Po poŠti prejeman: za «elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, «etrt , , 6 „ 50 , «esec , 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, *eirt - . s: - mesec , 1 „ 70, Z* pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 267. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v sredo 21. novembra 1900. Volilno gibanje. Torej vendar zoper edinost poslancev! O liberalnem volilnem oklicu smo pisali v ponedeljek : »Liberalni oklic je sramotno zatajil program svojega voditelja dr. Tavčarja, seveda le navidezno, da goljufa kmete. Oklic namreč zahteva z e d i n j e n j e Slovencev, dr. Tavčar je pa proglasil v Postojini, da se mora razdreti edinost slovenskih poslancev na Dunaju!« »Narod« upije sedaj, da je to »liguorjanska perfidija« ter nadaljuje : »Oklic naše stranke je naglašal z j e d i n j e n j e vseh Slovencev, torej z j e d i nj e n o Slovenijo, — škofov »Slovenec« pa zahteva — jedinost slovenskih poslancev na Dunaju. In iz tega kuje potem kapital, češ dr. Tavčar je v Postojini ravno nasprotno govoril! Ali je mogoče še p e r -fi dne j še postopati?« - Torej: »Slov. Narod« razlaga skrajno nerodno sestavljeni liberalni oklic v tem smislu, da zahteva ra združenje jugoslovanskega kluba. To si naj zapomnijo volilci! V oklicu izredno tega niso hoteli povedati, sedaj pa se vidi, da je d r. Tavčarjeva strast zmagala pre vidnejše, manjzbesnele »n a p r e d d j a k e«. Cvetke iz volilnega gibanja Od Save: Bismarck je nekoč rekel na adreso nemškega cesarja: »Vor dem Salon meiner Frau hort der Wille des Kaisers auf!« In res velja pri vseh civilizo-vanih ljudeh načelo, da žene ni vlačiti v političen boj, ki naj se marveč ustavi pred njo. Toda agitatorji g. Globočnika se ne menijo dosti za to, kar veleva najprimitiv nejša dostojnost, ter drzovito segaio z ne snažnimi svojimi prsti po časti dveh obče-spcštovanih krških gospa, nepošteno zavijajoč njun zaseben pogovor. Tudi kdor ni imel nikdar Kniggeja v roki — od nasprotniških agitatorjev tega seveda ne zahtevamo —, bo vendar vedel, da se m o ž -poštenjak ne bori z nasprotnikovo ženo, nikar če je, kakor v tem slučaji, vse skupaj do cela izmišljeno ; neglede na to. da je to z liberalnega stališča tudi nedosledno, ker je »Slov. Narod« sam v »agitacijakih mig ljajih« izrecno poživljal nežni spol k intenzivni agitaciji. No, tudi inače rabijo agitatorji gospoda Globočnika proti dosedanjemu poslancu P f e i f e r j u sredstva, katera niso več glupa nego povse p r o s t a š k a. Kaj naj rečemo na pr, če frčavi agitator slepari kmete-vo-lilee, češ, da bodo morali »petizijon« plačevati g. Pfeiferju, ako bode voljen državnim poslancem. Prav za neumne ali za norca mora imeti tiste, katerim to pripoveduje, ko vendar vsakdo ve, da noben poslanec ni dobil, ne dobiva in ne bo dobival penzijona za to, da je bil poslanec. Nikakor si ne moremo misliti, da bi g Globočnik odobraval tako bezstidno taktiko, /n kaj tacega se imenuje pri nas »boj za načela« — — —. Povemo pa tudi glavnemu agitatorju krškemu, temu nebodigatreba, ki ima prav za svojo p. n. osebico najmanj povoda ro-goviliti zoper Pfeiferja (pa psihološki čut — ne rečemo zahvalnosti, ampak le navadnega takta bržčas nedostaje temu filozofu) — povemo mu, pravimo, da ne maramo več mirno gledati in prenašati njegovega škandaloznega ščuvanja napram našemu kandidatu, velezaslužnemu g. V. Pfeiferju, kateri si je stekel za svoj volilni okraj več zaslug, Letnik XXVIII. kakor vsi nasprotni agitatorji od Save in Krke pa do Kolpe. Kaj je vse storil in žrtvoval g. Pfeifer e za narodno probujo v Krškem v 18'°- '•» ko je z vrlim rodoljuoom g. Jugo-vicem in s prerano umrlim uzornim dr. Kocelijem prvi in skoro edini oral narodno ledino — takrat ko je bilo treba še pjguma in požrtovalnosti in dejanj za slovensko mišljenje. (He, kje ste bili tedaj vi, slavni agitatorji?!) Ko bi že nobenih drugih zaslug ne imel, zahtevala bi najpriprostejša hvaležnost, da so tacega moža vsaj ne napada po rokovnjaško ; to je pač »klaverno« početje ! Kako se je (rudil v drž. in dež. zboru v davčnih, vinogradniških zadevah, o odškodninah za vojaške in cestne namene, o mnogih lavnih podporah pri raznih nezgodah itd. to prihodnjič. In vendar se je dopisnik „od Krke" v „Slov. Nar." osmelil trditi, da g. Globočnik „nadkriljuje Pfeiferja v vsakem oziru"! O saneta simplicitas — v če m pa ?? Na dan z dokazi! Vsa čast gospodu G. kakor sploh vsacemu poštenemu nasprotniku, — toda doslej še ni nič pokazal, osobito v narodnem oziru ne, in ,Slov. Nar." sam pravi, da je G. popolnoma „nova oseba« v po-liki - kako naj bi torej tekmoval z dolgoletno izkušenim parlamentarcem? „Erklaret mir, Graf OermdurR . . . In konečno vaš stari „knif", da g. Pf. slikate kot duševno in telesno onemoglega starčka, kateri naj bi se le za oni svet pripravljal . . . P,a desideria, kaj ne da ? Nu, mati merkt die Absicht und wird nic h t verstimmt«. Ni dobro znamenje za vašo stvar, in preklicano slabo vest morate imeti če upate „polit, mrtveca« zmagati samo še s takim orožjem. Podgane beže z vaše ladije. Ni „ Pfeifer v strahu«, marveč različni agitatorčki pred blamažo, ki jih čaka. Toda ad rem : menda pač niti sam kostanjeviški poročevalec ne zahteva resno, da bi same Martine Krpane volili v državni zbor, vsaj glasilo njegove stranke se je nepovoljno iz reklo o tem predlogu. Saj vemo, da bi Pf. i vi v zvezde kovali, ko bi prisegal na izvestne ljubljanske fraze. Mimogrede še dve, tri besede. »Ne pardona napihujočim se žabam, ki se bodo poskrile »liki ščurki pred lučjo-; njihovega regljanja se nam ni bati. Seveda malo pri jeten posel je spuščati se v njih smrdliivo mlakužo, pa kaj se hoče: .... »Po svoje vsaka božja stvar — V višavi orel, ureh v luži«. Zatorej: hlače zavihati, klobuk po strani, zažvižgati — pa hajd sredi v blato! Pačit: Našemu Pleiferju, ki nas je zastopal 27 let v naše popolno zadovoljstvo, poverili boderno mi volilci kmečkih občin,' če Bog da in sreča junaška, mandat dolenjskih kmetskih občin Belakrajina-Krsko-Ko-stanjevica-Novo mesto zopet in zopet, dokler bo Čutil v sebi voljo in moč za težavno in kakor se prav sedaj kaže, malo hvaležno breme poslanskega zvanja. In to se zgodi tudi brez vika m krika, kakeršen se čuje v nasprotnem taboru ; našo pozornost je treba obrniti na agitacijo v malem in na tihem. Pred v-em pa: pozor in delajmo vsi neumorno in ^ustrajno za našo zmago! V to ime Bog pomozi ! Z železnim kancelarjem, ab Jove, smo začeli in — les extremes se touchent — z apostrofo pritlikavskih agitatorjev sklepajmo: »Le počasi in previdno, pred vsem pa pošteno in dostojno v boju!« Ste razumeli, veleučeni gospod doktor?! Na svidenje pri Filipih — ali pa tudi prej! Savski. Volilni shod v Št Janžu Dne 18. t. m. je sklical g. dr. Šusteršič slano" besedičenje o „umazanem farov-škem denarji" skoro ni vredno, da bi je zavračali, saj je kakovost glasovitih ekspekto-racij o feudalstvu, srednjem veku, mrtvi roki itd. žalostno znana širom slov. zemlje, in ni ga čitatelja »Narodovega«, da ne bi vzel vsake številke v roke strahom in grozo, češ, bo li zopet — Bog nas varuj! — kaj „z Dolenjskega" v listu. Pa ker smo že govorili o „farovškem" denarji: če pride v de vi-ko čiste liberalne roke, pa ni umazan, ka li? In če la »umazani" denar pomore nadobudnemu študentku do cilja, do kruha, in na odlično socijalno mesto? Kaj pa župnika Knafelna ustanove, katerih je sedaj okoli 40, vsaka v letnem znesku po več sto goldinarjev! Koliko današnjih kričačev uži-v«Io jo ta Jarški" denar. O, nič zato non olet . . . . Eh, gospoda častivredna, saj se poznamo. Nasproti taki farizejski, revolverski agi-tac.,1 treba bo tudi nam, da se otresemo vseh sentimentalnih ozirov in po geslu »klin s klinom« stopimo na rep vsaki laži, zvi-jačnosti, nepoštenosti. Šilo za ognilo! Naš kandidat je v tem oziru, 8it Venia verbo. vse preblag in prekulanten. Tu velja : »Auf einen groben Klotz ein grober Keil!« Nič volilni shod v našem župnišču. Zbranim volilcem je pojasnil prav duhovito razmere glede kandidature g. Povšeta in g. Mihe iz St. Ruprta. Ovrgel je nekatere zlobne trditve iz »volilnega katekizma«, ki ga razširja med kmete liberalna stranka. Vse, kar so v zadnjih desetletjih zakrivili liberalci nasproti kmetu, obešajo zdaj na vrat katol. stranki. Lahko, a gotovo ne častno delo ! Razložil je tudi poljudno krivični volilni zistem, ki je vzrok, da kmetski poslanci vkljub dobri volji vendar niso mogli veliko storiti za zboljšanje kmetskega stanu. Nekateri od liberalcev napojeni kričači so hoteli sicer motiti zborovanje, a ko so videli, da nič ne opravijo, so odšli. Naši za vse dobro vneti krčmarji so pa pripeljali celo tolpo od vina ali pa od žganja rdečih »purmanov«, a odrekla se jim je pravica vstopa. Hoteli so gotovo shod razgnati, saj je v soboto izišli »Narod« prinesel notico, da se bode shod razgnal kakor v Mirnipeči. Ker se jim to ni posrečilo, pravijo, da so potem strašno kleli in tolkli po mizah v gostilni. Koncem shoda so je predstavil g. dr. Šusteršič kot kandidat V. kurije, na kar smo mu zaklicali -Živio!« Koje izprego-voril nekoliko besedij še g. Rižnar iz Radeč, je dal na glasovanje g. dr. Šusteršič kandidaturo g. Povšeta in Zupančiča. Za zadnjega je bila samo ena petina zborovalcev. Odhajajoči liberalci so govorili: »Zdaj smo se pa v jel i!« Bog živi gg. dr. Šusteršiča in Povšeta ! Dr Tavčar političen dekadent. G. Luka Jelene je veliko kvasil v Št. Rupertu, a o tem niti »Narod« neče več vedeti, nego to, da je »razvijal svoj program«. Kakšnega, je pač težko reči, ker so liberalci zoper gospodarsko organizacijo kmetov, ker so pristaši malega obrtnika uničujoče liberalne tovarniške konkurence in o delavstvu niti besede nimajo v programu. Zanimivejši nam je dr. Tavčar, ki se nam je pokazal drugačnega, nego smo ga bili doslej vajeni. Pribijemo le to: 1. Kmetom se je hlinil vernega k r ist i jan a, imenoval je krščanstvo »od Boga nam poslani dar«, rekel je, da je liberalna stranka »v pravem pomenu verna stranka« in da je »vera svetinja, ki se ne smo po blatu vlačiti«. 2. Očitno je priznal, da njegov liberalizem ni za kmeta. »Mi niti ne zahtevamo, da bodite kmetje taki liberalci, kakor smo mi po mestih«. Oho! Torej liberalstvo bodi privilegij takih mestnih gospodov, kakor so dr. Tavčar, Luka Jelenec in Malovrh ! Lepa vera ta, ki je le za privilegirane »gospode«, ne pa za vse ljudi! 3. Dr. Tavčar je očitno priznal, da je liberalna stranka nezmožna kmetu pomagati. Rekel je: »Ustanovi naj se kmetska stranka za celo deželo, ki od naše stranke niti odvisna ne bodi!« Čemu pa potem dr. Tavčar vsiljuje svojo stranko kmetom, če sam ve, da je smer njegove stranke proti kmečkim koristim? — Če »kmečka stranka« niti odvisna ne sme biti od liberalne, tedaj bi bilo edino pametno, da dr. Tavčar lepo med mestnimi gospodi liberalizem kuha in kmete pri miru punti. Tako je dr. Tavčar očitno prianal slabosti svoje stranke, in ni nič drugega vedel povedati, kakor da je zopet čez duhovnike zabavljal in jih smešil. Voditelj narodno - napredne stranke jo šel — med dekadente! Jurček na potu. Dr. Tavčar je šel prošlo nedeljo na agi-tacijsko delo. Hotel je govoriti v Št. Rupertu, Mokronogu in Škocijanu. V liberalnem listju in travi je šumelo o prihodnih zmagah. .Celo Dolenjsko bo Tavčar „noter" vzel,« so se hvalili liberalci. A zgodilo se mu je, kakor Jurčku, ki je zjutraj šel ko-rajžno na pot, a je zvečer prilezel domov za peč. V St. Rupertu se je ustrašil mokrono-škega kapelana. »Zlomka, čo se me v St. Rupertu tako malo boji, kaj bo še le v Mokronogu !« si je mislil voditelj liberalne stranke. Pobral je kopita, svojim častilcem je pa dejal: »Moram domu, ker je v Ljubljani sejm!« Dr. Tavčar o Zupančiču. »Da bi mogel Zupančič na Dunaju govoriti, zato on ni. On bo razložil potrebe, če bo treba govoriti, bo pa kdo drugi spregovoril.« Tako je priporočal dr. Tavčar liberalnega kandidata dne 18. novembra leta 1000 v St. Rupertu. Razširjevalci lažij Liberalni agitatorji kar preplavljajo kranjsko deželo s pamfletom, ki ga jo izdal liberalni štab v Ljubljani povodom državnozborskih volitev. Ta »volilni katekizem za slovenske kmetske volilce« ni druzega, nego umazana zbirka starih, premlačenih liberalnih in soc. demokraških lažij. Na ta lim hočejo slovenski liberalci loviti kaline. Prepričani smo, da ogromna večina našega priprostega ljudstva pozna to past in sc je ogne. A ne-čuveno je, da ta podli ponatis iz »Rodoljuba« raznašajo in širijo mej ljudstvom celo nekateri učitelji. Mi imamo dokaze v rokah. Mi gg. učiteljem ne usiljujemo nobenega političnega prepričanja, a tega no moremo trpeti, da bi vzgojitelji naroda š rili kugo mej narodom. Če bode treba, pridemo z imeni na dan. Doli na Krki pa to ljuliko trosi mej ljudi tamošnji poštar Fortunat Tihle. Ta možic naj se bolje briga za svoj urad, sicer mu drugače posvetimo v njegovo — liberalno glavo. Volilno gibanje na Gorenjskem. (Kopač v Radovljici.) Poroča se nam : Sodrug Kopač je minolo nedeljo v Radovljici kvasil na shodu, da postane Kranjska pravi raj, ako on pride v državni zbor. Kopač je mahal po liberalcih, češ, da le davke povišujejo in so sovražniki delavskega ljudstva. Udrihal pa je seveda tudi po katol. narodni stranki. Konec kolobocije je seveda bil, da bode le Kopač s svojimi ru-dečkarji osrečil ljudstvo. V svojem plevnatem govoru je premleval stare čenče in soc dem. psovke na cerkev in papeža. Kopač je kakor stara lajna, ki vedno eno gode. O priliki hočemo priobčiti nekaj njegovih prismodarij. Volilno gibanje na Štajerskem. Iz Mozirja se nam poroča: Danes 20. novembra je bilo pri nas izvoljenih pet volilnih mož, ki bodo oddali svoje glasove za gospoda Žičkarja. Volilni možje so trije kmetje in dva obrtnika. Dobili so po 71 glasov, nasprotni po 46. Volilno gibanje na Primorskem. Iz Trsta se nam piše: Vse vesti o italijanskih kandidaturah, ki jih pošiljajo v svet razni poročevalci, so zgolj ugibanja. Irredentovci še niso odločili ničesar, kajti v njih taboru je suša glede sposobnih kandidatov, ki bi ne bili kompromitirani, res velika. Kedar izvem kaj gotovega, vam sporočim nemudoma. — Politično društvo »Edinost« pr redi dne 1. dec. volilni shod pri Sv. Jakobu v Trstu. Iz Trsta se nam piše: Tudi prihodnjo nedeljo priredi naša stranka v Istri več sho dov, vsekako v Pobegih in na Kroč'ri Ta shoda skliče pol. društvo »Edinost«. V Izoli pri Miijah zmagajo o volitvi volilnih mož za 5. kurijo bržkone socijalisti. O zadnjih volitvah so zmagali irredentovci. Slabše kaže za socijaliste v Miljah, kjer napenja irre-denta vse sile. Laški kandidati na Goriškem. Laški kandidatje na Goriškem so defi-nitivno določeni. Za mesta in trge kandiduje Lenassi, za veliko posestvo dr. Verze-gnassi, za laške kmečke občine inženir Antonelli, za peto skupino D. Finetti v Gradišču ob Soči. V furlanskih kmetskih občinah bode hud boj, ker se dosedanji konservativni poslanec župnik Zanetti noče umakniti svojemu liberalnemu tekmecu. Politični pregled. V Ljubljani, 21. novembra. Državni zbor se snide po poročilu budimpeštanskih listov takoj po završenih državnozborskih volitvah in sicer že 25. ja nuvarija. Dunajski listi danes to vest demen-tujejo, trdeč, da v tem oziru še ni nič določenega. Poslednja vest je verjetneja, ker bo bržkone vladi mnogo na tem, da si na podlagi voiitvenega uspeha ustvari poprej čim najjasneje parlamentarno sliko. Prvotne volitve na Gorenjem Avstrijskem se vrše izmej vseh kronovin najugodneje za katoliško ljudsko stranko. V peti skupini je bilo dosedaj izvoljenih 450 volivnih mož konservativne, 109 nasprotne stranke in devet omahljivcev, v kmečki skupini pa 519 konservativcev, le 61 nasprotnikov in osem omahljivcev. Da je v teh razmerah izvolitev katoliških mož zagotovljena, se razume samo ob sebi. Posledice kompromisa v tirolskem veleposestvu. Vsled kompromisa mej konservativnimi in liberalnimi veleposestniki na Tirolskem za prihodnje državnozborske volitve so odložili deželnozborski italijanski poslanci svoje mandate. Ker so bili ti izvoljeni na podlagi kompromisa z nemškimi veleposestniki, so tudi ti prisiljeni odložiti svoje deželnozborske mandate. Vsled tega bo potrebnih pred prihodnjim zasedanjem tirolskega deželnega zbora kar deset dopolnilnih volitev iz veleposestniške skupine. Spljetski občinski zastop in bos-niške železnice. V zadnji seji spljetskega občinskega zastopa je bilo prebrano poročilo glede rešitve vprašanja o gradnji bosniških železnic, posebe o gradnji proge Aržan-Bu-gojno, ter o vsprejemu mestne deputacije na Dunaju. Zastopnika Borčič in Deskovič sta ostro prijemala avstrijsko vlado in postopanje Mažarov. Poslednji je omenil, da Dalmacija ni pečenka za mažarske zobe. »Naš dom je Zagreb in ne Budimpešta.« Sprejeta je bila na to soglasno resolucija, v kateri se obžaluje dogovor mej obema vladama, ter izjavlja, da morajo vsi novoizvoljeni poslanci tako dolgo oponirati vsaki avstrijski vladi, dokler se ne zgradi železnica Spljet - Bu-gojno. Centrum nemškega državnega *bora pri volitvi drugega zborničnega podpredsednika radi tega ni oddal svojih glasov posl. in dosedanjemu podpredsed. Schmidtu, ker imajo po svoji moči nacijonalni liberalci izključno pravico do tega mesta. Poslanec Btising torej ni bil izvoljen drugim podpredsednikom iz maščevanja radi obstrukcije v zadnjem zasedanju, kakor so tr dili centrumu sovražni listi. Maščevati se ni hotel centrum že radi eventuvalnih posledic pri bodočih važnejih razpravah. Program Azcnrrogove vlade v glavnih potezah je na shodu parlamentarnih večin zbornice in senata razvil nje načelnik general Azcarra^a, objednem pa podal tudi nekak pregled dogodkov, ki so se pojavili povodom zadnje ministrske krize. Mož je navzočim izjavil, da bo nadalje zasledoval politiko njegovih prednikov ter se potrudil, da bo izvel načrt, narisan v prestolnem govoru. Bivši ministerski predsednik Silvelaje odobraval govor svojega naslednika in zagotovil vladi vsestransko podporo. Manjšini obeh zbornic bota seveda drugače sodili o vladnem programu. Angleški kabinet šteje po dovršeni najnovejši preosnovi nič manj kot dvajset članov. Vlade s tolikim številom ministrov dosedaj ne pozna svetovna zgodovina. Kako bo mogel lord Salisbury vspesno delovati s tolikim aparatom, s cer ni lahko umljivo, a ker je minister - premier pozval v svoj krog ljudi, o katerih |e prepričan, da mu ne bodo križali računov, mu minist rska armada ne provzroča prevelikih preglavic. Z mirovnimi pogoji do Kitajske, kakoršne so stavili te dni poslaniki v Pekinu, niso posebno zadovoljni ruski krogi. »Nov. Vremja« vprašuje, so li umestni taki pogoji, ki jih je narekovala želja po maščevanju ter še vedno ne povsem izginula groza, ki so jo doživeli poslaniki. Vsekako, pravi ta list, so pogoji taki, da med velesilami in med Kino ne pride kmalu do sporazumja in da bodo torej države prisiljene se nadalje nositi težavno vojaško breme. Posebno v zadevi odškodnine bodo zadeli odposlanci pri Kitajcih ob najodločneji odpor in prav mogoče je, da bodo velesile jele staviti vsaka zaee nove pogoje, samo zato, da čim prej zagotove varstvo lastnih interesov. Dalje piše omenjeni list, da sedanji poslaniki v Pekinu niso sposobni za tako važno delo, ker ne morejo kot sotrpini prav zastopati koriatij svojih vlad, in bi bilo torej najumestneje, če se za mirovna pogajanja določijo specijalni odposlanci. Poslanikom samim bi to seveda ne bilo ljubo, toda obča korist zahteva, da pogajanj ne vodijo s strahom pred Kitajci napolnjeni ljudje._ Dopisi. Iz Planine na Notranjskem. (Gospodarski shod.) V nedeljo, 18. t. m. popoldne se je tu v hiši g. župana Kovšca vršil gospodarski shod, pri katerem je govoril logaški živinozdravnik g. Majdič prav po domače o raznih oddelkih kmetijstva: o živinoreji, živinozdravstvu in mlekarstvu. Priporočal je Planincem, naj so posebno po primejo govedoreje in največ naj redijo krave cikastega simenthaiskega plemena, ker so za mleko in za rast najboljše. Konje je boljše kupiti, kot doma vzre-jati, ravno tako vprežne vole. Za planinsko občino je tembolj potreba, da si kmetski posestniki držijo po več krav, ker se je osnovala mlekarska zadruga, ki obeta lepo prihodnjost in obilnega dobička, kedar si bode trdna tla pridobila, še bolj razširila ter sosednje vasi unške in studenške župnije k sebi privzela. Ako ima gospodar 4 dobre molzne krave in jih dobro redi, utegne imeti do 500 gld. dohodkov za mleko in še teleta po vrhu. Ali ni to velikanskega pomena za kmetske hiše? Kedar se bode ustanovila zveza notranjskih mlekarn z lastno zalogo v Trstu, se bode dobiček pomnožil in mleko zadružnikom dražje plačevalo. Mi smo blizu primorskih mest in v ugodnišem položaju kot oddaljene mlekarne. Nikdar pa se ne more gospodinjam zadosti zabičevati, naj skrbijo za snago pri posodah in čistost mleka. En liter pokvarjenega mleka spridi celo posodo z 20 ali 30 litri, ki je odje malec v Trstu ne mara ter nazaj pošlje. Koliko en sam nepoštenovič drugim škodi, ker njih dobro fino mleko pokvari. Dalje je govornik svetoval domača zdravila za najbolj navadne živinske bolezni: konjsko smoliko in koliko, — napenjanje goveje živine, vnetje vimena in krvomoč nost, — prašičjo rudečico. Povdarjal je tudi, kako treba gledati na to, da so hlevi zračni, suhi in snažni. Takozvani »trahtarji« so škodljivi in naj se odstranijo. Najboljše je napraviti dimniku podoben zračnik iz hrastovega lesa s strešico na vrhu. Gnoj naj se vsak dan sproti iz hleva izvaža, da ne bo kužil zraka in močil tlaka. Navzoči poslušavci obojnega spola so z zanimanjem sledili poduku, izrekli zahvalo in prosili, naj se g. Majdič še večkrat potrudi k nam. Škoda, da udeležba ni bila tako številna, kakor bi bilo želeti o takih prilikah. S Črnega vrha, 18. nov. (Boži če v sho d.) Poroča se nam: Deželni poslanec gospod Božič je čutil potrebo, da si ogleda kraje, katere bi rad zastopal kot državni poslanec. Dne 15. novembra torej je prišel v Črni vrh in imel tu nekak shod, katerega se je udeležilo do — 100 oseb, mej njimi je bilo okoli 40 volilcev kmetske kurije, in še ti so večjidel prišli iz radovednosti; ostali so bili volilci pete kurije, ognjegasci in go-stači. Govori s«, da sta se dva črnovrška agitatorja peljala v Podrago. In res, dva dni pred shodom je nekdo brusil pete po okolici in naganjal ljudi na shod. Da se je shoda udeležilo do 40 volilcev kmetske kurije iz okolice, se ima sklicatelj shoda zahvaliti pogrebu, ki se je vršil ob istem času. Kdo je sklical shod, mi ne vemo. Mogoče gospod Božič, mogoče pa tudi kakšna izkušena glava črnovrška. Spoznali pa smo, da so bili duša shoda ognjegasci, ki se pa kljub pritisku načelnika Ivana Lampeta — po domače Hladnika — niso udeležili polnoštevilno, če tudi zvečer pijače ni manjkalo, in nekaj mladičev. V spremstvu gosp. očeta Božiča so bili tudi gosp. župan Hrovatin iz Vipave. Načelnik ognjegascev llladnik je predstavil navzočim gospoda Božiča. Gosp. nadučitelj Čuk je na to predlagal predsednikom shoda Hladnika. Illaclnik je na to vprašal navzoče, če so zadovoljni z Božičem; kdor je zanj, naj vzdigne roko. Bilo je v zraku nekaj rok, nekateri bi bili dvignili tudi tri, ko bi jih bili imeli ; večina pa še ene ni vzdignila. Slišali smo tudi klice: »Počakajte, saj se nam ne mudi « Šteli niso rok, tudi ne konštatirali, koliko je bilo volilcev. Na to je jel govoriti g. Božič. Govoril je veliko, povedal malo! Slišali smo iz njegovih ust, da je kmet, rojen je iz kmet skega stanu, in zato ve, kaj kmet potrebuje in kakšne težave ima na Notranjskem. No, to vedo tudi drugi, in morda še boljše, ko gospod Božič. Žrtvuje se za kmeta. Zakaj! Zato, ker ima doma kmetijo, pustil jo bo za devet mesecev na leto in se na Dunaju potegoval za svoje volilce. Glede vodovoda v Predgrižah je povedal, da je prošnja zanj že vložena, le načrtov še ni; kakor hitro pride inženir, bo tudi te izdelal. Da, pa tudi brez Božičeve obljube. Ko jc jel govoriti o železnicah, mi je nehote prišel na misel pajek. Kjer leze, pusti s pajčevino sled, in tako je tudi gospod Božič predel železnice po naših krajih. Pravijo, da le še denarja manjka, in železnice bodo stekle. Deloval bo menda tudi na to, da bodo vode gradili, travnike sušili in klanjce nižali. To je na Notranjskem potrebno. To potrebo poznajo pa tudi drugi, ki niso tako modri, kakor gospod Božič. Spoznal je tudi, da bi bilo za Črnovršče dob*« <( koristna kaka obrtna šole« ali< gimnazija v akolier. Čudno,, da gospod Božič že- v Vipavi ni zgradil gimnazije. Proti koncu je govoriti tudi aoper posojilnice, in tako prišel na konsumna društva, ki so našim liberal«em trn v peti. A tu jo je naletel, zakaj navzočih je bilo tudi več udov kmetijskega društva, ki si svojega društva ne paste uničiti, če tudi bi ga naši liberalci radi utopili v kapiji vode. Društvo se lepo razvija; število udov je narastlo do 200. Govor je sklenil gaspod Božič z obljubo, da. bo vse spolnil, kar j« obljubil, se, veda takoj ne, pač pa tekom let, če pride na Dunaj) Mimogrede bodi omenjeno, da so mui nekateri ugovarjali, da je on v zvezi s tistimi, kij podpirajo tudi nemško gledališče. Izgovarjal se je, da tudi cesar da vsako leto za gledališče svojih deset tisoč, in da so gledališča tudi potrebna. Povedal je, da v liberalni stranki ni primoran, da bi glasoval za podporo gledališču, pač pa je vezan, v toliko,, da se mora zdržati g!aso\anja. Al;, ni. to isto, gospod Božič, kakor z davki podpirati nemška gledališča, od katerih nima naše ljudstvo nobene koristi. Gospod Božič, povemo Vam brez ovinkov: Kolikor časa.bodete trobili v liberalni rog in se bratili s tistimi ljubljanskimi gospodi, ki kmetu kažejo le skovane čevlje- in ga pitajo s »kmetav-soib«, tako dolgo Vam ne zaupamo in. Vas ne potrebujemo Dnevne novice. V Ljubljani, 21. novembra. Osebne vesti. Poročil se je g. Emil K a n d a re , konceptni praktikant. pri c. kr. finančnem uradu, z gdč. Antonijo Vovko. — Gospod Simon Dreščik, trgovec v Kobaridu, se ja poročil z vdovo gospo Amalijo Pinjatari iz Črnič. — G. Josip Čer in, bivši koncertni vodja „Glasbene Matice" je imenovan kapelnikom župnijske cerkve sv. Lavrencija v XIII. okraju na Dunaju in ravnateljem tamošnje glasbene šole. — Gospod Ivan Vrtač ni k, praktikant c. kr. deželne vlade, je bil na graškem vseučilišču promo-viran doktorjem prava. — Umrla je poštna upraviteljica gdč. Zinka G rum. — Gospod Jakob An ti oga, c. kr. avskultant pri celjskem okrožnem sodišču, je napravil sod-nijuki izpit z vrlim vspehom v Gradcu. — Gospod V. S k o d 1 a r, ravnatelj prisilne delavnice v Messendorfu pri Gradcu, je vpo-kojen. Pred leti je bil oskrbnik prisilne delavnice v Ljubljani. — V izpraševalno komisijo za enoletne prostovoljce v Ljubljani so od vojnega ministerstva do 1, novembra 1902 določeni: Profesorji Fr. Leveč, dr. Svetina in A. Pavlin. »Narodova« poročila o liberalnih shodih so tako pretirana, da je kar smešno. Če dr. Tavčar le usta kod odpre, pa že »Narod« celo stran o njem napiše; če kje kako liberalče zakruli, pa se slavi sijajna zmaga. Novomeščane je že kar sram, ker bi morda kdo po Slančevih dopisih utegnil soditi tudi druge meščane, ki so pametni možje. Naša poročila so zanesljiva, somišljeniki naj se ne clajo zbegati od krika nasprotnikov. Pravična sodba. »Siidsteierische Post« piše : »Slov. Narod«, idealna ustanovitev Josipa Jurčiča in sem tertje organ slovenske inteligence, se bori proti svojim političnim nasprotnikom sedaj le z izrazi: — sit venia! — „Sch\veinkerl" (št. 262), »politično stranišče" (št. 263) itd. Tako nizko je pal ta list. Tak nedostojen ton med volilnim bojem nismo dobili v sedanjem boju niti v soci-jalnodemokraškem niti v nemškonacijonal-nem časopisju. Zato je tudi usoda vsakega kandidata, za katerega se bori „SI. Narod", že zapečatena. „Le style c'est 1'homme!" Jour-fixe meščanskega kluba bo jutri, v četrtek, zvečer, kakor po navadi, v društ venih prostorih v »Katol. domu«. Nastopil bo s svojimi vrlo komičnimi proizvajanji »Čarodejec«. — Člani in po njih vpeljani gostje dobro došli! Deželni komite za 8. mednarodni kongres zoper alkoholizem. Kakor smo že svoj čas poročali, vršil se bode 8. mednarodni kongres zoper alkoholizem prihodnje leto o Veliki noči na Dunaju. Za vsako posamezno kronovino sestavil se je deželni komite, čegar naloga bodi nabirati podatke o deželnih razmerah tičočih se alkoholizma, kakor n. pr. množine porabljenih žganih pijač, piva in vina, nasledkov alkoholizma (socijalni propad, upliv na umrljivost, ka-znjiva dejanja itd.), dalje naj deželni komite razšir a zanimanje za kongres zoper alkoholizem ter naj nabira somišljenika, za udeležbo pri kongresu in denarne prispevke za izdajo publikacij kongresa. Deželni komite za našo kronovino, kateri se je v svoji prvi seji dne 17. t. m. konstituiral, ima sledeče ude: Ludvig markiz pl. G o z a n i, c. kr. dež. vlade Bvetnik, Peter G r a s s e 1 1 i, dež. odbornik in vodja mestn. užitn. zakupa, dr. I. K o p f i v a, mestni fizik in dež. zdravstv. svetnik, dr. Otmar Krajec, c. kr. zdravstveni asistent (zapisnikarl, dr. Janez Krek, prolesor bogoslovja, dr. Alfred M a h r, c. kr. okr. zdravnik, dr. Danilo Maj ar on, odvetnik (prvomestnika namestnik), Franc Podgoršek, mestni pol. svetnik, Alojzij P o 1 j a n e c, vodja dež. prisilne delavnice, dr. I van Robida, ordinarij v blaznici na Studencu (zapisnikar), I. V i š n i k a r, c. kr. dež. sodn. svetnik, dr. Franc Zupane, c. kr. dež. vlade svetnik in dež. zdravstveni referent (prvomestnik). — Vsa vprašanja glede kongresa in prijave za udeležbo (ud nina za kongres 6 K) sprejema deželni komite za 8. mednarodni kongres zoper alkoholizem (Erjavčeva cesta 18. zdravstveni ord. dež. vlade.) Lep uzorec. »Učiteljskemu Tovarišu« piše nek član goriškega dež. učiteljskega društva: Spekulativni razum nas je do tega dovedel, da smo postavili društvu na čelo edinega Nemca v našem društvu. Pri tem smo hoteli ob enem podati uzorec, kako bi se moglo združiti vse zavedno in napredno učiteljstvo v eno mogočno armado. Res lep uzorec, kako naj se združujejo »napredni« slovenski učitelji pod komando edinega Nemca v društvu! Čast taki slovenski na prednosti! »Gorica« prav pravi, da se ne bi nič čudili, ako bi nemški »Sehulverein« nagradil to glasilo »narodno« naprednih učiteljev in tudi take učitelje same. In za takimi ljudmi naj hodi naše slovensko ljudstvo in ti ljudje imajo še pogum trditi, da jim je nad vse naš narodni obstanek ! Vipavska železnica. »Eisenbahn Zeitung« poroča, da se v najkrajšem času odda v najem delo za gradnjo Vipavske železnice in sicer še v teku tega leta. Do vršena bode železnica tekom bodočega leta 1901. Kako se usiljuje tržaški slovenski okolici italijanski značaj. Iz Trsta se nam piše : Tržaški magistrat je izumil nov način, da slepi svet ter vzbuja v površnih opazovalcih mnenje, da na tržaškem ozemlju ni Slovencev. Dal je napraviti nove številčne tablice. To bi ne bilo nič posebnega. A poleg vsakega hišnega števila se šopiri tudi ime dotičnega kraia, seveda izključno v bla ženi italijanščini. Če pogledamo v slovenski Skedenj, v Barkovlje, na Prosek itd., vidimo na vsaki koči, da je tu Servola, Barcola, Prossecco itd. Radovedni smo, ali o te) priložnosti pridejo že do veljave »Piccolove» skovanke Trebiciano, Opicina za naše Trebče in Opčine. Vsekako bi se morala c. kr. oblast v tem slučaju prebuditi iz svoje letargije ter poučiti tržaške Žide, doklej smejo v umetnem labriciranju italijanskega značaja tržaške dežele. Vlak raztrgal je v bližini južnega kolodvora v Gradcu 171etnega Fr. K a ca, doma iz ptujske okolice. Ljubljanske novice. Iz sloven skega gledališča se čuje, da bode „komik" g. H o u s a kmalu zapustil sloven- ju 25-. februv.. 20. maja, 26. avgusta in 25. novembra. Porotno sodišče v Novem mestu- 'Dne 19. t. m. je bil Jože Koritnik iz Pod kraja pri Radečah zaradi uboja obsojen na 37» leta, Janez Gregorčič iz Brezovega dola pa na 4 leta Novi izdelovalec poštnih normalnih voz. Dosedaj so pošte po Kranjskem in Primorskem svoje vozove dobivale z Dunaja in Gradca. Sedaj so se ta dela oddala domačemu izdelovalcu vozov gosp. Jožefu M e n t o n i j u v Ljubljani ter se je s tem ustreglo dolgoletni želji poštarjev. Blamirani Lahi. Zakonski načrt o najemninskem krajcarju za mesto Gorico, katerega je sklenil dež. zbor goriški, ni dobil najvišjega potrdila. Obveljali so razlogi slovenskega poslanca g. Grče. Skrb liberalcev za dijake. Občni zbor »Radogoja« je bil že d v a k r a t nesklepčen. Ker naprednjaki k občnemu zboru nočejo priti, bodo morali poslati vsaj pooblastila, da bode mogoče tretjič zborovati. Rektor graškega vseučilišča bo goslovni prolesor dr. VVeiss je moral, kakor znano, odstopiti Hotel je dovoliti nemškemu katoliškemu akad. društvu »Carolini« iste pravice, kakoršne imajo nemške »bursehen-schaft«, ter je oficijelno povabiti na svojo inauguracijo. Ker so burši zagrozili, da izostanejo od inauguracije, ako se je udeleže oficijelno »Girolinci«, predlagal je rektor senatu, naj se izvrši inauguracija, ne da bi vabili dijaška društva. Toda senat se je zavzel za svoje ljubljence — burše in zahteval, da se inauguracija ne sme vršiti, ako se je burši oficijelno ne udeleže. Rektor je moral na to odstopiti. Mecl profesorji posvetnih fa-kult je zavladala močna struja, ki hoče vzeti bogoslovni fakulti pravico, da se mora iž nje srede izbrati vsako četrto leto rektor. Na graškem vseučilišču je zavladala »Los von Rom-Be\vegung«. Upamo, da brez vspeha. Seveda ne bo mogoče tako hitro poravnati teh homatij. Iredenta v Trstu. V Rovinju je bila neka Adela Peslich iz Poreča obsojena na pet mesecev tamnice zaradi razžaljenja veličanstva. Rekla je namreč nekemu človeku, ki je prodajal podobe našega cesarja, naj ljudje raje kupujejo podobe Umberta I. V preiskavi je tudi neka druga ženska zaradi enakega hudodelstva. Samomor in ogenj. Pretečeni teden je bila dvojna nesreča blizo Goričice. Nek star berač se je vlogel zvečer pod vlak, ki mu je obe nogi popolnoma odtrgal, truplo pa nekaj časa s seboj vlekel. Mož je bil precej mrtev. V Stobu je bil zopet ogenj. Najbrž da je zlobna roka zažgala »Ukovčev« plašč in kozolc. Škoda je velika, ker je pogorelo tudi nekaj voz sena, stelje in drugega hišnega orodja. Predpotopna zver. V Blatu pri Chru-dimu na Češkem so našli na posestvu g. J. Tichega okostje velikanske predpotopne zveri. Okostje je ležalo globoko v zemlji. Žival imenujejo učenjaki Rhinoceroa diluvii, t. j. predpotopni nosorog. Okostje bodo naj brž prepeljali v praški muzej. V Blato so prišli ostanke ogledovat starinoslovci dr. Woldfich iz Prage, geolog Želizko z Dunaja in drugi. ski oder in da pride namestu njega zopet naza, g. P e r d a n. - jaUo 8amaritan-skega pokazal se je danes krog 1. ure popoludne gospod Karol Venturini. Videč namreč, da je preobložen voz skoro v blatu ob-tičal, priskočil je koj k vozu ter s svojo strašansko premočjo rešil voz in voznika iz nesreče, dasitudi je imel cilinder na glavi. Pač posnemanja vredno! Potrjen zakon. Cesar je potrdil od dež. zbora kranjskega sklenjeni načrt zakona glede zlaganja zemljišč. Vodovod v Vižmarjih so včeraj slavnostno otvorili. Porotno zasedanje v 1. 1901 vrši v L j u b 1 j a n i 4. marca, 10. se junija, sept. iu 2. decembra, v Novem mestu Nesreča pri električni železnici. Na Dunaju sta se zgodili dve nesreči pri električni železnici. Pred dnevi se ie že drugič utrgala žica telefonske naprave ter padla na elektriško železnico. Neki konj je prišel v dotiko z žico ter pal na tla. Treba je pač velike previdnosti pri takih napravah. Večer v čast Sienkiewiczu so ob hajali 17. t. m. v Gorlicah na Poljskem. Čisti dobiček je namenjen revni šolski mladini. Emilijan Popowicz, maloruski pisa telj. obhaja letos petindvajsetletnico svojega delovanja. Zato so njemu v čast priredila v Cernovicih vsa ondotria maloruska društva dne 18. t. m. matinee jo in komers. Predavanja za ljudstvo prireja v Pragi češko vseučilišče. Tako je na pr. zadnji četrtek 15. t. m. predaval vseučiliščni profesor dr. Fr. Čada »o otroški duši« ; predavanje so je vršilo ob 7»8. uri zvečer v dvorani Svatovaclavske posojilnice. Vstopnina znaša za šest predavanj 1 K. — Ravno taka predavanja je uvedlo vseučilišče v Kra-kovu. Prihodnji petek in soboto zvečer bota dva govora »o delitvi Poljske«. Predaval bo dr. St. Zakrze\vski. Prvi poljski monsignor v Ame riki je sedanji gener. vikarij škofije Mar-quette, gosp. Laner, ki jo postal monsignor pred nekaterimi dnevi; pred njim še noben Poljak v Ameriki ni bil odlikovan s tem naslovom. Telefonska in brzojavna poročila, Reoioa, 21. nov. Z veliko večino so bili danes izvoljeni volilni možje za dekana Žičkarja. Hribarjeva stranka dobila neznatno število glasov. Trst, 21. nov. „Indipendente" agitira proti temu, da bi se kot kandidat trg. zbornice določil bivši ces. namestnik Rinaidini, in priporoča Base vi j a. Trst, 20. nov. Lega nazionale bode v okolici Umaga otvorila laško šolo. Veliki Lošinj, 21. nov. Hrvatje so zmagali pri volitvi volilnih mož za peto skupino. Dunaj, 21. nov. Iz Bolzana poročajo liberalnim listom : V sodnem okraju Neumarkt so dovršene prvotne volitve. Dve tretjini volivnih mož sta proti Di-pauliju. Dunaj, 21. nov. Nemški „Volks-bund" v Berolinu je poslal Wolfu pismo, v katerem ga poziva, naj krepko dela za skupno nemško stvar. Maribor, 21. nov. Pri občinskih volitvah so v tretjem razredu zmagali socijalni demokratje. Gradeo, 21. nov. Pri volitvah tretjega razreda so izvoljeni trije nemški 1 nacijonalci. V ožjo volitev za štiri mandate pride sedem socijalnodemokraških kandidatov in jeden nemški nacijonaleo. Od 3895 volilcev se je udeležilo volitve 2070 volilcev. Praga, 21. novembra. Položaj za Mladočehe je na Moravskem tako slab, da celo dr. Stransky v svojem volilnem okraju ni gotov. Ko bi na Moravskem propal, nameravajo Žida Stranskega Mladočehi kandidovati na Če škem. Budimpešta, 21. nov. Na interpelacijo Polonyja ie odgovoril ministerski predsednik Szell v ogerskem drž. zboru, da se hrvatskemu saboru dekla racija nadvojvode Frana Ferdinanda ne bo predložila, ker sta Ogerska in Hrvatska nerazdružljivo jedno ter je zadevo že rešil ogerski drž. zbor. Vratislava, 21. nov. Po čudnem naključju je trgovec Spindler baš takrat nameril svoj fotografski aparat na voz nemškega cesarja, ko je Schnaplce napadla cesarja s sekiro. Spindlerja je sedaj naprosila policija, naj ne da podobe v javnost. Senzacijo vzbuja vest, da, bi bil cesar s sliko nemilo zadet. Petrograd, 21. nov. V vseh cerkvah se vrše molitve za carja. London. 21. nov. Iz Moskve se poroča, da se je bolezen ruskega carja poslabšala. Car se je menda pregrešil v dijeti. Kodanj. 21. novembra. Vesti, da so došla sem poročila o slabem zdravstvenem stanju carja Nikolaja, so popolno neresnična. Pariz, 21. nov. V zbornici je zahteval poslanec Sembat, da se poslaništva premeste iz Pekina v kak drug kraj. da se odpokliče del armade in da se Francija odreče varstvu nad kitajskimi kristijani. Faris, 21. nov. Senat je dovolil ženskam, da smejo izvrševati advokatske JOSIP. Haag, 21. novembra. Poroka kra-jice Viljeminc se vrši 31. januvarija arih. leta. Bruselj. 21. nov. Kruger menda že jutri pride v Marseille. V petek se >oda v Pariz, kjer ostane tri dni, odtod se pa poda v Haag, kjer bo pričel s prijavljenjem dokumentov. London. 21. nov. „Times" poročajo iz Pekina: Veliko število tu živečih Kitajcev se je povrnilo na jug. Dunaj, 21. novembra. Obč. svet je pritrdil predlopr -H za prvo po- lovico decembra skličejo na Dunaj zastopniki avstrijskih mest, da se posebno dogovore o korakih, ki so potrebni napram novemu domovinskemu zakonu. London, 21. novembra. Iz Shanghaja poročajo: Rusi so izročili železnico grofu Walderseeju. — Iz Pekina poročajo 17. t. m.: Li-Hung-Čang je poslanikom pokazal cesarjev dekret, ki določuje kazni za uporne prince in uradnike, ter pripomnil, da so to najvišje kazni, ki jih more določiti dvor. London, 21. novembra. Francoske čete so oprostile katoliške misijonarje, katere so oblegali bokserji v Cheng-Tin-Fu. 6 London, 21. nov. Reuterjev urad poroča iz Shanghaja 18. t. m.: Podkralji v dolini Yangt.se so ustavili od-važanje desetine riža v Singanfu, ker se boje, da zajamejo pošiljatve evropski oddelki. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. pre vel I. B—č. (Dalje.) Sovražili pa so tudi druge zdravnike, fi so bili prepričani o kugi, svetovali k previdnosti in skušali tudi druge o tem prepričati. Mirnejši jim predbacivajo lahkovernost in trmoglavost; drugim pa je to očitna goljufija, spletkarjenje, češ da bi zdravniki radi imeli dobiček vsled splošnega strahu. Nadzdravnik Lodovico Settala, skoro osemdesetletcn starček, ki je bil profesor medicine na vseučilišči v Paviji in moralne filozofije v Milanu, ki je spisal mnogo tedaj slavnih del, katerega so večkrat klicali na druga vseučilišča kot v Ingolstadt, Piso, Bologno, Padovo, ki pa je odbil vse te ponudbe, bil je izvestno za svojo dobo zelo znamenit zdravnik. Z njegovo slavno učenostjo se je družilo vzgledno življenje, z občudovanjem zaupljivost, ker je lečil in zdravil toliko bolnikov. Toda naše spoštovanje radi njegovih velikih zaslug, radi katerih so ga tedaj povsod cenili, se mora zmanjšati, ker je s svojimi sodobniki vred imel najpriprostejše in najosodepolnejše tedanje predsodke. Korakal je pred sodobniki, a ni se oddaljil od njih, kar jc pogosto vzrok, da izgubimo veljavo, katero smo si drugače pridobili. Celo njegova velika veljava tedaj ni mogla premagati ljudskega mnenja o kugi in ga ščititi pred sovraštvom in žalitvami ljudstva, ki svoje mnenje tako hitro dokaže ž dejanji. Nekoč je šel v svoji nosilnici obiskat bolnike; ljudstvo se začne zbirati okrog njega in kričati, da je glavar onih, ki po sili hočejo v Milanu imeti kugo, da meščane straši s svojim temnim pogledom in s svojo grdo brado, da daje zdravnikom zaslužka. Množica in nje besnost vedno raste. Nosači skrijejo svojega gospoda v bližnjo hišo nekega znanca. To se mu je zgodilo, ker jc prejasno govoril, in ker jc hotel tisoč sobratov rešiti kuge. Ko je pa s svojim obžalovanja vrednim svetom pripomogel, da so mučili in s kleščami ščipali ter sežgali kot veščo neko nesrečno ubožico, ker je bil njen gospodar zelo bolan na želodcu in ker je bil njen prejšnji gospodar v njo zaljubljen,1) hvalili so ga kot modrijana, in s tem si je zaslužil nove časti. A koncem sušca začeli so najpreje pri vshodnih vratih, potem po celem mestu ljudje vedno bolj bolehati in umirati mej čudnimi prikaznimi kakor krčem, drgetanjem, mrtvičnostjo, blaznostjo, čudnimi pegami in grčami.^ Umirali so navadno hitro, silne smrti, časi nenadoma, brez znamenja bolezni. Zdravniki, ki so preje zanikali, da bi bila to kužna bolezen, niso hoteli priznati, čemur so se preje posmehovali. Ker so pa vender morali kako ime dati novi bolezni, ki se je hitro širila, zvali so jo hudo ali kužno mrzlico. To jc bil slab izgovor, sle-parstvo, kar jc še bolj škodovalo. (Dalje prih.) Umrli so: 17. novembra. .Marjeta Žargi, trgovca žena, 39 let, Mestni trg St. 9. srčna vodenica. — Ivan Ostruška, trgovec, 67 let. Gradišče 1, myelitis spinalis. — Fran Miklavc, delavec, 70 let, Sv. Petra cesta 79, rak v jetrih. 18. novembra. Marija Vodižek , mitnifiarja hči, dni, Hesljeva cesta 15. življenjska slabost. 19. novembra. Leopold Štrukelj, delavca sin, lb dni, Legnarjeve ulice 12, življenjska slabost. V bolnišnici: 17. novembra. Anton GorSič, goslač, 63 let, jetika. - Anion Golifi, delavec, 39 let, gangiaena septica tetanus. Cena žitu na dunajski borzi dnč "20. novembra 1900. Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad . K 7-S4 do K 7-85 Rž za pomlad . » 7-64 » » 7*65 Turšicazamaj junij /01 » 5 33 » » 5 34 Oves za pomlad . . » 5 90 » » 5 92 «nt iii M tit t ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra <•<>«(» »it.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega biiiga po nizkih cenuh. Opezaria na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 77 M MMj Meteorologidno porodilo. ViSica nad morjem 306'2m.srednji zračni tlak 736'Omm j Ca« opa- stanje j Tempo- I j baro- | rutura Vetrovi j zovanja l metra t mro. 1 P® | Olziju Nebo s e B t -2- « j 735 6 ) 90 i sr. jzah. | oblač. 21' 7 ijuU I 731 4 |2. popol. | 731-8 9 0 | sl. vzsvz. oblač. 10 41 sl. jug j Srednja včerajšnja temperatura 8 3 normile: 226 26 NflJLEP5E- PRAZNIČNO DARILO! \J NOM 5L01/&N5KI HlSl 5E NE: 51 5MELE POGREVATI ooooooooooo 'v 1036 1-1 Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem 111 znancem, zlasti še svojim duhovnim sobratom nemilo vest, da je Gospod življenja in smrti k Sebi vzel našo dobro mater, gospo Mino Porenta posestnico. Njena duša se je ločila danes, 19. t. m., oh 5. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, prejemši sv. zikramente za umirajoče, v starosti 76 let. Pogreb drage pokojnice bode v četrtek 22. t. m., ob polu 8 uri dopoldne na pokopališču v Stari Loki. Svete maše zadušnice se bodo brale v Stan Loki in Sto^ičah. Predrago pokojnico priporočava v pobožno molitev in memento. V Virmašah, dne 19. nov. 1900. Jakob Porenta. Gašpar Porenta, župnik. kapelan. ' ' ■ - .' ^ ■ ' ; L*' \ Kraški teran DOKTORJA rRANCDTfl PRErŠfrRNA ^^ UREDIL SKRIPT. L PINTAR .LU5TRIRANA IZDAJA, 5CŽITA 5 K, U PLATNU UKANA 6'40 K, U USNJU VEZANA 9 K, NATISNILA IN ZALOŽILA IG. n. KLCINHAYR & FED. BAMDCRG U LJUBLJANI » o D0BIL/AJ0 SE- PO WSEh KNJIGOTRŽNICAN o o 1023 20-3 tm t": -t -T*tt VTK « __ _ J garantirano naraven in pristen, preskrbuj in razpošilja od 56 litrov dalje (na zahtevo tudi z uzorci) po najnižjih cenah Anton Čeme ml. v Tomaju, p. Sežana Primorsko. NB. Pozor Usti, ki ga rabijo več hektolitrov skupaj, kajti cene se v kratkem zvišajo. 1028 5 — 1 v: na m -si. j g k a borza. Dne 21. novembra. Skupni državni dolg v notah ... 98 10 Skupni državni dolg v sreb.-u......97-75 Avstrijska zlata renta 4°/„.......115 25 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 25 Ogerska zlata renta 4°/0........115-20 Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........9035 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1693' — Kreditne delnice, 160 gld................658 50 London vista ....................240 65 Nemški dr4. bankovci za 100 m. nem drt.veli 117-70 20 mark........ . , 20 frankov (napoleondor) ...... italijanski bankovci........ C. kr. cekim........... I'e6 20. novembra. 3-2"/e državne srečke 1. 185-i, 250 gla.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . DriavDe srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6n„ 23-51 19 19 90-65 11 38 172 -164--207-— 9440 269 — Ounavsko vravnavno posojilo i. 1878 . . 106- - Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke l°/0 . 93-75 P rijoritetne obveznice državue železnice . . 410- — > > južne železnice 3°/0 323 70 , > južne železnice 5°/0 . 119 75 > » dolenjskih železnic 4"/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............400 - 4"/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 350 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld . 4-v— Ogerskega » „ » 5 > 22'25 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld......... Rudolfove srečke, 10 gld. f>0 Akcije anglo-avstri|ske banke, gld. . . 270 Akcije Ferdinandove sev, žeioz., 1000 gl. «t. v. . 6220-Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 810' Akcijc južne železnice, 200 gld. »r......117 2 Splošna avstrijska stavbinssi družba ... 154 Montanaka družba avstr. plan. . . . 434 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 468 Paoirnih rubljev 100 ......... 254 .60 25 25 1 JSdT Kaknp ln prodaja E vsakovrstnih državulb papirjev, ureiik, denarjev itd. K £avatovanJa za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju i najmanjšega dtibitka. — Promese za vsako žrebanje. E K u 1 a n 1 n a izvršitev naročil na bon,J, »m zmmmmmmmmmmmEfflmMmmt Menjarnicna delniška tlruzba „M M it C tJ K" 1., UVollzeils 10 in 13, Dtm&j, i., Strobelgasss 2. Pojasnila ~»J% v vseh gospodarskih in flnnnčnih »tvtruh, | potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostalli K papirjev m vestni sviti za dosego kolikor ju mogoče visocog« 1 obrestovanja pri popolni varnosti 1 ajStjg- 11 ji 1 o ž e ii i H g I a v n i o. "V-JCh i