, prelevi se, iZ ene stranke V drugo preseli se; ga radi tega vest prav nič ne tlači.
Ko zveš, ta tudi «milite fedele»
je bil,boš rekel:«Ta je pa odstrelels Kaj mu edina, skrb je konjunktura.
Kaj še! Možakar ta tako «jo fur^s, ker mu edina skrb je konjunktura ki na izust pozna ga vsak — prisklednik.
DODO
- ; ; 4 ■. .
v
Človek, ne boj se
Einsteinovi pristaši in učenci ■ so se lotili nove copmije Z razvijanjem atomske energije, ki se ne vda nobeni konkurenci.
Ta dan vedo že vsi zelenci, kako so napačne vse teorije !.. in nauki ničeve filozofije o snovni in duhovni eksistenci.
Vsi torej iz atomov smo zmašeni, iz drobnih zrnc, satanskega porekla; tj, jaz in vsa, kar nas obdaja. j Zato politikant je premeteni,.'' ; ki jim za enkrat tudi ni do pekli, odlašajo z atomskim ringaraja. ■
Med vrstani -: 1 ;
Slavnost v občinski palači. K® so mu italijanski študentje izro"
ČUDEŽNO
OGLEDALCE
Ginjenost
Italijanski študentje iz vseh pokrajin so se te dni zbrali v Trstu, da proslavijo svoj običajni letni praznik, ki je Po tradiciji namenjen sprejemu novih vpisanih mladih dijakov. Po temeljiti krokariji, za katero so na svojevrsten način zbrali sredstva, so šli študentje v nedeljo zjutraj na magistrat, da županu Bartoli-ju izročijo običajne zastave, ki naj bi ostale kot trajen spomin za to in ono, vse večinoma v zvezi z «madrepatrijo».—
Kronika pravi, da je bil župan, ko je imel nagovor, ves ginjen in da so mu solze silile v oči. Še bolj ginjeni pa šo bili nekateri študentje, ki sploh niso mogli* ziniti besede.
obnašanju bi človek sodil, da so kaj drugega.
JAKEC: Da, žalostna jim majka! In to so bodoči vodilni možje!
MIHEC: Ali misliš, da so seda-! njf vodilni možje bili tudi taki, ko so «študirali»?
JAKEC: Ne vem. Premisli, kako še obnašajo danes v javnem življenju, in — sodi sam!
čili razne zastave, je tržaški iti? pan imel nagovor, v katerem j* med'drugim dejal:
■ «Vi ste sinovi tistih, ki so v pr^rS vojni na Krasu, pustili svoje življenje za domovino»,—
Med vrsticami: Zupan bi rnoràl nadaljevati: «In mi, ki smo dame® na krmilu, delamo z vso paro n« to, da boste sledili zgledu svojil» očetov!»
MA NI FE STAŽ I ONE
PATRIOTTICA,,
Pod tem naslovom Je «Giornale di Trieste» napisal solzavi članek o neumnostih, ki so Jih «dvatisočletni golijardi» počenjali v preteklih dpeb po tržaSkib ulicah, ko so z nočnimi posodami pobirali na banditski način denar meščanov in ko so nosili razne reklamne napise.
Predsednik "naših dolarkratov napisal članek poln strupa s «podležvi.ga. je nazval v popadkih besa in ubupa,
A glej nerodno to zadevo: ko bojevito je vihtel pisalo, ko umski svoj izcejanje produkt pokaže. podleža mu ogledalo .. ■
Ta kronika - je pravilna. Kajti zdravniška veda nas uči, da ginjenost rada prevzame starce in — izkrokance.—
Mihec in Jakec
MIHEC: Čudne goste smo imeli te dni v Trstu. Pravijo, da so to bili študentje. Toda pa njihovem
ODLOČIMO SE ŽE...
V Milanu je dejal grof Sforza, da Italija pričakujč, da bodo Za-padnjaki izpolnili svojo obvezo (impegno) z dne 20. marca 1948.
Časopisje, posebno angleško In ameriško, je grofa Sforzo podučilo, da tu ne gre za nik&ko obvezo, am. P »k samo za predlog (proposta), ki bi postal obveza šele, če bi g& vsi prizadeti pogodbeniki sprejeli.
Hud udarec za starega diplomata, ko mu dokazujejo, da ne zna razločevati pomena besed. Da se ta blamaža nekoliko zabriše pred do-
mačo javnostjo, so dvignili gonjo proti volitvam v coni B.
Nato je grof Sforza spet nastopil v parlamentu in govoril o «izjavi» (dichiarazione) z dne 20. marca 1948. Toda De Gasperi je nekaj dni nato zopet fantaziral o «obvezi».
Odločimo se! Obveza, predlog ali I izjava? Malo več pazljivosti bi bilo že na mestu. Kajti drugače bo treba spet uprizoriti kako gonjo proti nedolžnim sosedom in — blamaže ne bo konec!
Tržaški šovinist: Bravo, ragazzi, vi st* cvet naše kulture in garancija » njen razvoj..,